SLOVENEC Političen list za slovenski narod. u to Pe poi ti pnjmu velja: U (14., ca pol leta 8 (14., m 6«trt Ша A (14., n («dra ■um 1 (14.40 kr. V admlnietraelji prejeman valja: teto IS (14., n pol teta « (14., n i«trt teta t (14., ia jed.n mete« 1 (14. V LJaMJaoi ш dom poilljan valja 1 (14. 20 kr. »I« aa teto. Poeamae «terilke p« 7 kr. Haroenlno in t""11* (laeerate) «prejema apravalltve ia ekapedlelja v „Katel. Tli karal", Kopitarjeve allee lt.2. Kokoplel eo ne тгавајо, «efrankovana piama ne viprejemaje. Vrednlitvo je v gemeallklk alleak It 2, I., 17. Lakaja viak dan, izratmli nedelje in pnunike, ob pol 6 ari popoldne. Štev. 1П. V Ljubljani, v petek 30. julija 1897. Letnik XXV. Ljubljanska realka. Letofinje izvestje e. kr. višje realke v Ljubljani poroča, da je ta zavod v minulem šolskem letu obis-kavalo 183 nemških in samo 148 slovenskih dijakov ; mej temi je 118 dijakov iz Ljubljane in bližnje okolice, 124 iz drugih kranjskih krajev. Te številke mnogo poved6. Prvič je realka, jedina na Kranjskem, v primeri z gimnazijami slabo obiskana. In vendar nam povsod primanjkuje domačih tehnikov. Dalje govori številke, da se slovenski dijaki ogibajo realke. Kaj je temu vzrok ? Ze večkrat smo imeli priliko in povod, da smo pristojno šolsko oblastvo opozarjali na razne nedo-statke. Glavni nedostatek je pač ta, da je na realki odmerjen slovenskemu jeziku jako skromen kotiček; slovenščina je poučni jezik le za dva predmeta, za slovenščino in veronauk v vsporednicah I. in II. razreda, katera obiskujejo učenci slovenskega materinega jezika. Ako pa pomislimo, da si slovenski učenec, osobito s kmetov, v ljudskih šolah ne pridobi toliko апавја nemščine, da bi mogel brez velikih težav zasledovati nemški poduk, zato sili vse v gimnazije, kjer so ugodnejše, pametnejše jezikovne uredbe. Torej je prva potreba, da se poučni jezik uredi po potrebah deželnega prebivalstva. Drugi vzrok, da je realka na slabem glasu, pa je nemškonacijonalni duh, ki širi in ukoreninja nemško nestrpnost do slovenskih dijakov. Nemška mladina se vzgaja v dubu plavičarjev, ki se pri vsaki priliki navdušujejo za Bismarcka in Schonererja. So nekateri učitelji, ki učencem s slastjo ucepljajo sovraštvo do slovenstva. To je nedostatek, katerega bi morali merodajni faktorji že zdavnaj odpraviti. Pri tej priliki opozarjamo na značilen dopis iz Ljubljane v „Edinosti" št. 89 z dne 28. t. m. V tem vprašanju sta bili in sta jedini obe slovenski stranki na Kranjskem. Da ne eežemo v daljšo preteklost, omenjamo samo, da je bivši deželni poslanec g. F. S t e g n a r v IX. seji dne 5. novembra 1889 obširno razpravljal krivično jezikovno uredbo na tukajšnji realki. „Klerikalni" poslanec je nasvetovai resolucijo, za katero so glasovali vsi „klerikalni" poslanci. Ta resolucija sl6ve: „Z ozirom na tesno zvezo, katera obstoji med ljudskim šolstvom in srednjimi šolami, naroča se dež. odboru, naj pretehta vprašanje, ali se sedanja jezikovna uredba na ljubljanski višji realki strinja z osnovo ljudskih šol in z dejanj-skimi potrebami našega prebivalstva, ter naj o tem predmetu poroča in primerne nasvete stavi v bodočem zasedanju". To resolucijo je dež. odbor naznanil dež. šol. evetu s prošnjo, da mu prijavi svoje mnenje. Dež. šol. svet je odgovoril, da začetne težave vsled nemškega bčnega jezika minevajo že v 2. razredu, da pa se vendar Število slovenskih učencev zmanjšuje že od 3. razreda naprej. Ko bi se slovenski jezik omejil na posamezne razrede in predmete, pravi dalje dež. šol. svet, dosegel bi se s tem le vspeh v slovenščini, na drugi strani pa bi to bilo na kvar enotnemu (seveda nemškemu!) pouku in učnemu namenu. S tem je povedal dež. šol. svet, da v prvih dveh razredih zaradi nezadostnega znanja nemščine učitelji ne zahtevajo od slovenskih učencev toliko, kakor je sicer navadno, da pa terjajo od 3. razreda popolno znanje nemškega jezika. To ravno straši učence, da zapuščajo realko. Dež. odbor s tem odgovorom seveda ni bil zadovoljen ter je dež. zboru 1. 1890 predlagal: Dež. zbor skleni: „Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju v sporazumu s c. kr. dež. šol. svetom predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem, v pretres in sklepanje". Za ta predlog so glasovali vsi „klerikalni" poslanci ; ugovarjal je v imenu nemške manjšine le dr. Schaffer, češ, da je na realki vse v najlepšem redu. Toda do leta 1894, torej tri dolga leta, dež. odbor ni črhnil besede, ali in kedaj predloži dotični zakonski načrt. To „brezbrižnost" pa ni zakrivil „klerikalec", temveč pristaš „Narodove" stranke. LISTEK. Ha obtožni klopi. „Sanjal sanje sem po noči, Sanje neprijetne." Le veti k. Ubogo dijače je zaspalo pri latinskih vadbah, ki grenć življenje marsikateremu prvoSolcu. Dobrodejni Morfej je razgrnil svoja krila nad ubogim dijačkom. Temna soba. Tu čepi dijak z uklenjenima rokama. Revež je zatožen raznih hudodelstev. Ubožec bi rad utekel, pa ne more, noge ima kakor svinčene. Počakati mora stroge krvne sodbe. Nekaj zaropoče pred vrati in noter stopi — Nomen Proprium. Dobra duša je ta gospod. Z njim sta si še dosti dobra, njega se ni treba bati, prijazen je in usmiljenega srca. Ta gospod prime šo-larčka za roko, da ga odvede pred sodišče. Vstopita v veliko dvorano. Tam na sedmero barvanem prestolu sedi gospod sodnik — njemu dobro znani gospod — doktor iuris ter srpo gleda v vsi mogočnosti ubozega dijaka. Mogočni gospod eodnik pozvoni z malim zvončkom, sluga pokuka v dvorano, sodnik mu zagrmi: „Priče naj vstopijo I" V sobo stopi gospod Substantiv. Lep in častitljiv je ta gospod. Visok cilinder, dolg črn frak, dolga zlata verižica, svetli in tenki črevlji, sploh vse kaže, da je to imeniten gospod. Ponosno in mogočno pogleda Substantiv po dvorani z nizkim poklonom proti gospodu sodniku. Ubogi dijak se strese po vsem životu pred svojim mogočnim tožnikom. Zvonček požvenklja drugič. In zopet stopi gospod v d f orano, druga priča proti ubogemu dijaku. To je gospod — Adjektiv; pokloni se gospodu sodniku, sedečemu na sedmero barvanem prestolu ter po strani pogleda revnega dijaka, katerega straži dobra duša — Nomen Proprium. Zvonček požvenklja tretjič. In ko se tretjič vrata odpro, stopi sama visoka gospdda v dvorano. Njim na čelu je oni slavnozn&ni — Verbum, njemu na desni in levi sta dva odlična gospoda, Pasiv in Aktiv. Za njimi se vratiS Indikativ, Konjunktiv, Prezens, Imperfekt, Perfekt in še več druzih. Sami odlični gospodje, sami strogi tožitelji proti ubožcu na tleh. V XI. seji dne 10. febr. 1894 je dež. zbor kranjski ponovil prejšnji sklep, da mora dež. odbor do prihodnjega zasedanja predložiti načrt zakona glede realke. Za ta predlog so glasovali tudi vsi „klerikalci"; ugovarjal je zopet dr. Schaffer v imenu svojih nemških tovarišev. Drugo leto poroča dež. odbor lakonično, da je ponovljeni sklep dež. zbora naznanil dež. šol. svetu, a ni dobil odgovora. V 14. seji dne 14. febr. 1895 je dež. zbor naročil dež. odboru, da se takoj obrne do dež. šol. sveta s zahtevo, da se s šol. letom 1895/96 vpelje na nižjih Štirih razredih višje realke v Ljubljani in na vseh razredih c. kr. gimnazij na Kranjskem slovenščina kot obligatni učni predmet za vse dijake brez razločka. Za ta predlog so glasovali vsi „klerikalci", ustavljal se je zopet dr. Schaffer v imenu nemške manjšine. V zadnjem zasedanju je posl. Lenarčič ponovil stari predlog, da dež. odbor v prihodnjem zasedanju dež. zbora predloži načrt realčnega zakona. Ta predlog je obveljal, kajti razupiti .klerikalci" so iz prepričanja, kakor preje, glasovali za predlog. Kakor čujemo, je deželni odbor kranjski na predlog „klerikalnega" dež. odbornika g. Povšeta že pred mesecem naznanil dež. šol. svetu, da bode v prihodnjem zasedanju dež. zboru predložil načrt realčnega zakona, o katerem se je razpravljalo že leta in leta — brez vspeha. Sedaj pa prisopiha jetični „Slov. Narod", češ, da bi se bile jezikovne razmere na ljubljanski realki že zdavnaj uredile, ko bi bili preklicani „klerikalci" podpirali „narodno" stranko. Ali je mogoča večja perfidnost? „Narod" namreč piše: „Upamo, da bodo z narodno stranko glasovali ne samo klerikalci, ampak tudi veleposestniki". Zadnji torek pa se farizejski bije ob prsi: „Narodna stranka stori v dež. zboru svojo dolžnost glede realke, ali jo stori tudi krščansko-slo-vanska zveza, tega ne vemo; opozarjali smo prav mi že opetovano na izvestja naših srednjih šol in sploh na srednješolske naše razmere in Vsi se prijazno poklonijo gospodu sodniku, kateri se jim prijazno nasmehlja. Zvonček požvenklja četrtič. Zopet nova gospoda vstopi: Gospoda Adverb in Particip, gospe Konjun-eija in Prepozicija. Zdaj vstane s svojega prestola gospod sodnik, mogočno pogleda po gospodi ter prične: „Velemožna gospoda! To-le dijače, ki stoji tam-le v kotu in ki je straži vse časti vredni gospod Nomen Proprium, se je drznilo Vas, visoko-častito latinsko plemstvo, na razne načine žaliti. Da pa zve ta malovredni dijak svoja hudodelstva, Vas prosim, velemožni plemenitniki, da svojo obtožbo še jedenkrat ponovite. Gospod pl. Substantiv naj prvi govori." Ubogo dijače zatrepeta. Pl. Substantiv z visokim cilindrom v roci stopi pred sodnika ter prične z visokim glasom: „Gospod sodnik! Naše dobro ime, kakor tudi naša čast se je žalila in sramotila s tem, da se je drznil ta malovredni dijak na vsakovrstne načine in na raznih krajih naša imena sramotno in žaljivo izgovarjati, grdo o njih govoriti in zlobno zavijati. Zaradi tega zahtevamo zadoščenja." naglašali potrebo, izpregovoriti o tem v drž. zboru, alidoslej ni še noben poslanec ni-česar storil". Torej sedanja .slovanska kršč. narodna zveza" je odgovorna za to, da od 1. 1884 noben poslanec ničesar ni storil! Ali je morda tudi ta štiri mesece stara zveza kriva, da je načrt realčnega zakona ležal 13 let v prahu deželno-odborovih aktov? Le manj zlobnosti in več resnicoljubnosti, potem se nam ne bode treba lasati vsak dan, bolj koristnega in nujnega dela imamo vsi dovolj I Politični pregled. V Ljubljani, 30. julija. Kaltenegger in jezikovni naredbi. Zastopnik graške okolice v državnem zboru, znani poslanec Kaltenegger, kateri je, akoravno Nemec, vsikdar se pokazal pravičnega napram slovanskim zahtevam, in katerega vsled tega v dno duše črti vsa nemška garda, ki prisega na Bismarckovo zastavo, je minulo nedeljo na shodu katoliškega društva prav dobro osvetlil nečuveno rogoviljenje nemških kričačev. Kakor svojedobno poslanec Fucbs, tako je tudi on izjavil, da so voditelji obstrukcije že pred objavljenjem bili prav dobro poučeni o jezikovnih naredbah in da je posl. Steinwender takrat izrekel nastopne besede : „Le ven z njimi, saj ni nič na tem". Razvidno je toraj, da je v tem grof Badeni veliko manj .zakrivil" , kakor pa zaupniki nemško - liberalne stranke sami. Vsa obstrukcija ni po njegovem mnenju ničesar druzega, kakor politična komedija. Obstruk-cijonistom pač ni na tem toliko, da se prekličeta jezikovni naredbi, marveč robne samo zato, ker jim ne ugaja program zbornične večine. Govor tega vrlega in značajnega zastopnika so seveda navzoči burno odobravali. E poročilu o tem zanimivem shodu dostavlja „Reichspost", da je radovedna, kaj bo odgovoril na ta izvajanja dr. Steinwender. To vprašanje je pač popolno neumestno, kajti vsakdo ve, da bo vodja pragermanov z vso močjo udrihal po posl. Kalteneggerju ter se skušal oprati pred svojimi zavezniki. Strajk nemških občin na češki zemlji zavzema vedno večjo razsežnost. Tolika je v poslednjem času gorečnost za „zatirano" nemštvo, da po-samne občine kar tekmujejo mej seboj, katera bo poprej naznanila v javnosti, da ne mara več „hlap-čevati" vladi, ki se ne mara ozirati na „pravične" zahteve avstrijskih Nemcev. Toda pri tem poslu so pa marsikateri občinski zastopniki naleteli na hud odpor od strani okrajnih glavarstev, katera v premnogih slučajih nu marajo ničesar slišati o sklepih občinskega zastopa v tem oziru. Posebno gledć vodstva vojaških agend skoro vsa glavarstva vztrajajo pri dosedanji navadi. Nemškim občinam se seveda godi pri tem velika „krivica" iu sedaj tekmujejo zopet mej seboj, kateri zastop bo poprej vložil ugovor zoper odlok okrajnih glavarstev. O tem seveda dosedaj še ni nihče prepričan, koliko jim bodo koristili tiko nagromadeni ugovori. Socljalistično gibanje na Ogerskem, ki se je pojavilo pred nekaj časom posebno mej poljskimi delavci, je po najnovejših poročilih skoro popolno zadušeno. Iz Alfolda, v čegar okolici so Na to tožijo Verbum, Pasiv, Aktiv, vsi po vrsti, da je zatoženec največji malopridnež, ki z nožem in revolverjem napada vsacega, kogar sreča. Jednemu je odbil nos, drugemu izza vogala prestrelil rebro, tretjemu raztrgal obleko, četrtemu prestrelil klobuk. Sodnik se ne pomišlja, temveč obsodi zatoženca na — smrt. Z velikim hrupom drvi vse latinsko plemstvo iz dvorane ter vleče seboj ubozega dijaka, katerega še vedno spremlja — dobri gospod Nomen Proprium na odločeni prostor, kjer se bode izvršila krvava obsodba. Rabelj, črnogledi Imperativ, stoji na odru ter čaka znamenja, da odseka ubogemu dijaku glavo Zdaj sodnik namigne, rabelj vzdigne oster meč, ki se zabliska v solčnih žarkih, resk, — dijače skoči po konci, zvrne mizo in stole, črnilo po tleh . Gospodinja in tovariši pridrvč v sobo ter preplašeni gledajo dijaka, ki si mane oči ter lovi sapo. Eo pobere zvezek latinskih nalog, vidi, da so z rudečilom začrtana vsa hudodelstva, s katerimi se je pregreši zoper — latinsko gospodo. malone vsi delavci strajkali, se sedaj poroča, da je e v občini Kis-Ебгбз še nekaj delavcev, ki niso voljni vsprejeti dela, sicer pa da vlada popolni red. Včeraj je prijela policija v tem kraju nekega socialističnega agitatorja, ki je bil že dlje časa prava nadlega celi občini. Toda nekaj nahujskanih nemir-nežev se je potegnilo zanj in pretilo s požigom, ako se ne osvobodi. Se-le posredovanju orožnikov se je »osrečilo, ukrotiti nemirneže ter voditelje vtakniti v ječo. V celi dobi te stavke mej ogerskimi kmečkimi delavci je bilo ubitih pet oseb in v raznih ječah jih pa premišljuje socijalistične nauke nad 200 oseb. Dali so se vjeti na limanice socialističnim agitatorjem, ki so jim obljubovali bogastvo celega sveta, sedaj pa morajo pokoriti se za njihovo pregreho. Srbski cerkveni kongres je moral prekiniti svoje zborovanje, ker je tako hotela mažarska vlada. Poslednja je pokazala, da se mora vsako podjetje na Mažarskem tako vršiti, kakor njej ugaja. Določila je natančen vspored, katerega bi se morala držati večina in razpravljati samo o tem, kar zahteva vlada. Sedanja večina erbekega kongresa pa se ni hotela ukloniti vladi v strogo cerkvenih zadevah in je določila sama poslovni načrt. To pa seveda ni ugajalo vladnim organom in vsled tega je komisar izjavil v zadnji seji, da je zborovanje prekinjeno za nedoločen čas. Nekateri krogi trdijo, da tako stanje ne bode dolgo trajalo, ker ministerski sedeži Banffyjeve vlade ne stoje tako trdno, da bi jim ne škodil dolgotrajni prepir s Srbi. Mažarsko časopisje pa nasprotno zagotavlja, da zadeva ne bo kmalu rešena in ji prav lahko sledi razpust srbskega kongresa. Na Mažarskem je pač vse mogoče, vender pa menimo, da si vlada ne bode upala do skrajnosti dražiti srbskega naroda in si nakopati naj-hujega nasprotstva. Položaj v Turčiji. V poslednjih dneh se evropski poslaniki glasom poročil iz Carigrada prav marljivo pečajo z rešitvijo vzhodnega vprašanja in se vdeležujejo v to svrho skoro sleherni dan skupnega posvetovanja. Tudi turška vlada v zadnjem času več ne štrajka, marveč je vselej zastopana po jednem ali več članih. Ako pojde tako dalje, bo v malo dneh odobren ves načrt mirovne pogodbe mej Grki in Turki. Jedna najvažuejih določb v načrtu, ki še čaka rešitve, je odzvanje turških čet iz Tesalije. Grki bi radi videli, da turški vojaki takoj po-bero svoja kopita, ker bodo imeli sicer ogromno škodo posebno v gospodarskem oziru. Večinoma prav rodovitna polja bodo Turki popolno opustošili. S to zahtevo se pa ne strinjajo zastopniki velevlastij, marveč zahtevajo najodločneje, da Grki poprej poravnajo določeno odškodnino turškemu zmagovalcu, le nekateri zastopniki bi se zadovoljili tudi z nekakim poroštvom. V tem smislu predlaga tudi nemški zastopnik, ki pravi, da se sultana ne more poprej siliti, naj njegove čete ostavijo Turčijo, dokler ni zagotovljena odškodnina. Nemčija baje neče, da bi ji sultan pozneje očital, da je postopala pristransko in ga hotela varati. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. julija. (Sestanek državnih poslancev.) Danes popolu due ob 4. uri so se v Ljubljani sošli slovenski dr žavni poslanci, da se razgovor č o raznih nujnih po litičnih vprašanjih, ki se v prvi vrsti tičejo vseh Slovencev in hrvatskega naroda v Istri. Poleg vseh slovenskih kranjskih poslancev so došli k posveto vanju nastopni gospodje: Einspieler, Spin č i ć , dr. Gregorčič, grof Coronini, vitez Vukovič, Žičkar, dr, Gregorec, vitez Berks, Robič in Nabergoj kot pravi zastopnik tržaških Slovencev. (Pogreb) dež. poslanca notarja Janka E e r s n i k a vršil se je danes predp. na Brdu prav slovesno. Pogreba vdeležilo se je mnogo ljudstva in zastopani so bili vsi slojevi, tako : dež. glavar 0. Detela z vsemi 4 deželnimi odborniki, več deželnih poslancev, mej temi dekan Eajdiž, Jelovšek, Eošak, Višnikar, dvorni svetnik Suklje, mestni župan Ivan Hribar, več članov trgov, zbornice s svojim predsed. gosp. Perdanom, c. kr. okrajni glavar, več gg. notarjev in odvetnikov, sodni in davčni uradniki itd. Po končani sv. črni maši položili so truplo v rodbinski grob, ob katerem je po dovršenih molitvah govori nagrobnico posl. dr. Tavčar. N. v m. p. in blag mu spomin! (Zlata maša) Jutri, dne 31. julija, bo darova na tihem v hiralnici zlato mašo preč. gosp. Jože Elemenčič, mnogoletni c. kr. veroučitelj na jubljanski pripravnici. Bodisi duhovskim sobratom, bodisi učencem svojim, t. j. učiteljem znan je dovolj »rijazni in pohlevni gospod, ki menda v celem živ-jenju nikomur ni skrivil lasi. Bojen je v Ljubljani dne 20. febrovarja 1824, novo maSo pa je obhajal dne 31. julija I. 1847. Sedaj Živi, odkar je stopil v »okoj, v miru in zadovoljnosti v tukajšnji hiralnici. Njegovo visoko starost pa najlepše krasč njegova dobra dela. Vineencijeva družba, MarijauišČe in menda še drugi potrebneži so priče njegovih dobrot. Zato mu želimo ob njegovi zlati maši še mnoga leta n prosimo Vsemogočnega, da bi mu povračal tukaj in tamkaj vse, kar je komu dobrega storil. (Nova maša v Marijanišču) Minula nedelja je bila za Marijanišče posebno znamenita. Nova maša gospoda Evgena Lampe-ta je zbrala v zavodu veliko Število gostov in drugih domačih prijateljev. Mnogi prostori, pred vsem pa kapela, so bili jako praznično okrašeni. Vse je bilo skoro prepreženo z ze-enjem in zastavljeno z umnimi nadpisi. Pri novi maši je izborno pridigal gospod župnik Mih. Trček, peli pa so domaČi gojenci pod vodstvom gosp. učitelja Janka Janežiča. Tudi popoludanska domača zabava se je vršila lepo in v občno zadovoljnost. — Marijanišče, katero je v najvažnejših letih vzgajalo gospoda novomašnika in se ga na ta dan veselilo kot svojega, pokazalo je ob tej slovesni priliki vso svojo zmožnost, živahnost in krepkost, če je tudi je — kakor se je poudarjalo — ubožno in ostane ubožno. Ne dvomimo nič, da si je utrdilo ljubezen svojih dobrih znancev in podpornikov. (Ogenj.) Poroča se nam: Dne 28. julija po 2. uri po noči je treščilo v hišo Janeza Trčeka na Medvedjem Brdu št. 12, občina Rovte. Hiša je znana pod imenom „Veharše". Nekdaj je bila tamkaj sloveča gostilna, ko so vozili v Idrijo po stari idrijski cesti. Strela je ubila 7 goved, 2 prašiča. Pri hiši je zgorelo ostrešje, hlev je pa do tal uničen. Zgorel je tudi kozolec s 4 okni in kolnico za voze. Ogenj je uničil črez 700 stotov sena in skoraj vse kmetijsko orodje. Škodo so cenili na 10.000 gld. Ker ni bil posestnik zavarovan in je na zemljišču še precej dolga, kajti sedanji lastnik je še le pred 5 leti posestvo prevzel, je škoda tembolj občutljiva. Ubogi pogorelec se priporoča usmiljenim srcem. (Strela.) Iz Zg. Mozeljna na Eočevskem se nam poroča: Dne 28. t. m., dopoludne ob '/»9. uri je strela udarila v hlev Janeza Jonke-ta hišna št. 41 vulgo „Hanželš Hanža". Sreča, da je sever pihal in plamen od vasi odganjal. Pogorela sta hleva in drvarnice J. Jenko-ta in soseda Petra Neumanna; ogenj je naredil do 4000 gld. škode. Na pomoč so prihiteli za domačini prvi ognjegasci iz Lienfelda in potem iz Eočevja. Eo bi tih na pomoč ne bilo, gotovo bi še več poslopij pogorelo. Zato Lieufeldov-cem in Kočevcem čast in hvala! (Iz kozjanskega okraja.) Pretečeno nedeljo, dne 25. julija popoludne sklical je naš deželni in državni poslanec č. g. Josip Žičkar svoje volilce na shod v Eozje. Ljudstva zbralo se je v prostorih g. Gučeka, narodnega gostilničarja, ogromno število, tako da je sam g. poslanec priznal, da še na nobenem shodu ni imel toliko število poslušalcev. V svojem, nad dve uri trajajočem poljudnem govoru razlagal je delovanje deželnega zbora v Gradcu in državnega zbora na Dunaju ter pripomnil, kaj da je on dosedaj storil za svojo volilce. Po dokončanem govoru razodevali so še pojedini volilci svoje težnje in želje in g. kaplan Muršič prebral je več resolucij, tako glede celjske gimnazije, glede jezikovnih naredb in več drugih, ki so bolj krajevnega pomena. Predsednik shoda, g. župnik Tomažič zahvali se g. poslancu za njegovo vspeSno delovanje, še posebej za veliki trud, ki ga je imel s tem, da je pridobil vsaj nekoliko podpore za lani po toči poškodovane kozjanskega okraja, ter ga zagotovi popolnega zaupanja svojih volilcev in s trikratnim „Zivio" na presvetlega cesarja zaključi shod. Po končanem shodu pričelo je novo „gospodarsko bralno društvo* svoje zborovanje in je volilo predsedstvo in odbornike. Predsednik društvu je č. g. kaplan Franc Muršič; ker je mož čez mero delaven in marljiv, upati je, da se bo društvo lepo razvijalo, kar mu iz srca želimo. (Promocija.) Minoli teden je bil doktorjem prava promoviran g. Jos. E r o n v o g e 1, c. kr. sod. pristav pri S?. Lenartu v Slov. Goricah. (Iz Tržiča) 29. julija. Danes smo s sv. mašo in zahvalno pesnijo sklenili šolsko leto. Za šolo se Tržičani zelo zanimajo. V lepo ozaljšani sobi, kjer so se po maši zbrali šolski otrcci, je bilo videti lepo število najodličnejših gospodov in gospej. En učenec in ena učenka sta svoje součence oz. součenke pozdravila s kratkim pa zelo primernim govoiom v slovenskem, druga dva pa v nemškem jeziku. Govorom je sledilo petje in pohvala pridnih učencev in učenk. Kakor povzamemo iz letnega poročila, je bilo v celem letu sprejetih učencev 401, na koncu leta pa jih je ostalo 392. Med temi je 372 Slovencev, 27 Nemcev in 2 Hrvata; po veri pa je 5 protestantov, drugi so katoličani, Žida doslej še ni nobenega. V poštni hranilnici ima 119 učencev in učenk 1553 37 gld. Znauo je, da se na naši šoli, kakor sploh v Tržiču, v poduku nemškutari, česar pač ne moremo hvaliti; ali vsakdo mora priznati, da se dosegajo v poduku lepi vspehi. Vzlasti ženska ročna dela, ki so ob koncu šolskega leta v posebni sobi izpostavljena, vzbujajo splošno občudovanje. Kar se tiče vdeležbe šolske mladine pri sv. maši in drugih slovesnostih, gre vsa čast in hvala g. šolskemu voditelju, ki je vsako nedeljo nadzoroval otroke v cerkvi. Le žalibog, da je radi tesnega prostora natančno nadzorovanje nemogoče. Ko bi se vpeljala posebna šolska maša s kratkim nagovorom za otroke ob nedeljah in praznikih, bi bilo pri nas in še marsikje na Kranjskem, kjer je zadosti duhovnikov, velikega pomena za odgojo mladine. — V šoli pri Sv. Ani je sedaj na koncu leta 70 učencev in učeuk; med letom jih je izstopilo 6. Ponavljalno šolo jih je obiskovalo 16. Tudi v tej šoli je ena učenka protestantovka. — O šulferaujskem otroškem vrtcu pa ne morem nič natančnejega povedati. Govorilo se je, da je protestantovska vrtuarica službo odpovedala. Mi srčno želimo, da se ta govorica vres-niči. Ce že mora vrtnarica Nemka biti, naj bo vsaj katoličanka. (Toča) je 22. t. m. okoli Semiča in Cešnjevca naredila do 1S.000 gld. škode. (Iz Zagorja) na Notranjskem se nam poroča: Dne 25. t. m. je naš duhovni pastir Č. gosp. Fr. G r o z n i k praznoval sreberno sv. mašo jako slovesno. Zupljani so napravili tri slavoloke s primernimi napisi; v soboto 24. t. m. so šolarji pod vodstvom gg. učiteljev čestitali svojemu veroučitelju ter se udeležili sv. maše. Zvečer je bila vsa vas razsvetljena, v zvoniku se je svetil raznobarven transparent ; ob 9. uri je bila eerenada z lampijoni, katere so nosili gasilci, domači pevci so pod vodstvom g. nadučitelja R. Horvatina zapeli prav dobro tri prigodne pesmi. Z bližnjega griča je odmevalo streljanje s topiči. V nedeljo je bila veličaetna cerkvena slovesnost.; Srebernomašniku so čestitali g. župan z obč. odborniki, ki so mu v imenu občine poklonili lep burzni plašček, načelniki gasilnega in bralnega društva ter krajni šol. svet. Ad multos annos! » * * (Iz Celja) se poroča „Slov. Gospodarju" : Kakor je znano, praznujemo dne 7. in 8. avgusta dve slavnosti, katere so sploh v priliki blagoslovljenja dozi-danja poslopij ali blagoslovljenja kake društvene zastave po širnem svetu običajne. Celjsko mestno starešinstvo pa je sklenilo, te slavnosti na vsak način zaprečiti; in kakor se sliši po mestu, deluje se na to, da se napravijo ta dneva rabuke, češ, da se bo zagrenila radost ljudstva. Za tega del opozarjamo vse naše somišljenike, da naj se te slavnosti v ogromnem številu udeležijo; kajti pokazati moramo, da smo mi gospodarji Spodnjega Stajarja! Prepričan naj bo pa vsaki, da bodemo mi mirno in pravno postopali, ter se nikakor na provokacije ne ozirali. Kakor bodo Celjani z nami postopali, tako bodemo mi prihodnje z njimi postopali, kajti ljudstvo v okolici uvidi, da ako se zagrizenemu Celjanu zaslužek in dobiček odtegne, tako bode ponižno se uklonil našim zahtevam ter pripoznal, da smo mi zspove-dovalci na Spodnjem Štajarju. Vsak kmet bode se strogo držal gesla „Svoji k svojim" in vsak bode od sedaj naprej trgovca, obrtnika, odvetnika izogibal, kateri zoper naš narod nepravno postopa. Združili so se že v več občinah, da se tega prisilstva od-križajo. (Pred celjskim porotnim sodiščem) se bodeta prihodnji torek morala zagovarjati odgovorni urednik „Slov. Gospodarja", g. B. Ferk iu upravitelj Cirilove tiskarne, g. L. Brože, zaradi nekega dopisa iz Šaleške doline. Tožnik je velenjski trgovec Priboschitz. (Slovenske vsporednice) na celjski višji gimnaziji odločno zahteva tudi „Slov. Gospodar" ter v daljšem članku za to zahtevo navaja stvarne razloge, katere je bil pojasnil tudi naš gospod štajarski dopisnik. (Nov uradni list.) C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah začne s 1. avgustom dvakrat na mesec izdajati uradni list v nemškem in slovenskem jeziku. Tiskal se bode v Mariboru. (Kaj hoče „Banca agraria ?') V Trstu so Italijani ustanovili nekako kmetijsko posojilnico, pri kateri bi kmetovalci dobivali posojila. Na videz je to jako Človekoljubno podjetje, toda Italijani so ustanovili ta zavod z namenom, da tem hitreje zasuž-nijo slovenskega in hrvatskega kmeta v Primorju in Istri. Istereki in primorski kmet je večinoma vinogradnik ter je zgubil svoj zaslužek. Kmetija mu ne donaSa toliko, da bi plačeval davke in druge potrebščine. Po agentih bode ta banka kmetom usi-Ijevala denar, da jih ulovi v svoje mreže, kakor pajek muhe, ter jim polagoma izpije kri. Kmetijo za kmetijo more dobiti v svojo pest ter jih prodajati pod ugodnimi pogoji laškim priseljencem. Na drugi strani pa bodo lahoni imeli najkrutejše sredstvo pri volitvah. 2e sedaj so mnogi slovanski kmetje zadolženi pri italijanskih nasprotnikih, katerim morajo hlapčavati. Posojilo so vedno laglje dobi in vzame, nego pa vrne. Nevarnost torej v gospodarskem, socijalnem in narodnem oziru je velikanska. Zatorej se z vsem srcem pridružujemo „Edinosti", ki kliče primorskim in isterskim rodoljubom: pozor! (Narodnost in delavsko vprašanje.) Pod tem naslovom piše „Edinost": Od neke strani nam je došlo ustno poročilo, da se hočejo slovanski delavci v Primorju organizovati na podlagi lastne narodnosti. Na Primorskem že s stališča političnih viharjev slovanskim delavcem nikakor ni mogoče hoditi roko v roki z italijanskimi delavci, kajti tudi tem ni več za takozvani program mednarodne delavske organizacije. Zato je zašla italljanizacija v vrste slovanskih delavcev, med katerimi je, Bjgu bodi potoženo, že veliko število renegatov. Nova organizac;ja hoče nekake odtrgati slovanske delavce od italijanskih ter jih združiti v posebni organizaciji. Slovanski delavski stan v Primorju je krepka, mnogoštevilna armada. Ako bi se združila pod svojo zastavo, mogla bi odločilno nastopati na narodnogospodarskem bojišču. Toda armadi treba pravega vodstva, voditeljev, katerim se more slovanski delavec popolnem zaupati. Ker pa imajo Nemci v rokah vodstvo socijalne demokracije, zato bi morali tudi paziti, da bi nova organizacija ne prišla pod to vodstvo. (Štirideset let) je minulo v sredo, ko je stekel prvi vlak iz Ljubljane v Trst. Otvorjena je bila namreč proga južne železnice Dunaj-MSdling dne 20. junija 1841, Modling Baden 16. maja 1841, Baden-Dunajsko Novo Mesto 15. maja 1841, Dun. Novo Mesto-Neunkirchen 24. oktobra 1841, Neunkirchen-Glogovica 5. maja 1842, Glogovica • Miirzzuscblag 17. julija 1854, Mflrzzuschlag - Bruck sept. 1842, Bruck-Gradec 21. oktobra 1844, Gradec-Colje 2. junija 1846, Ctlje - Ljubljana 16. septembra 1849, Ljubljana-Trst 28. julija 1857. — Južna železnica je imela od 1. jan. do 20. julija 1897 dohodkov 24,161.090 gld. (Iz Prage) 26. julija. Gasilno društvo „Praga" je izrazilo svojemu častnemu članu dr. Figarju v Hrudinu svoje nezadovoljstvo, da je podpisal oklic katoliškemu učiteljstvu, s katerim se leto vabi k shodu v Kralj. Gradcu. Torej tudi že gasilci pričenjajo protikatoliško gibanje, in gasilcem se mora na čelo postaviti Praga! Naj bi pometali pred svojim pragom, saj je morala v nekih zadevah vmes poseči uradna oblast. — Pisatelj Holeček se je spravil v „Nar. L." nad hrvaško duhovščino. On piše, da trapijo duhovniki hrvaško ljudstvo ; ljudstvo je bilo pri volitvah fanatizirauo; Mažari niso nič bolji, a Hrvatje morajo bolji postati. To se kaj lepo bere, še lepše se pa spoznava iz teh podatkov modrost, učenost, posebno pa taktnost g. pisatelja. — Ker so se Husove slavnosti precej ponesrečile, kličejo „N. L." narod, da dostojno proslavlja rojstni dan nadškofa Jana Rokycane. Rokycana ni bil nadškof — in če ga bode narod proslavljal tudi s panoramami, solo-nastopi — voščimo vsakemu dobro zabavo. — Predsednik trgovinske zbornice Wohanka je skoraj v svojem nastopnem govoru napadal tajnika dr. Fožta. Dejal je, da morajo uradniki red respektirati, da mora biti prvi uradnik drugim vzor. Fožt pa zastopa interese kmetovalcev in maloobrtnikov v ogerski nagodbi, Wohanka zagovarja interese velko-obrtnikov in to mu nikakor ne ugaja. (Iz Brna) 25. julija. Okr. glavarstvi v Hodoninu in Mor. Krumlovu se prav niC ne ravnata po jezikovni naredbi. Nemški dopisi so vedno na dnevnem redu. Glavar Raynoschek se je celo izrazil: So lange ich in Kronau bin, mache ich den Czechen nieht die geriogste Concession ? Radi bi vedeli, kdo je višji, glavar ali minister? — Brno ni imelo nič nujnejšega opraviti, kakor da je Hebu izrazilo svoje sočutje. — Zupan dr. Wieser je nekak okr. glavar, torej c. kr. uradnik in kako je to, da izraža sočutje mestu, ki odreka Btanovanja c. kr. uradnikom, ki jih preganja itd. Kolegijalno zares ni. — V IJnčovu je imel šulverajn svojo veselico. Prišli so profesorji, učitelji in častniki. Kako to gre skupaj: velkonemške trobojnice in cesarski orli. čudno je, da ne smejo častniki k nobeni češki veselici, a k šulverajnu, to je kaj druzega! — Grof Herberstein je daroval mestu Jevičku stavbeni prostor za novo realko. (Ali se s streljanjem res prežen6 preteči oblaki?) Odgovarjajo na to vprašanje: Neki vinogradnik v Slovenski Bistrici je mnogo škodo trpel zaradi toče, katera mu je pobila skoro vsako leto. Poskusil je tedaj, pregnati oblake s streljanjem. Postavil je med razdaljo 2 kilometrov na 6 vzvišenih krajih 6 lesenih koč, v vsaki 10 težkih topičev. Poleg vsake take koče je druga, v kateri se hrani smodnik. Kadar se bliža nevihta, pridejo vinogradniki, zbero se kot organizovana četa in streljajo na sovražnika. V vsako kočo gre šest mož, torej se lahko neprenehoma strelja s 60 topiči; za vsak strel se vzame 120 gramov smodnika. Poskušali so baje že šestkrat, in sicer s tem le vspehom: Ko so začeli streljati vsi najedenkrat, vstavili so se najprej preteči oblaki. Začeli so se vrteti ter so dobili obliko lijaka. Vedno v obširnejšem krogu se vrteč, so se razpršili brez toče in brez plohe. Za jedno štir-jaško miljo se baje d& na ta način odvrniti toča. — Naši pradedje, o katerih piše Valvazor, da so streljali v oblake, torej niso bili tako neumni, kakor se nam je dozdevalo; le žal, da so streljali le — s pištolami. Toliko topov in vojaštva imamo ! Naj pridejo ob nevihti in naj nam odpodč najhujšega sovražnika I Ali ne bi s tem lahko vojaštvo vsaj nekaj koristilo v mirnih časih ? (Nesreča v Pulju.) Danes teden popoludne se je dogodila velika nesreča pri naši vojni mornarici. Cez sedem let zopet je odplula iz pristanišča na vajo velika vojna ladija „Custozza". Popoludne se je vračala. Pet oseb dobi nalog, da stopijo v čoln ter pri „boji" privežejo oklopnico. Ko stopijo v čoln, se zvrne in vseh pet mornarjev pade v morje. — Oklopnica pa je plula še z vso hitrostjo, valovi potegnejo v vrtincu vseh pet pod vijak, kateri tri popolnem raztrga; dva sta se rešila. Vsi ljudje na krovu so videli grozni prizor, a pomagati niso mogli. Kapitan ni mogel druzega storiti, nego dati znamenje za molitev. (Nekaj za brezverce ) „Beri. Local-Anzg." prinaša daljše poročilo prof. dr. Kocha iz otokcv izobčenih, posebno iz poluotoka Kalawoo. Med drugim pravi dr. Koch : Prve izobčene bolnike so izkrcali na otok 6. jan. 1866, od tistega časa skrbi vlada, da pridejo kužni bolniki na otoke. Deportacija se zdi morda surovost, a ne more fee to o njej reči, je čin nujnosti. Bolniki na Kalawoo so bili navezani sami na se; še le 1. 1873 se je podal tje Belgijec, redovnik Srca Jez. P. Damijan Devenster, da skrbi za dušne in telesne potrebe nesrečnikov. V 13 letih je oskrboval nad 2000 bolnikov, slednjič ga je zagrabila grozna polezen in umorila. Globoko ginjen sem stal — piše nemški učenjak — ob grobu plemenitega duhovna, kojega je označil napis na pri-prostem križu mučenca ljubezni do bližnjega. Kaj naj rečem o možu, ki je stal tudi poleg groba? P. Vendelin Moellers, Westfalec, poznava-jočosodo svojega prednika in os o do svojo — prevzel je brez pomišljevanja njegovo nalogo. Koch je bil gost očeta Vendelina, videl je njegovo priprosto stanovanje, njegovo pičlo hrano. Kaj je proti temu junaštvo v vojski? Tako govori pošten liberalec. Res, brez upanja na človeško plačilo zapuščajo misijonarji domovino, sorodnike, prijatelje, da spreobračajo pagane, oznanjujejo ljubezen do bližjega tei jo tudi z junaškim zatajevanjem skazujejo. (Babjeverski strah ) Kitajci mislijo, da so ne-razrušljive stavbe, pod katerimi se pokoplje otrok. Železnice so dobre, če se pod vsak prag pokoplje jeden otrok. Sedaj se je raznesla novica po „nebeškem cesarstvu", da rabijo Rusi za novo železnico človeških žrtev, in da je ruski poslanik v Pekingu že prosil cesarico kitajsko, da mu d& 2000 kitajskih otrok. Sirah je velik. (Buddhist — doctor ntrinsque iuris.) N» be-rolinski univerzi je dosegel Japonec F. Shenga čast doktorja. Doslej so dobivali nekristijani samo naslov „doctor legum". Zdelo se je celo v Berolinu „modernim1' čudno, da bi nekrščen človek bil doktor eerkvenega prava. Sedaj je to načelo padlo. Novi jurist je svoje juridično naziranje takoj pokazal. Dočim njegovi profesorji še priznavajo zakon: Papež je vladar (suveren), ga buddhist taji. Ta bo kot profesor Japonee lepo poučeval o krščanstvu, katero je spoznal v „moderni" Evropi ! Telegrami. Zagreb, 30. julija. Včeraj se je otvoril hrvatski deželni zbor. Predsedoval je starostni predsednik Kusevie, zapisnikarji so pa bili posl- Sobat, Devic, Kiršner in Modrusan. Proti izvolitvi opozicijonalnih kandidatov so došli ugovori iz Vrbovskega Novigrada, Broda, Koprivnice in Stulice, opozicija pa ugovarja izvolitvi zastopnika v Nustarju. BudimpeSta, 80. julija. Poslanska zbornica je nadaljevala | razpravo o sladkornem davku. Feduh, 80. julija. Včeraj dopoludne je ostavilo delo 500 kamnosekov. Dela pri zidanju hranilničnega poslopja so vsled tega ustavljena. Garigr&d, 80. julija. V današnji seji poslanikov se reši razprava o vojni odškodnini in grški finančni kontroli. Atene, 30. julija. Zastopniki velevlastij so naznanili grški vladi, naj pripravi prvi del vojne odškodnine, da ga more takoj izplačati, ko se podpiše mirovna pogodba, ker bi sicer sultan ne hotel odzivati svojih čet iz Tesalije. Umrli so: 28. julija. Frane Herren, železniški uradnik, 76 let, Cerkvene uliee 5, ostarelost. — Marija Koseo, tovarniška delavka, 82 let, Reber 11, jetika. V hiralnici: 27. julija. Ivan Tereelj, gostač, 66 let, kap. 28. julija. Helena Skerl, gostija, 65 let, ostarelost. Tujci. 28. julija. Pri Slonu: Christofidis, Szaner i t Trsta. — Tomaži ž iz Zagreba. — Springer z Reke. — Oberle iz Draždan. — Prevo iz Kranja. — Smrekar iz Zatičine. — Schwentner iz Brežie. Pri JUaliiu: Rosenbaum iz Monakovega. — Koringer, Frank, Zimermann, Schwidernoch z Dunaja. — Nachod iz Prage. — Sohonta, Beinkofer iz Trsta. — Bogner is Fnrtha. — Strasoldo iz Gorice. Pri IAoydu: Zawertnik, Tomschiok z Dunaj». — Jarc iz Novega Mesta. — Sehmidt iz Gradca. — Ambrožič iz Nove Sušice. — Lavrenčič iz Sodražice. — Žnidaršič ii Renč. — Pirjevec iz Gorice. Pri bavarskem dvoru: Omann z Bleda. — Rothel iz Birkfeld-a. — Lukan iz Olomuca. — Doloer iz Kočevja. — Agosten iz Arada. — Platzer iz Goriee. — Zelnik iz Sežane. Pri Juinem kolodvoru: Geist iz Dun. Nov. Mesta. — Hoeger iz Prage. 29 30 Meteorologično poročilo, čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm, "7ШГ 7326 733-6 Temperatura po Celzija TFT 167 191 Vetrovi si. szah. sr. jzah. sr. svzh. Neb« oblačno oblačno Ji i j " iS » oo Srednja včerajšnja temperatura 17 3°, za 2 5° pod normalom sobni slikar ■V v Ljubljani, Hileerjeve ulice it. 8 "Ш uljudno obveščam prečastito duhovščino in si. občinstvo v mestu in na deželi, da sem pričel aamoatojno izvrševati >11-karakt obrt, ter se priporočam prav uljudno in nadejam kot začetnik vsestranske podpore. — Zagotavljam pa, da bodem izvrševal meni izročena dela kar najnatančneje, ukusno, točno, po delu primerni nizki ceni. 479 3 -1 I. ljubljansko uradniško ко&шшо društvo ima 7. avgusta t. I. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu v „hotelu Lloyd" 1 J h kateremu se vsi p. n. člani uljudno vabijo. V Ljubljani, dnć 80. julija 1897. 499 l-i Načelništvo. Prod& se na Jeaenloah (Oorenjako) tik ceste, sredi trga, blizu pošte, cerkve, kolodvora in tovarne ležeč Цф"* travnik, ""•в zasajen s sadnim drevjem (dolg 137 m, širok 20 m) ter ■V* prostor zelo pripraven za zidanje novega poslopja. Proda se tudi v manjših delih. Več se poizvt pri Janeza Razingar-Ju, posestniku v Plavškem Rovtu, pošta Jesenice na Gorenjskem. 495 7—3 Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča EatoL tiskarna v Ljubljani. Št 26.195. Ustanova. 482 3—2 t Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je jedno mesto Primož Auerjevih ustanov i v letnem znesku 52 gid. 50 kr. Do teh ustanov imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami preživiti ne morejo. Prošnje za to ustauovno mesto vložiti je do 14. avgusta letos pri magistratnem vložnem zapisniku. Mestni magistrat ljubljansld, dnd 19. julija 1897. Prodaja posestev. K Jaka Jermau-ovi konkurzni masi pripadajoči hiši v Domžalah št. lOl z velikim dvoriščem nasproti železniški postaji, in št. в2 z vrtom sredi trga, obe hiši skoro novi in za vsaki obrt pripravni, ter dve njivi (stavbenski prostori), prodajo se takoj pod prav ugodnimi pogoji po oskrbniku konkurzne mase. Dr. Karol Ahazhizh, 474 5—5 advokat v Ljubljani. St. 20.134. 601 1-1 Pri podpisanem magistratu vršila se bode zaradi oddaje naprave nove ceste (Kuhnovib ulic) in kanalizacije, pismena ponudbinska razprava dne 5. avgusta 1897 ob 10. uri dopoldne V pisarni mestnega stavbinskega urada, kier so tudi pripadajoči načrti, proračuni ter drugi pripomočki ob navadnih urah vsakemu na vpogled razgrneni. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njihovej podlagi pro-računjene skupne zneske troškov za dotična dela, je izročiti zapečatene in s 5% vadijem opremljene do določene ure. Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu in pa ki bodo pre-kasno vložene, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn<5 24. julija 1897. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-1 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, št. 6373 dovoljena. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka : Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija Brema -Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. Do Kitajskega. Do I Buenos-Ayres. I Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani: K «M »J» *-«■ Va-w^car. Do Japonskega. gNB Dunajska borza. Dn6 30. julija. Skopni driavni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru ... Ivstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon vista........... Kemiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. tO mark............ 10 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci . . . ...... 0. kr. cekini......... . . 102 gld. 10 kr. 102 20 . 123 25 . 101 30 . 122 65 . 100 20 . 945 368 119 46 . 58 67 •/, 11 73 . 9 51V 45 45 . 6 • 63 . Dn6 39. julija. 4% driavne srečke 1. 1864, 260 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. 4...... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deielno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankeifc Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ „ južne ielezniee 3% . . , južne železnice 5% . . , dolenjskih ieleznic 4 % 158 gld. 75 kr. 162 . 25 189 , _ 99 . 60 141 . — 129 „ — 108 . nO 112 . 50 98 . 76 99 . 70 225 . 60 • 183 . 15 • 126 . 26 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50 kr. i% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 147 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. 19 Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 25 Salmove srečke, 40 gld................72 St. Genćis srečke, 40 gld.......77 Waldsteinove srečke, 20 gld......— Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 161 Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3415 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 394 Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 85 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — Montanska dražba avstr. plan.....133 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 Papirnih rubljev 100........126 50 50 50 60 25 60 40 75 Sf Hakup in prodaja vsaktvrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Sa varovanje za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narodi! na borzi. Menjarnlčna delniška družba „Htt №BC1I B« Woliziili it 10 Dunaj, Miriahilfirstraiu 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in «nan6nlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh iaekulaeijskih vredneets* papirje» in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obreetovanja pri popolni varnosti ■V naloženih glavnic. Ц