V Pliskovici so se osnovnošolci preizkusili tudi kot kamnoseki / 20 4.000 kvadratnih metrov za klub aktivnih v Kromberki IV K- Evropska poslanka Debora Serracchiani o »novi« Demokratski stranki / V Gorici imajo načrt že dvajset let, a novih greznic še ni nikjer Primorski Naj v» t zrn otroška ustvarjalnost Sara Sternad Kdo, kaj, kje, zakaj in kdaj. Pravilo petih angleških dvojnih w-jev (who, what, where, why in when) oziroma osnovne napotke dobrega pisanja najbrž danes zna na pamet čisto vsak udeleženec ustvarjalne delavnice v Pliskovici, ki jo Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju s krožkom Galeb in Primorskim dnevnikom. Za teden dni se je namreč šestindvajseterica osnovnošolcev med drugim spremenila tudi v novinarje in fotografe ter dan za dnem radovedno spoznavala prvine novega poklica. Intervjuji in reportaže ter neutrudno fotografsko dokumentiranje pestrega dogajanja okrog njih so nedvomno otroke približali novinarstvu in našemu časopisu. Po njem so vsako jutro segali z izrednim zanimanjem in radovednostjo ter se nato dela lotili še z večjo zagnanostjo. Nekateri so se rade volje s kamero in notesom podajali »na teren«, nato pa na stare pisalne stroje ali sodobnejše računalnike zabeležili vsa svoja doživetja. Prav gotovo pa je bilo tudi za mentorje njihovo navdušenje prijetna spodbuda, da jim posredujejo čim več informacij in novih pogledov. No, včasih je kdo potarnal, da nima domišljije, ali pa da ne ve, kako bi se nečesa sploh lotil; s skupnimi močmi pa so še vsakič premostili vsakršno težavo. Delavnice, poletni centri in kolonije so torej nedvomno dobrodošli. Naša skupnost se k sreči tega zaveda. Za naše najmlajše so namreč enkratna priložnost, da pokažejo, koliko ustvarjalnega duha se v njih skriva, pletejo nova prijateljstva in se pri tem soočajo z malimi in velikimi preizkušnjami ... in to v slovenskem okolju. dnevnik ČETRTEK, 27. AVGUSTA 2009 Št. 202 (19.601) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € repen - 24. izvedba priljubljene turistično-etnografske prireditve Začela se je Kraška ohcet 2009 Danes fantovska in dekliška, jutri podoknica, vsak dan številni dogodki ljubljana - V Cankarjevem domu ob 96. rojstnem dnevu Srečno, Boris Pahor! Prihodnje leto bo dramatizacija njegove Nekropole uprizorjena v tržaški Rižarni 0&9E. nojatnemdnívu Borisa Pahoqa LJUBLJANA - Tržaški pisatelj Boris Pahor je proslavil včerajšnji 96. rojstni dan delavno. V Cankarjevem domu se je udeležil predstavitve ponatisa petih njegovih del, nato pa še srečanja njemu v čast v nabito polni dvorani (f. BOB O). Včeraj pa so v Trstu sporočili, da bo prihodnje leto dramatizacija njegovega romana Nekropola upri- zorjena v tržaški Rižarni. Tako sta se domenila ljubljanski župan Jan-kovič in njegov tržaški kolega Di-piazza. Na 7. strani REPEN - Z včerajšnjo krajšo prireditvijo v Kraški hiši v Repnu se je uradno začela že 24. Kraška ohcet. Navzoče, med katerimi so bili predstavniki politike, vojske, gospodarstva in kulture, je uvodoma nagovoril repentabrski župan Marko Pisani, ki se prvič udeležuje priljubljene prireditve v tej vlogi, posegli pa so tudi drugi organizatorji. Na bogatem programu sta danes fantovska in dekliška, uradno bodo odprli osmice, medtem bo na vaškem trgu zadonela glasba, vzporednih dogodkov za otroke in odrasle pa bo še in še. V prihodnjih dneh se bo dogajanje stopnjevalo vse do nedelje, ko bo čas za poroko in narodne noše bodo preplavile vas. Na 6. strani Pahor in Türk: Avstrija naj uresniči ADP Na 2. strani Nadaljuje se negativni trend pretovora , V V I • , • v v v tržaškem pnstamsču Na 6. strani Superenalotto: petica v Naselju San Nazario Na 7. strani Predlog ukinitve goriške pokrajine »poletna bedarija« Na 12. strani Z motorjem v smrt na državni cesti skozi Dol Na 13. strani priseljenci Severna liga polemična do Vatikana RIM - Severna liga je zaostrila spopad z Vatikanom. Bossijevo stranko so vznejevoljile kritike visokih cerkvenih dostojanstvenikov in katoliških sredstev javnega obveščanja na račun ligaške politike do priseljencev in zadnji varnostni ukrepi. Glasilo Padania je v uvodniku obsodilo »ideološko vmešavanje Cerkve v državne zadeve« in celo namignilo na potrebo po reviziji konkordata in Late-ranskega pakta o odnosih med Italijo in Vatikanom, ligaški veljaki pa so zvečer omilili polemiko. Na 5. strani Popravljamo avtomobile in avtodome vseh znamk Meritve emisij izpušnih plinov motorjev (t.i. Bollino Blu) ENZO POOBLAŠČENA FORD DELAVNICA Opčine - Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 tel. in fax 040 214618 enzo.carli@autofficinaenzo.com - www.autofficinaenzo.com JJtVH m vipav^ Obiščite nas v vinski kleti v Vipavi, kjer lahko izbirate med izvrstnimi vini in kakovostnimi mlečnimi izdelki vinske kleti in mlekarne VIPAVA 1894. www.vipava! 894.si Delovni čas trgovine Vlpavka: ponedeljek-petek: 8 - 19h sobota: 8 - 13h nedelja, prazniki: zaprto 2 Četrtek, 27. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Enodnevni delovni obisk avstrijskega kanclerja Pahor in Türk pozvala Faymanna, naj Avstrija uresniči 7. člen ADP Slovenski premier in predsednik sta poudarila, da je Slovenija naslednica ADP in da ima pravico in dolžnost, da skrbi za svojo manjšino LJUBLJANA - Slovenija je včeraj ob enodnevnem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna pozvala Avstrijo k uresničevanju avstrijske državne pogodbe (ADP). Uresničevanje 7. člena ADP je mednarodna obveza Avstrije, pravica in dolžnost Slovenije pa je, da to zahteva, je po pogovorih z avstrijskim kanclerjem na Brdu pri Kranju poudaril slovenski premier Borut Pahor. Ob tem je dejal, da je vprašanje ADP iz leta 1955, ki ni le avstrijska notranja zadeva, eno od odprtih vprašanj med državama, uresničevanje te pogodbe pa bi po besedah premiera še izboljšalo dobre odnose med državama. Poudaril je še, da je Slovenija naslednica ADP in ima pravico in dolžnost skrbeti za pravice svoje manjšine, da pa je interna stvar Avstrije, kako bo dosegla uresničevanje pogodbe. Tudi predsednik Slovenije Danilo Türk je v pogovoru z avstrijskim kanclerjem v Ljubljani poudaril, da je problem dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem stvar uresničevanja ADP in uresničevanja odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Dodal je, da odločnost pri izvrševanju odločb pomaga tudi pri ustvarjanju potrebnih političnih pogojev zanje. Avstrijski kancler je na novinarski konferenci s Pahorjem poudaril, da je za vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem treba najti politično rešitev. Pahor je na novinarsko vprašanje, ali se s tem strinja, odgovoril kratko: "Ne." Po besedah Faymanna je odločilno, da na avstrijskem Koroškem nimajo občutka, da jim je rešitev vsiljena, temveč so vključeni v proces. S predsednikom republike je avstrijski gost sicer govoril tudi o drugih problemih slovenske manjšine v Avstriji. Türk se je pri tem med drugim zavzel za skupne projekte pri reševanju odprtih vprašanj, kot je na primer dvojezično šolstvo, kjer bi Slovenija in Avstrija lahko v okviru Sveta Evrope pomagali razviti šolski model na višji ravni pedagoške kvalitete. Faymann je odnose med državama označil za zelo dobre in poudaril, da je to dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje. Napovedal je še, da bodo na Dunaju kljub težkim gospodarskim razmeram povečali sredstva za slovensko manjšino. Na vprašanje, zakaj Slovenija ni odločnejša glede dvojezičnih krajevnih napisov, ali se boji, da bi Avstrija pritisnila na Slovenijo glede Hrvaške, je Pahor odločno zatrdil, da Ljubljana teh vprašanj ne povezuje s Hrvaško, niti jih ne želi povezovati. "Od prijateljske države pričakujem razumevanje za naše interese," je glede slo-vensko-hrvaškega spora glede meje še dejal Pahor. Spomnil je še, da Slovenija in Hrvaška pripravljata dogovor, ki bi omogočil rešitev spora glede meje in nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU in ki bi upošteval interese obeh držav. "Smo na dobri poti in domnevam, da Avstrija tak proces podpira," je še dejal predsednik slovenske vlade. Prizadevanj za zagotavljanje pogojev za uspešno kandidaturo Hrvaške za članstvo v EU sta se dotaknila tudi Türk in Faymann. Predsednik republike je ob tem izrazil upanje, da bodo pogovori na podlagi nedavnega srečanja med premierjem Pahorjem in predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor uspešni. Pahor in Faymann sta v včerajšnjih pogovorih veliko pozornosti namenila gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Kot je poudaril avstrijski kancler, so gospodarski odnosi med državama tudi v trenutno težkih gospodarskih razmerah dobri in stabilni, jih je pa moč še izboljšati. Po njegovih besedah sta s slovenskim premier jem govorila predvsem o težavah in priložnostih, ki jih vidita v težkih časih za gospodarstvo. Predsednika vlad Slovenije in Avstrije sta razpravljala tudi o energetiki. Pahor je avstrijskega sogovornika med drugim seznanil, da je Slovenija blizu podpisa sporazuma o gradnji dela plinovoda Južni tok skozi Slovenijo. Pojasnil je, da naj bi se o podrobnostih sporazuma dogovorili na srečanju, ki ga bo v kratkem imel z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Faymann je skupaj s Pahorjem v okviru enodnevnega delovnega obiska obiskal tudi prostore Mednarodne ustanove-fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) na Igu. Direktor fundacije Goran Gačnik je gostoma predstavil dejavnosti ITF na področju protiminskega delovanja v JV Evropi, Zakavkazju in srednji Aziji, seznanila pa sta se tudi z novimi strateškimi cilji fundacije za obdobje med letoma 2009 in 2013. (STA) Srečanje med kanclerjem Faymannom (levo) in slovenskim premierjem Pahorjem (desno) je potekalo v dobrem razpoloženju, čeprav o vseh stvareh nista bila enakega mnenja bobo celovec - Stališče Narodnega sveta koroških Slovencev »Heimatdienst skuša razširiti asimilacijo slovenskega naroda« CELOVEC - Koroški Heimatdienst (KHD) skuša asimilacijo slovenskega naroda razširiti na slovensko državo, opozarja politična sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev Angelika Mlinar. O tem naj bi pričale izjave evropskega poslanca svobodnjaške stranke (FPÖ) in člana KHD Andreasa Mölzerja, naj se začne v Sloveniji uporabljati stara nemška krajevna imena. Evropski poslanec FPÖ Mölzer je avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna pred njegovim obiskom v Sloveniji v izjavi za javnost v torek pozval, naj se pri svojem slovenskem kolegu Borutu Pahorju zavzame "za konec diskriminacije ostanka manjšine nemških Staroavstrijcev." Odnos Slovenije do "Staroavstrijcev" namreč "ni vreden evropskega standarda", trdi avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu. Mölzer je poleg tega v izjavi za javnost še pozival, da bi bil že čas, da bi v Sloveniji spet začeli uporabljati stara nemška krajevna imena. "Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so namreč pred sto leti imeli še nemško večino, za ta mesta po so se uporabljala imena Laibach, Marburg, Cilli in Pettau," je prepričan poslanec FPO in član KHD. Avstgrijski evropski poslanec pa se je lotil tudi drugih tem in med drugim zahteval posredovanje Avstrije v sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Tovrstno posredovanje bi moral Faymann po njegovem v sredo ponuditi Pahorju. Kot je namreč poudaril, je Avstrija "kot nobena druga država" podpirala tako osamosvajanje kot tudi približevanje obeh držav EU, zato bi lahko v sporu o meji nastopila "kot pošten posrednik". V zvezi s tem je Molzer tudi kritiziral slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU in ocenil, da bi se morala Slovenija "odpovedati svojemu trdoglavemu stališču in si prizadevati za konstru- ktivno rešitev". Po mnenju politične sekretarke NSKS Mlinarjeve izjave Molzerja, ki naj bi veljal za "desno roko" predsednika KHD Josefa Feldnerja, razkrivajo, čemu naj bi služilo sodelovanje KHD v t.i. konsenzni skupini skupaj z Zvezo s slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnostjo koroških Slovencev (SKS). KHD naj bi skušal z uveljavitvijo nemškonacionalnih ciljev asimilacijo slovenskega naroda, "ki jo že desetletja uspešno opravlja na Koroškem, razširiti tudi na slovensko državo." Nenazadnje KHD tudi s sodelovanjem v konsenzi skupini ne gre za uveljavitev odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah. Feldner se namreč "javno hvali, da mu je uspelo v konsenzni skupini močno zmanjšati število dodatnih dvojezičnih napisov," opozarja politična sekretarka NSKS Mlinarjeva v izjavi za javnost. (STA) Ime društva na območju narodnih skupnosti sedaj v obeh uradnih jezikih LJUBLJANA - Društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, bodo morala imeti po novem ime društva v obeh uradnih jezikih. Že registrirana društva na teh območjih bodo morala v skladu novelo zakona o društvih, sprejeto avgusta letos, ime društva uskladiti v petih letih od uveljavitve tega zakona, so sporočili z notranjega ministrstva (MNZ). Bistvena sprememba zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih, ki je začel veljati 11. avgusta letos, se nanaša na uskladitev 10. člena zakona o društvih z odločbo Ustavnega sodišča RS iz junija 2007. Sodišče je namreč ugotovilo, da je dotedanji člen zakona, ki določa, da so lahko imena na dvojezičnih območjih samo slovenska, neustaven. Z novelo se tako zagotavlja pravica do enakopravne uporabe jezika v imenu društva. Po novem bodo morala društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, društvo poimenovati v slovenskem in italijanskem oziroma slovenskem in madžarskem jeziku. triglav - Obletnica prvega administrativno zabeleženega vzpona Minilo 231 let od prvega vzpona Osvojili so ga štirje planinci - Včeraj na vrhu delegacija PZS, v soboto v Bohinju spominska slovesnost BOHINJ - Včeraj je minilo natanko 231 let od prvega administrativno zabeleženega in dokumentiranega vzpona na Triglav (na posnetku vrh Triglava z Aljaževim stolpom). Ob tej priložnosti se je na vrh včeraj povzpela tričlanska delegacija Planinske zveze Slovenije (PZS), v soboto pa bo v Bohinju pri spomeniku štirim srčnim možem, prvim osvojite-ljem Triglava, priložnostna spominska slovesnost. V zgodovino slovenskega planinstva in Triglava so se takrat za večno zapisali Luka Korošec iz Koprivnika, Matevž Kos iz Jereke, Štefan Rožič iz Savice in Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine. Sicer pa se je prvi zabeležen vzpon na Triglav po podatkih PZS zgodil osem let pred prvo osvojitvijo Mont Blanca, 22 let pred prvim vzponom na Veliki Klek/Grossglockner in 87 let pred osvojitvijo Materhorna. Predsednik PZS Franc Ekar je ob tem poudaril pomen Alpske konvencije, ki si prizadeva za varovanje in ohranjanje Alp. Ob tem meni, da so Alpe za Evropo in svet, za človeka, življenje in za prihodnost izjemnega pomena. "Zatorej je popolna prioriteta v prizadevanjih, kako Alpe - mogočno gorsko verigo od Monaka do Dunaja - ohraniti in jih obvarovati," je zapisal v sporočilu za javnost. Ob tej priložnosti je Ekar še opozoril, da potrebuje "Triglav kot pomemben 'kralj in vladar' več skrbnosti in spoštovanja", saj vse večje vsakoletne obremenitve z množičnimi obiskovanji in prireditvami slovenskega očaka niso posebej prijazne triglavskemu naravovarstvu. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 27. avgusta 2009 3 NADIŠKE DOLINE - Mladoletni priseljenci iz centra Civiform sodelovali pri Projektu gora Pozitivna izkušnja z vidika integracije in izobraževanja V okviru projekta so od junija dalje skrbeli za vzdrževanje in urejanje poti in zelenih površin ČEDAD - »Z vidika integracije in izobraževanja je bila to res edinstvena izkušnja.« Tako je Mario Midun, predstavnik združenja Pro Loco Nediške doline, označil »Projekt gora (Progetto Monta-gna)«, v sklopu katerega je približno trideset mladoletnih priseljencev, ki živijo v vzgojno izobraževalnem in nastanitvenem središču za priseljence Civiform v Čedadu, od junija dalje skrbelo za vzdrževanje in urejanje različnih poti in zelenih površin v občinah Prapotno, Dreka, Srednje in Grmek. Midun je bil skupaj s Simonejem Pizzamigliom (Civiform) pobudnik in vodja pomembnega projekta, ki so ga izvedli s finančno pomočjo Pokrajine Videm in podporo odbornika za razvoj goratih predelov Ottorina Faleschinija. Mladi gostje Civiforma prav v teh dneh urejajo stare stezice, ki povezujejo različne zaselke v občini Grmek. Postavili bodo tudi cestne table, ki jih je občinska uprava pripravila že pred časom, a jih nato nikoli ni postavila. »Dela je bilo na splošno veliko, saj majhne občinske uprave v Nadiških dolinah res nimajo toliko sredstev, da bi lahko redno in primerno urejala vse poti. Poleg tega pa občinski delavci s svojimi napravami in traktorji ne morejo priti vsepovsod. Zato je bilo naše delo še toliko bolj pomembno. Vsak lahko takoj opazi, kod smo hodili z ročnimi kosilnicami, lopatami in samokolnicami,« je povedal Midun, ki je bil na vse, ki so pri pobudi sodelovali, upravičeno zelo ponosen. Fantje so se namreč izkazali z veliko voljo do dela. »Vsi so se potegovali za to, da bi čim večkrat lahko šli delat z nami. Na žalost pa smo lahko običajno s sabo vzeli le štiri. Nekajkrat pa smo tudi sestavili šest oziroma osemčlansko delovno skupino. Največ nas je bilo, ko smo urejali jarke iz prve svetovne vojne na Kolovratu.« Do konca avgusta bodo mladi varo- Skupine mladih priseljencev so skrbele za urejanje poti v občinah Prapotno, Dreka, Srednje in Grmek nm vanci Civiforma, ki v glavnem prihajajo iz Albanije, Kosova, Romunije in Bangladeša, dosegli zastavljeni cilj, to je trideset delovnih dni. Vsakič so delali po štiri ure, očistili in uredili pa so približno 500 do 700 metrov poti. »Najtežja je bila naša naloga v občini Prapotno, kjer je bilo neprimerno vzdrževanih poti res veliko. Sicer pa smo v tej občini uredili pot od Stare gore do cerkvice Treh kraljev in ceste, ki od Po-droba vodijo do Bordonov, Čubcev in Sa-lamantov, v Srednjem smo očistili stezo med Melini in Podklancem, v Dreki pa, kot že omenjeno, jarke iz prve svetovne vojne na Kolovratu,« je zaključil Midun, ki upa, da bodo lahko delovni tabor še kdaj izvedli, po možnosti čim prej, saj so take pobude koristne tako za udeležence kot za sam teritorij. T G. LABIN - Nesreča Potapljač iz Grgarja prehitro na površje LABIN - Ob istrski uvali Guboka v bližini Labina je, kot smo že poročali, v nedeljo umrl še en slovenski potapljač. Gre za 44-letnega Roberta Šuligoja iz Grgar-ja, ki naj bi umrl zaradi posledic prehitrega dviga na površje. Kronologija dogodkov naj bi bila naslednja: 44-letni Grgarec se je s prijateljem v nedeljo zgodaj popoldan odpravil na potop v zaliv Guboka pri Sveti Marini, blizu Labina. Po dvigu na površje naj bi ugotovila, da sta izplavala v napačnem zalivu in sta se zato odločila, da gresta plavat do pravega. Šuligoju je medtem postalo slabo, zato sta se potapljača ustavila na pečinah pod strmim in težko dostopnim delom obale. Z okna hiše je Šuligojevega prijatelja, ki je klical na pomoč, videl nekdo od domačinov in poklical reševalno službo. Reševalci so bili o nezgodi obveščeni ob 14.40, nesrečnega potapljača pa je iz vode hitro potegnil čoln, ki je bil v bližini. Odpeljali so ga na pomol v mesto Sveta Marina, kamor so prispeli tudi reševalci, vendar mu kljub oživljanju niso mogli več pomagati. Vzrok smrti sicer še ni znan, najverjetnejši pa je prehiter dvig na površje. Ta pri potapljačih lahko povzroči t.i. dekompresijsko bolezen ali barotravmo pljuč. Pri prvi gre za padec pritiska med dviganjem na površje, kar v krvi naredi mehurčke. V najlažji obliki to povzroči glavobol, v najhujši pa smrt. Pri drugi pa, če potapljač med dvigovanjem zraka ne izdihuje, pride do tolikšnega raztega pljuč, da ta popokajo. Sicer pa so slovenski turisti, z doslej sedmimi smrtnimi žrtvami, v letošnjem poletju rekorderji po številu nesreč na Hrvaškem in so prekosili celo Čehe, ki so, kot ugotavljajo na Hrvaškem, najbolj nepremišljeni. Čehi so si ta sloves prislužili v zadnjih letih, ker naj bi se spuščali v avanture, ki jim niso kos. Tamara Benedetič RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Četrtek, 27. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kar zadeva »fojbe«, smo s Hrvati na isti barki Jo2e Pirjevec / Kadar sem v Parizu, kupim vsak dan dva časopisa: »Le Monde« za pamet, »Libération« za srce. Kajti slednji list je levičarsko obarvan, kar je pač v sozvočju z mojim čustvovanjem. Še danes hranim v svojem arhivu kot drag spomin izvod tega časopisa, ki sem ga kupil na Champs Elysées 14. julija 1979, ko sem skupaj z milijoni domačinov proslavljal dvestoletnico francoske revolucije. Ta dogodek je namreč zame rojstni dan modernega sveta. Ker sem torej na »Libération« navezan, me je neprijetno prizadel članek, ki ga je 14. avgusta objavil v njem Julien Sapori pod naslovom » 'Foibe', evropska tragedija«. Kdo je Julien Sapori? Rodil se je v Trstu leta 1953 in je v Italiji opravil srednješolske študije. Univerzo pa je dokončal na Pravni fakulteti v Ren-nesu, kjer je bil nekaj časa tudi asistent. Kasneje je presedlal k policiji in je danes okrajni komisar v kraju Montgeron blizu Pariza. Ker ga zanima zgodovina, ji posveča dosti prostega časa, pri čemer se bavi predvsem z zgodovino policije in sodstva v Franciji XVIII., XIX., in XX. stoletja. Med drugim je posvetil tudi monografijo Josephu Fouchéju, zloglasnemu policijskemu ministru Napoleona I. in Ludvika XVIII. ki je končal svoje življenje v izgnanstvu in je umrl v Trstu. V zgoraj omenjenem članku o »fojbah«, je omenjeni gospod povzel vse stereotipe, kar jih premore italijanska publicistika na to temo. Šlo je za etnično čistko na italijanskih ozemljih, ki jih je Jugoslavija anektirala po drugi svetovni vojni, čistko, ki je zajela od pet do deset tisoč nedolžnih ljudi. Njen cilj? Prisiliti 250.000 Italijanov, da zapustijo svojo rodno zemljo. Masaker je bil izvršen, ne da bi se mednarodna javnost zanj zmenila, pri čemer se ga tudi Italija ni spomnila vse do propada Jugoslavije. Šele takrat je -plašno - začela razpravljati o njem. Čakati je bilo treba predsednika Napolitana, da je stigma-tiziral »slovanske aneksionistične načrte, ki so prevladali v mirovni pogodbi leta 1947...« Do sem Sapori. Na reakcije bralcev ni bilo treba čakati. Že naslednji dan je neki »ma-rino64« protestiral, češ da gre za hudo pot-varjanje dejstev in pri tem navajal »fojbo« pri Bazovici, ki da je tipičen primer mistifikacije. Neki »jeancharles2« pa se je spraševal: »Zakaj tako pozno? Zakaj govoriti o teh zadevah po 70ih letih? ... Naj o njih razmišljajo starci, ki so jih doživeli...Iskreno upam, da to nima nič opraviti s skorajšnjo priključitvijo Hrvaške k EU...« Tudi sam se sprašujem, zakaj je »Libération« sredi avgusta objavila omenjeni članek »zgodovinarja« Saporija. Morda gre samo za poletne kisle kumarice, morda pa tudi za začetek nove propagandistične akcije proti Sloveniji in Hrvaški, kakršnih nismo doživeli malo v zadnjih petnajstih letih. Pri tem nas ne sme presenečati, da je bil članek objavljen na straneh levičarskega lista. To mu vendar daje še posebno verodostojnost. Če se bo izkazalo, da imam prav, potem bo dobil na teži očitek, ki sem ga že spomladi naslovil na ljubljansko vlado, da ni izrabila pro-vokacij Unije Istranov v zvezi z jamo Golo-bivnico in ni postavila vprašanje »fojb« na evropski ravni. Kajti, samo če nam bo uspelo predstaviti mednarodni javnosti resnico o tem, kar se je po vojni dogajalo v naših krajih, v vsej njeni večplastnosti, se bomo otresli črnobelih stereotipov, ki jih o nas s takim uspehom širi določena italijanska in ne samo italijanska publicistika. V tem smislu je značilen še komentar bralca, ki je pod šifro »zelektron (36)« takole komentiral Saporijev članek: »In jaz, ki sem imel Hrvate za prijazne nedolžne ovčice, kakšno razočaranje!« Vtis imam, da skriva ta zapis ironično ost, in da je Saporijev članek bralca samo potrdil v njegovi negativni sodbi o Hrvatih. Pri tem, bi bilo neprimerno, če bi se Slovenci škodoželjno muzali. Kajti, kar zadeva »fojbe« smo s Hrvati v isti barki. VREME OB KONCU TEDNA Za sobotno fronto v nedeljo sonce in prijetne temperature Darko Bradassi_ Anticiklon nad Sredozemljem kaže na prve znake popuščanja. Vremenske fronte se v teh dneh pomikajo preko srednjeevropskih držav, delno pa vplivajo tudi na vreme pri nas. Ob njihovem prehodu pronica proti nam predvsem v višinah nekoliko hladnejši zrak. Ozračje bo zato tudi jutri in v petek predvsem v popoldanskih urah nekoliko manj stanovitno kot v preteklih dneh. Prizemne temperature so še visoke, v višinah pa je zrak občasno že nekoliko hladnejši. Zato bodo krajevne krakotrajne popoldanske plohe ali nevihte danes in jutri nekoliko pogostejše. Verjetnost, da nastanejo, je sicer nekoliko večja danes, ne gre pa jih povsem izključiti tudi jutri. Kakorkoli že, bo v vsakem primeru šlo le za obrobne in manjše pojave. Radiosonda iz Campoformidu pri Vidmu je medtem včeraj opolnoči, ko je bil nad nami vroč zrak, na višini 1500 metrov namerila skoraj 15 stopinj Celzija, ničta izoterma pa je bila na višini 4200 metrov. Ozračje je bilo za okrog 3 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja, ničta izoterma pa je bila za kakih 700 metrov višja. Do večje vremenske spremembe bo prišlo v soboto, ko bo naše kraje dosegla in prešla severna vremenska fronta. S seboj bo prinesla padavine in nekoliko nižje temperature, za njo bo prehodno pritekal hladnejši severnoatlant-ski zrak. V soboto bo prevladovalo oblačno in deževno vreme, pojavljale se bodo predvsem plohe in nevihte. Padavine bodo tokrat, v primerjavi s fronto, ki je prešla naše kraje preteklo soboto, nekoliko dolgotrajnejše in povečini manj močne. Deževati naj bi pričelo že v poznih dopoldanskih urah, padavine pa naj bi trajale do vključno večera ali prvega dela noči. Nato bo zapihala burja, ozračje pa se bo ohladilo v povprečju za kakih 6 stopinj Celzija. Noč na nedeljo bo kar sveža. Najnižje nočne temperature na Kraški planoti bodo pod 18 stopinjami Celzija, ob morju okrog 20 stopinj Celzija. Obeti za slavnostno nedeljsko poroko in mM sprevod 24. Kraške ohceti postajajo po zadnjih izgledih vse ugodnejši. Kot kaže, bo vremenska fronta že v noči na nedeljo zapustila naše kraje in se bo pomaknila proti jugovzhodu. Kljub ne ravno spodbudni sobotni vremenski sliki torej, kdor se namerava udeležiti nedeljskega sprevoda, naj v soboto ne obupa. V nedeljo bo predvsem zjutraj lahko še nekaj več oblačnosti, v najslabšem primeru (ki pa je po sedanjih izgledih bolj malo verjeten) bo lahko še padla kakšna manjša kaplja dežja. V dopoldanskih urah se bo postopno razjasnilo, čez dan pa bo prevladovalo sonce. Temperature bodo zelo ugodne, jutro bo kar sveže. Zjutraj bo manj kot 20 stopinj in bo pihala šibka do zmerna burja, čez dan bodo najvišje temperature do okrog 26 stopinj Celzija. Ozračje bo čisto in suho, odstotek vlage ne bo visok. V začetku prihodnjega tedna bo nato spet prevladoval anticiklon z razmeroma toplim in povečini sončnim vremenom. V drugi polovici prihodnjega tedna, kaže na novo postopno vsaj delno poslabšanje. Vremenska slika bo manj stanovitna in nekoliko bolj spremenljiva, večjih preobratov pa zaenkrat ni na obzorju. Po sedanjih obetih do okrog 10. septembra kaže v glavnem na precej ugodno vremensko sliko. Na sliki: vremenska fronta se je včeraj pomikala preko srednjeevropskih držav ODPRTA TRIBUNA - Ob Kodričevem prispevku Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni Kje je »naša zemlja«? Dragi Ravel, prebral sem z velikim zanimanjem, kar si objavil 23. avgusta v nedeljskem Primorskem dnevniku pod naslovom »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni«. Nad vsem, kar si napisal, bi se veljalo zamisliti, a se ustaviti zlasti pri pojmih, kot sta (ne)vsakdanja »disimilacija« (izločanje neke skupine iz telesa, ki mu je pripadala) ter vsakdanja »asimilacija«. Prav bi bilo, da bi se zamislili tudi, kako so v preteklosti razne manjšine nekritično, slepo sprejemale in odobravale vse, kar so počenjale razne matične domovine. Za uvod v svoj prispevek citiraš nekaj besed iz »no-vogoriškega« članka, objavljenega 3. julija letos v Primorskem dnevniku. »(... ) Dajmo razumeti, da holokavsta na naši zemlji ni bilo.« Tebe so te besede zbodle, a si lahko predstavljaš, da tudi mene. Kdor naj bi izrekel zgornji stavek, je po najini sodbi umirjena, prijazna, kulturno razgledana oseba, zato pa jo tudi ceniva. Prav zaradi tega se nagibam k domnevi, da se mu je morda zareklo oziroma da novinar ni zapisal točno izrečenih besed. Pišem te vrstice, ker ne bi hotel, da bi se usedla v zavesti naših bralcev napačna informacija, to je, da ni obstajal holokavst na »naši zemlji«. Sicer mi ni popolnoma jasno, kako gre tolmačiti besede »na naši zemlji«: kot novogori-ško občino ali morda kot le-to skupaj z našim zamejstvom ali pa kot vso Slovenijo? Ravel, gotovo ti je znano, da je judovska skupnost na območju predvojne Goriške (in torej na območju obeh današnjih Goric) štela leta 1943 okoli sto članov. Od teh so aretirali 83 ljudi in jih odvedli v Auschwitz, a od tam sta se vrnila le dva: deček, ki mu je bilo komaj 14 let, in 20-letno dekle. Na slovenskem etničnem ozemlju, ne pa na izključno sedanjem državnem ozemlju (to pomeni vključno s staro Gorico, Benečijo, Trstom, z avstrijsko Koroško in Štajersko, Istro itd.), se je še kako odigrala drama holokavsta. Sodim, da je ta drama občečloveška, kot morajo biti last vseh nas tudi druge podobne in sočasne drame, na primer usoda, ki je doletela Rome in Sinte. Točnega števila teh žrtev menda ne bomo nikoli izvedeli, a zgodovinarji pravijo, da jih je bilo od 700.000 pa do 1.500.000. Rad bi navedel nekaj podatkov iz diplomske naloge, ki jo bo čez nekaj dni zagovarjala M. F. na Fakulteti za humanistične študije koprske Univerze. Zagotavljam, da na- vedeni podatki niso izmišljeni, temveč skrbno preverjeni: »Skoraj 90 odstotkov slovenskih Judov umre v taboriščih.« In tudi: »Vsekakor je število Judov drastično upadlo v času tretjega rajha. Za Slovenijo holokavst pomeni izginotje prekmurske in goriške (prav tako!, op. F. F.) judovske skupnosti - v celi Sloveniji od okoli 1.500 Judov vojno vihro preživi le okoli 200.« Nisem nobena avtoriteta, nimam kaj podučiti človeka, ki sicer trdi, da »holokavsta na naši zemlji ni bilo«. Ker pa vem, da se je rodil v Lendavi (in njegovi domači so šli skozi nemško taborišče, a so se na srečo vrnili domov), gotovo mu je znan podatek, da je leta 1941 »živelo v Prek-murju460 Judov. (...) Večina soboških in lendavskih Judov je končala v uničevalnem taborišču Birkenau.« Ravel, Slovenijo so poskusili nacisti očistiti, da bi postala »judenrein«. Odpusti mi, ker se poslužujem silno an-tipatične nemške tujke. Ni jim uspelo. Nekako 20% Judov je le preživelo vojno, a marsikdo od teh se je pod novo oblastjo - zopet le zaradi svojega rojstva - znašel na tako rekoč napačni, »buržujski« strani. Med temi ljudmi so marsikoga, ki mu je uspelo preživeti vojno, razlastili in obsodili samo zato, ker je imel nemški priimek. Celo vrsto preživelih Judov so obtožili neverjetnih reči, med drugim sodelovanja z nacisti... Skratka, Judje so bili v Sloveniji dvakrat tepeni: med vojno in po njej. Kako pa se danes godi Judom v Sloveniji? Gotovo niso v življenjski nevarnosti, vendar pa »bolje« živijo, če sosed ne ve, da so Judje. Del slovenske družbe bi se jih hotel rešiti, saj jih ne priznava za »svoje«, temveč jih ima za »tujce«. Tako naj bi bilo, če naj sodim po rezultatu raziskav, ki jih je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja v okviru Fakultete za družbene vede. Sicer ne vem za metodologijo teh raziskav, za število in sestavo vzorca anketirancev, a zaupam Fakulteti za družbene vede: Leta 1992 - in torej še v polni evforiji zaradi osamosvojitve - je 37,2% anketiranih Slovencev izjavilo, da bi ne želeli imeti Juda za soseda. Deset let kasneje je ta odstotek znašal »le« še 21,6%, medtem ko je lani izjavilo 27,4 od sto vseh intervjuvanih Slovencev, da nočejo Juda za soseda. (Glede na to, da naj bi bilo danes v Sloveniji vsega skupaj 500 Judov, bi pomenilo, da bi lahko imel le vsak šti-ritisoči Slovenec Juda za soseda. Prav zaradi tega je dokaj verjetna domneva, da večina Slovencev ni spoznala v svojem življenju niti enega Juda. Odkod ta antisemitizem in morda tudi antijudaizem - eno je »biološka«, drugo pa verska mržnja - v slovenski družbi? Ravel, gotovo se boš stri- njal z mano, da ti podatki nakazujejo neko med Slovenci precej razširjeno in nevarno patološko stanje.) Za časa druge svetovne vojne je čez 80% vseh Judov na Slovenskem, in enak odstotek velja za Goriško, umrlo nasilne smrti. Do tega spoznanja naj bi prišli vsi in naj ta podatek ostane v zavesti bralcev Primorskega dnevnika, da bi se popolnoma izbrisala pravzaprav žaljiva trditev: »Dajmo razumeti, da holokavsta na naši zemlji ni bilo.« Vsi vemo, da se na novogoriškem ozemlju, v Rožni dolini, nahaja judovsko pokopališče, zraven njega pa stavba oziroma nekdanja mrliška veža. (Gre za nujno pritikli-no slehernega judovskega pokopališča, saj tam pokojnika umijejo in pripravijo za pokop.) Ali pokopališče s svojo mrliško vežo ni zadostno in pomembno pričevanje o neki prisotnosti? Skozi dimnike krematorijskih peči je šlo 83 »italijanskih« (?) Judov skupaj s 1.300 »pristnimi« (?) slovenskimi Judi. Njihov dim in pepel se je gotovo pomešal z dimom in pepelom slovenskih antifašističnih žrtev na tej in oni strani današnje državne meje in se gotovo deloma sesedel tudi na tla današnje Republike Slovenije. Zakaj pa nobenemu ne pride niti na misel, da bi delil slovenske anti-fašiste na »italijanske« Slovence, to se pravi tiste, ki niso bivali na današnjih tleh Republike Slovenije, in na »slovenske« Slovence? Judovskih žrtev je bilo v odstotkih glede na vso judovsko populacijo na slovenskem državnem in etničnem ozemlju kar veliko. Seveda, absolutno število teh pobitih Judov se ne more »kosati«, na primer, z absolutnim številom umrlih Judov na Hrvaškem. Po mojem skromnem mnenju je že ena sama judovska žrtev dovoljšen razlog, da govorimo o holokavstu oziroma šoi »na naši zemlji«. Ni res, zlasti pa ni pravično, da lahko govorimo o holokavstu le takrat, ko je - recimo - 20.000 ali več žrtev. In ni prav, ko uveljavljamo birokratski kriterij bivališča žrtve. Navsezadnje - če hočemo biti birokratsko dlakocepci do skrajnosti - je Nova Gorica z Rožno dolino pred vojno sodila pod goriško občino. Pa še to: Ko se spomnimo na naše padle borce, nima najmanjšega pomena, ali so bivali na tej ali oni strani današnje državne meje. Naj mi potem kdo obrazloži, zakaj to ne velja v današnji Novi Gorici za Jude iz stare Gorice, tiste, ki so prebivali le streljaj od Rožne doline. Res ne morem pogoltniti smisla stavka: »(... ) Dajmo razumeti, da holokavsta na naši zemlji ni bilo.« Upam, da se strinjaš z menoj. Lepo pozdravljen. Filip Fischer sežana - Jutri Že drugič Vino in glasba SEŽANA - Jutri od 20. ure dalje bo v organizaciji Vinakras Sežana in Media teama potekala druga prireditev Vino in glasba. Na dvorišču sežanske kleti pred eno-teko bodo lahko prisotni uživali v vinu in prijetni dalamtinski glasbi, za katero bo poskrbela dalmatinska Klapa Leut iz Zadra, ki prepeva vse od 1983. leta. V vokalno-instrumentalnem sestavu so vsi člani skupine vokalisti in instru-mentalisti, ki s spremljavo mandoline, kitar in harmonike ustvarijo značilni in zelo priljubljeni dalmatinski melos. Klapa Leut je izdala že 6 avtorskih albumov in 5 zgoščenk. V poletnem času redno koncertira po celi dalmatinski obali, za sabo pa ima zavidljivo število koncertov po vsej Evropi, na raznih TV in radijskih oddajah tako na Hrvaškem kot v tujini. Ob vinih sežanskega proizvajalca in glasbi bo poskrbljeno tudi za okusen prigrizek. (O.K.) Razstava o Kačišnci HRPELJE - Turistično, športno in kulturno društvo Mejame iz Dan pri Divači prireja jutri ob 19. uri v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane odprtje razstave del, ki so nastala na Ex-temporu ob lanskem vaškem prazniku Ka-čišn'ca, s katerim obujajo stare običaje. Dan prej pa poteka v vasi Dane pri Divači slikarski extempore. Lani so prvič organizirali fotografski natečaj, ki se ga je udeležilo 9 fotografov in na katerem so nekateri avtorji presenetili žirijo z izvrstnimi posnetki. Razstavo bodo odprli v Kulturnem domu v Hrpe-ljah in bo na ogled en mesec. (O.K.) / ITALIJA Četrtek, 27. avgusta 2009 5 politika - Zaradi stališč Cerkve proti politiki o priseljencih Bossijeve stranke Severna liga grozi Vatikanu z revizijo Lateranskega pakta Zelo trd uvodnik v glasilu Padania - »Ideološko vmešavanje v državne zadeve RIM - Spor med Severno ligo in Vatikanom se zaostruje. Po hudih kritikah, ki sta jih katoliški tednik Fami-glia cristiana in dnevnik italijanskih škofov L'Avvenire iznesla na račun Bossijeve stranke zaradi nehumanih in rasističnih stališč o priseljencih, je glasilo Severne lige Padania objavilo nekakšen ultimat: dovolj z obtožbami na račun stranke, sicer bo treba ponovno vzeti v pretres Lateranski pakt o odnosih med Italijo in Vatikanom! Že naslov članka na prvi strani li-gaškega glasila je zgovoren: »Čudna ideološka vmešavanja v laično državo. V njem so omenjeni zadnji napadi na ligaškega ministra Roberta Calderolija pa tudi drugi posegi visokih predstavnikov katoliške Cerkve proti politiki o varnosti in priseljevanju, to je o temah, ki najbolj zanimajo Severno ligo in za katere »skrbita« ligaška ministra. Član-kar Stefano B. Galli nadalje omenja Lateranski pakt in »meje o recipročnem vmešavanju med državo in Cerkvijo«. Te meje so točno določene. Če bodo va- UMBERTO BOSSI ansa tikanski vrhovi nadaljevali s poseganjem na področje, ki je v domeni države, »bo treba v agendo reform vključiti tudi revizijo konkordata in Lateranskega pakta«, je zagrozilo glasilo Severne lige. Sklicevanje na reforme ni naključno, saj vodi ministrstvo za reforme prav lider Severne lige Umberto Bossi. Padania je objavila napad na Vatikan tri dni pred napovedanim srečanjem med predsednikom vlade Silviom Berlusconijem in vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiom Ber- tonejem. Premier hoče z njim omiliti napade katoliške Cerkve nanj zaradi njegovega »ne prav svetniškega« (be-ri:razuzdanega) življenja. Bossi mu je preko Padanie očitno storil medvedjo uslugo in ga v bistvu opozoril, da ga še vedno »drži v kleščah«. Vodja ligaških senatorjev Fabrizio Bricolo in poslancev Roberto Cota sta sicer včeraj omilila napad Padanie na Vatikan, češ da je sad »zunanjega uvodničarja« in da ne odraža uradnega stališča stranke. Dejstvo pa je, da je Severna liga razkačena nad dejavnostjo Cerkve proti omejevalnim zakonom o priseljencih in o varnosti. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je priskočil Bossijevi stranki na pomoč. Izjavil je, da je »človeško življenje nad vsem«, in da »Severna liga noče utapljati priseljencev«, dodal pa je, da je treba zakone spoštovati, in da je Italija »država, ki je rešila daleč največje število človeških življenj v Sredozemskem morju, in bo nadaljevala po tej poti.« « Polni italijanski zapori RIM - Italijanski zapori so zaradi prisotnosti velikega števila tujcev prena-trpani, Evropska unija pa mora državam nuditi sredstva za gradnjo novih zaporov. Tako je na mitingu gibanja Co-munione e liberazione dejal italijanski minister za pravosodje Angelino Alfa-no, kateremu so iz EU odgovorili, da so za vsakodnevno upravljanje pravosodja pristojne posamezne države čla- Protigejevski napad RIM - Prejšnjo noč so neznanci poskusili zažgati rimsko diskoteko Qube, kjer prirejajo gejevske praznike. Dogodek je ostro obsodil predsednik homoseksualnega kulturnega krožka Mario Mieli Andrea Berardicurti, ki je ob pozivu oblastem k ukrepanju pozval tudi h koreniti kulturni spremembi. pogovor - Debora Serracchiani, evropska poslanka in kandidatka za deželno tajnico Debora in Demokratska stranka »Doslej ni bilo nikogar, ki bi v Demokratski stranki odločal« - »Prihodnji tajnik bo moral poskrbeti za razvoj novega kadra« Je pa res premetena, ta Debora Serracchiani! Ko jo je pretekli petek na Fernetičih italijanski novinar povprašal, kako se bo iztekel »boj« za tajniško mesto v Demokratski stranki med »njenim« Franceschinijem in DAlemovim Bersanijem, mu je z nasmeškom na ustnicah odgovorila, da se nahaja na tovornem terminalu v institucionalni funkciji evropske poslanke, in da torej tam ni pravi kraj, kjer bi se lahko pogovorjali o italijanskih strankarskih zadevah. Dobro uro kasneje je pred barom Why not v Se-sljanu slekla parlamentarno suknjo in privolila v pogovor tudi o bližnjem, težko pričakovanem kongresu. V zadnjih petih mesecih, od tistega prvega pomladanskega dne v Rimu, ko vas je - po vehement-nem posegu na srečanju krožkov Demokratske stranke - spoznala vsa Italija, se je vaše življenje močno zasukalo. Kako je bilo to mogoče? »Še sama ne vem. Deloma je bilo to naključje, morda pa tudi ne. Besede, ki sem jih izrekla na skupščini krožkov in so imele tolikšen odmev, so bile, verjetno, izrečene na pravem mestu, ob pravem času. Verjetno so zapolnile praznino, ki je bila občutena v stranki.« Takrat ste opozorili na »pomanjkanje politične liniije sinteze«. Ali bo Demokratska stranka z novim tajnikom zapolnila to vrzel? »Morala jo bo zapolniti! Sicer je Demokratska stranka obsojena na propad. Stranka je še mlada, a eden njenih največjih problemov je bilo prav pomanjkanje sinteze politične linije med različnimi v stranki prisotnimi dušami.« Zakaj stranki to še ni uspelo? »Demokratska stranka je pluralna stranka. In prav je, da je pluralna. Vsekakor pa bi morala imeti nekoga, ki bi mu uspelo povzeti, nakazati, skupno strankarsko linijo. Doslej nam ni uspelo, ker ni bilo nikogar, ki bi to storil, ki bi odločal.« Kako? »Z najbolj popolnim instrumentom demokracije - glasovanjem.« Bo novemu tajniku to uspelo? »Moral bo prevzeti to odgovornost. Jaz sem se odločila za Franceschinija...« ...ker je najbolj simpatičen? »Da, tudi zato! (se nasmehne, op. av.)« Za mnoge politične komentatorje je bil to doslej vaš največji kiks. Ali vam je sedaj žal, da ste se tako »nepolitično« izrazili? »Ne, ne! Osebno menim, da bi se morali v politiki jemati manj resno kot doslej, saj politika ni osebna zadeva. Ni mi žal pa tudi zato, ker mnogi na volitvah oddajo svoj glas prav politiku, ki jim je bolj simpatičen od drugega. Berlusconi je to že zdavnaj doumel. Upati je, da bo levica znala kmalu metabolizirati to dejstvo.« Pred petimi meseci ste dejali, da je Demokratska stranka »daleč od realnosti.« Ali je še tako? »Upam, da se bomo s kongresom približali realnosti. Demokratska stranka s svojimi različnostmi že dobro predstavlja italijansko realnost. Ni je pa znala interpretirati. To delo nas še čaka.« Kako? »Ljudem moramo dajati odgovore, ponuditi al- Debora Serracchiani, evropska poslanka in kandidatka za deželno tajnico Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini kroma ternative, jih prepričati, da lahko postanemo vladna alternativa, ne pa zgolj in vedno opozicija.« Dejali ste tudi, da bi se morali odkrižati nekaterih, če bi to bilo potrebno. »Gotovo!« To je pa zelo zahtevno. »Če hoče stranka imeti prej omenjeno politično linijo sinteze, mora vsak prevzeti lastno odgovornost. Seveda: najprej je potrebna razprava, ko pa so sprejete odločitve, jih morajo vsi spoštovati.« To že malce spominja na demokratični centralizem. »Nikoli nisem govorila o kakem demokratičnem centralizmu. Pač pa o demokratični zdravi pameti. To moramo spet pridobiti.« Ali v stranki sploh obstaja nov, mlad politični kader? »Spoznala sem mnogo zelo pripravljenih mladih.« Kje pa so? »Saj to je problem! Demokratski stranki še ni uspelo ustvariti kraja, kjer naj bi mladi kader vzklil. Prihodnji tajnik bo moral poskrbeti za razvoj novega vodilnega kadra. Mladi se sicer že uveljavljajo na teritoriju, kot krajevni upravitelji. Ti morajo priti na plan, saj ni mogoče vsega prepustiti naključju, kot se je zgodilo z Deboro Serracchiani.« Ali so za to »pomanjkanje« novega kadra krivi »neprimerni voditelji,« kot ste jih poimenovali? »Jaz ne govorim o krivdah. Pravim, da nam je zmanjkalo nekaj samozadostnosti, avtonomije, zdrave pameti. A zavedli smo se, da to ne vodi nikamor. Zato bomo ohranili to, kar je bilo dobro storjeno, in ga nadgradili z novim.« Kaj je bilo doslej dobro storjeno? »Prvič: izbira primarnih volitev. Vodilni kader bodo izbrali člani in volivci, kar je, po mojem, zelo demokratično. Drugič: Demokratska stranka ima v ev- ropskem parlamentu lastno skupino, Zvezo progresi-stov socialistov in demokratov, kar je epohalnega pomena. Tretjič: odločili smo se, da se mora stranka izreči tudi o najbolj delikatnih zadevah, kot so etične teme. To vprašanje je prisotno v programih vseh treh tajniških kandidatov.« Zakaj niste kandidirali za vsedržavnega tajnika Demokratske stranke? »Moja kandidatura bi verjetno prispevala k še večji fragmentarnosti v stranki. Jaz pa imam zelo rada stranko in kaj takega nočem. Zanima me rast stranke, tudi na deželni ravni.« Ali ste se zato »zadovoljili« s kandidaturo za deželno tajnico v Furlaniji-Julijski krajini. »To ni zadovoljitev, temveč zelo pomemben cilj. Tačas največji v mojem političnem življenju.« Dejansko ste že zmagali... »Ne! Sploh ne! Gotovo se spomnite, da je bil nedavno tega na deželnih volitvah nekdo trdno prepričan v zmago, potem pa...« Po vseh glasovih na evropskih volitvah? »Da, a tu gre za strankarski kongres, nekaj povsem drugega, z resnimi, pripravljenimi kandidati. Končno bomo imeli resen kongres.« Bi ocenili kandidate? »Nobene ocene več!« Kako? Znani ste po tem, da dajete ocene drugim. D'Alema vas je celo preimenoval v »učiteljico«! »Ocene so del preteklosti. Zdaj je na vrsti resen kongres.« Na državni televiziji ste pri Darii Bignardi delili ocene politikom, za Primorski dnevnik pa tega nočete storiti. To je podla diskriminacija slovenskega dnevnika! »Ste pa v dobri, ugledni družbi: tudi milanskemu Corriere della sera sem odklonila ocene...« Marjan Kemperle EVRO 1,4324 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.8. 25.8. ameriški dolar japonski jen 1,4270 134,32 1,4324 135,05 ruski rubel 9,7480 44,9315 69,7730 9,7859 44,9399 69,8370 danska krona 7,4425 0,87800 7,4429 0,87405 švedska krona 10,1445 8,6240 10,0895 8,6095 češka krona 25,400 25,356 1,5171 estonska krona 15,6466 267,70 15,6466 266,96 poljski zlot 4,0933 4,0806 avstralski dolar 1,7163 1,9558 1,7054 romunski lev 4,2210 3,4528 4,2210 3,4528 latvijski lats 0,7020 0,6998 2,6293 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3200 7,3203 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,262 LIBOR (EUR) 0,443 LIBOR (CHF) 0,13 EURIBOR (EUR) 0,49 0,38 0,785 0,810 1,091 0,325 0,435 0,834 1,099 1,355 1,313 0,738 1,319 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ 21.310,15 € +11,27 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,27 -0,39 KRKA 72,04 -0,12 MERCATOR 22,78 157,33 -2,04 TELEKOM SLOVENIJE 304,57 162,67 +0,44 -0,40 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,60 AERODROM LJUBLJANA 30,95 DELO PRODAJA - -0,94 +0,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 32,54 14,50 -0,37 -2,03 SAVA 232,56 -1,24 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,05 22,02 -7,84 +0,06 -1,83 MILANSKI BORZNI TRG 26. avgusta 2009 FTSE MIB: +0,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATLANTIA ATLANTIA 1,34 5,77 -0,81 +0,26 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 6,33 -0,46 +5,15 BCA POP MILANO EDISON EDISON 5,6 +0,53 +14,70 ENEL ENI 1,14 4,14 -2,22 -1,31 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 8,37 -0,48 +0,72 GENERALI IFIL 17,52 -1,74 -0,11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,97 +2,41 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 17,11 -1,74 +0,18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,61 9,75 +0,00 -1,07 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,33 +0,06 -0,44 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,00 -0,99 -2,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,35 +1,19 +0,00 TENARIS TERNA 10,38 -0,97 -1,42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,56 0,32 +0,15 UNICREDIT 2,57 +2,31 +1,08 ■ SOD NAFTE L. ■ (159 litrov) ^^^^^^ 71,40 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.161,70 1.030,40 -0,61 -0,50 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.029,64 -0,50 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 327,25 +5,48 +0,73 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.057,92 2.655,90 +2,95 +0,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.543,52 +0,04 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.028,12 1.090,65 5.521,97 +0,01 +2,88 -0,63 CAC 40, Pariz 4.890,58 4.890,58 3.668,34 2.504,27 -0,53 -0,33 PX, Praga 1.167,7 2.788,90 -2,27 -0,44 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.639,71 2.628,43 20.456,32 2.967,59 15.769,85 +1,35 +0,36 +0,10 +1,78 +0,52 6 Četrtek, 27. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu repen - Včeraj uradno odprtje, danes fantovska, dekliška in še marsikaj Začela se je 24. Kraška ohcet, Župan Marko Pisani se je spomnil Egona Krausa in ostalih pobudnikov - Bassa Poropat: Ena lepših prireditev v pokrajini V Repnu je bil včeraj prvi dan 24. Kraške ohceti. Začela se je s krajšo prireditvijo v Kraški hiši, kamor so v pod-večer poleg številnih radovednežev prišli še mnogi predstavniki iz svetov politike, diplomacije, vojske, gospodarstva in kulture. Navzoče je prvi pozdravil re-pentabrski župan Marko Pisani, ki se je med drugim spomnil Egona Krausa in ostalih pobudnikov Kraške ohceti ter se zahvalil vsem, ki s prostovoljnim delom pripomorejo k uspehu kraškega praznika. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je pohvalila repensko prireditev in jo uvrstila med lepše v pokrajini. Predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus pa je poudaril pomen, ki ga ima poroka in zaželel vso srečo letošnjima poročencema, Ivani in Deanu. Njima ob sebi je k mikrofonu pristopila še predsednica društva Kraški dom Vesna Guštin, ki je zagotovila, da bo Kraška ohcet uspešna ob kateremkoli vremenu. Med pozdravi se je prijetno oglašal ženski zbor Kraški šopek, pravi koncert pa je sledil pozneje, ko sta v Pokrajinskem muzeju nastopila zbora društev Kraški dom in Rdeča zvezda. Ob vsem tem so včeraj začele obratovati tudi osmice, čeprav bodo svoja vrata uradno odprla šele danes. Kot zanimivost naj dodamo, da smo včeraj poleg slovenščine in italijanščine slišali tudi nemščino. Poslužil se je je Marko Pisani, ko je pozdravil predstavnike pobratene občine Bilčovs na Koroškem. P.V. Praznovanje se je sinoči v Kraški hiši uradno začelo kroma Kraška fotoohcet '09 Primorski dnevnik vabi svoje bralke in bralce, da sodelujejo pri Kraški fotoohceti '09. V svoje fotografske objektive ujemite utrinek letošnje Kraške ohceti in posredujte najlepše posnetke spletni strani www.primorski.eu. V sekciji Fotografije bralcev izberite Kraška fotoohcet '09 in pošljite nam svoje posnetke: objavljeni bodo na spletni strani, najlepši pa tudi na straneh Primorskega dnevnika. Program Kraške ohceti 2009 Po včerajšnjem uradnem odprtju 24. Kraške ohceti bo odslej v Repnu vsak dan živahneje. Danes čaka nevesto in ženina slovo od »ledih stanu«. Dean Furlan, ki prav danes praznuje 25. rojstni dan, bo prijatelje pogostil na fantovski, ki se bo začela ob osmih v Repnu. Istočasno bo šla v ogenj tudi Ivana Škabar, ki jo dekliška čaka na Colu. Medtem bo na trgu v Repnu igral ansambel Happy day, plesoči množici pa se bosta ob 23-ih pridružila tudi ženin in nevesta. Današnji spored je sicer pester tudi zaradi številnih drugih dogodkov. Ob šestih bodo prišli na svoj račun otroci, ki se bodo udeležili delavnice pletenja z naravnimi materiali. Vodil jo bo Janez Firm iz novomeške Kmetijske šole. Ob 19. uri pa bodo pri Komunski štjerni predstavili ročna dela Ginevre Kocjan, Paola Hrovatina, Andree Mervica, Marca Milkovicha, podjetja Kajzer Mar-mi in draguljarne Malalan. Kdor bo želel, si bo lahko tudi ogledal muzej Kraške hiše, ki bo odprt vsak dan, tako kot tudi številne osmice okrog repenskega trga. Obratovale bodo vsak večer od 18. dalje, v nedeljo pa ves dan. Za hitrejši obrok ali požirek med plesom pa bodo na trgu odprti kioski. Jutri pa bo dan podoknice. Dean se bo točno ob 22. uri pojavil pri Komunski štjerni v Repnu. S pomočjo lestve in pojočih fantov bo skušal prevarati taščo in po le- stvi priplezati do njegove izbranke, ki ga bo čakala na oknu. Na repenskem trgu pa bo igral ansambel Mi. Sobota bo obiskovalcem Kraške ohceti tako kot vsakič ponudila prenos bale s Cola v Repen. Prevoz nevestinega »bogastva« se bo začel ob 20.30, na repenskem trgu pa bo igral Kraški kvintet. Večina ljubiteljev Kraške ohceti pa nestrpno pričakuje dan poroke. Na nedeljo se bodo noše zbrale ob pol devetih v Kraški hiši oziroma ob devetih na Colu. Od tod se bo vijuga predvidoma sedemstotih noš vila vse do cerkve na Taborju. Poročni obred, ki se bo začel ob desetih, bo vodil Tone Bedenčič. Pred njim si bosta Ivana in Dean obljubila večno ljubezen, nakar bo sprevod noš krenil spet proti Repnu. Postanka pri Furlanu za »žvacet« tokrat ne bo, sprevod pa bo vseeno šel mimo Poklona in Cola. Točno opoldne bo v Kraški hiši predaja neveste, ki ji bo sledilo poročno kosilo za svate. Ostali pa si bodo lahko privezali dušo v številnih osmicah in drugih gostinskih obratih. Ob 17. bosta Ivana in Dean na repenskem trgu prvič zaplesala kot mož in žena, Alpski kvintet pa bo za dobro voljo in ples skrbel vse do polnoči. Takrat bo nad letošnjo Kraško ohcet padel zastor in prireditelji bodo udeležence povabili na naslednjo, 25. Kraško ohcet, ki bo čez dve leti. (p. v.) pristanišče - Skupen pretovor se je tudi v juliju zmanjšal Negativni trend se nadaljuje Prejšnji mesec pretovorili 3,7 milijona ton blaga, julija lani pa skoraj 4 milijone - Porast pretovora pri ladjah ro-ro in trajektih Potem ko se je skupen pretovor v tržaškem pristanišču v letošnjem prvem polletju zmanjšal za 14,18 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, se je negativni trend v juliju nadaljeval. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila Pristaniška oblast, so prejšnji mesec v pristanišču pretovorili skupno 3.718.916 ton blaga, medtem ko je pretovor julija lani dosegel 3.997.810 ton. V obdobju od januarja do julija letos je torej pretovor dosegel 24.805.822 ton blaga, v enakem obdobju lani pa je pretovor dosegel 28.568.960 ton blaga. Sicer je po oceni Pristaniške oblasti promet v primerjavi s preteklimi meseci rahlo porastel v vseh sektorjih. Raztovor nafte je glede na isto obdobje lani ostal v bistvu nespremenjen, isto velja za t.i. kon-vencionalen pretovor. Tudi zaradi zaprtja plavža v škedenjski železarni pa so tudi v juliju zabeležili osip pri razsutih tovorih. V zvezi s kontejnerji so v juliju pretovorili več kot 25 tisoč kontejnerskih enot (TEU), tj. rahlo pod povprečnim mesečnim preto-vorom. Tako so v pristanišču letos pretovorili skupno 166.869 TEU, medtem ko so v istem obdobju lani pretovorili skupno 199.496 TEU. Pozitiven pa je bil po mnenju Pristaniške oblasti pretovor pri ladjah ro-ro oz. trajektih, saj so v juliju pretovorili skoraj 16 tisoč težkih tovornjakov. Košara daril vse bolj polna Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo družbe PRAE Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor Narodna noša za ženina - darilo SKGZ- in SSO Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Poročni in naprsni šopek, 80 nageljnov - darilo cvetličarne Atelie Dom Art - Vivijana Kljun Opčine Zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan z Opčin Par čevljev za ženina in nevesto - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin Nakupovalni bon v višini 200 eurov - darilo Optike Malalan Opčine Srebrni okvir - darilo dragu-ljarne Skerlavai - Trst Surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča Komplet kuhinjskih nožev -darilo železnine SAFER s Pro-seka Popust za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora Leseni podstavek s kuhinjskimi noži - darilo Pohištva Kralj Opčine Nakupovalni bon v višini 150 evrov - darilo Pekarne-slašči-čarne Jazbec Slovenske domače jedi I. in II. del - darilo Tržaške knjigarne Kamniti izdelek Pavla Hrova-tina - darilo KRD Dom Brišči-ki Majhna lesena skrinjica-ro- čno delo - darilo Marjana Co-rettija iz Ricmanj 50 litrov vina - darilo Kmečke zveze 12 litrov domačega oljčnega olja - darilo prijateljev iz Pre-benega Avtorska fotografija tiskana na platno mere 50x 75 - darilo fotografa Borisa Prinčiča, fotostudio BP 08 Prosek Tekoči račun Easy (saldo 750,00 evrov) - darilo ZKB Album fotografij in multime-dijski CD z letošnje Kraške ohceti - darilo spletnega portala www.slomedia.it 12 steklenic Vitovske Zidarich letnik 2006 - darilo kmetije Zi-darich Praprot Lestev - darilo Pohištva Korsič Čevljarska popravila za vsoto 50,00 evrov - darilo Daria Slavca z Opčin 50 litrov vina - darilo kmetije Žigon iz Zgonika Košara kraških dobrot in spominkov - darilo občine Sežana Slika Kraške hiše (Srebrni relief) - darilo mladinskega odseka KD Kraški dom Aparat za peko kruha in nakupovalni bon za 100 evrov -darilo trgovine CONAD - NOVA srl in Društvene prodajalne Opčine Košara medenih proizvodov - darilo Kraškega čebelarja - turistične kmetije API WINE iz Gabrovca Pogled na sedmi pomol kroma HI / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. avgusta 2009 7 prihodnje leto - Dramatizacija romana tržaškega pisatelja Pahorjeva Nekropola bo »zaživela« v Rižarni Tržaški župan Dipiazza podprl zamisel ljubljanskega kolege Jankoviča Pahorjevo Nekropolo bodo uprizorili v Rižarni. Dramatizacija istoimenskega romana tržaškega pisatelja bo prihodnje leto zaživela v kraju, pisanem s smrtjo, krvjo, trpljenjem in žalostjo delu na kožo. Novico je sporočil Guido Galletto, glasnik tržaškega župana Roberta Di-piazze. Župan je konec junija prejel pismo, v katerem ga je ljubljanski kolega Zoran Jankovič obvestil o nastajajoči postavitvi Pahorjevega romana na oder in o želji, da bi predstavo odigrali tudi v tržaški Rižar-ni. Dipiazza mu je takoj pritrdilno odgovoril. Gostovanje ne bo naključno. »V Ljubljani bo junija prihodnje leto, v času, ko bo mesto svetovna prestolnica knjige, uprizorjena premierna predstava Nekropola, ki predstavlja dramatizacijo istoimenskega romana tržaškega pisatelja Borisa Pahorja«, je zapisal Jankovič v pismu in pridal, da ga je sam Dipiazza pred časom opredelil kot »pomembnega tržaškega Slovenca, ki je ime Trsta ponesel široko v svet.« Predstava, za katero je dal pobudo tržaški gledališki umetnik in režiser Boris Kobal, nastaja v koprodukciji treh gledališč, po slavnostni premieri na Ljubljan- skem gradu pa bo zaživela po vseh slovenskih odrih, »želeli pa bi jo ponesti tudi po Evropi,« je zapisal župan Jankovič, in nadaljeval: »Glede na to, da je bil Boris Pahor tržaški Slovenec, bi bilo zagotovo zelo primerno, da bi predstavo odigrali tudi v Trstu. Po razgovoru s snovalci predstave so mi pojasnili, da bi bila predstava za italijansko občinstvo, saj bi dodali italijanske podnapise. Kakorkoli, tehnične podrobnosti bi urejali naknadno, v kolikor bi bilo mogoče, pa bi želeli, da bi predstavo odigrali v tržaški Rižarni. prepričan sem, da bi predstava pomenila pomemben prispevek h kulturnemu zbliževanju obeh mest, kajti tudi Boris Pahor je eno tistih imen, ki nas združuje,« je ljubljanski župan Zoran Jankovič zaključil pismo Robertu Dipiazzi. Tržaški župan je, kot rečeno, takoj pozitivno odgovoril nanj. Novica o predstavi Nekropole v Ri-žarni, sporočena prav na dan, ko je Boris Pahor praznoval 96. rojstni dan, je pomenila dodatno kulturno-literarno darilo njegovemu prazniku. Kot sinočnji večer v prepolnem Cankarjevem domu, kjer so predstavili ponatis nekaterih njegovih del. M.K. Rižarna, tržaška Nekropola kroma naselje san nazario - Petica na superenalottu Sreča na zahodnem Krasu Običajen obiskovalec prodajalne Christiana Briščika je vložil en evro, dobil pa jih je 25 tisoč V torek so na nagradni igri superenalot-to izžrebali zmagovite številke 4, 5, 22, 48, 53 in 86. Vseh šest številk, vrednih 38 milijonov evrov, ni nihče uganil, v slovitem kraju Pom-pei je nekdo zadel pet številk in »zvezdico« (št. 10) ter si tako prislužil 618 tisoč evrov, pet številk pa je v celi Italiji zadelo 42 igralcev. Eden od 42 srečnežev se je dobitka v višini 25 tisoč evrov veselil na zahodnem Krasu: srečko s petimi pravilnimi številkami je odigral v prodajalni, ki jo v Naselju San Nazario upravlja Christian Briščik. Briščikova mati Nadja Carli (na sliki Kroma) je povedala, da je dobitnik domačin, ki redno zahaja v njihovo prodajalno, kjer poleg iger na srečo (superenalotto se tam igra šele dva meseca) in cigaret ponujajo časopise, revije, šolske potrebščine, pralne praške in še kaj. Domačin je vložil samo en evro in zadel pet številk, zataknilo se je le pri številki 5, ki je izostala, ker je igralec raje izbral visoko številko 81. Njegov zadetek pa je kljub temu povsem dostojen, (af) božje polje - Konec mednarodnega mladinskega tabora Nepozabna izkušnja za mlade iz Trsta, Hrvaške, Bosne in Srbije V skavtskem naselju Alpe Adria pri Božjem polju se je včeraj z zaključno prireditvijo končal mednarodni tabor, ki so ga pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprave priredila združenja Tenda per la pace (Šotor za mir), Cacit in Interethnos. Tabora, ki sodi v okvir projekta Mreže, mostovi in medkulturni dialogi, se je udeležilo petnajst mladih med 20. in 24. letom iz Trsta, Sarajeva, Bihača, Od-žacev (v Vojvodini), Splita in Novske (pri Jasenovcu). Italijanski, hrvaški, srbski in bosanski vrstniki (interesentov iz Slovenije ni bilo) so z ustvarjalnimi delavnicami in izleti spoznavali okolico, sovrstnike in same sebe, razpravljali so o pojmu identitete, včeraj pa so ob prigrizku predstavili sadove svojega dela: dokumentarec, mozaik in gledališko predstavo. Mladi so se pokrajinski upravi in organizatorjem s spisom zahvalili za ponujeno priložnost in nepozabno izkušnjo. »Po taboru lahko povemo, da smo ustvarili čudovito mrežo mladih ljudi, ki bodo nekega dne spreminjali svet,« so napisali. Navzoča je bila tudi tržaška pokrajinska odbornica za mladinsko in socialno politiko Marina Guglielmi, ki je poudarila, da se je Pokrajina Trst zavzela za pomemben Včerajšnja projekt, ki skozi celo leto spodbuja medkulturno spo- zaključna znavanje in pojem evropskega državljanstva, mladini pa prireditev pri omogoča, da snuje boljšo družbo. Napovedala je še, da bo Božjem polju konec letošnjega leta na vrsti posvet, na katerem bodo predstavili nov spletni portal. (af) kroma občina - Nov načrt »Več luči, več varnosti in manj porabe« Pod geslom »»Več luči, več varnosti in manj porabe« je tržaška občinska uprava včeraj predstavila načrt za obnovo javne razsvetljave, ki ga bodo izvajali v obdobju 2009-2010 v sodelovanju z družbo Acegas-Aps. Načrt, ki sta ga predstavila pristojni občinski odbornik Paolo Rovis in vodja oddelka za energijo podjetja Acegas-Aps Massimo Carratu, predvideva ponekod obnovo že obstoječih luči, drugod pa izredno vzdrževanje oz. postavitev novih luči. Projekt bo občinsko blagajno stal skupno 3.065.752 evrov, v tem okviru pa se bodo lotili skupno 821 luči v tržaški občini, večinoma v mestu oz. predmestju. Izjema bodo Opčine oz. križišče z državno cesto št. 202. Občinska uprava namerava obnoviti javno razsvetljavo na delu državne ceste št. 202 med omenjenim križiščem in Ul. Trifoglio ter na delu te ulice. Načrt zadeva, kot rečeno, 821 luči. Od teh bo 261 novih, ki bodo nadomestile zastarele luči še zlasti v Ro-janu (na 11 ulicah bo 86 luči), v Bar-kovljah (skupno 88 luči, se pravi 18 več) in na območju ulic Combi, Ges-si, Murat in trgom Resistenza. Skupna naložba bo v tem primeru 1.495.561 evrov. Poleg tega bo izrednega vzdrževanja deležnih 560 luči v 2., 4. in 5. mestnem okrožju. Poleg na Opčinah bodo javno razsvetljavo obnovili na 12 ulicah v starem mestu, na 13 ulicah na območju Ul. Donota, na 10 ulicah v Jožefinski četrti ter v Ul. del Monte, na Korzu Saba in na Trgu Rosmini. Skupna naložba bo v tem primeru 1.570.191 evrov. Filmski večeri ob razstavi Leonor Fini Drevi ob 20.30 bo v avditoriju Muzeja Revoltella zadnji večer iz ciklusa Art&Cinema - Leonor e gli Amici, ki ga odborništvo za kulturo Občine Trst in Muzej Revoltella prirejata s sodelovanjem Cappelle Underground vzporedno z razstavo Leonor Fini - L'Italienne de Paris. Prvi bo na sporedu odlomek »La voce umana« filma »L'amore« Roberta Rossel-linija, drugi pa bo film »La Carrosse d'or« Jeana Renoira; v obeh nastopa Anna Magnani. Za vstop v muzej in ogled filma bo treba odšteti 6 oz. 4 evre. Omeniti velja tudi vodene oglede razstave, in sicer danes ob 18. in 21.30, jutri ob 18. uri, v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 11. in 18. uri. Muzej je odprt vsak dan razen ob torkih od 10. do 20. ure (ob četrtkih pa celo do 23. ure). Več informacij je na voljo na spletni strani www.museorevol-tella.it. ffe • • V Vt Rezijansčina v svetoivanskem parku V svetoivanskem parku nekdanje umobolnice se nadaljuje glasbe-no-literarni niz Oh Poetico Parco. Pred barom Il posto delle fragole bodo jutri ob 20. uri predstavili inštalacijo Memento Andree Facce, nato pa bo na vrsti utrinek iz Rezije. Silvana Paletti bo prebrala nekaj svojih poezij v rezijanščini, predstavila pa jo bo predsednica ZSKD za Rezijo oz. videmska pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro; dogodek prireja Založništvo tržaškega tiska. Kot je že tradicija, bo lahko vsak udeleženec stopil za mikrofon in povedal eno misel. Za zaključek pa bo na sporedu še glasba Anna Garano Tria. 8 Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI muzej sartorio - Predzadnje in zadnje srečanje iz niza Muzeji zvečer V znamenju glasbe V torek je nastopila skupina Chiriké Quintett, sinoči pa ansambel Serenade D'Autrefois Vrste pred muzejevo blagajno so letos skoraj stalnica kroma Tudi zadnji avgustovski torkov večer je prijetno razgibala priljubljena prireditev Musei di Sera - Muzeji zvečer, ki nam je v preteklih tednih v parku muzeja Sartorio ponudila obilo zabave za vse okuse. Na letošnjem predzadnjem večeru so nastopili glasbeniki, združeni v zasedbi Chiriké Quintett, ki sicer izvaja in promovira v Evropi manj poznane glasbene zvrsti iz Južne Amerike. Navdih glasbeniki najdejo predvsem v kreolski glasbi iz Peruja (festejo, landó, marinera) in Venezuele (joropo, golpe, vals in merengue en 5/8,...), v repertoarju pa najdemo tudi tradicionalni kubanski son in bolero. S seboj prinašajo tudi zelo bogat seznam tradicionalnih inštrumentov, kot so cuatro, capachos, cajón, bongos in razna druga tolkala. Glasbeniki so na oder stopili z dvajseteminutno zamudo, saj so organizatorji večera še dolgo po uradnem začetku glasbenega večera sprejemali obiskovalce, ki jim ni bilo videti konca. Torkov koncert naj bi si menda ogledalo okrog 800 obiskovalcev, kar je precej več v primerjavi s prejšnjimi koncerti, ko so na večer zabeležili okrog 400 obiskovalcev. Glasbeni gostje so na oder prišli nasmejani in odlično razpoloženi; in tak je bil ves večer. Latinskoameriški ritmi, ki so oživeli tradicijo Kube, Venezuele in Peruja, so navdušili publiko, ki je vsako izvedbo nagradila z bučnim aplavzom. Vene-zuelski glasbenik Juan Vladilo je s svojimi kolegi pokazal nekaj tipičnih glasbenih potez: hitro menjavanje zvoka, ritma in dinamike skladb, navdušil pa je tudi s svojim glasom. Nič manj prepričljiv ni bil v Tuniziji rojeni tolkalec Jacques Centonze, ki je ob tej priložnosti igral na tradicionalne južnoameriške inštrumente kot so cajón, maracas, bongo, iz njih pa je neumorno ustvarjal gozd zvokov in ritmičnih struktur, ki so poskrbeli za zapeljivo zibanje na odru. Na vse te ritme so se odlično lepile tudi sugestivne linije flavte, na katero je igrala avstrijska flavtistka Ingrid Krammerbauer. Dobro uigrana in razpoložena pa sta bila tudi Eduardo Contizanetti na klasični kitari in bandoli ter Giovanni Toffoloni na basu. Odlična zasedba je zaigrala širok repertoar tradicionalnih skladb, ki so nas peljale in zapeljale v ritmični in sa-njaški svet Južne Amerike. Za repertoar je bila značilna kombinacija lah-kotnejših melodij in udarnih latin-skoameriških ritmov, vse to pa so glasbeniki nagradili z elementi klasične in jazz glasbe. Nabrito gromko brnenje kitare, bandole in basa so glasbeniki podžigali s tem, da so pomigali tol-kalcu Centonzeju, da je v že tako kipeče ritmično ogrodje dodal še kak ropot več, včasih tudi manj. Odlika glasbe Chiriké Quintetta (ne le tokrat sli- šane) je namreč ne samo slojevitost in razplastenost, marveč tudi občutek za mero, za pravšnje kombiniranje zvokov različnih inštrumentov in kajpak za di-namiziranje skladb. Vse to zapeljivo gibanje na odru z namigi na ples je podžgalo številne prisotne v parku muzeja Sartorio, da so se naplesali ali pa samo sprostili tako, da so se usedli na travnik in uživali ob ritmičnih zvokih. Po tako intenzivnem koncertu in navdušenem odzivu polnega parka muzeja Sartorio so se nekateri obiskovalci odločili za obisk tamkajšnje muzejske zbirke, drugi so se sprehodili po parku, tretji pa so se v bližnjem baru okrepčali z raznimi pijačami. Naj povemo tudi to, da je bilo v torek zvečer dobro poskrbljeno za skupinico dvajsetih otrok med 5. in 8. letom starosti, ki so v družbi Vinzenza Stere iz tržaškega Doma glasbe lahko prisluhnili različnim inštrumentom, na nekatere od njih so lahko tudi zaigrali, ob vsem tem pa so spoznali tudi zgodovino omenjenega muzeja. Niz poletnih večerov v parku muzeja Sartorio se je sklenil sinoči, ko so se na odru predstavili člani ansambla Serenade D'Autrefois. Še pred tem pa so na svoj račun prišli najmlajši, ki so z vsemi svojimi čutili lahko uživali ob glasbeno-gledališki predstavi La musica dello gnomo Mirtillo v režiji tržaškega Doma glasbe. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 27. avgusta 2009 MONIKA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.32 - Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 23.08 Jutri, PETEK, 28. avgusta 2009 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,2 stopinje C, zračni tlak 1018,8 mb raste, veter 12 km na uro, severo-za-hodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 29. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Combi 17 - 040/302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040/631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. IS Prireditve JERNEJEV TEDEN NA OPČINAH - Danes, 27. avgusta: ob 19. uri sv. maša in ob 20. uri koncert v župnijski cerkvi, ki ga bodo oblikovali: MePZ Sv. Jernej in MoPS Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana ter solista Marjan Skerlavaj in Marjan Štrajn ob orgelski spremljavi Mire Fabjan, Davida Leni-se in Vinka Skerlavaja. Sledil bo orgelski nastop Davida Lenise. SKD VIGRED vabi na ogled veseloigre »Kekec gre na morje«, v izvedbi skupine Kraški ovčarji v sredo, 2. septembra, ob 20.30 na šolskem dvorišču v Šempolaju (na prostoru pod vtrcem). OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. UH Osmice OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je v Rep-nu odprta osmica pri Batkovih. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327240. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgo-niku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. V REPNU je odprl osmico Renzo Tavčar, Repen 42. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. Čestitke Danes v Lonjerju naša ANAMA-RIJA okrogla leta ima, a to se ji sploh ne pozna! Vse najboljše, zdravja in sreče ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Dragi DEAN! Da bi te ljubezen, nasmeh in veselje spremljali v tvoji bodočnosti. Vse najboljše za tvojih 25 let ti želimo Sergio, Cinzia, Peter, Marija in tvoja Ivana. Draga TIZIANA, v London si si želela oditi, ker si se angleščine hitela učiti. Jamesa si tam dobila in danes se boš z njim poročila. Na Koza-ri se vsi veselimo in veliko sreče vama želimo. Maja in Adriano, Luciana, Karlo, Martina in Mateja. Danes v Trebčah en »bombar-din« jih 50 slavi, godba se že na veliko fešto mudi. Le pijmo, pijmo, pij-mo, našemu FLORJANU pa veliko sreče in zdravja želimo. Abraham je danes v Trebče prišel in našemu FLORIANU tako zapel: Dragi Florijan ti, še dosti vaj in koncertov ter mnogo, mnogo zdravih dni, ti želijo Sergij, Irina, Peter. Naj godba veselo zaigra lepemu številu slavljenk in slavljencev, še zlasti jubilantov, ki so in še bodo avgusta praznovali. Danes bo abraham povlekel za sabo našega mladostnega FLORJANA, ki se mu ob tejprili-ki toplo zahvaljujemo za lepe in dobre pobude v prid vaške skupnosti. Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljstva, lepih uspehov ter jim navdušeno pojemo »Bog vas živi!« ŽPS Trebče in vsi, ki jih imamo radi. Z najvišjim dostojanstvom in z izvenredno občutenostjo čestitamo dragi Guštin Vesni za izvirne organizacijske ideje ob rezanju dolgoletnih tradicij sprevoda Kraške ohceti. Kraške noše Mali oglasi GOSPA išče službo kot negovalka starejše osebe, 24 ur dnevno. Tel. 040251231. GRELEC za kurilno olje, znamke lamborghini - calor, KM 0,83, v izredno dobrem stanju prodam. Cena: 220,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KRASNE KUŽKE mešančke, majhne rasti, podarimo resni osebi, ljubitelju živali. Tel. 333-6486500 v večernih urah. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dvomesečne stare psičke. Tel. št.: 040229224. NOVA PEČ NA DRVA - Unical Foku-lus - z garancijo (1.700,00 ), prodajam Tel.št.: 346-1481428. PRIDITE SI nabirat sami češplje, naravne, biološke: 5,00 evrov za 10 kg. Tel. št.: 040-576116. PRODAJAM motor, znamke honda cbr 125 r, letnik 2007, prevoženih 7.400 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Klicati na št. 334-2984054. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040280674. PRODAM orehovo kraško skrinjo, motiv rože »intarzirane«, dolžina 1,50, 50x50. Tel. 339-7396098. PRODAM črno in belo grozdje v dolinski občini. Možen prevoz. Tel. 3382639849. PRODAM njivo v Boljuncu, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo, znamke buderus, 40.000 kal. Tel. 040-226420 ob uri obredov. PRODAM posodo za grozdje »bdenj« za 10 kv.; železna vrata 2x80 cm ter hladilnik detroit s tremi predali. Vse v odličnem stanju. Tel. 040-814212. PRODAM vse potrebno orodje za pridelovanje vina. Tel. 040-280910. PRODAM štedilnik na drva, v dobrem stanju, dolžina 1 m. Tel. 338-7318445. V SEŽANI prodam stanovanje z vrtom in garažo. Pogled odprt. Informacije na tel. št.: 040-229343 ob večernih urah. sv. spiridion - Šest brezplačnih koncertov Zaključil se je srbski niz V torek je nastopil domači cerkveni pevski zbor, sinoči pa Bora Dugič in Jelena Tomaševič Z včerajšnjim nastopom srbske zvezdnice Jelene Tomaševič, glasbenika Bore Dugiča in njegovega orkestra se je na Trgu sv. Antona zaključil niz »U blizini Svetog Spiridiona«, ki ga je srbsko-pravoslavna skupnost podarila tržaškemu mestu. V torek pa je pred srbsko-pra-voslavno cerkvijo zapel domači pevski zbor (v katerem nastopa tudi ve- liko tržaških Slovencev). Predstavil je izbor narodnih in narodno-zabavnih melodij, od številnega občinstva pa se je poslovil s priljubljeno staroslovan-sko Mnogaja ljeta. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. avgusta 2009 9 Župnija sv. Jerneja ap. in MePZ Sv. Jernej vabita ob praznovanju vaškega zavetnika na KONCERT danes, 27. avgusta, ob 20. uri, v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah Večer bodo oblikovali: MePZ Sv. Jernej in MoPS Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana solista Marjan Skerlavaj in Marjan Štrajn orgelska spremljava Mira Fabjan, David Lenisa in Vinko Skerlavaj orgelski nastop David Lenisa. U Kino AMBASCIATORI - Danes, 27. avgusta, dvorana je zaprta. V petek, 28. avgusta: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3D«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »L'onda«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il messaggero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »S.Darko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sex movie in 4D«; 16.00, 17.00, 19.00, 21.45 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 20.00, 22.15 »Nemico pubblico n.1 -L'ora della fuga«. GIOTTO MULTISALA 2 - 20.00, 22.10 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Zack in Miri snemata pornič«; 18.30, 21.30 »Neslavne barabe«; 17.20, 19.20, 21.20 »Vse moje bivše«; 16.40 »G-Force 3D«; 17.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 16.30 »Il mi-stero della pietra magica«; 18.15, 20.15, 22.15 »S.Darko«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Harry Potter e il principe mez-zosangue«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »S.Darko«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev na sedežu danes, 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 9o^/veAno/ podj&tfe/ H IhVH JI MUJ ALABAMA Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. RAVNATELJSTVO LICEJA Antona Martina Slomška obvešča dijake, da se bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev odvijala 29. in 31. avgusta, po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 31. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da bo 1. seja zbora učnega osebja v torek, 1. septembra ob 9.00. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od ponedeljka do petka tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Finžgar, Milčinski in Zupančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lonjer in Barkovlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da se bo pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah ravnateljstva pričel v četrtek, 10. septembra ob 8.00. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.av-gusta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Prose-ka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Se-sljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 3479322123. SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. Ü3 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nad- stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nast-ja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Predvidena delavnica bo v petek, 28. avgusta: »Barve vode«, »Začarane pripovedke« in »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA vabi letošnje udeležence na zaključno zabavo, ki bo potekala v petek 28. avgusta, ob 14.30 v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. SKD JOŽE RAPOTEC se bo poklonilo spominu petih prebeneških kurirk ob 65. obletnici ustrelitve v petek, 28. avgusta, ob 18. uri na pokopališču v Dolini. Spregovoril bo zgodovinar Gorazd Bajc, zapel pa zbor upokojencev iz Brega. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v soboto, 29. avgusta, ob 19.30 na slovesnost blagoslovitve obnovljene zunanjosti domače cerkve, ki jo bo opravil škof msgr. Evgen Ravignani. Nato bo gospod škof vodil zahvalno sv. mašo za slovenske in italijanske vernike. Po maši bo pred cerkvijo družabnost. VZPI ANPI OPČINE - BANI - FERLUGI - PIŠČANCI v soboto, 29. avgusta, se bomo poklonili 9. tovarišem, ki so jih Nemci pred 65. leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Sodelujejo dekliški pevski zbor Vesela pomlad, MoPZ Tabor, taborniki in skavti. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Jerneja, ki bo v nedeljo, 30. avgusta v Mačkoljah. Ob 17. uri bodo v cerkvi litanije Matere Božje, sledila bo procesija na Metežico, kjer bo sv. maša na prostem. Po maši bo koncert mladinskega zbora iz Vogelj na Gorenjskem. V slučaju slabega vremena bo praznovanje potekalo v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča udeležence letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 30. avgusta ob 6.10 iz Seslja-na - postaja zraven bencinske črpalke, ob 6.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača in ob 6.45 iz Bazovice - cesta ob bivšem poštnem uradu. Priporočamo točnost in želimo lepe, sončne dni! KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko počitnikovanje v Šmarjeških toplicah v nedeljo, 30. avgusta ob 14. uri iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača s postankom na Opčinah, avtobusna postaja na Dunajski cesti ob 14.15. Udeležencem priporočamo točnost in želimo priletno počutje! KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrne- jo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. TELO IN ENERGIJA - prirejajo se popoldanski treningi kitajske borilne veščine in vaje za vitalno energijo v Zgo-niku. Info: 328-4253103 (Mitja). V IGRALNEM KOTIČKU PALČEK v Naselju sv. Mavra 124 (Devin Nabrežina) so odprta vpisovanja za tečaj plesne telovadbe za mamice in otroke. Za informacije tel. 040-3480325. ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN-GRBEC začenja sezono z novim izvirnim programom. Prva vaja bo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljene k sodelovanju nove pevke. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 3331176331 (Nidia). FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Otvoritev in sejem mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v ponedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debat-na. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v ponedeljek 31. avgusta t.l. meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 14. do 16. ure v kleti Robija Ote v Bo-ljuncu. O nadaljnih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko dne 31. avgusta ob 20. uri v razstavni dvorani banke na Opčinah, ul. Ri-creatorio št. 2, na temo: trgatev, predelava grozdja in nega mošta. Predaval bo enolog Iztok Klenar. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo vadba pi-latesa in telovadbe za zdravo hrbtenico, po avgustovskem premoru, ponovno začela v torek, 1. septembra ob 18. uri. Za nove tečajnice bo srečanje isti dan, ob 17.30 v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva vaja v torek, 1. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo 2. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, v ulici Sv. Frančiška 20. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na družabnost z glasbo, ki bo v petek, 4. septembra, na sedežu društva od 19. ure dalje. Poskrbljeno bo za prigrizek. Informacije in prijave na sedežu društva Miramarski drevored, 32 - do srede 2. septembra od 19. do 20. ure (040 422696, e-pošta tpkcntsirena@libero.it). ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča, da bo z vajami začel v sredo 2. septembra. Vaje bodo potekale od 20.00 vsako sredo v prostorih Glasbene mati- ce Trst, ul. Montorsino, 2 in vsak petek v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni k sodelovanju nove pevke in pevci. Za informacije: +39 328-7012371. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globaliza-cija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemille-nium.com. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 6. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVI N prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 3408321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. Prispevki V spomin na prijatelja Pepija Starca darujeta Marijan in Mari Puntar 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Aleksandra Furlana in Draga Gorupa daruje Anica Vaclik 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Draga Gorupa in Maria So-siča darujeta Bruno in Valerija 40,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago Mirjam Brajkovič daruje bratranec Mitja z družino 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob drage prijateljice Save Kolerič darujeta Marta in Giorgio 50,00 evrov za SKD Škamperle. V spomin na drago Gracijelo Kovačič darujeta Marta in Darko Kobal z družino 50,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na padle partizane daruje Zmago Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika v Križu. V spomin na gospo Anico Bole daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na dragega moža Marjota So-siča,daruje žena Gracija z družino 100,00 evrov za MoPZ Tabor-Opčine. V spomin na drago svakinjo in teto Mileno Kocman - Caharija, darujejo Jul-ka, Ljuba in Jožko 100,00 evrov za Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na dragega Sergija Pertota darujeta Majda in Dunja 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob izgubi drage mame ANICE izreka Ediju Boletu in svojcem občuteno sožalje ASK Kras 446 Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI kanal ob soči - Začenja se 30. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi Trideseti jubilej v znamenju slovenskih skladb Na jutrišnji slavnostni otvoritvi bo govoril premier Borut Pahor - Letos brez koncerta v Trstu Jutri bo ob 19.45 bo na Kontradi v Kanalu ob Soči slavnostna otvoritev mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade Borut Pahor, v galeriji Rika Debenjaka pa bodo odprli razstavo z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk med obema vojnama. Razstavljena dela skupine ustvarjalcev (Vena Pilona, Lojzeta Špacapana, Marija Kogoja, Franceta Bevka ...), ki je složno delovala vse do vzpona fašizma in pomembno vplivala na italijansko in slovensko kulturo življenje na Goriškem, bo predstavila dr. Irene Mislej. Uvodni koncert bo nato v kanalski cerkvi oblikovala vokalna skupina Čarnice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika ter ob orgelski in klavirski spremljavi Tilna Bajca in Primoža Bratin s tehtnim izborom skladb, med katerimi bodo posebno mesto imele pesmi slovenskih avtorjev (Marija Kogoja, Pavleta Merkuja, Frana Gerbiča, Danila Bučarja in Ambroža Čopija), saj bo letošnji festival še bolj kot doslej pozornost namenil prav slovenski glasbi. Umetniški direktor festivala, maestro Anton Nanut, je celo želel, da bi jubilejna prireditev zvenela pod naslovom »100 slovenskih skladb«. Enkratna glasbena manifestacija, ki je v tridesetih letih občinstvu v poslušanje ponudila kar 350 novitet, bo letos na sedmih različnih prizoriščih (v Kanalu, Desklah, na Sveti gori, v Novi Gorici, Ajdovščini, Gorici in v Gorenjem Tarbi-ju) predstavila sedem novih skladb, na programu pa bodo dela kar devetindvajsetih slovenskih ustvarjalcev. Med njimi zagotovo tokrat izstopa Pavel Mihelčič, sicer že nekaj let zvesti sopotnik kanalskega festivala, ki je za jubilej napisal novo delo na ljudsko motiviko, in ga bodo Simfonični orkester RTV Slovenija, goriška sopranistka Alessandra Schettino in dirigent Anton Nanut prvič izvedli 17. oktobra v Kulturnem centru Lojzeta Bra-tuža v Gorici. Dve Mihelčičevi skladbi pa bosta zaz-veneli tudi na koncertu Ansambla MD 7 v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu 11. septembra. Programsko posebnost predstavlja tudi izvedba Maše v čast sv. Martinu (latinske maše) Štefana Mau-rija v mali baziliki na Sveti gori 20. septembra. Prvič bo na festivalu nastopil The Greenwich Trio, ki ga sestavljajo Yoko Misumi (klavir), Lana Trotovšek (violina) in Stjepan Hauser (violončelo), »krst« na Kogojevih dnevih pa bo letos doživel tudi pianist Ivan Skrt (iz Kanala) - s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo interpretiral Klavirski koncert Maurica Ravela (17. oktobra v Gorici). Vrhunec in zaključek bo oblikovala svetovno priznana mez-zosopranistka Marjana Lipovšek - v Kulturnem domu Nova Gorica bo 9. novembra z orkestrom iz Pa-dove in Veneta pod vodstvom Antona Nanuta krstno predstavila skladbo Uroša Kreka. V času, ko je prodiranje določenih pop elementov v našo kulturo čedalje bolj agresivno in zato seveda tudi toliko bolj zaskrbljujoče, Kogojev festival ohranja svojo usmeritev, verjame v svoj natančen in jasen koncept in si s tem čedalje bolj utrjuje sloves trdožive glasbene manifestacije, ki se (kljub neprofesionalnemu vodenju) močno zaveda dejstva, da nas bo lahko samo tako zastavljen koncept predstavljanja lastne (slovenske) ustvarjalnosti in poustvarjalno-sti po besedah predsednice prosvetnega društva Soča Ljudmile Zimic »spravilo vštric z družbo evropskih narodov«. Zal pa jubilejni 30. Kogojevi dnevi letos ne bodo svojega glasbenega poslanstva opravili tudi v Trstu, ker Glasbeni matici in organizatorju kanalskega festivala ni uspelo zagotoviti ustrezna finančna sredstva za izvedbo zahtevnega projekta, večera poezije Cirila Zlobca (glasbo je napisal Zi-ga Stanič): »Glasbena matica je namreč ob letošnjem praznovanju častitljive stote obletnice (ob slovenskem kulturnem prazniku) pripravila praznični program, ki pa je predstavljal tudi ogromen finančni strošek. Ker tako Ministrstvo za kulturo kot Ministrstvo za Slovence po svetu nista prispevala pričakovanega deleža, je Glasbena matica v globokem minusu. Iskali smo sicer različne vire, da bi vendar koncert v Trstu izpeljali, a žal nismo uspeli in bomo ta projekt vključili v program prihodnje leto,« je na tiskovni konferenci v Kanalu povedal podpredsednik sveta Kogojevih dni Peter Blažej. Tatjana Gregorič krmin - Mojstra grafike Dugo in Jejčič razstavljata v palači Locatelli Razhajajoče se podobnosti Njuna opusa je glede na tehniko in motivne izbire navidez nemogoče vzporejati, vendar skupna jima je izdelanost likovnega dela Krminska razstava je na ogled do nedelje, 30. avgusta, med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro; izjemoma jo bodo odprli še ob tradicionalnem prazniku grozdja v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra V muzejskih prostorih občinske palače Locatelli v Krminu, kjer ima sedež tudi županstvo, je samo še nekaj dni na ogled likovna razstava, ki je vredna obiska. Zaradi dveh mojstrov umetniške grafike, ki tam razstavljata, obenem zaradi sodobno urejenega razstavišča, ki je morda še premalo poznano širši javnosti, ima pa pogoje, da postane ena najbolj atraktivnih galerij v goriški pokrajini. Ambicija občinskih mož je, da bi to bil privilegiran kraj umetniških soočanj za likovnike iz Furlanije, Slovenije in Koroške, da zares »čezmejno« razmišljajo, pa potrjujeta tudi umetnika, ki svoja dela tam razstavljata le še do nedelje, 30. avgusta. To sta Goričan Franco Dugo in Ajdovec Danilo Jejčič, ki sodita med najbolj uveljavljene in upoštevane likovnike tega prostora. Oba imata za sabo dolgi ustvarjalni poti, ki sta se kdaj pa kdaj že srečali, pred sabo pa imata zmeraj nove umetniške izzive, o čemer zgovorno pričajo dela, ki sta jih ponudila na ogled v Krminu. Njuna opusa je glede na tehniko in motivne izbire navidez nemogoče vzpo-rejati, vendar skupna jima je mojstrska izdelanost likovnega dela, kar je danes, spričo poplave drugorazrednega umetniškega blaga, vse prej kot zanemarljiva značilnost. To spoznanje je organizator strnil v naslovu razstave - Razhajajoče se podobnosti (»Di-vergenti affinita«). Razstava, ki je na ogled med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro, je nastala v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine, ki jo je Jejčič dolga leta vodil. Umetnik že več kot štiri desetletja soustvarja sodobno slovensko likovno sceno, večinoma z grafiko, v zadnjih letih pa tudi s fotografijo. V Krminu predstavlja ciklus barvnih sitotiskov Alfa in Omega, v katerih elementarne geometrijske like sklada z nagubano pločevinasto površino zavrženih predmetov ter celoti vdahne ekološko in bivanjsko vsebino. Grafikam je dodal fotografije, ki so služile kot podlaga sitotiskom. Dugo pa razstavlja grafične liste z različno motiviko in s preferenco za mitološko snov, ki jih je navdihnil renesančni umetnik Albrecht Dürer. V njih je razbrati Dugovo intimno občudovanje za nemškega mojstra, predvsem pa obzorja njegovega umetniškega iskanja. Podobam je vtisnil svoj razpoznavni avtorski pečat, tako da lahko že govorimo o Dugovem Dürerju. (ide) poezija - V Celju nagrada Jožetu Snoju CELJE - Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji je na torkovem pesniškem večeru Nekoga moraš imeti rad na celjskem Starem gradu prejel pesnik in esejist Jože Snoj, in sicer za najnovejšo zbirko Kažipoti brezpotij. Poleg tega je prejel štiri tisoč evrov bruto ter listino celjske občine. Na prireditvi so podelili tudi zlatnik poezije, ki ga je prejel pesnik Ivan Minatti. Snoj je bil nad nagrado presenečen, saj je sedanji svet slovenske literature po njegovih besedah brez kriterijev in mu zato prav Veronikina nagrada daje upanje, da bo ta literarni svet počasi spet bogat s kriteriji, ki bodo omogočili ločitev zrna od plevela. Poudaril je tudi, da je nagrade vesel in opozoril, da se človek, ki pravi, da mu priznanje nič ne pomeni, spreneveda oz. ne govori resnico. Žirija, ki so jo sestavljali predsednica, literarna kritičarka in prevajalka Jelka Kernev Štrajn, ter novinarka Alenka Zor Simo-niti in pesnik Milan Vincetič, je v obrazložitvi zapisala, da se Snojevi Kažipoti brezpotij začnejo in končajo s snegom, katerega poseben pomen je v tem, da ni le sneg kot medbesedilna, literarno prvina, ampak je hkrati tudi oprijemljiv sneg: »Znotrajbesedilni ustroj te Snojeve knjige je torej tesno prepleten z njeno zunajbesedilno logiko, in to tako na ravni celote kot na ravni posameznih besedil, kjer se poetično učinkovito dogaja preseganje nasprotij med dobesednim in prenesenim pomenom. Na idejni ravni pa si Snojev lirski govorec prizadeva preseči napetost med življenjem in smrtjo. Ne dojema ju kot nasprotji, pač pa v smislu vzajemnega delovanja, a kljub temu - hote ali ne - ostaja in vztraja na ločnici,« meni žirija. Člani žirije so tudi poudarili, da Snoj tematizira življenje na ozadju smrti in unavzoči vrsto vmesnih bivanjskih položajev, ki jih zaporedoma osvetli, toda vselej tako, da nekaj zmeraj ostane v senci, kar poraja sistematičen dvom v polnost pomena. Po besedah predsednice žirije Kernev Štrajnove so letos razbirali in odbirali med približno tristotimi pesniškimi knjigami, upoštevali so zakonitost igre in na koncu izbrali pet zbirk, ki so izšle od junija 2008 do konca maja letos, in sicer: Repki Kristine Hočevar, Opuščanje vrta Petra Kol-ška, Rimska cesta Petra Semoliča, Kažipoti brezpotij Jožeta Snoja in Otok, mesto in drugi Lucije Stu-pica. Poleg nominirancev za Ve-ronikino nagrado, ki jo podeljuje mestna občina Celje v sodelovanju s partnerji, družbo Riko in Javno agencijo za knjigo RS, so na torkovi podelitvi svoje pesmi brali še Cvetka Bevc, Miriam Drev, Ivan Dobnik in prejemnik zlatnika Minatti. Cenjeno Veronikino nagrado so doslej prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Je-sih, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Tone Pavček in Taja Kramberger ter Milan Dekleva. Slednji je edini pesnik, ki je doslej nagrado prejel dvakrat. Zlatnik poezije za posebno pesniško priznanje, ki ga podeljuje organizator Veronikine nagrade celjske fit media, pa so doslej prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič in Miroslav Košuta. (STA) 447 SVET Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI haag - V intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP Karadžic: Vojno v BiH so načrtovale svetovne velesile Dejal je tudi, da bo njegovo sojenje razkrilo resnico o razpadu Jugoslavije HAAG - Nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžic je za francosko tiskovno agencijo AFP včeraj povedal, da so vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 zaradi lastnih geopolitičnih ciljev načrtovale svetovne velesile, pri čemer pa ni pojasnil, katere države je imel v mislih. "Iz tega, kar se je zgodilo v BiH, lahko svet vidi vzorec, kako so nekatere države uporabile in zlorabile malo državo zaradi svojih lastnih ciljev, kot sta uveljaviti svoje lastne vojaške zveze in doseči imperialne cilje," je v pisnem odgovoru na vprašanja, ki mu jih je AFP poslal v pripor v Haagu, odgovoril Karadžic. "Razpad Jugoslavije in vojno v BiH so načrtovale velesile, še veliko prej, preden sem vstopil v politično življenje," je pojasnil. Ob tem je izrazil upanje, da bo njegovo sojenje osvetlilo "resnico" o tem, kar se je zgodilo v BiH v času razpada Jugoslavije, žrtvam vojne pa je izrazil svoje sožalje. Karadžic je o vojni v BiH spregovoril tudi za ameriško tiskovno agencijo AP. Povedal je, da si prizadeva dobiti dokaze, da so ZDA med vojno v BiH pospeševale dobavo orožja, ki je bilo iz Irana namenjeno Bošnjakom. Kot je pojasnil, je več držav prosil za dokumente, ki bodo podprli njegove trditve, da so ZDA med vojno kršile embargo Združenih narodov na orožje. Karadžic na haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še čaka na začetek sojenja. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. Aretirali so ga julija lani v Beogradu, 13 let po tem, ko je haaško sodišče proti njemu izdalo prvo obtožnico. (STA) Radovan Karadžic (na posnetku pred haaškim sodiščem) obtožuje velike sile za vojno v Bosni in Hercegovini arhiv afganistan - Štetje glasov po predsedniških volitvah poteka izredno počasi Karzaj povečal prednost Po 17% prešetetih volilnic ima 44,8% glasov, Abdulah pa 35,1% - Talibani zanikali odgovornost za torkov napad, ki je zahteval 43 življenj KABUL - Dosedanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj je po četrtkovih predsedniških volitvah po najnovejših podatkih povečal prednost pred nekdanjim zunanjim ministrom Abdulahom Abdulahom. Karzaj je po preštetju glasov iz 17 odstotkov volišč osvojil 44,8 odstotka glasov, Abdulah pa 35,1, je včeraj sporočila afganistanska volilna komisija.R azmerje glasov pa bi se še vedno lahko dramatično spremenilo. Končnih izidov volitev ne gre pričakovati pred sredino septembra. Četrtkove volitve so zasenčili krvavi napadi talibanov, nizka volilna udeležba in obtožbe o nepravilnostih na volitvah. Karzaj je očitke o nepravilnostih že zavrnil. Talibani pa so zanikali vsakršno odgovornost za smrtonosen torkov bombni napad v Kandaharju na jugu Afganistana, ki je po zadnjih podatkih zahteval 43 smrtnih žrtev. "Pri torkovem napadu v Kandaharju, v katerem je bilo ubitih več deset naših nedolžnih ljudi, nismo sodelovali," je za nemško tisko- Prizorišče krvavega torkovega napada vno agencijo dpa dejal predstavnik ta-libanov Kari Jusif Ahmadi. "Ostro ob- ansa sojamo ta napad," je še dejal Ahmadi, ki velja za tiskovnega predstavnika taliba- nov. Kandahar sicer velja za utrdbo ta-libanov. Po zadnjih podatkih afganistanskega notranjega ministrstva je v torkovi močni eksploziji v Kandaharju umrlo 43 afganistanskih civilistov, še 65 pa jih je bilo ranjenih. V eksploziji je bil povsem uničen bližnji hotel in dvanajst hiš. Še vedno ni povsem jasno, kaj je sprožilo tako močno eksplozijo. Po navedbah policijskega poveljnika v južnem Afganistanu Golama Alija Vahdata je razneslo tovornjak, poln eksploziva. Pred tem so prihajala poročila o hkratni eksploziji petih avtomobilov bomb. Na izjavo talibanov so se medtem že odzvali pri zvezi Nato. "Ne moremo jih pustiti, da si operejo roke," je dejal tiskovni predstavnik Nata James Appat-hurai. "Talibani redno izvajajo teroristične napade po vsej državi, podpirajo teroristične organizacije, ki izvajajo teroristične napade po vsej državi. Ne morejo biti razrešeni odgovornosti za ta napad, posredno ali neposredno," je poudaril Appathurai. (STA) Na Kitajskem organi za transplantacijo od usmrčenih zapornikov PEKING - Približno dve tretjini organov, ki jih na Kitajskem uporabijo pri presaditvah, pride od usmrčenih zapornikov, četudi si oblasti prizadevajo, da bi vzpostavile sistem darovalcev za približno milijon ljudi, ki čakajo na primerne organe za presaditev. Minister za zdravje Huang Jiefu je priznal, da zaporniki "niso primeren vir za organe za presaditve" in da si vlada prizadeva za "postopno dolgoročno neodvisnost od usmrčenih zapornikov". Toda po drugi strani se je v sistem darovalcev organov od leta 2003 vpisalo le 130 ljudi. Na primerne organe za presaditev čaka približno milijon Kitajcev, vendar pa jih le približno odstotek pride na vrsto vsako leto, je povedal predstavnik kitajskega inštituta za transplantacijo organov v Pekingu, Chen Zhonghua. Nasilje v turški vojski terjalo življenje štirih vojakov ISTANBUL - V Turčiji so zaradi nasilnega ravnanja oficirja pred dnevi umrli štirje vojaki. Potem ko je neki vojak zaspal med opravljanjem dolžnosti, mu je oficir v roko stisnil aktivirano ročno bombo. Ko je ta eksplodirala, so poleg omenjenega vojaka umrli še trije drugi. Incident se je zgodil pred desetimi dnevi v mestu Elazig v Anatoliji. Oficir je najprej odstranil varovalko bombe in jo vojaku potisnil v roko. Ta jo je še štiri ure držal v roki, nato pa jo je izpustil, zaradi česar je eksplodirala. Oficir je pred eksplozijo vzel varovalko in se umaknil. Južnokorejski satelit zgorel v atmosferi SEUL - Satelit, ki ga je v torek v vesolje izstrelila Južna Koreja, je, kot vse kaže, zgorel v atmosferi, potem ko se ni pravilno utiril v orbito, so sporočili južnokorejski predstavniki. Vzrok za napako na prvi raketi, ki jo je Južna Koreja izstrelila sama, naj bi bila obloga na konici, ki bi morala odpasti, a ni. Zaradi tega raketa ni dosegla dosegla predvidene hitrosti in ni uspela doseči prave orbite za utirjenje satelita, je povedal namestnik ministra za znanost Kim Jung Hyun., rusija - gruzija - Poleg Rusije ju je priznala samo še Nikaragva Abhazija in Južna Osetija obeležili prvo obletnico ruskega priznanja neodvisnosti SUHUMI/CHINVALI - Gruzijski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija sta včeraj proslavili prvo obletnico ruskega priznanja njune neodvisnosti, ki mu razen Nikaragva ni sledila nobena država. Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je ob tem dejal, da je odločitev Rusije o priznanju neodvisnosti nepreklicna in z vidika mednarodnega prava povsem legitimna. Abhazija in Južna Osetija, ki ju kljub več sto milijonom evrov pomoči Rusije vse od lanske rusko-gruzijske vojne, ki je vodila v priznanje Rusije, pestijo hude gospodarske težave, sta se odločili, da obletnico obeležita skromno, razkošnim slovesnostim pa sta se odpovedali. V prestolnici Abhazije Suhumiju so na grobove padlih položili vence, večernemu koncertu pa je sledil nagovor ab-hazijskega voditelja Sergeja Bagapša. Velikih načrtov za praznovanje niso pripravili niti v Južni Osetiji, katere voditelj Edvard Kokojti je obletnico preživel na obisku pri ruskemu premieru Vladimiru Putinu v Moskvi. Putin je med srečanjem obljubil, da bo Rusija branila neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, ter poudaril, da Moskva ne bo dopustila nikakršnih poskusov maščevanja ali novih "vojaških eskapad" . Poleg tega so ob Kokojtijevem obisku odprli novozgrajeni plinovod, ki bo ruski plin pripeljal neposredno v Južno Osetijo. Direktor ruskega energetskega velikana Gazproma Aleksej Miler je med srečanjem poklical svojega predstavnika v Južni Osetiji in mu naročil, naj odpre ventil. 136 kilometrov dolg plinovod iz ruske republike Severna Osetija so začeli graditi decembra 2006. Ruski predsednik Medvedjev pa je včeraj dejal, da Rusija ne bo spremenila odločitve glede priznanja Južne Osetije in Abhazije kot neodvisnih držav. "Ne obžalujem odločitve, menim, da je z vidika mednarodnega prava legitimna, pravična in absolutno potrebna," je med obiskom v Mongoliji novinarjem dejal Medvedjev. Rusiji se je pri priznanju gruzijskih pokrajin, ki za preostali svet ostajata del Gruzije, pridružila samo Nikaragva. Ru- sko zunanje ministrstvo je v torek pozvalo druge države, naj priznajo njuno neodvisnost, a po mnenju analitikov ni nobenih znamenj, da bi se katera na to dejansko pripravljala. Putin je včeraj v Moskvi še dejal, da je "z moralnega vidika" povsem upravičeno primerjati primer Kosova s primeroma Abhazije in Južne Osetije. "V vsebini ni nobene razlike. Etnični konflikti obstajajo tu in tam, prav tako kršitve zakona," je dejal ruski premier. V tej luči je pozval mednarodno skupnost, naj se dogovori, katerim pravilom bo sledila, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Bagapš pa je včeraj zmanjševal pomen zavrnitve drugih držav, da priznajo Abhazijo in to označil za "slabo, ne pa tragično". "Rusija nas je priznala in vzela pod svojo zaščito, nam pomaga oživiti gospodarstvo, razviti družbeno sfero in pomaga v mednarodnih zadevah," je dejal v pogovoru za rusko časnik Rosiska-ja Gazeta in dodal, da pa se seveda trudijo tudi za priznanje drugih držav. (STA) kosovo - Zbirali bodo podpise Srbi zahtevajo umik misije Eulexa KOSOVSKA MITROVICA - Potem ko je bilo v nasilnih protestih na Kosovu v torek poškodovanih več vozil Eulexa, so srbski politiki na severu te najmlajše evropske države napovedali, da bodo začeli zbirati podpise za umik misije Evropske unije na Kosovu (Eulex). Vzrok za zbiranje podpisov naj bi bil protokol o policij- skem sodelovanju, ki ga namerava Eulex v kratkem podpisati s srbskim notranjim ministrstvom. Podpis protokola med Eu-lexom in Beogradom je napetosti povzročil tudi v Prištini, kjer so proti vmešavanju mednarodne skupnosti v dogajanje na Kosovu v torek protestirali pripadniki albanskega gibanja Samoopredelitev. 1 2 Četrtek, 27. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu V neposredni bližini Mercator centra v Kromberku, tik ob Pa-novcu, kjer je še nedolgo tega klavrno propadal industrijski objekt nekdanjega Mebla, ki je kar dvakrat zagorel, so pred slabima dvema mesecema začeli z gradnjo kluba aktivnih Magma X. V novem kompleksu, ki naj bi svoja vrata odprl 7. novembra, bo na 4.000 kv. metrih uporabnih površin poleg štirinajstih stez bowlinga, kar bo omogočalo prirejanje večjih tekmovanj, na voljo tudi prostor za igranje biljarda. V pritličju dvoetažne stavbe bosta še restavracija in cocktail bar, v nadstropju pa bo 300 kv. metrov namenjenih vrhunsko opremljenemu fitnesu ter tri dvorane v skupni izmeri 550 kv. metrov za široko ponudbo različnih vrst aerobike in plesa ter skupinske športne aktivnosti. Obiskovalci bodo lahko koristili savne, frizerske in kozmetične storitve, masaže, ponudbo športne trgovine in podobno. Najmlajšim bo na voljo otroški kotiček, v katerem bo organizirano tudi varstvo; parkirišče pred objektom bo mogoče uporabiti tudi za igranje ulične košarke, odbojke na mivki in za druge športne aktivnosti ter zabavne dogodke. V novem objektu bo mogoče organizirati tudi sproščujoča poslovna srečanja, praznovanje obletnic in rojstnih dni. Gre za 4,5 milijonov evrov vredno investicijo nepremičninske družbe Dabra, ki posluje v okviru družbe Intra Group, slednja pa je zrasla iz bolj znanega in uspešnega podjetja Intra Lighting s sedežem v Mirnu, ki je pred dvajsetimi leti začelo s proizvodnjo svetil. Kot je včeraj povedal predsednik Intra Group Marino Furlan so na omenjeni lokaciji sprva nameravali zgraditi logistični center za podjetje Intra Lighting, kasneje pa so prvotni namen opustili in sprejeli zanimivo zamisel novogoriškega podžupana in državnega svetnika Mateja Arčona, ki je že dolgo opozarjal na pomanjkanje možnosti za aktivno sproščanje in koristno preživljanje prostega časa. Ta je včeraj poudaril, da objekt ne bo velika pridobitev le za vse generacije Novogoričanov in okoliških prebivalcev, pač pa tudi za privržence aktivnega preživljanja prostega časa z druge strani meje. V zvezi s samo idejo, ki dobiva iz dneva v dan bolj konkretno podobo, pa je povedal še, da je to dokaz, da lahko tudi domači podjetniki izpeljejo velike projekte. Zasnova novega projekta je bila zaupana timu arhitekta Borisa Školarisa, ki je pojasnil, da so na 6.400 kv. metrov veliki parceli ob nekdanjemu objektu začeli graditi nov 1.000 kvadratnih metrov velik prizidek za bowling, in izrazil prepričanje, da predstavlja kratek izvedbeni rok svojevrsten izziv. »S tem projektom smo dregnili v območje nekdanjega Mebla, ki je veliko za polovico Nove Gorice. Z Magmo X začenjamo z oživljanjem tega degradiranega območja, kjer bi lahko mesto dobilo vsebine, ki jih danes še nima,« je povedal in poudaril izjemnost lokacije, saj se bo nov kompleks naslanjal na Panovec. Glede zapuščene in neizkoriščene okolice nastajajočega kluba aktivnih Magma X je Furlan pojasnil, da imajo tik ob rastočem objektu še 2.000 kvadratnih metrov veliko parcelo, kjer nameravajo v prihodnje tudi graditi. »Lastnike sosednjih parcel smo že povabili k sodelovanju. Ni treba, da tu nastane še kakšen "casino" ali javna hiša. Obstaja še najmanj 50 zanimivih dejavnosti, ki bi jih bilo tu mogoče razviti in s tem popestriti ponudbo mesta,« je poudaril Furlan. Glede gozda Panovec je izrazil prepričanje, da bi se dalo v njem narediti marsikaj zanimivega, kar bi pritegnilo še koga drugega, ne le tistih nekaj tekačev in sprehajalcev. Novogoriški župan Mirko Brulc je glede Panovca previden. »Poseg v Panovec mora biti zelo premišljen. Trenutno je tam res Pod novo konstrukcijo nastaja 14-stezni bowling foto n.n. revščina, treba pa je vedeti, kaj se tja lahko umesti. Panovec obiskuje tudi precej sosedov iz Italije, saj jim predstavlja prvi pravi park, kar je treba izkoristiti,« je pojasnil in predstavil zanimivo idejo o tem, da bi v potok Koren, ki je bil včasih zaradi Mipove in druge proizvodnje res močno onesnažen, speljali vse bližnje pritoke iz Krom-berka in tako v okviru ustrezne sanacije pridobili lep potok, ki bi dal temu območju dodano vrednost. Direktorica Magme X, Tina Marc, je o samem klubu, ki bo svoja vrata odprl v času, ko si tudi najbolj vztrajni športniki zaželijo vadbe v toplem in prijetnem okolju, povedala, da posvečajo velik poudarek na izbiri kadra, tako da bodo v njem delali vrhunsko usposobljeni tekmovalci v bowlingu, biljardu in fitnesu, med njimi tudi dva slovenska prvaka in italijanski prvak. Zaenkrat načrtujejo okrog deset zaposlenih, po odprtju pa se bodo morali kadrovsko še okrepiti. Pojasnila je še, da bodo dali v najem le restavracijo in »beauty« del, za vse ostalo pa bodo skrbeli sami. Nace Novak mittelmoda Ob defileju bo zaživel tudi Travnik Ob sedemnajsti izvedbi mednarodnega modnega natečaja Mittelmoda, ki bo potekal 11. in 12. septembra v Gorici, bo ob sejemskem razstavišču prvič zaživel tudi Travnik, kamor bo privozil celo avtomobil formule ena. Zaslugo imajo trgovci goriške zveze ASCOM Confcommer-cio, ki so z organizatorji natečaja in občinsko upravo pripravili vrsto pobud, ki bodo v mestnem središču spremljale modno revijo. Kot je pred časom že napovedal goriški župan Ettore Romoli, bo v petek, 11. septembra, na Travniku potekal modni defile. Na ogled bodo kreacije mladih modnih oblikovalcev iz celega sveta, ki so se prebili v finalno fazo natečaja Mittelmoda. V soboto, 12. septembra, pa bodo pozornost pritegnile animacijske pobude zveze ASCOM, ki bodo potekale v zgodovinskem mestnem središču. Podroben program bodo prireditelji predstavili v prihodnjih dneh, včeraj pa so že napovedali sodelovanje blagovne znamke Red Bull, ki bo na Travnik pripeljala »Pit stop game«. Gre za igro, ki bo zainteresiranim omogočila, da bodo tekmovali v zamenjavi pnevmatik pravega avtomobila formule ena. »Znamka Red Bull zagotavlja, da je igra zabavna in vedno pritegne zelo veliko število mladih,« pravijo pri zvezi ASCOM. Predsednik Pio Traini je pojasnil, da je hotela goriška zveza ASCOM s pobudo poživiti mestno središče in s tem ustvariti priložnost za trgovski sektor, ki doživlja težak trenutek. »Upamo le, da nam načrtov ne bo prekrižalo slabo vreme. Revijo je namreč možno prirediti tudi na sejemskem razstavišču, mi pa računamo na poživitev mestnega centra,« je podčrtal Traini. (Ale) kromberk - Novembra odprtje novega kompleksa na pogorišču Mebla 4.000 kvadratnih metrov za klub aktivnih Magma X Ponudba za vse starosti in obe mesti - Med drugim 14-stezni bowling, biljard, fitnes, aerobika in otroški kotiček gorica - Gherghetta Ukinitev pokrajine: »Poletna bedarija« »Gre za tipičen avgustovski sončni udar.« Tako je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta komentiral izjavo svojega videmskega kolega in deželni tajnik Severne lige Pietra Fon-taninija, ki je izjavil, da bi bilo treba ukiniti pokrajini Gorica in Trst in ju razdeliti med Videmsko pokrajino in mestno občino Trst. »Za celovitost goriške pokrajine so se borili v dveh svetovnih vojnah,« je povedal Gherghetta in nadaljeval: »Že trideset let je govor o reformah, nato pa se nič ne zgodi. Nekateri upravitelji, ki imajo težave pri uresničevanju svojih programov, enostavno mečejo pesek v oči volivcem in govorijo o ukinitvi pokrajin. Gre za prave neumnosti.« Ob Gherghetti, po katerem je treba izjave predsednika videmske pokrajine prebirati v okviru nezmožnosti deželne desne sredine, da bi se držala volilnih obvez, sta se na provokacijo odzvala tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in videmski župan Furio Honsell. »Predlog Severne lige je v nasprotju s tem, kar dela desnosredinska vlada, ki prenaša na pokrajine vedno širše pristojnosti,« je komentirala Poropatova in poudarila: »Govor o spojitvi med Gorico in Trstom pa se mi zdi pavi delirij, saj gre za območji, ki imata zelo različne značilnosti.« Na isti valovni dolžini je bil tudi Honsell, ki nasprotuje ukinitvi goriške in tržaške pokrajine. »Povsem neprimerno se mi tudi zdi, da se predsednik pokrajine izraža proti drugim pokrajinam,« je povedal Honsell in dodal: »O ustanovitvi mestne občine Trst je večkrat tekla beseda, vendar gre za neuresničljivo potezo. Območje namreč n odgovarja potrebnim parametrom in nima dovolj prebivalcev.« Gherghetta, Poropatova in Hon-sell so tudi zavrnili Fontaninijevo utemeljitev, da bi ukinitev pokrajin privedla do omejevanja »stroškov politike«. »Naj raje gredo domov politiki, ki niso produktivni in ki si čez poletje izmišljajo neumne predloge,« je poudaril Gherghetta, Poropatova pa je pribi-la: »Stroški pokrajin so odvisni le od osebja, ki bi ga morale drugače plačevati druge ustanove. Če seveda nočemo puščati ljudi brez dela.« gorica - Nerešeno vprašanje brezdomke Elsa vztraja 60-letnica že poldrugi mesec v stanovanju skupnosti Arcobaleno, kjer pa je ne morejo več gostiti Od 7. julija, ko so med polemikami odstranili šotor, ki si ga je postavila na klopi v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, je minilo že 52 dni. Dogovorjeno je bilo, da bo Elsa Sotgia, 60-letna brez-domka iz Sardinije, en mesec lahko ostala v stanovanju goriške skupnosti Arcobaleno, nato pa bo morala drugam. V resnici ženska, ki jo je po več kot enem letu s klopi pri otroških igralih v ljudskem vrtu odgnala županova odredba, še vedno živi v stanovanju na Rojcah, trajne rešitve zanjo pa niso še našli. »Gospa Sotgia se ni pri nas nič več oglasila. Ko je morala iz ljudskega vrta, smo vse njeno "imetje" prenesli v center Lenassi, v enem mesecu in pol pa se ženska sploh ni zmenila zanj. Vse je ostalo v večnamenskem središču,« je povedala goriška občinska odbornica za socialo Silvana Romano in nadaljevala: »Brezdomka sploh ni stopila v stik z našo socialno službo in goriški socialni uradi niso dolžni, da poskrbijo zanjo. Drugo vprašanje je seveda človekoljubni čut. Svojčas smo o položaju brez-domke informirali občino Sassari, od koder Elsa Sotgia prihaja in kjer je vpisana v seznam občanov, ki čakajo na neprofitno stanovanje. Kar je meni znano, nas iz Sardinije niso več poklicali, iz našega vi- dika pa spada ta problem v njihovo pristojnost.« Nekoliko drugačen pogled je izrazil direktor skupnosti Arcobaleno Andrea Bellavite, ki je julija odločilno prispeval k temu, da je brezdomka pristala na odhod iz ljudskega vrta. »Elsa še vedno živi v stanovanju, ki nam ga daje na razpolago podjetje ATER, in se sama preživlja. V enem mesecu in pol nas ničesar vprašala, kar pomeni, da razpolaga s pokojnino ali drugim virom dohodka,« je povedal Bellavite in nadaljeval: »Zdaj, ko je mimo do-pustniški čas, pa bomo morali odločati, kako naprej. Še ta teden bi se želel srečati s predstavniki občinske socialne službe in Elso, da se dogovorimo o datumu njenega odhoda. Upam, da ne bo težav, čeprav pričakujem, da se bo gospa upirala.« Bellavite je pojasnil, da 60-letnica ne more dlje ostati v stanovanju, saj je le-to prvotno namenjeno Go-ričanom v stiski. »Pred našimi vrati je dolga vrsta,« je podčrtal Bellavite in pojasnil: »Nekoč so stanovanje uporabljali predvsem bivši zaporniki, ki po priporu niso imeli strehe nad glavo, po novem pa ga ponujamo tudi drugim osebam. Zavetišče so v njem na primer našle mamice, ki so morale same preživljati majhne otroke, in tudi druge tipologije ljudi.« (Ale) štandrež - Včeraj v ulici San Michele V središču vasi z bagrom polagajo optični kabel Bager na trgu pred štandreško cerkvijo foto d. r. V središču Štandreža so včeraj z bagrom kopali kanal za namestitev optičnega kabla, s katerim bodo goriški občini zagotovili hitro internetno povezavo. V prejšnjih dneh so delavci podjetja ITE zarisali po pločniku ulice San Michele točke, kjer cestišče prečkajo vodovodne in plinske cevi, včeraj pa se je začel poseg. Medtem ko je bager ob robu ceste kopal nekaj centimetrov široki kanal, sta delavca poskrbela za urejanje izmeničnega enosmernega prometa, kljub temu pa je občasno prihajalo do zastojev. V ulici San Michele je namreč promet vselej precej gost, zato pa so morali vozniki nekaj minut potrpežljivo počakati v vrsti, preden so lahko nadaljevali svojo pot. Podjetje ITE je poseg izvajalo po naročilu dežele Furlanije-Julijske krajine, ki namerava povezati vse občine na svojem ozemlju s hitro internetno povezavo. Julija so podoben poseg opravili v Sovodnjah, in sicer v Prvomajski ulici, ki iz industrijske cone vodi proti županstvu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. avgusta 2009 13 gorica - Koren v poletni pripeki strašno smrdi Načrt nared že 20 let, a greznic se ni nikjer Del Sordi čaka na podatke iz Slovenije, Mara Černic pa na zeleno luč dežele V bližini ulice Del Guado iz jaška grezničnega omrežja žubori in smrdi (levo); sivo-rjava voda se nekaj metrov niže izliva v Koren (levo) fotod.r. Načrt za gradnjo greznic in sanacijo goriškega potoka Koren so izdelali že pred kakimi dvajsetimi leti, a ga še vedno niso uresničili, čeprav projektu zagotavljajo finančno kritje skladi, ustanovljeni na podlagi Osimskega sporazuma. Odplake iz obsežnega dela Gorice se tako že leta izlivajo v potok, ki sicer priteče čez mejo že zelo onesnažen. Iz Nove Gorice zagotavljajo, da bodo do leta 2011 zgradili svojo čistilno napravo, zato pa se številni Goričani povsem upravičeno sprašujejo, kdaj bo vozel Korna rešila tudi goriška občina. Naravovarstveniki so namreč pred leti na italijanski strani našteli kar 187 grezničnih odtočnih cevi, skozi katere v Koren že dolga leta curlja smrdljiva tekočina sivo-rjave barve. Kako je z reševanjem vozla Korna, smo povprašali pokrajinsko odbornico Maro Černic in občinskega odbornika Francesca Del Sordija. Oba sta potrdila, da je načrt za sanacijo Korna nared že kakih dvajset let, sestavljen pa je iz dveh delov. Prvi zadeva gradnjo grezničnega sistema, drugi pa sanacijski poseg, s katerim bi betoniranim bregovom in pokritemu delu struge vrnili naravni videz. Na vprašanje, kdaj bo načrt uresničen, smo pa prejeli različna odgovora. Černičeva je pojasnila, da je med poletjem prišlo do srečanj med vodnim okolišem AATO, goriško občino in deželo. Sogovorniki naj bi se dogovorili, da bo uresničen najprej prvi del načrta, kar pomeni, da bo v prvi fazi zgrajen greznični sistem, zatem pa bodo sanirali strugo potoka. Po besedah Mare Černic so se strani okvirno že dogovorile, zdaj pa načrt preverjajo pristojni deželni uradi, ki naj bi septembra prižgali zeleno luč. Del Sordi po drugi strani pojasnjuje, da bo načrt stopil v izvršno fazo, ko bodo dobili tehnične podatke iz Slovenije. Po njegovih besedah je namreč goriška občina že lani zaprosila novogoriško upravo, da ji posreduje podatke o pretoku Korna in o raznih vodnih infrastrukturah, ki so ob njem zgrajene. Del Sordi dalje razlaga, da je do zamud pri uresničevanju greznic v Gorici prišlo tudi zaradi načrtov čezmejne čistilne naprave, ki so se kot znano izjalovili, nazadnje pa še zaradi gradnje novega stanovanjskega naselja Majske poljane, ki vnaša spremembe v vodni režim tega območja. Del Sordi pravi, da naj bi sicer na goriški občini pred nedavnim prejeli podatke iz Nove Gorice, zato pa naj bi v kratkem posredovali svoj načrt deželi. Mara Černic je svoje mnenje povedala tudi v zvezi s pokritjem Korna s kovinsko kritino, ki ga je pred dnevi napovedal goriški župan Ettore Romoli in ki bo stalo med 200 in 300.000 evrov. Po njenih besedah je poseg povsem nesmiseln, saj ne gre za trajno rešitev težav z onesnaževanjem. »Pokritje bi lahko bilo smiselno na začetku poletja, ko potok še močneje smrdi, nikakor pa pred zimo,« pravi Černičeva in poudarja, da si je treba prizadevati za gradnjo greznic, saj drugače bo pod kovinsko kritino namesto vode še naprej odtekala sivo-rja-va smrdeča tekočina. (dr) livarna - Zupan »Dolgoročno bo morala drugam« Mirko Brulc foto k.m. »Če Livarna ne bo ustrezala evropski zakonodaji glede zaščite okolja, jo bomo seveda zaprli. Prepričan pa sem, tudi glede na dosedanje raziskave univerz, da Livarna izpolnjuje pogoje in da bo dobila soglasje za delovanje, kajti ubrali so vse potrebne korake glede filtrov in zaščite, tako da bo primerna za proizvodnjo. Dolgoročno bo Livarna sicer morala na drugo lokacijo, saj je zdaj že v središču mesta in je zato postala moteča,« se je na ponovno vročo polemiko obratovanja solkanske Livarne včeraj odzval župan Mirko Brulc, ki je ob tem dodal naslednje: »V skrbi za okolje bi sosedje več skrbi morali posvetiti negativnim okoljskim vplivom, ki prihajajo iz vse bolj obremenjene Padske nižine. Omenim naj le kisli dež in ozonsko luknjo, na kar pa mi ne moremo vplivati.« Drugega Brulc ni hotel dodati, saj je okrog Livarne že bilo izrečenih nešteto besed, ki vseskozi povzročajo slabo voljo v odnosih med občinskima upravama Gorice in Nove Gorice, mnenja izvedencev pa niso bogvekaj zalegla. Nazadnje je polemično vrv nategnil podtajnik pri rimskem ministrstvu za okolje Roberto Menia, ki je pobudnik diplomatske akcije, s katero želi Italija tudi preko organov EU preveriti legitimnost delovanja Livarne. Z zahtevo, naj se obrat odseli drugam, pa je na dan prišel tudi goriški župan Ettore Romoli. (tb) tržič - Občina S torkom kolesarji na muhi redarjev V torek, 1. septembra, bo stopila v veljavo odredba tržiške občine, ki prepoveduje kolesarjem »divje parkiranje« v mestnem središču in obenem skuša preprečiti, da bi s kolesi divjali po pločnikih in drugih območjih, ki so namenjeni pešcem. Kdor bo z verigami ali drugimi sredstvi priklenjal kolesa na drogove in drevesa, bo plačal denarno kazen v višini 25 evrov. Kolesa bo po novem dovoljeno parkirati le na stojalih; občinska prava je zato sklenila, da bo ob že obstoječih stojalih priskrbela še nove. Globa v višini 50 evrov čaka lastnike zapuščenih koles, tudi tistih, ki bodo pravilno parkirana. Če bodo redarji opazili, da kolo sameva vsaj deset dni, ga bodo odstranili in hranili na poveljstvu tri mesece, nato pa ga bodo prodali, darovali ali vrgli v odpad. V primeru, da bo lastnik prišel po kolo, bo moral plačati. Prepoved parkiranja bo po novem veljala tudi pred javnimi lokali, trgovinami in stanovanji ter na ožjih pločnikih. Na spoštovanje pravil bodo redarji pazili predvsem v ulicah San Marco, Duca DAosta, SantAmbrogio, Basilicata, Mar-ziale, Fratelli Fontanot, Randaccio ter na trgu Cavour in v bližini železniške postaje. Varno parkiranje na cesti bo dovoljeno le po predpisih prometnega zakonika, so sporočili s tržiške občine. Po kraji stražijo plovila V Tržiču so v noči med torkom in sredo ponovno bili na delu tatovi, ki v zadnjih časih zelo pogosto obiskujejo plovila tamkajšnjih navtičnih društev. Tarča tatov je tokrat bilo jadralno društvo Oscar Cosulich; s športnih plovil so ukradli deset motorjev, ki so bili skupno vredni 10.000 evrov. Sile javnega reda so poklicali lastniki plovil, ki jih je včeraj zjutraj čakalo neprijetno presenečenje. Predsednik društva Sergio Lapo meni, da so tatvino opravili po naročilu, saj je trgovanje z motorji iz druge roke precej razširjeno. Možno je, da so tatovi prišli do priveza društva Cosulich po morju, čeprav je nekdo v torek zvečer v bližini sedeža društva opazil sumljiv kombi. Člani društva so bili tako jezni, da so odločili, da bodo organizirani »nočne obhode«. Prostovoljci so začeli stražiti plovila že včeraj ponoči. devetaki - 33-letni Gaetano Ruggiero je zavozil s ceste, motor se je vnel in zanetil požar Z motorjem v smrt Prizorišče sinočnje nesreče (levo), razbitine motorja na kraški gmajni ob robu ceste (desno) in umrli Gaetano Ruggiero bumbaca Gaetano Ruggiero je bil pri priči mrtev. Rojen je bil pred 33 leti v kraju Sassoaurunca v Laciju, živel je v goriški pokrajini, smrt pa ga je sinoči pričakala na cesti skozi Dol, med Devetaki in Palkiščem. Dinamika nesreče še ni povsem pojasnjena. Zgodila se je včeraj okrog 19. ure na državni cesti št. 55. Zdi se, da je Ruggiero zaradi neprilagojene hitrosti na zahrbtnem cestišču izgubil nadzor nad svojim motorjem in zavozil s ceste ter trčil v zaščitno ograjo. Prometna policija iz Tržiča, ki preiskuje nezgodo, ne izključuje, da je njegov padec povzročila ovira, ki jo je motorist prepozno opazil. Trk je bil silovit, fant je obležal sredi ceste, motor je predrl ograjo, njegove razbitine pa so pristale sredi kraške gmajne. Iz rezervoarja je ušlo gorivo, motor se je vnel in zanetil požar, ki so ga obvladali šele gasilci, ki so na kraj nesreče prihiteli s tremi vozili. Tragediji so nemočno prisostvovali vozniki, ki so se peljali za motoristom, a jim je bilo takoj jasno, da za fanta ni več pomoči. Sprožili so alarm; v peščici minut so prišli gasilci, reševalci službe 118 in patrulja prometne policije. Fant je že bil mrtev, a so ga vseeno oživljali. Zaman. Truplo so odpeljali po ogledu sodnega zdravnika. Promet je bil oviran, gasilci so se spopadali s požarom, hkrati pa še pobirali razbitine motorja, ki so bile posejane naokrog. Policisti so potrdili, da je tragično umrli Gaetano Ruggiero živel na Goriškem, drugega o njem pa niso povedali; kaj več bo znanega danes. Ob koncu trpke kronike sinočnje nesreče naj spomnimo, da se je sredi julija v bližini Devetakov, na pokrajinski cesti za Doberdob, v podobnih okoliščinah smrtno ponesrečil 17-letni Kevin Ponzet-ta, ki se je na motorju vračal domov v Doberdob. 450 Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI gorica - Na Trgu Battisti se nocoj začenja tradicionalni festival Folklorna poživitev mesta Danes nastop skupin iz Argentine, Črne gore, Južne Afrike in Swazilanda, jutri pa iz Italije, Rusije, Škotske in Kolumbije Skupina Sentires iz argentinske Cordobe bo ponudila temperamentni tango cerje - Muzej bo nared čez leto dni Za dokončanje del potrebnih še 670 tisoč evrov Muzej braniteljem slovenske zemlje fotot.b. Po sedmih letih gradnje in številnih zapletih, ki so jo spremljale, naj bi spomenik na Cerju zasijal septembra prihodnje leto. Občina Miren-Kostanje-vica je za njegovo dokončanje julija sklenila dve pogodbi. Prva ji zaradi pomanjkanja donacij omogoča prerazporeditev sredstev iz letošnjega v prihodnje leto, druga pa ji vrača že porabljenih 300 tisoč evrov, ki so bili s strani države sicer obljubljeni že lani, pa nikoli nakazani in jih je morala občina povleči iz svoje, občinske blagajne. Končna vrednost spomenika je ocenjena na dva milijona 963 tisoč evrov, do danes pa je bilo vanj vloženih za 2.200.000 evrov. »Glavnina del je opravljenih,« pravi mirensko-kostanjeviški župan Zlatko Martin Ma-rušič in dodaja, da bo »za preostala dela potrebnih še 670 tisoč, od teh 300 tisoč iz državnega proračuna za leto 2010, dobrih 361 tisoč evrov bo prišlo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 120 tisoč evrov pa bo donacijskih sredstev,« za katera sicer v levjem deležu poskrbi prav njegova občina. Ta je za spomenik iz svoje malhe doslej odštela slabih 120 tisoč, še letos pa bo objavila razpis za dokončanje del. Do prihodnjega leta bo tako konec vseh kamnoseških, mizarskih in elektroinštalacijskih del, poskrbljeno bo za delno zunanjo ureditev in tudi za nabavo dela opreme. Ta bo na vrsto seveda prišla kot zadnja, pogojujeta pa jo sama vsebina in program spomenika, ki naj bi bila z ministrstvom za kulturo usklajena v septembru. (tb) gorica - Za promocijo Brd Z briško Vespo se bodo potepali tudi uslužbenci pokrajine V palači Olivo, ki stoji tik ob sedežu goriške pokrajine, so včeraj predstavili projekt Brda 2009, s katerim si prizadevajo za ovrednotenju Brd in njegovih vin. Podpredsednica pokrajine Roberta Demartin je povedala, da pokrajina je nabavila dve rumeni Vespi, ki se bosta pridružili približno petdesetim Vespam briških proizvajalcev vina. Pobuda je nastala na Plešivem po zamisli uveljavljenega gostinca Joška Sirka, ki je takoj po padcu schengen-ske meje s Slovnijo uvidel v rumenih motornih kolesih sredstvo za turistično promocijo italijanskih in slovenskih Brd v svetu. »Vesel sem, da je ta zamisel uspešna in da se bodo tudi pokrajinski uslužbenci lahko posluževali Vesp ter z njimi promovirali Brda. Lepo je tudi, da je poleg motornih koles goriška pokrajina obljubila nakup koles, ki bodo dodatno prispevale k razvoju turizma,« je povedal Sirk. In ravno o kolesih je bilo veliko govora na včerajšnji predstavitvi projekta za razvoj Brd. Povedali so, da bodo zgradili 27 kilometrov dolgo kolesarsko progo speljano po Brdih od Števerjana do Dolenje. Dela naj bi se začela oktobra in naj bi se zaključila julija prihodnjega leta. Poleg te proge bo pokrajina poskrbela še za drugih 70 kilometrov kolesarskih poti. Projekt je izredno ambiciozen, saj mu namerava pokrajina nameniti približno štiri milijone evrov. »Turistom, ki želijo preživeti nekaj dni v kakem agritur-izmu v Brdih že nudimo možnost ekskurzij z Vespami, v bližnji prihodnosti pa se bodo lahko na izlet povsem varno podali tudi s kolesom,« je zaključila Demartinova. (av) Folklorne skupine iz Argentine, Črne gore, Južne Afrike in Swazilanda bodo dre-vi uvedle v 39. mednarodni festival folklore, ki bo ta konec tedna poživil Gorico. Ob 20. uri bo na trgu Battisti dobrodošlico nastopajočim folklornim skupinam izrekla goriška godba na pihala, ob 20.45 bo slovesno odprtje festivala. Od 21. ure dalje bodo nastopile skupine Santa Gorizia iz Gorice, Sentires iz argentinske Cordobe, Mirko Srzentič iz črnogorske Podgorice, Matsamo iz Južne Afrike in Matenga iz Swazilanda. Jutri ob 20.30 se bodo na trgu Battisti zvrstile folklorne skupine iz Škotske, Italije, Rusije in Kolumbije, medtem ko bo v soboto, 29. avgusta, spektakel z vsemi nastopajočimi folklornimi skupinami. V nedeljo, 30. avgusta, bo ob 11. uri v spominskem parku koncert godb na pihala iz Lienza, Celovca in Anco-ne, ob 11.30 bo pred županstvom nastop Kulturni center Lojze Bratuž Združenje fotoklubov goriške pokrajine vabita na odprtje 11. fotografske razstave 6 za eno... razstauo Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 29. avgusta ob 18.30 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. škotskih dud, ob 16. uri se bo pri vili San Giu-sto na korzu Italia začel folklorni sprevod, ki se bo zaključil na trgu Battisti. Po sinočnji tradicionalni uverturi v vili Manin v Passarianu se torej danes v Gorici začenja štiridnevni festival, ki bo letos posebno pozornost namenil starejšim goriškim občanom. Folklorne skupine bodo danes in jutri nastopile v domovih za ostarele Culot v Ločniku in San Giusto v Gorici ter na sedežu ustanove Cuore amico. V petek se bo v Gorici mudila tudi delegacija kluba Unesco iz Firenc, ki jih bo spremljala državna predsednica te ustanove Marisa Stringa. V soboto bo v Gorico prišlo več raziskovalce ljudskih plesov, ki se bodo dopoldne udeležili posveta o nematerialnih vrednotah, v spremstvu članov združenja Pro Loco pa bodo v popoldanskih urah obiskali goriški grad, palačo Attems, vilo Coronini in druge znamenitosti. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »I love Radio Rock«. Dvorana 3: 18.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 21.00 »La misma luna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il messaggero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Alie-ni in soffitta«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il mi-stero della pietra magica«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. ZA DIJAKE 1. LETNIKA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL: Dijaški dom S. Gregorčiča in Slovik obveščata, da je na programu Ekstrase nekaj prostih vpisnih mest. Za informacije in prijave: info@slovik.org, tel. 0481-530-412 ali 0481-533-495. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole S. Kosove« na Op-činah, Bazoviška ulica 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2009-10 v sredo, 9. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure; ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. PRIPRAVA ZA VSTOP V SREDNJO ŠOLO, namenjena lanskim petošolcem, bo potekala v Mladinskem domu v Gorici od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v dopoldanskem času. Še je možen vpis. Prav tako je odprto vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 328-3155040. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA PONOVNO ODPIRA SKATEBOARD ŠOLO (trener Miha Vo-grinčič) od ponedeljka, 31. avgusta daje, na ploščadi pred telovadnico Olympia na drevoredu 20. septembra, 85 v Gorici. Vpisovanje in informacije na tel. 00386-40177380 (Miha Vogrinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se bodo pevske vaje ZePZ začele v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri. Društvo prisrčno vabi vse pevke! V TELOVADNICI AŠZ OLYMPIA (drevored 20. septembra 85 v Gorici) se začenjajo vse dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), športna gimnastika (orodna telovadba), športno ritmična gimnastika , športni ples (show dance) ter volley in minivolley. Vpisovanje in informacije od 1. septembra dalje na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica prirejata v nedeljo, 6. septembra, 24. Soško regato. Start bo ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba v Solkanu, cilj pa pod cestnim mostom v Podgori; informacije na tel.. 0481-33029 ali kksilec@libero.it. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki, v nedeljo, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. S Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Zelina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG prireja 12. in 13. septembra izlet v Visoke Ture z vzponom na goro Grossvenediger. Zaradi rezervacije ležišč v koči Defreggerhaus in kombija je obvezna predhodna prijava. Prijave sprejemajo v torek, 1. septembra, na sedežu SPDG-ja med 19. in 20. uro. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Nada Komel (iz Čedada) na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 10.25, Rosa Spes-sot vd. Luis iz splošne bolnišnice v stolnico na na glavno pokopališče. Izvoljeni organi na delu Po velikošmarenskem premoru bo v prihodnjih dneh ponovno steklo delovanje vseh izvoljenih organov v občini Gorica. V ponedeljek, 31. avgusta, se bo sestal občinski svet, istega dne pa bo tudi zasedanje rajonskega sveta Madonina. V torek se bo sestal rajonski svet za Svetogorsko in Placuto, ki bo razpravljal tudi o vprašanju Livarne. Dne 3. septembra bo na vrsti rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Osla-vje, ki bo med drugim obravnaval 24. izvedbo Soške regate. Okenca družbe IRIS zaprta Okenca družb IRIS, Isogas in IRISAc-qua bodo danes in jutri zaprta zaradi posodabljanja računalniškega sistema. Redna dejavnost bo ponovno stekla v soboto, 29. avgusta. Urniki podjetja ATER Goriško podjetje za neprofitne gradnje ATER sporoča, da bo dokumentacijo za popis dohodkov sprejemalo do 30. septembra. Goriški sedež bo odprt ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 13. uro, ob sredah in četrtkih pa tudi med 15. in 17. uro. Tržiški urad bo odprt ob sredah in četrtkih med 9. in 12. uro. Olimpija v Romansu 4. in 5. septembra bosta v Romansu potekali prijateljski košarkarski tekmi na visoki ravni. Pomerile se bodo namreč ekipe Olimpija Ljubljana, Snai-dero iz Vidma in Cimberio iz mesta Varese, ki so jih na Goriško povabili v okviru projekta »Basket unificato«, ki je posvečen ustanovitvi mešane invalidske košarkarske ekipe. Drevi lutke v Gradežu Lutke letošnjega Puppet festivala bodo tudi danes v gosteh v Gradežu. Ob 18. uri bo na plaži GIT na ogled pravljica »L'elefante smemorato e la papera ficcanaso«, ob 21. uri na trgu Patriarca Elia pa zgodba »Lo strano caso del dottor Pinkerton«; spektakel je posvečen pisatelju Robert Luisu Stevensonu, uprizorila pa ga bo skupina L'Apriso-gni. Ob slabem vremenu bosta predstavi na prireditvenem prizorišču v Parco delle Rose. Rilkejeve pesmi v glasbi Jutri ob 21. uri bo v vili Codelli v Mo-šu brezplačen koncert. Silvio Donati bo igral na klavir skladbe, ki se navdihujejo pri poezijah Reinerja Marie Rilkeja. E Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040232444. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Tel. 320-1817913. Prireditve NA DVORCU LANTIERIJEV v Gorici bodo priredili koncert ob koncu tečaja v igranju kontrabasa International Doublebass Masterclass. Nocoj, 27. avgusta, ob 20. uri bodo na potezi tečajniki. Vstop je brezplačen do zasedbe mest; vhod v palačo je možen po prehodu mimo gradbišča, ki zaseda trg Sv. Antona. Ob smrti brata VIRGILIJA ŠTEKARJA izrekamo Brunu in Riccardu ter njunima družinama občuteno sožalje. K.d. Briški grič / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. avgusta 2009 15 novo mesto - Razstava Božidar Jakac in njegovi spomini na železni svet Jesenski del razstavnega programa v Dolenjskem muzeju v Novem mestu pričenjajo z obeleženjem 110-letnice rojstva znamenitega rojaka, slikarja in grafika Božidarja Jakca. V razstavišču Jakčevega doma, kjer je umetnik preživel otroška leta, bodo 4. septembra ob 19. uri odprli razstavo njegovih del z naslovom Spomini na železni svet. Kot je direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj povedal za STA, bodo v Jakčevem domu pripravili tematsko razstavo izbranih del iz zbirke 828 likovnih del, ki jih je Jakac leta 1984 podaril rodnemu mestu, v jubilejnemu letu Jakčevega rojstva in hkrati 20-letnici njegove smrti pa bodo izdali razstavni katalog z vsemi 45 razstavljenimi deli. Kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka in vodja programa Jakčevega doma Jasna Kocuvan se je ob tej priložnosti odločila, da tematsko razstavo posveti še eni okrogli obletnici, povezani z umetnikom in njegovim ustvarjanjem. Pripravila je razstavo del, ki se navezujejo na Jakčevo prvo potovanje po Združenih državah v letih 19291931, od katerega letos mineva 80 let. Ameriko je Jakac večkrat imenoval »železni svet«: od tu tudi naslov razstave. Omenjeno Jakčevo potovanje je zabeleženo tudi v publikaciji Odmevi rdeče zemlje, ki jo je po Jak- čevih pismih in dnevnikih priredil umetnikov prijatelj Miran Jarc. Kot je zapisano v razstavnem katalogu, je Milček Komelj v vodniku po Jak-čevem domu iz leta 1985 za Jakče-va dela, nastala na tem potovanju, zapisal, da »razodevajo avtorjevo zanimanje za naravne znamenitosti, posebnosti in lepote naravnih parkov, zlasti za veliki kanjon Kolorada, ki ga je Jakac strnjeno slikal v vseh dnevnih časih, pa tudi za slovensko dediščino v ZDA, za izseljence, med katerimi so bili tudi njegovi sorodniki, in posebej za Indijance.« Po Picljevih besedah del v ZDA nastalih Jakčevih slik hranijo tudi v zbirki Jakčevega doma, z razstavo pa izpolnjujejo del njegovega poslanstva in ohranjajo ime ter spomin na velikega Novomeščana. Kot je poudaril, pripada Jakcu, rojenemu 16. julija leta 1899, med velikani novomeške kulturne zgodovine osrednje mesto. Jakac je bil leta 1945 eden od ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, nato njen prvi rektor in prvi profesor za grafiko in risanje, številnim domačim ustvarjalcem pa je odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča. Pred natanko 60 leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pred 50 leti pa častni občan Novega mesta. (STA) fotografija - Odprtje v soboto v Miljah Kraljica •••plastika Razstava svetovno znanih fotografov ob 60. obletnici znamke Kartell - Na ogled do 30. septembra Ena duša, sto petdeset obrazov. Tako so prireditelji naslovili fotografsko razstavo, ki jo bodo v petek odprli v miljskem muzeju Ugo Carà. Gre za izbor preko sto petdesetih posnetkov, ki so jih uveljavljena imena svetovne fotografske scene posnela ob šestdeseti obletnici znamke Kartell. Svoje utrinke razstavljajo David Lachapelle, Karl Lagerfeld, Peter Lindbergh, David Bailey, Don Cunningham-Maurizio Cat-telan, Armin Linke-Vanessa Beecroft, Jean-Baptiste Mondino, Helmut Newton, Virginia Del Giudice, Michelangelo Di Battista, Fabrizio Ferri, David Ferrua, Giovanni Gastel, Piero Ge-melli, Oberto Gili, Ranjit Grewal, Paolo Pagani, Nick Scott in Bruce Weber. Fotografije so bile objavljene v katalogu »Kartell. 150 Items. 150 Artworks«. Italijanska znamka Kartell slovi po svojem dizajnersko oblikovanem pohištvu in inovativnih materialih, med katerimi kraljuje plastika. V šestdesetih letih je odjemalcem ponudila od plastičnih stolov do ukrivljenih knjižnih polic, od živobarvnih lestencev do plastičnih čevljev, ki so samo najnovejši produkt Kartellovih iznajdljivih oblikovalcev in inženirjev. Sobotna razstava predstavlja uvod v festival Triestèfotografia, ki ga že peto leto prireja revija Juliet. Odprtje bo ob 20. uri, na ogled pa bo vse do 30. septembra (od torka do nedelje, med 18.30 in 20.30, ob četrtkih pa tudi med 10. in 12. uro). Vstop prost. Plastika znamke Kartell je protagonistka 150 razstavljenih fotografij bailey david FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ 18. Alpe Adria Puppet Festival Do petka, 28. avgusta v Gradežu / Na plaži kot v starem mestnem jedru (Campo Patriarca Elia, na vrtu pri županstvu) bodo zaživele kreativne delavnice izdelovanja lutk iz papirja, ki jih bo vodila Magda Martinci. Med gra-deškimi gosti naj omenimo skupine Marionette Grilli, Teatro in trambusto, Il Cantateatro in Compagnia Burambo ter umetnika Alberta De Bastianija. Posebno mesto si zasluži švicarski gledališki ansambel Trickster Teatro s predstavo »Rapsodia per giganti«, ki bo na sporedu v petek, 28. avgusta, na val-obranu Nazario Sauro: obeta se enkraten večer s cirkuškimi primesmi in performansami na hoduljah. _SLOVENIJA_ ■ Mladi levi 2009 - Ljubljana Danes, 27. avgusta ob 17.00, Steklena dvorana, Slovenske železnice, vhod s Pražakove / Faifai: »My name is i love you« (Japonska). Danes, 27. avgusta ob 19.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Delavnica Moderne galerije Ljubljana -predstavitev. Danes, 27. avgusta ob 20.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Heiner Mueller, Ivica Buljan: »Macbeth po Shakespearu« (Slovenija). Jutri, 28. avgusta od 16.00 do 19.00, Art center - Pionirski dom / Delavnica potiska majic z Arijano Gadžijev. Jutri, 28. avgusta ob 19.00, PTL / Elia Rubin Mrak Blumberg: »Lord, don't let the devil steal the beat« (ZDA). Jutri, 28. avgusta ob 19.30, PTL / Alek-sandar Georgiev: »Threshol (in process 'D') Makedonija. Jutri, 28. avgusta ob 21.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Ivana Mueller: »While we werw holding it together« (Hrvaška, Nizozemska). Jutri, 28. avgusta ob 22.30, Druga pomoč / Ruta Nordmane: »Apple man« (projekcija filma), (Latvija). _SLOVENIJA_ ■ Tartini Festival 2009 Jutri, 28. avgusta ob 20.30, Avditorij Portorož / Otvoritveni gala koncert. Orkester in zbor I Romantici, dirigent Chris Pouw. Izvajali bodo Verdijev Rekvijem. V soboto, 29. avgusta ob 20.30, Man-ziolijeva palača, Izola / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arru-da Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 19.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 20.30, Prvomajski trg, Piran / Tartini Junior - nastop mladih slovenskih glasbenikov. V sredo, 2. septembra ob 20.30, Pokrajinski muzej Koper / Haydn Trio Eisenstadt. V soboto, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Danes, 22. avgusta ob 17.00 vodeni ogled. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija: Fotografska razstava »Sonce na kamnu« Aleša Lackoviča, bo na ogled do 30. avgusta. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od tor- ka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 2 Četrtek, 27. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Zadnji krog kvalifikacij Fiorentina se je uvrstila v glavni del lige prvakov Z lizbonskim Sportingom igrali neodločeno 1:1 - Jovetic junak srečanja Fiorentina - Sporting Lizbona 1:1 (0:1 ) STRELCA: Moutinho v 35. in Jovetic v 54. min. FIORENTINA: Frey, Comotto, Gamberini, Dainelli, Gobbi (Jorgensen), C. Zanetti (Donadel), Montolivo, Marc-hionni, Mutu (Jovetic), Vargas, Gilardi-no. Trener: Prandelli. SPORTING: Rui Patricio, Silva (Tonel), Carrico, Polga, Marques, Mou-tinho, Veloso, Pereirinha, Matias (Salei-ro), Liedson, Djalo. Trener: Bento. Sezona je rešena. Fiorentini se je vendarle uspelo kvalificirati v fazo skupin lige prvakov. 32 najboljših evropskih moštev bodo danes (ob 17.45) razporedili v osem skupin. Prvi krog bo na sporedu 15. in 16. septembra. Italija bo imela štiri predstavnike. Poleg Fiorentine so to še Inter, Juventus in Milan. Vijoličasti sinoči niso začeli najbolje. V prvem polčasu so igrali bolje gostje, ki so povedli v 35. minuti. Moutinho je zatresel domačo mrežo po lepo izvedenem prostem strelu. Izid 1:0 (prva tekma se je končala 2:2) je bil Sportingu pisan na kožo. Portugalci so še naprej napadali in še dobro, da je bil Frey sinoči dobro razpoložen. V drugem delu je Fiorentina igrala kot prerojena. Junak tekme je bil komaj 19-letni črnogorski napadalec Jovetic, ki je zamenjal nerazpoloženega Mu-tuja in po devetih minutah izenačil. Zadnji del tekme je bil precej napet. Sporting je napadal, Fiorentina pa je poskusila presenetiti goste z nevarnimi protinapadi. Rezultat pa se ni spremenil. OSTALI IZIDI: Arsenal - Celtic Glasgow 3:1, Apoel Nikozija - Koeben- Črnogorski napadalec Stevan Jovetic se je rodil leta 1989 v Podgorici, nekdanjem Titogradu. Pred prihodom v Italijo je igral pri beograjskem Partizanu ansa haven 3:1, Stuttgart - Timisoara 0:0, Olympiakos Pirej - Šerif 1:0 *Naprej ekipe v mastnem tisku EVROPSKA LIGA - Danes: Sparta Praga - Maribor (0:2 na prvi tekmi, ob 20.00 po Slo2), Elfsborg - Lazio (o:3), Roma - Košice (3:3, 20.45 po Rete4), Oden-se - Genoa (1:3). Sneijder k Interju Nizozemski nogometaš Wesley Sneijder se je odločil: sezono bo nadaljeval pri Interju. Z moštvom Joseja Mou-rinha je Sneijder, ki je doslej igral pri madridskem Realu, podpisal štiriletno pogodbo in bo vsako sezono bogatejši za štiri milijone evrov. Milanski klub je za nizozemskega napadalca odštel 15 milijonov evrov. v angliji Najhujši izgredi v zadnjih tridesetih letih LONDON - Izgredi med navijači na nogometnih tekmah v Angliji so bili doslej prava izjema. V torek zvečer v Londonu pa le ni bilo tako. Na lokalnem nogometnem derbiju med West Hamom in Millwallom je prišlo do izgreda nogometnih navijačev, v katerem je bila ena oseba hudo ranjena, a je izven smrtne nevarnosti. V izgredih v in okrog stadiona prvoligaša West Hama je sodelovalo več sto huliganov. Policija pa je bila v svojem sporočilu mnenja, da je šlo za načrtovan izgred, zato so bili huligani tudi »primerno opremljeni« s steklenicami in kamenjem. To pa dokazuje tudi začetek izgredov, saj je do njih prišlo neposredno po zadnjem sodnikovem pisku, ko so navijači vdrli na nogometno zelenico. Navijači so se tudi pred stadionom spopadli s policisti, posamezniki pa so z nasilnim vedenjem začeli že pred tekmo, zato so izgredi v posameznih predelih trajali tudi več ur in umirile so jih šele močne policijske sile. Eden od navijačev je v pogovoru za BBC izgrede označil za najhujše v zadnjih 30 letih. Sicer pa je tekmo s 3:1 dobil West Ham. Prav tako ni skrivnost, da med kluboma in navijači že dolgo vlada izjemna napetost, zato so bili manjši in večji izgredi tudi v preteklosti del vsakdana na derbijih med omenjenima moštvoma. košarka - Pred EP Smodiš se bo pridružil reprezentanci LJUBLJANA - Slovenski košarkar Matjaž Smodiš, ki je zadnjih 14 dni zaradi poškodbe hrbta vadil po posebnem programu, se bo v četrtek popoldne priključil slovenski reprezentanci. Od jutri do naslednje sobote čakajo slovensko ekipo še štiri tekme. Na turnirju v Mariboru se bodo Slovenci jutri najprej pomerili z Bolgari, v nedeljo pa še z Grki. 2. in 3. septembra jih čakata še dve tekmi z Nemčijo v Bonnu in Karlsruheju. SLOVENKE KO - Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je v 9. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo divizije A v Nik-šicu izgubila proti Črni gori s 47:71 (14:19, 23:38, 36:48). Slovenke, ki so že pred tem ostale brez možnosti za napredovanje, bodo zadnjo tekmo kvalifikacij igrale v soboto, ko bodo v Kranjski Gori gostile Švico. UDINESE - Zvezni igralec Empolija Francesco Lodi bo sezono nadaljeval pri vi-demskem prvoligašu. TRIESTINA - Tržaški B-ligaš bi rad v svoje vrste privabil 30-letnega zveznega igralca Barija Filippa Carobbia. Zanj se zanimata tudi Salernitana in Vicenza. ELIAKWU - Nekdanji nogometaš Trie-stine Nigerijec Eliakwu, ki je letošnjo sezono začel pri splitskem Hajduku, je podpisal enoletno pogodbo z B-ligašem Gallipolijem, pri katerem igra tudi slovenski vratar Jan Koprivec. ZNOVA NA BLEDU - Brazilski center Marcelo Barreto, ki je lani igral pri francoskem Stade Poitevin Poitiers, se je vrnil h blejski ekipi Ach Volley Bled. DI LUCA - Včeraj so italijanskemu kolesarju Danilu Di Luci, ki je bil na letošnjem Giru dvakrat pozitiven na dopinškem testu, prisluhnili na tožilstvu CONI-ja. Tožilstvo mu je sedaj dodelilo še 30 dni za pripravo obrambe. Po novem pravilniku grozi Di Luci 4-let-na prepoved nastopanja. RUBIO V BARCO - Nadarjeni španski košarkar Ricky Rabio, ki je bil na letošnjem naboru Lige NBA izbran kot peti s strani Min-nesote, bo v novi sezoni igral pri Barceloni. Katalonski klub je za 18-letnika odštel Juventu-du kar 3,7 milijona evrov. Za mesto organizatorja igre se bo boril predvsem s slovenskim reprezentantom Jakom Lakovičem. Uradno mora prestop potrditi še upravni odbor španske ACB lige. Rubio je že kmalu po "draftu" zatrdil, da se še ne namerava seliti čez lužo, saj se mora pred igranjem v najmočnejši ligi na svetu še marsičesa naučiti in predvsem fizično okrepiti. naš pogovor - Dolinčan Mauro Cian plaval na razdalji 3,8 km, kolesaril 180 km in tekel 42,192 km »Ironman« triatlonci niso super-možje Trenirati je treba stalno - Izredno pomembna psihološka priprava - Ne gre tudi brez pravilnega prehranjevanja - Triatlon je prava filozofija »Ironman« oziroma po naše jekleni mož. Triatlonska peklenska preizkušnja - 3,8 kilometra plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,192 km teka - res ni za vsakogar. »Preživijo« lahko le izkušeni, fizično in psihološko dobro trenirani posamezniki. Med temi je tudi Dolinčan Mauro Cian (na sliki), ki se je temu ekstremnemu športu približal pred petimi leti. 43-letni Mauro (letnik 1966), ki sepridno uči slovenščine, je kot najstnik veliko kolesaril. »Veliko sem tudi tekmoval. S kolesarstvom sem se aktivno ukvarjal približno 30 let, dobrih dvajset let pa sem tudi tekal in nastopil na nekaterih tekaških tekmovanjih. Posledično sem se odločil, da se preizkusim v triatlonu,« je povedal Mauro, ki je pred kratkim nastopil na »ironmenski« preizkušnji v Čeških Budejovicah. Dolinčan je na cilj prispel v 12 urah in 20 minutah. Uvrstil se v zlato sredino, na 31. mesto. Nastopilo pa je 60 triatloncev. Kako si sploh prišel do cilja? Psihološka priprava je zelo pomembna. Prav toliko kot fizična. Treba je veliko trenirati in predvsem stalno med celo sezono. Treninge je treba lepo razporediti. Sam največ tečem po stari železniški progi Parenzani. Plavam pa v bazenu na Alturi v jutranjih urah. Na kolesarski trening pa grem do Tržiča na Gorenjsko, od koder se domov vrnem s kolesom. Do Doline je 160 kilometrov. Enkrat tedensko počivam. Na tako dolgih razdaljah je zelo pomembna tudi prehrana. Velja. Predvsem med kolesarjenjem in tekom je treba stalno nekaj jesti in seveda piti, drugače ne končaš tekmovanja. Pri kolesarskem delu sem nekaj pojedel vsakih deset kilometrov. Stalno pa sem nekaj pil, saj telo potrebuje vodo in mi- neralne snovi. Na prehrano pa je treba paziti čez celo leto. Kozarčku piva pa se ne odrečem (smeh). Kaj si jedel med tekmovanjem? V glavnem že pripravljene beljakovinske piškote. Zelo učinkovit pa je sendvič z mehkim svežim sirovim namazom in medom. Sveži sir je bogat z beljakovinami, med pa z ogljikovimi hidrati. Katera disciplina ti najmanj leži? Plavanje. S kolesarstvom in tekom se ukvarjam že veliko let. Medtem ko sem s plavanjem začel le pred kratkim. V plavalnem delu »ironmana« sem prišel na cilj med zadnjimi. Nato pa sem prehitel kar nekaj tekmovalcev. Ali si kdaj pomislil, da bi se udeležil slovitega »ironmana« na Havajih? Konkurenca je tam zelo ostra, saj je tekmovanje zelo prestižno, obenem pa tudi zelo drago. Na to tekmovanje se je treba najprej kvalificirati. Ze kvalifikacije pa so zelo drage. Triatlon na Havajih je postal ogromen marketinški stroj. Pred nekaj leti si igral odbojko pri Bregu. Pri Bregu je bilo zelo lepo. Klapa je bila odlična in spoznal sem veliko prijateljev. Vsako leto tudi rad pomagam na dolinski Majenci. Med prijetnim pogovorom nam je Mauro povedal, da »ironman« triatlonci niso nikakršni super-možje. »Treba je le stalno trenirati, piliti tehniko ter se koncentrirati. Triatlon je prava filozofija,« pravi Cian, ki nam je priporočil knjigo Going long (Joe Friel, Gordon Byrn). Jan Grgič pri murski soboti »Jekleni možje« na dvojnem »ironman« triatlonu MURSKA SOBOTA - Na območju Bakovcev in Murske Sobote bo ta konec tedna potekala tekma svetovnega pokala v dvojnem ironman triatlonu, ki se je bo udeležil tudi slovenski triatlonec Matej Markovič, vodilni v svetovnem pokalu. Gre za zahtevno tekmovanje, v katerem se tekmovalci med seboj pomerijo v 7,6 kilometrih plavanja, 360 km kolesarjenja in 84,4 km teka. Ekstremni športniki iz petnajstih držav, prijavilo se jih je trideset, bodo meje teles in duha preizkušali z neprekinjenim tekmovanjem v omenjenih treh triatlonskih disciplinah. Start tekme bo v petek ob 16. uri na Soboškem jezeru, prve tekmovalce na cilju pa pričakujejo v sobotnih popoldanskih urah. Tekmovalci bodo morali premagati 20 krogov v plavanju, nato čaka ekstremne športnike sto krogov ravninske kolesarske proge okoli Ba-kovcev, v tekaški preizkušnji pa bo pred »jeklenimi možmi« 55 krogov, prav tako okoli tega prekmurskega kraja. Gre za prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji doslej. Za prihod in udeležbo na tekmovanju so se odločile tudi tri ženske. Na tekmi ima največ možnosti za zmago prav slovenski ultra triatlonec Markovič, za katerim je izjemen začetek sezone. Zmagal je na dveh preizkušnjah svetovnega pokala na trojnem triatlonu v Nemčiji in na dvojnem triatlonu na Madžarskem. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. avgusta 2009 17 rolkanje - Državni pokal pri Trentu Osem kolajn za kriško Mladino Štiri druga in štiri tretja mesta - Tretji tudi na klubski lestvici Rolkarji in rolkarke kriške Mladine so prejšnji konec tedna nastopili na peti preizkušnji državnega pokala v kraju Grigno pri Trentu. Tekmovalci kriškega društva, ki so se preizkusili v tekmi v reber, so v različnih starostnih kategorijah osemkrat stopili na zmagovalni oder. Zbrali so štiri 2. in štiri 3. mesta. Začetniki in začetnice so tekmovali na razdalji dveh kilometrov. Jasna Vitez je zasedla 2. mesto (čas 7:59,07), Dana Tence pa je bila 3. (8:53,05). Zmagala je Marianna Ghe-no (7:42,04). V kategoriji dečkov, ki so tekmovali še na kilometer daljši razdalji (3 km) je bil Luka Ghira 3. (12:11,06). Na prvo mesto se je uvrstil Francesco Becchis (10:48,04). Pri deklicah se je prav tako na 3. mesto uvrstila Jana Prašelj (16:10,03), zmagala je Claudia Gheno (11:20,09). Naraščajniki in naraščajnice so tekmovali na pet kilometrov dolgi progi. Od Mladine je na zmagovalni oder stopil Nicola Iona, ki je do cilja prišel v času 22:46,02. Mattia Gheno je bil za 43 sekund hitrejši. Niki Hrovatin pa se je uvrstil na četrto mesto (23:20,09). V kategoriji mlajših mladincev je barve kriškega društva branil Rudi Balzano, lki se je na osem kilometrski progi uvrstil na 2. mesto. Njegov čas je bil 41:06,04. Prvouvrščeni Luca Scremin je bil za petnajst sekund boljši. Članice so prav tako tekmovale na razdalji osmih kilometrov. Mateja Bogatec se je uvrstila na 4. mesto (40:42,01). Zmago je slavila Veronica Cavallar (35:22,09), druga je bila Erica Bettineschi (38:23,08), tretja pa Laura Leoni (39:46,06). Kljub četrtemu mestu ostaja Bogat-čeva na prvem mestu v skupni razvrstitvi državnega pokala. Na drugem mestu ji za ovratnik diha Erica Bettineschi. V kategoriji dame je Patrizia Turchet zasedla 3. mesto (čas Mladinini začetnici Jasna Vitez (levo) in Dana Tence (desno) tenis Po porazu Paola Cigui zdaj v Mariboru Paola Cigui je na mednarodnem turnirju v Velenju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev zaključila nastope že v prvem krogu. Proti Ger-manlijevi, ki ta teden zaseda 725. mesto, je izgubila s 6:3, 4:6 in 7:5. 20-let-na Bolgarka je solidno igrala v vseh nizih, igralki Gaje pa je tolkrat zmanjkalo malo odločnosti. V tretjem nizu je naša igralka namreč gladko vodila 5:2 in imela tudi dve zaključni match žogi, a je naposled popustila. »Namesto da bi nadaljevala z agresivno igro, sem zaigrala manj prepričljivo in tako dopustila, da je Bolgarka nadoknadila in zmagala,« je pojasnila Paola, ki ta teden zaseda 406. mesto WTA. Včeraj si je Paola privoščila dan počitka, jutri pa jo že čaka nastop v Mariboru na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. UMETNOSTNO KOTALKANJE Martina Pecchiar na EP Kotalkarica tržaškega kluba Jolly, Lonjerka Martina Pecchiar, bo jutri v Parizu nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v kategoriji jeunesse. Najprej bo nastopila v kratkem programu, v soboto pa čaka Pecchiarjevo še dolgi program. □ Obvestila 46:16,04), Chiara Di Lenardo pa je bila 4. (22:59,06). Na prvo mesto se je uvrstila Eugenia Bitčougova (38:10). Pri veteranih je Mladina imela tri železa v ognju. Na 14 kilometrski preizkušnji je Enzo Cossaro v kategoriji master 3 zasedel 2. mesto (1.16:43), Leonardo Mecchia v kategoriji master 1 8. mesto (1.11:48), Luigi Crosilla v kategoriji master 2 pa 5. mesto (1.22:22). Na društveni lestvici je Mladina zasedla 3. mesto. Prvi so bili člani Montebellune, drugi pa Bassana. Isti vrstni red je tudi v skupni razvrstitvi državnega pokala. Konec tedna bo mladinovci tekmovali pri Aosti. Matejo Bogatec pa čaka od 9. do 12. septembra svetovno prvenstvo v Rimu. (jng) nogomet - Pred začetkom sezone Juventina zmagala na turnirju v Ajellu Kriška Vesna se v Tržiču ni uvrstila v finale poletni kamp - V organizaciji OK Val Raznolika vadba z osnovami odbojke Vesna in Juventina sta sinoči nastopili na predprvenstvenih turnirjih v Tržiču in v Ajellu. Vesna je v Tržiču najprej premagala San Canzian, nato pa klonila proti Mug-gii, ki se je uvrstila v sredin finale. V torek zvečer se je v finale uvrstil tržiški Fincantieri. Danes se bodo pomerili še Romana, Fogliano in Ronchi. V Ajellu pa je Juventina slavila zmago na obeh srečanjih in odnesla domov pokal. TURNIR F. BRIENZA Vesna - San Canzian 1:0 STRELEC: Donda. Vesna - Muggia 0:2 STRELCA: Fantina in Mervich. VESNA: Sorci (E. Carli), Cheber, Spa-daro, Giorgi, Drassich, Leghissa, Donda, Sa-lice (Gulič), P. Carli (Ronci), Leone, Guida (Monte). Trener: Veneziano. TURNIR F. ZUCCHERI Juventina - Sangiorgina 1:0 STRELEC: Marini. Juventina - Ajello 1:1 STRELEC: Catanzaro. JUVENTINA: Iellina, Furios, Pittia, Morsut, Stabile, Pantuso, Iansig, Radovac, Ro-solen, Cadez, Marassi, Catanzaro, Gerometta, Trevisan, Kovic, Marini. Trener: Tomizza. PRIJATELJSKA TEKMA: Kras Koimpex - Primorec 2:0. Košarka: poraz Jadrana Prvo prijateljsko tekmo v novi sezoni je odigral tudi naš edini košarkarski državni C-ligaš Jadran. »Plavi« so proti Cornu di Ro-sazzu (B-liga amaterjev) izgubili z 84:64 (32:11, 46:32, 66:42). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na drugo preizkušnjo društvene regate, v nedeljo 6. 9., s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 5. 9., od 16. do 18. ure in v nedeljo, 6. 9. od 9. do 11. ure. Po regati sledi praznik med katerim bomo počastili naša dva atleta, Simona in Jaša, za uspešni nastop na mladinskem EP. POLET, odsek za hokej na rolerjih, obvešča, da bo v septembru ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na kotalkališču v Repentaborski ulici potekal brezplačni tečaj hokeja na rolerjih. Potrebno opremo vključno z rolerji prejmejo tečajniki na kotalkališču. Začetek v torek 1. septembra. Informacije na kotalkališču ali na tel 3472738082 (gospa Maja). ŠZ OLYMPIA prireja skateboard šolo (trener Miha Vogrinič) od ponedeljka, 31.8. dalje, na plošči pred telovadnico »Olympia« na drevoredu XX. septembra 85 v Gorici. Vpisovanje in informacije na 0038640177380 (Miha Vogrinič). ŠZ OLYMPIA sporoča, da se ponovno začenjajo vse športne dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), orodna telovadba, ritmična gimnastika, športni ples (show dance), odbojka in miniodbojka. Vpisovanje in informacije: od 1. septembra dalje na tel. 3355952551 (Damijana Češčut). AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSSDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. Urnike nadaljnih treningov bomo javili na pripravah. V primeru slabega vremena bodo treningi v nabrežinski telovadnici. ŠD KONTOVEL in AŠD SOKOL organizirata v sodelovanju z ZSSDI odbojkarski kamp od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. avgusta (ob 8.30) na igrišču na Kontovelu. INFO: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). ŠZ BOR Gimnastični odsek obvešča, da bodo potekale intenzivne priprave za vsa dekleta od 6. leta dalje, ki se že ukvarjajo z ritmično gimnastiko od 31.8. do 9.9. od 9. do 12. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3282733390 (Petra) OK VAL in ZSŠDI prirejata od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je v teku tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se odvija na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Tečaj bo potekal do začetka novega šolskega leta. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). V Štandrežu je v organizaciji OK Vala in ZSŠDI v polnem teku športni kamp. Pod vodstvom profesorja Samuela Brajnika vadi v popolanskih urah skupina otrok od sedmega leta dalje. Vsak dan se od 15. do 19. ure zbira od 16 do 20 deklic in dečkov. »Vadba je raznolika. V osrednjem delu uro pa pol posvečamo izključno osnovam odbojke, sicer pa je delo v telovadnici usmerjeno v razvijanje vseh psihomotoričnih sposobnosti. Pilimo osnove koordinacije, otroci skačejo na prožni ponjavi, spoznavajo vse igre z žogo, popoldne pa popestrimo še z vajami za sproščanje,« je opisal vadbo Brajnik, ki mu vsak dan pomagata tudi Tjaša Corva in Peter Povšič. Delo v telovadnici je pri vajah osnovne motorike in poligonih skupno, sicer pa otroke razdelijo po starosti. Najmlajši imajo tudi risalni kotiček, kjer se radi sprostijo. Drugi del kampa bo potekal naslednji teden v Doberdobu. Tu bodo otroci vadili od 8. do 13. ure. Športnega tedna se bo udeležilo približno 30 otrok. PLANINSKI SVET Spominski pohod Bazoviški junaki 2009 Slovensko planinsko društvo Trst vabi svoje člane in prijatelje, da se množično udeležijo tradicionalnega spominskega pohoda Bazoviških junakov 2009 v priredbi športnega združenja Sloga, ki bo v nedeljo, 6. septembra 2009. Udeleženci pohoda, mladinci in manj mladi, se bodo zbrali ob 9.30 »pri kalu« v Bazovici. Od tod se bodo podali proti Jezeru, po kraškem robu nad dolino Glinščice bodo nadaljevali pot do vasi Draga, nato se bodo povzpeli preko Peska in Gročane do koče na Jer-mancu. Po krajšem postanku, bodo nadaljevali pot na vrh hriba Kokoš (672m), od koder se bodo spustili do spomenika Bazoviškim junakom, kjer bo proslava. Pohod ni naporen, traja približno štiri Tudi mladinski odsek SPDT vabi na spominski pohod ... Mladinski odsek SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 6. septembra ob 9.30 pri Ka-lu v Bazovici. SPDG na Großvenediger v Visokih Turah Slovensko planinsko društvo Gorica prireja za svoje člane in prijatelje, med 12. in 13. septembrom, skupno turo na Großvenediger. Skoraj štiri tisoč metrov visoka gora se nahaja v avstrijskih Visokih Turah severno od mesta Lienz na Vzhodnem Tirolskem. Tura naj bi okvirno potekala po sledečem redu. V soboto zjutraj bomo iz Gorice s kombijem krenili proti Lienzu in naprej do mesteca Matrei, kjer se bomo zapeljali v dno doline Virgental, ki leži ob južnem vznožju ledeniškega masiva Venedigerja. S hojo bomo pričeli v popoldanskih urah pri zaselku Hinterbichl (1331m), od koder se bomo po markirani stezi z bremenom na ramenih mimo koče Johannis Hütte povzpeli do koče Defregger-haus(2962m). Tam se bomo udobno namestili in dobili topel obrok in hladno pivo. Hoje navkreber z lepimi razgledi na visokogorsko okolico je približno za 4 ure. Naslednji dan je namenjen vzponu na vrh gore (3674m). Nad kočo Defreggerhaus (2962m) bomo stopili na razsežen ledenik z zmerno naklonino in razpokami. Gre torej za zahteven ledeni-ški vzpon, ki ga bo pogojevalo vre- me. Udeleženci naj prinesejo s seboj opremo za gibanje po ledenikih in dobro voljo. Zaradi organizacijskih postopkov (rezervacija ležišč v koči in kombija) je zaželena predhodna prijava. Zainteresirani se lahko na turo prijavijo v torek, 1. 9. na sedežu SPDG-ja v Gorici med 19. in 20. uro. S SPDT na Kamniški Grintavec (2558 m) SPDT prireja 12. in 13. septembra dvodnevni izlet na Kamniški Grintavec (2558 m). Peljali se bomo do doline Kamniške Bistrice, nato se napotili do Cajrove koče na Kokr-skem sedlu, kjer bomo tudi prespali. Vzpon na Grintavec je predviden že isti dan. Pot ne zahteva posebne opreme, ampak je naporna. Zbirališče in odhod je predviden ob 6.00 pred hotelom Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. številki 040/220155 (Livio). 18 Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI 4 44 imperij razum Čakajoč na vrnitev 12» imama, ki bo odrešil svet 6 Za razumevanje današnjega Irana, pa tudi islama v povezavi z Iranom, je nujno potreben pogled v ključna dogajanja v islamu, v času Mohameda in takoj po njem. V času Mohameda so Arabci množično sprejeli njegovo vero, bogati sloji, predvsem trgovci, pa so skrbeli predvsem za ohranitev oblasti. Mohamedova smrt leta 632 je bila tako povod za zgodovinski razkol v islamski veri. Ali, Mohamedov zet in bratranec obenem, naj bi postal duhovni vodja islamske vere; tako naj bi želel Mohamed, tudi na osnovi načela, da je treba verske voditelje izbirati po sorodstvenih vezeh. Mimogrede, to načelo velja še danes v Iranu, kjer potomce Mohameda označuje črno pokrivalo, medtem ko imajo drugi imami belo pokrivalo. Alijevi privrženci so trdili, da morata biti funkciji duhovnega voditelja, imama, in političnega voditelja, kalifa, združeni v eni osebi. V začetku so sicer priznali kalifa Abu Bakra, ki je bil že izvoljen, po nasilni smrti tretjega kalifa pa je bil za kalifa izvoljen Ali, ki je tako postal četrti kalif in prvi imam. Z njegovo izvolitvijo pa nekateri niso soglašali in Alija so v mošeji v Kufi ubili. Ali je imel dva sinova, Hasana in Huseina. Hasan, ki bi mu moral naslediti, je moral pod prisilo sprejeti dogovor z nasprotnikom Mušavijo, ki je v zameno obljubil nasledstvo njemu ali njegovemu bratu Huseinu. Ko pa je Mušavija za svojega naslednika, kalifa, imenoval svojega sina Jazida, mu Ali-jev sin Husein - Hasan je medtem, umrl - ni hotel priznati vloge kalifa. Husein je pobegnil v Kufo, kjer je imel veliko privržencev. Vendar ga je kali-fova vojska na poti v Kufo ustavila v Karbali, kjer mu je preprečila, da bi prečkal reko Evfrat. Husein je imel takrat s seboj samo 72 bojevnikov, nasprotna vojska pa več kot 1000 mož. V bitki pri Karbali leta 680 so bili vsi pobiti. Ta bitka predstavlja tudi dokončni razkol v islamu: Huseinovi zavezniki so odtlej šiiti, tisti, ki so ostali zvesti kalifu, pa so pridobili ime suniti, po suni, ki v arabščini pomeni običaj, navado. Huseinova usoda je globoko pretresla njegove privržence, ki so se zavezali, da se bodo borili za ohranitev prvin izvirnega islama. Mučeništvo je pri šiitih postalo simbol boja proti krivici. Številni Huseinovi potomci so bili ubiti, nekateri tudi mučeni. Njihova upravičenost ni izhajala iz sorodstvenih vezi z Mohamedom, torej iz biološkega potomstva, ampak iz duhovnega potomstva: potomci Mohameda znajo na najprimernejši način razlagati koran. Dvanajsti imam se je leta 874 umaknil pred kalifovim napadom in izginil. Za šiite gre za čudežno izginotje, z vero, da se bo 12. imam nekoč vrnil in vzpostavil pravico na Zemlji. Odtlej se tudi imami niso ukvarjali s posvetno oblastjo in to načelo je spremenila šele islamska revolucija leta 1979 z vlogo verskega voditelja, ki je obenem tudi najpomembnejša politična oblast v državi. Ostaja pa načelo, da tudi ta verski voditelj vzpostavlja pogoje za vrnitev 12. imama. Imam je voditelj, duhovni vodja, ki nekako nadaljuje verigo, ki so jo sestavljali Adam, Abraham, Mojzes, Jezus Kristus in Mohamed. Imam (beseda pomeni voditelj) mora poznati vero, biti mora pravičen, biti mora najboljši svojega časa. Imenuje pa ga prejšnji imam. Šiiti častijo mučeništvo in na dan pokola v Karbali, ki ga imenujejo ašu-ra, množično romajo v Karbalo. Za šii-te je romanje v Karbalo (ki je danes v Iraku) zelo pomembno, seveda ob romanju v Meko. Perzijci so množično podprli ši-itsko vejo islama. Še danes je v Iranu velika večina prebivalcev šiitov. Iran je Desno: star motor, prislonjen na hišo, je eden redkih znakov sodobnega življenja v vasi. Spodaj: naravnost enkraten pa je mihrab, ki so ga pred nekaj leti odkrili za steno v stranski sobi: gre za najlepši mihrab v Iranu. tudi edina islamska država, v kateri imajo šiiti absolutno večino. In tudi to je razlog več za ločevanje Perzijcev od Arabcev. Tudi perzijske mošeje so drugačne od mošej v arabskih državah. Že od nekdaj so za te mošeje značilni iwani, torej velike odprtine; v začetku je bila to samo ena odprtina, kasneje, še zlasti v velikih mestih, pa se je uveljavila tradicionalna perzijska arhitektura s štirimi iwani z odprtino na veliko kvadratno dvorišče. Razlog za to je treba iskati v dejstvu, da v Iranu obstajajo štiri islamske šole, vsaka ima pravico do svojega prostora v mošeji, s štirimi iwa-ni pa je bil problem rešen. Vsekakor pa je v vseh mošejah najpomembnejši tisti iwan, ki je obrnjen proti Meki. Tu se tudi odvijajo glavne molitve. O Iranu velja prepričanje, da živi v tej državi več milijonov verskih fanatikov. Dejansko ni tako; čeprav je res, da ima islam svoje značilnosti in svoja pravila, pa ljudje sprejemajo vero kot nekaj normalnega. V mošejah med tednom pri molitvi ni veliko več ljudi kot denimo pri nas pri jutranjih mašah. Seveda, kadar govori duhovni vodja, se zbere velika množica, ampak tudi papeža pri nas posluša velika množica. Je pa res, da so pravila religije dokaj stroga, pa tudi, da je v mošejah veliko moških, kar je za islam značilno. In nenazadnje, Irana ne gre jemati kot monolitne celote. Res je, da danes skoraj vsi pripadajo iranskemu narodu, govorijo farsi, iranščino, in so šiiti, vendar je to velika država, z velikimi razlikami med mesti in podeželjem, te razlike pa se kažejo tudi v navadah, nenazadnje v ženskih oblačilih. Bili smo v velikem številu mošej. Med starejšimi, ki smo jih obiskali, velja omeniti predvsem staro mošejo iz 9. ali 10. stoletja v Neyrizu, ob cesti iz Širaza v Kerman, kamor smo prišli prav ob času molitve. Tu je mihrab, nekakšen oltar, ki nakazuje smer proti Me-ki, iz štukatur. Po prevzetju islama so se morali Perzijci odpovedati upodabljanju ljudi in živali in se omejiti na or-namentiko. Kaj kmalu so to počeli s štukaturami, ki so ponekod res prava umetniška dela. V Neyrizu sicer velike umetnosti ni, lahko pa z gotovostjo rečemo, da je to eden prvih primerov danes še ohranjenih štukatur, in zato je vreden ogleda. V Fahraju, vasi v bližini Yazda, stoji najstarejša mošeja v Iranu. Fahraj je vas iz dobe Sasanidov, zagotovo stara 1.700 let. Mošeja je grajena iz surove opeke, povezane z blatom in slamo. Seveda jo sproti obnavljajo, V mošeji ni nobenih dekoracij, nobenih okraskov, nobenih štukatur; vse to so začeli Per-zijci uporabljati kasneje. Vendar daje ta mošeja v vasi ki živi v preteklosti (in star motor, prislonjen na hišo, je eden redkih znakov sodobnega življenja v vasi), predstavo Perzije, kakršna je bila v preteklosti. Fahraj je majhna vas, danes šteje največ 2.000 prebivalcev. V času, ko je bila zgrajena mošeja, pa jih je imela najmanj 5.000, saj je bilo to število prebivalcev pogoj za dovoljenje za gradnjo mošeje. V stari Perziji so razmišljali o kritični masi, ki je potrebna za svetišče. V Esfahanu stoji velika petkova mošeja, nekakšna stolnica, formalno najpomembnejša mošeja v mestu. Ta mošeja je eden največjih dosežkov perzijske arhitekture. Mošeja je bila najprej zgrajena v 9. stoletju na kraju, kjer je prej stal tempelj ognja, dve stoletji kasneje jo je delno uničil požar in kasneje je bila večkrat dograjena. V njej vidimo 900 let perzijske arhitekture: različne sloge, različne okraske, različne materiale, od surove opeke do alaba-stra, različne tehnike, od ploščic do in-tarzije in štukatur. Naravnost enkraten pa je mihrab, ki so ga pred nekaj leti odkrili za steno v stranski sobi: gre za najlepši mihrab v Iranu. Če ostanemo pri superlativih je treba omeniti kupolo, o kateri pravijo, da je prva kupola na svetu, grajene iz opeke. Pa še nekaj: prostor pod kupolo ni okrogel, ampak je kvadratne oblike in arhitekti so z majhnimi loki kvadratno bazo spremenili v 16-kotnik, na katerega so postavili kupolo. Za tiste čase izredno delo. Za konec pa še nekaj o ornamen-tih: marsikje boste opazili svastiko, predvsem v mošejah. Svastika ni noben predhodni simbol Hitlerjeve Nemčije, je samo beseda Ali napisana štirikrat s kufijsko pisavo: s katerekoli strani jo pogledaš, lahko prebereš ime Mohamedovega naslednika. Hitler je ta simbol ukradel, tako kot je ukradel arijsko raso. Ime Iran namreč izhaja prav iz besede arian, ki označuje izvor tega prebivalstva. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 - Ansambel Taims 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe - Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Torte in faccia! 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il Maresciallo Rocca 3 16.45 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.35 Aktualno: Heritage V^ Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.45 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 14.25 16.00 16.45 16.50 17.35 18.00 19.00 19.35 20.25 21.05 23.40 Variete: Spensieratissima Dnevnik - Zdravje Dokumentarec Aktualno: Tg2 Si, viaggiare Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio (It., '04, r. G. Serafini) Dnevnik in rubrike Nan.: 7 vite Nan.: Numb3rs Nan.: Alias Dnevnik - kratke vesti Nan.: Las Vegas 20.30, 23.25 Dnevnik Šport: Nogomet - Liga prvakov Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Žrebanje lota Film: Oceano di fuoco - Hidalgo (pust., ZDA, '03, r. J. Johnston, i. V. Mortensen, O. Sharif) Film: Ipotesi di reato (dram., i. B. Affleck, L. Jackson) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Minnesota Clay (western, It., '65, r. S. Corbucci, i. C. Mitchell) 10.35 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00, 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Vodno smučanje 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.00 Dok: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 1969-1999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: La seconda notte di nozze (kom., It., '05, r. P. Avati, i. K. Ric-ciarelli, N. Marcore) 23.40 Dok.: Doc 3 0.40 Aktualno: Off Hollywood 2009 u Rete 4 7.00 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Mac Gyver 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 11.40 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 17.20 19.35 19.50 20.45 22.50 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Lucrezia Borgia (zgod., It./Fr., '53, r. C. Jaque, i. M. Carol, P. Ar-mendariz) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Šport: Nogomet, Roma - Kosice Film: The Abyss (fant., ZDA, '89, r. J. Cameron, i. E. Harris, Mary Elizabeth Mastrantonio) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled Tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Dutch e molto meglio di papa (kom., ZDA, '91, r. P. Faiman, i. J. Williams, E. O'Neill) 9.45 16.35, 17.45, 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Popoldanski Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: Il mammo 15.20 Film: Rosamunde Pilcher - L'uomo dei miei sogni (dram., i. G.V. Weitershausen) 17.00 Film: La rivincita di una moglie (dram., ZDA, '04, r. J. Reiner, i. L. Holly, M. Martini) 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: In Her Shoes - Se fossi lei (kom., ZDA, '04, r. C. Hanson, i. C. Diaz, Toni Collette) 23.50 Aktualno: Terra! Estate 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.15 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse-gno) 21.10 Film: The Medallion (akc., ZDA, '03, r. G. Chan, i. J. Chan, L. Evans) 23.00 Nan.: Prison Break 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 Aktualno: Rotocalco ADNkronos 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.15 Dokumentarci o naravi 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al caffe de La Versiliana 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.40 Film: L'uomo dagli occhi di ghiac-cio (det., '71, r. A.DeMartino, i. A. Sabato, C. Gaipa, B. Bouchet) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Safari Express (pust., It./Nem., '76, r. D. Tessari, i. G. Gemma, U. Andress) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.15 Dnevnik Aktualno: Niente di personale Film: Momenti di gloria (dram., ZDA, '80, r. H. Hudson, i. B. Cross, 1. Charleson) Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 7.00 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.25 16.50, 18.40 Risanke 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.10 Nan.: Totalna razprodaja (pon.) 10.50 Dok. oddaja: Ljubezen, vztrajnost, otrok (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. portreti: Tudi mi (pon.) 13.55 Čez planke: Armenija (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Delfinov nasmeh 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Dok. film: Trst - Tirana 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 27.8.1991 0.00 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.30 Poletni mozaik 10.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 27.8.1991 12.10 Na lepše (pon.) 13.00 Poljudn. serija: Izjemne živali (pon.) 12.35 Slovenska Jazz scena (pon.) 14.25 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 14.55 Med valovi - Oddaja Tv Koper 15.25 Brez reza (pon.) 16.00 Mostovi - Hidak 16.30 To bo moj poklic 17.10 SP v veslanju, polfinale 18.00 Nad.: Želite, Milord? 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Film: Ljubica z Nila 21.25 Nad.: Jasnovidka Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 15.55 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 21.45 22.30 22.50 0.20 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Dok.: Po stari Ljubljani 27. mednarodni pokal v plesih Globus Dok. oddaja: City folk Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Med valovi Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. oddaja: In orbita Vesolje je... Artevisione Dok. oddaja: Sissi Avtomobilizem Primorska kronika Fens festival Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 21.30 22.45 23.30 Dnevnik - Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Pravljica Primorski tednik (pon.) 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasbena oddaja Kulturni utrinek (pon.) Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Četrtkov gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 27. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika & TOLMEČ O TRBIŽ O _ 12/25 13/25 12/24 0 12/25 13/25 12/24 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 17/28 16/29 0- o GRADEC 15/29 CELOVEC O 15/29 O TRŽIČ 14/29 0 12/28 S. GRADEC CELJE 14/29 O MARIBOR 015/29 PTUJ O M. SOBOTA 015/30 O KRANJ O N. GORICA O LJUBLJANA 16/30 N. MESTO 15/30 ZAGREB 17/31 O O 12/27 ¿7 n KOČEVJE * âV . O - A - - ČRNOMELJ REKA 20/31 (^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi. Precej soparno bo. V predalpskem pasu in v Alpah bo več spremenljivosti, popoldne se bodo lahko razvile krajevne nevihte. Tudi drugod po deželi niso nevihte povsem izključene. Večinoma sončno bo, popoldne bodo predvsem v severni in zahodni Sloveniji nastale posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Nad našo deželo bodo v naslednjih dneh dotekali šibki jugozahodni tokovi, ki bodo postopoma bolj vlažni tudi v nižjih plasteh. V soboto nas bo dosegla atlantska fronta. Nad Alpami je šibko območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se pomika prek srednje Evrope. Nad našimi kraji se zadržuje topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.52 Dolžina dneva 13.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 23.08 A BIOPROGNOZA Danes bodo najbolj občutljivi občasno imeli značilne vremensko pogojene težave. Popoldne bo po nekaterih nižinah soparno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 25,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 14.00 najvišje 21 cm, ob 0.53 najnižje -27 cm. Jutri: ob 10.16 najvišje 14 cm, ob 14.24 najnižje 11 cm, ob 17.45 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............28 2000 m ..........13 1000 m ..........22 2500 m ..........10 1500 m ..........17 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. TOLMEČ O 14/25 & TRBIŽ O 13/25 O GRADEC 15/30 VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 o 13/26 KRANJSKA G. ČEDAD O 18/29