Año (Leto) XVin (13) No. (štev.) 37
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES.
14. septembra (septiembre) 1961
Ob otvoritvi
«r
Slomškovega doma
V predmestju Vel. Buenos Airesa, v Ramos Mejii, se odpre v nedeljo nov - slovenski dom.
Zopet nova „slovenska trdnjava“ kot smo se navadili imenovati zadnje časa ta ognjišča slovenske' skupnosti po posameznih okrajih.. Spomenik slovenskega idealizma, podjetnosti in požrtvo-vanja. Idealizma: ker se naši ljudje zavedajo v tem materialističnem času, da so še druge vrednote na svetu, kot samo ugodje udobnosti in „lakota denarja“, da so še ljubezen do jezika in naroda, do slovenstva kot takega, kar je vse bolj v tujini ovira za „materialni progres“ kot vzpodbuda, pa sta vendar predmet posebne gojitve, vreden lastne stavbe. Te vrednote so med nami še žive in celo s težnjo, biti žive še bolj, kot so, in živeti dlje, kot bi jim bilo usojeno, da aktivno ne sodelujemo pri njih poživitvi. Tak dom je spomenik idealizma, je ognjišče svetega plamena slovenstva, ki nam ga je Bog dal z rojstvom v slovenski družini in nam ga je ohranjati do „zadnjega dne“ možnosti. In je tak dom spomenik slovenske požrtvovalnosti. Z darovi posameznikov, večkrat celo „z vdovinimi vinarji“, je grajena taka stavba, katero so včasih postavljali svojim izseljencem državni predstavniki domovine sami. Na žrtvah skupnosti raste skupen dom, ki naj bo ponos tudi Domovini. In je tak dom torišče naše podjetnosti: kdor je vstopil te dni v novi dom, je lahko videl, kako tekmujejo Slovenci v prostovoljnem delu za skupno stvar in s kako podjetnostjo urejajo prostore svojemu novemu namenu. V nedeljo bo postavljeno pred nas novo okolje slovenske domačnosti: delo slovenskih isrc in slovenskih rok!
Vsako tako delo slovenske ljubezni, žrtev in dela pozdravljamo kot velik dogodek v našem emigracijskem življenju.
In ta dom nosi ponosno ime Slomškov dom.
S tem imenom samim je poudarjeno vse to in več, kakor smo mogli povedati mi. Ali on n; isti nas kulturni delavec, ki je najgloblje segel v vzgojo naroda in ga usmerjal v pravo rast iz dveh korenin: iz vere v Boga in zavesti naroda! On, ki je reševal slovenstvo v najtežjih časih in v najbolj narodno ogroženih krajih, je pravi mož, da da Ime temu našemu slovenskemu „taboru“, obrambnemu zidu, za katerim naj se mirno razvijata cerkev in šola. Ali ni bil Slomšek škof? In največji slovenski učitelj? On je vabil Bla-žeta in Nežiko v „nedeljsko šolo“. Al.i ni ta dom posebej namenjen taki resnični nedeljski šoli? Poleg redne državne šole, ki naj naše otroke vključuje v argentinsko državno skupnost, je to še druga nedeljska šola, ki naj prav te otroke dopolnjuje s tistim, ki je naše še posebno bogastvo: s slovenstvom, ki jim je dano od Boga 'po starših v na-daljni razvoj in ohranjanje. Raznolikost, ki bogati in se dopolnjuje, ne pa izključuje. In tej naši slovenski vzgoji v moralnem kakor tudi nacionalnem pogledu naj služijo te „nedeljske“ šole po naših domovih, ki so zato še posebej spomenik slovenskemu požrtvovalnemu učiteljstvu in slovenski mladini, ki jo obiskuje. In ta plat doma je tista, ki jo najbolj pozdravljamo, ker je največja garancija, da je dom grajen na žuljih sedanjosti za bodočnost. To je tisto naše upanje ob tem domu, ki ga je svoj čas izrazil Slomšek: „Glejte, ena luč Slovencam gori gre, vidim zbrano eno malo, pak prebrisano trumco mladih vučenikov, kateri so se zbrali veselo eden drugemu iroko podati... slovenski govor kolker je mogoče spoznati... de bodo Slovencam svetil; z besedo ino djanjam ne po ptuje, ampak po Slovensko... ja, jest vupam ino vupam, da bo tudi iz naše srede lepi sad Slovencam izzoril... od katerega se bo mladi slovenski rod oživel.“
S ponosom naj novi dom nosi ime ■Slomškov dom in naj nikdar ne stopi s poti, katero je Slovencem začrtal ta svetniški človek in iz najglobljih korenin slovenstva rastoči Slovenec, vzgojitelj in učitelj naroda, .tudi našega v predmestju Buenos Airesa.
td
Upazil po ustavni krizi
Sovjetska neiskrenost
Brazilska ustivna kriza se je končala brez prelh*nja krvi, ko je pretekli torek bivi podpredsednik Gou-lart priletel v jrazilijo, glavno mesto Brazila in so gj ustoličili kot predsednika države. Biazilski kongres je, kakor znano, pod vojaškim pritiskom izvedel spremenilo ustave, s katero je odvzel Goulartr kot predsedniku sko-ro vso oblast ter jo izročil novemu predsedniku vlide, ki je konservativec Tancredo Nevič. Ta je takoj sestavil novo vlado. Neves je bil pravosodni minister v diktatorski Vargasovi vladi, danes pa je odločen nasprotnik vojaške diktature.
V zunanji politiki se bo po mnenju opazovalcev, Brazil sedaj obrnil zopet ha Zahod. Pod Quadrosovim režimom je bil Brazil najmočnejši zagovornik Castrove komunistične diktature na Kubi. Castro je s spremembo v Brazilu izgubil svojega najmočnejšega prijatelja v latinski Ameriki. Na višku brazilske krize se je Castro vmešal v notranje zadeve Brazila, ko je javno pozval Brazilce, naj se z orožjem v roki uprejo vojski in začno gverilsko vojno, Tega poziva Brazilci niso mogli prenesti, ne da bi se čutili prizadete v svojem narodnem ponosu.. Prav tako je Castro storil napako, ko je ukazal svojemu delegatu na beograjski konferenci „neopredeljenih“ držav nastopit; proti pripustitvi brazilskega delegata na konferenco, češ, ker Quadro-sovega režima ni več, Brazil nima več mesta na beograjski konferenci. Brazilci so se lahko sam; prepričali, da se na komunistične prijatelje ni mogoče zanesti.
Na jugu Brazila, v državi Rio Grande do Sul, kjer je bil levičarski pritisk med krizo proti brazilski vojski 'največji, pa je poveljstvo tretje armade, ki je med krizo sodelovala s tamkajšnjim guvernerjem Brizolo, spremenilo taktlKo in zaceio prosi Koncu Krize nastopati proti tkzv. Komiteju za
demokratski odpor, katerega vodstvo so prevzeli komunisti. To gibanje se je pojavilo v začetku krize, takoj po odstopu Quadrosa in si zastavilo nalogo zaščititi ustavnost države. Ko bi bila kriza rešena, bi gibanje zadostilo svojemu cilju in prenehalo obstojati.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. V gibanje so se vrinili domači in tuji komunistični agitatorji ter ga spremenili v svoje orodje. Castro je začel gibanju pošiljati orožje, tako da se je gibanje spremenilo v jedro komunistične gverile v Brazilu. Ko je poveljnik tretje armade, ki je v začetku delno oborožila člane tega gibanja, ugotovil, da se je spremenilo v orodje komunističnih agitatorjev, je ukazal razpust organizacije. Ta se je takoj spravila v podzemlje.
V brazilskem kongresu je pobeglega Quadrosa silovito napadel bivši brazilski predsednik Kubiček. Imenoval ga je „največjega zločinca v brazilski zgodovini“ in izjavil, da je bil „norec, in kar je še več, norec, M pije.“ Dejal je tudi, da mu je Quadros očital, da je pognal Brazil v inflacijo, mogel pa je on, Kubiček, pokazati na velike uspehe, ki jih je država pod njegovim vodstvom dosegla. Zgradil je Kubiček novo glavno mesto Brazilijo, ogromne elektrarne, na tisoče kilometrov cest in danes je po njegovi zaslugi Brazil v avtomobilski industriji 'sedma najmočnejša država na svetu. V sedmih mesecih svoje vlade pa je, tako je trdil Kubiček, Quadros dal natisniti več novih kruzeirov, kakor on, Kubiček, v petih letih svojega "vladanja.
Quadros potuje na angleški ladji Uruguay Star proti Londonu. Ne vzdržuje nobenih stikov s sopotniki, pač pa vztrajno sameva v svoji kabini. Kadi po 100 ali več cigaret dnevno, je silovito živčen, pije pa samo po štiri vrčke piva dnevno. V ladijski obednici pin Kosim in večerji sédi iaxo, era vsem ostalim gostom kaže ' hrbet.
Neopredeljeni“ o svoji politiki
Na beograjski konferenci tkzv. neopredeljenih držav so po končanih razpravah, ki so bile vsebinsko prazne, odobrili po dolgih prerekanjih resolucijo, v kateri pozivajo ZSSR in ZDA, naj se ne igrata v atomskih orožjem, naj takoj prenehata z novimi atomskimi poskusi, naj se Kennedy in Hruščev čim prej sestaneta in se pogovorita o svetovnem položaju ter tako končata z mrzlo vojno in naj se takoj izvede popolna razorožitev sveta. Kubo je treba pustiti mirno živeti v njenem novem komunističnem sistemu, prav tako
V Washington h Kennedyju pa so poslali indonezijskega Sukama in malijskega Keito, da bi ga pregovorila, da bi se čim prej sestal s Hruščevom. Hruščev je Nehruja in Nkrumaha sprejel, toda razgovarjal se je samo z Nehrujem, medtem ko je Nkrumah odšel na ogled države in na počitnice na črno morje, kamor je že prej poslal tudi svojo družino. Kennedy je Sukarna in Keito sprejel. Imel bo pa z njima ponovne razgovore. Pojasnil jima bo, da svetovnega miru ne spravljajo v nevar-
ima vsak drugi narod pravico živeti j aos. °^ni zavezniki, ampak ^ samo pod režimom,, kakršnega si je izbral. :	3 zveza s svo0° komunistično
Vsi kolonijaln; narodi morajo takoj do.
biti popolno samostojnost, takoj je treba prenehati z napadalnostjo proti kateremu koli kolonialnemu narodu, kakor to delata Francija v Alžiru in Por-tugal v Angoli. Nobena država si ne sme priključiti ozemlja druge države. Alžirci se pravično borijo za svojo državo in imajo polno pravico do vse Sahare. Neopredeljeni narod; bodo nudili vso pomoč Alžircem v njihovi borbi s Francijo.
S konference so poslali indijskega Nehruja in ganskega Nkrumaha v Moskvo k Hruščevu, da bi ga pregovorila, da bi se čim prej sestal s Kennedyjem.
napadalnostjo.
Hruščev pa je Nehrujev obisk v Moskvi izkoristil za svojo propagando. Nehru je Hruščevu v dolgih razgovorih mirno nasedel ter je na časnikarskih konferencah pozival zahodnjake, naj se čim hitreje sporazumejo s Hruščevom glede Berlina, razorožitve itd.
Tako na beograjski konferenci kakor v svojih poznejših izjavah delegati tkzv. neopredeljenih držav niso niti z besedico omenili sovjetskih okupacij evropskih satelitov in drugih sovjetskih nepedalnih dejanj, pač pa so ves gnev za sedanji svetovni položaj zvrnili na zahodnjake.
Med zahodnjaki in ZSSR se sedaj vodijo pogajanja po rednih diplomatskih kanalih za morebitno sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velesil in poznejši sestanek med velikimi štirimi. Na teh konferencah naj bi reševali berlinsko in z njim v zvezi nemško vprašanje, problem razorožitve itd. Na obeh straneh, na Zahodu in v ZSSR, trdijo, da bodo take konference nujno potrebne, da nihče noče vojne itd. Toda Hruščev svoje ponudbe od časa do časa zamenjava z grožnjami o atomskem razdejanju zahodnega sveta, o uničenju zahodne Nemčije in o končni zmagi komunizma po vsem svetu. Od časa do časa objavlja tudi nove načine reševanja nemškega problema. Tako je pretekli teden prišel na dan z idejo o včlapjenju obeh Nemčij, Vzhodne in in Zahodne v OZN, s čemer bi zahodnjake enostavno prisilil na priznanje vzhodnonemkega komunističnega reži-
I Z
TEDNA
Koti atomski poizkusi
Moskva je v* dobrem tednu, odkar je začela z novimi atomskimi poskusi, razstrelila, kljub! protestom svetovnega časopisja, že šept atomskih bomb. Proti kršitvi skoro triletnega sporazuma med Anglijo, ZDA in ZSSR o prenehanju z atomskimi Pokusi sta odločno protestirala London in Washington. Ker iz Moskve na projegt ni bilo odgovora, pač pa je Kremdlj nadaljeval s poskusi, je Washington Objavil, da bodo tudi ZDA znova začelt z atomskimi poskusi. Razlika med ameriškimi in sovjetskimi poskusi bo ta, ^ bodo ZDA izvajale poskuse pod zemjj0 ali v vsemirju, od koder n; neva^0sti radioaktivnega okuženja atmosfeje, medtem ko so sovjeti vseh dosei^njih šest atomskih bomb razstrelili i zemeljskem ozračju
in tako povečali nevarnost radioaktivnega okuženja.
Hruščev je na angloameriške proteste zaradi novih atomskih poskusov izjavil, da jih v vsem zavrača, „ker ZSSR ne more v atomski znanosti zaostajati za drugimi državami. ZDA in Anglija imata s svojimi predlogi o neizvajanju atomskih poskusov namen zadržati atomski razvoj v ZSSR, da bi tako spremenili ZSSR v drugorazredno atomsko silo“.
V Zahodni Nemčiji bodo v nedeljo, 17. t.m. volitve. Kandidat kršč. dem. stranke za predsednika vlade je kancler dr. Adenauer, socialistov pa zahodno-berlinski župan Brandt. Vsi so prepričani, da b0 nemšk; narod tudi tokrat potrdil svoje zaupanje v dr. Adenauerje z ogromno večino.
V	Maracaibo v Venezueli je prispelo z ladjo 292 Kubancev, ki jim je Castrova vlada končno le dovolila odhod iz države v emigracijo. Med kubanskimi emigranti so bili v glavnem duhovniki, vseuč. profesorji, žene in otroci.
Castro hoče Rusom in Kitajcem dokazati, da je povsem njihov tudi s tem, da začenja Kubance priganjati, naj se uče ruščine in kitajščine. Na zadnjem sestanku kubanskih vzgojiteljev za pobijanje nepismenosti je učitelje opozarjal, da se bo treba učiti ruščine in kitajščine. Za angleščino je dejal, da bo še vedno 'koristna, ker da bo prišel čas, ko bo nastopila sprememba v družbenem ustroju v Združenih ameriških državah, in bodo znanje angleščine potrebovali za razgovor z ameriškimi strokovnjaki. Castro je povedal, da Kuba potrebuje 2.300 učiteljev za ruščino. Iz Moskve mn jih. bodo .poslali „samo 100“. Pač lepi časi se še obetajo Kubancem, ko bodo nepismenost med njimi pobijali sovjetski komunistični propagandisti.
Na Kubi so znova začela delovati vojaška sodišča. Po zanesljivih poročilih so zadnji teden v avgustu postrelili 83 nasprotnikov sedanjega komunističnega režima. V mestu Sta Clara so pa prejšnji teden organizirali proces proti 14 ,,vojnim zločincem“, ki so jih prijeli pri letošnjem izkrcanju. 5 so jih obsodili na smrt ter takoj ustrelili, ostale pa obsodili na 30 let zapora. Z zadnjimi usmrtitvami se je število uradno objavljenih usmrtitev od 1. I. 1959 do sedaj povzpelo že na 934.
V	Severni Ameriki so objavili, da je Kuba dobila v zadnjih 14 letih od ZAD v raznih oblikah dve milijardi in 150 milijonov dolarjev pomoči. Tako visoke pomoči v primeri z majhnim številom prebivalstva ni od Severne Amerike doslej prejela še nobena država.
Predsednik Guatemale Ydigora Fuen-tes je pripravljen dovoliti na področju Guatemale ustanovitev kubanske vlade v emigraciji. Tej vladi naj bi predsedoval Carlos Prio Socarras, biv. kubanski predsednik. Guatemala je prekinila diplomatske stike s Kubo v letu 1960.
Predsednik Kennedy je podpisal zakon, ki določa", da bodo tistega, ki bi se med poletom skušal polastiti letala, lahko obsodili na smrt.
Na področje ZAD pride vsak teden 1.500 Kubancev. Zaradi odhoda velikega števila zdravnikov iz Kube je začela trpeti že zdravstvena služba. Pa tudi zdravstveno stanje ljudstva se je začelo slabšati zaradi vedno slabše prehrane. Sploh se gospodarski položaj
CASTROVI MILIČNIKI STRELJAJO NA VERNIKE
V Havani je prišlo v nedeljo, 10. t.
m., nezadovoljstvo ljudstva s sed. režimom do vidnega izraza ob žegnanju pri fari Matere božje usmiljenja, ki je patrona Kube. V procesiji je bilo nad
4.000	vernikov, ki so začeli vzklikati „Živel Kristus Kralj“, „Živela svoboda“, „Kuba da, ne pa Rusija“. Castrovi miličniki so proti vernikom nastopili z vso brutalnostjo. Puške so naperili proti njim in jih sprožili. Na mestu je bila ubita ena oseba, zelo veliko jih je pa bilo ranjenih. Castrove! so se takoj nato zbrali pred vladno palačo in zahtevali smrt za vse duhovnike z vzkliki, d’a jih je treba pastaviti pred zid.
ma. Prav tako Hruščev vztrajno predlaga spremenitev samo zahodnega Berlina v svobodno mesto pod upravo OZN. Tja naj bi se tudi prenesel sedež te organizacije. Vse te predloge in grožnje krepi z grožnjami o poskusih s 100 megatonskimi atomskimi bombami in s premikanjem sovjetskih okupacijskih sil v vzhodni Nemčiji in v vzhodnem Berlinu.
Medtem napetost ob 'kitajskem zidu, k; so ga komunisti zgradili sredi Berlina, narašča. V preteklem tednu je prišlo do več nevarnih incidentov med zavezniškimi in komunističnimi oddelki, ki se sprehajajo na obeh straneh zidu. Prav tako se nadaljujejo, čeprav v silno zmanjšanem obsegu, prebegi Nemcev iz vzhodnega v zahodni Berlin in s tem v svobodo. Več beguncev je pri tem že izgubilo življenje pod komunističnim; kroglami.
V TEDEN
Kube neprestano slabša, kar potrjuje dejstvo, da mora kupec novih čevljev istočasno oddati oblastem istare čevlje. Te potem popravijo in jih nato prodajajo po nižji ceni.
Spor med Italijo in Avstrijo zaradi položaja avstrijske manjšine v Italiji, bo sedaj prišel pred Evropski svet v Strassburgu, ki je že imenoval posebno komisijo za proučevanje nesoglasij med obema državama. Med tem časom je pa na južnem Tirolskem znova eksplodiralo več bomb. Prav tako pa tudi v Rimu.
V	Franciji so poskusili atentat na predsednika generala de Gaulla. Med krajema Romilly in Nogent blizu Pariza so član; tajne vojaške organizacije postavili bombo na cesti, po kateri se je vozil De Gaulle iz Pariza v svojo rezidenco. Bomba se je pa samo vžgala ter povzročila močan plamen in dim, ki je osmodil De Gaullov avtomobil, strelivo pa ni eksplodiralo. V zvezi s tem atentatom je pariška policija začela z obširnimi preiskavami. Zaprli so tudi več častnikov, članov skrajne desničarske „tajne vojaške organizacije“, ki nastopa proti De Gaullu zaradi njegove pomirjevalne politike proti Alžircem.
Od 15. do 25. septembra bodo v Evropi velike vaje vojaških oddelkov držav zahodneevropske obrambne skupnosti. Na vojaške vaje bodo poslale ZAD tudi nove oddelke padalcev. Istočasno bodo začeli vaditi z atomskim orožjem tudi tiste francoske vojaške enote, ki so v sestavu zahodnoevropskih obrambnih oddelkov. General De Gaulle je namreč sedaj na to pristal, ameriški predsednik Kennedy je pa tudi že zaprosil ameriški kongres za zadevni pristanek.
V	Varšavi so se sestali obrambni ministri sovjetskih satelitskih držav. Sklenili so povečati vojaške sile svojih držav „spričo zahodnoevropske napadalnosti“ ter pripraviti vaje svojih vojaških sil. Istočasno pa ima že vaje sovjetska vojna mornarica.
Angleška princesa Aleksandra bo v novembru uradno obiskala Japonsko. Po vojn; bo to prvi obisk člana angleške kraljevske hiše Japonski.
Položaj delavstva v Vzhodni Nemčiji postaja vedno težji. Komunisti ga povsod priganjajo na večjo storilnost. Istočasno so začeli zapirati politično nezanesljive delavce, tiste delavce pa, ki so doslej imeli zaposlitev v zahodnem Berlinu, so poslali na prisilno de-
lo.	Prav tako so začeli preganjat; ljudi zaradi poslušanja oddaj zahodnonem-ških radijskih in televizijskih postaj.
Papež Janez XXIII. pozval vse državnike sveta naj delajo v korist človeštva in naj preprečijo atomsko vojno.
Na Turškem bodo imeli 15. oktobra volitve. Sedanja turška vlada z generalom Gurzelom na čelu je dosegla, d'a so se ljudska republikanska in narodna republikanska stranka, ter stranka pravice, nova turška stranka in stranka svobode dogovorile, da v volilno kampanjo ne bodo spravljale procesa proti biv. demokratskemu predsedniku dr. Menderesu in raznih reform Ata Turka. V zvezi z volitvami je policija zaprla skupino 15 navdušenih pristašev demokratske 'stranke, češ, da so oriscgli na koran, da se bodo borili za osvoboditev zaprtega šefa dr. Men-deresa.
Stran 2.
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 14, 9. 1981
Nova soc. enciklika in slov. narodni program
Socialna in gospodarska politika sta nujni 'sestavini vsake narodne politike in vsakega narodno političnega programa. Moderen narodni program ne more vsebovati zgolj političnih določil (kot so n. pr. zahteve po svobodi, neodvisnosti, demokraciji, enakopravnosti državljanov, državljanskih pravicah, obliki države in njenih mejah, razdelitvi oblasti, volitvah itd.), ampak mora vsebovati načela za vsa področja narodnega življenja in zlasti še za socialno in gospodarsko področje. Politični programi brez teh določil so zelo pomanjkljivi in nesodobni, in marsikatero politično gibanje je propadlo prav zato, ker se za ta važna vprašanja ni zanimalo. Zlasti pa je potrebno danes, ko na ves glas in z vso možno propagando ponuja komunizem svoje rešitve na socialnem in gospodarskem področju, postaviti proti komunističnim geslom in programom ne samo ppli ličnega, ampak tudi, in predvsem tudi konkreten in realen socialno gospodarski program.
Slovenska ljudska stranka se je tega dejstva vedno, zavedala. Že ob svoji ustanovitvi se je takoj trdno oprijela socialnih smernic, ki jih je sprejel prvi katoliški shod leta 1892. Tudi pozneje je stranka posvečala največje zanimanje socialnim in gospodarskim vprašanjem in prav v tem je vzrok, da so se strankp oklenili široki slovenski ljudski sloji. Ljudje so videli, da ima stranka poleg političnega programa tudi realni in konkretni gospodarski in socialni program, ki ga — kadar ji je le dana možnost — tudi izvaja. Velikopotezne gospftdarske poteze Šušteršiča in Lampeta, skrb J. E. Kreka za kmeta (Črne bukve kmečkega stanu), za zadružništvo in za delavca — je dvignilo SLS in jo napravilo za večinsko stranko slovenskega naroda.
Značilno je, da se je socialno učenje katoliške cerkve razvijalo skoraj prav v isti dobi kot se je razvijala Slovenska ljudska stranka t. j. od leta 1891 — ko je izšla znamenita enciklika Rerum novarum — dalje. Socialno učenje Cerkve je našlo med Slovenci poslušne in agilne učence in to po zaslugi J. E. Kreka, ki je Leonove smernice navdušeno ponesel med slovenski narod in jih tudi uresničeval. Leonove zahteve so postale del slovenskega narodnega programa. In ko je pozneje Pij XI. izdal novo socialno encikliko (Quadragesimo anno), se je tudi te •prijel Slovenski narod. Ni pa ob tej drugi encikliki šlo tako gladko kot oh prvi. Nekaj marksističnega strupa je iz sosednjih držav že pljusknilo tudi med slovensko delavstvo. Dobili smo takozvane krščanske socialiste, ki so sicer še hodili v cerkev, toda so prisegali na marksistični gospodarsko socialni nauk. Ko pa je enciklika Qua-dragesimo anno jasno povedala, da nhče ne more biti kristjan in socialist in da je izraz „krščanski socialist“ protislovje, se je izvršil na Slovenskem prelom v delavskih vrstah. Nekateri so še trmasto vztrajali v krščansko socialističnih vodah in pozneje utonili v O. F. in komunizmu, velika večina pa je sledila papeževim besedam, si ustanovila lastno katoliško delavsko organizacijo s katoliškim socialnim programom, ki ga danes v tujini zastopa Družabna pravda.
Slovenska ljudska stranka je vedno zastopala krščanski gospodarski in so-, cialni program in socialni nauk Cerkve, ki je vedno bil tudi del programa SLS. Tako je bilo ob razglasitvi „Rerum novarum“, tako ob razglasitvi ,,Quadragesimo anno“. In tako je tudi danes, po razglasitvi nove socialne okrožnice „Mater e.t Magistra“. Socialni nauk Cerkve je del našega strankinega in narodnega programa.
Moremo pa z največjim veseljem, zadoščenjem in ponosom ugotoviti, da naš narodni program, kot ga vsebuje program SLS, ki je bil s podpisom predsednika SLS dr. Mihe Kreka, objavljen 23. aprila 1954, dejansko vsebuje vsa tista bistvena določila, ki jih vsebuje nova socialna enciklika.
Podrobna primerjalna študija bi zahtevala veliko prostora. Toda tukaj hočemo podati samo nekaj najbolj značilnih primerov, ki pokažejo, da naš narodni program, ki v svoji prvi točki zahteva ustanovitev slovenske države, vsebuje tako gospodarsko in socialno ureditev te slovenske države, kakor to priporoča najnovejša socialna okrožnica, ki je izšla sedem let po objavi našega slovenskega programa.
Oglejmo si naslednje primere:
1) Čl. 9 enciklike pravi, da se gospodarsko udejstvovanje vrši na zasebno pobudo državljanov. Vendar mora biti pri tem prisotna tudi javna oblast, da pazi na javno blaginjo. Njeno načelo pa mora sloneti na načelu
subsidiarnosti (to je višje edinice naj ne delajo tega, kar zmorejo storiti nižje).	,	.
Program SLS v čl. 6 pravi: „V okviru občih koristi bodi zasebna pobuda ne le svobodna, marveč deležna javnega priznanja. Pravni in gospodarski red mora zahtevati, da zasebni lastniki izpolnjujejo socialne dolžnosti, mora preprečevati kopičenje bogastva v rokah nekaterih in tako težiti k ustvarjanju socialne blaginje.“ — Čl. 2 programa pa pravi: „Naloge, ki jih morejo opravljati nižje upravne enote, naj bodo v njihovem samoupravnem delokrogu.“
2)	V čl. 12 govori enciklika o delavski plači in pravi: „Delavcem pripada taka plača, ki jim oipogoča res človeško življenje in tudi dostojno družinsko življenje.
Program SLS v čl. 6 pravi: „Vsakdo imej takšno plačilo za delo, da si more zaslužiti primerno vzdrževanje sebe in družine.“
3)	čl. 13 enciklike priporoča, da naj se delavcem omogoči, da bodo na način, ki bi bil najbolj primeren, postali solastniki podjetja, v katerem delajo.
Program SLS v čl. 6 c pa vsebuje tole konkretno določilo: „S primemo udeležbo na dobičku je treba delavcu omogočiti, da postane solastnik proizvajalnih sredstev in Sodeluje pri upravi podjetja.
4)	Enciklika pravi v čl. 17: Ohraniti in pospeševati je treba kmečka družinska posestva.
Program SLS v čl. 6 a) pa določa takole: ,,Agrarno politična zakonodaja naj ščiti in pospešuje družinske kmetije.“
5)	Enciklika pravi v čl. 21, ki go-
vori o zasebni lastnini, da je samo zasebna lastnina poroštvo osebne svobode 'in temeljni člen družbenega reda. V čl. 24 pa stoji, da so z lastninsko pravico bistveno združene socialne dolžnosti.	j
Program SLS pa pravi v čl. 6: „Zasebna lastnina, ki je temelj osebne neodvisnosti in dostojanstva ter osnova gospodarskega reda in napredka, mora biti zakonito zajamčena. Pravni in gospodarski red mora zahtevati, da zasebni lastniki izpolnjujejo socialne dolžnosti.
Naj bo dovolj teh primerov. Iz teh lahko ugotovimo tole: Naš narodno politični program je v popolnem soglasju z določili nove socialne okrožnice. Vidimo, da smo bili in da smo na .pravi poti.
V kolikor pa nova enciklika vsebuje nova navodila, jih sprejemamo z isto sinovsko vdanostjo, kot so naši predniki sprejemali prejšnje socialne nauke Cerkve in se bomo potrudili, da bo beseda Cerkve „meso postala“ za sedaj med slovenskimi izseljenci, pozneje pa v vsej svobodni slovenski domovini.
Rudolf Smersu
Združeni pevski zbori v spomin ravn. Bajuka
Na pobudo in prošnjo Društva Slovencev v Buenos Airesu so slovenski pevski zbori s področja Vel. Buenos Airesa priredili v nedeljo, dne 10. septembra 1960 koncert v spomin 20. junija t. 1. umrlega zaslužnega slovenskega vzgojitelja, javnega delavca, glasbenika, skladatelja ter pevovodje ravnatelja Marka Bajuka iz Mendoze. Koncert je bil v dvorani salezijanskih sester v ul. Yapeyu 132 v Buenos Airesu. Se pravi, v isti dvorani, kjer so pred dobrim letom isti zbori nastopili prvikrat — in žal tudi zadnjikrat pod vodstvom pok. Marka Bajuka.
Udeležba je bila številna. Rojaki so
povoom ■napolilili dvoralio tor no a no- o -
jo udeležbo izkazali čast spominu dragega pokojnika.
SPOMINSKE BESEDE
Govor v spomin ravn. M. Bajuka je imel France Pemišek, podpredsednik DS. Začel ga je z ugotovitvijo: „Narod, ki svojih velikih mož ne časti jih vreden ni.“ Morda jih Slovenci včasih res nismo vredni. Kako sveži in bridki so še spomini na zadnja vojna in povojna leta v naši domovini. Skrunili so celo grobove naših velikih mož in njihove zemske ostanke je veter raznesel. Če jih že nismo vredni, smo jih pa v teh zgodovinskih časih zelo potrebni: potrebni oni doma, Še trikrat bolj potrebni mi Slovenci v tujini. Naj se zaradi hudobije nekaterih ne izpolni nad nami stari rek. Zato vedno dajmo mašim zaslužnim možem vse priznanje in spoštovanje, ki ga za svoje zgledno in požrtvovalno delo zaslužijo. Ta namen ima tudi današnja slovesnost.
V nadaljnjih izvajanjih je prikazal življenjsko pot pok. ravn. Bajuka. Od mladostnih let, do zadnih dni v Men-cTozi v Argentini in njegovo delo kot vzgojitelja, slovenskega kulturnega in javnega delavca, kot glasbenika, pevovodjo, zbiratelja slovenskega narodnega blaga, pisca glasbenih del ter šolskih učbenikov za srednješolsko mladino.
Svoj spominski govor je pa zaključil takole:
„Dne 20. VI. t. 1. je omahnil sredi dela v 80 letu starosti. Umrl je mož, ki je nad 55 let zvesto služil domovini, se vsega žrtvoval narodu, šel je za svojima prijateljema ravn. Bogumilom Remcem in za urednikom Francetom Kremžarjem. Tako med nami odmira stara generacija javnih delavcev in zaslužnih mož, mi pa ostajamo sami. Na nas vseh je sedaj, da stopimo na njihova mesta.
Najprej, vi, njegovi učenci in vsi mladi slovenski intelektualci. Posnemajte njegov zgled! Nad 55 let svojega življenja je prof. Bajuk posvetil narodnemu delu. Kakor v Bajukovih mladih letih, tako tudi slovenskemu življu v tujini danes manjka požrtvovalnih javnih delavcev, organizatorjev kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega življenja. Bajukova generacija je dokazala, da življenjski pogum in idealizem ustvarjata čuda. Ne dajte se torej iskati, za božjo voljo prositi, am-
pak zgrabite za delo in vztrajajte v delu za narodno stvar!
In, vi, dekleta in fantje! Ali ne čutite in ne slišite, kako vas kličejo Bajukova dela? Za koga je komponiral prelepe narodne pesmi, če ne za vas ? Posvetite svoj prosti čas, ko vas je Bog že obdaril z lepim glasom in posluhom, našim pevskim zborom. Gojite in negujte to našo lepo pesem, s katero si utiramo pot v tujem svetu. Bogato pomnožite vrsto slovenskih pevk in pevcev, 8a se bo v polni meri izpolnila napoved ravn. M. Bajuka: „Še bomo peli!“
Mladina ne pozabi besed, ki t jih je g. ravnatelj tolikokrat ponavljal, aa namreč red in delo ohranjata človeka! Ne vdajaj se praznemu veseljačenju! V mladinskih organizacijah je tvoje mesto! Tam naj se z resnim študijem in izobraževanjem, s športom in delom druži vesela zabava in pesem, vse pa naj služi enemu cilju, da tudi v tujini ostanemo katoliški in Slovenci.
Če pa mladina sama ne najde poti v organizacije in društva, imate vi slovenski starši dolžnost, da jo tja napotite. Pred Bogom in narodom ste odgovorni za bodočnost svojega naroda.
In nazadnje še beseda vam vsem, ki zvesto sledite Bajukovemu zgledu, ki delate v našem javnem življenju, vam članom naših društev in organizacij, vam pevkam in pevcem, vam neutrudnim garačem v najrazličnejših društvenih odborih, ki delate za obstoj in napredek naše male Slovenije v tujini. Ne odnehajte, ne utrudite se, vztrajajte. Bog vam je dal talente, da jih rabite in množite. Res je, da ste mnogi že utrujeni, dovolj obremenjeni s poklicnim delom. A verjemite, da zmorete še več, če le hočete; in vsak izmed vas naj stori, kar največ zmore, zakaj ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Tako je delal prof. M. Bajuk vse svoje življenje, do poslednjega diha in zato bo med Slovenci ostal v večno lepem in hvaležnem spominu.“
NASTOP SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV
Sledil je nastop slovenskih pevskih zborov. Peli so: Galus ter zbori iz La-nusa, Ramos Mejie, San Justa in San Martina, ki so vsj kvajali samo Bajukove skladbe. Vsak zbor je odpel po dve pesmi.
Prvi je nastopil zbor Gallus pod vodstvom dirigenta dr. Julija Savellija. Zapel je najprej znano pesem Dekle «a vrtu zelenem sedi, zatem pa svatovske pesmi iz Cerkelj na Gorenjskem, ki so bile tokrat prvikrat izvajane.
Slovenski pevski zbor Lanus vodi pevovodja Mirko Špacapan. Na koncertu so lanuški pevci zapeli pesem Kak’ ribcam dobro gre, nato pa Pozdravljam te, gorenjska stran.
Slovenski pevski zbor iz Ramos Mejie je nastopil pod vodstvom pevovodje Gabriela Čamernika. Prva pesem, ki jo je izvajal, je bila ,,Tam, kjer teče bistra Žila, druga pa razposajena Čukova ženitev.
Slovenski pevski zbor iz San Justa je pevovodja Štefan Drenšek predstavil občinstvu s pesmima Preljubo veselje in Lahko noč.
Zadnji je nastopil pevski zbor iz San Martina pod vodstvom pevovodje Vinka Klemenčiča. Zapel je pesmi Go-zdič je že zelen in Meglica.
Nastope pevskih zborov so rojaki spremljali z navdušenjem in odobravanjem. Saj so jim nudili res lepo priložnost, da so zopet lahko poslušali tako lepe slovenske narodne pesmi v Bajukovi priredbi. Pa še za to so bili pevskim zborom hvaležni: Dali so jim priložnost, d'a so lahko spoznali tudi njihovo pevsko izšolanost in sposobnost tako pevcev, kakor pevovodij. S tem nastopom so rojakom pripravili res lep užitek, saj so jim na tako občuten način posredovali vso nežnost in lepoto pesmi, kakor tudi razigranost svatovskih pesmi in Čukove ženitve. Navdušeno ploskanje in odobravanje številnih poslušalcev naj bo tako pevovodjem, kakor pevcem in pevkam v priznanje in zagotovilo, da ljudje znajo ceniti njihove velike žrtve, kj jih doprinašajo za to, da ohranjajo živo slovensko pesem ter nas z ‘njo samo še tesneje povezujejo na zno-traj, na zunaj pa širijo sloves in dobro ime našega naroda.
ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI
Ko -s0 pevski zbori s področja Vel. Buenos Airesa odpeli pesmi, ki so bile na sporedu ravnatelju Marku Bajuku posvečenega koncerta, so se vsi zgrnil' v mogočen zbor združenih pevskih zborov. To je bil zopet nastop, ki je ljudi „kar potegnil za seboj“, saj je po dvorani kar odmevala prelepa ubranost glasov in napevov.
Pod dr. Savellijevim vodstvom so združeni pevski zbori najprej zapeli mogočno PremrloVo Slovansko pesem. Tej je sledila Mav-Bajukova Ej zato, spominski koncert je pa zaključil Plajšmanov „Triglav“. Na splošno zahtevo občinstva so morali pevci pesem ponoviti.
Ko so pevke in pevci -— nad 150 jih je bilo — odpeli omenjene tri pesmi, so bili deležni tolikšnega odobravanja in ploskanja, da smo prepričani, da bo to navdušenje in odobravanje rojakov vsem samo v vzpodbudo, naj resnično , večkrat, gotovo pa vsaj enkrat ha leto pride do takega nastopa, Vsem je potreben: pevskim zborom1 in vsem nam za novo vzpodbudo za nadaljnje delo. Tak nastop je kot velik praznik, ki ostane vsem še dolgo v spominu.
To željo je ob koncu koncerta izrekel tudi predsednik DS prof. Lojze Horvat, ki se je tudi zahvalil vsem ( pevskim zborom za sodelovanje, j Tako so pevski zbori s področja Vel.
Buenos Airesa, z njimi pa tud1: vsi I ostali rojaki, počastili spomin pok. rav-: natelja Marka Bajuka
Sestanek zaupnikov SLS
Bil je 10. t. m. v Buenos Airesu. Zaupniki stranke so se ga udeležili polnoštevilno.
Začel in vodil ga je predsednik Poverjeništva SLS za Argentino Miloš Stare. Najprej je vse pozdravil, nato pa podal zanimivo in pregledno poročilo o zadnjem mednarodnem kongresu krščanske demokracije v Santiagu v Čilu, iz katerega je bilo zlasti razvidno, kako velik ugled uživa med krščansko-demokratskimi strankami v svetu predsednik SLS dr. Miha Krek, ko so ga na kongresu izvolili za predsednika najvažnejše kongresne komisije, t. j. politične komisije. Poudarjal je važnost udeležbe Slovencev na takih mednarodnih kongresih in zborovanjih ter na nujnost, da bi moral; zbrati sami zbrati sredstva, ter omogočiti udeležbo našim
ljudem na njih, da bi tam uveljavili slovensko ime.
Za izčrpen in pregleden referat so bili strankini zaupniki Staretu hvaležni, na to so pa z zanimanjem sledili predavanju Rudolfa Smersuja o papeških socialnih okrožnicah in o slovenskem političnem ter narodnem programu. Rereferat objavljamo na drugem mestu.
Miloš Stare je zatem opozarjal strankine zaupnike na delo Družabne pravde; Naglašal je nujnost, da se na sedanji prelomnici Časov mora zanimati za socialna vprašanja sleherni slovenski javni delavec. Socialna vprašanja so danes v svetu najvažnejša in od njihove pravilne rešitve bo odvisna tudj sreča' in svoboda narodov ter držav.
Zatem je bil razgovor o ustanovitvi Slovenskega narodnega sklada. Mi-
ARGENTINA
Predsednik republike dr. Frondizi je
v soboto odpotoval v čilsko prestolnico Santiago, kjer mu je čilski predsednik Alessandri pripravil lep sprejem. Oba predsednika sta nato imela v soboto, nedeljo in ponedeljek razgovore delno v Santiagu, delno pa v morskem kopališču Viña del Mar o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, zlasti dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov med njima in odstranitve vsega, kar bi jih motilo, v smislu predlogov prejšnje deklaracije obeh predsednikov iz Los Cerillos, obenem pa tudi o prizadevanju narodov in držav Latinske Amerike za dvig gospodarstva in zboljšanja socialnega položaja delovnih množic, d’a b; se zavrlo nadaljnje prodiranje komunistične prevratnosti. Prav tako sta izmenjala misli o zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti po obnovitvi poskusov z atomskimi bombami v Sovjetski zvezi, ki sta jih Argentina in Čile obsodili že v času, ko sta podpisovali pogodbo o položaju obeh držav na Antarktiki. — Po končanih razgovorih sta v gornjem smislu oba predsednika izdala skupno deklaracijo. Dr. Frondizi se je v ponedeljek vrnil v Bs. Aires.
Predsednik dr. Frondizi bo, kot znano, še ta mesec odšel na obisk v Severno Ameriko, ter bo ob tej priložnosti govoril tudi na zasedanju glavne skupščine OZN. Obiskal bo tudi Kanado in Japonsko ter Indijo. Verjetno tudi Filipine. V začetku prihodnjega leta bo pa napravil obiske Mehiki, Venezueli in Kolumbiji.
Argentinska vlada je dala navodila svojemu zastopstvu na zasedanju glavne skupščine, Organizacije združenih narodov, da mora nastopiti proti sprejetju načrta za umetno kontroliranje rojstev otrok, ker bi tak ukrep bil v nasprotju z vsemi moralnimi in etičnimi načeli, na katerih je zgrajena krščanska družba, in z argentinskimi krščanskimi tradicijami.
Mezdni spor med učnim osebjem v Argentini in vlado je končan. Vlada je pristala na občutno zvišanje- prejemkov učiteljem in profesorjem, ki so nato prenehali s stavko.
General Hcward Wyse, glavni poveljnik zahodnega britanskega področja, bo prišel 23. t. m. na obisk v Argentino ter bo med bivanjem v Argentini obiskal glavne argentinsko vojaške ustanove.
V	mestu Santos Lugares so v soboto proslavljali 50-letnico postavitve tamošnje bazilike Lurške Matere božje, v katero že 25 let romajo vsako leto tudi Slovenci s področja Vel. Bs. Airesa. Pri slavnostih je bil navzoč tudi buenosaireški nadškof kardinal Caggiano.
V	andskem gorovju so prejšnji teden imeli silne snežne viharje. Prav tako v provinci Neuquen, kjer je ponekod zapadlo snega do 8 m visoko. Zaradi tako visokega. snega je bilo več krajev več dni povsem odrezanih od ostalega sveta. Prav tako je sneg povzročil veliko škodo med čredam; ovac, ker jih je zamedel in so živali pod težko snežno plastjo poginile.
Krščansko-demokratski stranki za provinco Buenos Aires in Cordobo sta se na zadnjih sestankih svojih provin-cijskih vodstev zavzemali za ustanovitev krščansko-socialnega bloka proti liberalcem, konservativcem in marksistom. Politični krog; vidijo v tem vabilo peronistom za skupno nastopanje.
Novi argentinski zunanji minister dr. Miguel Angel Carcano .se je v ponedeljek vrnil iz Evrope, v torek je pa prisegel. Z njim vsi radikali niso zadovoljni, ker politično pripada demokratom.
Argentinski proračun za prihodnje prorač. leto znaša 180.000 milijonov pesov ter je za 6 milijard večji od sedanjega, ki dosega višino 174.000 mil. pesov. Izguba drž. žel. v proračunu je znižana od sed. 23 milijard na 15 milijard.
Buenosaireški nadškof kardinal Caggiano je kot predsednik stalnega odbora argent. škofov imenoval komisijo za pripravo proslave 80-letnice rojstva sed. papeža Janeza XXIII. V Bs. Airesu bo proslava papeževe 80-letnice 25. in 26. novembra.
loš Stare je razložil kaj je namen tega sklada in je utemeljil njegovo potrebo. Vsi navzoči zaupniki so ustanovitev sklada pozdravili ter odobrili njegove namene. Za upravljanje sklada je bil izvoljen poseben odsek.
Sledil je razgovor o proslavi slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Navzoči zaupniki so v tej zvez; sprejel soglasno važne sklepe ter dali navodila za delo Poverjeništvu.
„Vojna in mir“ je naslov peti sin-foniji, ki jo je lani napisal skladatelj Blaž Arnič. Glasbeno delo za orkester, tri soliste in mešanj zbor izraža vojne dogodke na Slovenskem. Prvj stavek ima naslov „Izbruh“, drugi ,,'Spomni se“, naslednji „Radost“, zadnji pa ,,Mir“. Besedilo za sinfonijo je napisal Jože Tiran, izvajal jo je pa prvič orkester in zbor Radijske in televizijske postaje Ljubljana letos aprila meseca in sicer v proslavo 20. letnice kom. revolucije.
V	Sloveniji so letos proslavljali 40-letnico ustanovitve Turistovskega kluba Skala z naslednjimi prireditvami: Dne
26.	aprila So na Jesenicah odprli jubilejno razstavo, na kateri je bilo prikazano dosedanje delo Turistovskega kluba Skala in življenje skalašev, 7. maja so skalaši organizirali izlet na Rožco, junija na Vogel, julija meseca je pa bila v dolini Vrat osrednja proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve Turistovskega kluba Skala.
Pok. prosvetni inšpektor Josip Wester, ki je umrl lani v visoki starosti, je v oporoki zapustil večjo vsoto za najboljšega slavista in geografa na ljubljanski univerzi lansko leto. Dekan filozofske fakultete dr. Emil Štampar je nedavno izpolnil oporoko pok. We-stra ter je od njega določeni znesek razdelil med slavista Aleksandra Skazo in geografa Petra Habiča.
Akademik profesor dr. Franko Kogoj je postal častni doktor ljubljanske univerze za izredne zasluge za razvoj dermatovenerologije v Jugoslaviji in za napredek te znanstvene panoge v svetu. Akademik dr. Kogoj je doma iz Kranjske gore, medicino je študiral na raznih univerzah, leta 1928 pa prevzel vodstvo zagrebške klinike za dermato-venerologijo. Njen predstojnik je še danes, razen tega pa vodi tudi ljubljansko dermatovenerološko kliniko. Doslej je napisal okoli 150 znanstvenih del, ki so bila objavljena v 13 jezikih.
V	Ljubljani so imeli nedavno večer slovenske poezije v francoščini. Pripravil ga je Hinko Košak. Na literar-
S	L 0 V E	N C	I V
BUENOS AIRES Osebne novice
f Grilc Franc. Dne 6. septembra t. 1. popoldne je prenehalo biti srep zavednega slovenskega moža, moža vere in skrbnega očeta Franca Grilca. Pokojnik se ,ie rodil dne 10. novembra 1888 v Stiski vasi, župnija Velesovo. Njegovo življenje je bilo le delo in molitev. Bil je tudi v Severni _Ameriki. Domov grede ga je na morju zajela prva svetovna vojna in bil ndto 4 leta v vojnem ujetništvu v Angliji. Leta 1945 je kot zaveden protikomunist zapustil domači krov in se z družino Umaknil na Koroško, kjer je begunska leta preživel v Lienzu in Spittalu. Iz Vetrinja so mu vrnili dva sina Stan-Icota in Ivana. Leta 1949 je emigri-ral v Argentino in se naselil v Mendozi, kjer je bil zaposlen kot mizar. Leta 1956 je kupil v Villa Libertad hišo. V zadnjem času ni bil več zaposlen ter je čakal na odobritev pokojnine. Naj počiva^ v miru v argentinski zemlji. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerka Marija, por. Grošelj; Ivanka, por. Klobovs; Marjeta, por. Štefe, zetje in 11 vnukov ter vnukinj.
nem večeru so brali ,odn. recitirali pesmi Prešerna, Cankarja, Jarca, Ketteja, Murna, Gradnika, fiolje, Zajca, Klopčiča, Vipotnika, Udoviča, Župančiča, Bora, Minattija, K'akarja, Levca, Koviča, i.n Voduška. Predsednik Društva prevajalcev Božidar Borko se je zahvalil sedanjemu uspflšnemu prevajalcu iz slovenščine v francoščino Viktorju Jesenku, obenem se pa hvaležno spomnil tudi vseh prejšnjih prevajalcev tako prof. Tesniersa, Jntona Debeljaka, Vena Pilona in Sidmije Jerasove.' Pesmi, ki so jih recitiraj, so iz novega izbora slovenske poezij«, ki bo izšel v fran-coščni pri knjižni založbi Seghers v Parizu. Izbor pe?mi so pripravili Cene Vipotnik, Drago Šega in Janez Kastelic, prevedel jih je pa Viktor Jesenko, kateremu je pri tem delu pomagal mladi francoski pejnik Marc Alyn.
Iz velenjske termoelektrarne je speljan toplovod v nov0 središče Velenja, kjer ogreva 363 stanovanj in upravnih prostorov. Za ogrevanje stanovanja s površino 51 m2 in za toplo vodo je treba mesečno plačati 1000 din.
V	Ljubljani grade umetno drsališče. Podjetje Toplovod je položilo 20 km cevi. Tako bodo do nove hokejske sezone imeli umetno drsališče, ki bo zelo pripomoglo k dvigu tega in sploh drsalnega športa v Ljubljani.’ Umetno drsališče so že imeli na Jesenicah in v Beogradu.
V	Ljubljani bo od 30. septembra do 8. oktobra mednarodni sejem gradbeništva. Na njem bodo prikazane vse praktične novosti zlasti v gradnji stanovanj. Sodelovanje na velesejmu so obljubila gradbena podjetja iz Italije, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Danske, Poljske in Avstrije. Verjetno bodo pa zastopana tudi graddbena podjetja Francije, Anglije in ZDA.
Umrli so. V Ljubljani: Alojzija Hodnik, Ivana Žerjav, roj. Jakopič, Alojzija Hočevar, roj. Kunstelj, Ivan Golob, žel. sprevodnik v p., Stane Zaletel, strojni ključavničar, Mihael Stu-den, elektromonter, Terezija Buzga, Jože Jerko, Marija Čehovin, roj. Požar, Anton Kimovec, upok., Leopold Vrto-
ARGENTINI
CORDOBA Slovenski večer
Za Slovence v Cordobi obisk g. župnika Zaletela in njegovo predavanje dne 30. avgusta, t. 1. ob 8 zvečer, ni bil navaden sestanek, temveč lep domač večer, ki se ga bomo vedno- z veseljem spominjali.
Za čim lepši sprejem srebrnomaš-nika in potek prireditve so skrbeli fantje, še pred določeno uro se je dvoranica napolnila in pričakovanje prihoda dragega gosta je bilo nestrpno.
G. Zaletelu je izrekel pozdravne besede Karel Kordiš, takoj nato mu je pa Jazbečeva Sonja deklamirala tole kitico:
Ta šopek cvetja smo Vam za srebrno
mašo zbrali,
katero mei! izseljenci ste darovali.
Prišli ste, da z domovine prinesli ste
pozdrave —
od tamkaj, kjer šume valovi Drave.
Ob vrnitvi -s seboj ga vzemite, ter h Gospe Sveti z njim hitite.
Povejte, da mislimo na naše brate, ki čajcajo s\t>bode zlate;
vec, Franjo Jama, d'r. Stanislav Podre-beršek, zdravnik, Laura Planinc in Ivana Sedmak, roj. Benko v Planini. Jakob Gabrič, podkovski in vozni kovač v Naklem, Vinko Žibert v Notranjih goricah, Melhijor Kmetič, pos. na Ježici, Rozi Gerljevc-Babič v Trbovljah, Lojze Kores, prof. v Mariboru, Marija Iskra, roj. Trojan na Jezerskem, Janez Ancelj, pos. in sedlarski mojster v Mojstrani, Jože Jere v Trnjavi, Franc Koščak v Zagradu, Jakob Telba v Borovnici, Rudi Suban, mlinarski mojster na' Hamcu, Boris Sokin, vodja jamomemiee v Zagorju, Primož Cankar, upok. v Vodicah, Anton Jezernik, ravnatelj pivovarne v Rogaški Slatini, Katarina Štefančič, roj. Oblak v Postojni, Anton Lovše, upok, šolski upravitelj v Trzinu, Franc Hiti, dekan cerkniške dekanije v Begunjah pri Cerknici, Elvira Dolinar, učit. v p. na Bledu, Anton Potočnik v Mošnjah, Jože Vidergar v Črnučah pri Ljubljani, Vinko Medved, gostilničar v Pišecah, Ivan Deu v Mokronogu, Marija, Ulaga, roj. Bahč, upravnica pošte Studenec, Ivan Brelih,' sodnik v p. v Podmelcu, Cveto Klemenčič v Tržiču, dr Josip šašalj, sodnik v p. na Prevaljah in Jernej Kajtina-, mlinar v Rimskih Toplicah.
Ob izročitvi šopka rdečih nageljnov smo bili vsi ginjeni.
Ko se je navdušenje malo poleglo, je nastopil Pavlovčičev Tonček,; ki nas je verjetno tudi rešil iz velike zadrege. G. Zaletel ga je vprašal: „Ker si iz s tako znane družine, kjer celo „Atlase“ rišejo, povej mi, -kaj pa veš ti o Koroški ?“
Tonček se je pa korajžno odrezal s tole prigodnico:
Mej očka je dejal: Da je to tam daleč
nekje
tam v Sloveniji, kjer sonce doli gre. Tam, kjer Karavanke se proti nebu
dvigajo
ter Slovenci preko -njih v pozdrav si
mahajo.
Ker pa moj očka ne spomni se vsega, boste pokapali Vi, kakšna je ta dežela.
Ker je g. župnik uvidel, da nas ne bo ugnal, je res začel pripravljati tisto črno škatlo s slikani. Sredi teh priprav pa je z magnetofona zadonela znana pesem „Srebrnamašnik“ bod’ pozdravljen“. To ,,motajo“ programa je verjetno zakrivil č. g p. Caserman, vsi
so -mir pa bili Kanja hvalaž-nf rla. qmn g
župnika počastili tudi z njo.
Predavanju g. Zaihtela so pa rojaki sledili s tako pozornostjo, da so hoteli še kar naprej gledati lepe slike. Ko pa je z magnetofona zadonela tis^a mila „Gor čez izaro“ so Tsi poprijeli in jo-zapeli z vsem domovinskim občutjem.
G. Zaletel se je ‘kopčno vsem zahvalil za lep in topel sprejem, nato pa vse prosil, naj bi ostali se naprej verni in zavedni Slovenci.
Za njim je povzel besedo naš starešina Janko Jazbec. Govoril je o naporu in delu slovenskih kult. delavcev v izseljenstvu, ki store vse, da slovenska beseda ne -bi izumrla. Vse je pozival naj podpirajo slovenski tisk in skrbe za versko in narodno delo slovenske mladine. Vse pa tudi prosil, naj nikdar ne pozabijo na koroške Slovence, ki se tudi še vedno morajo boriti za najosnovnejše politične in narodne pravice. Povedal je tudi, da je prevzel zastopstvo Mohorjeve družbe za provinco
Cordobo.
K. K.

Brez dvoma je bila prireditev te in baš take razstave nekoliko tvegano dejanje. Sicer je res, da bi p-očetnik abstraktne umetnosti Kandinsky štel danes že čez devetdeset let, da so mojstri slovenskega impresionizma že davno pomrli in jim ekspresionisti hitro sledijo v krtovo deželo. Vendar se masa slovenskih beguncev ob prihodu v Argentino nikakor ni hotela sprijazniti s sodobno slovensko umetnostjo in _ si je želela samo že davnega realizma. V domovini so ga, realizem, takrat celo oficielno propagirali in so se ga morali oprijeti celo bivši ekspresionisti.
Ko referiram-o o tej razstavi, naj bi zdaj najprej povedali, da so jo z zanimanjem motrili ne le toliko šolani akcijonaši, ampak so jo pohvalno ogledovali tudi nestrokovnjaki, ki ne berejo in ne slišijo kaj več o umetnosti. Tudi prodanih in rezerviranih je bilo nekaj umetnin, dasi in ker še zdaleka ne dosegajo cen, kot jih zahtevajo za podobna dela argentinski slikarji.
Mislim tiste „podobne“ slikarje, ki tudi slikajo abstraktno. V večini slučajev namreč ne moremo prodreti v stil tukajšnjih abstraktnih slikarjev. Kar je že večkrat ugotovil France
Gorše o severnoameriških slikarjih, to velja- v še ečji meri za tukajšnje: nimajo domae tradicije, nimajo podlage, zlasti n narodnega izročila. Tudi abstraktna uretnost, najsi še taka no-vota, mora bti nekje v narodu zakoreninjena.
France Paež postavim, je zakoreninjen že v slvenskem impresionizmu, umetnosti, ki } bila v razcvetu v Sloveniji pred 50 60 leii. Če sem to — priznam, z nellikim strahom — javno izrekel že c začetku razstave, sem se po podrobnšem ugledu umetnin o tem še bolj proričal in je mojo sodbo izrecno potrdil e g. Papež sam. Tudi v domovini so se vkljub prvotnemu drugačnemu mmju oficialnih umetno,stn;h politiko1 poznavalci, umetnostni znanstveniki lonovno ojunačili priznati, da je imtesioni-zem doslej najbolj slovenska uetnost. Je pa tudi že zelo blizu absaktnemu slikarstvu, zlasti takšnemu, it ga slika g. Papež. Dočim je g. Bu>vec označeval svoja dela kar s števii.mi, je g. Papež našel za vsako 'sli! nek naslov; zelo subjektiven sicerpa vendar izražujoč neka čustva, o «arih so pred svojimi slikami tudi imprtonisti radi govorili. Popolnoma se -g. 'apež nikoli ni od-
daljil od predmeta, najbolj morda še v ,,Plesu mrtvih predmetov“ in v „Ab-strakgiji v rumenem“ (ki je tudi manj pastozna); ima torej -skoraj vedno neke realne predmete v mislih pred seboj, predstave v močnih barvah, ki nado-rnestujejo skoraj vsako risbo.
Precej drugačen slikar je g. Bukovec. Tudi on se ni popolnoma odrekel predmetnosti; le da mu je predmet, kadar ga slika, res risarski dej, ne samo barvni privid, ideja ali etapa, če se spominjam prejšnjih svojih kritik o Bukovcu, sem ga tudi označeval za slikovitega umetnika. Pričakovati bi bilo torej, da bi se sedaj krenil v podobno pastoznost, kot jo očituje papež. Pa ni. Bukovec je bolj linearen, v predmetnih kompozicijah celo nekoliko prostoren, reči bi mogli: realističen, dasi no dosledno, posebno ne barvno, če bi za njegovo sedanjo umetnost hoteli uporabiti splošno stilno oznako, bi rekli, da je blizu ’idealizmu, kar kažejo zlast; abstraktne risbe, manj pa predmetna olja. Vtis imam, da se bo Bukovec stilno še razvijal.
Ob teh pičlih kritičnih oznakah moramo seveda ugotoviti, da sta razstavljavca dosegla lep uspeh,. ter je njima in SKA k tej prireditvi le iskreno čestitati!
M. M.
Koroška
OBč. ZBOR DRUŽBE SV. MOHORJA
Pred 110 leti so poslali koroški kulturni in narodni delavci vsem Slovencem poziv za ustanovitev novega književnega društva sv. Mohorja. Ta oklic so podpisali med drugimi Andrej Einspieler, kaplan v Celovcu, Franjo Zor-čič, spiritual v celovškem semenišču, Jožef Rozman, kanonik v št. Andražu, Dragotin Robida, profesor, Matija Ma-jar , župnik v Gorjah, Balant Lesjak, župnik v Dvoru, Anton Janežič, profesor slovenščine v Celovcu in Gregor Somer, učitelj v Borovljah. Iz tega oklica je zrasla velika Družba sv. Mohorja.
Prvi knjižni dar tega društva je bil leta 1852. Vendar pa je društvo polagoma začelo pešati. Zato se je tedanji urednik Anton Janežič trudil, da bi se položaj izboljšal. To se mu je posrečilo predvsem s podporo škofa A. M. Slomška. Leta 1860 se je društvo preimenovalo v Družbo. Ker je Družba postala tudi bratovščina, so poslali pravila v potrditev papežu Piju IX., ki je pravila potrdil 18. maja 1860, celovški škof Wiery je s posebnim pastirskim pismom papežev odlok razglasil in bratovščino priporočil. S podporo vsega slovenskega ljudstva se je nato ta družba razrasla v mogočno stavbo.
Sedanja Družba sv. Mohorja v Celovcu je praznovala ta jubilej ob priliki občnega zbora, temu jubileju pa je bila pridružena še desetletnica obnovitve tiskarne. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu ni obratovala od konca prve svetovne vojne, ko so prepeljali stroje v Prevalje in nato v Ce-
REDOVNI JUBILEJ S.
Med slovenskimi izseljenci v posameznih državah' v svetu se je z leti vedno našla in dobila oseba, ki je s svojimi sposobnostmi, smislom za delo v skupostj in z žrtvami za ostale rojake, postala vodilna osebnost med njimi.
Tako se je zgodilo tudi s č. s. prednico Vincencijo Kapljo v čilski prestolnici Santiagu. Po prihodu v Čile je najprej delovala daleč na jugu v Punta Arenas. Njeno delo je bilo tako uspešno in vidno, da so postajale nanjo vedno bolj pozorna njene redovne predstojnice. Povabile so jo v prestolnico San-tiago ter ji zaupale odgovorno mesto redovne asistentke usmiljenih sester za vso. čilsko republiko. Ta položaj zavzema še danes ter neumorno in požrtvovalno deluje v veliki bolnišnici Salvador v Santiagu.
Če je bilo delovanje s. Vincencije Kaplja povezano z rojaki že v Punta Arenas, je njen stik s Slovenci v Santiagu pc-stal še neprimerno večji. Saj se je okoli nje zbiralo vse, kar je bilo slovenskega. Tako je bilo pred leti, ko Slovenci v Santiagu še niso imeli nobenega svojega društva, prav tako je danes, ko so po njenem prizadevanju prišli do slovenskega društva in si po njenem prizadevanju tudi že ustvarjajo skupni slovenski dom ter imajo zanj že kupljen prostor. V njeni osebi je združeno vse: če je treba ljudi vabiti k maši, to stori s. Kaplja, če imajo Slovenci v Santiagu kako prireditev, je
MISLIMO
S porastom blagostanja rastejo na eni strani zahteve za ureditev življenja, na drugi strani pa se pokažejo potrebe tistih, ki mnogokrat pogrešajo najpotrebnejšega.
Že par let Slovenci v Argentini obhajamo Dobrodelni dan, da se dobro spomnimo teh potrebnih, vzbudimo smisel pomagati jim in ob tej priliki za nje nekaj zberemo.
Ker bo letošnje leto na prvo nedeljo v oktobru, ki je za dobrodelni dan določena, nastopil novi škof v San Martinu in bo tako dober del naših rojakov oviran udeležiti se prireditve, je Slovenska Vincencijeva konferenca sklenila opustiti prireditev in namesto nje pripraviti dobrodelni teden od 1. do 8. •oikt., ko naj na potrebne bolj mislimo :n bodo sodelavci te konference poprosili dobra srca rojakov za prispevke. Med te sodelavce štejemo tudi vse raz-našalce „Oznanila“.
Če mislimo in "pomagamo revnim in bolnim, izpolnimo svojo človeško dolžnost pomagati bližnjemu, še bolj nas pa nagiba k temu naša kršč. ljubezen do bližnjega, ki mora zrasti iz naše lsršč. vere. Sv. pismo pravi: „Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima veko, del pa nima? Ali ga more vera rešiti?“ (Jak 2, 14) In na drugem mestu piše sv. pismo: „Kdor ima premoženje sveta in vidi -brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim ‘zapre, kako more biti ljubezen božja v njem? Otročiči moji, ljubimo v dejanju in resnici“ (1 Jan 3, 17).
V suh teden ena
V GAJU Simon Gregorčič
Tebi v krilo, senčni gaj, srce sili, ždli polno, fi hladu, miru mu daj, leči dušo bolno.
V lesu ves človeški rod prvi pok,oj sladki uživa; ko ga težki utrudi hod, v lesu spet počiva.	105
Ti drevo si že zravnal, ki bilo je zibka moja, dom mi tudi boš stesal večnega pokoja.
A povej mi, ljubi log, je li že sadika vzklila, koja narodnih bo tog rakev srcu mila?
Oj povej mi, li kali, raste li že tista jelka, ki slovanstvu zlatih dni srečna bo zibelka? —
Gaj, poprej mirdn in tih, z listjem lahko je zašumel, nadobudni drevja dih duh je moj razumel!
lje. Po koncu druge svetovne vojne pa je zaradi novih razmer odbor celovške družbe uvidel, da Družba brez lastne tiskarne ne bo mogla opravljati svojega poslanstva. Z nesebično pomočjo Slovencev po svetu, Se je res posrečilo obnoviti tiskarno.
Na občnem zboru je ravnatelj Družbe msgr. dr. Janez Hornboeck nakazal družbino delovanje in njeno rast.
VINCENCIJE KAPLJA
v glavnem vedno vsa skrb zanjo na njej, če je treba širiti slovenske časopise in knjige in zanje pobirati naročnino, vse to opravlja s. Kaplja. Toda to je samo vidijo zunanje delo, koliko je pa še drugega, nevidnega, ko je treba dostikrat tolažiti tiste, ki so žalostni in trpe, ko je treba dajati poguma tistim, kj jim življenjski udarci ubijajo upanje in vero v lepše dni, ko je treba priskočiti na pomoč tistim, ki so duhovne in telesne moči potrebni. Za vse to ve samo Bog.
Slovenci v Santiagu so č. s. Vincenciji za vse njeno brezmejno požrtvovalno delo, ki ga opravlja zanje in za vso tamošnjo slovensko skupnost hvaležni. To hvaležnost so ji zlasti pokazali 8. septembra ob 50-letnici njenih redovnih obljub. Najprej so se je spominjali z vso hvaležnostjo, ki jo more občutiti slovensko srce, če v mrzli tujini naleti na tako plemenito dušo kot je s. Kaplja, nato so ji pa to hvaležnost izpričali tudi z najlepšimi čestitkami in željami.
Čestitkam rojakov v čilskem Santiagu se pridružuje tudi Svobodna Slovenija ter ji ob 50-letnici redovnih obljub želi, da bi Bog še naprej spremljal vse njeno delo s svojim obilnim blagoslovom ter ji pomagal uresničiti vse načrte za čimprejšnjo postavitev slovenskega doma v čilski prestolnici, ki naj bi rojake povezoval še tesneje v veliko in med seboj edino slovensko izsljensko skupnost.
NA NJE!
(Slovenska Vincencijeva konferenca prc-si vse ‘rojake, naj se v dobroti odpre njihovo srce in pomagajo družinam, ki same ne zmorejo več vseh stroškov ?a obleko in šolo. Ijfoliko imamo med nami vdov, ki jim je ostala po moževi smrti težka skrb za otroke, koliko imamo starih ljudi, ki so povsem navezani na pomoč dobrodelnih organizacij! Prosimo za nje. Prosimo posebej mlade ljudi, ki so danes še zdravi in v vsej moči, naj ne pozabijo starih in betežnih. Prosimo, naj prispeva to pot vsak, ki zasluži. Morda boste čez leta sami iskali dobro srce, ki bi naj se vam odprlo ter pomagalo. Vaše dobrote Bog ne bo pozabil. Pregovor pravi: „Bogu posodi, kdor da revežu!“
Prispevke morete izročiti sodelavcem, posebej raznašalcem ,,Oznanila“, prav tako slov. dušnim pastirjem. Tisti, ki do nobenega od teh ne morete priti, to velja posebno tistim, ki živijo v notranjosti Argentine, pošljite po pošti na ime podpisanega s čekom ali nakazilom, z označitvijo, da je za Vincen-cijevo konferenco.
Ko vse rojake v imenu potrebnih prosim, se hkrati zahvalim za velikodušno umevanje in pomoč doslej in vas spomnim na božje plačilo za to dobroto: „Karkoli prosimo, prejmemo od njega, kar spolnjujemo njegove zapovedi ter delamo, kar mu je všeč“ (Jan 3, 22).
Anton Orehar,
direktor slov. dušn. pastirjev Ramón Falcón 4158, Cap. Fed.
Stran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Bs. Aires, 14. 9. 1961 - No. 37
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
V Avstraliji je trenutno nastopila gospodarska kriza. Dela ni več mogoče lahko dobiti in zato je tudi vedno več nezaposlenih. To je razvidno tudi iz sporočil ministra za delo in socialno pomoč, ki je objavljeno v 8. številki Misli, V njem minister za delo in soc. pomoč poziva tiste emigrante, ki nimajo stalnega naslova, naj dajo samo naslov kakega poštnega urada, da jim bo prihajal ček za brezposelno podporo na do-tični urad. Emigrantske družine pa, ki so prišle v Avstralijo na povabilo avstralske vlade, naj se obrnejo na Com-monwealth Migration Office, ki bo zadevo preiskal in tako družino poslal stanovat v kako emigrantsko taborišče.
Avstralski Slovenci so znova izgubili dva člana. V mestu Adelaid'e je taksi podrl Milko Jovanovič, roj Poklar, ko je hodila ob svojem možu. S težkimi poškodbami so jo prepeljali v bolnišnico, kjer ji pa niso mogli rešiti življenja. Nesreča je med rojaki vzbudila splošno sočutje, ker je rajna Milka Jovanovič bila v drugem stanju in je v nekaj mesecih pričakovala radostnega družinskega dogodka. Doma je bila iz Podgraj pri Ilirski Bistrici, v Avstralijo je pa prišla pred nekaj leti z možem Črnogorcem. Pokopali so jo na pokopališču v Goodwood'u. V mestu Fitroy je pa 24. julija umrla Ljubica Parma. Doma je bila iz Varaždinskih toplic in se je poročila z Angelom Parma, sinom znanega slovenskega skladatelja Viktorja Parme. Angel Parma je v domovini nastopal ,,kot čarovnik“, v Avstralijo je prišel z ženo leta 1959. Pokopali so jo na keilorskem pokopališču med ostalimi slovenskimi grobovi.
Poročila sta se v Hawthornu Drago Švajger in Zora Štavdohar. Ženin je iz Ljubljane, nevesta pa iz 'Razdrtega pri Delnicah.
OBVESTILA
XI. kulturni večer SKA bo posvečen ukrajinskemu narodu ob stoletnici smrti ukrajinskega pesnika T. Ševčenka. Vršil se bo v soboto, 16. t. m. ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Poleg predavanja o Ukrajini nekdaj in sedaj ter o Ševčenku in ukrajinsko-slovenskih stikih bodo na sporedu recitacije v slovenščini in ukraji-nščini.
Slovenski dom v San Martinu bo imel v soboto, 16. t. m. zvečer svoj družabni večer, ki se bo začel ob 7. Ta družabna prireditev pa se bo končala bolj zgodaj zato, da bo vsem Sanmar-tinčanom omogočen obisk blagoslovitve doma v Ramos Mejía, ki bo v nedeljo, 17. septembra, in ki ga odbor vsem toplo priporoča.
I. redni prosvetni večer v Slomškovem domu bo v soboto, 23. septembra ob 8. Na sporedu bo predavanje dr. Vinka Brumna: ,,Kdo je bil Slomšek?“ Na prosvetni večer z zanimivim predavanjem, vse rojake najtopleje vabimo.
Slovenski dom v San Martinu bo imel prosvetni sestanek v nedeljo, 24. sept. ob 10 dopoldne, na katerem bo predaval s skioptičnimi slikami g. Janko Hafner o možnosti in pomenu poleta na luno.
Romanje Družabne pravde bo letos v cerkev Marije Pomočnice, Avda. Cal-chaqui, km 22,5, Quilmes, in sicer v nedeljo, 1. oktobra. Romarska sv. maša bo ob pol 11. Opoldne bo na razpolago toplo kosilo. Vabimo vse članstvo DP in ostale slovenske rojake. DP.
Kamen na kamnu palača, kdo naj pa kamen plača? Podpri akcijo za Slomškov dom!
Tretje uradno obvestilo vodstva
SENZACIONALNE DVOJNE VELETOMBOLE
ob peti obletnici blagoslovitve Našega doma v San Justu 15. oktobra pod geslom
„VSE ZA NAŠO MLADINO“
VAŽNA SPREMEMBA!
Vsem učencem slovenskih šolskih
tečajev in njihovim staršem!,
Vodstvo senzacionalne dvojne veletombole spreminja svoj prvotni ukrep kot sledi:
1.	Tablice, ki so bile darovane vsem učencem slovenskih šol, so prenosljive, t. j., da nanje lahko igra druga oseba (najbližnji sorodnik, če je mogoče) in in zaradi tega navzočnost lastnika tablice mi nujno potrebna. Na te darovane tablice morete prav tako zadeti najmodernejši TV aparat, dar trgovske družbe BUMAR — Ramos Mejía, ali kateri koli ostali dobitek kot vsi drugi igralci veletombole.
2.	številka pred imenom in priimkom na zadnji strani darovane tablice velja za
MLADINSKO NAGRADNO ŽREBANJE
Nagrada na tem žrebanju bo dekliško kclo, ki ga je s posebno ljubeznijo do slovenskih šol darovalo podjetje Kosančič-Modic-Kosančič iz San Justa. To žrebanje bo tik pred pričetkom tombole. Pri tem žrebanju je prisotnost potrebna, kajti žreb bo veljaven le v slučaju navzočnosti lastnika izžrebane številke, sicer se bo vlekla naslednja številka.
3.	Na tomboli sami bo vse ponovno natančno objasnjeno.
15. oktobra vsi ,vse za našo mladino“°
SLOV. DOM V SAN MARTTINU
(Calle Cordoba 129)
vabi vse rojake na
DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto, 16. septembra, ob
7 zvečer v prostorih doma.
Argentinski državni proračun za
leto 1962 se ceni na približno 180 milijard pesov. Predvidevajo, da bo prvič po dolgih letih krit.
Če hočete, da bo vaš letni proračun krit, tudi če vas dolete nepredvidene težave, vlagajte v Slovensko hranilnico. SLOVENSKA HRANILNICA zadruga z o. z., Alvarado 350, Ramos Mejia. — Pradne ure ob sobotah od 16—20.
Nabava dokumentov
SIMON R A J E R
uradni prevajalec Alsina 1418, 5. nadstr., pis. 6 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob sobotah) __________________
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658-7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, -plinskih štedilnikov, koles, radio aparatov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
JEKLO-MLEKO t MED - SKALA
so simboli
TRDNOSTI IN DOBROTE
ki jih hočejo zliti z NOVIMI DOBITKI spodaj navedena
SLOVENSKA PODJETJA
v geslu
,,VSE ZA NAŠO MLADINO“
15. OKTOBRU
na
SENZACIONALNI DVOJNI VELETOMBOLI
zato kupujte le pri podjetjih, ki smo jih že navedli in jih še navajamo:
Oskar Pregelj —• Tablada Butulj Mirko — Tablada Čarman Peter — Casanova Foto „Madero“ — Villa Madero Benko Franc — San Justo Perutnina Markež — Merlo Foto /.Triglav“ — Bariloche Podboj Ernest - Lomas del Mirador Osojnik & Comp. — San Justo
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Konzorcij „Duhovnega življenja“ je daroval enoletno naročnino, ga. Ana Keršičeva iz Tablade pa krasno vezenino, neimenovano podjetje pa moško kolo in čajno mizo
SREČA VAM JE BLIZU KOT ŠE NIKOLI! KUPUJTE TABLICE, KI JIH JE OMEJENO ŠTEVILO!
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T, E. 35 - 8827	Buenos Aires
PUESTO DE PORVENIR ES
f
INDUSTRIA PLASTICA
ofrece Sociedad anónima a joven preparado de 25—30 años. Solicitar entrevista por T. E. 43-6583
24. SEPTEMBRA 1961
MLADINSKI DAN
V SLOVENSKI VASI
Spored:
9.30 Zborna mladinska sv. maša;
12.— Kosilo — ob slovenski pesmi;
14.30 Nastopi deklet — naših najmlajših — in tudi fantje se bodo izkazali.
Odbojka SFZ odsek Jože Mehle proti Naš dom
BOGAT SRECOLOV
0
glavni dobitek električni čistilec in radio darujeta podjetji Dycmar in Alpe in še mnogo drugih
Vesela družba — slovenska pesem — odlična postrežba
V slučaju slabega vremena, ali ako bo blagoslovitev Slomškovega doma,preložena, se vrši nedeljo kasneje.
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
VSEZA D O IVI
NAJBOLJŠE ZNAMKE
PORTERO Y EMPLEADO DE TALLER
Se necesitan para Sociedad anónima de la Industria Plástica.
T. E. 43-6583, Tejedor 244, Capital
Kadar misliš na hladilnik, vedi, da je
sestavljen iz najboljšega materiala in opremljen z „GAREF“ motorjem
MODERNA OBLIKA
DVOJNA GARANCIJA
Po ugodnj ceni in na dolgoročno odplačevanje ti ga nudi
Prav tako tudi T, V.-aparate
in vse ostale potrebščine za dom
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kr osel j
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires» Argentina
. CORREO ARGENT INO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	I? Dpto D
T. E. 40-7636
Preljubo veselje, o kje si doma? V Slomškovem domu, zato pa — kar tja!
Vse Slovence najlepše vabimo na
blagoslovitev
in otvoritev
Slomškovega
doma

ki bo združena s celodnevno prireditvijo — v nedeljo, 17. septembra t. 1. v ulici Castelli 28, Ramos Mejia (štiri kvadre od kolodvora, višina Av. San Martin 300).
SPORED
Ob 10: blagoslovitev prostorov in zastav; ob 10,15: sv. maša na dvorišču doma;
ob 11:	pozdravni nagovor predsednika Slomškovega doma;
pozdravi društev in ustanov;
ob 12:	kosilo, ogled prostorov in razstave šolskega te-
čaja A. M. Slomška;
ob 15:	Slomškova proslava; mladina pripravlja prisrčen
nastop;
nastop pevskih zborov; ob 18: VELIKO ŽREBANJE SREČK
v korist novega doma z bogatimi dobitki: moško ali žensko^ kolo; sesalec za prah, družinski stroj za sladoled mizica TV, brezplačni fotografski posnetki, itd. itd.
VELIKA LJUDSKA VESELICA. Za dobro voljo bo preskrbel priznani orkester Moulin Rouge, ki je obljubil brezplačno sodelovanje. Ves čas bodo' na razpolago iz kuhinje domače pečenice, kislo zelje in še mnoge druge dobrote ter založena klet. Prostovoljni prispevki, ki se bodo pobirali pri vhodu, bodo korist Slomškovega doma.
7 slučaju slabega vremena bo slovesnost teden dni kasneje.
Po volji Vsemogočnega je lepo previden s svetimi zakramenti po kratkem, a težkem trpljenju v 73. letu starosti dne 6. septembra v Bogu zaspal naš nepozabni dobri mož, oče, stari oče, tast, gospod
FRANC GRILC
Pogreb ljubega očeta je bil na praznik Marijinega rojstva dne 8. sept. ob 10. uri s :sv. mašo v župni cerkvj Naše ljube Gospe Presvetega Zakramenta v Villa Libertad na pokopališče San Martin.
Prosimo molitve za pokoj njegove duše.
Žalujoči: žena Marija; sin Jože, hčerke: Marija, por.
Grošelj, Ivanka, por. Klobovs, Marjeta, por. štefe;
zeti, vnuk; 'n vnukinje.
Villa Libertad, Villa Ballester, Transradio, Mendoza, dne 10. sept. 1961
*	ZAHVALA
Iskreno zalivalo izrekamo:
Preč. g. dr! Starcu za podelitev vseh zakramentov, gdč. Emi Silič, ki je z vso skrbnostjo stregla našemu očetu; pospej Ivanki Plut, ki je več noči prečula ob njem. Vsem, ki so ga v tako obilnem številu obiskovali v njegovi bolezni, č. g. Markotu Mavriču, ki je takoj po njegovi smrti zmolil molitve; preč. g. direktorju Oreharju za obisk ob njegovi bolezni, za opravljene molitve na domu, za vodstvo pogreba, opravljeno sv. mašo in za tople besede ob odprtem grobu. čč. gg. Maliju, Smoliču in dr. Starcu za asistenco in molitve. Družinam Novak, Plut, Žigart za krasne vence; Družinam: Jurjevčič, Mavrič, Dimnik, Jenko za veliko pomoč v težki uri. Vsem, ki so ga hodili kropit, zanj molili in se udeležili pogreba.
Iskrena jahvala g. Lahu Leopoldu, ki je med rojak; Villa Libertad in Bilinghurst nabral denar in ga namesto venca izročil pokojnikovi ženi za stroške pogreba.
Vsem in vsakemu iskren „Bog povrni“!
Žalujoče in hvaležne družine:
Grilc, Grošelj, Klobovs, štefe.