Z68. Jtnllfcl, I ihMta t Mrtt. 8 martu im. L. lefo. Hn^H^H^ ^^^^^^^^B ^Bsi^^^ H^^H ^^^^^^^^B ^^BB ^^B ^^^^^^^B ^^^^B^^^^B ^^^^^B Sffi^^B ^^B ^^^Bk^^^^B fBSMfi ^B^e ^u&mI^f BBUiiSB^r ^BB .Slovenski Narod' vtiia »• »•ttti za Aviiio-Ogrsko: u Nenajo: ttlo leto skupaj naprej . K 30"— I četo teto naprej .... K 34-• fcttlc^ta : ; ; ; ; lršo I *• ^*1*0 in v* *»«* dcž€ie: ai mesec „ • • . • 2-5^ | rdo leto naprej . • • . K 40.— VpraSanjem glede !n*eratov te na] priloži za odgovor dopisnica aN rnimki UprftTiiMtvo (spoda]t dvor!?če levo>. Kea*!ova aUca *t> i, teia'oa *t. 85. Iftba|« vs«k 4aa «v#e«r Urfiil «•«•!!• ta »ra&alk«. Irtserati se računalo po poraoljcnem p^Mtori in sicer: I mru visok, te* 63 rara Slrok prostor: enkrat pa 8 vit., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (emk prostor) 16 vin., parte fn zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserriia^ po dogovoru ————- aaaaaaaaaaaatj^a» H«?i naročaikl saj p«3i?ej<» aaračnaj vefi« 9" i© aiUisataU "Pl Na sano pisjieae aartćbs orer pjjliUe dfitrja se as a>eia aUtkor ozirtd „Ffaro4ai tli {■rm" Ut«f(M kt. SS. .Slovenski Narod" velja v Llab>|aaf dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej • . • . K 28*— I četrt leta „ . . ^ •" . /•— pol leta ......, 14-— I na mesec „ . , . . 9 2*30 P9san;zna Stavilki valja 12 vinarjev Dopisi na i se frankirajo. Rokoptsi se ne vrača ja. Vr«ta«*fv»; Snaflova ulica *t. 3 iv L naistr. levo, telalon *t 34 Spor v Slovenski Ljudski Stranki. Veđno boli se zđ'u da postane iz-stop dr. šusteršiča iz Ju^os'ovanskcga kluba usoden za tega politika, ki je tako dolgo absolutno vlada! v S. L. S. in katerega de'ovanie je bilo narodu od nekdaj v škodo in pogubo. Dr. ^ustersič fe opetovano dokaza!, da je spreten taktik, tokrat pa se iet kakor vse kaže, prenagli!, napel je struno preveč in — pcčila bo. Polcg globoko užaijLne oseb-nc ambicije |e dr. Susieršiča prav gotovo vodila namera, da bi s svojim ko-raKom oslabi! pozicijo Ju^oslovan^kega kluba, katerega program se naliaja v ostrem nasprotstvu z mišljenjem in z V5O pretcklostjo tega absolutističnega rolitika, ki 50 mu bi!i narodni interesi "cdno le ?rcdsrvro, nikdar pa najvišji in edini cilj njegovega politienega delo-vanja. Pokazalo se je, da je v stranki, ka-tero je hotel dr. Šušteršič 5 svojim izotopom iz Ju^oslovanske^a kluba zo-pet popolnoma spraviti pod svojo tero-ristfčno komando, duh odpora krepkej-i?i. nega je račtinal, in da ogromna većina S. L. S- ne bo sledila njemu, tem-več da bo dala prav tištim, katere je obdo'žil upornosti proti strankini disciplini. Velepoincftibno ie pređvsem, da se je proti dr. Susteršičn takoi cg'asila \1Sja duhovščina, v katere imenu je profesor k?.non<;kega prava dr. Zore v pesebner/! čiank« v »Slovencu* prav učinkovito zavrgel dr. SusterŠičeve, v pismu na kranjske poslance S. L. S izražene oćitke, povdarjajoC da vodstvo stranke ni imelo pravice zahtevati od poj*Iancev, da volijo ra delegata dolo-ćeno osebo. Taka zahteva da ni nić drnsre.^3, nc^o krivično nasilje, ki ga je hotelo vodstvo izvršiti. Dr. Šusteriičev očitek, da so poslanci rušili disciplino, zarrača profesor Zorć s protiočitkem, da disciplino v stranki ruši on, ki si la-5ti ob!ast katere nima. Obsodba dr. Susteršičevega postopanja s strani pro-fesorja ljub!ianske^a bogo^Icvia, ki stoji pod direktnim nadzorstvom samega bkofa, dokazuje, da se je postavila du-hovščtna proti drjn §ustersiču v so-srl9«tja s svofim ^kofovskim listom. Kakor aam poročajo z dežele, se ie ljubljanski knezoškof v posebnem pismu na dehovščino izrekel proti sedanjemu na-ćclniku S. L. 5. Za duhovščino so se oglasili poslanci. V »Slovencu« pricbčuiejo posebno pismo, v katerem pravijo: »Ker go-•pod dr. Susteršič javno izjavlja, da je nezaupnost do raznih čianov, posebno pa do načeJstva vzrok njegovega izotopa iz skupnega kluba, smo tuđi mi prisiljeni povedati javnosti, da dr. Su-?teršič žc deli časa iz tehtnih vzrokov ne uživa tistega za-u p a n j a, da bi mu mogli pove-riti v tem usodnem trenutku zastopstvo naše stvari v de-1 e z a z i i a li. S tem izvršujemo tuđi en de! poslednje volje našega nepozab-Mexa drja Kreka. Nismo se mogli odlo-Čiti zani, tuđi če bi ne imeli ozi-rov na klnbovega načelnika. Stranka naj bo prepričana, da smo ravnali po svoji najbo'jšl vesti in da je bilo na?e postopanje edino umestno v trenutku, ko ne gre za posamezne ose-he. ampak za nsodo veTike jugoslovan-ske ideje.« Poslanci S. L. S. so povrh podali ie poseben protest proti sklica-nju izvrSevalnega odbora S. L. S„ ki »aj se zbere v četrtek dne 22. t. m. V svojem protestu pravijo: ^Protestiramo nnjodločnejše proti temu. da je načelnik stranke sklical izvršilni odbor na dan. ko ie nam, ki vestno izvršujemo svoje poslanske dolžnosti, nemogoče se udeležiti seie. v kateri naj se izvrši, kakor grozi gospod načelnik, obračun.« Poslanci odklanjajo vso ingerenco izvr-sevalncs:a odbora na svoj spor z dr. Šusteršičem. sktteujoč se na dejstvo. da »i izvrševalni odbor S. L. S. dosedaj nikdar ni Iastil pravice določati delegata !n da po $ 16. temeJjnecra zakona o dr- j žavnem zastopstvu člani poslanske zbornice nimajo prevzemati od svojih vohictv nobenih navodit, naravno da še manj od izvrševalnega odbora, Značilno je tuđi srališće, ki pra za-vzema glavno glasilo S. L. S. »Slove-nec*. V članku *Za pravico« sicer U ne preveliko vnemo) brani stališče, da je izvr^valni odix>r v zmislu § 17. upravi-ten predpisavati poslancem stranke, kako naj izvršujejo svoj mandat, ker določa, da morajo poslanci postopati sporazumno z izvrševalmm odborom in da odločuje vodstvo, kadar se spo-razuniljenje ne dosele, pripušća pa. da so mogli imeti poslanci svoje tehtne vzroke. da se nišo ozirali na vodstvo. To naj si urediio poslanci in vodstvo med seboj. »Revidirajmo cilie. revidirajmo načela, revidirajmo dejanja — kliče »Sioveneec — prcmagajtno vsa osebna ali čiistvena nasorotja in pojdi-mo edni na de'o, ker veliki čas zahteva velikoga premagevanja.« V drugem uredniškem članku »Gospodarska važnost jugoslovanske deklaracije« pa se ^SIovenec« i;aravncst obraća proti drju SusterSICu povdarjajoč: ...Iz te^a pa je tuđi jasen pomen »J. k.«f ki se v imenu celokupnega naroda trudi za vres. uićenje te (Jagoslovanske) ideje. Zato pa ie tuđi jasno, kako usoden je korak, ki sta ga napravila poslanca dr. Šu-stersiČ in Jaklič. da sta v tem velevaž-nem trenutku izstopila iz kluba, ki uživa ncomajno zaupanje vsega naroda.« 5 to svojo sodbo se je »Slovenec* prnv znatno odmaknil od na!e'n;k2 str--i'*e, Ncprcklicno je obsodil njegovo ćezer-tacijo iz narodnih vrst in ;:o teh b^£j-dah. menimo, ne rr.ore već za Šuster-šičem. Končno so se oglasili tuđi Suster-šičevi volilci, ki so mu poslali iz St. Vida nad Ljubijano sledečo odkritosrč-no izjavo, poo'risano od zaupnikov iz ?L Vida, Zgornje Siške, Tacna in Šmartna: Blagorodni gospod poslanec! Podpisani volivci, somišljeniki S. L. S., zelo obžalujejo, da ste izstopili iz Jugo-sJovranskega kluba, kateri zasluži in se-daj tuđi potrebuje popolnega zaupanja. V tem kritičnem in za vse avstrijsko Jugoslovanstvo tako odločilnem času morajo pasti vsi osebni oziri. Zato Vas, blagorodni gospod poslanec nujno prosimo, in pozivljemo, da nemudoma prekličete svoj izstop iz Juffo-slovanskega kluba, pa tuđi v naprej kot zvest in delaven član tc2:a kluba zasto-pate koristi in blagor vsera slovenskega ljudstva. Ako te na^e nuine nrosnje in želje ne izcolnite, borno prisiljeni. Vam kot poslancu in načelniku S. L. S. odreci svoje zaupanje.« Slede podpisi. — Nedvomno se bodo tej izjavi pridružili še drugi krali dr. Su-steršičevega volilnega okraja. Ka?:o r^orćcnie vlada me i pmtnSi S. L. S. v Ljubljani, dokazuje najbolje incident, o katerem poročamo na dru-gem me^tti. Izvrsevalni odbor S. L. S-, ki se-stoja po većini iz Šusteršicevih »naj-zvestejsihe, se nahaja v Jako težavni situaciji. Proti njegovim sklepom so vlo-žili poslanci S. L. S. že vnaprej oster protest iz katerega izhaja. da tih n e bodo priznali. 2 njimi očividno simpatizira ogromna večina stranke s škoiom drjem Jeglićem na čelu. Ako iz-vrševalni odbor pritrdi drju §uteršiču, izgubi še tisto mrvico avtoritete, ki si jo je dosedaj še ohramil ter se tako-rekoč sam postavi izven stranke, ako pa ne odobri stalisča načelnika stranke, ako se ne pridruži drju Šusteršiču, ki je izrckcl • nepokornim« poslancem ob-žalovanje t *r jih v »imenu ćele stranke, najostroje obsodil, žugajoč jim, da bo izvrševtlni odbor proti njim izvajal primerne konsekvence, potem pusti pasti strankinega načelnika ter mu podere zadrjo oporo v stranki. Srednje poti ni. Vsaha kompromisna re^itev krize je nezaupnica drju Susteršiču, pomenja njegov padec Ne zanikamo, da bi bila taka raz-reSiiev krize v S. L. S. relo s splošno-narodnega stalisča najdalekosežnejše važnosti. Odstranitev sedanjega načelnika S. L. S. postaja polasroma (o tem bodemo o priiiki še govoriD postulat ozdravljenja naših narodnih medseboj- nih Oi!no$ajev, preuv^m pa bi pome-nila danes jasno bes^do vsemu svetu, da kdor zapušćaipolitiko narod nega ujedinjenja in jugo-siovauskc s v obode, za tega ni mesta v slove nskem narodu. S!oysnc2v m damo! Po 1 tem naslovim prina^a »Hrvatska DrZava* z dne 17. t m. članek, v katcreiii pozivija, da naj se tirvati oklenejo neomajne maksime »Slovcn-ct-v ne damo!., to pa »zaradi sovražui-kov Jugoslovanov, zaradi Slovenccv in zaradi Hrvatov samiii. Zaradi sovraž-nikov, da uvidijo, da je ves jug v res-isici edin in da ne pripusti, da bi se mu iztrgalo en ćelo pleme, niti kos tega plemena. Odloćni »ne« mora podreti nakane mosočnikov in priliznjencev. predno se spravijo na de!o; tirani in njih podrepniki se boje odločnosti in ne-orr»ah!jivo:.ti bo!j, kakor vsega drugega. Zaradi Slovencev, da jih umirimo, da čudovito njih energijo in vero še oja-čimo s rreprićaniciri, da ie v resnici \sak od nas odločen, boriti se in pasti za pregnnjane brate. Zaradi nas samih« da prekine našo dušo in našo voljo zavest narodnoga edinstva, da nas pre-šine zavest, kaj vse moramo doseči pod ncomajnJm geslom: »Dckler se ne iz-polni tuđi zadnja beseda pravice, ni premirja med rami in krivico!« Ne varajmo samih sebe z »modro treznostio«. ki da zahteva od nas status o'jo. IM vsi se zave Ja ino sami, da v svoji notranjosti nismo do konca orga-nično enoini in da bo treba še dosti trućr., da dosežemo to enotnost. Nismo slepi niti za razlike v našem jeziku, niti za raz':ko v literaturi, vemo tuđu da se žal še vse premalo poznamo drug drugega, zlasti glede nsSih teženj in in-teresov. Vse to vidimo in ravno zato smo prepričani, da je treba še bolj napeti vse sile za ujedinjenje. Ta zahteva po edinstvu ni umet-na, marveč izvira iz nnrave same, dokaz temu, da so se proti na^im težnjam zarotile vse iurije sveta. Pri tem vpra-žanju za biti in ne biti ne gre ozirati se na historitne zahtevc, na etnografsko edinstvo in na evolucijsko grupiranje raztrganih čianov v eno telo. Proces našega ujedinjenja ni mani kompliciran od procesa ujedinjenja Ncmcev in Itnlijanov. Treba je samo trdne vere, ki mora prešiniti vsakega od nns. Slovence nam hočeio ugrabiti! Eden najglavnTh udov našega telesa nam hoče;o odrezati! Ne bodimo površni! Se vedno so med nami Ijudje. ki smatraio Slovence le iz političnoga ko-ristoiovstva. kakor frankovci, ali pa iz Icihkomiselncc;a nepoznanja za balast, za nekaj majhnega in mizernega. Tako so gotovi naši liudie še do pred krat-1 im govorili o Čehih kot o »slovan?kih ?idih«. Danes jih z vsako besedo obču-duie:o. Kakor so se grdo varali glede Ćchov. tnko se grdo varajo glede Slo-vercev. Danes na^ nobeden ne posluša in potem se še čudimo, da mora dr. Ko-roSec govoriti v imenu Dalmacije in o edinstvenosti. Hrvati sami niti govoriti ne moremo. Niti dalmatinski poslanci na Drmaju nišo nastopili edinstveno. med Slovenci pa ga ni človeka, ki bi fp':o drzno in cinično nastopal kakor pri Hrvatili frankovci. »Slovenski Narod« govori v svojem zadnjem apelu na Hrvate in koalicijo s pravično ogorčenostjo o poskusih. da se najbolj odporni, moralično in ekonomsko ter kulturno najjačji del iugo-slovanskerra plemena Žrtvuje tujcem. To bi se morda slišalo megalomansko, to-da. kdor pozna organizacijo slovenske narodne obrambe, narodnega gospodarstva in stanje slovenske publicistike, književnosti in splošne izobrazbe mas, se temu ne bo čudi!. Prepričani smo, da do onega, česar se Slovenci boje, in na kar se Ncmci vesele, ne bo prišlo ni-ko!i. Ne samo zavest velike važnosti, ki jo ima ta v mnogočem vzorni del našega naroda, marveč tuđi načelno sta-lišče ;n zihtevn našesra popo?nega eđinstva, bo dvignilo vse, kar je jugo- slo.ansko, na obrambo vsakega, pa bodi kateregakoli ogroženega člana naše celote. Slovecev ne damo pred vsem. ker so del nas samih, ker so oni mi, a mi oni. Ce žrtvujemo nje, pripravljamo žrtvovanje Hrvatske in Dalmacije. Ne damo jih, ker nam to ne dopušča poštenje, da bi za skledo teče žrtvovali ravno oni del, ki se je v odločilnem času potegoval za nas vse in s tem prisili! vsekakor bolj, kot mi vsi, naše so-vražnike, da nam dado vsaj nekaj. Nekaj takega bi bilo ne samo protinarod-no in samouboino, a nepošteno in podlo. V»e. kar je pri nas narodno in ča-stito, mora z zaničevanjem zavrniti vsako rešitev jugosfovanskega vprašanja brez popolnega ujedinjenja vseh Slovencev z nami. Ni mogoč v tem vprašaniu kompromis, ni Je klavzule, da bi se tako ži-ljensko vprašanje spravilo s sveta. Mi nismo nikdar sumili patriotizma hrvatsko - srbske koalicije, toda, če bi prišlo v njej samo do vprašania o pogubi enesa dela našega naroda, in ne bi vsrali vsi kakor en mož, bi prenehala biti ne samo patriotićna, marveč tuđi častna stranka. Volilna reforma in vse drugo so važna vprašanja, toda naše živo meso. naše telo in naše bitie je mnogo važnejŠe. Vlada in Jjgoslovani. »Hrvatska Država« poroča z Dunaja: Iz dobresa vira se raznaša govorica. da hoće viada utnakiiiti Seidlerjevo stališče, da se za jugoslovansko vprašanje ne more nfčesar storiti. Sedaj uvidevajo, da je s to izjavo dr. Korošcu in dr. Laginji dala vlada svojim nasprotnikom, zlasti jugoslo-vanski opoziciji v roke iako močno orožje. Raditesa hoče sedal ministrski predsednik vitez Seidler v sporazumu z grofom Czer-ninom storiti nekaj v smeri aktivnega koraka za razrešitev jugoslovanskcga vpra-šanja. Kaksen bo ta korak, ne ve nlkdo, morda niti vitez Seidler sam. Pri Nemcih in pri vladi Je izzvala mnogo iejce taktika štajerskih slovenskih poslancev. kl so izjavili, da nočejo sploh imeti nobenega posla več z praškim namestnlkom grofom Ciaryjem. Vedno bolj postaja jasno, da je taka taktika bolj učinkovita, nego vse prošnje in osebne Intervencije. Mada vedno nekaj obliublja. toda, kar stori, to Je baš nasprotno. Vladi je sedaj neprijetno, da ne gre več po pnljublienem sistemu malih koncesij. Najboli se boje, da bi v javnosti, pri c e s a r j u in v svetu postalo jasno, da so Jugosiovani nad avstrijsko vlado že napravili križ. Dokler se Jugo-slovani pehajo, dokler prosijo In zahtevaio, da $e odstrani ta ali oni namestnik v Dalmaciji, na Kranjskem, ali v Gradcu, tako dolgo se da i njimi jrovoriti. Povsem druga situacija za državo pa nastane, kadar pra-viio vbdi: Vaša stvar Je, je -li za državo dobro, da ostanejo Attemsi, Friesf In CIaryi na svojem mestu, nas to ne brisra. Mi od vas ne zahtevamo nič \eč v tem oziru fn v interesu države. Na§ narod ho živel, če ostane vse, kakor je bilo. Pač pa bo znal soditi fn bo po vašem postopanju rudi znal postopat! v svojem Interesu. iz državnaga zbora. Dunaj, 21. novembra. Zbornica je !z-ročila prcdlogb o provizoričnem podali^a-niu dosedanje nagodbe do 31. decembra 1919 ter o podaljšanju bančnega privilegija nasodbenemu odseku; predlogo o zvišanju davka na sladkor od 38 na 54 K za 100 kg. pričenši s 1. Januarjem 1918 (inančnemn odseku; predlogo o prelozitvi okrožnega so-dišča iz Rovinja v Puli pa justičnemu odseku. V debati o aprovizacljskih vpraSanjih ie prišlo do velikega kravala med nemškimi poslanci In predsednikom dr. Grossom. — Poslanec Goli (nemški agrarec) Je namreč prekoračil govorniško dobo 20 minut, vsled česar mu je predsedntk opetovano mora! groziti da mu odvzame besedo. To je Iz-zvalo pri nemških poslancih velik odpor, prlčcli so kričati in poslanec Seidl je za-kllcal predsedniku: »Pfui Teufell Pred-sednlka bo treba opljuvati!« — Predsednik Gross: »Kličem poslanca Seidla k redu, prepovedujem si tako obnašanje. MI nismo v beznici!« Te predsednikove bese-de so Izzvale med Nemci veliko ogorčenje. Nastala je buka. tako da sledečl govornik, minfster HOfer, dolgo ni mogel priCeti govoriti. MInister «a prehrano H 5 f e r: Ni res, da vlada proti poljedelstvu krivično postopa. Žal, pridelamo premalo živil, dovoz od zunai ne zado5ča fn zato moramo pač zahtevati od domaćih poljedelcev, da nam dalo, kolikor mogoče. Konzumenti se prltožuje'o, da dobe od poljedelcev premalo. (Poslanec šveik: ImeH smo letos slabo letino! Minister nato opravtčuje hude rekvizicije na Ceškem in na Moravskem, češ, da se je tem deželam pozneje neka| povrnilo. Pridelek na krompirjn ceni minister na 70 milijonov metrskih sto-tov. 17 milijonov je namenjenih za civilno prcbivalstvo. Razdelitev in transport tega krompirja napreduje ugodno. Res je, da so na Nemškem s krompirjem mnogo na boljem. Pridelali so 6 do 7 krat več, kakor mi. Nemčija nam posije 4000 vagonov, kl so namenjeni za Tirolsko, Predarlsko In Solnograško. Galicija bo morala dati 35.000 vagonov. Pridelek sena in slame je slab. Težko bo preskrbeti armado in civilno prebivalstva Kontingent, ki je znašal 8'5 milij. stotov, je bil znižan na TA milii. ter je bil razdcljen na posamezne dežele. Minister razpravjja podrobno o razmerah v kronovinah ter zlasti o rekviziciji krompirja na Štajerskem. Nedostatek živil borno morali letos pokriti % d o v o.z o m iz Romunije iniz Ogrske. Romu-nija je, kar se tiče pšenice, že izčrpana in od tam nimamo prićakovati prihod-nje mesece ni česar, sele spomla-di nam bo dala k o r u z e. Pomagati nam bo morala Ogrska in pritegniti borno morali vse, kar je doma razpcložljivega. Na dovoz živil so navezane vse dežele, Iz-vzemši Zgornjo Avstrijo, ČeSko, Moravsko, Slezijo in Nižje Avstrijsko brez Dunaja. Ko se je pokazalo, da je romunski dovoa manjši, kakor smo p r'i'č a k o v a-1 L smo morali takoj priceti š t e d 111. Sistirali smo oddajo ječmena pivovarnam in nemogoče nam je, izpolniti obljubo, da borno povišali dnevno množino kruha. Pripravljati se moramo na slabe zimsko čaše in težko je preskrbeti pasivne dežele, če pade dovoz od zuna] na minimum, Minister nato opravičuje oštro postopanje pri poplsovaniu zalog in pri rekvlzlcljah-sporoča, kaj se je do sedaj zgodilo proti zakotni trgovini z Živili ter opozarja, da so bližajo zaloge kave svojemu koncu* Na pritožbe proti centralam in njihovim nradnrkom, odgovarja minister, da so urad-niki se pokazali jako pridne in da prehudt kritika škoduje. — Zbornica Je sprejela ml-nlstrova izvajanja z Jako mešanimi ob* čutki. Poslanec dr. KoroŽec Izjavlja: Minister bi bil moral podati zbornici Jasno sliko bodočnosti In zlasti navesti S t o v 11-ke letoSnie letine. Ječmen in ove« letos kot krušno žito ne prideta v poštev. Odkazanl smo na pšenico in rž. Jugoslo-vani radi damo, kolikor moremo, zahteva-mo pa, da se rekvizicije v naših kraj ih pravi fino vrše in da se s preblval-stvom dostojno postopa. Na Stajer-skem se prvotno nišo vršile vojaške rekvizicije, potem pa je naš skrbnl namestnik grof Clarv prosi! za nje. V ostalem: ZakaJ se ▼ nekaterih deželah rekvirira vojaško, v dragih pa ne? Posebno hudo se Je re-kvirlral na Slovenskem Stalerskem krom-pir. Pri rekviziciji sena In slame se postopa naravnost brezglavno. Štajerski namestnik Je dobro informiran, kako se godi Štajerskim Slovencem, ne stori pa nič. Za Dalmacijo zahteva govornik Izdatne pod-pore, isto za Goriško ter opozarja končno na razmere v Bosni in Hercegovini, kjer postafa lakota vedno strašnejša. (2ivahno odobra\Tanje pri Cehih in Ju^oslovanih.) Nato govore poslanci Kraus o razmerah v nem5kem delu Češke, poslanec P e t r i c k IJ o- aprovizacijt vzhodne Ga-Hci?e, poslanec Jerzabek 0 Zidih kot dražiteljih živil. Poslanec Jare: Pri rekvizicljah s* vedno zlorablja beseda o patrijotizmu. Če kmet ne da vsega, kar Ima, pa mu očitalo, da ni patrijotičen. TudI vlada operira s ta-kimi očitki. Beseda »vzdržati in vztrajatl« pa velja le za nižje sloje, ne pa za bogataše, velja le za Avstrijo, ne za Ogrsko. Govornik oštro biča hude rekvizicije na Kranjskem, ki je morala dati skoro vso krmo armadi, tako da Je uničena kranjska Živinoreja skoro popolnoma. Kriva je tudl vojaška uprava, ki pušča na tisoče vagonov sena, da ^nije na dežju ter vlada, !đ nima poguma. da bi govorila z Ogrsko resno besedo. Vlada naj odgovori na vprašanje: Koliko nam je dala Ogrska krma, slame, živine In krompirja? Če Ogrska nt da vsaj toliko, kolikor nam Je dala v mirnih časih, ne borno vzdržali. Kje Je tistih 140.000 vagonov, ki so nam jih v mirnem času prodajali Madžari? Strašno Je priza-deta Kranjska pri krompirju. Kranjska prl-dela v dobrih letih ravno toliko, kolikor sama potrebuje. Letos pa Je morala dati 400 vagonov krompirja za soSko armado. Ker ni krme, moramo znižati število živine. Navzlic temu pa na Kranlskem ni mesa niti ea starčke in otroke. Ljubljanski centrali na ljubo kmet ne srne klati doma. Sladkor, petrolej, usnje so kmetu neznane reci. Ka! je storila vlada, da si zasigura svoj delež na poljedelskih pridelkih v Ita» liji? Žc danes prodajajo na Dunaju riž in olie iz Italije po neverjetnih cenah. Govornik apelira na vlado, da nai se v zadnji uri moSko postavi proti OgrskL (Živahna pohvala ori Jugoslovanih.) Poslanec Uebermann Jzvafa, da so razmere v Galiciji obupne. Ljuđje že osem dni nišo dobili nobenega kruha. V posa-meznfh galskih mestlh so izbruhnill nemiri. Govorili so Se poslanci: WoMmeyer, Lasocki, Schafer, Đaxa, Bradač in Fried-mann. Prihodnja seja ▼ petek. 8tran 2. ,5LOVLK^i\i NAKuu*, mi* 22. novembra i917. 268. šttv. NOV SPOR MED POLJARI IN VLADO? Dunaj, 21. novembra. Poslanec Glotn-blnskl je odložil svoj reftrat r proračua* skem odseku. V včerajšnjl seji Poljskeg« kluba je poudarjal, da vladi nlčesar nt ftori, da bi Izboljšala gospodarski p lolaj V Galiciji, kjer odiraio centrale prebival-•tvo nemoteno naprei in kicr vladalo tudl glede prehrane naravnost obupnt ra zrne rt. Vse kcnlcpence t vlado da so ostale bret-uspe^ne. Zato ne more vtč obdrlatt r#-ierau. PRCISKOVALNA KOMISIJA ZA I RAZHERE V ARMADL Dunaj. 21. novembra. V brarrbnefll odseku se ie dane? privela razprava o p:ed-lofu. da nai zbornica organizira posebno komisijo, kl bo prei^sovala vse pritoibt radi postopanja z vojaki, radi preiirane v arraadi in drugih nedostatkov. Domobranski minister se je izjavil proti ustanovit vi take komisije. PROTI VPOKLICU NESPOSOBNIH V CRNOVOJM^KO SLUŽBO. Dona}. 21. novembra. Brambni odsek f% danes sprejel resoludio, ki pozivi-a Vlado, da naj odpravi § 26 čmovor ' * .a organiiaciiskejca pred?isa iz leta i : t tem predplsoin zvezane določbe, v koli-kor se tičejo vpoklicev nesposobnih v Črnovojniško službo, ker so te doloCbe t nasprotstvu s 5 1 črnovojniškega zakon*. Za resclucijo so glasovali JusoslivanL. Ceh!, socijalni demokratje, Ukrajinci ter del Poljakov. Nadalje ie sprejel odsek re-solucijo, ki pozivlla viad'v da naj tekom 14 d^i prcd!oži vse predpise, ki se tičejo »porahe vojakov in črnovojni'vov ter po zakorti o vojnih dajatvah vpnklijanih oseb T ▼oia?^sh in privatnih cbratih. INTERPELACIJA POSLANCA MARCKHL*. Dunaj, n. novembra. Poslanec Marckhl tn tovarili to podali v dtrainjl •eji držsv-.ega zbcra ro*ebno Interpelacijo, ki pro'c-stira proti •slaviz'-arju.-, kl ga ba-Je izvršujejo državne oblast? na stajer. akem In ri Krar.js'^em1. »nterpelantl se pri-tožifjejo, c!a vlada r« nastopa z vso brez-•bx:rnostjo prcti slcvenskemu fiascplsju in •fovens'.ci j?.vr.o:*j. ki ce ogreva za jjrjostD. vanske dekoracijo. Glavni del lr;terpela-••j© Je posvećen plakatom za nebiranje raznih darcv v vcjrs dcbrodelne namete, kl da £0 v Ljubljani Ie slovenski, akeravno «o tu nerr'f've na'jfral!z_ no (!) po?*c-:ar]e nnpram Slovencem takoj ustavi ter se zastavi za raro-'ne pravice Nemcev na Štajerskom in na Kranjskem. Ogrski državm zbor proti uh®:!! in tegosiovanom. V ogrskem državnem zboru Je odgovori! ministrcki p.-p«i«edn:k dr. VVekerle na Tfazovo Interpelac-a e poljskem vpraia. nju. lzvajat je med drugim: Varttvo naših Iftteresov zahteva, da se nai zunanjl minl-#ttr v zvezi s pripravljanjem mirovnih po-gojev ne b=vt samo z oniml riovimi dria-vaml in Upremenbami mej, ki nas zadeva-Jo neposredno, marveč, ki na« sađ?vajo tudl posredno. GJ-de obttke, kako hoćemo novo poljsko drravo organiz reti In za b©-đoce 2a«igu-eti, s« vrše »edaj pogajanja, Končno pa se riore to urediti Sele ob »kl«-pu rriru. (Pritrjevanje.) Q(*de vi»edih po-gajanj, pa m peg-'no varovaio paritetno staliiče ogrsk« države in rjeia zakonito zajamčena sa^re-atojn^et. ka\or tuđi gcs*3cdar«ki »ntere«! Onrtke in 2 da ee bo poljsko vpra%anje, v kcHkor te tiče cdnoiajev rove države na-pr»n mosic-hSji. predloillo kompetentni prt«o|! ienisistive. (Cdobravanj«.) Po«la-nec Screnya orrs=Suje nscade v avstrijskl zbornici r.a Ogra'a«tl-je. Poftlanec Po!enyf zahteva tamostojn« ogrsko armado. Po6!anec gref Andra«»y napada čehe ter pravi, da nimajo od mJ-rovne kcrfere-.ce r ©2iron na n»ie zmag«-vito o^ožje ničes^r prlčakovr.t*. Andras«y »avrcia prlmera med žahtevannl In težnja« ml č«hcv in O«?rcv. Orri nišo, — trdi go-vorn-k —. nlVr'nr r?.ci!l srcdttev, kakor jlh rabljo Ćehi In «e *-!ch zcrsigjo rad teinja-mi. c^labHI Avitr!jo. Konč-,o oma^uh ^t* derBiizem za Ocrsko xa ntvaren. Mini«tr* akt pretfcednik V/ekerJe Je Izjavil, da mu je avst.-ijski mtn»?tr»ki pred*edrlk izjavit. dn nima niče«ar crraviti % temi napadi In da Je IrročH cesarju memorandum, ▼ kat«-rem jt ©pozortt na neverno3t tega »trem- j ljenja. Tuđi je avstrijskl ministrstrl pred-s«dnik poob*3*čen Izjaviti, da je ceaar prcti vstkemu etremljenju. kl bi moglo ikodcvatl integriteti Ogrsk«. Potlanec Fenyes je Intcrpeliral za-adl dogodkcv na •vstrSjskih torpedovksh. Po odgovoru hon-vedskesa ministra. *ki ni bit Informiran«, M je seja zakijučita. PROTI IZJAVI MPCTSTRSKEGA PREDSEDNIKA WEKERLEJA. Du ah 21. novembra. Jugosloran-sk! klub i si Ce~ky Svaz sta vložila cla-nes slede^o irxterpelacijo na ministr-skega predsednika in na justičnega ministra: V ogrskem državnem zboru i^ podala ogrs^a vlada včeraj izjave, o katerih dalekosežnosti smo si popol-nonia na jasnem, akoravro ne preje-njujemo pcmena erostranskih parlamentarnih aktov za končno re^iicv mi-rovfe^a vprašanja na demokratični podlagi svobode vseh narodov. Samo po sebi umevno ie, da te izjave ne mo-rejo ni^esar spremeniti na dejstvu. da sta češki in Ji:g:oslovanski narod eno-dušno in neomajno odloče-na stremiti po uresničenju programa majniške deklaracije. V najboljšem namenu svarimo tuđi vlade, naj ne eksponi-rajo krone v političnih boli h, že radi teza ne, ker ta metodi v sed^njem času ne bi mogla imeti druge2a praktienega rezultata, nejro ta, da bi narodi, katerih interesi in stremljenja so s tem prizrdeti, tem bridheiše morali cbčijtiti razliko med n:T-d -. ki ir-a državno satnristojno«t in suverenost ter med narodom, ki ma je bila samostojnost odvzeta. Ali to Vaše ekscelence pripravljene, natanCno pgv^UU. kakio« ©bljubt I* izjave je dala vlada kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, ogrskl vladi glede naše, dne 30. maja 1917 v državnem zbora podane izjave in naJih nadaljnjih izjav in kal je zagotovila ogrski vladi? Ssftlsf Mr "rati 'n^j-iuti UtUarsdii? Zagreb, 21. novembra. »Hrvatska Drlav.i- je prejela iz Sarajeva sledečo brEojavko: »Nadlkof dr. Stadler se v »Hrvatske m Dnevniku« i 7 i av1ja proti jufoslovan-ski deklaraciji od ,^0. maja 1917. Člana redakcije Benko-v i ć in Gavričstaizstopila.c Itsvnovesje ob Fisvi. NA$F LRADNO POROClLO. Dunt?j, 21. novembra. (Kor. urad.) Ob do!en!! Plavi sestral u'e ?:ali- ?2jfska rr ' "**3 ro nacrtu t:a vz' od- f:cm breju su cee Krale. Slcer n'česar poro^itL — Šef generalnega ^taba. NEMŠKO LRADNO POROCll O. Berolln, 21. novembra. (Kor. ur.) Italijanska fronta. Polo-aJ je ne-lzprcsienien. — v. LiuienJorii. I til I jamko bojište Strojno poroCHo povori eamo o rai?tr«ljevanja krajem na rahođnem bre?u epodnj© Piave s strani ItalijanoT. Po na^^t^^ streljajo pa nje in *\h bo^ejo uniCiti ter tako vzeti opo^iSči pa?im <"etam, de?ukočim na obeh bre^foTih. Kak kraj s« eicer lahko razv lje. a!l r.a^eifa prođirar.ja ob spodnji Plavi to ob*tre jeTftnje ne bo u?tavi!©. Italij&n&ki šunki zadnjih čni međ Piaro tn Brento eo bilf si>.l ter »o ustvari!! ir.1moc:rede nekako rarTiotef je. TutU na riaoki pl^noti Sette ConvjBi »o s^ %Ve na obeh straneh prerej fjpdaaii!«. AH tuintam se ni potovc^t UfpeSse^s načaljnjega vojevanja pri naSib četah prav clč zmanj^ala. Na^R^anle je oviralo tudl j»ko slabo treme. Boji se beđo TTftili dalje ia Francozl »odijo, da se bo zimska vojna odisn*avala v Ita'Hl, bodi"! ob Piavi ali &e g'oblje v Italiji. Vedno bolj je osrrcžena ita!ijan«ka fronta na gorski »^»-ani. kajti »avezniki »e pornikajo naortno proti ravnini. Grozovito besni boji se od_ Igravajo tu ta etanejo Ita'Hane ogromne U^ube. Novi franroski nsi^istrski predseđ-alfe Clemencean ««rnatra položaj sa »zbolj-§an«. General Foche bo Bapraril baje skup. mi bojni nacrt. Cesar na Jugozapadni fronti. Cesar je včeraj oćrotoval z Dunaja na jugozapadno fronto. Rastoči prltlsk na levo i talijansko krilo. Iz vojnih poroZil. Deveti dan cbrambe na fronti Piave so napravili Icalijanl posebno ljute razbremenitne naoade na svojem najs':!-ajneišem levem krilu ▼ sorovju. V>i snn!:i sn bili brez-uspešnL ker so jih prija'iovale okoli A~iaga borečs se c. in kr. Cetc, ki stoje na čuvaliSču za Vse \z gorovja ▼ nizino siječe čete. »Agence Havas* poroča: Na nairb^utlilvejšem delu italijanske a:inade. na levem krilu, traja nad vs2 l'tit! priti«k »druženih nadmoćnih bojnih bolnih sil nen-iklh in arstro - ozrskih. Tam je položaj iako resen. do2im je $e nejasno, kako «e razvijejo stvari t središču in na levem Ltahjariskem krilu. Pred bitko ta Benetke. Iz Curica: JtalljansVi ir»erodajni krn^i sndijo, da je pričaVovati neposredno veliko bif;o. kl odločJ usodo HerctV. Pe-J'.eriev po^oče-'valec v italijanskem slnvnem ^tanu pravi, da ugodno žirnsko vreme posne^uie 2r>petni prićetek boja in da se vrši bitVa na as!a*M ▼isoki planoti, ▼ s:orovju med Brento in Piavo in vzdolž desnf^a breza Plave do morja, tore? na fronti ]2V km. ftaliiar?^i odoor r^*af5a. Francoski voja^^j VritiVf \z-va!ajo. da ima?o bnji ob ^p^dnji Piavi ra-men, vs^ati ifalijanske sile, dokier n?R0 Izvedene operaci!e na asia Oard^Veora jezera, drv%\ od f)ardr':ftra if-rera do Piave. Ta ođ^ek je za srđai tin}-va^nrjst. Tn^al vr'e^i se boii so m*»r"dai-n»*n oomrrt tn bodovno«! Trttii cd^ek je ob (Men«! P'lvi. Trevif. Pr^>o T-nrarn porr.čajo, da je civilno prebl^alstvo «aptistHo Treviž. A«f IcSko - francuska po-m r> č Italiji. »Ward Priče- pornča iz U«ll'a^«k£za elavne?« stana dn« 1*. no-vcm?^ri, dff po ceMah v tornji Italiii k»r Tirnih f*\tzv\i Čtr n •tne^om po-krite alpske pre!*:*«». Ane'e^ki monitr.rjf jt« ndel«fuiejo nnramb« Piave in obstreliujelo sovra^njkt oh reknem izlivii. Prebltje nh < p * ^ n j f Pfavi. T« ž»r»fv» se noro£a. 6a je «f^?ra| Dlat zaukazal prebltje ob spodnjem toku Plave, ker }e pokrniJm ob Orl«tl«r! preplavljena. Pomlloiecnl italilaflskl deierterjt »Of^rmle đ* Hilia« poroča, da Je kralj amne«tfral de^erterie, »ko #e t«ko| vrnfjo ▼ voialko službo. Ti defef-terji priđejo ▼ posebnHi formiciiah ttkoj ni ffonto. Sun«lr v • r e • eitfntf. »Corrte-rm <1eHa »er«« lrvala, 4a hf»^enta ta*r>J pm«*^tl. Lift pri. rt na4t!j*. 4i n bo tr^I Izplafalo ententi, »>ro v^o bto5"> silo j>or+n.*\ na italijsnpfro tjojii^e. ktjtl na t*m bojiifti par!e odlo?i-tmr ▼ t»vetr>tr.i vnj^l Tako cnajo Italljanl neprdtsno vabiti auglelko * fran*o*?ro po. dio«. r(»1fia»^kl 11 stl ft to)AlK«fri p o 1 o I a J n. li Lagan* 81. novembra: Italijan**) Httl piftejo o vojalkem polotaju alarm lm jo^« tu potidafjajo Basdevno bo ■4g|a|hU ^tobU^Mtt B^^^^^^ A ^^MB^^M ^^^^^te Janju avBtro - ocrskih in nemftkih dlvizlj, kateria skupno št&vilo se ceni na 80, kakor tuđi o dovalanju teik« artiljerije. ITALIJANtKO URAONO POROClLO. Z ». BBreubra. Na fronti kriboT Toni I, a ia Monfinera je trajal jake ljuto ponoći 1T. aa 18. pričeti boj. štirlkrat je prekini! ■OTrražrik c-streljevanje naših po-zicij na ▼iiini MonfineH, da vrže svoje mat-e na &J«. Ravno tollkekrat eo stopile naše l-et« proti njtn.u \n ga vrgle iiasaj s hrabro&tje, pre&e^ajoco vaako pohvalo. Naći oJdelki so na taljevali včeraj ■ ospe. hom svoj« đeine prottofemire, ki to nam dale 18. 1b 19. t. m. BOS vjetnikov. med temi tri oflcirje, pet strojnic in okoli sto pušk. Ob đe!en;i Piavi so bile na ma lem oto!;u nasrrnti Foilni vrlfnjene tri Btroj-iiire in feteviine puške. NdSe letalske sku-piae eo zadeie ponovno ufinkovito so-vralne na cestah v globoki Piavski dolini do visine Qtiero kurakajoće čete. Ponoči bo oLlcUH naži rouljivi srakoplovi eovraž-ua tab.rižfa pri Tore di Mostos (Llvenca) in okoli ciotta f Moti pri Livenci b števil_ cimi bomi ami. Most je til poškodovan. ijve 6ovr_.ixji ittali sta bili zbiti. Albanija: ZJutraj rgo<]aj 18. t. m. je B^partel »ovražnik t Tf>l5l:era številu ob t'.. OvV.-ji V\j.£i n.csti.'ee < if ik Joris. Po živfc'i^.em bo. a je bil prisiljen, umakr.iti se; pu-'til je nam enega ofirlrja in nekaj most v a. 21. novembra. VČeraj moćno artl-ljerijsl^o dflovanje na vsoj fronti. Na OLiežnl pokrajini podpira nas kraljevska mornarica in angležki moritorji na aktivan način. Popoiđne je eovražr.ik napađel tri-krat ljuto hrib Perti^a 8L.verozapadno hri-ba Grappe. Bil je vsakikrat zavirijen s tež-ki ni ii. cubaoii. Na hriim Tt>mbi in Monfe-nei i se mtanterijske akcije nišo več prifele. Naša letaia so napravila i rinkovita bombardiranja in prestala ?eč bojev a sovraž-nimi aparati. Dve sovražui letali sta bili •estreljeni. Hrw U2 LSt;.a na zopady. MMŠKO LRADNO POROČILO, Derolin, 21. novembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišće. Skupina gfm. K up r e h t a. Na Flandrskem ]e oživel ogenj otl podneva uaprej pri Dixnmide-n?i In Hoiiihouistskem gozdu do Becc-Jaera. Med Poeicapellom in Passhen-dae'om ]q bilo tuđi včeraj streljanie ze-lo 5*uso. Stupnjevano ognjeno učlnko-Mine na već točkah v Artoisu. Ognju so sledili sovražni izvidni šunki, katere s:no zav mili. Med Arrasotn In St. Queo-tliom ie uvedel moCnl angltški artiije-ri:?!ii boj angiebke napade, katerih Slavni surek je bil namenien med ce-sUml iz Bapauma in Perronna proti Carabraiii. Doclm je ta sunek stremU za rrebitjcm naših pozici) v srneri na Canibrai, so imeli severno in južno od glavne^ ho]nega pclja pri Riencourtu In Vendhui!« izvr3 ni strenkarski na-pi;t?i krajevno omejene cilje. Med Fon-ialnes les Crolsilles in Rtencourtom se sovražniku ni posrećilo protlrcti preko na^:h na'spreclnj'h črt. Na bo-nem polju se je posrećilo sovražn:ku pod za^člto štev'-nih oklopnih avtomob'ilov pridobUl ta!. Naše rezerve so rfele sunek v za-dai Ie:>e^ih pozicv«ah. V bojneni pasu le-žeči kraj', m^d nj'mi Grz'.nconrt in Mar-coinR so ortali sovra/niku. DeH v po-zit^ph vzidaneKa materijala so bili iz-gubfien?. Južno od Vcndliouila se je zlo-m»l nacrđ an^G^ke brigade z veliklmi lz^:hfrm?. Pri St. Oiientin« In južno od tam ie b*l boj arWjeri e In minometov ver^ih stopn»evan. Zve^er »everno od Alaincourt? izvršeni Fimek Franrozov smo zavrn'I". Huđl O9:cni v boinih odsek Jh je tr?]al do oofnoč! ter noieni po-pfip'jf. Dj»t»es zji'traj je pri R'enconrtu zop«t ožive! z veliko silo. — Skupina nemSkega prestolonasled-n i k a. Zvišano bolno dclovanfe sever-nozan?dno od Pinon^ in vz^odno od Crani«!. Na vj.+^ćnem br?^u Mosc r^^ni vn 7rvr-'»tv; ? —ti^^^f-c^a šunka ▼ jiitran'fi ur^h ob rozću Chaume čez dan n! več oživel. Vzrjnrinn b^jrre in makedonska fronta. f*it--pHorPi*«*i vecjih bojev. — v. Luc'cndorff. Nf!M^O Vr.CrPNO POPOCTIO. Berolin. 21. nnvembr?. (Kor. ur.) WoUfnv urad poroča 21. novembra zve*>r: Na bojicu jugozapadno Catnbraia ie An^lež od opol-Hne ponovno napadaL Boji se se vrše. Popoldne so se pričeli moćni franeoski šunki na fronti od Craonne do Berry- au-Bac. Na vrhodu nič po?ebne?a. Iz Italije nit novega. RAZSfP.FN.m POMOPSKEGA VOJNEGA OKOLIŠA. Berolifi. 21. novembra. Nerr^ka vlada je irroOila vladam zavezni5kin, nevtralnih In sovražnih držav sporo-čito, glasom katerega se v dopolnilo progla?sitve zaprtesn pomorskega okoliša t dne .11. januaria 1917 dne 22. novembra 1917 ražširi zaprti porrmrski okol^ okrog AnjrlHe in Francoske ter se zanro vode tuđi okro? A^orov fn priklopi zaprtemu ^nmor^kemu nknli-in tudl do stdaj odprti pai na Grško. Razne vnine vesti PR?GR.^M N0VE9A FRANCOSKEOA MIN13TR9KEQA PREDSEDNIKA. Parit« fll. oorembrm. Minltirtkf prei. ••^nlk Clemenceau }• v zbornici Irjavll, da [ J# pfvtl #rviM Mn#r p# wjn^ tttr im mort aoglaiatl • Um, da bi se nahajala v tej družbi tuđi Nemčija. N«mčiji ni ni* sa-upati. Njegov ailj je — afttafa. Oaljubll Je, da ne bo vei n^tene tajne diplomacije. Vladal bo pošteno republika neko In eocl. jalne. Zhorniea rr.u Je Izrekla zaupanjt. NOVI VPOKLICI V AMERIKI. WasbiaHon, 21. novembra. Vlada |e vpoklicala Se raipo-ložljivih 9 milijonov mol v v u j a Š k o službo. AVSTRO - OGRSKA IN AMERIKA. Ansterdam, 20. novembra. Za nadalj-n\ razvoj razmeria med Zedlnjenimi đrža-vanj in Avstro - Ogrsko je pomenbno, da je dobila velika, tu etablirana podružnica -American Express Compa^nv« od ncw-yorške eentrale tega najvecjega spedicij-skega podjet;a naročiio, da naj ustavi vse trgovske si;T c c vsemi firma mi v deželah centralnih držav. Arneriška vlada Je prisilila newyorško centralo, da je izdala to naredbo. NEMČIJA IN ARGENTIMJA. Pariz, 20. novembra. »Temps* poroča: Nemš! i državni tajnik Kiililmann je izjavil berlinskeinu argennns^emu poslaniku Mo-lini, da nemška vlada ohžah'je izraze v Luxbu/sovih brzojavkah in da želi vzd'--žati prisrčne stike z Argentlnijo. Prcdsed-nik Arsentinijc je bil s to izjavo zadovoljen in je izjavil, da ni povoda za izpre-itiemho stališča Argentinije napram Nemčiji. Kongres latinekih anr.eri*5rlu.iPio potnifel \% Pe_ tron-afia. «li e» ^ K^r-^n^Ttlj \t obupa rart Birojim poToSaJem ▼ Pokovn uetrpli?. St**oS-no se rtnatra. dn bo Petro^rad t 10 đneh izstradan in da w bcr'o ententni velep^-slanliil ▼ Vratkem ođpeljall. Stockholm. 21. ncrremlrra. (KOt. ur.) »PoliHk*»n« poroda* da je đosp<*llk ▼ Torneo bresii^na brzojavka, ki pravi, dft 80 hotel! kozak! pri.1*»tl K^ri^np^vera, c^ft g* izroče revolur'lioTir'rjecn. KerjeneMj pa je. pre-oMc«fpn r inirr»ftria žM£al. Vsle*! generalne Ptarke rt a F*fn#kein efeso«isi n© lzhajajo. Safno v HelFtn»f>>riu in UlpaborfU i»© tiska lift. za etavkaloCe ■ oficfjalnimi poročili boijpt vi kov. Fk?«kiitiTT;i komite delaveke garde na Finskim je izđal oklieT r kat«-rem pc?Wlia pre^i r«ein, da naj M ifitijo Ipoši^mi?! in konzulati t^r »e obljubi ja nr#-r»iter prehmn© potom rekriEiclje n«eh talog, ki naj me po^tarijo po*i demokratično kontrolo in «nfekomerno razdele. Na Finskcm. Stockholm, 20. novembra. (Kor. urad.) Glasom poročil ii Torneic, vlada na Fin-skem ft podobrit samovoljnost, kakor na RusKem. 1« provincije poročtjo d Številnih fro»rdt}?tvih irt spopadih « rn«5čar^kimi stoji. Sociialisti so sklicali stari dcželni zbor, ki je botrdil proglasitev samostojnost! FirrVe in zakon o uvćdbi o?emurrif?a detavnlka. Mc^canski sloji pa prtmavajo «aitio r »^oitvilitni deželni ?b r. pMkkemu in žnste'kernu konzulu ▼ riatiarandi se Ie prep--.verJato, priti v Tornejo. V neaeljo no hottfli n:r^o'*nikl V Torneii aretirati angl?-Ike. franeoske ift ameriSke 5a5tnike. Nego-toro )e, kako dolgo bo trajala generalna stavka, Ruskih časopisov me puste čez Pololaj ntsBie ured anteno zlenito. London, 19. novembra. (Kor. urad.) V poštanski fbornici Je iajavl! zunanji minister Balfour na tozadevno vprašanie, da položaj v Rusiji še ni razjašnjen* dasiravno se zdi, da so ekstremisti v Petrogradu ia Moskvi na površju. Fofajanja zaradi usta-novitvt koalicijske vlade dosedaj 5« nišo imefa uspeha. Začetkom pretekleia tedna pretrgana brzojavna zveza z angleSkim veleposlanikom v Petrogradu je »opet popravljena. Afigleški veleposlanik Ofttane n» svojem mestu. London, 19 novembra. (Kor. urad.) Pred prenapf hijeno fbornico je Asquith otvoril debato o novem rvetu zaveznikov in o govoru Lloyd Georgeja v Parizu ter predlagal, da naj »e debata odgodi. As-Uuitji je naglašal, da je treba, da vlada prevzame brezposojno odgovornost za to, kar se je storiio in kar se ni storilo. Glede govora Lloyd Oeorgeja v Parizu, je izjavil. da hoće sicer preprečiti vsak spor. vendar pa bi zamudil svojo dolžnost če bi ta govor omtlovaževal. Govoril je nato o izvaianjih Lloyd Gcorgeja. Za njim je govorilo še već drugih poslancev. Asquith je izvajal, da vrši Nemčija popolno kontrolo nad svojimi zavezniki v polftiki in v vodstvu vojne. Odklanjal Je vsako organizacijo, ki bi nasprotovala odgovornosti generalnih štabov, njih vladam, ali pa prikral-šala odgovornost vsake vlade zaveznikov pred lastnimi narodi. Z ozirom na govor Llovd Georgeja v Parizu je vprašai As-quith: Ali ni dejstvo, da je do dneva pred nemškim nanadom na Italijo Cadorna za-upal na to, da bo pri tem napadu zmagal? Glede drugih toćk govora Llovd Georgeja je izjavil, da je Llovd Georne namigaval, da se je potratno ravnalo z angleško hrab-rostjo in angleško krvjo, dasiravno bi bili zavezniki potrebovati angleSke čete na strategično bolj važnih točkah. Dvomi, aK bi se bil kakržnikoll svet zaveznikov vme-šaval v eno izmed obeh velikih ofenziv na zapadu. Koncem svojega govora je Asqutth naq;!a5al med splošnim odobravanjem so* delovanje Anglije v vojni. Od?ovarjajoč na Asqulthova Irvaja-nja, }e izjavil Llovd George, da hira stvar zaveznikov ob pomanjkanju sodelovanja in da se on v svoji kritiki ni obračal proti nobenemn generalnemu štabu ali vrhov-nemu poveljniku. Samo to je hotel nabasati, da Je imelo pomanjkanje skupnega delovanja p^i zaveznikih vedno za posledico nesreČe. \nglija ni odgovorna za ita-lijansko fron •. vendar pa je (talijanska fronta važna rdi za angleško fronto. Na italijanski fronti je prišlo do poloma. An-gleži, in ravn^tako tuđi Francozl, so takoj pohiteli tja, da popravijo to nesrećo. Mi želimo zmago in jo hoćemo doseći, ne želim pa, da bi vso pezo vojne nosila An-glija. Zato želim skupni svet vseh zaveznikov, ki bo razdelil vse vojno pozorlšče na ta način, da se bodo mogla uporabltl vsa sredstva zaveznikov, da se ojaći pri-tisk na sovražnika. ZavezniškJ svet bo po-maj^al. da se bodo izravnali nasprotni nazori med zavezniki. Končno pa bodo vendar odločale vlade. Llovd George se Je obračal potem Droti onim ljudem na An-gleškem, ki seiejo Tiezaupanje In zavist na-pram Francoski. Francoska ne želi dni-ge?a. kakor da se osvobodi SOletnejra o^roženja. Končal je: Vidim na horizontu skrbi, toda ne takih, da bi zmanjšale moje zaupanie. Dve stvari bi nam bile mogle prinesti poraz: vojna podmorskih ćolnov, katere se pa sedaj ne bojim već, In pomanjkanje složnosti. Podplram vsak naČii, ki nas dovede do resnične zmage, do mini in blagostanja. Naši begunci. g. Dunaj, 19. novembra. Ko so bilf priče)! Izpraznjevati Boftko in Idrijsko d6!ino na Tolmtnskem, se je pri* fiefo v parlamentu misliti na skupno naa«-Ijevanje v boljših taborllčih. Za ta slučaj bi bili potrebni nail uradnlkl, ućiteljl itd. Zato sem se obrnil v »Slov. Narod« z znanim pozivom, ki Je tmel sicer lep uspeh, ali do — Izvršitve ni prišlo. ZdaJ se mnogi begunci že vračajo In prlčne se akcija v ve-liNem obsegu za vračanje v domovino. To na znanje tištim gospodom, kl to poalall svoj« ponudbe. Veliko nepotrebne plsarije in tudl poitnih troškov povrročajo nezadostno pojašnjene pritoibe. Glase se n. pr.: Po svojem možu (sinu) ne dobivam že cell dve leti Itd. nikake podpore. Na to sledi točen naslov vseh oškodovanlh Clanov rodbine. Zapomnit« si to-le: Evldenca za vzdrieval-n« prtspevke j« urejena po Imenu vpo-k I i c a n c a in po njegovi službi. Zato po-ročajte točno: 1. Ime. starost vpokllcanca, kdaj" je odšel k vojakom in kje služi. — 2. Imena tn starest tistih, kl jlm tiče vzdrže-valnl prispevek. — 3. Svoj domaći naslov in sedanjc bivališče. — 4. Kdaj in kje ste ie prositi In ksksna je bila reiltev (ozlro-ma da reSitve se ni.) — Ker upam, da bo rmel osrednji odbor dunajskl svojo povsem urejeno rlsarno. p»"|?aku!em odsl^l boljsa In hKrejSe reSevanje taklh slučajev. — Silno veliko tkede so trpeli nail rojakl v tem oziru. Mnogi begunci so se obrnil! name • prošnjaml, kl Jtm nlkakor ne morem vstre-6i. Jaz nimam v žepu ne služb, ne prlmernlh stanovanj, ne kmetlj. še manj pa kapita-lov? da bi delll obleko in obutev. Ako bo mogel hovi odbor v teh ozirih kaj pomagat?, bo to že objavljeno po slovenskih Ća-sopis'h. »NaŠI begunci« v •Slovenskim Narodu« bodo tuđi zanaprej stalna rubrh ka. Le čitajte in ravnajte se po njejl Svoječasno so bili naznanjenl kraji, ki so bi!i dovoljeni za — vrnitev beguncev. Tem bi s* imela podpora ustaviti že a 15. t. w„ a je zdaj ti rok podaljšan df 19. decembra. Vprašanje pa Je, ali bodo mogli a 1S. decembrom to pcdporo res vsem ustaviti. Kjer nlso dani življenjski pogojl za begun-ce, Jih ne morejo siliti tjekaj in zato jim morajo begunsko podporo še nadalje priznati. Zato naj bodo begunci le mirni. Toda prosim poročila, kjer bt grozila taka ne-varnoSt, da se bo to na merodajnih mestih takoj poaredovđSo. — Čujem, da so na Ju* nem Stajcrskem ponekod Ie haznanilt, da be podpora ustavljena. Sporočite rrl tiikoj. kje In v kakem obsegu Je bila d?na taka — odpoved podpor. — Zastopnik »9tov. NareJa«, Dunja 1^ Parlament. I ili Ji torel! Mm m poielS: mi imeti &dm osut 268 9fev. SSLGV£NSKJ NAkUU*, aiie 22 novembra ieil7. SttJti 3 Politiine vesti. = Za deklaracijo. Občina Stari trj J>ri Rakeku je poslala Jugoslovanskemu klubu siedečo izjavo: Občinski odbor v Starem tr^u pri Rakeku je sklenil v današnji seji, da se seglasno pridruži iugoslovanski deklaraciji z dne 30. maj-nika 1917. Vse naše moči stavimo na razpolago, dokler se ne zgradi jugoslo-vanska država pod iezlom habsburške-toreoske dinastije, ravno tako zahteva-mo in rotirno naše gospode državne po-£ance, da delajo z vsemi mačmi, vsi jropalnoma edini ncomujno vetino na to, da dosežejo vzvišeni cilj, katerega nam kaže majniška izjava, da se za jeden-krat in za vselej otreserno tuj^ga jarma in pridemo tako do narodne svobode in boljše bodočnosti. Kvalcžno pozdravljamo trud našega viadarja Nj. Veličanstva cesarja in kralja Karla, ki dela na to, da čim preje zasije narodom zlata zarja miru. ter se pridružujemo tuđi filfrovnemu stremljenja Njegove svetosti sv. OCeta Benedikta XV., da se sko-raj dosege pravični mir vsem narodom. >2ivela Jugcslovenija!« — Zupansrvo otčire Stafi trg, dne 18. novembra 1917. — 2upan: Josip Jkrbec, Lr. = O - ' *i v s!oTcnsk!li 5trafl-fcr!i ":~e i ... ..i dopisnik zagrcKkiii katoličkih *N-.*vinc ter navaja, da so se v \\«ch trch slovenskih strankafi pričele cr —■ ~'-r---.ti ororicijc, ki bodo teđajale s\( :;:ike. Kot po««ben zniičaj teli C^ozicii omenja ćopisrik, da so izrazito fuposlovanv _•«. izrazito ju-gos'ovanska v zrr.islu danajske deklaracije. V V - r.arrcvlni stranki ni nobenih r ioćlh $i naziranj glede srr.er in .j naše v*e* ke narodne pe'irkc. Izvrševalni cibor in vsi somis-ijerTci strankf sn : edini v tem, da mora biti naša poli.-ka jugoslovanska v Tmls'vt deklaracije in baš izvrševalni odbor Narodno - napredne stranke je v t?rn oziru že veekrat ;-:~ :'vno pokaza], da fcrez vsa':c?a ; ■ ■ a stoji na stališčn našega narodnega ujedinjenja in narSc^e r " ■ *"* = Sh ** ..i Štajerske^. Državni poslanec dr. Jankovič razflaša nssled-flje shnde: Dne S. decembra v Smarju pri Jel^ah v *o?tilfii gosp. HaNana; pri Sv. Križu pri Slatini dne 9. decembra v društven.em domu; dne 16. decembra pa v Kozjem v dvorani okrajnega za-stopa gospodarski shođi. h katerim se vst interesente iz vseh občin dotičnega okraja vljudno vabijo. = -»Nenr3If!'' Celovec V izkazu v Ćefovcn od 15. do 31. oktobra umrlih Celovčanov je navedeno 21 imen. Med temi naidemo 13 slovenskih imen. ti so: Elizabeta Verhovmk, Lovro Madrič, Maria Kclen-:. .Margareta Šlatej, Karo-lina Kristalnik, Helena Pezdevsek. Elizabeta Dovjak. Simon Pravnik. Johan Ko]a. Anton č-uden. Elizabeta Primožič. TomaŽ J^rc. Karol P^traC. == Deputacija Slovakov pri pred-sedn"*ku » :Jk«ga Svaza«. Olomuški »Pozor* poroča, da ie dor*a te dni povodom SOIetnice predsednika »Ceškega Svaza« poslanca Stanžka do njega do-ptuacija ogrskih S!ovakov, kl se my ie zahvalila za pri zađe van je, da se Slova-ska priključi bodoči Ce§ko - sloveški ur-žavi. Imena ćlanov te deputacije se ne navajajo. kakor dostavlja k tej vesti vPester LIoyd«. = Preiskava radi oostopanja ▼ MoRersdorfu. »Arbeiter Zt%.* poroća: Nadporočnik Fischer, ki se je tuđi rta-haial v zaporu v Mollersdorfu, pa je bil potem rehabilitiran, je podai na vojno ministrstvo pritožbo radi postopanja upravitelja te kaznilnice. Pritožba pravi, da je v prvi polovici t. L umrlo v tej kaznilnici vs!ed slabe hrane 1Z0 in-ternirancev, to je trecjina. Brigadna sednija fe zaslišala Stcvilne poiitićarje, ki so se nahajali v tei kr.znilnlci. = Odsiop grr-ia Pclzeria? V du-trajskih poHtićnih lćrogih se govori, da bo ravnatelj cesarske kab:netne pisar-ne grof Artur Polzer v kratkem ou- stopil. = \esti o odstopu dalmati-iskesa namestiilia. Z Dunaja ::zm poročajo: Vaša vest, da bo v najbiižjom č?su moral cdstopiti dalmatinski namestnik grof Attems, ni točna. V političnih kro-gih se sicer o tem 2e dalj časa govori, toda vlada je odloćena, držati grofa Attemsa do skraj- nostu = Hrvatski delegati. Hrvatsko bodo zastopali v dele^acijah j?rof Teodor Pejachevič, dr. Vladimir ba-ron N i k o 1 i č - P o d r i n s k i, dr. Iv. Lorković in dr. Dxi?an Pop ovi ć kot redni člani; Gufdo pl. H r e 1 i a n o-v i ć in grof Kulmer pa kot na-mestnikf. = Vtevete proti Cehom. V torkovi teji f)grske?a državnesra zbora je ob-dolž'i pg'1. Fenyes če.sko vojaštvo i%-daj.*tv3. Omcnjal je bejr torpedovke «t. 11 v Italijo, mo^tvo te tornedovke da obsto*a iz samih Čehov, ki so ponoći zvezali Častnike *tr odpluli v neko ita-Ujanako prisUuušćc* Rfmintitgi dn Hi' H pr\ ofenttvi proti itaHji sa fronti 18. divizije pokazalo, da &o bili Italijani natanćno podučeni o pozicijah naše artiljerije, in sicer s fotografijami. Takoi uvedena preiskava da je našla sled, ki vodi v Prago. =~ Madžari In N«cid. Berolinsko Časnikaisko društvo je povabilo osem madžarskih Časnikarjev na skupen izlet na flandrsko fronio. V Berolinu so priredili Madžarom svečan sprtjem. — Kitaiska io Japonska. Kitajski rninistrski preJsednik Tuansipi je demi-sijoniral, ker :e .Tapon.«ka zahtcvala mo-n-ro! za vse dobave orožja za kitajsko vojsko. Nadalje zahteva Japonska, da se pritegne iaponski kapital za zgradbo kitajških arzenalov. da se nas.tavijo ja« ponski vojaški svetovalci in da prenu-sti Kitajska Japonski želczne rudnike v okolici Nankinga. M n wmM ftSL Soike fronte ni već... Begun?ki tabori se praznijo in olajšanih src hiie pr:T^~c\*i brati? na ruševine domačih o, -- : Lfnbczcn do rodne gr .ide bc^lc d„ia moč k velikartskemu de!u, ki se bo razvilo na teh. s krvio prep^i-nih tleh. Iz razvalili s* bodo začcii vzdigo-vati novi domovi. Porolnoma naravno je. dp bode gledal vr.akdo vsaj za prvo silo si urediti stanovaHšČe. Mnogo jih bode. ki bodo prisiljeni postaviti si po-polnom* nove hi«;e. Ker ni <■■i*', ne kamen • * u... lf^c':rna tcimlka bode . ^ ...i hitro in razrneroma ne dra*o ziđavo hlš. slog pa bode dal hiši zmanjo lićnnst in notranjo prnLtiČno vporabo. Čitali -*^^ da se bode skuMo oliraniti zgodo\ i značaj Gorice. Zato naj skrbe rckiicani tuđi za to, da oliraniio s 1 o v e n 5 k a sela svoj slovenski značaj. Gotovo je ra mestu će se oziranio n.i svoj lepi narodni slog. ki je zaradi ličnosti in pripro-stosti pri poro! liiv. Naj pričaju te nove stavbe, ki se bclo đvi*ni!e \z opustošene zemlje, da so se kleti nacrti za vratne ga sovr*žnika docela izjalovili in da še živi tam :rdo preiz'\Utnfft 64 let. Svojo družino: zero Kefen in petero etrok i?Ce >nton Veli^cck. de."?'na boinišnica. I.. med. cdćelek. "cba št. 142, v Gradcu. Pred Vc*?ic z Itali.rn je stanovala družina v va^i Novaii št. I pri Krmimi. Irce se dclavna brtrur.^/Aa ćraZhit, ki bi nrev-^la veliko posestvo v Dutov-liah v najem ali pa pod dm^imi uzoč-nimi pojco.H v oVr^elrsvanje. Natančncjša pojasrji'a ća;* Posrcdnvalnica za gorf-5kc begunce v Ljubljani. MiisBile 1 m wA V četrtem letu naj$ilr:ej£e borbe, kar :rh pozna povestnica človeika, je razpisala ;iiša država svoje sedmo vojno posojilo. Neizbežno so velike za-hteve. ki jih mora stavljati domovina do svojih državljanov za silne vojne izdatke. Tuđi pri tem voinem pos^jilu se brez dvoma zooet presijajno izkaže neporušni p^trijotizem avstriiskih na-rodov. Izvestno bodo seda: v odloči!-nem s^diju svetovne vojske sledi! sedmemu apelu domovine imporjujoč odziv. Brezpos:ojna potreba in patrijot-ska doižnost je. da zberemo ponovno vsak po svojih najboljših rnojeh čim ponos nejše vrote v se dm em voj:cm po-sojilu. Neorr.aj:ia stoji vojaška sila centralnih držav. Uspeh za aspehofn so tekom trde^a polctja izvojevale" obČM-d ovan ja vredne ti?.sc m zavezni&ke čete nroti sovražni promoči na vseh bojisčih. Tem uspe^om je sledil nijsi-jajnejši u*peh v ćeli sve tovni vojni. Ni samo prognana nevarnost, ki je že pretila tuđi mejam ne^s ožje domovine, temvec zahfbtni sovražnik Je bil po-j?nan G=i!eč oroč cd na^ih mej te: «e po ljutih porp.zih umika ved-o glnje v lastne dežele. Prebivalstvo naše de-žele in osobito produktivni kroj?i se odroveio VII. vojnemu poS6ji!u tein cbilnejc. ker spričo blizine r.ekdanje soške f-onte vedo predobro ceniti vrednost varne obrambe nasth junačkih čet. Raz obče gospodarsko staM-Sče ima usoešno VII. vojno posojilo tem večii pomen, ker celokupnosti v korist odnomore sedanji preobilici kro-žečih denarnih sredstev. Sedaj proste kapitalne vsote dobe novo ugodno priliko sa koristonosnd nsložbo. TrzoTska in obrtnilki ftorfllci t« Kranjsko se obraća do rsah tvojih ifl-teresentor ter nujno pczirlj« firodttk-tlvne sioje ▼ deželi, v prvi rrstf indu-strijce. trgoree Jn obrtnike, da Tfiovič posTedoCfjo sto! preizkaitni pmtrUo^ tlzem in fvoji umeranjt ra drim*** potrebe ter se v polnem itevila odzo-vefo a^eta staros1avi»e domovine f»a subskripcljo rove^a rr-m^z^ posojHa. V Ljubljani, dne 16. novembra 1917. Ti ili i^i bi obrtnfflta zboniom M Dnevne vesti. — Ofcletnico vladanja sta prazno-vala cesar in cc^arica na Duftftju s činom pijetete napram pokolneinu ct-arju Francu Jozefu. Pri-ff»ostvovtiia sta maši-zadušnici v dvorni cerkvi. Na poti iz Laxenburga na Dunaj je prireiaio ljudstvo cesarju in cesarici prisrčnc ovacije. — Poslanje dr. Šiisteršič inz»!tiran. V torek popoidne se je odigral na Du-najski cesti prizor, ki je vzbudii v vsem mestu veliko senzacijo in ki dokazuje, kako ogorčenje je izzval dr. Šuster-Sijcv izitop iz Jugoslovanskcga kluba med pristaoi S. L. S. Ko je dr. Šustcr-šič s sopro^o ?ci po Dnntijski cesti, je srečal sopreso »Siovcnčcvc?at nreJni-ka jVioškerca v spremslvu neke druge gospe. Obe ženi ste se ustavili pred de-iclniiii glavarjem ter ste j?a v silno oštrih beseđah napadli kot izdajico. Prišlo bi bilo skoraj do dejanskega spopada. Dr. Susteršić je k!!cal pr!ici;o in prilme! je stra/rjik. ki U- nn ". hfcvo dc-želnega glnvarja u^oiovli indci-licto obeh žen. Stvar se bo sednj naibrž do-igrala pred sodiščem. — Odr:!?t SOletniri iz vojfte ^i-žjje. Z Di:naja porcćafo: Domobranski ml-nisicr je izjavil, da cesar glede odnnsta 5 :n iz vo?3^1:c siužte i,q ni ni^osar i> .. :. Izkliuććiir» pa je, da bi bila ict-nika 1S65. in 1866. zopet poklicana v w "'<■.-» službo. Vlada bo v kratkem tu-Ji izJ; la navodila, k^Ico postopati r;le-de peteka oprostili-cga roka za reklamirane. Domobranski irJnisier je tuđi pri vojnem ministrsivu zastr.vil za to, da or.iancjo vojni vjetniki *Je nadalje pri poliedelcih. — Zahvala /cSczzrfčarjesn. Sef 3?e-nerul^e^a šiaba »- izdal okrožnico, v kateri ^po^oca žcle^nič^rjcm v juro-zanaclnih deže!ah posebno cesarjevo zahvalo za rri^ovo pc.?rtvovilno sluz-bo. ki je umogu^ila b-czhibno izvrsitev vo?a:;:ih transportov za ofenzivo proti Italiji. — Imenovanja v sotini s'užbi. Za namcs;nika državn.-^a pravdala sta imenovana okrajni sodnik dr. Fridc/iU M a r i n it s c h v Celju za Celje in sod-nik Ani. \ L•?. O h ni - Januscho w-skv p 1. W i s c li e h r a d v Ljubljani za No'.o i-crt'». — iaicr.ovaiija v srediliošolstvu. Suplcnti Aiojzij S o d n i I: in Andrej Prebil r\ pm državni gimnaziji, Fran Pavlič in Ivan Škcrlj na dru^i držrvni ?;i*rmažiii In veroučitelj d-. Pctcr £orl? na č.tZ-.vkI rcalk? v Li!:bi.iam, so imenovani za provizorič-ne učitelje. — Iz sele c^uehiefca odbora kraaj-ske^a, dne 19. novembra 1917. !^a/-dclitev re fer a tov. Deždni glavar nazhani novo razdelttev reteratov, 0 k?.ieri se izcia obenem posebno obve-r,ti?o. — U s t a n o v i t e v k i r n r z i č-ii e rr a z 6. r a v i I i š č a za ž e 1 c zn i-C a r i e državnih I e 1 e z n i c. Na-Celoma se rklene a'::ijr> pod pirati. Iz-pr>«fo?e se podrobno pojasnilo gledo i:o-IrcbšCine in pokritfa, da bo dcfclni odbor zamorci dcloCiti subvcnciisko svoto v o'rviru finančne moči (!ežc!e. — Dovolitcv 5 f/c naklade na hi s-n o n a ) c in i n o o b C i n i R i b n i c a. OhCini Ribr.ica se provizorno m proti naKnad;*i odobritvi ć-y/.c1.nc%a. zbf*ra do-voli, 6d se po tr?:u Ribi-ica pobfra za leti 1917. in 1918. 5^ naklada na vsako kropio napovedane, odnosno uradno po-prav'iene najemšiine. Temu slilepu se izno^lfijc Najvišje pritrjenjc. — Vesc-HSki davek v korist u b o ž n e -rra zn klada mestne obćine 1 i u b I j an s k c. S prklržkoni nal'naJ-nc ndobrihe dczelncj?a zbora se dovo-!i metni oblini ljubljanski za leta 1913, V?\9 in ls>?0 pobiranje vesc!i5!:eg;a dsiv-ka po doJfjčiiih kakor iih ie spreje- občinski svet ljubljanski v javni seji ćno \9. septembra 1916. Temu sklcpu se iz-posiiije Nasilje pfitrjerje. — Pritožba Društva hišnih p o -sestnikov v Ljubljani zoper s!:leo občinsfcejra sveta liublian-keffa v zadevi naniesčcnia omoženih ženskih mo'i se odkloni. — Uradneurcdc-/!elr. ih odborniliov za stran-k e. rbCinstvo se opozarin, da so zz. dežclni rdrjorniki rtrrnkam na razpo!a-£o: dc-*rlni Odbornik msgr. šr. Lampe v:;pk torek in petek "d 10. do pol 1; deže'ni odbornik dr. Pejan vsak po-nede'jelv in četrtek od 10. do pol 1., po !Pr.-2nosti na tuđi o^tnle delavnike od II. do 1!*. ter od 4. c!j 5.; deželni odbornik dr. Zajec vsal: de!avnik o:l po! 11. do 12.; deželni odbornik đi. T r i 1 i e r vsak pnn^deljek in četrtek od 9. do 11. — Ra^deliicv referatov je razvidna na ožnanHih v Veži deZclne^a dvorca, cia se zamore v.saka stranka obrniti tal-ioj do prr»ve.c:a referenta. — Morebitna potrebna pojasnila se dobe v predsedstveni pisarni dežchiesra odbora (đvorez, I. nadstropje, na desno), v kolikor bi jih ne rnojel dati dcžeinl vratar. — Draginjske podporc; za državne uslužbencs. ^Wicn-r Zt^.« z čne 21. t m. objavlja vladiko naredio o enkrat-fli dfaginiski J?odpori za državne usluž-bence. — Pocočaa poštaa vlaka sta priCc-la topet voziti v obeh smereh in sicer poštni vlak št. 31 z Dunaia, ki odhaja proti Trstu iz LjtibHane ob pol ?. m 9**L vlik št M U Trsta proti D u n a j u, ki odhaja \t Uubljane ob VJ2. S tem se bodo tuđi izdatno žboij-Šale dosedanje skrajno slabe poštne zveze. — Bazična darila š-i»ke miaciine vojakom naj se ieto* ne oddrjajo t po»Iopj« c. kr. deže!ne vlad« v Ljubljani, msrveč ♦ poslopiu mešćB.nsli.9 iiacrviiie (krc^ijft) t Ljubljani, ficTskl dr#rorcđ £te*. 2, pritliC-m). r gkiailiSeu hUgorn^ trscrrlr.* .1. C. May«?r, kjer eo pedaj nahftja vo*no*!«frmega urc:a ljubljanska tblralrira 4arov. Spre. jeirajo se ćarila rsak elan od 8. ćo 12. cop. fn od 2. tlo 4. ure po^oldn«. Vftanja So'.rl-.a iavnatrTj ;rva in vodstva iiaj svoje poSl::? pc5i!jatv<» % ilfiriU oipravi^o na posleri: ;e — Kdo vc, kje »c nahaja nrvrednil: Lropr?lđ Orohar nasa'lnjp slnS«C pri c. kr. cesarjeTičc.cm peSpolkti St. 17. (?Ia« §f/iieneEscT.c^rabteUuiig III., 3. Baon) . , Obeaem ee prosi zo ?r>ia»- nila, kje se naliaja narednik Karol Ka-lin, ;*;'3/r*» pr; -»k. k. HociigeMrgskomp. IV.. Maecbi^nen^er.fehralrteilung*. vojna pošta £t. 264. Porozna s« prosi na«loTitf na uredrišfvo »S!cveĐFj:eira Karo^n*. Naj-lepSa bv?:l! — Gremij trgcvcev v Ljubljani je i~e dne TS. t. m. i-voj rrdni občri zbor ob r>ič*i ndoi :'M svo.'ih č!?nov. Načelnik rosp. I"\cn s^rmer- otvori ob 10. viri 2bororar:je» rozir^vi i»sr7Oče ter opozarja člane Dft tc_ finre-n po^oiaj. v ka terora je »pravila voj-s>a trecviao. Pozval je članc. đe!ana ozir.. ki so bila ob-đolana od tretje orebe, brez nadaljnegra ođ ofcčice odnosno od poHtifnegra okrajnegA ob'^stva izroč!ti stranki t oboelovanje. Na ta način se obVarujelo inatili ftkođe obči-ne, o "liOFno stranke, ki so obđelovale taka atavbišča »u f^sto Tt^knHe rartoeo denarja vacje, ker se onemogeči lastnikr-, kl ni ni-cčsnr storit za zbcljšsnje svojega sveta, da bi na sto-o pest i njifti raEi>ola?ftl in g* đražje dal ▼ np.jem poljubili stranki. — Obraćenje cen po izfožbah. Opaža se, da trgovci nimajo po veeh izloibab ia na v?em blag^i v «mfr!j tozađerne ministr-nke naredbo oznič^nfh ceu. V?i se §e zno va oporarjajo, da se bode na to zelo strogo nlerlalo in Tx5do krivci zaradi tega rtrogo kazeovani. Fo'e? te^a se jim lahko tudl odvzame obrtna prAviea. Tu<*l f» ni lulcsns-blaso, se na srne teea označiti kot takpsra. — Sicer je ra cnrlno. đn re je to sedaj op*i-rtilo. v tem. fco je bila v mirnem ča«« ■ ceno ozeafena ekoraj vgaka Igla. — Pojasnilo glede zaplenttve pitanih prašičev. Zaplenitev taiih pra?ičev je bila od c. ]\T. deielne vlade razveljavijeca. Fmejo trn torej probodno zaklati za dema-čo norabo. ci pa dovoljerto jih prodajati po!,i!ibDfmu kupcu. Ako hoće. lastnil? praši-ča prodati, srne ga prodati samo »Pefelne-mn mostu 7.9. vnovčevanje kl^vne živine«. S.imo rejni oziroina p^omenski praSIči se sm\1o pređajati. io^a ssmo onim kupcem, ki iratijo od fTojr^a župr.r.stva potrđila. da bođo imeTi praSiCe res ga rrjo odnosno za plem°. — G'Cr'ie ,i\k'j^f. prsšlčev v tvrho preskrbe lastnega pespedarstva x mastjo in svinji no tiai *^ obrre vsakđo na svoj« pristojno ćupanstro. Doželna l^omiBija z« uređit.r»v prometa z il.'ino je nakaaala po-Rp.mfznini županetvoin kontingent prači-Cpv za zakol Pn^ići naj bi »p klali kar mo^oče v Jastni rr*?ji iupanstev. Jfast naj bi se dtiila Ie re. nično potrebnim osebam na karte. Prasičev je letes zelo malo in Se ti nišo đebe!i, zato oi oilo rr.ofroće odkazatl eNMftam toliko r.rp^i^ev. kolikor so zahte-vai^ in kclilior bS rabile, ampak Ie toliko, kolikor ima Deželno raesto. kat^ro preskr-btij* praSr?« občinara po <1f2eli. na raspo-irjRo. — Kranjfko deželno mesto za tbot-C-ovanje živine v Ljubljani. — Razlika med ekspreanimi in nujnimi z^vitki. šttvilo ekspresnih zatit-kov je trajno nerafm!eđ flplošnsga podratenja «0 ttrad-TrO doloOen* cene lovfcklm iibratfi «lM«*e: I. Ccna na želemi^ki postaji nri tvrdki, ki izdeluie sibre, franko lamotanje netto kasa za 10f> kg 172 K. II. Cena v đeželnera žalo-tlšdu vštev31 zametanje ta T90 kg; 1S*7 K. Hl. Corra v o'fr.ijn! saloni vStevii pođi-obno omotrinje sa 300 ktr 227 K. Nove cene bo stopile t?koi v veljavo. — Avstro - ogrska trgovinska zveza v &v?ei. Dunavska zbornica je naproslla tu_ kaj&ajo trgovsko zbornico, da opozori interesente na rAretro - osrsko tfgovinaho zvttao v ivici a (Osterreichiach - un$^rl_ Mter HftadtLmttfta* la d«- ftekw«at) t C ii rt hm (StmiHntr*«-" r.O), kf bp j* nfltano-yli* piibliŽDO pteć dveml leti. Pr«l?«tšiiik omc^jeiie ave>c Je geapođ KiSciilov, s^n«fc rclfif zaetoptiiž pcđjevjti :'c^!bi!tt*«. Of-gunizaeija je clorr^fjrft trgotcfin, kl se mode v kupvijskiu a«*Ievah v Sviti, na razjuo. l»fco kot nefcaka neuljeft-.ii* !no««n««a. 7bornlca. Ker rt* isc^novii^^ zvera v Curt-?*u opira na dobr," no?rav?J4J* SfiftarslC^ importne in ekijporiiw kupOije. $e % soto-v9«t|o piiCakovati, da be^e »o.jia tuđi *».. naprej u.-ry» fno deltrrAti v pt*4đ Izmenjeval-norou promila med Avstro^GgTako in Svi-r;o. JzžtcTc^r^tGiH je prljjorcs^ftff Booseč-n« roroOiia Avstro - ogrskt* trrcvinsko «vez«, ki dajfjo i^j.^nila o naj .-^/nejšT?) gospct. darakiU «ioeodkfh in odrs-đ'oah v ft'/leit Av-strljski is cg:£l:i 5!ani ^vea« dobjra56 po* ročila brc-5p]**Cnc. —* Sprcjemanje peštnih pciiljk aa vojno vjo*nike :n iutsrnirance v Italiji j« tltlavi?£iio. Dclavke rntr;i vod ja ri^karne v Celju. Zrp«£?«, vćovo iu sica rand. j^tr. Marijana, c. in Sr. rezervnesra roročnil^a. Pokoja! rortfciS\i svetnik je rodom ldrijči*n. izgubljen )e b?f na poti 12 Siska profl glavn^rri: kolcdvc.ru otročii ovratnik te Crne I o/uhovins. Ođda ne rat ra noljcijiw ali pri Jvanit Petku, n.^drevidentn }už. Žch v pok., S:«ka 191. + ćežki Mat za siepce je zaoel jzhajatf ▼ Prag-i ;od nfcsiovom »Z>eyMSv Obzor«. i^iit urejujeta prefesorja Deri in BanSe. • Poviianj« vzdrievafnine na Oflr-ekcm. Iz Budimpefeto poročajo: Zvlšattj« voJnoTJOdporn« pri*;^ojbiD<» ston! t vf»tJ»Yo> v prvi polovici meseca decembra. «, Zmanjlanje dnevna porcijo krwha \n moke na Dunaju. 2 Dunaja poroCajo: Ka-lC5«» dunajske aprorizaclje «0 se tat« xmat»,ižaie, da nftm*rav3jo oblasti reduet-ratl dnevno porcijo kruha i a moke. ĐnnftJ ima le fte moke do konca meseca normu-tra. • 60X00 poitnth zavojev zapjenjenih. Iz Zsgreb« porodajo, d» j« tatnkejšnja policija na banov nka» zsnlenila rse na po§t! ođdfto** zavoje. Stevilo je doseglo do sobo-te 6<"t.OOO. Znplemba se ,ie izvršila rad! te-ga, da se ustavi tfbotap^tvo t bla&rom Ic Zagreba in Hrvatske. Sedaj preiskujejo zaplenjene zatoje. Novo milijon£ko poaojlto me sta Pr&ge. Praga uajalne novo veliko posojll« 60 roi]SJc-*3ov J *'jr, Ki \\\ '■--* rnirabila *m razne investicijske svrhe. Med drnglmi su pofciopj* t-c* *& vHeuCillSCa 2 raiUjonl 7.* fttavbo me^tnefra osrednjega skladiića 1 milijona, za podporo staoo/ vniske ak^4j« ur-*dnfkov, delavcev in obrtnlkov I1', miTf-jvina, 2m nove vJice 3 miliiona, za mostove In nabrežja približno 7 miHjoi.ov, sa kana-lizscij'o 4 milijone, xa električno r*efitB<» ftelecnićo, nove vozove in razSirrjenje omret-ja približno 31 mHljonoT. ga stavbo nov» plinarne 41. mllijona. za eventualni deficit. ki bi nasta! v občinskih đobodkth vslort vojnih poftojil 5 milijondrv. Đariia. Upravnistinj naitb listov eo pMteli: Za »Ciru . Metecfovo đrvi«lw«: T. Q*r žtna b Si. Petra na Krasa £*> K. darovalo stalno orflizje čeftVfh in slovenskih oasfai-I;ov postllne OerJina v gt. Petru na Krasti po gdč. Fsnikl Oertfna pri ođhoArtfdf na fronto. Za »zavod za v vojni osiepčle voja-kee: Slovenski vojald e. kr. arma4n«ga fvr-zojavnega odđelka žtev. K in Anton Sveiek racanski ravnatelj v pokoju 20 K, mesto Y«rnea na krsto poT?ojne?a brata Ivana. Skupa} 13C Icron. Za »vđove in sirote padlib domaćih vojakovt: 'A'fonz Dolhar iz Rakeka 28 K. nabrano v gostioni pri g. M. SterSaJ (i. !». F. rfornik 21 K. M. Kobe 1 K. A. Pire 1 K, A. Pođpečan 1 K, M. Steržaj 1 IC in Dol bar 1 K.) Za »Slovensko Matico-: Gustav Do-lfnaek, nadporočnik - avdfior iz Krakov* 80 K, nabral med »Kfakovskimf CehU 1b Ivan Zoree, c. kr. na^poročalk iz Splita 104 Kron« đarll In članarine, nabral t p©c**Sč#„ nje r>t>oratna na dr. Kreka med tamoSnjlmt Slovenci in Hrvati (imenik đarovalcav ia ćlanov izroCfli ?-Slov. Matici«). SknpnJ 144 kron. Za -:i r« l^a*£&5tl»&r - *«wč7*—*i >il &« fj^M ari Nova hila na Meli • pnrkom ia trio«« aa Biedti »a Goren|-•keTTt poleg Edravihšča < Kurhiut^ z 12 so-barrsi, dvonadstropna, v nailepftt lez'. na kri?i*!u najob judenei*ih čest, ta }?titu Naslov pove n;r*^n. »5'ov. Naroda« Ttfffttg* arca «wz?innfave r**m smtvtSnihem nr*ia*e!i*-* ?n z nan-#wn. d« je naiin ljubljeni sopteg in brtt, got^đ Ferdinand MleUel dan^s ob 3. u.-i rjutrai p© do!ji in mu^nt bolfrni, prrviđ?« s sv. za-kr^TTi^nti, v 6V. ctu s^?.TOsti mirno v Gospoda ratrsL Po^r^b b.ajreg« p.*koj«'ka bo v rfe< 23 t. t; *»b 4. eri popol-dne i« Hi?? falosti, Š«tra St. 7, na cokopauK? na Žn'e. Sv. raa3e itdt3>-»!Cf ?• fcodo caruvaie v nadfupni cetkvi «a Šutfti. Nfp$zabf»eya pokojni ka priporočavc v bltig tpemin in moiiter. i!a"3CfS, ?t. f»evembrm 1517. 3?6§ Aauilifa aOtital« 5op^ga Bsriia »Ne??«*, «to(ra. 'inli š-MIIO*1! Mpl f ! 9?-4i.Jv IsLjdaJtai^ -......-------— ~—--------- Samo Jatr! v o».*ek ob T-3n T. ia '-9. nrl gsstovasl« (*ra»ij*io ^ Spravljen z y$odo. i: n^jve?J^a5tr-©^Jr.i veSikJ^ vojnim - two«. Poraz Italijancv ob SočL - Porsz itsii;ai.skif? 3r^5i Poieg rega na apiosno že:žo : VilOtl C@SSP|3 ^ SQ-f£C3i in dragi sijajni illmi. 9 toboto ob ?3., 7. Is 1;>9. ori nređsfiTO zn *>trtsi9 z vtrk:si 9fPora2 šfaliianov eb lc!i(< bi x »ajne ?]5o H«rd'sk dramo: 3966 Hiša ob prepad«. ▼ *■* i ^i«gi ium? t^sj^. j $m!io sliladli?e >ev P»tua>» »a^ fr^ Imiii 9efii|a%a #Mta Mit« BS« iS57 M«te a« tek«1 c«lt4iiew3 r^si»odti tepa meblovina SOBA s povobnim \^io^» in extktrifno rawvot- i IjavA f; MrolUk « ioi it. 1»1 I«T*. Krtace 13 ribanis »oru « p« d«r«Tii otmi : 2960 5*r*I aaalafjla, Safr«fe 162. ■ ■ Pthi*m e« ma Bio«Hi ■ pHraJ«jc* mit«, ma!« at« e, kor*li*^* z vodno bilo, gocd in travni< po iako ugodni ceni San.o reine ronud^e p« srrcjemajo na n«-*!«v pod vtVUa ma 34*4« fttlt*' apr. Sinv. Nar.c ^ ^- • ? L m ' ^ki- ^ž 1 i u O v ii i# rek>lt#«r >e^a!a bb ri^nli^ Pt>- j oprava »Slo* ?>J«rtKia«. S965 ! | _____________________t i T^troi (!ff«ii«arS1! \ at \:i>im ^4 luđi} I ( 3^*d!$9 ksekt sa ^iMl-lt^s, 10t>d ktek 49 K Hc5>s5 Cr^p 2*hr, U5. Siti rinrfrira rreateeSsfi to«1i tantejta sb Sf71 s»-^« ta sisali ia re^j« trniSm« *.roč ?a «i»fii ra*?:ieah 1. !;e-^?a ttžka......»ara 4 'rta 1. .. . , , . „ 7 kt I. „ srei»jt t9ikm . • . . „ • o 1 „ Ia^K'a .... fi • „ 1. „ ^ .......«0 r. i &»!?4?*r&&i t! fi. li liJffi'ftKa. Za vse blape dokaze tolafilnf s^i sočutj§f ki 90 naru bili izrsžf ni oT^ nrnfiaomfftiii izgubi naše iskrenoljubljenc, nepozabne in predobre soprc^c r^romt nad vse ^rbne mamice, 20SPe se vsem scojsrv»ujočir?i przszčno zah^ftrtiifnio. M»Jto??eje s»* sahvaijujeiR© čast »cstneffiu župniku pri «v. Jakobn, g. Jsnko Bartetn sa tclari*n ob!?k, dalj* načelniku trgovsseflr* gremija g. Iv. Samcu, ter gospodo^! trgovcem za obiir:n ndrl^žbo ter vse ni darovalceTn za Ijubeznjivo poklonjene krasne Vence, sploh vsem. ki so spremili nepozabno n*m blagopokojne k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1917. **7 G!obo^c Mmca rodbina SfsznikoCT, ■ • f josip jyp pleskarski in Hkerski moj-.ier MubUrna, W.rt^'.& c. 1@. 9c pnpor*>^« cenjenema ohčiiistva sa ¥■• w to ttroko spadajoćm dHa Jim^lm da de-liim »»mo s prist^.i.Ti t rnre^m Kupim večje pasestvo z debrimi travniki in gezdovi na južnem 5taier»kem (najraja v SavinsWi dolini) In prosim ponu4be s podrobnim opitom. 3 61 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Resna ženitna ponudba. Vrdovec bref otrok, Si !ct star, samosto-jea gottilničar z lastno koncesijo in nekaj pre-moženjem s* želi poročiti z \dovo brez otrok ali tam^k;) gospodično v starosti 34—45 let t f!ck«j premo2cn:era. Se tuđi ^pHieni. Pogoji: vtrčnost, irvedenost v gospo'dinfstva ter mi-ren zn*č+. Natančne, resne in resnične ponudbe naf se poiiljajo na ur>ravnHtvo našega lista do 13. decembra t. 1. Tajnost zaj.nmčena. Ponudbe pod „vdoveo 3924". Pi li ^€ O II f5 O 7 Q f^a^s. - Ponudbe: Liub'f^na Poilnl pradal If. 191. 3S05 ^ U « s sisritn lesom ▼ o^ođol |||||ip||i| *l|||i^|B g|6 Fonmlhe n,l ^^đssŽT?« 99471 f!|^ 9 9, 4 i M Ponudite na ms^roentt P ^ ____L bufn iK — saisiGvo skorio p* MavodM* si (flrubenholi) % ta var a k .istov. Hnko Vabič, iciEtr!« Zalec, Jiinoštsi. r.i*' ** n V a a ja. • ^^ '-^ • • bV ♦£ «SS^>^^^%d^t ilb ^33&S^^ 8^t.-^ -:-^ «9 4 Ci JI ■ ^^ fejflnejo kar »ajtiltrejie c« tiporabi „Dr. Fm*cha original- H &r, »^|t rujavcfa mazila'*. Brez duha rn ne onrcaže. Ma'T Ion- H ^?5 c*k K 160, vel'ki K 3 —, druž nska pore ja K &'—. 532 ^M ▼ afcsara-h? im t^l^rs'ki dsžeH ima pcoblaio^v^e od oblasti xnstop* miitT2 s8C9f??®s&-&9 -a «• ^^ prada za IjnJsko prahraao „Oaosu P^b&Si VŽ&* pAlno le tvrdka li?« <%c ^srtmsnn nasS« LiubSjanaa THtfaai ra z^ra"" frima hre^^ibno blago najvi§ie od ohiasti postavljene cene ia pre-skrolni e* ©dpeffjianje urae-o rr^vozno dovoljenje od sadjepreskrbe in od c. kr. ljudska piehraRi »Geoc«. Ort^i se smejo le 2 oblaatveno omaćenim pre\^02nim dovolj. razpošiljati. '"z #o z sq?njp E))iiy[ap a3[ojis qiu{es!d t,uo}6u!iuaiju (oAJvq vi jiđ«d hs^oao) dnr]^i^ud ni 9|«^sđv 9i?T^A9f0mn0fI (ociva nj »(iq9«} ojti]«jjii>oj i^i^jsa gi (c^o?s^ 9Q^JBsO 0i|e}0)JVa] »--------------- GIUe||A3€SOO ———— j. iihliLii, ii£!ili; ili. rsllO ium II ^jpuiaui ledite y•!«;•' vrst dšviaššn, !i3iss, kune itd. ap '"■■' ^^^ • 3 J2 s iziiiaiyi.yi.ipKy ili&dVilU pUŽUjiill |i«l «#^» odštevši enomeseino obrestno bonifikadjo, torej po 91*54; !L 5VL dos 1 evgusta 1926 povračljivi državnozakladni listi po f 4*- PAlave spreJema po originalnih pegoiih