Vlado Krivic:
Ljubljana - žarišče revolucije v Sloveniji
SLAVNOSTNA SEJA MLO LJUBLJANE
Pred 10. leti je naše ljudstvo pod vodstvom svoje slavne KP, ramo ob rami z bratskimi jugoslovanskimi narodi, z orožjem svoje herojske partizanske vojske in z močjo enotnosti in organizacije OF, po štirih letih najbolj krvave vojne in okupatorskega pase vanja, po stoletjih suženjstva, naposled in dokončno prvič doživelo svoj veliki dan.
Naše ljudstvo je z lastnimi žrtvami, z lastnim oboroženim bojem doseglo svojo narodno in socialno osvoboditev.
Uresničil se je davni sen največjih mož našega naroda Prešerna in Cankarja. To, kar je zaman pričakoval Prešeren od revolucije 1848 in Cankar od revolucionarnega gibanja po prvi svetovni vojni 1918, je uresničila Komunistična Partija Jugoslavije in naša ljudska revolucija, na čelu z delavskim razredom v času druge svetovne vojne pod vodstvom tovariša Tita.
S .«letni boj našega ljudstva je po strašni končni preizkušnji v tej vojni dosegel svojo veličastno zmago, zmago nad tremi okupatorji, ki so slovenski narod — hoteč ga izbrisati — razkosali na tri dele, ga izseljevali z rodne grude, pobijali, požigali domove in uničevali imetje, mu prepovedali uporabljati rodni jezik.
Prihod partizanske vojske in prve slovenske vlade v Ljubljano pred 10. ieti, je razkipel najgloblja in najsvetejša patriotič-na čustva neizrečene radosti in ponosa, ki jim je dal blestečega izraza pesnik Oton Župančič v svojem pozdrava. Marsikdo med vami je sam doživel te srečne in veličastne trenutke. Bili so najlepše plačilo za neskončne mesece in leta trpljenja in borbe z golimi rokami, ki jo je junaško vodilo ves ta čas naše
do domovine, v nesebičnosti in požrtvovalnosti pri delu za napredek ljudstva in človeštva sploh. Zavedajmo se, da je njim, kakor vsem borcem za svobodo dajalo neizčrpno moraino moč in silo prepričanje, da se ne bore zgolj za obstanek svojega naroda in ljudstva, da ne gre zgolj za osvoboditev izpod okupatorja, ampak da je pomen te borbe daleko globlji in širši, da gre za zrušenje ovir, ki se postavljajo na pot nevidnega razvoja demokratičnih in socialističnih ljudskih sil, za bratstvo in pomoč med narodi, za občečloveško kulturo, za socializem.
Prvič v zgodovini našega naroda je ljudstvo izšlo kot zmagovalec nad tujimi in domačimi sovražniki.
Zgodovinska zasluga za to zmago pripada Komunistični partiji, ki je že dolga leta pred usodno okupacijo in vojno pripravljala ljudstvo in svoje lastne kadre za odločilni spopad. Brez idejno jasnega, odločnega in organiziranega vodstva KP bi bila borba brezizgledna pa tudi združena z ogromnimi žrtvami. Brezmejna požrtvovalnost in nesebičnost ter disciplina članov KP in SKOJ, ki so ojeklenili v borbah s hegemonističnimi in petokolonskimi režimi stare Jugoslavije in si pridobili neprecenljivih izkušenj in moralne čvrstine v ilegalni borbi, so tvorili srž in vodilni center osvobodilnega gibanja, tvorili so jedro OF, zlasti pa partizanske vojske, partizanskih tiskarn in tehnike, varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite.
Ni potrebno posebej poudarjati, kakšno vlogo je igrala in kakšno težo je nosila Ljubljana in njena partijska organizacija v času revolucije in tik pred njo. Zahvaljujoč moči in vplivu Partije ter demokratskim tradi-
Ljubljana je zvesta
revolucionarnim tradicijam
Edvard Kardelj - častni meščan borbene Ljubljane
Ljubljana, 7. maja. Nocoj so se odborniki MLO Ljubljane zbrali k slavnostni seji, s katero so počastili 10 obletnico osvoboditve.
Seji so prisostvovali tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko z mnogimi poslanci, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher s člani izvršnega sveta in podpredsednik zvezne ljudske skupščine Lidija Šentjurc.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik MLO Ljubljana dr. Marijan Dermastja, ki je dejal:
Praznujemo deseto obletnico osvoboditve našega mesta. Deset let je minilo od tistega zgodo-
dokaz njene odločnosti in predanosti visokim ciljem naše Partije in Osvobodilne fronte. Počastimo junake, ki so s svojo krvjo zapisali najslavnejše strani naše narodne zgodovine z pravico. Klic Partije in Osvo-enominutnim molkom — Slava padlim za svobodo.
Tudi po osvoboditvi je Ljubljana ostala zvesta Idealom za katere se je s tolikimi žrtvami borila. Njen veliki sin tovariš Kidrič, je Ljubljani takoj ob njeni osvoboditvi jasno povedal, da stoji pred njo in našimi narodi težavna pot, pot graditve socializma in boljšega življenja za delovne ljudi naše domovine.
neuklonljivo mesto proti itali-	domala-^ Ljub-
ljana že v prvih dneh okupacije odločno - opredelila za neizprosen boj. Ta visoka zavest se je utrjevala v neštetih odborih OF, ki so se razvijali ob veliki neposredni pomoči tov. Kidriča.
Ogromna je vloga, ki jo je imel naš ilegalni tisk, zlasti Slovenski poročevalec. Bil je naj večja opora organizacije. Organizacija skrivnih tiskarn je bila ena najvažnejših in najtežjih nalog. Bila je v celoti poverjena Partiji. Njen glavni organizator in iniciator je bil tov. Tone Tomšič. Odveč je posebej poudarjati pri nas dovolj znano dejstvo, da je organizacija tiskarn, izdelava dokumentov, vzdrževanje zvez, odpošiljanje materiala partizanom in slično, kar je vse spadalo pod naziv »tehnika«, dosegla v okupirani Ljubljani tako višino, kakršne ne najdemo najbrž v nobenem revolucionarnem gibanju doslej in ki je edinstven primer tudi v Jugoslaviji.
Zavidno višino in neprecenljive zasluge v razbijanju in razkrinkavanju sovražnih, belo in plavogardističnih ter »sredinskih« poskusov pri rušenju enotnosti OF, pri preprečevanju netenja državljanske vojne, je odigrala Varnostna obveščevalna služba.
Nezlomljiv odpor Ljubljane je ne samo vezal velike vojaške sile, ampak je tudi vnašal v njihove vrste demoralizacijo.
Pravtako kot kadrovska pomoč vsem predelom Slovenije je bila neprecenljiva pomoč, ki jo je dajala Ljubljana partizanski vojski v neštetih vagonskih pošiljkah materiala In pošiljkah denarja, v organizaciji sanitete, v razbijanju vrhov bele in plave garde, v vzdrževanju zvez z vsemi predeli Slovenije, predvsem pa moramo podčrtati ogromen moralnopolitični pomen skrbi za partizanske družine, za žrtve fašističnega nasilja po zaporih in internacijah, ki se je izvajala v velikem obsegu preko zelo masovne organizacije Slovenske narodne pomoči ln je segala vse do najoddaljenejših zaporov in internacij Italije in Nemčije.
Dobi, ko je OF v Ljubljani predstavljala »državo v državi«, kar je bilo zlasti konec 1941 in v začetku 1942. sledi doba najtežje preizkušnje in terorja. Ljubljano oerade krog In krog s preko 30 km žice. neprestane so racije in blokade, odgoni v internacijo, v tem času je bil ustreljen Tone Tomšič ter nešteti talci. Toda kmalu po roški ofenzivi, jeseni 1942. se Izvede obsodba organizatorja bele garde Natlačna in začne se nov oorast Osvobodilne borbe v mestu. ki preide nato v pomladi
(Nadaljevanje na 2. strani)
janskemu in nemškemu nasilju ter izdajstvu, domačih izkoreninjencev.
Ali je moglo biti drugače, kot da je partizanska Ljubljana, matično mesto vsega slovenskega ljudstva, v morjn cvetja, pomešanem s solzami radosti sprejela In z vsem žarom In ljubeznijo objela prvič v zgodovini svojo vojsko in svojo vlado, vojsko in vlado, ki sta dobesedno zrasli iz legendarnega, narodnega in ljudskega boja za svobodo?
Ta vojska in ta oblast je bila s tisočerimi nitmi povezana z vsem dejanjem in nehanjem de-settisočev Ljubljančanov ves čas okupacije, povezana na življenje in smrt.
Ljubljana se upravičeno naziva borbena Ljubljana, kajti bila je skoro dve leti osnovni politični in organizacijski center in žarišče upora. Tu je bil sprva celo Glavni štab, vse prvo leto pa tudi CK KPS in IOOF, nato pa še nekaj časa Centralna tehnika in vodstvo VOS. Tako beremo v pismu, ki ga je pisal 14. dec. 1942 tov. Kardelj tov. Titu; med drugim: »... kljub vsem je Ljubljana sama še vedno ostala center v vsakem pogledu. I v političnem, i v organizacijskem pogledu so naše pozicije tu najmočnejše in to nam omogoča, da kljub temu, da je Ljubljana hermetično zaprta, da je ustavljen civilni promet, pošta itd. ipak iz Ljubljane vzdržujemo najhitrejše organizacijske vezi na vse strani. Da bi Ti to bilo razumljivo, je dovolj, da povem, da je železnica, pošta in slični uradi še vedno vse v naših rokah. Politični veter Ljubljane je še vedno najvažnejši tudi za podeželje.«
Treba je priznati, da je dala Ljubljana največji delež k zmagi nad okupatorji in sovražniki ljudstva, dala je vse, kar je mogla. Dajala je neprestano vse do zmage. Nikdar ni uspelo okupatorjem zlomiti njenega odpora, čeprav se je posluževal vseh sredstev terorja in prevare. Odveč bi bilo dajati posebno priznanje vsem neštetim ljubljanskim aktivistom za njihov doprinos k veliki osvobodilni stvari jugoslovanskih narodov, kajti vseskozi so se borili z zavestjo, da lahko le z lastnimi žrtvami in napori zagotove obstanek In svobodo svojemu Ijnd'tvu, s tem pa tudi sebi In mlaišhn rodovom svobodno, demokratično in kulturno življenje.
Prav pa je, da se vselej s hvaležnostjo spomnimo vseh tistih neštetih znanih in neznanih herojev, ki so dali svoja življenja za skupno dobro. Njihov svetli vzgled naj vzgaja mlade rodove v ljubezni
Predsednik republike prebivalcem Ljubljane
Predsednik republike Josip Broz-Tito j‘e poslal Mestnemu ljudskemu odboru Ljubljane naslednjo brzojavko:
Ob desetletnici osvoboditve glavnega mesta Slovenije čestitam meščanom Ljubljane in ljudstvu vaše republike k temu velikemu prazniku, ki nas spominja težkih, toda slavnih dni naših borb, v katerih so se meščani Ljubljane hrabro držali in se s svojo edinstveno organizacijo odpora v okupiranem mestu upirali vsem navalom združenih sovražnikov. S tem so dajali tudi moralno oporo našim vojaškim enotam ne samo v Sloveniji, temveč po vsej domovini.
Ker mi ni mogoče, da bi se odzval vašemu povabilu, da bi osebno prisostvoval proslavi, vam pošiljam svoje pozdrave in želje, da bi na teh borbenih tradicijah skupno z drugimi našimi narodi gradili boljše življenje vsem delovnim Iju- V
dem.
JOSIP BROZ-TITO
vinskega trenutka, o katerem so sanjali in peli slovenski partizani in je po njem hrepenela borbena Ljubljana. Zato je bilo snidenje med borci — osvoboditelji in borci — ilegalci v Ljubljani tako prisrčno in veličastno. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vsi tako radi spominjamo tega dne, ko se je končala mu-Eeniška pot nepokorjene Ljubljane, ki jo je okupator v svojem onemoglem besu spremenil v edinstveno koncentracijsko taborišče v Evropi.
Ljubljana je onemela ob izdajstvu propadle gospode, toda ni izgubila vere v napredek in pravice. Klic Partije in Osvobodilne fronte je v Ljubljani naletel na odprta srca. Kot en mož je Ljubljana sledila pozivn na borbo. Bele vrane so ostale slabiči, ki so mislili, »da še ni čas«, redki izdajalci so takoj v začetku občutili maščevalno pest nžaljenega naroda.
Ljubljana ni niti trenutek zastala na težki in krvavi poti k osvoboditvi. 3.360 žrtev je jasen
Ljubljana Je tndi v tem pogledu prednjačila. 20.400 mladincev na delovnih akcijah, nad 5 milijonov opravljenih prostovoljnih delovnih ur frontovcev so zgovorne priče tistega poleta, čil, da so posledice vojne neki je omogočil, da so posledice vojne neverjetno hitro odstranjene in da smo lahko pričeli z izgradnjo socializma.
Ljubljana tudi danes ne zaostaja. Skupno z ostalimi delovnimi ljudmi Jugoslavije se v Ljubljani bojujemo, da končno obračunamo z zaostalostjo, težko dediščino protiljudskega režima stare Jugoslavije, zavedajoč se, da zaostajanje enega dela naše domovine onemogoča napredek ostalim.
Ljubljana je ostala zvesta svojim naprednim tradicijam. V boju za nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega življenja je pokazala polno razumevanje. Polet, s katerim se je lotila reševanja problema komun in družbenega upravljanja najbolj zgovorno priča o hotenja, da tu«
di v tem razdobju doprinese k splošnemu razvoju demokratičnosti v naši domovini svoj delež.
Naj živi borbena Ljubljana, naj živi socialistična domovina, naj živi njen voditelj tovariš Tito!
Po večminutneim vzklikanju predsedniku republike je dr. Demmastia prebral brzojavko predsednika republike Josipa Broza-Tita, ki jo je poslal Ljubljani ob .10. obletnici njene osvobodil tve.
V nadaljevanju seje je bilo sprejetih več odlokov in sicer odlok o proglasitvi 9. maja za praznik borbene Ljubljane, nadalje odlok o imenovanju Edvarda Kardelja za častnega občana Ljubljane, odlok o imenovanju nove osnovne šole na Poljanah za šolo narodnega heroja Toneta Tomšiča, odločbo o podeljevanju spominskega priznanja za revolucionarno delovanje med NOB v okupirani Ljubljani.
OdbomiM so s slavnostne seje poslali pozdravni brzojavki predsedniku republike Josipu Brozu-Tiitu in podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju.
Odpovedano zborovanja SZDL
Zaradi skrajno slabega vremena sta bili odpovedani zborovanji SZDL v Ljubljani in Mariboru, ki bi morali biti snoči ob desetletnici osvoboditve.
Današnja počastitev padlih borcev in talcev v Ljubljani na Žalah ob 18. dopoldne bo ob vsakem vremenu, na kar opozarjamo vse delegacije množičnih organizacij, ustanov in štev.
Desetletnice osvoboditve Zagreba
Zagreb, 7. maja. Na jutrišnji dan pred desetimi leti so vkorakale v Zagreb enote JLA. Ob tej priliki bo dopoldne slavnostna seja ljudskega odbora mesta Zagreba. V počastitev desetletnice je bil- nocoj v Zagrebu velik ognjemet na Trgu republike in nekaj manjših ognjemetov v posameznih občinah, kakor tudi na vrhu Zagrebške gore. Jutri bo mnogo kultumo-umet-niških prireditev, odprli bodo nekaj razstav in priredili razne športne tekme.
PRED DESETIMI LETI
Vojno poročilo generalštaba Jugoslovanske armade
za 8. maj 1945:
Naše čete so po hitrem prodoru zavzele in osvobodile mesto Zagreb, glavno mesto federalne Hrvatske. Sovražnik je nudil izredno srdit odpor, posebno na vzhodnih dostopih v mesto. Preganjanje sovražnika in srdite borbe še trajajo na področju Zagrebačke gore.
V podravski smeri so naše čete zlomile trdovratno sovražnikovo obrambo in v naskoku zavzele Varaždin. Nadaljujejo s preganjanjem sovražnika in s prodiranjem proti Ptuju. Osvobojenih je več kot sto krajev ter vte področje med Savo in Krko južno od Zagreba. Med svojim prodiranjem proti zapadu so naše čete prišle na linijo Brežice - Krško. Sovražnik je pretrpel ogromne izgube.
Naše letalstvo je uspešno podpiralo čete na zemlji in uničilo 14 kamionov in 13 voz z moštvom ln materialom ter povzročilo večje število požarov in eksplozij v sovražnikovih avtokolonah.
Zaključena je likvidacija nemških obkoljenih skupin na sektorju Ilirske Bistrice in na področju Pazina. Po večdnevnih krvavih borbah so se nemške enote predale.
Ujet je 97. armijski planinski korpus na čeln s celotnim štabom in komandantom generalom Kueblerjem, nadalje štab 188. divizije na čela s komandantom generai-lajtnantom von Drewitzonom, štab 392. divizije na čelu s komandantom polkovnikom Reidlom. Ujetih je bilo 26.0CO nemških vojakov in oficirjev. Po vsej Istri in Trstu je bilo ujetih 44.000 nemških vojakov in oficirjev. V naše roke je padel ogromni vojni plen.
Tnrškl državniki na oblskn v Zagrebu
Tudi v Sisku in Zagrebu so predsednik sekretar za zunanje zadeve turške vlade g. Menderes in njegovi sprem- Snem^kriri^“^ ljevalci visoko ocenili in iskreno pozdra- nanje zadeve Ljubomir Rado vili napredek nove Jugoslavije	..
Spomenik padlim bo..eni JLA ua pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, ki ga bodo dauci svečano odkrili« (Foto Magajna)
Sisak, 7. maja.
Predsednik turške vlade Menderes je danes s svojim spremstvom obiska] metalurški kombinat v Sisku. Visoke turške goste so pozdravili na železniški postaji član izvršnega sveta Hrvatske Marin Ce-tiinič, predsednik ljudskega odbora in ravnatelj železarne.
Z g. Menderesom so prispeli tudi član zveznega izvršnega sveta MijaLko Todorovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjaa Priča, veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve ter funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve.
Predsednik Menderes in člani spremstva so sd dve uri ogledovali železarno. Nadrobno so si ogledali topilnico brezšivnih cevi, za katere izdelke se turški gospodarstveniki zelo zanimajo. Zastopniki kolektiva so podarili predsedniku Menderesu album s fotografijami o graditvi železarne, nato pa se je predsednik Menderes vpisal v knjigo vtisov, v kateri je izrazil priznanje naporom in uspehom, ki so jih dosegli delovni ljudje Jugoslavije z graditvijo tega objekta.
Danes dopoldne je predsednik turške vlade g. Adnan Menderes s svojim spremstvom prispel v Zagreb. Na železniška postaji, okrašeni z jugoslovanskimi in turškimi zastavami, so visoke goste sprejeli predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Baka-rič, podpredsednik izvršnega
(Tanjug), sveta Hrvatske Ivan Krajačič in drugi.
Ko je godba zaigrala turško in jugoslovansko himno, je predsednik turške vlade pregledal častno četo zagrebške garnizije, nato pa se je v
vanovič in drugi.
Predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je priredil danes v dvorcu na Markovem trgu slavnostno kosilo na čast predsednika vlade republike Turčije g. Adnama Menderesa. Pred kosilom je g. Menderes napravil protoko-
družbi predsednika dr. Baka- larni obisk predsedniku Baka-riča odpeljal na Markov trg. riču. Dopoldne si je g. Men-Od jugoslovanske strani so deres ogledal tovarno »Rade bili z g. Menderesom član Končar«, danes popoldne pa zveznega izvršnega sveta Mi- si bo ogledal mesto, Moderno jalko Todorovič, državni pod- galerijo in etnografski muzej.
V CELJU SE JE ZAČEL PRVI FESTIVAL SLOVENSKE IN JUGOSLOVANSKE SODOBNE JRAME
Celje, 7. maja. S Cankarjevimi »Hlapci« v režiji prof. Slavka Jana in sceni inž. arh. Viktorja Molka ter izvedbi ansambla Slovenskega narodnega gledališča — Drame iz Ljubljane se je nocoj v Celju začel prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame. Čeprav je bila prva predstava »Hlapcev« v okviru festivalnega repertoarja že popoldne, je bila slavnostna otvoritev doslej največje povojne gledališke prireditve v državi šele pred začetkom večerne ponovitve istega dela. Otvoritveni govor pred nabito polnim avditorijem je Imel upravnik celjskega mestnega gledališča Fedor Gradišnik.
Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame v Celju je pogumna uresničitev načrta, da se s koncentracijo več domačih vprizoritev pred istim občinstvom ter isto kriti-
ko da možnost ocene sodobne dramske tvornosti, hkrati pa vzpodbudo dramatikom, da imajo možnost spraviti svoja dela na oder.
Na festivalu, ki bo trajal do 15. t. m., bo nastopilo sedem gledaliških ansamblov z deli sedmih avtorjev, izmed katerih bo šest izvirnih novosti ter pet krstnih vprizoritev.
Po današnji večerni predstavi je ansambel in vodstvo Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v fojerju mestnega gledališča sprejel predsednik ljudskega odbora celjske mestne občine Fedor Gradišnik mlajši.	M. B.
VREME
Vremenska napoved za nedelja.
Pretežno sončno vreme z delno oblačnostjo, ki se bo popoldne nekoliko povečala. Zjutraj v nižinah kratkotrajna flagra. Temperature ponoii med 4 in 8, podnevi do 25 stopinj C«
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-zaločntško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Radi Janbuba — Glavni ln odgovorni urednik: Ser* gej Vošnjak — Tiska tiskarna »Sl. poročevalec« — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičeva ulica i, telefon 23-522 do 23-521 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5-II., telefon 23-522 do 23-52* — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea *, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 29-463, za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tekoči račun Narodne banke 60l-»T«-l(4 Mesečna naročnina 200 din
8. maj
mednarodni dan Rdečega križa
Kot svetoma organizacija, v kateri je včlanjenih preko 70 držav, praznuje Rdeči križ dan€6 svoj mednarodni dan. Izbrali so 8. maj v spomin na ustanovitelja RK, prvoborca za načela solidarnosti in humanosti, na katerih sloni RK, Henrija Dunanta, ki se je rodil v Ženevi 8. maja 1828.
Mednarodni komite RK in Liga drušiev RK sta določila, naj se letošnji 8. maj posveti predvsem delu in vlogi prostovoljcev v Rdečem križu.
Generalni sekretar OZN, g. Dag Hamerskjöld je naslovil Mednarodnemu Rdečemu križu ob priliki 8. maja 1955, posebno poslanico, v kateri poudarja, da Mednarodni RK lahko opravlja svoje poslanstvo zaradi požrtvovalnosti preko treh milijonov prostovoljcev, ki delajo neumorno in predano bodisi v Mednarodni Ligi društev RK, bodisi v nacionalnih društvih RK po vsem svetu.
G. Hamerskjöld jim izreka svojo toplo priznanje posebno zato, ker je nesebična delavnost teh prostovoljnih delavcev tista sila, ki dviga dostojanstvenost in vrednost človeka. proglašenih v ustanovni listini OZN.
OZN, pravi nadalje generalni sekretar g. Hamerskjöld, je že ob svojem začetku uvidela važnost RK, in je na svojem prvem zasedanju priporočila vladaim držav članic, naj ustanavljajo nacionalna društva RK s prostovoljnim značajem.
Ohstoja RK si ne moremo zamisliti brez prostovoljnega dela. Ce hočemo, da ima parola RK »Človek človeku c svoj pravi pomen, mora RK sloneti na bazi prostovoljnosti. Prostovoljci. člani RK so opetova-Bo pokazali, kaj se lahko doseže z dobro voljo posameznika, kadar obstoji koordinacija vseh individualnih naporov v okviru organizacije z določenimi cilji.
Nikdar ne bomo dovolj podčrtali važnosti prostovoljnega dela milijonov prostovoljcev RK. ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo velikansko skupnost in so s svojim vzornim zgledom T prvih vrstah borcev za zbližanje med narodi in s tem za njihovo sožitje in m it.
Prostovoljni značaj RK se povsod bolj in bolj uveljavlja, vri nas smo že ob ustanovitvi JR K postavili načelo prostovoljnosti na prvo mesto. Naloge, kd so stale pred nami že med vojno in v prvi povojni dobi, so bile tako velike in številne, da jih ne bi mogli uspešno opraviti brez prostovoljnega dela. Razume se, da prava usmeritev dela RK pravilna izvedba navodil in uspešni razvoj raznih panog dejavnosti RK zahtevajo stalno vodstvo, se pravi stalni kader funkcionarjev RK. Toda, na eneea nagrajenega funkcionarja RK pride na tisoče prostovoljcev. To razmerje je pri nas morda še bolj poudarjeno kot v marsikateri drugi državi kajti naš RK je zares množična organizacija, ki je zajela tudi najbolj oddaljene in Še zaostale kraje in s terni najširše plasti ljudstva.
Ob letošnjem 8. maju se tudi RKS spominja tisočev prostovoljcev. ki so delali in še delajo neumorno in požrtvovalno v okviru naše organizacije. Številne aktiviste in aktivistke RK najdemo povsod, kjer je potrebna dejanska pomoč ali nasvet: pri elementarnih in d-rugih nesrečah, borbi proti tuberkulozi, borbi proti alkoholizmu, pri socialni pomoči. pri krvodajalstvu, itd.
Kmečka ženska mladina, ki poseča njej namenjene tečaje RK, postane važen element prostovoljnega dela na vasi. Z znanjem, kd si ga dekleta pridobijo, bodo prostovoljno pomagala kot zdravstvene aktivistke pri zdravstveni izobrazbi svoje okolice.
Ko omenjamo prostovoljce RK, moramo tudd misliti na podmladek. V njem se naši Otroci učijo prostovoljno in nesebično delati za pomoč bliinjomn in korist skupnosti. S prostovoljnim udejstvovanjem naših podmladkarjev se tudi navezujejo stiki z mladino drugih dežel, kar je velik doprinos v borbi za mri na •vetu in sožitje med narodi.
Ob 8. maju 1955 daje RK vse priznanje številnim prostovoljnim nesebičnim delavcem, ki posvečajo svoj čas, svoje sposobnosti in materialno pomoč plemenitim ciljem RK. Ko smo lani proslavili 10 letnico ustanovitve RKS. smo dali nekaterim dolgoletnim prostovoljnim delavcem konkretno priznanje za njihovo delo. In če ni mgooče dati vsem takega vidnega prizna-
nja.	naj bo sleherni, še tako »kromni prostovoljni sodelavec RK uverjen, da je člen v verigi velikih storitev RK in da pripomore k zmagi socializma pri nas im uresničitev ciljev Mednarodnega RK v •vetu.
Resolucije in sklepi Ljubljana -
111. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije rGVOlUClJG
SARAJEVO, T. maja. ni. kongres Zve** sindikatov Jugoslavije Je davi nadaljeval delo na plenarni «ejl. KOnfrea je sprejel resolucijo, s katero Odobrava delo dosedanjega centralnega sveta ZSJ, ln «oglasno odobril predlagano Usto 131 kandidatov za novi centralni «vet Zveze sindikatov Jugoslavije ter U kandidatov za nadzorni odbor.
Dopoldne je kongres pozdravil podpredsednik zveze sindikatov Zahodne Nemčije Georg Reuter, ki Je med drugim poudaril, da Je sindikalna organizacija Zahodne Nemčije P*4* pravljena sodelovati s sindikati vsega sveta zaradi čim boljšega položaja delovnih ljudi in za mir na svetu.
Zatem je bil določen dve umi odmor, da bi delegati mogli preučiti predlagane resolucije, ki so jih pripravile komisije kongresa.
Jeras Josip,
predsednik
RKS
III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel predlog za izpremembo uvodnega dela statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer se poudarja, da je Zveza sindikatov množična prostovoljna družbena organizacija delavcev in uslužbencev FLRJ.
V	tem predlogu za izpremembo statuta so bile navedene tudi osnovne naloge Zveze sindikatov Jugoslavije v socialistični preobrazbi naše države. Med drugim se navaja, da posluje Zveza sindikatov kot ena izmed organizacij samoupravljanja, da sodeluje z družbenimi organi upravljanja in družbenimi organizacijami, da krepi in razvija sistem samoupravljanja ter podpira organe upravljanja pri njihovem delu, da aktivizira delavski razred v boju za nadaljnji razvoj proizvodnih sil naše države, za razvijanje komunalne ureditve in pospeševanje vseh družbenih služb v skladu s socialističnimi težnjami našega delavskega razreda. Nadalje se poudarja kot osnovna naloga, da dela za krepitev enotnosti vsega delovnega ljudstva v boju za socializem, da čuva, krepi in nadalje razvija enakopravnost ter bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, da dela za vsklajevanje interesov posameznikov in celote, da dela za uveljavljanje socialističnih načel v družbenih In gospodarskih odnosih, kakor tudi, da dela za socialistično vzgajanje delavskega razreda. Na koncu je rečeno, da mora sindikat skrbeti za delovne in življenjske pogoje delavcev in uslužbencev pri zaščiti ln varovanju njihovih pravic, da razvija široko inciativo delavcev, izvaja družbeno kontrolo delavskega razreda nad lastnim samoupravnim organizmom. Razen tega ima sindikat nalogo, da vzgaja delavski razred v duhu mednarodne proletarske solidarnosti in da vsestransko razvija medsebojne zveze s sindikalnimi gibanji drugih držav, da dela v najširšem sodelovanju vseh socialističnih in demokratičnih sil v svetu proti monopolizmu in hegemoniji v mednarodnem delavskem gibanju ter agresiji v mednarodnih odnosih, za enakopravnost delavskih gibanj ter za mirno in enakopravno sodelovanje vseh narodov na svetu.
Resolucija o vlogi sindikatov
Resolucija o vlogi in organizacijskih načelih Zveze sindikatov Jugoslavije govori v začetku
o	značaju in vlogi sindikatov.
V	naših okoliščinah, je rečeno v resoluciji, delajo sindikati kot zastopniki interesov vsega delavskega razreda glede na njegove posamezne dele in posameznike kakor tudi kot zastopniki interesov glede na celoto. Na podlagi te svoje funkcije vodijo sindikati račun, da se bodo pravice in položaj delavcev ter uslužbencev v naši državi čim bolj enotno uredile, da bo enako delo načelno enako nagrajevano, da se bodo obenm pobijale razne partiku-larlstične In lokalistične težnje in da se v odnosu posameznikov in kolektivov do skupnosti in družbene lastnine grade in negujejo nova socialistična morala, norme in načela.
Iz tega izvira, da so sedanje osnovne naloge sindikatov: razvijanje in krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, graditev socialističnih družbenih odnosov in pospeševanja življenjskih in delovnih pogojev ter kulturnega življenja delavskega razreda naše države.
Organizacijska struktura
Resolucija o organizacijski strukturi sindikatov pravi, da ustreza današnji vlogi in nalogam sindikatov še nadalje v načelu dvojna struktura: vertikalno formiranje sindikatov za 'delavce in uslužbence po gospodarskih panogah in službah, oziroma za uslužbence določenih strok, a teritorialno združevanje sestavnih organizacij v Zvezi sindikatov Jugoslavije.
Nadalje je rečeno, da ostajajo podružnice še nadalje nosilke osnovne aktivnosti sindikatov. Resolucija poudarja nadalje, da se z graditvijo komunalnega reda povečujeta vloga in pomen občinskih ln okrajnih sindikalnih svetov. Njihove osnovne funkcije so: aktivizacija delavskega razreda v političnem ln družbenem življenju komune, medsebojno povezovanje aktivnosti podružnic, spremljanje in urejanje odnosov med podjetji in komunami, izvajanje sistema In funkcioniranje socialnega zavarovanja, pobijanje pojavov lokalizma ln partikularističnlh teženj v podjetjih in komunalnih skupnostih, sodelovanj« ▼
reševanju raznih komunalnih problemov, od katerih Je odvisen družbeni in življenjski standard delavskega razreda.
Združevanje sindikatov
Glede na združevanje sindikatov je rečeno v resoluciji, naj se združujejo oni sindikati, katerih člani so zaposleni v gospodarskih panogah, Ki imajo istovetne ali sorodne gospodarske, socialne, kulturne, organizacijske in druge pogoje, toda različne v odnosu z drugim delom delavskega razreda, zaposlenega v drugih gospodarskih panogah ali službah.
Kongres je odobril akcijo za združitev sindikatov rudarjev in kovinarjev, trgovcev in gostincev, tekstilcev in usnjarjev, delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij ln ustanov ter obrtniških delavcev. Odobrene so bile tudi dosedanje priprave sindikatov železničarjev, prometnih delavcev, pomorščakov ter uslužbencev ln delavcev PTT, da združijo svojo aktivnost in ustanove skupen organ. Priporoča se sindikatom uslužbencev državnih podjetij, zdravstvenih delavcev, delavcev kul-tumo-umetniških ustanov, «druženj učiteljev, profesorjev in drugih združenj prosvetnih, kulturnih in javnih delavcev, naj v medsebojnih stikih in v sodelovanju s centralnim svetom Zveze sindikatov Jugoslavije prouče možnost in način svoje združitve.
Sklepi o delavskem in družbenem upravljanju
V začetku teh sklepov Je poudarjeno, da se je delavsko ln družbeno samoupravljanje v okoliščinah podružabljenih sredstev za proizvodnjo in najširših upravno-ekonomakih pravic neposrednih proizvajalcev afirmiralo kot osnova naše socialistične ureditve in kot edino varna pot za nadaljnji razvoj in pospeševanje socialistične demokracije.
Zaradi dograditve sistema samoupravi j anj a smatra III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, da so potrebni nekateri novi ukrepi. Predvsem je treba mandat članov delavskih svetov podaljšati na dve leti, da bi se na ta način omogočilo članom delavskih svetov uspešnejše in kontinuirano vodenje gospodarske politike podjetja. Mandat upravnega odbora naj bi ne bil daljši od enega leta z omejitvijo, da ne more biti nihče član upravnega odbora dve leti po vrsti.
Gospodarske organizacije naj bi omogočile volitev organov delavskega samoupravljanja po obratih. Z zveznimi predpisi naj bi se podrobno uredile pravice delovnega kolektiva, da lahko nekatere zadeve uredi z referendumom.
Ta del sklepov govori nadalje o vlogi sindikatov pri proizvodnih posvetovanjih.
Glede na uslužnostni značaj trgovine in zainteresiranost potrošnikov za njeno poslovanje se zahteva uvedba ustreznih elementov družbenega upravljanja v trgovini poleg zagotovitve materialne zainteresiranosti potrošnikov.
Podpora organom samoupravljanja
Poleg dosedanjih uspehov in napredka, je rečeno v sklepih, ki je bil dosežen v delu organov delavskega in družbenega samoupravljanja, so v dosedanji praksi prišle do izraza tudi nekatere pomanjkljivosti in negativni pojavi. Zato so sindikati dolžni, da vsestransko spremljajo in analizirajo izkušnje delavskih svetov in upravnih odborov, kakor tudi, da aktivno prispevajo k njihovemu delu s sodelovanjem pri sprejemanju sklepov in s prevzemanjem soodgovornosti. V ta namen morajo sindikati še bolj usmeriti svoje delo za pobijanje teženj lokalizma in partikularizma nekaterih gospodarskih organizacij ln komun, ki se ravnajo po svojih ozkih interesih, ne da bi upoštevale koristi celote.
Kongres poziva sindikalna organizacije, naj pritegnejo delovne kolektive v boj proti kršitvi zakonov in predpisov, neizpolnjevanja obveznosti, zavestnemu popuščanju od dosežene kvalitete, razsipnlštvu in podobnemu. Onim, ki so bili kaznovani zaradi kaznivega dejanja proti splošni ljudski imovini, je treba onemogočiti delo tamkaj, kjer bi mogli ponoviti taka dejanja.
Na koncu sklepov je rečeno, da morajo sindikati usmerjati svoje delo k razvijanju socialistična morale v odnosu do družbene lastnine in poslovne morale med podjetji, kakor tudi
k vsklajevanju individualnih in družbenih interesov. Sindikat mora predvsem nastopati proti pojavom nelojalne konkurence v državi in izven nje, navijanju cen in podobnim pojavom, ki se zakrinkavajo z dozdevnimi interesi kolektiva.
Sklepi o razvoju gospodarstva, življenjskem standardu in tarifni politiki
V teh sklepih je med drugim rečeno, da je smer našega gospodarskega razvoja, za katerega so se zavzemali tudi sindikati, nuditi neprestano pomoč dosedanji gospodarski politiki, v celoti ustrezala socialističnim ciljem naše države in da je v skladu z našimi možnostmi.
K nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva in dviganju življenjskega standarda delovnih ljudi naj sindikati prispevajo z izdelavo konkretnih gospodarskih ukrepov, ki bi vzpodbujali delovne kolektive k povečanju delovne storilnosti, k dviganju zavesti delavskega razreda, k prizadevanju, da se čim bolj racionalno izkoriščajo obstoječe kapacitete, osnovna sredstva ln surovine, kakor tudi z usmerjanjem delovnih kolektivov v celoti k proučevanju in zbolj Sevanju organizacije dela, tehnološkega procesa in notranje organizacije podjetij.
Življenjski standard
Ker je eden izmed osnovnih namenov socialistične graditve zboljšanje življenjskih okoliščin delovnih ljudi in ker omogočajo dosedanji rezultati našega gospodarskega razvoja dviganje življenjskega standarda, je kongres mnenja, da je treba vskla-diti odnose med proizvodnimi sredstvi in potrošnimi dobrinami, kakor tudi, da je treba z ustvarjanjem večjih državnih rezerv omogočiti stabilizacijo trga.
Kongrea je mnenja, da je treba vsklajevanje cen osnovnih živil in uslug izvesti tako, da s« bo popolnoma obvarovala dosežena raven življenjskega standarda delavskega razreda.
Ker gradnja stanovanj še vedno zaostaja za potrebami, je kongres mnenja, da bi bilo potrebno v bodoče vlagati več sredstev v graditev stanovanj. Sindikati naj posvečajo pri izdelavi družbenih planov občin in okrajev ter pri sklepanju o uporabljanju sredstev za samostojno razpolaganje podjetij mnogo več pozornosti omiljenju stanovanjske stiske.
Posebno je potrebno, da se sindikat gradbenih delavcev s čim večjo vztrajnostjo bori za zniževanje stroškov pri gradnji stanovanj in za čim bolj racionalno ter boljšo graditev stanovanj. Pri tem je treba podpirati graditev stanovanj na zadružni podlagi, kakor tudi individualno graditev, da bi se angažirala tudi razpoložljiva sredstva posameznikov.
Kongres poudarja tudi potrebo in pomen organiziranja cenene ln dobre prehrane delavcev z dovoljevanjem olajšav delavskim restavracijam.
Tarifna politika
Ker je plačni sistem eden izmed najbolj važnih činiteljev vsega gospodarskega sistema in bistveni pobudnik za hitrejši razvoj gospodarstva, poudarja kongres potrebo prizadevanja, da se sedanji plačni sistem čim bolj dosledno uveljavlja, nadalje, da naj se začnejo ugotavljati splošni enotni kriteriji za strokovnost in ocenjevanje dela, kakor tudi, da je treba pri nagrajevanju v gospodarstvu načelno uvajati plačevanje po delovnem mestu.
Treba Je proučiti in urediti tudi nagrajevanje kmetijskih delavcev sploh, zlasti Onih, ki so zaposleni v privatnem sektorju.
Minimalne nagrade učencev v gospodarstvu je treba povečati tako, da bodo podjetja dajala učencem v gospodarstvu nagrade tudi nad minimalnimi, pri čemer naj bi se v mnogo večji meri posluževala možnosti za diferenciacije njihovih nagrad po uspehu v učenju.
Kongres smatra prav tako, da je neobhodno potrebno nadaljnje izpopolnjevanje sistema plač v državni upravi ln družbenih službah, pri čemer naj bi se bolj upoštevale posebnosti posameznih panog državne uprave, oziroma posameznih družbenih služb.
O mednarodnem sodelovanju in boju za mir
V resoluciji o mednarodnem sodelovanju i o boju za mir je
rečeno med drugim:
Zveza sindikatov Jugoslavije je razvila mednarodno sodelovanje na načelih enakopravnosti, samostojnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih narodov in drugih gibanj ter na svobodni izmenjavi mnenj.
Popoldne sta bila izvoljena novi centralni svet in nadzorni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije. V centralni svet je bilo izvoljenih 131 članov. Novoizvoljeni centralni svet je na svojem današnjem sestanku izvolil predsedništvo 39 članov In sekretariat. Za predsednika centralnega sveta je bil Izvoljen Djuro Salaj. Dosedanja funkcija generalnega sekretarja je bila ukinjena, namesto njega pa sta bila izvoljena dva podpredsednika. in sicer Ivan Božičevič in Dragi Stamenkovič. Za sekretarja centralnega sveta sta bila izvoljena Norbert Weber in Jovan Popovič, za člane sekretariata pa Marjan Vivoda, Ašer Deleon, Pepca Kardelj ln Sava Medan.
Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Risto Stefanovič. V novem nadzornem odboru je 11 članov.
(Nadaljevanje a 1. ariani)
demonstracij žena proti stanju v zaporih ln internacijah, vse do avgustovske najmasovnejše
politične demonstracije za izpust jetnikov. Ta izraz vzpona revolucionarnih sil v mestu je tolikanj prestrašil Nemce po kapitulaciji Italije, da so začasno odprli bloke in omogočili s tem nov številen pritok v partizansko vojsko iz Ljubljane. Kot četrto razdobje lahko smatramo dobo nemške okupacije, ki jo karakterizira nadvse vztrajna In rida borba za ohranitev naših pozicij, ki Jo Je spremljal onemogli bes in divjanje Gestapa In črne roke.
S polni mzadoščenjem lahko dane« ugotovimo, da so v Ljubljani, ve« čas italijanske in nemške okupacije, blesteli z zidov ponosni ln strah okupatorja in njegovih hlapcev vzbujajoči napisi: Tito, KP, OF. To je bil viden zunanji znak stalnega plebiscita, ki ga je izvajala borbena Ljubljana.
Toda ves ta čas, v*e do osvoboditve je naša Partija uspešno kljubovala vsemu in vsakršnemu terorju podivjanih okupatorjev in njegovih »lug. To je bilo mogoče, ker je bila tesno povezana z množicami, zahvaljujoč edinstveni zgradbi množičnih organizacij, predvsem OF, mladine. Delavske enotnosti, AF2, Narodne zaščite ter še posebej množične obveščevalne službe Slovenske narodne narodne pomoči ln tiska.
V tej borbi je dala naša Partija nešteto žrtev, dala Je nešteto svojih najboljših kadrov, Njihova imena »o znana in draga vsem, ki se bore na tej zemlji za socializem in napredek. Marsikje pa ni mano, ali pa se pozablja dejstvo, da je ljubljanski delavski razred doprinesel v tej borbi tudi največji krvni delež. Število delavskih žrtev, ki so padli za svobodo znotraj ali zunaj mesta, je celo precej večje od mladinskih. O podvigih in herojski borbi ljubljanske delavske in šolske mladine, ki je trajala vse do osvoboditve pa ni treba posebej govoriti. Predvsem je bila velika vloga delavskega razreda v prvi fazi zbiranja orožja, formiranja prvih partizanskih čet, v organizaciji sabotaž, tehnike, narodne zaščite in varnostne službe. Delavski razred je dajal pod vodstvom svoje Komunistične partije in v okviru Delavske enotnosti in drugih organizacij svoj neprecenljivi in nenadomestljivi delež na najtežjih sektorjih in v najtežjih trenutkih borbe.
Danes po 10. letih, ki nas ločijo od zgodovinskih dni socialne in narodne osvoboditve, lahko s ponosom ugotovimo, da je naša ljudska revolucija dala rezultate, ki jih marsikdo ni pričakoval. Dala je svetal zgled borbe za demokracijo in socializem, dala je blesteč primer nove poti, Ob kateri so se učili tudi drugi narodi sveta in ki
V • V V
- zansce v Sloveniji
Jim je pomagala ln jim pomaga krčiti njihovo lastno pot do osvoboditve ln napredka. Nam samim pa je neizčrpen vir moralne sile, ki nas krepi in oplaja na nadaljnji poti. Trda leta naše ljudske revolucije so nas ponovno poučila, da se moramo v svoji borbi za neodvisnost, za ohranitev pridobitev in za nadaljnji razvoj naše ljudske revolucije osloniti predvsem na svoje lastne sile, to se pravi, da si moramo svojo socialistično pot izboriti in prigarati s svojimi silami in znanjem. Taka pot je težka, a plemenita ln častna. To je pot naroda in države, ki išče, gradi in utira nova pota družbenega razvoja. Zase, za svoje potomce, za vse človeštvo. V teh naporih je dajala in daje Ljubljana svoj častni in dostojni delež. V tej naši borbi za srečnejše, kulturnejša in naprednejše življenje moramo premagovati, kot v čara okupacije, dva največja sovražnika : egoizem ic pasivnost.
Danes, ko z novim poletom razvijamo drugo višjo fazo naše ljudske revolucije, ki jo označuje razvoj delavskih svetov, družbenega upravljanja ia v zadnjem času zlasti komun, se moramo zavedati, da lahko te velike cilje dosežemo samo z aktivnostjo in požrtvovalnostjo ter znanjem vsega našega ljudstva, z na j več j o aktivnostjo Zveze komunistov ln Socialistične zveze delovnega ljudstva. S tem ne doprinašamo zgolj k razvoju našega gospodarstva, kulture ln demokracije, ampak tudi k nadaljnji krepitvi napredne in miroljubne vloge, ki jo danes ima Jugoslavija v svetu ln katero s pozornostjo, ljubeznijo in občudovanjem spremlja čedalje večje število narodov in držav v svetu. Naša velika dolžin ost je, da teh simpatij ne razočaramo ter da v največji meri doprinesemo k zbh-žairju medsebojne pomoči in bratstvu med narodi, ki edino lahko v naši atomski dobi prinese srečo in napredek človeku, narodom in ljudstvu.
Nove avtomatske telefonske centrale ob desetletnici osvoboditve
Ljubljana, 7. maja. V prostorih Podjetja za PTT promet v Ljubljani je bila dopoldne pomembna slovesnost. V počastitev 10-letnice osvoboditve Je podjetje za PTT promet v Ljubljani spustilo v promet avtomatsko mrežno skupino Ljubljana z možnostjo medkrajevnega prometa med vsemi omrežnimi skupinami Gorenjske, avtomatsko telefonsko centralo Polje za sto številk, povečano avtomatsko telefonsko centralo Škofja Loka za sto številk, povečano avtomatsko telefonsko centralo Tržič za devetdeset številk ter povečano in predelano avtomatsko telefonsko centralo Maribor za 700 številk. Slovesnosti so med drugimi prisostvovali podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, član Izvršnega sveta Zoran Polič, član izvršnega komiteja ZKS dr. Jože Potrč, pooblaščeni minister dr. Darko Cemej In drugi. O pomenu dogodka je govoril direktor Podjetja za PTT promet tov. Jože Gerbec. V svojem govoru je med drugim poudaril, «i so telekomunikacijske na-

prave v razmeroma kratkem času svojega obstoja pridobile velik pomen za gospodarski in kulturni razvoj vseh naprednih držav, od vseh pa se je najbolj razširil telefon, tako, da je razvitost telefonije danes že postala merilo za primerjanje gospodarskega in kulturnega življenja med državami. Število naročnikov na sto prebivalcev, število pogovorov na prebivalca so indeksi, s katerimi primerjamo intenzivnost gospodarskega ln kulturnega življenja posameznih držav, mest ln pokrajin. Kljub velikemu napredku industrializacije naše države je telefonija v Jugoslaviji močno zaostala ln je zato na predzadnjem mestu v Evropi. Po zadnji statistiki je imela Jugoslavija 0.6 -telefona na 6to prebivalcev, povprečje v Sloveniji ni dosti boljše od državnega, ker znaša samo 0.7. Podjetje PTT hoče to »tanje izboljšati in doseči čimprej evropsko povprečje, ki znaša 6 telefonov na •to prebivalcev. Domača industrija je že postavila solidna temelje za možnost razvoja tele-
fonije in sicer v tovarnah »Ukra« v Kranju, »Nikola Tesla« v Zagrebu, »M. Pupin« v Beogradu, ki proizvajajo kvalitetne in moderne telefonske naprave. Tovarna kablov v Svetozarevu pa je sposobna zadostiti vsem zahtevam po kablih za izgradnjo krajevnih in medkrajevnih omrežij. Inštitut za elektrozveze v Ljubljani in Tovarna telekomunikacij pa Izdelujeta moderne visokofrekvenčne naprave za večkratno Izkoriščanje fizičnih vodov.
Tov. Jože Gerbec je naglasil, da »o dosedanji uspehi Podjetja PTT v Ljubljani za zboljšanje telefonije še skromni v primerjavi z nalogami, ki jih mora podjetje še izpolniti v bližnji bodočnosti. Za vse dosežene uspehe pa se moramo v veliki meri zahvaliti Ljudski skupščini LRS in republiškemu izvršnemu svetu, kak»r tudi okrajnim in mestnim ljudskim odborom, ki so pokazali polno razumevanje za naloge in stremljenja podjetja za PTT promet pri izgradnji telefonskih in telegrafskih naprav.
Darektoc tov, Ješ* Oexfeee govori «ft scredivi
telefonskih Mattai,
Počastitev spomina žrtev fašizma
Dunaj, 7. maja (Tanjug). Včeraj je okrog tisoč internirancev iz bivšega nacističnega taborišča Mauthausen ter drugih članov -Zveze borcev iz_ raznih krajev Jugoslavije udeležilo odkritja spominske plošče v tem zloglasnem hitlerjevskem taborišču. Na slovesnosti, prirejeni ob 10-letnici osvoboditve taborišča, je imel član izvršnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Bertoncelj krajši govor, v katerem je opisal veličino borbe dvanajst tisočev jugoslovanskih internirancev, ki so umrli v tem taborišču kot žrtve fašističnih zverstev. S slavnosti so poslali predsedniku Titu naslednjo brzojavko: »Bivši politični interniranci taborišča Mauthausen, zbrani na proslavi desetletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, se spominjamo padlih tovarišev in pozdravljamo Tebe, ljubljeni tovariš predsednik, z željo, da bi dosegli trajni mir na svetu«.
Burmanska vojaška
delegacija na obisku v vojaški akademiji
Beograd, 7. maja. Burmanska vojaška delegacija, ki se mudi že več dni v Beogradu, je obiskala danes nižjo vojaško akademijo v Beogradu.
Mladi kovinarji in metalurgi so zborovali
Jesenice, 7. maja. Danes je bila na Jesenicah konferenca mladih kovinarjev in metalurgov Slovenije. Razpravljali so o «plošnih gospodarskih ia proizvodnih problemih kovinsko predelovalne in metalurška industrije in o nalogah mladinskih organizacij za večjo strokovno usposobljenost in uveljavljanje delavske mladine t organih delavskega samoupravljanja.
Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki, bomo obširneje poročali o tej konferenci v torek.
Do prekinitve samo ena zmaga
V prvem koln S. šahovskega pr. venstva Slovenije, ki se je včeraj začelo v Ljablj&ni, ao bili doeežemi naslednji izidi:
Bajec — ins. Levačič remi,
Stnpica — Krivec remi.
Preinfalk — Lešnik remi,
Miinra - Kržišnik 1:1,
Z. Gabrovšek — Grašek prekinjen na v dobljenem položaju za Gabrom« ška,
Benedičič — Pne odloženo,
J.	Tomšič - N. Tomšič remi.
DEVIZNI TEČAJI
Na rednem sestanku so Mil A maja zaključki po naslednjih tečajih:
US 3.509, 3.507, 3.507,17, 1.0S9.05J Latg —, 9.705.40, 9.705.40. 1.056.401 DM 102.000, 103.000, 102.000, 1.33«; Bfre 7.000, —, 7.000, 1.1C6.M; Stra —, 76.220, 76.221.53, 1.011.01; Li* —» 503.22, 500.40, »42.50; Hfl 80.000,
80.000,	80.000, 913.33 ;	9v. kr. —,
80.000,	—, —; Eg. Letg —, —, 2000, 165.37; Avstr. —, 2.611^7, 2.665, 786.33: Fin. —, —, 840, 180, Norv. —, 978, —, —; Grč. —, 1.206, 1.206, 3«: Turò. 643, 643.44, 652.80, 117.60; Arg. —, —, 744, 148; SSSR —,
1.056.12, 1.056.12. 252.04; Mađž. 1.000,
1.000,	1.000, 233.33; Poljaka 1.0*5, 1.035, 1.035, »46; CSR 1.126, 1136AÌ,
1.110.50,	273.85.
c*<o>goci\
SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV KZ V PARIZU
NOVICE V SLIKI
a\j
Mendesova
revanša
Martìnaud-Deplat, René Maier in njuni prijatelji, ki so £. februarja vrgli vlado Men-àès-Francea, so se med razburjenim vpitjem umaknili iz dvorane Wagram, kjer je zasedal izredni kongres radikal-ro-socialistične stranke, ko so uvideli. da se izid dvoboja med njimi in Herriotovimdau-finom Mendès-Franceom nagiba na stran moia, ki je prinesel svežino v francosko politiko in je sedaj trdno odločen prekvasiti in pomladiti stranko, katero je Deplat hotel speljati v konservativne desničarske vode.	s
Mendès-France je zmagal na kongresu, ki ga njegovi nasprotniki niso želeli, stari Her-riot je podal ostavko na do-Bvljenjski položaj predsednika stranke, ulica je navdušeno ploskala Mendèsu, poslanci stranke so protestirali proti sklepom kongresa, listi so pitali o nevarnosti razcepa, drugi o osnovi za ustanovitev levičarskega bloka, ki se bo »postavil proti nepremičnim, neodvisnim in zmernim strankam«. Boj pa še ni končan! Mendès-France je šele na pohodu, konservativni del stranke kljub sklepom kongresa o ustanovitvi politične komisije z Mendès-Franceom na čelu, ki bo pripravila nov program in statut stranke, Se ni dokončno premagan. Martinaud Deplat, dosedanji administrativni sekretar stranke, ki ima močan vpliv na strankin aparat, še ni položil orožja.
Kaj hoče Mendès-France? Vsekakor ne samo osebne revanše. Njegov glavni cilj je, da razgiba stranko, da iz klasične »vladne stranke«, kakor jo je označil predsednik Fauré in v kateri poleg levo usmerjenih malih meščanov vedrijo tudi najodločnejši zagovorniki francoskega kolonializma kakor sta n. pr. tuniški senator Colonna in alžirski senator Borgeaud, ustvari stranko akcije, ki bi v zavezništvu z drugimi levo usmerjenimi francoskimi strankami v bodoče lahko predstavljala trdno parlamentarno osnovo francoskih vlad. Kakor tedaj, ko je bil predsednik vlade, želi tudi sedaj kot voditelj stranke točno določen program petih ali šestih točk z vnaprej določenimi termini. »Prišel je trenutek, ko bo morala radikalno socialistična stranka izbirati med podrejenostjo vell-kim gospodarskim fevdalcem in politiko obnove, ki je v skladu z njeno preteklostjo in vzroki njenega obstoja,* kakor piše levičarski »CombaU.
-a.
Britanski načrt
za konferenco štirih
V francoskem ministrstva za »manje zadeve menijo, da bo konferenca štirih že meseca julija — Določitev sveta zahodnoevropske zveze
Landon, 7. maja. (Reuter). Britanski minister za zunanje zadeve Harold MacMillan je izjavil sinoči v svojem jem volilnem okrožju pred odhodom v Pariz na zasedanje sveta severnoatlantskega pakta, da bodo, če bo šlo po sreči., Britanija, Francija lo ZDA v nekaj dneh povabile Sovjetsko zvezo na razgovore na najvišji ravni. Dejal je, da bodo zahodne šle povabile Sovjetsko zvezo na konferenco, da se bo videlo, če »je mogoče korakati skupaj po poti miru in učinkovite razorožitve na svetu«. Upamo, je nadaljeval MacMillan, da bo tako konec nevarnosti pred atomskimi In vodikovimi bombami. Razgovori bodo na stopnji poglavarjev držav in ob udeležbi ministrov za zunanje zadeve.
Napredek
Francoski minister za Zrmanje zadeve Pänay je v izjavi za
»News Croni eie «dejal, da naj bi bila konferenca štirih julija letos. Francija bo v kratkem dala nove predloge glede evropske integracije. Pinay se je zavzel za tesnejše sodelovanje med velesilami.
Danes se je v Parizu začel sestanek vseh članic zahodnoevropske zveze. 2e danes popoldne se bodo začeli razgovori med Francijo in ZDA, ki se jih bodo udeležili ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in predsednik francoske vlade Faure s svojimi sodelavci. Namen teh razgovorov je, doseči enotno stališče teh držav glede položaja v Vietnamu. Dve uri pozneje se bo razgovorom priključil tudi britanski minister zs zunanje zadeve MacMillan. Pri tem bodo govorili o položaju na Daljnem vzhodu, morebitnih neposrednih razgovorih ZDA s Kitajsko, priznanju Kitajske in njenem sprejemu v OZN ter rezultatih bandunške konference. Drevi bo prva seja zastopnikov sedmih držav, na kateri bodo ustanovili svet zahodnoevropske zveze. Ta nova organizacija bo zamenjala evropsko obrambno skupnost.
Druga seja bo v torek. Na njej bodo sestavili svet, izvolili generalni sekretariat in posve-tovanlo skupščino ter imenovali ravnatelja agencije za nadzorstvo nad oborožitvijo ter komisarja za Posarje. Določili bodo tudi način za izvajanje fran-cosko-nemškega sporazuma o Posarju.
Davi so prfspeH v Pariz ministri za zunanje zadeve Kanade, ZDA in Italije, ki bodo sodelovali na konferenci zastopnikov sedmih držav članic zahodnoevropske zveze in Atlantskega pakta. Agencija France Presse poroča, da je tudi zali cd nonemški kancler Adenauer davi pripotoval v Pariz, kjer se bo udeležil konference. Prispel je tudi britanski minister za zunanje zadeve MacMillan. — Ista agencija poroča, da je davi
prispel i* Dunaja v Pariz veleposlanik in visoki komisar ZDA v Avstriji Lewellyn Thompson, ki bo ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa obvestS o delu konference veleposlanikov.
Kakor poroča agencija Tanjug lz Londona, potrjujejo londonski politični krogi, da bo britanski minister za zunanje zadeve Harold Mac Millan v Parizu v razgovoru z Dulle-som in Pinayem o sklicanju četverne konference s Sovjetsko zvezo zahteval, naj bi sklicali sestanek Eisenhoweija, Bulganina, Edena in Faura. Po britanskem načrtu šefi vlad ne bi razpravljali na drobno o sedanjih nerešenih problemih. Njihov sestanek naj bi trajal samo nekaj dni. V neformalnem posvetovanju bi položili temelje za nadaljnje četverne razgovore, ki bi jih nato imeli nižji predstavniki.
Iz Washlngtona so sporočili,
da bo Dulles odklonil ta britanski načrt. Britanski krogi pa izjavljajo danes, da je nasprotovanje ZDA glede tega manjše, kot je mogoče sklepati iz izjav ameriških funkcionarjev, zato so prepričani, da se bo Mac Millan vrnil v London z zagotovili, da bodo ZDA končno privolile na konferenco štirih naj-vižjih predstavnikov. Mogoče bodo zahodne sile glede na ameriško upiranje predlagale, da bi bil najprej sestanek ministrov za zunanje zadeve, konferenca predsednikov vlad pa naj bi bila pozneje. Sklep treh ministrov za zunanje zadeve glede tega bodo sporočili v ponedeljek zastopnikom drugih držav članic Atlantskega pakta.
Pariz, 7. maja. (AFP, Reuter). Ministri zaz unanje zadeve ZDA, Velike Britanije, Francije In Zahodne Nemčije, ki so danes prispeli v Pariz na sestanek sveta ministroav držav, članic Atlantskega pakta in zahodnoevropske zveze, so drevi imeli prve zasebne sestanke. Kancler Adenauer se je sešel z Dulle-som. Po tem sestanku se je Dulles srečal z britanskim ministrom Mac Millanom. Iz britanskih virov se je zvedelo, da bo dr. Adenauer jutri dopoldne obiskal Mac Millana. V predsedstvu francoske vlade sta se sesia ameriški minister Dulles in francoski minister za zunanje zadeve Pinay. Državnika sta govorila o Indokini. Pozneje se jima je pridružil še MacMillan in, kakor pravijo, so govorili o morebitnih pogajanjih S Sovjetsko zvezo o Nemčiji.
DUNAJ, 7. maja. — Veleposlaniki zasedbenih sil In avstrijski zastopniki bodo izkoristili dvodnevni
premor konference za pripravo avstrijske državne pogodbe za dokončno redakcijo določil, o katerih so se
svo.' rijsk
strije bodo s prevajalci čez nedeljo vskladill formulacije besedila držane pogodbe, kt morajo biti v angle.
.	. .	.	vne poco
sporazumeli. Veleposlaniki bodo poročali svojim vladam o dosedanjem potekn razgovorov in zahtevali nova navodila. Posvetovali se bodo tndi o avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve. Strokovnjaki velesil in Av-
ičini, francoščini, ruščini in nemičini soglasne do najmanjših podrobnosti. Vsi časopisi odobravajo prekinitev konference čez nedeljo, ker bo omogočila koristno delo tehničnemu itabu konference. Pišejo tudi, da bi so ministri za zunanje zadeve utegnili sestati že v četrtek ali petek na Dnnajn, da bi podpisali pogodbo. Sodijo, da bodo ministri ostali na Dunaja največ tri ali štiri dni in da bodo verjetno podpisali listine pri. hodnjo soboto ali nedeljo. Mestne oblasti v avstrijski prestolnici pripravljajo vse potrebno za čim lepši sprejem štirih ministrov in za okrog dvesto tujih novinarjev, ki jih pričakujejo. Nn sliki: sovjetska (levo) in avstrijska delegacija za konferenčno mizo.
Osnova avtonomije Tunizije
Objavljeno je bilo besedilo francosko-tunizijskega sporazuma
Tunis, 7. maja (AFP) Francoska generalna rezidenca v Tunisu je objavila sinoči v splošnih obrisih nekatere konvencije iz trancosko-tunizi j -skega sporazuma, sklenjenega pred kratkim v Parizu.
Po teh konvencijah ostane Francija še naprej odgovorna za narodno obrambo ih splošno varnost v Tuniziji. Tudi nadzorstvo nad ozemljem bo imela še naprej Francija, ki jo bo v Tuniziji zastopal visoki komisar.
Nennijevci pripravljeni podpreti
krščansko-demokratsbo vlado
Objavljene konvencije urejujejo osebni položaj Francozov v Tuniziji, tunizijsko državljanstvo, ki ga ni mogoče vsiliti Francozom ali njihovim potomcem, ljudsko prosveto, ki bo dvojna — francoska in tunizijska. Francoščina po teh konvencijah ne bo tuj jezik. Francozi bodo imeli pravico rabiti svoj jezik v upravi, ki se bo obračala v francoščini tudi na tiste tujce, katerih narodni jezik ni arabščina.
Ce bi med Francijo in Tunizijo prišlo do spora, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti prijateljsko, bo pristojen arbitražni svet. Svet bo imel po 5 francoskih in tunizijskih članov, obe vladi pa bosta določili enajstega člana ne glede na
kot Francozi. Ustanovljeno bd tunizijsko administrativno sodišče. V dveh letih bodo ustanovljena mešana sodišča, ki bodo razsojala v sporih trgovinskega ali socialnega značaja med Tunizijci in tujcL Dve leti po uveljavljenju teh konvencij bo ravnatelj varnostne službe podrejen francoskemu predstavniku, po petih letih pa si bosta pristojnost delila.
Vodstvo krščansko demokratske stranke pa je sklenilo, da bodoče vlade nikakor ne bo sestavljal kateri koli predstavnik desnice
Rim, 7. maja (Tanjug). Vodstvo Neoaijeve socialistične stranke je danes izrazilo pripravljenost podpreti novo vlado, 3d bi bila sestavljena iz krščansko demokratskih ministrov. V resoluciji z današnje seje socialističnega vodstva Je rečeno, da udeležba socialistov v vladi sedaj ne pride v poštev, da pa je mogoča podpora socialistov v vladi, ki bi postavila v svoj program obnovo demokracije, gospodarski napredek in mir. Vlada, ki želi dobiti podporo socialistov in določiti novo smer italijanske politike do levice, mora izpolniti naslednje tri zahteve: dosledno izvajati ustavo, izvesti
socialno - gospodarske reforme
in, voditi zunanjo politiko, ki bi podpirala težnje za ustavitev hladne vojne in razorožitev.
V Rimu je danes zasedalo tudi krščansko demokratsko vodstvo, lri pa si sprejelo določenih sklepov ' glede rešitve kritičnega položaja, v katerem tiči vlada. Vodstvo krščansko demokratske stranke je izključilo sleherno možnost 6estav«
V pravosodju bodo Imeli tujci v Tuniziji iste pravice
Kagonović v Pragi
Diplomatska krcaika
Beograd, 7. maja (Tanjug). —* Vladi FLRJ in republike Argentine sta se sporazumeli, da bosta povišali svoja diplomatska predstavništva v Buenos Airesu in Beogradu na stopnjo veleposlaništev. Tako je sporočil danes državni sekretariat za zunanje zadeve. V sporočilu pripominja, da je ta sprememba v duhu razvoja prisrčnih to prijateljskih zvez med Jugoslavijo to Argentino.
Beograd, 7. maja (Tanjug). —* Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes dopoldne v
Belem dvorcu sprejel novega izrednega to pooblaščenega ve-
narodnost.
nove desno usmerjene vlade, ki bi jo vodil Pella ali kak drug predstavnik desničarskih struj.
V imenu krščansko demokratskega vodstva je glasilo stranke »Popolo« danes odgovorilo	_______=__________________
na včerajšnjo kritiko socialnih Moskva, 7. maja. TASS po- leposlanika FLRJ v Franciji dr. demokratov in pravi, da je kr- roča, da je iz Moskve odpoto- Aleša Beblerja, ki odhaja na ščansko demokratska 6tranka vala v Prago sovjetska dele- novo dolžnost, doslej potrpežljivo podpirala gacija, ki «e bo udeležila pro- Danes dopoldne je predsednik šMristrankarsko koalicijo, in slav» desetletnice osvoboditve «o sprejel tudi novega izred-sicer celo tedaj, ko eo jo na- Češkoslovaške izpod hitlerjev- nega in pooblaščenega velepo-padale stranke zaveznice. Zato sike okupacije. Sovjetsko de- slanika FLRJ v Grčiji Mišo Paza morebitno vladno krizo od- iegacijo vodi prvi podpredsed- vičeviča pred odhodom v Aie-govomost nikakor ne bo pad- nik vlade in član prezidija CK ne ter novega izrednega poslala na krščansko demokratsko KP Sovjetske zveze L. M. Ka- nika in pooblaščenega ministra
stranko, ugotavlja »Popolo«. ganovič.
Gospodarska konferenca azijskih držav
Spomladansko zasedanje indijskega parlamenta je bilo izredno plodno in lahko rečemo, da je bilo prav v skladu z nedavno odločitvijo kongresne stranke, da bo Indija začela izgrajevati socialistično družbo. Trije izmed sprejetih zakonov bodo namreč imeli velik vpliv na razvoj družbenih odnosov.
Prva takšna pomembna odločitev parlamenta je spreme-nitev ustave, ki bo odslej dovoljevala nacionalizacijo in izvajanje agrarne reforme brez zamud, ki so jih doslej povzročale pritožbe na sodišča. Doslej se je namreč lahko bivši lastnik pritožil proti odloku o nacionalizaciji, ki je potem ni bilo možno izvesti, dokler ni sodišče izreklo zadnje besede. To pa je zaradi zapletenega sodnega sistema, ki so ga Indijci podedovali od Angležev, včasih trajalo tudi leta. Prav zaradi tega je potekala agrarna reforma, ki je zlasti potrebna obubožanemu indijskemu kmetu, počasi, kar je bilo povod za mnoge kritike vladne politike na vasi.
Drugi zakon govori o dedi-ških pravicah žena in o pravici žene do ločitve. Doslej indijska žena sploh ni imela pravice ločiti se od moža — on je to pravico imel — niti po njegovi smrti podedovati njegovo premoženje. Posledica tega je bila popolna odvisnost poročenih žensk, in pa, seveda, popolna brezpravnost indijskih vdov.
Tretji pomembni zakon pa odreja, da je kastno razlikovanje krivično dejanje, ki se kaznuje z zaporom in globo. S tem je parlament dal enakopravnost vsem nedotakljivim in pripadnikom gorskih plemen, ki jih je v Indij i nad petdeset milijonov.
Seveda pa bo potrebno precej (asa, da bodo ti zakoni, ki jih je parlament komaj sprejel, tudi prodrli v miselnost širokih množic. Upravičena je domneva, da hoče vlada s pomočjo teh zakonov samo olajšati delo svojemu aparatu, ki po njenih navodilih skuša odpraviti zaostalost, ki je najgloblje zakoreninjena prav na deželi in v gorah.
Avstrija za prijateljstvo z vsemi narodi
Dunaj, 7. maja (AFP) Av- biti avstrijska državna pogod-strijski minister za zunanje ba podpisana konec prihodsnje-zadeve Figi je izjavil sinoči na ga tedna. Pravijo, da se bodo nekem sestanku ljudske stran- ministri štirih okupacijskih ke, da Avstrija po podpisu sil zbrali v petek v avstrijski državne pogodbe ne bo skle- prestolnici k podpisu pogod-pala vojaških pogodb in ne bo be. Konferenca veleposlanikov dovolila graditve vojaških opo- — tako pravijo v Londonu — rišč kake tuje sile na svojem še ni razpravljala o avstrijski
V Sinili v Severni Indiji bodo v ponedeljek predstavniki desetih azijskih držav začeli posvetovanje o svojem gospodarskem sodelovanju
niso odgovorih
ozemlju.
Minister Figi je Izrazil upa-
nevtralnosti in skupni izjavi, s katero bi Avstriji jamčili
poslanikov štirih velesil končana prihodnji ponedeljek ali
nje, da bo konferenca vele- neodvisnost in ozemeljsko suv&
‘	“	“.............. renosi. Kakor pravijo britan-
ski predstavniki, je treba določiti obliko takega jamstva. Ker pa britanska vlada v volilni kampanji ne bi rada dajala novih poroštev, bo zahtevala. naj bi četverna poroštva odložili do končanih britanskih volitev.
New Delhi, 7. maja (Tanjug). V ponedeljek se bo začela v Simili v Severni Indiji mednarodna gospodarska konferenca azijskih držav, ki bo razpravljala o izkoriščanju tuje pomoči to o trgovinskem sodelovanju gospodarsko nerazvitih držav te celine. Doslej je na povabilo indijske vlade prijavilo udeležbo na konferenci deset držav — Pakistan, Nepal, Indonezija, Siam, Japonska, Malaja, Singapur, Laos, Kambodža ia Vietnam, Burma ta Ceylon, ki ne prejemata ameriške pomoči,
Filipini pa Še na povabilo.
Delhijski gospodarski krogi pripisujejo konferenci velik pomen posebno glede na bližnjo debato v ameriškem senatu o ustanovitvi posebnega sklada za pomoč nerazvitim azijskim državam in glede na bližnja posvetovanja držav Colombo načrta. Vodja ameriške uprave za pomoč tujini Stassen, ki se Je o teh problemih razgovarjal letos v Delhiju, je indijskim gospodarskim krogom namignil, da bo način pomoči odvisen od zahteve azijskih držav. Konfe-
renca naj bi potemtakem določila glavne smernice m poskrbela za predloge držav, ki prejemajo ameriško pomoč.
Posebno zanimanje je vzbudila tudi vest, da bi utegnili na konferenci določiti stališče tudi do morebitne razširitve Colombo načrta na nekatere evropske države, ki Jim je pri srcu razvoj tega področja.
na Finskem Mirka SardeMča.
Beograd, 7. maja (Tanjug). — Jugoslovanski veleposlanik na Češkoslovaškem Ivo Vejvoda Je danes odpotoval v Prago. Veleposlanik Vejvoda se je mudil v Beogradu deset dni, da je poročal in imel posvetovanje v državnem sekretariatu za zunanje zadeve.
New York, 7. maja (Tanjug), člani združenja dopisnikov, akreditiranih pri OZN, so priredili poslovilno kosilo pooblaščenemu ministru v jugoslovanski stalni komisiji pri OZN dr. Francu Kosu in njegovi soprogi. Dr. Kos se vrača v domovino na novo dolžnost.
Pozitiven poseg Rima
TELEGRAMI
Boje pa se, da bi Molotov LONDON, 7. moja (AFP). Zastopnik utegnil zahtevati, da sprejme-
n o Ir I o i*o o - t	.. ^ rv,»*r. nt«*« V.  i _  s a   — i :n.    :    _ _.i _ J _
jo deklaracijo o poroštvih pred podpisom pogodbe o Avstriji. Britanski krogi pa ne izključujejo možnosti, aa bodo štirje ministri za zunanje zadeve podpisali avstrijsko pogodbo že prihodnji teden, deklaracijo o poroštvih za avstrijsko neodvisnost pa pozneje.
«ala od Cangkajška pojasnila glede minskih polj, ki so bila položena blizu Formoze in kitajskega kopna. Britanski konzul je zahteval od »pokrajinskih oblasti na Formozi« tudi pojasnila glede britanske ladje, ki so jo oboroženi Cangkajškovi čolni nstavili blizn otoka Macu.
PRAGA, 7. maju (AFP). Češkoslovaška in Romunija sta danes skle> nili novo trgovinsko pogodbo. Češkoslovaška bo dobavljala kemijske
torek. Po končani konferenci veleposlanikov, je dejal avstrijski minister Figi, ne bo več nobene ovire za sestanek ministrov za zunanje zadeve štirih velesil za podpis avstrijske državne pogodbe. Ko bo ta pogodba podpisana, je na-naljeval Figi. v naši državi ne bo več zavezniških vojakov, kajti zasedbene sile se bodo umaknile do konca letošnjega leta.
Ko je poudaril, da bo Avstrija po sklenitvi državne pogodbe v vsakem pogledu suverena d zzava, je minister za zunanje zadeve zaključil: »Tedaj bomo povedali vsemu svetu, da bomo vodili nevtralno in neodvisno politiko, politiko prijateljstva z vsemi narodi.«
Pooblaščeni britanski krogi so izjavili danes, da utegne
Posredovanje Indije v formoškem sporu
New Delhi, 7. maja (Reuter) Vodja indijske delegacije v OZN Krišna Menon je danes z letalom odpotoval iz Kalkute v Peking, kjer bo imel s predsednikom kitajske vlade Cu En Lajem razgovore o Formozi. Pravijo, da bo poskušal spraviti Kitajsko in ZDA za konferenčno mizo. Računajo tudi, da se bo Menon v Pekingu zavzel za izpustitev 11 ameriških letalcev, ki so jih bile kitajske oblasti lani obdolžile vohunstva.
Ameriški veleposlanik v Indiji Sherman Cooper je, kakor je podoba, obvestil Me-nona in predsednika indijske vlade Nehruja, da bodo ZDA
storile vse, da bi pripravile Čangkajška do tega, da bo nehal s sovražnostmi in umaknil kuomintanške čete z otokov Kvemoj in Macu.
Iz Pekinga se bo Menon vrnil v New Delhi, da bo predsedniku Nehruju poročal o razgovorih, še preden bo le-ta junija odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
MOSKVA, 7. maja (TASS). Zdrože-ne države Amerike «o obvestile sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve, da bodo sovjetske delegacije kmetijskih strokovnjakov dobile uradne ameriške viznise za odhod v ZDA, tako kot osebe, ki uradno potujejo v tujino.	_
in farmacevtske izdelke, koks in razne stroje. Romunija bo dala v zamenjavo rude, nafto in izdelke lahke industrije.
KAIRO, 7. maja (Renter). Indija in Egipt sta se danes sporazumela, da bosta med seboj izmenjavala podatke o atomski energiji. Tako je izjavil danes egiptovski univerzitetni profesor Ahmed Purk, član egiptovske vladne komisije za nuklearno energijo.
TOKIO, 7. maja (AFP). Skupina 15 japonskih znanstvenikov je danes odpotovala v Moskvo. Obiskala bo tudi Kitajsko. Japonske znanstvenika sta povabili sovjetska akademija znanosti in kitajski znanstveni svet.
KARAČI, 7. maja (AFP). V Karačiju so uradno sporočili, da bodo 11. maja zaprli afganistanski konzulat v Pefavaru in Kveli ter trgovinski misiji v Camanu in Paračinarn. Poslanik Afganistana v Pakistanu je bil odpoklican. — Pakistanski minister za notranje zadeve Mirza in vrhovni poveljnik pakistanskih sil Aine pa sta davi odpotovala v Pe-šavar, kjer bosta nvedla »nkrepe proti Afganistanu«, ki jih je bil napovedal predsednik pakistanske vlade Mohamed Alt
BERLIN, 7. maja (Nova Kitajska),
Trst, 7. maja (Od našega dopisnika). Generalni komisar italijanske vlade v Trstu dr. Pa-lamara je poslal tukajšnjemu državnemu tožilcu dopis, v katerem poudarja, da je spomenica o soglasju na Tržaškem ozemlju v celoti izvedljiva, kar zadeva pregon kaznivih dejanj, zagrešenih pred sporazumom, čeprav ta še ni ratificiran. Napredni politični krogi v Trstu vidijo v tem izraz dobre volje italijanskih oblasti za spoštovanje sporazuma. Odobravajo tudi postopek javnega tožilstva, ki je pred kratkim na zahtevo obtožencev prevedlo obtožnico in jih zaslišalo s pomočjo slovenskega tolmača kot določa 5. člen posebnega statuta.
Ti krogi se strinjajo tudi z izjavo italijanskega veleposlanika v Beogradu, ld je med drugim dejal, »da preteklost ne bi smela ovirati uresničenja tistega, kaT je v interesu obeh držav.« Po vsem tem pričakujejo, da bodo odgovorni ljudje v Rimu poskušali vplivati na tržaške krajevne oblasti, da bi prenehale s kršitvami londonskega sporazuma, ld so vznemirile
Slovence na Tržaškem in povzročila zaskrbljenost jugoslovanske vlade.
Praksa je pokazala, poudarjajo v teh krogib, da so krajevni činitelji izrabili te ukrepe za šovinistično gonjo in za izzivanje, ki je podžigalo narodnostno mržndo, n. pr. aretacije to zasliševanja antifašistov zaradi dèjanj, storjenih v razburkanem ozračju politične borbe za Trst. V Trstu upajo, da bodo italijanske oblasti znale odstraniti te škodljive pojave, ld so ovira na poti k pomirjanju. Dosedanji uspehi pri urejevanju odnosov med obema državama so dokazali, da je z dobro voljo mogoče izboljšati krajevne okoliščine, ki kvarijo odnose med obema državama v duhu sodelovanja to londonskega sporazuma.	S. L.
Protest uredoika »Franc Tireur«
Pariz, 7. maja (AFP) Glavni urednik pariškega časopisa „ „	- »Franc Tireur« in član naci-
Včera, je pnspel. v^eriinLn.NPro: onalflega ^ odpohliSkel|ta
Razgovori o Indokini
Pariz, 7. maja (AFP, AP). Po prvih zasebnih sestankih, id so jih imeli danes popoldne ministri za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije in Francije, so 6e nocoj v Parizu začeli francosko - amerišld razgovori o položaju v Indokini. Pri razgovorih sodelujejo francoski predsednik Edgar Faure, minister za zunanje zadeve Pinay in strokovnjaki ministrstva za Daljni vzhod in Indokino. Od ameriške strani sta navzoča državni sekretar John Forster Dulles in amerišld veleposlanik v Parizu Dillon. Na današnjem sestanku so govorili v
slavo 10-letnice -svoboditve .... --
čije kitajska vladna delegacija pod gibanja Claude Bourdet je da-vodstvom podpredsednika Peng Teh nes francoskemu predsedniku ilnaja.	republike vrnil vsa odlikova-
BANGKOK, 7. maja (AFP). Konfe- nja jfj, je bil dobil za za-
v drugi svetovni vojni
renči bodo sestavili predlog za avto- V pisntu poroča Bourdet, da je glavnem o položaju v Južnem nomijo azijskih držav.	vrnil odlikovanja zato, ker je Vietnamu. Proučili so novi na-
DONCASTER, 7. maja (Renter), predsednik republike podpisal črt cesarja Bao Daja o usta-Rndarji Yorkshire bodo, če do jntri pariške sporazume, po katerih novitvl ustavne monarhije, ka-
j€ Zaho.dna Nemčija dobila su- terega Jutoorietnai^ki pred-je, naj »e jim pridružijo v »tavki. verenost, ___ _ sednik Dijem ni hotel odobriti.
•Mlad» reveCucienatji
oüuphane
Skojevec in skojevka, mia- cembra, proslave Prešerna in ljani, še so visele zastave na denič, ki piše z rainijem po C ankarja — te akcije ljub- električnih drogovih in zvoni-steni ali reže telefonski kabel, Ijanskih srednješolcev so pri- kith, še so trepetale italijanske pionir, ki iz strganega žepa šle v zgcdovino borbe Ljubija- priležiuce za svoje lase...
skozi hlačnice iztresa listke, kurirka, ki nosi pošto mimo straž___to so bili otrqci revo-
lucije — to je bil miadi rod okupirane, z žico obdane Ljubljane, ki se je borila z fa-
šisti na življenje in smrt. Svo- vrst, je bil takoj napovedan
jo cvetoco mladost, svoja najlepša leta so dali polni idealov za osvoboditev domovine. Samo tako so lahko slavni 4 leini epopeji Ljubljane dali častni delež.
Kot povsod je tudi v Ljub-
ne. Celotni razredi so bili po- Ves ta teror, provale izda-nekod (I. drž,, III. drž učite- jalcev, porazi in zmage so bile ljišče itd.) zaradi tega izključe- hkrati velika šola mladih, a ni dz šole. Proti Gillu in Gufo, neizkušenih ilegalcev, delavcev, kar je dalo osnovo, da se je delo že na prehodu iz 42 na 45 leto ponovno silno razmahnilo. OK KPS je poslal v pomoč na delo mladini Nedo Gerzinič in Mitja V očnjaka.
s katerima so hoteli Italijani razbijati enotnost mladinskih
odločen boj in Italijani so le malo uspeli. Tedaj se tudi ustvari žarišče dela v vajen-	.
skem domu v Kersnikovi ulici Zbrati je bilo treba nepoveza-in v »trdnjavi borcev proti ne skupine in se spoprijeti z fašizmu« vsa leta okupacije — novimi nalogami. Že konec
____ , _j __ v učiteljskem domu v Šiški. V januarja 43. so delali 4 rajo-
Ij-ani vsa 4 leta borbe vodila tem prvem letu so vodili orga- ni Bežigrad-Šiška, ^ Moste mladinski pokret skojevska nizaetjo Darko Marušič. Fran- Center, Vič. Začelo se je tudi organizacija — ta elitna četa ce in Maks iz Polja. Jože Bo- z izdajanjem^ lista »Mladrne«, mladih najbolj predanih, za- ben, Dušan Drolc in Ida Let* ki je v najtežjih ilegalnih po-vestnih borcev. Korenine nje- vač. Nihče razen Ide ni doča- gojiih bodril in učil vso zavednega dela segajo še v staro kal 9. maja — padli so juna- no ljubljansko mladino. Zato Jugoslavijo ko je preko Vza- ške smrti v partizanih ali na je kmalu postal glasilo vse slo-jemnesti, Svobod, društva ljubljanskih ulicah.	venske mladine. Tako utrjena
kmečkih fantov in deklet, na- Zaradi naraščanja Skoja in organizacija je lahko kmalu rodno obrambnih akcij po šo- mladinske OF je organizacija prešla v novo ofenzivo:akcije, lah in Slovenskega kluba na na prehodu iz 41 na 42 letopre- sabotaže, pritegovanje nove ta univerzi zbirala mladino vseh šla na teritorialni princip de- nove mladine v pokret Or. 6Ìojev, ter jo moralno in orga- fovanja, po terenih. Tu je mia- Glavna naloga pa je bila mo-nizacijsko pripravljala na ve- dina vseh slojev na akcijah, biliziranje z.a partizane in potika dejanja, ki jo čakajo. pri študiju itd. kovale enot- šiljanje kadra za pomožne od-Okupacija je prebudila na- nosi.Tedaj je obstojalo v Ljub- delke NZ in vOS. Sredi 45. rodnostno zavest velike večine jjarti 10 rajonov v katerih je leta se je osnoval tudi mla-ljubljanske mladine — Skoj je delalo preko 400 skojevcev in d inski bataljon narodne za-
iz tega kapitala ustvarjal enoten pokret mladine OF. Že poleti 41 se ustvarjajo prve trojke. četvorke po terenn ki vrše popisne, potrošne in sabotažne akcije. V tem času že odideta v partizane prva ljubljanska srednješolca Dalibor Zupanc in Ragelj Bojan. Tedaj se prvič emocijo tla Ljubljane z krvjo, ko pade v neenaki borbi z okupatorjem osmošolec Belak Ernest. V tem prvem letu je zlasti uspešno in junaško delovanje ljubljanskih študentov in dijakov, ki organizirajo bojkot proti rimskemu pozdravu proti italijanščini. mečejo iz zidu slike Mussolinija in kralja. Akcija 29. X. ob obletnici razpada Avstro-
množice navdušeno	a wjajo osvobodiielje
1000 organiziranih mladincev. v mladinski organizaciji na-_ i -	. -.	,, ,	, lako utrjena in oborožena z sjaj prelom. Skoro vsa orga-
Ogrske. o minutna molk 1. de- izkušnjami 1 letne borbe je niizacija je odšla v partizane.
............................ mladinska organizacija presta- Tu pa se je bilo treba spepri-
•	• la vse težke udarce leta 1942 jeti s še hujšim okupatorjem
’ — dobe najhujšega terorja v ”	~	....
Ljubljani, ko so jo obdali z žico in odtrgali od sveta. Že po odhodu najboljših mladincev in voditeljev v zgodnji
KOLEKTIV
— Nemcem. Potrebno je bilo izkušenih in sposobnih ljudi, teh pa je le malo ostalo v Ljuljani. Pionirji, ki so šli skozi ogenj akcij, demonstracij,
HOČE pri Mariboru !
•
pozdravlja k 10. oblet- •
niči osvoboditve vse de- ?
lovne ljudi naše domo- : •
vine z željo, da s skup- j nimi napori čim prej i zgradimo močno domo- •
vino.	?
•
m v«Aiucijcv v juliji ogenj aikcij, demonstracij, pomladi v partizane so v orga- ilegalnih sestankov so postali
Hiii7.ar.i ii nastalir vrzrli i pimi	;—,.„i •	—
alzaci ji nastale vrzeli. Temu pa so sledile velike racije, ki so redčile mladinske vrste, zapiranja. streljanja... Tedaj so padli junaške smrti sredi Ljubljane, streljani od faši-st/yv mladinski voditelji Vida Pregare. Ingo Vrščaj, Lojze Ajdišek. Stane Kerin in mnogi, mnogi. Toda vse to organizacije ni strlo. Na njihovo mesto so stopali novi skojevci kot organizatorji. Niso prenehali napisi in listki po Ljub-
Prihod motoriziranih oddelkov NOY v osvobojeno Ljubljano
Kako smo odvažali vofaški material
-LJUBLJANE «PARTIZANE
IZ GRADITA ZA ZBORNIK »LJUBLJANA T OSVOBODILNI T0JNI«
skojevski voditelji. N obe,na sila, teror im zapiranje ni zlomilo mladine, ki se je v prvih majskih dneh 45 leta masovno zgrnila okrog poslednje naloge v okupirani domovini. Sprejeti svoje borce — partizane — osvoboditelje. — Vsak partizan, ki je 9. maja prišel v Ljubljano bi lahko potrdil, da je mladina tudi to nalogo nad vse toplo im prisrčno izvršila.
Alenka Nedog
Ena važnih nalog aktivistov osvobodilnega gibanja v zaledju je bila, da so skrbeli za zbiranje in odpremljanje raznega materiala, zlasti vojaškega v partizane. Pri vojaški intendanti v Ljubljani je bil v ta namen poseben aktiv, katerega člani so odgovarjali, vsak za svoje določeno delo. Moja naloga je bila predvsem odprema blaga, in to iz rajonskih skladišč, delavnic in trgovin n okrožna, odnosno centralno skladišče, od tam pa po raznih poteh iz Ljubljane v partizane.
V	iskanju poti za ilegalno odpremo blaga iz Ljubljane smo bili zelo iznajdljivi. Od-premljali smo ga z vagoni, tovorno ali brzovozno po železnici, po posameznih železničarjih, s kmečkimi vozili, s kamioni itd.
Leta 1943 se nam je posrečilo, da smo odposlali v partizane tri vagone blaga. Dva smo odposlali aprila, enega pa julija. Vse te vagone smo naložili iz železničarske zadruge na Masarykovi cesti pod vodstvom takratnega poslovodje Korošca. V železničarski zadrugi smo lahko nalagali vagone, ker je bil celoten delovni aktiv vključen v osvobodilno gibanje.
Material smo začeli dovažati že en dan pred odhodom vagona, in to v jutranjih urah. Največ ga je zvozil šofer Peter s kamionom Kmetijske zadruge na Novem trgu. Na dan odhoda vagona pa so prevažali blago tudi razni vozniki, ki pa po navadi niso vedeli, kaj in za koga prevažajo. Iz najbolj zakonspiriranih skladišč v zasebnih stanovanjih sem vozil blago sam s triciklom.
V	vagone smo nakladali vedno med 12. in 14. uro. Takrat v skladiščih železničarske zadruge niso delali, zato ni bilo v bližini italijanskih financarjev in železniških policistov. Preko zveze z železničarji, ki jo je vzdrževal tov. Franc Zigon-Lado, smo dosegli, da je vagon že ob 12. uri stal pri vratih zadružnega skladišča. Čim so odšli domov uradniki in delavci, ki niso bili naši aktivisti, smo začeli nakladati vagone. Pri tem je so-
delovalo 15 uslužbencev zadruge. V bližini zadruge in pri tovornih skladiščih smo razmestili obveščevalce, da se ne bi nepričakovano pojavil kak financar ali policist.
Pri nalaganju smo morali paziti, da smo delali čim manj hrupa, ker bi sicer v času splošnega počitka vzbujali pozornost. Vagon smo morali napolniti najkasneje v eni uri, smo ga pa navadno že v 45 do 50 minutah. Ko je bil vagon nabito poln, smo ga plombirali s ponarejeno plombo. Ponarejen je bil tudi tovorni list. Po končanem delu je nesel tov. Lado tovorni list v železniško tovorno blagajno in plačal predpisano pristojbino. Premik vagona od železničarske zadruge do tovorne kompozicije na Dolenjsko so izvedli železničarji. Prve vagone je spremil do namembne postaje tov. Pleško Peter, ki je pozneje padel v partizanih, za njim je prevzel to dolžnost tovariš Črhivec-Murko, ki je, prav tako padel kot specialni kurir CK.
V vagonih, ki smo jih odposlali leta 1943 iz Ljubljane proti Straži je bilo poleg nabranega materiala (stare obleke in obutve) še usnje, podplati, novi gojzerji, celi vozovi sanitetnega materiala, ki se je stekel v glavnem v ženski bolnišnici, kakih 1000 l špirita, mnogo mila. okrog 500 odej, dva kamiona raznih konzerv, približno 1000 kg sladkorja in 1000 kg bele moke za bolnike, več velikih hlebov sira, več tisoč metrov blaga, trije kamioni papirja, tiskarska barva, ogromno pisarniškega materiala, več sto kilogramov žebljev, raznega mizarskega in ključavničarskega materiala —• skratka vse, razen orožja.
Kadar smo pošiljali po železnici tovorno blago, smo poslali vsakikrat tri ali štiri velike zaboje v skupni teži 300 do 400 kg. V njih je bila izključno partizanska oprema: gojzerice, gamaše, obleka bivše jugoslovanske vojske, zdravila, tobak itd.
Po odpremi teh zabojev smo vedno uporabljali dva tovorna lista, ki sta bila enako izpol-
njena, le da je bil na enem na zadnji strani že tudi natisnjen ponarejeni pečat italijanske finance in podpis italijanskega financarja, da je blago »pregledal«. S triciklom ali voznikom sem šel skozi vrata tovornega skladišča, kjer me je redno ustavljal fašistični železničarski miličnik in me vprašal, kam peljem zaboje. Pokazal sem mu predpisani tovorni list — tistega brez pečata in podpisa. Železničar, s katerim sem bil že prej dogovorjen, me je čakal pri vratih skladišča in sicer pri tistih, odnosno blizu tiste tehtnice, kjer trenutno ni bilo italijanskega financarja. Železničarja, ki sta bila pri tehtnici in sta bila z nami povezana, sta pripeljano blago takoj sprejela, napisala vsaj približno težo blaga in zabojev in ga takoj odpeljala na prostor namembne postaje, ki je bila označena na tovornem listu. Ta postopek je bil navadno izveden z bliskovito naglico, ker smo se morali vedno bati, da se financar predčasno ne vrne. Železničar je nato vpisal težo blaga na tovorni list, ki je imel že pečat in podpis financarja in s tem sem šel v tovorno blagajno in plačal pristojbino. Navadno smo navajali naslove trgovcev, ki so živeli ob dolenjski progi, in sicer v krajih, kjer ni bilo financarjev. Na ta način sem poslal kakih deset do petnajstkrat blago v partizane.
Brzovozno smo odpremljali po železnici le novo blago, predvsem izdelke naših šiviljskih delavnic in nove nogavice. Le tako je bilo namreč videti, da te izdelke pošilja grosistično podjetje manufakturnim in galanterijskim podjetjem na podeželju. Moško in žensko perilo iz naših šiviljskih delavnic smo pakirali v okusno trgovsko embalažo. S triciklom sem jih pripeljal do skladišča brzovoznega blaga in tam pokazal pravilno izpolnjen tovorni list. Pri predaji je italijanski financar zaboje pregledal in ko je videl, da so v njih sami novi izdelki, je dal na tovorni list svoj podpis in pečat.
Mnogo uslug za transporti-ranje blaga so nam napravili
Vamostno-obveščevalna služba — VOS, ki je bila ustanovljena avgusta 1941. leta, je budno spremljala delo narodnih izdajalcev. V teku svojega dela si je pridobila dragocene izkušnje tako pri obveščevalnem delu, kakor tudi pri oboroženih akcijah. Njena obveščevalna služba je prodirala v vsa sovražna središča. Odkrivala je najbolj zakonspirirane voditelje ln nosilce sovražne delavnosti. Zbirala je tajne sovražne dokumente in jih posredovala vodstvu OF. Na podlagi teh podatkov je Posebno sodišče OF izrekalo smrtne obsodbe narodnih izdajalcev, ki jih je potem izvrševala Varnostna služba.
Aprila 1011. leta se Je slovenska buržoazija na čelu z banom Natlačenom poklonila italijanskemu okupatorju in se trudila, da bi skupno z njim razdelila oblast. Natlačen je predlagal naj hi »Narodni svet«, ki ga je on voddl prevzel civilno oblast, okupatorskim vojaškim silam pa naj hi pomagala pri vzdrževanju reda posebena vojaška formacija, »Slovenska legija«. Italijani so sprejeli sodelovanje izdajalske buržoazije, seveda brez razdelitve oblasti, toda takrat so prepovedali obstoj »Slovenske legije«.
Slovenska ljudska stranka je začela odkrito sodelovati z okupatorjem. Za boj proti narodnoosvobodilnem gibanju in njegovi vojski so slovenski klerofašisti ustanovili posebno, v začetku še tajno sovražne formacijo »Slovensko legijo«. Glavna naloga članov »Slovenske legije« je bila vohuniti proti Osvobodilni fronti in Komunistični partiji, denuncirati pristaše narodno - osvobodilnega gibanja in agitirati za vstopanje v belogardistične enote. »Slovenska legija« je ustanovila svoje pomožne enote »Narodno stražo« ln »Slovensko samopomoč«, ki so se končno spremenile v javne in
SMRT IZDAJALCEM
Na ta način je postala »Slovenska legija« eden od najbolj nevarnih čmiteljev protinarodne zarote. 1942. leta je postala »Slovenska legija« posebno aktivna. Podrejena je bila poveljstvu Draže Mihailoviča. Na čelo njenih oboroženih enot so stopili bivši jugoslovanski oficirji.
Prva naloga njihovih, na novo ustanovljenih oboroženih enot je bila ustanavljanje lažnih partizanskih bataljonov. Ti so imeli nalogo. da odkrivajo pristaše Osvobodilne fronte, da s svojim zločinskim postopanjem proti prebivalstvu kompromitirajo partizane in da končno na najpodlejši način udarijo partizanskim odredom v hrbet.
Medtem, ko so partizani na terenu uničevali oborožene belogardistične tolpe, je bila naloga VOS v Ljubljani budno zasledovati razvoj in delavnost »Slovenske legije« in njenega vodstva. VOS je zbrala obsežen material in dokumente o izdajalski delavnosti »Slovenske legije«. Na osnovi tega je bil že ZS. maja 1942. leta usmrčen poveljnik »Slovenske legije« v Ljubljani Ivo Peršuh.
Toda delavnost »Slovenske legije« tt1 prenehala. V strahu za svoje kadre je pričela delovati vedno bolj konspirativno.
*
Ze ko se je začela ustanavljati »Slovenska legija« je dobil tov. Peter naloge vriniti se v kroge, ki so bili blizu vodstva. Po Peršuhov! usmrtitvi je novo vodstvo odstranilo iz svoje okolice v«e ljudi, ki nko uživali n.ienega polnega zaunania. Nekai časa nika-
naročeno naj odkrije komandanta in štab in naj si pridobi čimvečje zaupanje novega vodstva. Toda novo vodstvo je preizkušalo tudi njega. Niso ga pustili blizu. Vsaka, tudi najmanjša neprevidnost bi ga lahko onemogočila. Peter si je s svojo nevsiljivostjo pridobil njihovo zaupanje in je bil dodeljen na delo k Fortunatu Majdiču, uradniku banske uprave in upravniku Rokodelskega doma. Tako.] je začel ugotavljati kdo je Majdič in kaj je delal dotlej. VOS dotlej še ni ugotovila, da bi bil aktivni sovražnik. Re-zulatati tega ugotavljanja so bili: nepomembna osebnost, uradnik, miren ln malo opazen. Na podlagi teh podatkov je VOS zaključila, da je Fortunat Majdič le nižji funkcionar »Slovenske legije.« Poseben aparat VOS, ki je imel nalogo opazovati gibanje in povezovanje sovražnih funkcionarjev v Ljubljani, je začel delovati. Spočetka ni dalo sledenje nobenih zanimivih rezultatov. — Vkljub temu s' sledenjem nismo prenehali. In res, to ni bilo zaman. Kmalu je bilo ugotovljeno, da se Fortunat Majdič sestaja z najvidnejšimi voditelji bele garde. Kmalu nato smo ugotovili, da je Majdič denunciral Italijanom svoje kolege — uradnike, pristaše Osvobodilne fronte.
Peter je za to vedel, toda Majdič ga še vedno ni pustil blizu in ga uporabljal le za drobne naloge, v glavnem kot kurirja. Postopoma mu jc uspelo odkriti številne Majdičeve sodelavce.
Nekega dne je videl Peter na Majdičevi mizi letak s podpisom Merčun.
Kdo je Merčun? Vse ueotavlja-
legslne vojaške enote za boj proti kor ni bilo mogoče ugotoviti, kdo partizanskim odredom in so bile je novi poveljnik in kdo sestav-
Jedro belogardističnih enot.	lja štab. Tovarišu Petru Je bilo bil Jasen:	Merčun Je
nie je bilo brezuspešno. Sklep Je lahko le
psevdonim nekoga lz vodstva »Slovenske legije«.
Bilo je avgusta. Majdič je bil sila zaposlen. Kaj dela, ni vedel niti Peter. Nikogar ni pustil v svojo pisarno.
Majdiča smo pričeli ponovno slediti. Ugotovili smo njegove številne sestanke z voditelji bele garde. VOS je tudi na italijanski policiji imela svoje obveščevalce, ki so ji poročali, da dobivajo Italijani vsak dan večje število denunciacij. Ugotovili smo, da daje te podatke o posameznikih ln o delu Osvobodilne fronte v Ljubljani »Slovenska legija«. — »Slovenska legija« je pričela odkrito sodelovati z okupatorjem ln skupno z njim organizirala oborožene skupine, ki jih je pošiljala lz Ljubljane na teren.
Vse je kazalo, da se pripravlja »Slovenska legija« na široko akcijo proti Osvobodilni fronti in partizanskim odredom.
Italijani so povečali teror v Ljubljani, v taki situaciji je bilo važno odkriti namere ln načrte »Slovenske legije«. Nekega dne Je Majdič dal Petru nekaj pisem, da jih je odnesel osebam, ki so bile že poznane po svojem aktivnem delu v »Slovenski legiji«. — Peter je eno od teh pisem predal svoji zvezi v VOS. V njem je bila okrožnica »Slovenske legije« v kateri so bila sledeča navodila:
—	da je treba sprejemati v »Slovensko legijo« vse moške,
—	da je treba zbirati orožje ln municijo,
—	da je treba odkrivati skrivališča orožia. Osvobodilne fronte ln o niih dajati podatke poveljniku.
—	paziti na komuniste in člane Osvobodilne fronte,
—	da bodo člani »Slovenske le-
gije« sprejeli letake v katerih se pozivajo naj zbirajo podatke o komunistih,
—	da se pripravijo mobilizacijski spiski,
—	da se izvršijo priprave za odhod skupin »Slovenske legije« na teren,
—	da mora preskrbeti vsak komandir svoji enoti partizanske znake,
—	da se pripravi hrana in vojaška oprema,
—	da so enote »Slovenske legije« podrejene poveljstvu Draže Mihajloviča,
—	da se zbirajo obleke bivših Jugoslovanskih oficirjev itd.
Poleg tega je bil v pismu letak »Slovenci in Slovenke«, ki je odkrito pozival na denunciranje in zbiranje podatkov o Osvobodilni fronti ln partizanskih enotah.
Podpis na okrožnici se je glasil: vodstvo »Slovenske legije« za Ljubljano — Merčun.
Merčun je bil potemtakem novi poveljnik »Slovenske legije« za Ljubljano, naslednik Peršuha. Nastalo je vprašanje ali je Merčun identičen z Majdičem. Peter je moral to ugotoviti. Medtem si Je Peter pridobil polno Majdičevo zaupanje in Majdič mu je naročil naj razmnoži novo okrožnico, ki jo Je sestavil v Petrovi navzočnosti. Sedaj je bilo jasno, da Je Merčun v resnici Majdič.
»Slovenski poročevalec« je objavil 17. avgusta 1942. leta drugo okrožnico in obširen članek v katerem razkrinkava izdajstvo »Slovenske legije« in njene namere. V članku je razkrinkan Merčun kot poveljnik »Slovenske legije« za Ljubljano. V vrstah »Slovenske legije« je nastal preplah. V Petra ni nihče sumil. Merčun — Majdič Je nadaljeval s svojim delom, prepričan, da nihče ne ve, da je on Merčun. Živel Je kot doslej. Predpoldne je opravljal v pisarni svoje vsakodnevno delo, popoldne pa je delal kot upravnik Rokodelskega doma.
Peter Je vedel za vsa njegova pota. Sledilci iz VOS so mu bili vedno za petami. Iskali so najprimernejše mesto za izvršitev obsodbe. Odločeno je bilo, da se obsodba izvrši v zgradbi Rokodelskega doma, kjer stanuje in to takoj ko bo objavljen v »Slovenskem poročevalcu« drugi članek in dokument o »Slovenski legiji«.
Vso okolico zgradbe so naši varnostniki natanko pregledali. Proučili 90 do podrobnosti, kjer se bodo umikali po Izvršeni akciji. Rokodelski dom je v Komenskega ulici. Toda tovariši niso mogli po Izvršeni akciji računati, da se bodo vrnili po tej poti. Streljanje bi se slišalo na ulico in bi opozorilo Italijane, ki jih je bilo povsod dovolj. Edini izhod je bil preko dvorišča, ki je bilo ograjeno z zidom. Ce preskočiš zid, prideš na vrt sosednje zgradbe, od tod pa spet preko zida na dvorišče hiše iz katere prideš v drugo ulico. Izdelali smo natančno skico terena, razpored italijanskih straž in policijskih stražnic ln ugotovili smo kod vse patroliraj o Italijani. Tovariši, ki so dobili naloga, da izvedejo akcijo so se do podrobnosti seznanili s sitnarijo na terenu. Varnostniki so ga skupaj s tovariši, ki so sledili Majdiča nekaj dni opazovali, ko je prihajal in odhajal lz pisarne. Vse Je bilo pripravljeno za akcijo.
Posebno so morali računati, da je bila v Rokodelskem domu menza. kjer so se hranili oboroženi pripadniki »Slovenske legije« in bele garde.
Maidič ie prihajal v Rokodelski dom opoldne. Določeno je bilo, da ga varnostniki počakajo, ko se bo vračal in da se akcija izvrši do možnosti na stopnicah Rokodelskega doma. če pa ga ne bi bilo mogoče dobiti na stopnicah na v njegovi pisarni. Dan obsodbe je bil določen na 25. avgusta.
Konec jutri.
posamezni železničarji, predvsem vlakovodje, strojevodje in kurjači, ki so vozili na Dolenjsko. Material, ki smo ga pakirali v močne zaboje, da se ne bi poškodoval, so skrivali v premogu na lokomotivi, in ga tako prevažali do namembne postaje, kjer so ga skrito iztovorili.
Železničarji na tovornih vlakih, ki so vozili na progi Ljubljana—Postojna so večkrat ob določenih dneh na dogovorjenem primernem mestu odvrgli zaboje z raznim materialom, ki so jih pozneje partizani v nočnih urah dvignili. S partizani je bilo dogovorjeno, da na tistih mestih niso delali večjih akcij.
Vidno vlogo pri prevažanju blaga so imeli kmetje, ki so imeli hišo v Ljubljani, zemljo pa izven žične ograje. Pod gnojem in pod senom so prevažali iz Ljubljane predvsem orožje in bombe, pa tudi sol, tobak in razna zdravila. Vse to so potem oddajali na raznih javkah.
V prvi poloviti leta 1943 smo na progi Ljubljana—■ Vrhnika odpremili mnogo blaga s kamioni. Poklicni prevozniki so material dvigali navadno v skladišču pri Figovcu. Ilegalni material so polagali navadno na dno kamiona, na vrh pa ostali prevozni material. Z izvozščki je imel zvezo v glavnem Franc Kepec-Miha, ki je delal v skladišču pri Figovcu.
Po kapitulaciji Italije, predvsem septembra in v prvi polovici oktobra je bil položaj za nas zelo ugoden. Takrat smo v razmeroma zelo kratkem času i zvozili iz Ljubljane neverjetne količine blaga. V vrten skladiščih je bilo pripravljeno ogromno materiala za NOV, zato je nastalo resno vprašanje, kam z materialom. S partizanom Primcem sem se dogovoril za javko pri nekem kmetu, kakih dva kilometra od Mokarja. Ves material smo dovažali do te javke s konjsko vprego. Zvozili smo vsaj dvajset polno naloženih voz. Vozove smo nakladali največkrat pri trgovcu v Jernejevi idici, nekaj pa tudi pri Verliču. Od tam ga je pripeljal voznik do Karlovškega mostu, od tam naprej pa sem vozil jaz sam. Peljal sem ga po Ižanski cesti do bloka, na katerem so bili že Nemci, pa vse do javke. Blago je bilo krito z raznimi računi, ki so bili naslovljeni na trgovce na Igu in drugih okoliških krajih. Za prehod bloka sem imel ponarejen »Ausweis«. Zaradi varnosti je bil spravljen ilegalni material vedno na dnu voza, na vrhu pa je bil zelo vidno naložen razni, izključno trgovski material. Tiste dni smo prevažali iz Ljubljane izredno dragocen material. Poleg sanitetnega materiala, ciklostilov, tiskarske barve in papirja, smo prepeljali tudi pisalne stroje, poljske telefone, radio-oddajne aparate, filmsko kamero in obveščevalni material. Za vsakokratni prevoz sem pregledal, kakšen je položaj na bloku.
Mnogo blaga je šlo iz Ljubljane v partizane tudi po poteh. ki so jih na lastno pobudo vzpostavili razni rajonski intendanti. Teh poti je bilo precej in po njih je šlo mnogo materiala v razne smeri.
■Na te in še druge najrazličnejše načine je šlo iz Ljubljane v partizane ogromne količine blaga, s katerimi je Ljubljana tako radodarno obdarila svoje borce.
Franjo Kroupa-Boris
V LR Sloveniji bo te dni ustanovljeno jugoslovansko
za napredek znanosti In tehnike „Nikola Tesla
društvo
V torek, 10. maja 1 L, bo v Ljutfijani sestanek iniciativnega odbora za osnovanja tega društva za LR Slovenijo.
Sestanek bo v prostorih Društva inženirjev in tehnikov Slovenije. Na ta sestanek so povabljeni predstavniki znanstvenega in javnega življenja kakor tudi predstavniki vseh večjih industrijskih podjetij iz Slovenije.
Jugoslovansko društvo za napredek znanosti in tehnike je nastalo maja 1954 s spojitvijo starega društva z istim imenom in Jugoslovanskega odbora za snemanje umetniškega filma o Nikoli Tesli S to spojitvijo je novo društvo dobilo splošno-jugoslovanski značaj, ker bo delovalo na celotnem področju FLRJ. Novo društvo je v svoj program vneslo vse naloge starega društva in odbora za film, poleg tega pa je te naloge še razširilo in dopolnilo na podlagi dosedaj pridobljene prakse in izkušenj. Kot svoj osnovni cilj in nalogo je postavilo društvo v svoj program: napredek znanosti in tehnike ter populariziranje življenjskega dela Nikole Tesle.
Takoj po ustanovitvi novega društva so začeli z organiziranjem društev po republikah. Najprej je bilo organizirano društvo v Srbiji, zatem v Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter Cmi gori. Sedaj je v teku organiziranje društva v LR Sloveniji, pripravlja pa se tudi v LR Makedoniji. 2 ustvarjanjem in jačanjem telv organizacij je društvu omogočeno, da uresničuje svoje cilja in naloge med delavci vseh vej industrije. Svoje osnovne cilje sprovaja društvo s pomočjo filma, predavanj s projekcijami in brez. kakor tudi s pomočjo publikacij društva, med katere spada tudi časopis Tesla«, organ društva, ki je tehnično lepo opremljen, vsebinsko pa je v glavnem namenjen jedru članstva, s katerim društvo dela — delavcem. Vse akcije, ki jih društvo izvaja na terenu, so brezplačne, prav tako se daje brez-
plačno članom društva tudi časopis »Tesla«.
Pri delu na uresničevanju svojih osnovnih ciljev je imelo društvo velik uspeh. Preko 36 mest z okoli 100 raznimi podjetij, šolami Itd. je gledalo tehnične in druge popularne filme, preko 30.000 delavcev pa je poslušalo predavanja. vse to v preteklem letu. V letošnjem letu pa so — poleg tega, kar je bilo že napravljeno v gornjem smislu — izvršene obsežne priprave za stalno in sistematično celo v tem letu. Vse te naloge je društvu uspelo uresničiti samo s polno pomočjo naših znanstvenih in drugih strokovnih delavcev. Prav tako ta uspeh ne bi bil popoln, ako društvo ne bi svojega dela koordiniralo in uresničilo popolnega sodelovanja z drugimi strokovnimi organizacijami, posebno z Društvom inženirjev in tehnikov ter z Ljudsko tehniko.
Da bi vsaj v manjši meri prikazali perspektivo bodočega dela društva, je potrebno poudariti sistem in načela, na katerih se delo odvija. Društvo ima namreč dva osnovna
sektorja dela, preko katerih uresničuje svoje cilje. Publicistični sektor ima nalogo pripravljati predavanja in organizirati strokovne predavatelje, ki gredo na teren, kjer predavajo. Druga naloga je izdajanje raznih strokovnih publikacij in populariziranje dela Nikole Tesle, bodisi s pomočjo priložnostnih predavanj, bodisi s pomočjo tiskanja posebnih razprav o posameznih Teslinih izumih, katere bi pisali naši znani strokovnjaki s področja elektrotehnike. Filmski sektor ima nalogo delati vzporedno s publicističnim sektorjem, organizirati pouk s pomočjo filma, kjer služi film kot vizuelno sredstvo za spremljanje in boljše razumevanje predavanja. Pripravlja se tudi nekoliko razstav in predavanja s projekcijami s področja atomistike, pripravljenih na popularen način. — Glede na veliko zanimanje naše javnosti za dosežene uspehe na polju nuklearnih raziskav je naše društvo, zahvaljujoč pomoči Inštituta za nuklearno znanost »Boris Kidrič« v Vinči, pripravilo raartave in
predavanja, ki bodo prikazane po vseh industrijskih podjetjih naše države.
Na tak način, čepuav z zelo skromnimi sredstvi, je društvu »Nikola Tesla« uspelo pritegniti veliko število delovnih ljudi. Najlepši primer za to je mesto Kragujevac v Srbiji, kjer je že sedaj preko 1000 članov društva, prav tako pa so se kot podporni člani včlanila tudi vsa industrijska podjetja. Glede na zanimanje, ki za delo društva obstoja v Sloveniji, smo prepričani, da bomo tudi v tej republiki afirmirali naše društvo in da ga bodo delavci sprejeli kot svojega, kot so ga sprejeli tudi po ostalih naših republikah.
S pravilnimi in pravočasno pripravljenimi in proučenimi metodami kakor tudi z dobro organiziranim delom, ob polni pomoči in razumevanju strokovnih kadrov in podjetij bo naše društvo po svojih možnostih dalo svoj prispevek k splošnim naporom, ki jih naša domovina vlaga za dvig tehnične, z njo pa tudi splošne kulture naših delovnih ljudi Dragan Bobič {
Za hitrejši razvoj kemijske industrije
NOVIM VOZNIM BED0M
Več brzih in ekspresnih vlakov
Ne samo tovorni promet — iz meseca v mesec, iz leta v leto se stalno povečuje tudi potniški promet na naših progah. — v Sloveniji je bilo prepeljanih leta 1952 23,903.000 potnikov, leta 1953 29,914.000, lani pa je ta številka dosegla že 30 milijonov 780 tisoč prepeljanih potnikov po železnici.
Novi vozni red, ki bo pričel veljati v noči od 21. na 22. maj, obeta precejšnje zboljšanje v našem železniškem potniškem prometu. Letošnji družbeni plan računa, da bodo letos prepeljale naše železnice okoli 150 milijonov potnikov. Poleg nekaterih novih ekspresnih in brzih vlakov računa novi vozni red tudi na nove železniške avtobuse, ki morajo v kratkem prispeti iz Zahodne Nemčije.
Da bi razbremenili doslej zelo obremenjeni »Tauern ekspres«, bo uveden z novim voznim redom nov brzovlak na progi Beograd — Ostende — »Jugoslavija ekspres«, ki bo na ta način skrbel za boljšo zvezo med našo državo ter Belgijo in Holandijo. V času letne sezone bo imel ta brzovlak iz Ljubljane tudi
Posvetovanje kemijskih društev bi prva razstava kemijske industrije FLRJ
kemijskih dTuštev FLRJ n« posvetovanju r Lukavcu ugotovili, da je na področju naše kemične industrije še veliko odprtih problemov, ki jih bo treba na vsak način rešiti, preden bi se lotili gTaditve naše kemijske industrije v širšem obsegu. Kemijska industrija predstavlja namreč v razvoju našega gospodarstva dokaj za-oialo področje in se zato močno razlikuje od tovrstne industrije v drugih deželah. Posledice te zaostalosti se kažejo tudi v neharmoničnem razvoju našega gospodarstva v splošnem, zlasti pa še v zaostalosti kmetijstva. Na takratnem sestanku je bilo zato sklenjeno, naj bi v posameznih republikah prevzela iniciativo za zboljšanje takega stania kemijska društva. Izdelala naj bi vso potrebno dbkumentaci-
Danes in jutri bo v Beogradu posvetovanje kemijskih društev FLRJ, na katerem bodo razpravljali o problemih kemijske industrije v naši državi. Iz dnevnega reda je razvidno, da bodo obravnavali predvsem sedanje stanje ter perspektivni razvoj kemijske proizvodnje, še posebej pa se bodo zadržali pri problemu izobraževanja in zaposlitve strokovnih kemijskih kadrov.
2e leta 1955 so zastopniki
jo. na podlagi katere bd neto
na prihodnjem skupnem posvetovanju lahko koordinirali načrte in napore za uspešnejši razvoj kemijskega področja gospodarstva.
Današnjega posvetovanja se
bodo udeležili številni delegali strokovnih kemijskih društev iz vse države ter zastopniki pomembnih industrijskih podjetij kemijske stroke. Ob zaključku posvetovanja 8. maja bo v Beogradu odprta »I. razstava kemijske industrije FLRJ«, ki bo nudila obiskovalcem nazorno sliko o stanju kemijskega sektorja naše gospodarske dejavnosti.
neposredno zvezo z Reko.
Novost letošnjega voznega reda bo tudi tako imenovani »Balkan ekspres«, ki bo vozli na progi Dunaj — Beograd — Atene — Carigrad. V poletni sezoni, ko obratuje že znani »Adria ekspres«, bo prevzemal »Balkan ekspres« v Zidanem mostu direktne vagone od »Adria ekspresa«, in sicer tiste, ki bodo vozili iz Danske v Split oziroma iz sevemozahodne Nemčije, od mesta Grossenbra-de, v Atene oziroma Carigrad.
Poleg tega bodo zboljšane zveze med Sarajevom in Beogradom, kjer bodo uvedli kar dva nova brzovlaka. Ravno tako bodo okrepili progo Sarajevo — Dubrovnik z novim parom motornih vozil, ki pa bodo vozili le v času poletne sezone.
Novih deset železniških avtobusov s prikolicami, ki jih pričakujemo iz Zahodne Nemčije, bo brez dvoma velikega pomena za zboljšanje našega potniškega prometa, tako v pogledu hitrosti kakor tudi udobnejše vožnje. Po novem voznem redu so ti železniški avtobusi predvideni za lokalni promet.
IZ FBÄNK0LOVEGI
Čebelarstvo ima pri nas. predvsem pod Stenico ln Konjiško goro idealne pogoje za razvoj. Žal pa pri naa ljudje ne gojijo dovolj čebel. Letos so pri nas čebele slabo prezimile. Tudi pomladanska paša je zargdi poznega mraza slaba.
Čevljarski tehnikum?
Ker naši čevljarski industriji močno primanjkuje visotko-kvalificiranih delavcev, so se že dlje časa ukvarjali z mislijo o ustanovitvi posebne šole, ki bi vzgajala visokokvalificirane kadre. Nekateri so bili mnenja, da bd po zgledu domžalskega usnjarskega tehnikutna kazalo ustanoviti tudi za vzgojo čevljarskega naraščaja posebno štiriletno šolo, v katero bi sprejemali učence, ki so uspešno dokončali nižjo gimnazijo.
Na predvčerajšnjem sestanku strokovnjakov čevljarske
niški izpit ter odslužili vojaški rok. Poleg izpopolnjevanja v praktičnem delu v šolskih delavnicah bi seveda učenci dveletne šole imeli še vrsto teoretičnih strokovnih ter splošnih predmetov, vse od tehnologije pa tja do anatomije noge. Absolventi šole bi dobili zaposlitev kot mojstri ter drugi strokovnjaki po naših tovarnah obutve.
Ko so se včeraj zbrali člani odseka za usnje, gumo, obutev in galanterijo republiške trgovinske zbornice na svojem
industrije v Domžalah so plenarnem sestaku, so predlog, predlagali, naj bi organizirali k* so ga _dan preje pripravili
poleg trimesečnega strokovnega tečaja tudi dveletno srednjo strokovno šolo. Tečaj bi imel namen dati že v kratkem času najpotrebnejše kadre. V dveletno šolo bi se lahko vpisali oni, ki so opravili pomoč-
V Domžalah, potrdili ter dali čevljarskim strokovnjakom priporočilo za organiziran je tečaja, kot tudi za organiziranje dveletne srednje strokovne šole, ki naj bi se pozneje preoblikovala v štiriletni tehnikum.
IZ GRADIVA ZA ZBORNIK »LJUBLJANA V OSVOBODILNI VOJNI«
(fyunftetpii &o j Uovi
0 ilegalni tiskarni »Slovenskega poročevalca« v Šmartnem
Vročega julija leta 1941 so se začela dela za izgradnjo dobro zakritega bunkerja v hiši moje matere, po domače Sojkove Tone, ki stoji tik pod cesto, katera pelje iz Hrastja na Ježico. Bunker so gradili po nalogu in načrtih CK KPS, dela pa sta osebno vodila Rudolf Ganzitti-Grad in padli narodni heroj Nande Kavčič. Najprej je bil bunker namenjen za zatočišče voditeljem osvobodilnega gibanja, pozneje pa je služil za ciklostilno tehniko, v kateri so tiskali tudi »Slovenski poročevalec«. Bil je zgrajen mojstrsko in »po vseh predpisih« za ilegalno delo. Bil je majhen, saj so se v njem gibale lahko komaj tri osebe. Vhod vanj je bil iz shrambe s posebnim dvigalom. Ce bi odstranil štiri kčeke v tlaku, si se lahko eapeljal v prvi prostor bunkerja. Od tu je bil vhod v drugi proštov, iz njega pa zasilen rov, ki se je končal na sosedovi njivi.
Prve mesece so prinašali matrice za ciklostil iz ljubljanske Centralne tehnike, pozneje pa so te matric* tipkali kar v bunkerju. To delo sta opravljali in tudi prinašali besedila tov. Minka in tov. Cilka Maček. Tiskani propagandni material i*i so od-
našale posebne kurirke po vsem Zasavju in tudi v dobrunjsko občino. Propagandni material, ki pa je bil tiskan na rotostroju, je prihajal čez Ježico do Tomačevega, kjer ga je prevzemala Urbančeva Mica in ga oddajala meni. Pripeljali so mi ga tudi nekateri kmetje iz Šmartna. Za ves ta material sem zgradil posebno skladišče. Pri mojem stricu v soseščini je bil prav tak bunker, v katerem je bila tudi radioodajna in sprejemna postaja. Vodil jo je tov. Miklavž. Ta je tudi skrbel, da je sprejemala naša tehnika najnovejša poročila.
Najbolj težavno pa je bilo odnašanje in razdeljevanje literature iz tehnike. Tiskali smo vedno ponoči, razvažali in razdeljevali pa podnevi. Saj so si Italijani in belogardisti na vse načine prizadevali, da bi zasledili bunker, toda ta je zaradi velike komspirativnosti mirno delal vse tja do začetka 1942 leta. Toda belogardistom je pomagal izdajalec, ki je vedel za obstoj našega bunkerja.
Nekega dne rano zjutraj, ko je nad Šmartnem ležal še mrak, so potihoma obkolili hišo Italijani in belogardisti. To noč smo delali v bunkerju tov. Leskov-
šek—Luka, tov. Cilka Mačkova, tov. Minka in jaz. Le moja mati — Sojkova Tona je bila v zgornjem delu hiše. Bila je že priletna, a z vsem srcem vdana našemu gibanju. Takoj, ko je ugledala sovražnike, ki so obkolili hišo, nas je opozorila na nevarnost. Toda za pobeg je bilo že prepozno. Pred zasilnim izhodom na Primčevi njivi je stal belogardist z brzostrelko. Pripravili smo se na borbo. Prisegli smo, da se jim živi ne predamo. Minute so počasi minevale. Cul se je le ropot ter govorjenje Italijanov in belogardistov. Ti so ves svoj srd stresli na staro mater. Bunkerja niso mogli odkriti, čeprav so v kuhinji in izbi izkopali ves pod, razbili okna, dvignili pod v veži ter svinjaku. Tlak, kjer so bile tiste štiri kocke, ki so zakrivale vhod v bunker, pa je bil ves krvav od krvi matere, tako so jo pretepali belogardisti in krvoločni Italijani. Kri je zalila kocke tako, da se ni moglo prepoznati, da so na novo položene. Tako nam je moja mati s svojo krvjo in molčečnostjo rešila življenje.
Delo v bunkerju se je tako lahko nadaljevalo še sekaj mesecev. Betogagriisli iz Smartna so vedeli, da na njihovem področju deluje skrivnostna tehnika, toda kje, to Je bil« zanj«
velika tajna. Hoteli so jo odkriti na ta način, da bi polovili vse kurirje in kurirke. To akcijo je v glavnem vodil belogardist Miha Dimnik — Končar. Julija, leta 1942, se mu je tudi posrečilo izslediti kurirja in obveščevalca. Spet so napravili akcijo v našo hišo. Spet so našli le staro mater, ki je imela tedaj pri sebi 700 »Poročevalcev«, čakala je namreč kurirko Micko z Ježice, da bi jih predala. Ko je zagledana izdajalce, ki so se bližali hiši, je začela »Poročevalce takoj kuriti. Toda bilo je že prepozno. Časopisi so počasi goreli in belogardisti so jo zasačili pri delu. Spet so jo trdo zaslišali in odpeljali, toda bunkerja tudi topot niso odkrili. Mater so odpeljali najprej na belogardistično postojanko Polje, tu so jo na različne težke načine zasliševali, toda ničesar ni izdala. Nato so jo poslali v taborišče na Rab, od tam pa v Gonars.
Tako pa tudi delo v našem bunkerju ni bilo več varno. Prenehal je delati.
Taka je zgodba o bunkerju — tiskarni »Slovenskega poročevalca« pri Sojkovi Toni, o njenih žrtvah in junaškem delu, saj je darovala tudi dva sinova za svobodo domovine. Njena hiša še sedaj stoji ob bregu pod cesto, ki zavije iz Hrastja v Šmartno. Del bunkerja je še ohranjen. Tudi Sojkova Tona še živi ln vam ga bo rada pokazala in vam tudi povedala zanimive stvari o ilegalni tiskarni.
Kaiser Ježe — Peter
C
KCLTDBI1 R11GLEDI
5
Novosti v ljubljanski Operi
V letošnjem aprilu se Je reper- Jev. Za bogate kostume, ki so se toar ljubljanske opere obogatil Izvrstno prilegali nastopajočim
za dve novi oziroma obnovljeni samim in značaju njihovih vlog, deli; slišali smo že Mozartovo je z osnutki poskrbela Alenka »vedro dramo« Don Juan in Bartl-Serša. Dirigent B. Lesko-Smetanovo komično opero Pro- vic je potegnil orkester za seboj, dana nevesta. V obeh operah na- ni ga pa držal v potrebni pozor-stopajo naši vodilni solisti, ki nosti. Napori režiserja VI. Leso se večinoma že pred nekaj skovška so očividno stremeli k leti v istih vlogah izkazali. Tudi strogo odmerjeni gesti, posebno tokrat so pomagali obema delo- v plemenitaških vlogah. Vendar ma, ki imata na ljubljanskih je prav tem primanjkovalo no-deskah že bogato tradicijo, do tranje razgibanosti in prepričlji-prodornega uspeha. Don Juan vosti. se je namreč pojavil v našem	•
gledališču že pred tridesetimi Premiera Prodane neveste Je leti, Prodana nevesta pa kot družila na odru tako sveže in ena prvih oper celo pred šest- polne glasove, kot nam jih ne desetimi leti. Ker bo SNG z pokloni vsaka generacija pevcev, obesna gostovalo doma in v ino- Režiser C. Debevec in scenograf zernstvu (Don Juan je namenjen B. Kobe sta Jih postavila v letošnjemu festivalu), se je oper- okolje, ki se bistveno razlikuje no vodstvo odločilo za novo in- od dosedanjih uprizoritev. Tež-sCenacijo in kostume. — Tako nja, premostiti statičnost soliamo tokrat gledali vseh osem stičnih arij in duetov na prazni plik Don Juana na sceni, ki jo sceni, ne da bi pri tem motili obdajajo krog ln krog visoke osrednjega dejanja, je rodila temne zavese in jo omejujeta le uspeh. Na dnu scene, kjer valovi dva objekta: monumentalni por- gričevnata pokrajina v pomlad-tal v desnem ozadju in pročelja nem zelenju, se na gostilniškem S arkadami v levem ospredju, vrtu suče dn poseda zbor takrat, V kolikor se menja okoliš vsake ko ne posega v dejanje. Brezova scene, to nakazujejo le skromni ograjica s klopco ob rampi pa odrski rekviziti: svečnik, miza, nudi prijeten prostorček intlm-stebrišče ipd., z izjemo scene na nim epizodam solistov. Na ta na-grobSšču, ki Jo zajema ogromna čin je prizorišče vedno razgiba-
VUrai Bukovčeva ln Janez Lipušček
soha Jezdeca. Vse ostalo je prepuščeno reflektorjem, ki spremljajo junake ln njih gibanje toliko bolj povzdignejo, kolikor temnejše je zaradi temnih zaves ozadje. Taka rešitev scene je sicer enolična, vendar poenoti ln poenostavi prizorišče in se občutno odmika od zastarele šablone. Hkrati se da ob gostovanjih, posebno na prostem hitro prilagoditi danemu okolju.
Nova repertoarna dela ljubljanske Opere v letošnji sezoni trpijo na tem, da se med premiero in posameznimi reprizami pojavljajo zaradi obolenj in kroničnih težav z orkestrom dolgi presledki, ki hromijo premierski elan. Ker moram podpisani soditi po prvi reprizi Don Juana, moram ugotoviti površnost v pevskem izrazu, dokajšnjo glasovno indispozicijo večine solistov in nesproščeno muziciranje orkestra. Rad priznam, da ta predstava ne sme služiti kot osnova za presojo letošnjega Don Juana, najmanj pa naj bi bile te ugotovitve v spotiko tistim solistom, ki omogočajo predstave tudi takrat, kadar se ne čutijo pri polnih močeh. Poudariti bi hotel le, da ob gostovanjih renomiranih umetnikov opažamo dognan ln do kraja Izdelan pevski In Igralski izraz, medtem ko se pri nas le preradi sramežljivo zadovoljujemo z nakazovanjem. Po intenzivnosti umetniškega podajanja je tokrat prednjačil L. Korošec v buffo partiji Leporella. Dono Ano je pela V. Gerlovičeva, Dono Elviro V. Bukovčeva, Zeriino M. Pati-kova, Don Juana S. Smerkolj, Komtur j a F. Lupša, Don Ottavia
M.	Brajnik, Mazetta A. Andre-
no in v okvirnih dejanjih dovolj prostorno za nastope zbora, baleta In cirkusa. Predstava, ki je po pravici vzbudila zaradi prešernega sproščenega petja ln neštetih dovtipov v igri in situacijah ogromno veselja, zadovoljstva in smeha pri publiki, Je nakazala dve že delj časa opazni kočljivosti: kaj bo z opernim orkestrom, ki hira, in zakaj se ne bi dala podeželska preprostost v umetniškem okviru opernih desk izraziti s finejšimi sredstvi? Prvenstvena naloga režiserja in dirigenta naj bi bila energično preprečiti nagnjenje k prevelikemu tonu na mestih, kjer bi zlahka in mnogo bolj zalegel lep piano ali pri frazah, ki bi morale izhajati iz pianissima, kar velja tudi za orkester. Vzporedno s takim petjem bi se laže stopnjevala tudi kretnja. Naj navedem vsaj nekaj konkretnih primerov. Znani sekstet v tretjem dejanju bi moral kronati Marinkin toplo zapeti visoki a, ne pa prešeren forte. Jankov drugi samospev v drugem dejanju bi moral ostati v okviru liričnega občutja brez junaško zapetih viškov. Prav tako bi moral orkester v Marinkini ariji zadnjega dejanja podčrtati poezijo te glasbe z diskretnim valovanjem, ne pa sunkovito itd. Ne presojajmo umetniške ravni po hipnem učinku na publiko, pa najsi bo ta tako izreden, kot je bil tokrat premierski. Umetniško dovršeno je bilo Brajnikovo (Janko) petje v prvem dejanju; vzorna je bila V. Bukovčeva (Marinka) pevsko in igralsko v duetu tretjega dejanja; povsod prizadeven in kar preizdaten v vseh legah
Pred jubilejnim koncertom Prešernovega moškega zbora
Jutri, v ponedeljek, 9. t. m., bo naš znani amaterski «noski pevski zbor »Dr. F. Prešeren«, sekcija DPD »Svoboda« iz Kranja proslavil 10-letnlco svojega delovanja s slavnostnim koncertom v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju.
Rojstvo enega najvidnejših pevskih zborov seže prav v prve dneve po končani vojni. Novo porojeni zbor Je tedaj začel z novo vsebino, obenem pa nadaljeval z dolgoletno pevsko tradicijo mesta Kranja. Pojasnilo, da Je mogel v že tako kratkem času začeti z javnim nastopanjem in že v letu 1945 prirejati uspele pevske turneje, Je ravno v tem, da je združil ln pravilno usmeril Sterilni, Izurjeni pevski kader. V nenehni rasti ln pomlajevanju zborovskih vrst je Prešernov zbor dosegal vsa
leta nato pomembne uspehe. Kot prvaka amaterskih moških zborov ga srečamo malodane v vseh predelih ožje domovine, pa tudi izvem nje, tako v Dalmaciji in Makedoniji. Zadnja leta je kot stoini gost v našem radiu pridobil ngled tudi izven meja naše domovine ln prejel laskava povabila za gostovanja.
Vsi ti uspehi so v veliki meri zasluga dirigenta zbora Petra Liparja, ki vodi zbor prav od njegove ustanovitve. Na jutrišnjem koncertu se nam ho zbor predstavil z izbranim programom skladb živečih slovenskih avtorjev. Izvajal bo dela Sirica, Gobca, Shmmifctija, Bučarja, Liparja, Pahorja ta drugih. Na koncertu bo tudi nekaj skladb, s katerimi sl Je zbor pred leti na tekmovanjih pridobil naj višja priznanja.
pevskega organa ln igralskih preokretih je bil L. Korošec (Kecal). Čeprav lirični tenor
J.	Lipuščka ni namenjen buffo vlogam, je imenovani tudi tokrat izkazal svoj izredni smisel za komiko brez pretiravanja. Zelo posrečeno so bili sestavljeni pari Marinkinih In Jankovih staršev. C. Součkova Je kot mati Ljudmila pokazala, kako nazoren karakterno izoblikovan tip se da izoblikovati tudi iz stranske vloge. Vodja zbora J. Hanc je stopnjeval razumljivost zbor-skega petja do take popolnosti, da zasluži posebno pohvalo.
A.	Hodek se je v prvem in drugem dejanju sposkusil kot koreograf. Obdelava polke v prvem dejanju govori v prid njegovemu talentu. V njej je združil na prikupen način ritem glasbe ln plesa z igrivostjo fantov la deklet.
Nastop cirkusa v zadnjem dejanju pa je postavil P. Mlak«* na bahav način, ki krepko na«
ZI DOM IN DRU2IN0 ILUSTRIRANA REVIJA »T 0 V A B I S« i
miguje na ceneno zabavnost potujočih cirkuških trup, kar J« gledalce spravljalo v pričakovani smeh.
2e uvertura je pokazala, d« dirigent R. Simoniti ne more sproščeno muzicirati z orkestrom, ki mu je šele pri predstavi v celoti na razpolago, najsi je njegovo prizadevanje še tako pošteno. Odgovornost nasproti opernemu občinstvu, ki je v primeri z občinstvom ostalih glasbenih ustanov najbolj številno in prihaja iz najširših slojev, nam nalaga dolžnost, da koordiniramo delo naših ustanov, ki so navezane na orkestrske godbenike, da najdemo denarna sredstva za pridobivanje teh glasbenikov in ustvarimo tudi sicer najugodnejše pogoje za njihovo naporno delo v opernem orkestru. Saj ja. operni orkester poleg zbora edino stalno telo operne ustanove; telo, ki je vsakodnevno na poslu ln mora absolvirati več kot 200 predstav na leto.
P. Sivlo j
fflLM
Slovo na postaji
(Postaja Termini)
Slovo na postaji ali Postaja Ter* mini kakor je zapisano v ori gl* nalnem naslovu (Stazione Termi*« ni) Je eden znamenitih, filmov velikega italijanskega režiserja Vittoria de Sice, ki je končno prišel tudi na naša filmska platna* De Sica je tudi v tem svojem filmu (v inozemstvu je bil ta film nadvse ugodno sprejet in mnogo so pisaH o njem) pokazal vse veliko mojstrstvo svoje režije, ki sloni na velikih pridobitvah italijanskega neorealizma, k uspehu filma pa je de Sici pripomogel tudi znameniti italijanski scenarist Cesare Zavattini, ki je tudi za ta film napisal scenarij. Zgodba Je kaj preprosta: mlada Američanka (Jenifer Jones) je na obisku pri svoji sestri v Rimu. Poročena Je ln Ima hčerko, toda V Rimu se zaljubi v mladega predavatelja Italijana (Montgomery Clift) In tu se pričenja vsa tragična zgodba njune ljubezni« Dolžnost matere in žene ln resnični klic srca, vse to se izjprepleta v pičlih dveh urah na eni naj-večjih rimskih postaj — na postaji Termini. Ta zgodba je vsakdanja, toda Vittorino Jo Je povedal globoko človeško in poetsko, z vsem nadihom tragičnosti k čemer je k žalosti slovesa prispeval še ambient velikanske postaje, odhajajoči in prihajajoči vlaki, šumi, piski, trušč in hrušč takšne postaje — vse to je še bolj podkrepilo in povečalo vso težko stičnim go ločitve dveh mladih src, ki se pač ne moreta nikdar združiti, četudi Je ta zgodba, ki sta jo oba protagonista odigrala nenavadno impresivno in z velikim talentom, v ospredju tega filma, je vendar de Sica ostal zvest svojemu neorea-lizmu: z nenavadno plastičnostjo nam je v vseh zornih kotih s kamero, kateri je postaja sama nudila nenavadne slikovne domislice, narisal še stotine ljudi in njihovih karakterjev, ki jh jpostaja Termini bruha vsako uro iz svojih peronov, v drobnih, mozaičnih in krokijsikih potezah srečavamo na tej postaji advokate, kmete, ohole ameriške turiste, mladoporočence, nabornike, ljudi, ki odhajajo na grobove svojih bližnjih, skavte, duhovnike, nune, smučarje, železničarje, italijanskega delavca, ki se vrača iz rudnikov Anglije, otroke (za njih ima de Sica Se poseben posluh in ljubezen) — skratka — vso pisano množico ljudi, poklicev in usod, katere Je skoraj brez besed, samo z neorealističnimi filmskimi prijemi pokazal v vsej njihovi živ-ljenski banalni resničnosti. la prav v tem, v poeziji te banalnosti in vsakdanjosti ljudi, v tem postajnem mozaiku, ki se tako iz-pr e pinta s postajo samo, vse to izraženo mojstrsko in z nadihom humorja — v tem je velika odlika tega filma, ki je po svetu vzbudil upravičeno občudovanje in odmev* Zato je sarajevsko podjetje za izposojanje filmov Kinema storilo prav, da je odkupilo ta film, ki pomeni brez dvoma eno velikih in redkih umetniških doživetij v našem razmeroma povprečnem filmskem sporedu. Ob koncu pa še drobna pripomba: čemu prevesti naslov tega filma z banalnim in osladnim naslovom Slovo na postaji, ki ne pove ničesar, medtem ko Je film po svetu in tudi P*ri nas znan po svojem originalnem naslovu Postaja Termini. O tem filmu smo končno tudi pri nas že brali pren©Katero vrstico*
%?
xn/	\ü/
RDEČA ŽABA
Tam, kjer se reka Močila izliva v lužo Zelenilo, leži veliko močvirje, v katerem je vse polno mlak. Visoka in bujna močvirska trava blaži prehudo sončno pripeko in zato v vročih pasjih dneh namakajo žabe svoje zadke v mlačno vodo, da bi se ohladile. Pred leti, ko še niso- lovci na žabje krake zahajali v te kraje, jih je bilo toliko, da so imele celo svoje cesarstvo, mogočno cesarstvo Kvak. Žabe so sicer imele cesarstvo, niso pa imele cesarja, ker se niso mogle nikoli zediniti zanj. Vsaka žaba je hotela, da bi hil cesar iz njene mlake ln zato so se noč in dan pre-
1 tireel^ in polž
ßnrw’Q era i a rvvoVil
parale, da je odmevalo od bregov reke Močile do obale luže Zelenilo.
Nekoč pa so žabe skorajda dobile svojega cesarja.
Iz nekega jajčeca, ki je bilo belo in sluzasto kakor vsa druga, se je rodil rdeč paglavec. Glas o nenavadnem bitju je šel širom dežele in vsi podaniki cesarstva Kvak so ga prišli gledat.
»To je čudežen paglavec,« so dejale žabe iz mlake, kjer se je rodil. »Niti malo nam ni podoben. Ko bo zrasel, bo postal žaba z izrednimi močmi in izredno pametjo.«
»Nak, to bo bedak!« so de-
Sonee se je prehladilo, kihnilo je in zbudilo drobno ptičico iz sna.
Iz otroškega vozička Jurčka je zvabila ptička, da štrbunknil je na tla.
E, naš mali zna hoditi, daleč pa ne more priti, mehke še ima kosti.
Po trebuščku se je plazil, vse pod sabo je pogazii, vse, kar raste in cveti.
In metulji so bežali, kamor je prišel naš mali, le počasen polžek star se je s turbanom na glavi vozil po pomladni travi, kot da Jurčka mu ni mar.
Mali si ga je ogledal in mu tiho je povedal, da se nič ga ne boji. Skupaj glavici sta dala, zadovoljno sta molčala in se slinila za tri.
))
Naj le slini se fakinček, saj ima pod brado slinček! Kaj pa polžek, ki je gol? Moker je, kot da poti se, saj lahko še prehladi se hitro moral bo domov!
!
Ker je polž počasi hodil, Jurček naš mu je posodil slinček svoj na dolgo pot. Mama pa sa je jezila, slinček nov mu je sešila in oštela ga: »Falot!«
NAPISAL: FRANI PUNTAR
jale žabe iz sosednjih mlak. »Ako nam ni podoben, nas ne bo dosegel niti v moči niti v pameti.«
Paglavec pa je bil prav tako velik kot vsi drugi paglavci in prav tako nemočno je maha: z repom, le rdečo kožo je imel. Vendar so žabe iz domače mlake dejale: »Glejte, kako mogočno maha z repom!«
»Nak, še noben paglavec ni bil tako slaboten. Zdaj zdaj bo umrl!« so nasprotovale žabe iz sosednjih mlak.
Začele so se tako prerekati, da je visoka močvirska trava vzvalovila kot v vetru. Po vodi je pridrsal radoveden komar, ki ja prišel gledat, kaj pomeni t» trušč. Žabe ga niso opazile, čeprav so bile sladkosnedne, pač pa ga je opazil rdeči paglavec Urno se je obrnil in ga požrl.
»Ali ste videli, kako je to storil!« so brž zakričale žabe Iz domače mlake. »Sam cesar mu ne bi bil enak, če bi ga imele!«
»Komarja požreti ni nobeno junaštvo!« so jdm odgovarjale žabe iz sosednjih mlakuž. »To zmore vsak bedak!«
Paglavca pa je to govoričenje dolgočasilo. Odprl je usta ln krepko zazdehal.
»Nenasiten je.« so dejale žabe iz domače mlake. »Pojedel bi več, kot je sam težak! Kmalu nas bo prerastel.«
»Ostal bo pritlikavec!« so nasprotovale žabe iz sosednjih mlak. »Nikoli se ne bo razvil v pravo žabo!«
Toda zgodilo se Je drugače. Rdeči paglavec je začel rasti in žabe so ga zasledovale, kamorkoli se je obrnil. Tiste iz domače mlake so nenehno odkrivale nove čudežne lastnosti, druge pa so bile vedno bolj uverjene, da je bedak. Paglavcu se je začel manjšati rep, a udi so se zdebelili in zrasli.
»Kmalu bo postal žaba!« so veselo regljali prebivalci domače mlake.
»Kakšna žaba neki!« so ugo-

Kazalo je, da bodo žabe spet ostale brez cesarja, ko je neki nenavaden dogodek dvignil ugled rdeče žabe. Ko so se kopale v mlaka, kjer je živela ideča žaba, je šinila iz neba temna senca. Žabe so prestrašeno zakričale in se potopile, le rdeča žaba je ostala na gladini, ker je bila še mlada in neizkušena in ni vedela, da je temna senca kragulj, zakleti sovražnik cesarstva Kvak. Toda kragulj se je ni dotaknil, ker jo zaradi rdeče kože ni smatral za
res še ni videlo cesarstvo Kvak!«
Odslej so bile soglasne, da postane rdeča žaba cesar, le žabe iz najbolj oddaljenih mlak so nasprotovale. Te niso videle njenega pogumnega dejanja, vendar so govorile:
»Brez dvoma se je zdela kragulju pregrda, da bi jo požrd «
A tudi teh je bilo vedno manj. Kazalo je, da bi cesarstvo Kvak končno le dobilo svojega cesarja.
Takrat pa se je pritepla na močvirje med reko Močilo in lužo Zelenilo neka kača, ki je začela neusmiljeno daviti žabe. Po vsem cesarstvu je nastal preplah in žabe so poklicale rdečo žabo na pomoč. Ta pa si je mislila:
»Ako sem zares nenavadna žaba. se me tudi kača ne bo
Takole zadovoljno živita hp'a laboda v mariborskem mestnem parka
»Is SiRILCS IPBlEJO
IMaček
IM
žabo, marveč se je spet dvignil in izginil za obzorjem. Tedaj so žabe priplavale i* vode in na svoje začudenje zagledale rdečo žabo nedotaknjeno.
»Celo kragulj re Ji ne upa ničesar storiti!« so na ves gias zavpile žabe iz domače mlake. »Ali se še upate reči, da to ni izredna žaba, vredna cesarskega naslova?« '
2abe, ki so doslej nasprotovale rdeči žabi, so skesano priznale: »Bile smo slepe in gluhe! Rdeča žaba je izredno velika in izredno pametna, njen glas je čudovit in njen pogum brezprimeren.«
Rdeča žaba je zavzeta poslušala tolikšno hvalo, nato pa
upala požreti.«
Pogumno je odšla nad sovražnika. Ob obali luže Zelenile sta se srečala. Kača je začudeno dvignila glavo, ko je zagledala nenavadnega nasprotnika. Potem je zmajala z glavo, stegnila jezik in povohala rdečo žabo.
»Kvak, kvak!« je ta zmagoslavno dejala, ko je videl«, da se ji ni ničesar zgodilo.
Tedaj je kača bruhnil* v smeh. Široko Je odprla usta in ko jih je spet zaprla, ni bilo rdeče žabe nikjer več.
Tako je mogočno cesarstvo Kvak ostalo brez cesarja, kajti odslej se žabe spet niso mogle zediniti zanj. Pozneje pa so prišli v te kraje lovci na žabje krake in skoraj iztrebili žabji rod.	Napisal Vid Pečjak
Vsi so šli spat in v kuhinji je bila tema. Tedaj je pokukala iz luknjice drobna miška. Previdno se je ozrla naokoli. Ker ni ničesar opazila, je — smuk — skočila iz luknjice in začela iskati kaj za pod zob. Zdaj zagleda v temnem kotu dvoje lučk. Tako hudo se je prestrašila, da je na vrat na nos skočila nazaj v svojo luknjico. Maček pa se je počasi približal miškinemu skrivališču. Miška je kar otrpnila od groze, vendar je spravila besedo iz sebe:
—	Zakaj me hočeš požreti?
—	Zato!
—	Saj ti nisem nič naredila!
—	Kaj pa potlej? Pojedel te bom.
—	Poslušaj, muc, zakaj ne bi rajši sklenila prijateljstva?
—	Uh, kako naj bi bila mačka in miš prijatelja?
—	Pa storiva drugače — prani tedaj miška. — Veš kaj! Ti se zlekni pred luknjo, kakor da trdno spiš. Jaz bom poklicala svoje prijateljice in jim rekla, da si se preobjedel in da lahko počnemo po hiši, kar
MIŠKA
nas je volja. Za dokaz te bom pocuknila za brke. Ko bodo prijateljice to videle, si bodo tudi same upale na. piano. Tedaj jih boš lahko polovil in pojedel. Ali drži?
—	Drži! — je rekel maček.
Miška je pripeljala svoje
prijateljice.
—	Glejte — jim je rekla — maček se je preobjedel in se sploh ne gane!
Rekoč je stopila k njemu in ga pocuknila za brke. Maček pa je zarežal in jo pograbil z zobmi.
i$,— Pusti me! — je zajavkala miška — jaz sem tista, s katero si sklenil dogovor!
—	Prav tebe sem hotel — je odgovoril maček — ker hočeš spraviti v pogubo svoj lastni rod.
In jo je požrl.
Napisal Marko Beranek iz Ljubljane
Poučne
zanimivosti
o nevarnem plinu metni
varjale žabe iz sosednjih mlak. »Vse žive dni se bo klatil po močvirju kot paglavec s ponesrečenim videzom žabe.«
Rdeči paglavec pa je zares postal žaba. Bila je velika kot vsaka druga, samo rdečo kožo je imela. Vendar so žabe kričale:
»Velikanka je!«
»Nak, pritlikavka!«
»Velikanka, kot je še ni premoglo cesarstvo Kvak!«
»Pritlikavka, da je sramota za cesarstvo Kvak!«
Rdeča žaba jih je začudeno gledala, potem pa dejala: »Kvak, kvak!«
Žabe so se takoj prenehal» prepirati in se pričakujoče ozri9 vanjo. Rdeča žaba pa je ponovila: »Kvak, kvak!«
»Kako lep glas ima!« so vzkliknile žabe iz domače mlake. »Odslej bo naš zbor tako lepo prepeval, da bo strmelo vse cesarstvo!«
»Kako hreščeč glas Ima!« so se oglasile žabe iz sosednjih mlak. »Ako bo pela z vami, se bomo potopile na dno vode, da je ne slišimo.«
Rdeča žaba se je zares še istega večera udeležila petja. Njen glas je utonil v regljanju zbora, vendar so vse žabe dejale: »Samo njo se je slišalo!« Žabe iz sosednjih mlak pa so pristavile: »To je bila strašna r.cč! Tako grdega petja še nikoli ni slišalo cesarstvo Kvak!«
Naslednjega dne se je rdeča žaba udeležila skupnega lova na komarje ln črve. Požrla je sedem komarjev in tri črve, prav toliko kot večina drugih žab, vendar je vsa mlaka dejala: »Tako velikih komarjev in tako debelih črvov me še nikoli nismo ujele. To je zares nenavadna žaba. Primerna Je za cesarja.«
Toda žabe iz sosednjih mlak niso. hotele nič slišati o cesarju: »Bedak nam ne bo vladal!« so soglasno dejale. »Ce ne premoremo drugega kot rdečo ?a-bo, je bolje, da ano brez njega.«
ponosno dvignila glavo in dejala: »Menda sem zares izredna žaba, ko me vsi tako časte in ko se me celo kragulj boji.« To rekoč se je dvignila na zadnje krake in skočila, kolikor je mogla visoko v zrak.
»Za kraguljem hoče!« so osuplo dejale žabe in se prijele za glavo. »Kaj takega za-
Za današnji Izlet v naravo smo pripravili četrtlitr&ko steklenico (n. pr. od zdravil), preluknjan zamašek Iz plutovine ali gumija, navaden zamašek, manjši lijak, vžigalice ter nekaj daljših trščic iz mehkega lesa. Med potjo si bomo odrezali v grma še primerno palico. Tako oboroženi in pravljeni za raziskovalno delo se bomo napotili k bližnjemu ribniku ali drugi stoječi, plitvi vodi.
Središče našega zanimanja so plinski mehurčki, ki se zdaj pa zdaj utrnejo izpod listja in blata na dnu teh voda in splavajo proti vodni površini. Na videz podobni zračnim mehurčkom do danes niso vzbudili našega posebnega zanimanja. Danes pa smo pripravili celo odpravo, da odkrijemo in raziščemo skrivnost nastajanja tega plina. Pri tem delu bo potrebna neka previdnost, da ne pademo zaradi prevelike vneme pri delu v vodo. Hkrati moramo tudi paziti, da ne bi po-
Križanka „CVETICE“
VODORAVNO:
7. Spiker, kdor najavlja program,
12.	osebni zaimek,
13.	najmanjša krogla pri balinanju,
14.	povratno-osebni zaimek,
15.	posušena trava,
17.	glagol gibanja,
18.	kraljevska ptica,
20. mladinski pisatelj (Srebrni sivec) in ustanovitelj gozdov-ništva,
22. cel, neprehojen sneg,
24. priprava, stroj (dvojina).
NAVPIČNO:
1.	Ne vCeraj in ne Jutri, ta dan,
2.	dan v tednu,
10.	osebni zaimek,
11.	nerazbit,
16. nikalnica,
10. znak za prvino renlj,
21. kratica za opomba,
23. latinski veznik.
REŠITEV KRIŽANKE »MIŠKA«
Vodoravno: 1. SP, 3. GG, 5. mavec, 8. Sora, 10. olupiti, 12. Jalovec, 14. nega, 16. jesen, 17. čekan, 18. slnec, 19. Na.
Navpično:	1. svinec, 2. pe-
tek, 3. graja, 4. galeb, 5. muc, 6.
vzročili z neprevidnim ravnanjem z vžigalicami požara.
S palico podrezajmo na dno, kjer vidimo največ nakopičenega listja! Izpod dvignjenih plasti je zaplavala proti površini cela množica brezbarvnih mehurčkov različnih velikosti. Poskus ponovimo, hkrati pa pričakajmo dvigajoče se mehurčke tik ob površini z gorečo trsko! Komaj slišen puh je znamenje, da se je plin vžgal. Za nadaljnje raziskavanje plina, ki se je nabral pod gnijočimi rastlinskimi ostanki na dnu voda, bomo plin prestregli v steklenico, ki smo jo prinesli s seboj. Na odprtini steklenice namestimo preluknjani zamašek in vtaknemo skozenj lijak. Celotno napravo potopimo pod vodo, tako da voda napolni steklenico, hkrati pa jo obrnemo z odprtino navzdol. Nato dregnemo s palico po dnu, dvigajoče se mehurčke pa vodimo skozi lijak v steklenico. Delo ponavljamo toliko časa, dokler nismo nalovili polne steklenice plina. Pod vodo odstranimo lijak in preluknjani zamašek, nato pa steklenico dobro zamašimo. Gorenje plina preizkusimo tako, da najprej približamo plamen, nato šele steklenico odpremo.
Nadaljnje poskuse napravimo tako, da nalovimo samo pol (če-
trt, petino, sedmino) steklenice plina, odstranimo zamašek in lijak, dvignemo steklenico v obrnjenem položaju iz vode, da voda izteče, nato pa hitro zamašimo. Po odtoku vode je v steklenico vdrl zrak in se pomešal s plinom. Ko preizkusimo vžig mešanice, opazimo, da vžig ni več miren, komaj slišen puh, ampak ga spremlja vedno močnejši pok. Mešanica plina in zraka je eksplozivna.
Plin, ki nastaja pri gnitju rastlinskih delov pod vodo, imenujemo z znanstvenim imenom METAN. Zelo pogosto se pojavlja na močvirskem ozemlju. Zato je dobil ime močvirski plin.
Metan je zelo nezaželen gost v premogovnikih, skrit med sloji ali skladi premoga. Nastal je na podoben način pri nastajanju premoga iz rastlinskih teles, ki so jih pokrile debele zemeljske plasti. Pri odkrivanju premoga se neopazno razširi po podzemskih rovih premogovnikov in pomeša z zrakom. V tej obliki predstavlja silno nevarnost za življenje rudarjev, saj zadošča ena^ sama iskrica, da pride do nesreče. Za odstranjevanje nevarnega plina imajo rudniki posebne prezračevalne naprave, za razsvetljavo pa uporabljajo varnostne svetilke.
J. 2«
jWfr Mù!
3.	kontinent, kopno,
4.	priostren konec, ost,
5.	težko kladivo, bat,
6.	časovno razdobje; luna,
7.	de! obraza,
S. ima Hvar v sredi,
». kratica za Društvo Inženirjev ln tehnikov.
AP, 7. cigan, s. oj, 10. oves, 11. len!, (3. ose, 15. Ana, 17. če.
Za knjižno nagrado sta Mia Izžrebana Marija Solar iz Kamne gorice in Jože Vodopivec iz Ljubljane. Naj sporočita, katero knjigo *i želita!
Z majniškimi dnevi se je vsa naša dežela odela v praznično zelenino in pisano cvetje, pa tudi vsi naši kraji so se spremenili v pisane in žareče podobe prazničnega veselja:	najprej
smo slavili Prvi maj, praznik delavcev vsega sveta, te dni pa proslavljamo deseto obletnico zmage nad fašizmom in osvoboditve naše domovine. Teh praznovanj se s polnim srcem udeležujejo vsi delovni ljudje, pa tudi vi, pionirji in pionirke, saj je socialistična Jugoslavija v prvi vrsti domovina vas, mladih ljudi. Deset let svobode, deset let socialistične graditve — to so velike besede, polne junaških dejanj preteklosti In sončnih podob prihodnosti. Morda danes še ne morete docela razumeti vsega njihovega pomena, šele ko dorastete, boste z globokim spoštovanjem premerili cilje, za katere so se borili vaši očetje in za katere je darovalo svoje življenje toliko naših najboljših ljudi. Hkrati pa je vaša svetla, svobodna in neskrbna mladost eden najlepših sadov boja in zmage naših narodov. Zato se tako veselimo teh dni z vami ln za vas.
Na kratko nekaj odgovore»»
Miciki Jurač se najlepše zahvaljujem za pomladne pozdrave in ji prav tako želim vse dobro in lepo. Maruška Langus iz Ljubljane me je razveselila z ljubko risbico, ki kaže razcveteno pomladno pokrajino. Martina Rozmana z Gorij pri Bledu je menda spodbudila naša prejšnja križanka in napisal je pesmico o mali miški in o vseh nevarnostih in tegobah, ki prežijo nanjo. Jelena Žagar z Jesenic obljublja, da bo pisala o svojem kraju in o svojih doživljajih — upam, da ne bo ostala samo pri obljubah. Aleksander Anžič iz Grosupljega je v svojem sestavku »Kresna noč« tekoče in zabavno opisal ljudski običaj iz Bele krajine. Ko mi bo prostor dopuščal, ga bom objavil.
In za konec še opozorilo. Marsikatero vaše pismo, dragi bralci, je slabo ali napačno naslovljeno in mora zato preromatl dolgo pot, preden pride v naše uredništvo, lahko pa se spotoma tudi Izgubi. Zato vas prosim, da vselej pišete na naslov: Uredništvo Slovenskega poročevalca — za »Najdihojeo« — Ljubljana, Tomšič'*/a 5.
Vsem bralcem lep pozdrav od Urednika |
Indijanske zgodbe F. COOPRA

Riše MIKI MUSTER
SS. Tom Hutter je ležal v mali sobi in kapo je imel potegnjeno globoko na oči. Težko je hropel in iztiskal nekakšne besede brez zveze. Judita je priskočila in mu snela kapo, toda namesto las je zagledala krvavo lobanjo. Divjaki so mu živemu potegnili kožo z glave. Doletelo ga je enako povračilo za tisto, kar je tolikokrat delal sam. Ko so namreč Mingi sprevideli, da jim je Harry ušel, ga Je poglavar v jezi zabodel. Nato so Indijanci odšli, s seboj pa so po svojem običaju vzeli skalp stare Pižmovke. Tako se je krvavo končala krvava usoda razbojnika Toma.
89. Do kraja pretreseni in zgroženi dekleti sta mu hitro zmili kri in ga obvezali, kakor sta najbolje mogli. »Vode!« je zakričal Tom in mukoma odprl oči. Dali sta mu piti in nato si je nekoliko opomogel. »Kako naj ti pomagava, oče?« je zaklicala Judita. Tom pa je hropeče povedal: »Judita, nisem vajin oče. Vajina mati počiva na dnu tega jezera. Vajin pravi oče je bil ubit, ko sem še plul pod piratsko zastavo. Ugrabil sem mu ženo, vaju in premoženje. Vse imetje bosta našli v moji sobi, tudi vajini pravi imeni in imena vajinih sorodnikov, ki žive v Bostonu.«
90. Strašna čustva so obhajala dekleti, ko sta poslušali to izpoved. Tačas pa je zunaj pristala barka in v sobo je stopil Harry. Ko je zagledal umirajočega je zaklical:
»Kaj, stari Tom, tako so te zdelali? Eh, stari prijatelj, s skalpi resnično ni dobička. Jaz se bom ognil te krvave obrti.« — »Glava mi gori,« je stokal Tom, »srce do 9. ure, mi hoče počiti! Ne, ne, Harry, najprej usmrtiti, potem šele skalpirati!« To so bile njegove zadnje besede. Se enkrat je poskusil dvigniti roko in odpreti oči, kakor da bi imel še nekaj povedati, potem pa je zadnjič zahropel.
osnutek Ima prednostno pravico za tisk.
Žirijo sestavljajo:
Krese Leopold, arh. Mihelič Milan, Ing. arh. Simčič Branko. ing. arh. Horvat Tine Krištof Bojan, akad srn. slikar Debenjak Riko, Kaufman Ilija, Koser Albert. Skalar Jože, Prezelj Boris, Korošec Vlado. Poročevalec: Baientin Slave. Izid natečaja bo objavljen najkasneje do Sl. maja 1055.
Tožno opozorilo
Protituberkulozna dispanzerja I in IV, kakor tudi pofluoro-grafski kontrolni bazi I-A in IV-A na Miklošičevi cesti 20. zaradi okvare rentgenskega aparata do vključno torka, tj. 10. 5. ne bodo delovale. Zato obveščamo vse tiste, ki so dobili za naznačene dneve pozivnice na kontrolo (ob urah 10. in 11 ali pa 17. in 18.) naj se odzovejo na ponoven pismeni poziv. Prav tako naj obiskovalci rednih označenih dispanzerjev te dni ne prihajajo na preglede, odnosno zdravljenja.
Štabni center za fluorografijo
OBVESTILO POLIKLINIKE LJUBLJANA
Dne 13. in 14. t. m. bodo zaradi važnih zdravniških predavanj or-
Umrl Je naš dragi mož, oče, 6tari oče in stric
FRANJO ZIHERL
Pogreb bo v ponedeljek ob 10.
uri v Vodicah.
Žalujoči:	žena Franoka ter
otroci: Marinka, por. dr. Insko, Marko, Francelj. Jerca, Metka, Malka in Janez.
Po dolgi in mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naša dobra mama
MARIJA STARCNIK
upokojenka tob. tovarne.
Pogreb drage pokojnice bo ▼ ponedeljek, 9. t. m. ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu Matjan ova pot lo
2alujoča družina Starčnlk.
UHMHE
Vsem, ki ste našemu predragemu
FRANCETU ZlTKU
izkazali zadnjo čast in ga v velikem številu spremili do preranega groba — iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujemo za iskreno sožalje vsem delo-vmm tovarišem, fantom in dekletom in vsem, ki ste ga s cvetjem in pet-
dinaoiije v sektorskih, obratnih in	počastili na zadnji poti.
specialističnih ambulantah na področju mesta Ljubljane v skrajšanem obsegu, in sicer Je od «7.
KOLEDAR
NEDELJA, 8. maja: Viktor.
*
Danes se spominjamo rojstva zanimivega francoskega pisatelja Aleina Lesagea. Pisal je drame, remane, vodvilje, opere, inter-mezze, "pose itd. S prijetnim humorjem in ostro satiro se je posmehoval predsodkom družbe v tedanji Franciji., ki jo je odlično opisal, čeprav je dogajanje navadno presajal v druge dežele, na primer v Španijo. Uspel je prej v Angliji kakor v Franoiji, v kateri ga je odkirii pravzaprav "^le Balzac.
*
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16 do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6 zjutraj.
Celje: dr. Jože Cerrin, Cankarjeva ul. 9.
*
Docent dr. Pompe do vključno
četrtka 12. t. m. ne ordinira.
Na pravni fakulteti je dokončala študij Leskovic Vera. Čestitamo kolegi.
Na pravni fakulteti sta bila diplomirana tovariša Kosterca Milan in Strojanšek Janez.
Pevke in pevci Akademskega pevskega zbora jima iskreno čestitajo.
V krogu svoje družine praznuje
danes 70-letniico rojstva Gamberger Ivan. Na zdravje in še na mnoga leta mu želi žena, otroci, vnuki in prijatelji.
Dr. Oskarju Končanu se iskreno zahvaljujeva za uspešno operacijo tn enoletno vztrajno zdravljenje najinega Tomažka. Obvaroval ga je pohabljenosti in mu ohranil delovno sposobnost.
Topla zahvala tudi sestram fizioterapevtkam ljubljanske kirur-gižne klinike.
Ing. Boris in Makika Pogačnik.
Danes vsi na Grad! Lep Izlet in ob 15. uri bogata tombola. Tablice v prodaji pni vseh dohodih na Grad.
Vabimo vse urbaniste in ostale strokovnjake in javne delavce, ki
se zanimajo za urbanizem, na ustanovni občni zbor urbanističnega društva LRS, ki bo 9. maja 1955 ob 17. uri v stekleni dvorani hotela Union.
Ribiči pozor! Trening za ribiško športno tekmovanje, ki bo v juniju je ob torkih in četrtkih od 16. ure dalje na letnem telovadišču »Partizana« — Tivoli.
Obiščite razstavo o razvoju študentskega gibanja v Ljubljani, ki je v mali dvorani Slovenske filharmonije od 8. do 15. maja.
Slovenska umetnost po osvoboditvi. Velika razstava slovenskih likovnih umetnikov v Moderni galeriji v Ljubljani fvhod v Tivolski park) ki je prirejena v proslavo desetletnice osvoboditve. je odprta vsak dan od 10 do 18 ure
»UTRIP ŽIVLJENJA« — Izšla bo 9. maja zbirk* pesmi »Utrip življenja« — Elizabete Špes.
Delila bom knjige svojim naročnikom v Stolni ul. 2. Maribor, pisarni Gradbenega podjetja »Dravograd«, od 9. do 25. maja popoldne od 15. do 18. ure.
Toplo se tudi priporočam ostalim interesentom za nabavo knjige, istotacn ali pismeno na moj naslov: Maribor. Linhartova ulica 18. — Cena knjigi v platno vezani brez poštnine 470 din. — Istočasno se prisrčno zahvaljujem svojim prednaročnikom za izkazano mi zaupanje, ohranila bom vse v naj 1 epšem spominu.
Olepševalno in turistično društvo v Celju prosi vse imetnike starih celjskih sliik, Mstin in ostalega zgodovinskega gradiva, naj ga posodijo za razstavo. Gradivo, prosimo, oddajte v društveni pisarni na Titovem trgu 3.
Olepševalno in turistično društvo v Celju obvešča, da bodo vstopnice za vse prireditve I. celjskega turističnega tedna na razpolago od ponedeljka. 9. t. m. dalje od 16—18. ure prt blagajni »Ljudskega odra« v Stanetovi ulici.
TURIST BIRO prosi udeležence
potovanja v Torino, ki še niso iz-
Tovama emajlirane posode Celje
poziva delavce in uslužbence, ki so bili v delovnem razmerju s podjetjem v letu 1954 pa jim je delovno razmerja prenehalo ter so upravičeni do deleža pri končni delitvi dobička za leto 1954, da se zaradi izplačila osebno zglasijo ali sporočijo pismeno svoj sedanji naslov -podjetju najkasneje v treh mesecih po tej objavi. Po preteku tega roka zapadejo nedvignjeni deleži dobička v korist podjetja.
POZIV! Po določilih o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij poziva Cinkarna Celje vse delavce, katerim jè prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi plačilnega sklada za leto 1954. da uveljavljajo svoje zahtevke pni podjetju do najkasneje 7. Vin. 1955. Po navedenem roku zadevni zahtevki zapadejo.
Vsi delavci in uslužbenci, ki so bili zaposleni v letu 1954 v -podjetju in ki izpolnjujejo pogoje št. 31 dn 22 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur 1. FLRJ št. 55/53):
1.	da so bili v teku leta devet mesecev v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo in če Je njihovo delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi;
2.	da so bili v teku leta šest mesecev v delovnem razmerju, če je njihovo delovno razmerje prenehalo zaradi preteka pogodbe, odpovedi s strani gospodarske organizacije, upokojitve, dolgotrajne nepretrgane bolezni, telesne ali duševne nezmožnosti za delo ali zaradi odhoda k vojakom, se pozivajo, da dvignejo presežek plač za leto 1954 pri blagajni Kemične tovarne Moste. Ljubljana v 3 mesecih od dneva’ razglasa v Časopisu. Po preteku 3 mesecev od razglasa v časopisu izgubijo pravico do deleža pni delitvi plačilnega sklada.
Kemična tovarna Moste,
Ljubljana.
Klub ljubiteljev športnih psov
priredi v nedeljo, 8. maja, popoldan ob 15. uri na itgrišču Branika v Mariboru nastop šolanih psov. Sodelovalo bo 11 vodnikov s svojimi psi pod vodstvom Janeza Klemenčiča.
Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Ljubljana sporoča, da bo od 9. maja do nadaljnjega cesta št. H/323 v odseku Mengeš-Duplica —Kamnik zaprta za ves promet.
Promet se preusmeri Mengeš— Moste—Kamnik. Do Duplice pa bo promet po okrajni cesti Domžale—Duplica.
Odbor za živinorejo Glavne zadružne zveze Slovenije obvešča, da je plemenski sejem za rodovniško živino dne 14. maja t. 1. v Kopru odpovedan.
HOLLYWOOD ZA TREPALNICE.
Privlačne — očarljive oči dobite s trajno uporabo »Rdmmel« tušev in krem za trepalnice.
V drogerijah in parfumerijah zahtevajte samo kremo »FOUR VOUS«, ki je izredno izdatna, po-lepšuje Vašo kožo. jo varuje in hrani! V modernih škatlicah iz PLASTIKA!
Novost na našem trgu je »JELA« sol za kopeli. Osvežuje, Jača in krepi živce. Dobi se v drogerijah in parfumerijah!
Sreda, 11. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red E. Četrtek. 12. maja ob 20: Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red A. Petek, 13. maja ob 20: Gounod: Faust. Zaključena predstava za TSS.
Sobota, 14 maja ob 20: Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red G. Abonente SNG vljudno naprošamo, da poravnajo v tem mesecu 9. obTOk za abonma.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 8. maja ob 20: Plaut — Dvojčka. Izven.
Ponedeljek, 9. maja ob 10.30: Plaut, Dvojčka. Zaključena predstava za Društvo profesorjev Ljubljana-okollca Torek. 10. maja ob 20: Roger Ferdinand, 3 *t* ena. Abonma TSS I Gostovanje SNG Trst.
Sreda, 11. maja ob 20.30: Roger Ferdinand, 3	+ ena. Abonma
TSS n. Gostovanje SNG Trst. Četrtek, 12. maja ob 20.30: Roger Ferdinand, 3	+ ena. Abonma
Gradbeni tehnikom. Gostovanje SNG Trst.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Nedelja, 8, maja ob 20: Dobriča-nin: »Skupno stanovanje«, komedija, izven.
Sreda, 11. maja ob 20. Schiller-Župančič: »Marija Stuart« tragedija, premiera, proslava 25-letnice gledališke dejavnosti Ervine Wrischer-Petrovčičeve. gostovanje Mihaele Saričeve, red A. (vstopnice so v prodaji).
Pni premieri Schillerjeve tragedije »Manija Stuart« v sredo, 11. maja bo proslavila 25-letmco gledališke dejavnosti Ervina Wrischer-Petrovčičeva kot Elizabeta. Poseben poudarek tej slovesnosti bo gostovanje znane gledališke umetnice Mihaele ša-ričeve, ki bo nastopila v naslovni vlogi. Piri predstavi sodeluje skoro ves ansambel. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica 12.
PUTNIK SLOVENIJA
•	PUTNIK SLOVENIJA ta •
•	MESTNA HRANILNICA ?
Ì	LJUBLJANSKA	?
?	stauvedla	!
■ turistično hranilno službo, j
•	Vsakdo, ki varčuje za svoj j ? letni dopust ali za izlet ta :
•	potovanje ter vlaga pri :
•	Putniku Slovenija j
•	ali pri Mestni hra« :
i altaici 1 j u b 1 j a n • j i skl, se mu bodo ti pri- f Ì hrankt obrestovali a 10*/» • : Vsa pojasnila dobite pri 4 j Mestni hranilnici ljubljan- i j ski alt pri vseh posloval- 4 i nicab Putnika Slovenija, j ; kjer zahtevajte zadevna 4 ’	prospekte	l
•	t
■>■«»»«<« o#aa«ao*Q
»UNION«:	angleški barvni film
»Dr. v hiši«. Tednik: Film. nov. št. 18. Predstave ob 15, 17 m. 19. V gl. vlogi: Dirk Bogarde Iri M ari el Pawlov. Ob 10 je matineja istega filma. Danes zadnjikrat. Ob 21 je premiera slov. filma »Trenutki odločitve« (Krvava reka).
»KOMUNA«: amer. barvna risanka »Alice v pravljični deželi«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! — Ob 10 je matineja istega filma.
»SLOGA«: amer. film »Ni malih grehov«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Danes zadnjikrat; Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi:	Dana An-
drews in Lili Palmer.
»SOCA«: ital. film »Slovo na postaji«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Jennfer Jones in Clift Montgomery. — Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9—11 ter od 14. ure dalje, za matinejo pa od 8 ure naprej.
DOM JLA: ameriški barvasti film »Osvajanje Mont Eweresta«, ob
Razen tega pa bosta poslovali tudi dve celodnevni ordinaciji splošne prakse na Miklošičevi c. št. 20/1, desno ,soba št. 109 in lia!
Prosimo, da se ta dva dneva poslužuje p. n. občinstvo omenjenih, kakor tudi specialističnih ordinacij Pofclikldnilke le v nujnejših primerih.
Prosimo, da bi tudi zdravstveni zavodi izven Ljubljane 13. in 14. t. m. pošiljali v Ljubljano na specialistične preglede samo nujne primere.
Uprava Poliklinike, Ljubljana.
RAZPIS
Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Ajdovščina razpisuje mesta za:
1.	2 gradbena inženirja;
2.	6 gradbenih tehnikov s prakso v cestogradnji;
3.	i pravnika;
4.	1 kalkulanta (gradb. Inženir ali gradbeni tehnik z daljšo prakso. najmanj 5 let);
5.	1 finančnega knjigovodjo (absolvent ekonomskega tehnikuma z najmanj 5-1 etno prakso);
6.	1 likvidatorja (absolvent ekonomskega tehnikuma z najmanj 5-letno prakso);
7.	i mezdnega knjigovodjo (absolvent ekonomskega tehnikuma);
8.	-1 administratorja odnosno
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. V. Petkovška: Med vrtovi, parki in arboretumi po Angliji in Franclji. Predavanje, ki ga spremljajo barvni diapozitivi, bo v torek, 10. maja, ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod ’iz Gosposke ulice.	* '
Slovensko zdravniško društvo In Svet za zdravstvo LRS priredita, dne 13. in 14. maja 1955 v Ljubljani
simpozion o opeklinah
s posebnim ozirom na našo strokovno tol orgamizatomo problematiko.
PROGRAM :
PETEK, 13. maja — ob 9. uri dop. v predavalnici' Kirurgične klinike v Ljubljani — Otvoritev sestanka <dr. Mušič in dr. Ravnikar) — Uvodna beseda: prof. dr. Božidar Lavrič — Doc. dr. M. Der-
.	_	_ __________f __ strojepisko z najmanj 1-letno
18 in 20. — Prodaja vstopnic prakso in po možnosti z znanjem eno uro pred pričetkom pred- stenografije;
stave.	9. 3	strojnike	za	upravljanje
»SIŠKA«: angl. film »Zeleni šal«, drobilcev na bencinski pogon; Režija:	George Moore O’Ferrali.	10. 3	strojnike	za	upravljanje
Distribucija: »Morava« Beograd. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«:	angl. film »Zeleni
šal.« v gl. vlogah: Michael Redgrave, Ann Tod, Leo Qenn in Kieron Moore. Predstave ob 16, 18, 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ure In od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: nemški film »Jaz in moja žena«, ob 18. Ob 20
valjarjev (2 na motorni pogon, 1 pa na parni pogon);
11. 3 šoferje, po možnosti kategorije D;
1± 1 šefa voznega in strojnega parka, po možnosti strojni tehnik;
Plača po uredbj. ali po dogovoru.
Stanovanje zagotovljeno.
Prošnji priložite kratek življe-
Prav posebno se zahvaljujemo za tople poslovilne besede. Rafaelu Lešniku, tov. Mandlu in tov. Kržiču.
2alujoči starši, bratje in sestre.
Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta, dedka, brata in strica
JOSIPA KASTELICA krojaškega mojstra
se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji po^ ti ali kakorkoli izkazali svoje sočutje.
2alujoči otroci z družinami la ostalo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne mame, stare mame, sestre, tete. tašče in svakinje
FRANČIŠKE JEVC roj. Jarc
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutku nenadne smrti stali ob strani. Posebna zahvala sosedom, sostanovalcem, duhovnikom. pevskemu zboru iz Vrhove in Tobačne tovarne, darovalcem cvetja in vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti.
, 2alujoči: sin Leopold, hčeri Karolina in Fani z družino, brat Jože Jarc in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Vič, USA.
Ob bridki izgubi naše ljube hčerke in sestre
VERE MAJNIKOVE
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor* tudi direktorju AZA, ing. Medvedu in kolegom, zastopnikom TSš in Uprave za investicije tov. šeficu in vsem, ki so jo spremili do preranega groba.
Prav posebno se zahvaljujemo docentu dr. Mahkoti, asistentu dr. Poljanšku, zdravnikom, sestri Veri im ostalemu strežnemu osebju za njihov trud, da bi jo ohranili. — iskrena hvala duhovnikom, dr. Remami Tomincu za spremstvo na zadnji poti ter vsem še enkrat prisrčna hvala.
2alujoči: oče, mati In sestre.
predstava odpade zaradi uprizo- “Jepis z opisom dosedanjega dela. ritve »Svobode« Zg. šiška »Se- Ostale dokumente boste predlo-tev v kamenju«. Prodaja vstop- žili pred neposrednim sprejemom nie eno uro pred pričetkom v službo.
predstave.
»SVOBODA« ŠENTVID:	ameriški
barvasti film »Ivanhoe«, ob 16, 18 in 20.
ZADOBROVA: ameriški film »Ni malih grehov«, ob i« in 18.
VEVČE: ameriški film »Samo naša«.
Prošnje, kolkovane s 30 (trideset) din, vložite pri Upravi za ceste LRS - Tehnična sekcija — Ajdovščina, do 31. maja 1955.
Nedelja, 8. maja ob 16:	bajka gane: Osnove sodobnega zdravlje- twmVat -it.
-	- - -	■ ‘I Bri- nia opeklin.	2**T
V
Srce in ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo). ledvice
»Pastirček Peter in kralj ljantin«.
Ob 20: veseloigra »Utopljenca.. Prodaja vstopnic dve uri pred predstavo
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 8. maja ob H: Taufer-Novy: »Mojca in živali«.
Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, 13. maja ob 15.30 in 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Gostovanje v okviru festivala v Celju. Krstna predstava.
Nedelja, 15. maja ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Red premierski in izven.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Festivalski abonma Nedelja, 8. maja ob 15.30 in 20: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorj ansia. Gostovanje Slovenskega narodnega gledali-
ž/>o 17 tarefa
Ponedeljek, 9. maja ob 20: MiloS Mikeln: Dež v pomladni noči. Premiera, premierski abonma in izven.
Torek, 10. maja ob 15.30 in 20: Vasja Ocvirk: Tretje ležišče. — Gostovanje Gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra.
(vnetja, kamne, pe- Sreda, 11. maja ob 15.30 in 20: «Saporitivi, sek), notranje žleze Branko Hofman: Življenje zmaguje. Gostovanje drame Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora.
Četrtek. 11. maja ob 20. Jože Javoršek: Kriminalna zgodba. Premiera, premierski abonma in izven.
Petek, 13. maja ob 15.30 in 20:
Igor Torkar: Pisana žoga. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
Nedelja. 15. maja ob 15.30 in 20:
Marijan Matkovič: Na kraju poti. Gostovanje Zagrebškega
Predavanje z diapozitivi, demonstracijami in diskusijo. — Ogled postaje za opekline na dermatološki kliniki. — Ob 16. uri na Istem mestu — Demonstracije primerov, postopka In pribora, nato dr. Franjo Zdravič: Napake pri zdravljenju opeklin pri nas. — Po predavanju diskusija.
SOBOTA. 14. maja: ob 9. uri v predavalnici Pediatrične klinike dr. Majda Benedite: Naša iskustva z odprtim zdravljenjem opeklin pri otrocih. — Po predavanju diskusija. demonstracij a odprtega zdravljenja opeklin pri otrocih, nato ogled Pediatrične klinike.
Geološko društvo v Ljubljani vljudno vabi na predavanje tov. ing. F. Jenka o kraški hiorogeo-logiji in geomorfologiji v luči novih razuskav na Dinarskem krasu. Predavanje bo v torek, 10. maja ob 17. uri v Matematični predavalnici na univerzi.
Elektrotehniško društvo LRS in Društvo strojnih inženirjev in tehnikov LRS vabita svoje člane in druge interesente na predavanji, ki bosta v sredo, dne 11. t. m. ob 19.30. uri v dvorani direkcije PTT v Cigaletovi ulici.
Predavala bosta: g. dr. Molden-hauer iz Berlina: »O hlajenju električnih strojev z vodikom« in g. dr. Henschke iz Berlina: »O razvoju parnih turbin, zlasti industrijskih. v povojnem času. — Predavanji bete ta spremljani z
ne vode teko«, ob 16, 18 in
KAMNIK : indijski film »Dve jutri zemlje«.
BLED:	angleški barvasti film
»Moulin Rouge«, ob 15,	18 ln
20.30.
NOVO MESTO »KRKA«; ameriški film »Najboljša leta našega življenja«.
BREŽICE:	angl. film »Sestrična
Rahela« In tednik.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Robinzon Crusoe«, ob 16, 18 in 20. Ob 10 jugoslovanski film »Sumljiva oseba«.
KRANJ »PARTIZAN«:	premiera
argentinskega filma »Vojna Gau-ča«, ob 20.
KRANJ »SVOBODA«; amer. barvni film »Ljubimca New Orleansa«, ob 16 in 18. Predstava ob 20 odpade. Ob 10 ameriški barvasti film »Robinzon Crusoe«.
JESENICE »RADIO«: franc, italijanski barvasti film »Grof Monte Christo« I. del. ob 16. 18 in 20. Ob io matineja istega filma.
JESENICE »PLAVŽ«: Jugoslovanski film »Pot mliru«, ob 16. 18 in 20. Ob 10.30 matineja istega filma.
Tehniška srednja šola, Ljubljana: Privatni razredni izpiti bodo
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste spremili mojega moža FRANCA TRKALA na njegovi zadnji poti ta darovali vence in cvetje, sivo na zadnji poti. Vsem še Žalujoča žena Urška.
Ob bridki izgubi našega dobrega moža. očeta, starega očeta in brata
FRANCA CERKVENIKA
se vsem, ki ste ga spremili na njegova zadnji pobi in izrekli ustmeno ta pismeno sožalje najtop-

junija. Kandidati morajo vložiti pravilno /kolkovane prošnje (za 180
hvalo izrekamo g. dr. Orlu in dr. Schrotu za njihovo požrtvo-
din v kolkih drž. takse in za 95	^	se i^väuJeno
din v kolkih takse MLO Ljub- ^ ^ve Sto ljana) do 15. maja. Prošnjam pri- ^	a 6 J
ložite: rojstni list, šolsko spriče-
valo, ki opravičuje kandidata do izpita, potrdilo o nekaznovanju, če je kandidat polnoleten. V njej je poleg ostalih podatkov navesti tudi točen naslov. - Ravnateljstvo.
2aiujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo.
Srednja tehniška tekstilna Šola
(prej Tekstilni tehndlkum) v .Kranju že sedaj spred ema prijave novih dijakov za šol. leto 1955/56. — Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali osemletka, dokončana industrijska aid vajenska šola so-
Prva tovarna ženske konfekcije v državi
in otroke.
Zagreb, 7. maja. Danes so v Zagrebu odprli našo prvo specialno tovarno ženske in otroške konfekcije v čast desetletnice osvoboditve Zagreba. Tovarna je zelo moderno urejena in zaporedne stroke. Sprejemni Izpiti sluje 250 delavk. Izdelovala bo bodo 27. junija ta 13. septembra najpraktičnejša oblačila za 'ene t. 1. — Na pismeno prijavo (s pri- in otroke.	M. a.
loženo znamko), bomo kandidatom poslali podrobnejša pojasnila o organizaciji šole. o stanovanju in preskrbi v Dijaškem domu, o snovi sprejemnega izpita in o dogovoru s teikstitaimi tovarnami zaradi štipendiranja. Svetujemo, da se prijavite pismeno ali osebno čimpreje. da zagotovimo mesta. — Ravnateljstvo.
(protin. basedow), Hvce (nevrastenijo, nervoze, nev-ralglje) zdrav) uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE. SLATINA RADENCI. — Odprto od 1. maj» dalje. V predsezoni znižane cene. Zahtevajte prospekte! ZDRAVJE JE PRVOl
SPORED ZA NEDELJO 8. maja 1955
Poročila: 6.05. 7.00, 12.30, 15.60, 19.00 in 22.00.
6.00—8.00 Jutranji pozdrav (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.35 Pregled tiska. 7.30—7.35
»Gospodarsko razstavišče« Ljubljana
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izdelavo idejnega osnutka plakata I. Jugoslovanske razstave usnjarstva z mednarodno udeležbo. Javni natečaj je anonimen ter se ga lahko udeleži vsak državljan FLRJ. Vsak udeleženec natečaja sme predložiti enega ali več del?
Natečajnik mora predložiti svoje delo (osnutek) v velikosti 50X70, kar je smatrati za obvezno.
Sam osnutek mora vsebovati
napis
Po kratki in mučni bolezni je umrl naš dragi tata
IVAN RENČELJ vodja zemlj. knjige v pokoju Pokopali smo ga v petek, dne 6. maja 1955 na Zalah.
2alujoči: sinova Dušan in Kazimir hčere: Nada, Vera in Vi-I. jugoslovanska 'raistkv’a da, vnukinje in pravnukinje ter
°	-	- _ —	«i mon i iz i 4+ o Lz «irile o vr 
Novomeški otroci bodo letovali v Splita in Kranja
Tudi letos bodo otroci iz novomeškega okraja letovali. Čeprav jim primanjkuje denarnih sredstev upajo, da bo letos letovalo okrog 600 otrok. Naj večjo kolonijo bodo imeli v Kranju, kjer bo letovalo v dveh Izmenah okrog 180 otrok, medtem ko jih bo v Splitu okrog 120. V Maltasko in na morje bo šlo dvajset predšolskih otrok, na Koroško pa 35. Ce bo več prijav bodo izvedli v okraju še letovanje v obliki taborjenja. Pri odbiri bodo tudi le*os imeli prednost otroci padlih borcev ter socialno in zdravstveno ogroženi.	ir)
DRAMA - LJUBLJANA
Nedelja, 8. maja ob 20: Heilman: •Dekliška ura». Izven m za podeželje
Ponedeljek 9. maja zaprto. Torek, 10. maja ob 20: Helman: Dekliška ura. Abonma F.
Sreda. 11. maja ob 20: Bruckner:
._________	__________ _______ Elizabeta Angleška. Abonma B.
polnili formularje ’za Italijansko Četrtek, 12. maja ob 20: Heilman: vizo, da se nujno zglasijo v BI- Dekliška ura. Abonma K.
.	. ...	- Radijski koledar ta prireditve usnjarstva z mednarodno udelež- ?Ìne„' Bltto’ Ra<ilsav'
dramskega gledališča iz Zagre- dneva, g.00 Fred obličjem zmage bo od 23,—30. X. 1955, kakor tudi
ba.
Opozarjamo občinstvo, da so vstopnice za popoldanski festivalski abonma še na razpolago in se lahko dobijo pri blagajni Mestnega gledališča od četrtka, 5. maja vsak dan od 16. naprej.
ROJU. S seboj prinesite 3 fotografije. interesenti, ki posedujejo svoj potni list, se lahko še prijavijo. Zahtevajte informacije v TURIST BIROJU Ljubliana. Miklošičeva 17, telef. 30-645.
Na podlagi či. 32 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 56-53) pozivamo vse delavce in uslužbence, katerim je prenehalo delovno razmerje, so pa po čl. 31 cit. uredbe upravičeni do deleža pri dokončni delitvi plačilnega sklada za leto 1954, da se nojkftsnele do 9. 8. 1955 zglasijo pri podjetju in uveljavijo svojo pravico. — Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana, Kotalkata 10.
Petek. 13. maja ob 15.30: Heilman: Dekliška ura. Abonma Petek I popoldanski.
Sobota, 14. maja ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Izven in za podeželje.
Nedelja. 15. maja ob 20: Heilman: Dekliška ura. Izvem im za podeželje.
OPERA
Nedelja, 8 maja ob 19.30: Puccini:	«La Boheme«. Gostovanje
Rudolfa Francia. Izven to t» oodeželle
Ponedeljek. 9 maja zaprto.
Torek, 10. maja ob 20: Mozart: Dom Juan. Gostovanje D. Ber-
eiter. glasbena oddaja). 8.40 Jugoslovanske zborovske skladbe. 9.00 Spomini na boje za osvoboditev Ljubljane. 9.30 Spored orkestralne glasbe. 10.00 Prenos komemoracije s pokopališča talcev v Ljubljani. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 11.20 Orkestralna dela Jugoslovanskih skladateljev — vmes ob 12.00 —12.10 Pogovor s poslušalci. 12.45 Zabavne melodije. 13.00 Pol ure
obvezno vdelano značko »Gospodarskega razstavišča«.
Avtorji naj se pri izdelavi poslužujejo največ 4 barv. Vsi predloženi osnutki morajo biti izdelani tako, da so pripravljeni za takojšen tisk.
V osnutku naj se prikaže dejavnost im gospodarski pomen usnjarstva v okviru FLRJ.
»Veselo večera« v Novem mesta
Nedavno je priredil v Novem mestu Radio Ljubljana dve predstavi »Veselega večera« pod na-Ljubljana, Beograd, Kranj. Split, naslovom »Malo vi in malo ml«. Bratislava.	pri obeh so sodelovala z magrada-
mi tudi nekatera novomeška podjetja. Tisti, ki so prišli <30 vstop-
Glasbena šola Ljubljana (Vegova 7) bo priredila v torek, 10 maja, ob 18. uri Javni nastop v proslavo 10. obletnice osvoboditve v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Na sporedu so skladbe za klavir violino, čelo. solo petje, klarinet in harfo.
tac, so bill s sporedom nadvse žarno naše najdražje hčerke ta se- d(^0ynL Najboy ^	Je_
n«mr« riffele	žek 1,11 Bo4° Podkrajšek, pa tudi
Gorenjski kvartet m plesni orke-nčiteljice	«*«. Radia Ljubljane.
,	,	.	... ö Je pred desetimi leti po nepo- „	,	, _
-------------------- - -- -- Osnutke pod geslom dostavite plsnecIf trpljenju preminila v zlo- K'nalu » tem je imel še jnari-
za našo vas. 13.30 Čestitke našim do 23. maja 1955 na naslov »Go-	taborišču Bergen Belsen, borski »Toti teater« v Novem me-
1 _____ 1  — T-4-1	. 1 pr se «7n »nn/inwlrn neeo+otfiiAo.	Prana. ^	°	«  ___________s_a.__	___«_
borcem in aktivistom 15.15 Za- spodarsko razstavišče« Propa-bavno glasbo izvajajo domači an- gandni oddelek Ljubljana, Titova s ambii. 16.00 »Na jasi — kot pred 50/1. kjer se prejmejo tudi evento leti« alt vesele ln bridke, ven- tualne informacije, dar bolj vesele kakor bridke Iz Za najboljše osnutke so razpl-partizanskih dni. 17.30 Od Trigla- same sledeče nagrade:
L 25.000 dinarjev,
H. 20.000 dinarjev m. 15.000 dinarjev ter najmanj trije odkupi po 5000 dinarjev.
va do Ohrida (Jugoslovanske narodne pesmi in plesi). 18.00 Jože Stok — Korotan: Zadnji pohod v Slovenska filharmonija obvešča	belo Ljubljano. 18.20 Orkestralna
cenjene abonente, da je zaradi	glasba. 19.00 Radijski dnevnik,
obsežne turneje v Italiji primo-	19.30 Lahka glasba. 20.00 Partizan-
rana prestaviti svoja zadnja dva	3kl skladatelji se spominjalo. 21.00
simfonična koncerta (dirigenta	Karel Doblda: Ob 10. letnici slo-
Lovro Matačlč in Samo Hubad)	venskega slikarstva. 21.15 Domača	natečaia	Vse	razpisane	nagrade	velike	Lašče,
na junij. Zborovski abonmajski	zabavna glasba 22.15—23.00 V ples-	se	podelijo	v	celoti,	ne	glede	na 6 ma)a	1955
Njeni naj bližji. Ljubljana, 8. maja 1955.
Sporočamo da je umrl naš ljubi in nadvse dobri mož ta oče
stu kar tri predstave. Pri vseh treh je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. To je dokaz, da si tudi mi želimo takega razvedrila, ta bilo bi prav, če bi prišli še kdaj s po-itaniml sporedi med nas. Omenan naj še, da Je bilk) to sezono v Novem mestu Izredno malo odrskih prireditev.
PETER PACHEINER
Pokopali ga bomo v nedeljo,	_______________
___ _____„	dne 8. maja 1955. ob 15. uri na Kulturno prosvetno društvo »Du-
Nagrajeni ta odkupljeni osnutki pokopališču v VelMdh Laščah.	^ Jeréb. . p^a-vHa samo dve
preidejo z vsemi avtorskimi pra-	Žalujoči: jena Marija in sta igri. dntiaško kulturno-prosvetao
vicanl v polno last razp-.soyalcu franeé z družino.	društvo »Oton Zupančič« pa le
Ljubljana, dne eno Gostovanj to sezono tudi m
nardiča." basista Tz "Žagreba (Le- koncert' pod vodstvom Rada ' Sl- nem ritmu. 23.00—24.00 Oddaja za to. če ^la aa<5°vtata£^ "a”*^ parelio). Abonma red D.	monltija pa bo v petek. 20. t. m. tujino —	tak*	^0- Frvooagrajenl
bilo.
STRANKE, ki zahtevajo pdsmeno naslove malih oglasov ali kakršnekoli Informacije, naj priložijo za odgovor znamko za IS dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. .
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 13 din. Za oglas pod šifro, oz. dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) +30 din na gornjo ceno. Cena za ženitbene oglase: beseda 30 din. Za nedeljske objave +20*/o. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naslovov oglasov, Ki so pod šifro, ne izdajamo. — Uprava »Slovenskega poročevalca«.
ZAPOSLITEV
»SKIP«, strojno kovinsko industrijsko podjetje, Ljubljana— Vižmarje 170, sprejme s takojšnjim nastopom ali po dogovoru več strugarjev :n splošnih ključavničarjev, 2 strojna tehnik3. lahko tud: brez prakse, 2 skladiščnika za kovinsko stroko, korespondenta z znanjem stenografije in po možnosti nemščine in val pomožnih knjigovodskih moči z nepopolno srednjo šolo, lahko začetniki. Plača po tarifnem pravilniku. Sprejmemo tudi učence.	7902-1
jU.AJSEGA KURIRJA za sedemurno zaposlitev išče takoj Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, Parmova ul. 37, Večna pot 32.
7901-1
KNJIGOVODSKO MOC s prakso v materialnem knjigovodstvu sprejmemo takoj v službo. Interesenti naj se javijo pri trg podjetju »Drogerija«, Ljubljana. Mestni trg 22.	7S32-1
PRIVSKEGA POMO “NtKA(-CO) sprejmem takoj. Merlak, Trubarjeva 76.	7829-1
Administrativno
moč,
mlajšo, s primerno prakso sprejme
«ZLATARNA«, Celje. * v
MESTO UPRAVNIK A razpisuje KZ Tržišče za takojšnji nastop. Pogoji: nižja kmetijska ali njej sorodna šola ter vsaj 3-letna komercialna praksa. — Ponudbe poslati na KZ Tržišče. 7816-1 ISCEM vestno in samostojno gospodinjo. Plača visoka. Vončina, Križevniška 4.	7808-1
KOLARSKO-KOVASKA DELAVNICA Ljubljana-Moste (pri zadnji tramvajski postaji) sprejme kvalificiranega kovaškega pomočnika in kovaškega vajenca. Plača po tarifnem pravilniku.— Nastop takoj ali po dogovoru.
7793-1
ŠOFER B kategorije išče stalno zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku.	7760-1
IZURJENEGA vodno-inštalater-skega pomočnika takoj sprejmem. Plača po dogovoru, inštalater — kleparstvo Kajtna Martin, Litija	7834-1
STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOČNICO. veščo kuhanja, k 3-članski družini sprejmem takoj ali 15. 5. 1955. Butara, Brežice. Gubčeva 13.	7890-1
C-OSTINSKO PODJETJE »RIO« Išče več kvalificiranih natakarjev ali natakaric za sezono ali pa samo honorarno ob večerih. Sprejme tudi kuhinjske pomočnice. Plača po tarifnem pravilniku.	7899 1
SPREJMEMO pisarniško usluž-benko-začetnico z dovršeno nižjo srednjo šolo. Trgovsko grosistično polletje »Galanterija«, Ljubljana, Trubarjeva ul. 1.
7802-1
ZNAČAJNA ZENA srednjih let gre za gospodinjo k dobri in uvidevni manjši družini z majhnim otrokom v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe v ogl cdd. ood »Lepi odnosi«. 7838-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za Piran k štirim članom sprejmem. Naslov v ogl. odd. 7888-1 FRIZERSKO POMOČNICO in vajenko sprejme M. Podkrajšek. Trubarjeva 12.	7380-1
SOBARICO in gospodinjsko pomočnico. vajeno kmečkega dela, sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Rus Zdravko, Bled
7879-1
Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku.	7875-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, dobrega. sprejme takoj Umek Ivan, Postojnska 74 (Kogeiev3).
7847-1
»RAŠICA«, lova m o čipk ln pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme na delo nekvalificirane delavke za priučitev na pletilnih strojih. Nastop takoj alt po dogovoru. V prvj vrsti pridejo
v poštev interesentke iz bližnje okolice tovarne.	7189-1
PODJETJE ZMAGA — čevljarstvo. Ljubljana. Igriška 3. sprejme takoj ali s prvim Junijem samostojnega čevljarskega pri-kroievalca.	7721-1
TRIČLANSKA DRUŽINA sprejme hišno pomočnico. Vprašati: Cesta na Rožnik 47.	7716-1
SLUŽBO DOBI dekle za pobiranje zank. eventualno vso oskrbo, služba stalna. Dobravc. Stari trg 17, Ljubljana.	7703-1
ŽELIM ZAPOSLITEV v dopoldanskih urah. Ponudbe poslat.1 pod »Gospodinjska pomočnica« v ogl. odd.	7605-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO s takojšnjim nastopom iščemo. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	7749-1
KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE, strugarje In kleparje »prejmemo takoj. Stanovanje za samce preskrbljeno. Pismene ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Takojšnja zaposlitev«. 7614-1 STAREJŠO ZENSKO za čez dan sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku.	7653-1
Veliko spec. trgovsko podjetje ▼ Ljubljani sprejme 1 do 2 samostojna knjigovodja s prakso. —
Plača po tar. pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v oglasni oddelek pod »Sposoben knjigovodja« — 3649-A
IŠČEMO UPOKOJENKO ali gospodinjsko pomočnico, ki bo oskrbovala bolnico. Zglasite se: Krakovska ulica 29, med 14. in 15. uro.	8075-1
KROJAŠKEGA POMOCNIKA(-CO) za velike komade sprejme Modni salon. Trubarjeva 53.	8072-1
ABSOLVENTKO Ekonomskega tehnikuma takoj sprejme trgovsko podjetje »Preskrba«, Ljubljana, Resljeva cesta 14 a.
8068-1
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico Naslov v ogl. odd. 8064-1 TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini v Ljubljani. Perman, Jamova št. 48.	8062-1
NATAKARICA z dobrimi spričevali, sposobna, išče mesto kjerkoli. Ponudbe pod »Pridna in solidna«.	7843-1
ZAVOD MESTNE KANALIZACIJE potrebuje za takojšen nastop skladiščnika na gradbišču v Drenikovi ulici. Interesent je lahko tudi upokojenec ali lažji invalid. Dolo bo trajalo do 1. decembra 1955. Plača oziroma honorar in čas dnevne zaposlitve po dogovoru. Zglasite se na upravi Mestne kanalizacije, Ambrožev trg 7, med 7. in 12. uro.	8984-1
HIŠNO POMOČNICO sprejmem takoj. Titova c. 34, dvorišče.
8052-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA m frizersko vajenko sprejmem takoj ali po dogovoru. Primc, Ljubljana, Cankarjeva 4.
8048-1
K MALI DRUŽINI iščem takoj hišno pomočnico za v Opatijo, za vsa hišna dela in kuhanje. Nariov: Opatija III., pošt. predal 9.	7616-1
NOČNEGA STRAŽARJA, rezervnega, iščemo. Predstavite se: Mestni trg 10. dvorišče, prva pisarna, od 10. no 12. ure.
8041-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme družina odraslih oseb, najraje dekle iz dežele. Naslov v ogl. odd.	7976-1
MLADO DEKLE za vsa hišna dela pri obrtniški družini brez otrok iščem. Slajpah, Slomškova 6.	7973-1
SPREJMEMO dva dobra tesarja. Gradbeni servis, Ljubljana. Detelova Ul. 1.	7960-1
POMOČNIKA in vajenca za so-bosllkarstvo in pleskarstvo, sprejmem. Ambrožič, Glinška ul 7.	7941-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA — zdravega In vestnega, takoj sprejmemo. Naslov v ogl. odd.
7940-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — (lahko začetnica) k tričlanski družini sprejmemo takoj. Kovač, Linhartova 47-I-III.
7938-1
BRIVSKO-FRIZERSKO ali samo brivsko pomočnico sprejme Mihael Godnov, Tržič.	7651-1
POMOŽNEGA DELAVCA »prejme knjigoveznica, Tomšičeva 2 — dvorišče.	7635-1
TRGOVSKO POMOČNICO za prodajo kuhinjskih potrebščin išče »Železnina« Jesenice. Nastop takoj.
SPREJMEMO takoj pridno in pošteno gospodinjsko pomočnico. Vprašati pri Košir, Dražgoška št. 17, Dravlje.	7986-1
*••»•• «••«••••• «•*••••••
AGROINDUS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, raz-
•	pisuje mesto sekretarja podjetja. Pogoj: fakulteta, oziroma srednja šola s prakso. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene vloge z navedbo izobrazbe in pošljite z navedbo iz-
•	obrazbe in dosedanjega
•	službovanja.
GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhanja sprejmem k tričlanski družini. Naslov v ogl. odd.	8036-1
KNJIGOVODJO(-kinjo) s prakso za vodenje zadružnega knjigovodstva sprejme takoj v »talno' ali honorarno zaposlitev Kmetijska zadruga Zminec, Škofja Loka. Rok prijave do 25. 5. 1955.
8035-1
»SOBOPLESK« BLED išče 4 so-boslikarje in pleskarje. Nastop takoj. Piača po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj se obrnejo direktno na Soboplesk-Bled.
8034-1
V SLUŽBO sprejmemo več strojnih ključavničarjev - varilcev. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. »Kovinar« Kranj.	8025-1
BOLNIŠKI STREŽNIK, ki Je že dela! pri tem poslu, dobi službo takoj. Prošnje, pravilno kol-kovane, z življenjepisom poslati na upravo Doma onemoglih, Vojnik.	8032-1
BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO išče Božič Viktor, Polzela.	8018-1
TRGOVSKO PODJETJE »Kurivo-prodaja«. Ljubljana, Celovška 34 sprejme s takojšnjim nastopom večje število transportnih delavcev. Plača po tarifnem pravilniiku.	8017-1
BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO, mlajšo moč, sprejmem. Polanc, Kopitarjeva l. 3005-1 ŠOFER B-katerorije Išče zaposlitev. Naslov: Mavec Jože, Matena 35. pošta Ig.	7997-1
KURIRJA za dostavljanje in prevažanje materiala ter ostala dela, vojaščine prostega sprejmemo. Zglasite se pri ONPZ električarjev, Ljubljana, Gosposvetska 16.	7995-1
LITOSTROJ »prejme 3 čuvaje in 2 vratarja z znanjem nemščine. Plača po tarifnem pravilniku.	8016-1
POSLOVODJO za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmemo v stalno službo. Samsko stanovanje in hrana preskrbljena. Prednost imajo moški z odsluženim kadrovskim rokom. Plača po pogodbi. Kmetijska zadruga Preserje.	7896-1
DELOVNI KOLEKTIV Kinematografskega podjetja Jesenice razpisuje mesto knjigovodje. Pogoji : nižja srednja Sola ali večletna praksa v knjigovodskih poslih. Ponudbe z življenjepisom, navedbo kvalifikacij in prakse dostavite Kinematografskemu podjetju Jesenice, Titova 16. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen tako*), najpozneje pa l. Junija 1955.
7392-1
»ELMA« — tovarna elektromgte-nala — Črnuče pri Ljubljani, sprejme takoj šoferja I. razreda. Prednost imajo izučeni avtomehaniki. Pismene ponudbe pošljite na naslov: »ELMA«. Črnuče.	7752-1
SPREJMEMO TAKOJ: stroj, tehnika. obratovodjo. ključavničarje. kleparje, pleskarje in električarje, delo »korctoo. Prijave pošljite v ogL odd. pod »Kovi-TTW4
ItACUNOVODJOf-ktajo) la kvalificirano kuharico išče restavracija Delavski dom, Prešernova cesta 42. Nastop službe takoj.
7748-1
TRGOVSKO PODJETJI v Ljubljani išče pisarniško moč, veščo blagajniških poslov in materialne evidence. Ponudbe posla« pod »Nastop takoj« v ogl. oddelek. Prednost imajo osebe s trgovsko izobrazbo. 7660-1 KLJUČAVNIČARJE, mizarje in vajence za kovinsko in lesno stroko takoj sprejme tovarna »Utemsilia«, Ljubljana-Rudnik 24.
7718-1
UPRAVNI ODBOR bolnice v Postojni raspisuje delovna mesta za: medicinsko sestro, medicinskega tehnika (imstrumentarko) 2 babici ln 1 bolničarki. Plača in dopolnilna plača po uredbi. Nastop službe 1. VI. 1955 ali po dogovoru. Preskrbljeno stanovanje in hrana Ponudbe s kratkim življenjepisom na Upravo bolnice.	7791-1
14. DO 16-LETNEGA DEČKA prikupljlve zunanjosti ln s primemo izobrazbo išče »Gospodarsko razstavišče« za uniformiranega boya — kurirja. Ponudbe z življenjepisom (ln osebno predstaviti) do 14. t. m. pri sekretariatu »Gospodarskega razstavišča« Ljubljana, Titova 50.
6091-1
NE POZABITE! Jutri bo ; v Murski Soboti žrebanje ! srečk Plana I Jugoslo- : vanske loterije.	:
•
••••••■•■ ••«»••»•» • •«••«••> •••-•««••
INDUSTRIJSKEGA RISARJA, varilce, navadne delavce in nor-mlrea sprejme takoj elektro-strojno podjetje »Tiki« Ljubljana, Trata 12.	8085-1
OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM v Slovenjem Gradcu razpisuje mesto dentista za zobno ambulanto Radlje ob Dravi. Plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. Komfortno družinsko stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na Okrajni zdravstveni dom. Slovenj Gradec.	6873-1
KLJUČAVNIČARJE, mizarje ta vajence za kovinsko ta lesno stroko takoj sprejme tovarna »Utensilda« Ljubljana — Rudnik št. 24.	7718-1
STÀLNÒ ZAPOSLITEV išče šiviljska pomočnica v damskem modnem salonu s 1. Junijem, Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«.	7935-1
TRGOVINA z železnino »Železnina« Ptuj, Dravska 3, »prejme trgovskega pomočnika verzirane ga v železninski stroki. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku.	7893-1
STROJEITSKO za honorarno delo v dopoldanskih urah išče podjetje v Ljublj and. Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takojšen nastop«.	8102-1
INSTITUT »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova SS, »prejme v službo « takojšnjim nastopom več laborantov kemije, tehnikov za šibki in jak! tok, kvalificiranih dedaveev (strugarji, ključavničarji) ln 2 pomožna delavca. — Pismene ponudbe sprejema vsak dan uprava inštituta. 8006-1 TAKOJ SPREJMiEMO v službo ko-vimobrusača, kovinostrugarja ter dva ključavničarja. Plača po novem tarifnem pravilniku. Ortopedsko podjetje »SOČA« Ljubljana , Vrazov trg St. 4, bivša Sempeterska vojašnica. 3095-1 PLANICA-SPORT, Ljubljana, Ll-kozanjeva ul. 10, sprejme takoj vratarja za svoj obrat Vižmarje. Ponudbe poslati na naslov: Planica-äport, Ljubljana, Likozar jeva 10.	6084-1
samostojno Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Dobra pomočnica«.	8013-1
TRAKTORISTA za prevoze po Ljublj ani išče industrijsko podjetje. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela v ogl. odd. pod »Prikolica«.	8101—1
TRGOVSKO PODJETJE špecerijske stroke sprejme skladiščnika za centralno skladišče. V poštev pride samo dobra ta sposobna tnoč. Ponudbe v ogl. odd. SP pod »Izučen špecerist«. 8097-1 PERFEKTNO STROJEPISKO išče kovinska industrija v Ljubljani. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Iavežbama«.	6098-1
VODJO MEHANIČNEGA OBRATA za prototipno delavnico (strojnega inženirja ali tehnika z daljšo prakso) išče kovinsko podjetje. plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod ' »Ljubljana«.
8099-1
DVE KUHINJSKI POMOČNICI — sprejme takoj manjša menza. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Menza«.	8083-1
TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani išče trgovskega pomočnika (-co), vešče manufakturne stroke. Nastop službe takoj »Ü po dogovoru. Pismene ponudbe poleti pod »Manufakturist« v ogl. odd.	8068-1
DVA KLEPARSKA POMOČNIKA ta vajenca sprejem takoj (hrana in stanovanje preskrbljeno) »ŽSbret«, kleparstvo M. O. Radeče.	8087-1
ZASLUZEN
UPOKOJENKO k majhnemu otroku iščem. Kos Andreja, Ljubljana, Trnovska ul. 29-1.	7813-2
SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta).	9906-2
KRPANJE in izdelovanje posteljnega perila sprejmem. Erjavčeva 4, vrata 7.	7912-2
DOBRO LIKARICO iščem za popoldanske ure, po možnosti šiviljo. Kemična čistilnica, Savi Julija, Gomjl trg 25 (Florjanska).	7966-2
Šiviljo sprejmem na dom. Ponudbe pod »Ve» dan« v ogl. odd.
8043-2
VRTNARSKEGA VAJENCA za takojšen nastop »prejmem. Z» hrano in stanovanje preskrbljeno. Naslov v ogl. odd. 8024-8 VAJENKO sprejmemo v fotografsko trgovino. Osebne ponudbe na »Fotomaterial«, Titova c. 20. Ljubljana. Izobrazba: nižja gimnazija.	7681-3
ODLIČNA DIJAKINJA s 4. razr. gimnazije išče mesto vajenke pri šivilji v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 7911-3 Šiviljsko vajenko sprejmem, najraje z dežele. Ponudbe poslati pod »Poštena« v ogl. odd.
7978-3
MIZARSKEGA VAJENCA ta pomočnika sprejmem takoj. Pot na Rakovo Jelšo, Trnovo. 7998-3
VAJENCA za kovaško obrt sprejmem. Bolta Stane, Hrastje .7. Ljubljana I.	7816-3
»RASICA«, tovarna čipk ta pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme v učenje vajenke, ki imajo veselje do pletiljske stroke. Pogoji za sprejem so: da je vajenka duševno zdrava, da Je uspešno dok anča) a 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda nižje gimnazije. Sprejem v u šen j e bo 1. avgusta 1965. Prednost tate-reaentke iz bližnje okolice tovarne. PptJave sprejema uprava podjetja od objave v dnevnem dalja.	5333-6
2	STARI VIOLINI, celi, prodam.
Naslov v Ogl. odd.	7828-4
PRODAM zelo dobro ohranjeno furnirano otroško posteljico z vložkom. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd.	7827-4
MOŠKO KOLO ugodno prodam.
Rožna dolina XVII.-14.	7826-4
GUMI VOZ, nov, nosilnosti do 2000 kg, prodam. Oven Franc. Goričane 2, Medvode. 7820-4 GLOBOK ŠPORTNI VOZIČEK — dobro ohranjen, prodam. Erčulj, Ulica na Grad 6.	7823-4
RADIO, 6-cevni, »Sim ena« prodam. Galjevica 64, Ljubljana.
7949-4
GLOBOK VOZIČEK prodam. Gradišče 4-1., Smerajc.	7948-4
PRODAM dobro ohranjeno otroško kolo. Naslov v ogl. odd.
7947-4
«•««•• ••
I	NE POZABITE! Srečke f • Plan» I Jugoslovanske ? i loterije bodo v prodaji J Ì samo do vključno *
i	9. maja 1955.	f
•
••—»s	ti««« •
Šivalni stroj, pogrezijiv, z okroglim čolničkom prodam. Naslov v ogl. odd.	7944-4
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na tri plošče prodam. Ručigaj, Tovarniška 23.	7943-4
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Sever, Trubarjeva 14, dvorišče.	7942-4
RADIO, 5-cevnl, ugodno prodam Verbič, Funtkova 28, Stožice.
7939-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Samova ul. 1.	7937-4
SPALNICO in kuhinjsko opremo ugodno prodam. Pleskarstvo, Hrenova 8 .	7933-4
FOLSPORTNI VOZIČEK prodam.
Naslov v ogl. odd.	7926-4
VOZ ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd.	7907-4
RADIO »GRAETZOR«, predvojno sivo blago ta sobno kredenco prodam. Prečna 8.	7909-4
PRODAM ali zamenjam za les mehko spalnico, izdelano na polnila. — Kušar Jože, mizar, Ljubljana, Uršičev štradon 50.
7916-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO, nemške znamke prodam. Peterka Frane, Braniiniška 7, Bežigrad.
8077-4
NAPRODAJ: rabljen parket, gostilniške mize, večji gostilniški štedilnik, stara okna, itd. Vpraša«: Tavčarjev hram, Tavčarjeva 4, Ljubljana. 8073-4 VZIDLJIV ŠTEDILNIK poceni prodam. Predjamska 31, Meritar.	8071-4
RADIO, 8-cevnd, UKW, krasen, ugodno prodam. Naslov iz prijaznosti v baraki na Masaryko-vi cesti.	8066-4
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Peternelj, Emonska 8.
8061-4
GLOBOK TAPECIRAN otroški voziček, dobro ohranjen in zofo prodam. Pregljeva 25, Kodeljevo.	8058-4
ODLITKE za stružnico i m stružne dolžine z nortanom, tehnično vse obdelano, prodam. Naslov v ogl. odd.	8031-4
GLOBOK VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	8048-4
Šivalni stroj za 30.000 din prodam. Ribniška ul. 4. Ogled v nedeljo.	0044-4
PRODAM ALI DAM v najem tovorni avto »Mercedes«, 4-tonski, rezervni motor in diferencial. Zupančič, avtoprevozništvo — Kranj.	8032-4
NAPRODAJ nočna omarica, 2 ženski srajci, vezeni in medeninaste palice za stopnice. Cesta zmage 19, Zagorje.	8024-4
KOMPLETNO SPALNICO, novejšo ta še druge gospodinjske predmete takoj prodam. Naslov SP Celje.	8020-4
UGODNO PRODAM klavirsko harmonika (32 basov, register). Naslov SP Celje.	8019-4
MOTORNO KOLO 500 cm' s prikolico »Terot« prodam ali zamenjam za lažjega. Rožna ul. št. 37.	8015-4
FIAT 500, poltovoml, prodam — samo podjetju. Naslov v ogl. odd.	8014-4
LEPO OTROŠKO POSTELJO ta stajico prodam. Trunk, Prera-dovičeva 18, Bežigrad. 8012-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Zaloška l-IL, Kravos.	8011-4
14 kg PRVOVRSTNE 2IME, prodam. Benko, Dolenjska 94.
8010-4
KAUC, nov, prodam. Cuk, Gosposvetska 4, pritličje. 0002-4 2REBICO, lepo, 2'/« leta staro, prodam ali zamenjam za kravo. Naslov v ogl. odd.	8001-4
TOVORNI AVTO 1500 kg, prodam. Naslov v ogl. odd.
7999*4
RABLJENO POHIŠTVO (tudi posamezne kose) prodam. Beme-kerjeva 13, Ljubljana. 7819-4 MODERNO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Bezlaj, Albanska 24.
7812-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, nov, prodam. Straus, Kod rova 43.
7811-4
HLADILNO OMARO na električni pogon (kompresor in elektr. motor), 120 -lit., skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. 7819-4 »MLINOSTROJ«, tovarna mlinskih strojev, Domžale, proda stare dele nekompletne »Francis« turbine za padec vode do 2 m, 35 KM. Prednost imajo državna podjetja.	8092-4
ROČNI VOZIČEK (dicco) na 2 kolesih, skoraj nov, nosilnosti 300 kilogramov, prodam. Gale, Metelkova 19.	7803-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, šivan, skoraj nov, naprodaj. — Sv. Petra nasip 51.	7799-4
PLEMENSKA TELICA naprodaj.
Oblak. Tržaška 15.	7795-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »SINGER« prodam. — Nečemer, Vodovodna 40	7792-4
PRODAM kompletni opalograf aparat. Naslov v ogl. odd. 7789-4 KOMPLETNO ZAKONSKO POSTELJO prodam. Krulc, Bežigrad 19.	7783-4
AVTO »DKW-F 8« (Luxuskabrdo-let) prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Medsterklasse«.
7876-4
STARO MOŠKO KOLO prodam za
13.000.	— Hodnik, Sv. Petra nasip 41.	7775-4
PRODAM ali posodim renovirano registrirano motorno kolo Puch 125 ccm. Ogled od 14. do 16. ure. Gregorčičeva 7-1., levo. 7763-4 PRODAM poceni dobro ohranjeno češnjevo spalnico, od sreda naprej tudi posamezne kose. — Pred škofijo 7-pritl.	7839-4
»DKW« 125 in moško kolo v od« ličnem stanju zamenjam za težji motor (nad 250), oziroma prodam. Učakar, Trzin 84.	7349-4
ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, prodam. Berce, Tržaška 69.
7884-4
GUME ta obroče 20 col ter železen vitel prodam. Gerbičeva
litina 10	«a,, a
kozolec - DVOJNIK ▼ najboljšem stanju, 15X10m, zamenjam za stavbi« material. Naslov v ogl. odd.	7804-4
NOVO GARNITURO krogel za balinanje prodam. Kozarje 15.
7800-4
AVTO PRODAM ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Rešitev« v ogl. odd. 7776-4 KUHINJSKO OPREMO prodam. Poljana 44, Šentvid, Ljubljana.
7887-4
MOŠKO KOLO, odlično, decimalna tehtnica in kromaitična harmonika, nova, naprodaj. Ivančna Gorica 31.	7882-4
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Kolezijska 19, Trnovo. 7873-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam. Prijateljeva ul. 1-m., desno. 7865-4 KOBILO z žrebetom prodam. — Vrhovec, Dragomer 33, p. Brezovica.	7870-4
PRODAM: moško kolo, klavirsko harmoniko, otroško posteljo ta knjižno omaro. Naslov v ogl. oddelku.	7859-4
PRODAM lep, skoraj nov športni voziček. Vodmaiska 14.	7858-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, dobro ohranjeno, ta radio »Philips«, nov, 4-cevni, prodam. — Društvena 15. Ljubljana. 7855-4 PLETILNI STROJ, gospodinjski, »Lanofix« prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lanofix«. 7853-4 •SINGER« šivalni stroj v dobrem stanju prodam. Trzin št. 6.
7830-4
««M«*»
; NE POZABITE! Kupite ] :	srečke Jugoslovanske lo- j
? terlje po Planu I za j
•	žrebanje ▼ Murski Soboti, j
•	ker na dan žrebanja srečk j
•	v prodaji ne bo! J
•	S
SENO, (OTajs, prodaj. Ustnikov» SVINEC, atu, n ulica li	7697-4 ‘	'
NOVA VRATA	ia	okna prodam. Janševa 2.	7695-4
KOZO MLEKARICO,	mlado,	prodam.
abljen. i
čini kupujemo po dnevnik canak.
Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6.	5470-5
MOTORNO KOLO od 150 do 250 ccm, v odličnem stanju, kupim, prednost ima novejši tip ali Vespa. Zamenjam tudi za pol suhe deske in plohe ali jih prodam. Ponudbe s ceno motorja v ogl. odd. pod »Motor«.	7805-3
KURIMO žioo ATG 16 mm* la 25 mm' ter ničlovodno žico 16 ali 25 mm' in aluminijasto pločevino 1 do 1,5 mm. Ponudbe poslati na pod-
▼ vsaki koli
LEPO BELO dolgo oblekeo za I do 10-letno deklico ta dečka prodam. Zaloška 96.	7845-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Vižmarje 85.	7840-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, in dve moški obleki prodam. Pliverlč, Čopova 54-n.	7835-4
VEC.IE KOLIČINE Jabolčnika proda Zadružno posestvo Osojnik, Ptuj.	7608-4
VOLUHARJE, bramorje, listne uši, miši, podgane in vso ostalo golazen, ki vam povzroča veliko škodo ta jezo, pokončajte z Inž. Prezljeviml prepara«. — Ljubljana, Wolfova 3.	7844-4
PRODAJAM 10 cm* amerikanske-ga Cortizona. Naslov v ogl. oddelku.	7468-4
KARFIJOLE, vse zedenjadne sadike, paradižnike, papriko, cinije, astre, nageljne, eševerije ta potrebno za grob nudi ugodno Janežič, Milana Majcna 47a.
7989-4
TRG. PODJETJE
»VESNA« Celle i
poslovalnice:
»GALANTERIJA«
»DROGERIJA«
(bivši Sanitas) »PARFUMERIJA«
Velika Izbira — solidna postrežba.
K 10. obletnici osvoboditve naše Iskrene čestitke.
TOPOLINO (rezervni deli) naprodaj- Dr. Kramberger, Trbovlje.	7923-4
LEPO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Švajger, Za krajem 14, Dravlje.	7931-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezlijv, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd.	7990-4
BELO DOLGO *OBLEKCO in zlato zapestnico, krasno, prodam. Resljeva 30, klet. 7999-4 KOČIJO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.
7983-4
SOBNO OPREMO prodam. Poljanska 47.	7984-4
KOLO s pomožnim motorjem, motorno kolo 125 cm* ta nov kavč ugodno prodam. Trubarjeva 71.	7983-4
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov: Slovndk, Cigaletova 3-III.	7975-4
FOTOAPARAT »Kontax« prodam. Jerala, Ptujska 9, Ljubljana.
7974-4
VELIKO STOJEČO URO prodam.
Naslov v ogl. odd.	7969-4
MLADO KRAVO mlekarico prodam. Vodnikova 263, Dravlje.
7968-4
LEP OTROŠKI VOZIČEK prodam. Šentvid, Gunclje 56.
7987-4
FIKUS — lep, dekorativni, dvo-tapolmeterskl, prodam. Naslov v ogl. odd.	7985-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, prodam. Dragar, Tržaška c. 42.	7962-4
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Naslov v ogl. odd.	7961-4
KOLO, MOŠKO (italijansko, prenovljeno) ugodno naprodaj-Ogled: S tenko, Parmova 38 (Bežigrad), visoko pritličje.
7958-4
ZENSKO KOLO prodam. Florjanska 42.	7957-4
VOZIČEK (ciza) v dobrem »tanju naprodaj. Vidovdanska c. 4.
7956-4
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK ugodno prodam. Debeljak, Lj., Einspilerjeva 27-11.	7955-4
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, švedsko platno prodam. Tugomlrjeva 7.	7954-4
»SINGER« šivalni stroj ta globok otroški voziček, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	7952-4
19 CEMENTNIH CEVI 30 cm prodan».
MerčnikoTa 10 — Vič.	7730-4
LINOLEJ ZA SOBO 2 X 1,5 prodam.
Naslov t ogl. odd.	7725-4
KOLO > pomožnim motorčkom — brezhibno, prodam. Vlršček, Nora mosto. Trdinova 32.	7719-6
ŽENSKO DVOKOLO prodam. Kemična tovarna Moste.	7709-4
5-CEVN1 RADIO »Standard« prodam.
Vižmarje 197, podstrešje- 7708-4 MOŠKO KOLO prodam. Dolenc, Rudnik Ut a.	7)41-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran. modrc barve, »koraj nov, prodam. Zapkitnik, Ljubljana, Jeranova 8.	7699-4
DOBRO OHRANJEN globok otroški vrtiček poceni prodani. Komenskega 24 WL	7692-4
Toljane 48, pri Šentvidu. 7689-4 NEMsKEGA OVČARJA, 9 mesecev starega, prodam. Celovška 71.
7687-4
SALONSKI KLAVIR, nov, prodam.
Naslov v ogl. odd.	7682-4
BEL NAGROBNIK za dva groba prodam. Naslov v ogl. odd. 7676-4 MOTORNO KOLO 98 ccm ugodno prodam. Kore*, Pugljeva 19. 7672-4 KUHINJSKO KREDENCO, posteljo in 2 posteljni mreži prodam. Škraba, Stožice 175 (ob Titovi). 766S-4 ŠPORTNO KOLO prodam. Klemenčič, Prešernova 15.	7664-4
POCENI PRODAM «taro violino, karnise, žage in lestve. Naslov v ogl. odd.	7645-4
PRODAM skoraj nov tapeciran športni otroški voziček. Cena 9800 din. Naslov v ogl. odd.	7615-4
OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, dobro ohranjen, prodam. Vodnikova 42, Anžel.	7737-4
ČEVLJARSKI STROJ (flahlteparieo) ugodno prodam. Miklavčič Rudolf, Šentvid pri Stični.	7736-4
KROJAŠKI STROJ »Jaks«, takoj prodam. Letnar Anton, Suhadole štev.
44, Komenda.	7738-4
OTROŠKO LEPO POSTELJICO z žičnatim vložkom prodam. Naslov v ogl. odd.	7740-4
PRODAM dobroidoči brivski salon po ugodni cr.ni. Ogled pri Bellemo v Kopru, Nazorjeva ulica štev. 3.
7612-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ brzo-šivalni, »Gritzner«, skoraj nov, prodam. Gunclje 6/ levo, Ljubljana.
7702-4
NEMŠKA OVČARJA (pes bi psica) i rodovnikom, dva in pol meseca stara prodam. Pušnik Justina, Opekarska C. 38.	7685-4
JEDILNICO, temas, masiven hrast, s knjižno omaro ugodno prodam. Na ogled: Vodnikova 89.	7659-4
VOLČJAKE (mladiče) poceni prodam.
Pirc, Vrhovci 7.	7634-4
PET JEKLENIH OSI, dolžine m
l.	30, 1.70 (3) in 2 m (primerne za prikolice) z vzmetmi ta 1 ročni vrtaitai stroj, prodamo. Ponudbe pod »666« v ogl. odd. 7930-4
POSREDOVALNA PISARNA — Ljubi,jan«, Tavčarjeva ul. št. 6, proda Sledeče premičnine: čevljarske stroje, pletilne stroje (vsi za večji obrait ali industrijo), hladilne omame ta naprave, Berke! »troj za rezanje šunke ta salam, tehtnice, avtomatske ta centim,ahne, razne tipe pisalnih strojev, radijski aparat »Telefum-ken« z gramofonom, drobilec za kamenje, celotno napravo za centralno kurjavo (radiatorje ta kotel s cevmi), ognjevarno železno blagajno »Werthedm«, 140 cm visoka, s tresorjem, mikroskop za laboratorijske namene, 1 avtomatsko dvigalo »Bilstein« ta večje Število raznih inozemskih elektromotorjev vseh jako-, s«.	8086-4
AGENCIJA SLOVENIJA LJUBLJANA — PARMOVA 33, H. trakt, tel. št. 30-685, nudil direktnim koriistnikom sešteva,Ine in računske stroje znamke »Everest«. Nudimo tudi pisalne stroje, rabljene, po 140.000 din do
200.000	din. Prospekte ima centrala Agencije v Ljublijanl, kjer »e dobijo tu<fe ostale informacije.	8090-4
KROMPIR (vsako količimo) Vam najbolj ugodno prodamo v Vojvodini. Obmiite se s ponudbo direktno na pisarno Vojvodjan-ske Agencije v Ljubljani, Tavčarjeva 3, telefon 316339, 20392, 20096, popoldan 31049.	8054-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in otroško stajico, ugodno prodam. Ravbarjeva 7, visoko pritličje, desno (Bežigrad).	7931-4
BARAKO B X 4 m in eno 4X2.50
m,	pripravno za garažo ali zana
stavbno parcelo, prodam. Pugljeva 9, Kodeljevo.	7953-4
RADIO »Super«, 4 + l-oevni, dobro Ohranjen, ugodno prodam. — Ogled od 7. do 8. ure. Nadzor-niištvo za zgradbe, Ob zeleni jami, vratar.	7959-4
PRODAM dva orehova hloda. Ponudbe pod »Prodam« na SP Jesenice.	8033-4
PRODAM dobro ohranjeni omari za obleko, omaro za perilo, s stol« ta mizo. BatoniSka 15.
»	8074-4
ŠIVALNI STROJ »Gritzmer« — v dobrem stanju, poceni prodam. Poljanska 11, pritličje. 7993-4 PRODAM kombiniran otroški voziček. Ogled od 8. do 12. ure. — Potokar, Koroška 18, Ljubljana — Bežigrad.	3500-4
üUFiim
jetje Planica-šport, Ljubljana, Li-koznrjeva 10, tel. št. 32-713, 32-396.
7747-5
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO ali nemško kolo, novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek. 7994-5 KLAVIRSKO HARMONIKO 24 do 36 basov, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Dobra harmonika« v ogl. odd.	8006-5
KRATEK KLAVIR, ddbno obranjen, kupim. Ponudbe pod »Angleška mehanika« v ogl. oddelek.	8003-5
mehdaih
2ENSKO KOLO zamenjam za moško. Hrome, Sneberje 7934-5 BETONSKO 2ELEZO zamenjam za les ali opeko. Naslov v ogl. odd.	9007-8
POCINKANE CEVI pol cole zamenjam za tričetrt cole, eventualno 1 colo. Črnuče 222.	7733-6
STARO STRESNO OPEKO kupim. Poljanska 47.	7985-5
»UNRA« kavo kupim. Ponudbe v ogl. odd. SP pod »Unra«.
Ä	7932-5
VOTLAKE (opeko) kupim ali zamenjam za betonsko železo. 2abjek, Zg. Hrušica 19.
„ _______________________ 7980-5
KUPIM vodno črpalko za vodnjak (Stimo). Ponudbe v ogl. odd. pod »Vodnjak«. 9078-5 ZENSKO KOLO, nemško, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skoraj novo«.	• 8056-3
KUPIM pletilni stroj štev. 10 ter stojalo za šivalni stroj, prodam navijalu! stroj na 3 vretena. Ponudbe pod »Navljaini stroj« v ogl. odd.	8050-5
MOTOR »Mercedes« ampak »SPA« za tovorni avto 3 tone kupim. Ponudbe:	Filipčič Vlado, Zagreb — Vramčeva 19.	7989-5
D1FÈRENCIAL, kompleten, ali samo stožčasti zobnik za »Ford« A—B model kupimo proti takojšnjemu plačilu ali zamenjamo za drugi material. Vodo-gradbenl laboratorij, Hajdrihova 28, tel. 20-113.	7891-5
VOJVODJANSKA AGENCIJA V Ljubljani, Tavčarjeva 3, potrebuje za tvoje kliente lesno oglje, apno, jamski les, okrogli gradbeni les, vrvi za vodnjake, hmeljevke in drva za kurjavo. Podrobneje informacije dobit« v pisarni, Tavčarjeva 3 ali telefon 21-639, 21-392, 25-089.	9555-5
KUPIMO hladilnik »Gelert Brovn-Boveri« (stroj z dvema kroglama št. 2.50 KS 1.50) Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	7712-5
PrSTOLO ZA LAKIRANJE s kompresorjem, . malo, kupim. Ponudbe:	Ceferin, Ljubljana,
predal 44.	8057-5
ZLATO ZA ZOBE, ali star nakit kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nakit«.	7784-5
ZENSKO KOLO, noro,* Italijansko, kupim. Pungartnik Jena, Domžale, Rojska 40.	"^7-5
MOlOR za čoln kupim. Kopališka 12.
7831-5
«TRU2NIOO za železo in lopo kupim. Ponudbe s ceno pod »2e-!«eo« * ogl. odd.	8004-5
KUPIM zelo dober »DKW« motor do 350 cm*. Ponudbe ppd »Dober DKW« v ogl. odd. 8000-5 VEČ PISALNIH MIZ, tudi rabi j e-ndlh, lcugSImo oziroma vzamemo v Bujeni z« dva dp tn mesece •parolsj. dobri odškodnini. Ponudbe v ógl. Odd- pod »Novoustanov-
H)«no pottetd*.	9100-5
ODDAM 2000 m* orne zemlje, Vič Campova 15.	7982-3
HIŠO Z VRTOM prodam. Plestenjak Lojzka, Poklukarjeva 37, Ljubljana, Vič.	7925-7
HIŠO prodam, vso ali pol, z vseljivim stanovanjem in parcelo z 1024 m2, vse ob cesti na Brdo št. 112, Ljubljana.	7922-7
VILO NA BLEDU, H sob, delno vseljivo, prodam. Vprašati, Ivan Peršič, Zagreb, Vlaška 126.
7920-7
UGODNO PRODAM starejšo dvostanovanjsko hišo z delavnico in vrtom ali zamenjam za manjšo. Rožna dol. c. XIX-7.
7972-7
V	CENTRU KRANJA prodam večstanovanjsko hišo. Dve stanovanji bosta vseljivi. Ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Izven skupnosti«. 8026-7
STAVBNO PARCELO, zazidljivo, v neposredni bližini Vrtače, 750 m2, prodam. Bricelj Mihael, Wolfova ul. št. 8.	8088-7
KUPIM enodružinsko Ali dvodnj-žinsko vi-lo ali hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj gotovina« v ogl. odd.	8089-7
STAVBNO PARCELO v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pošljite pod »Obrtnik« v ogl. odd.
8069-7
ZAZIDLJIVO PARCELO brez posredovalca kupim. Ponudbe v ogl. odd. »pod »Najraje Bežigrad«.	8065-7
VILA dvodružinska s 500 m2 vrta naprodaj. Ponudbe pod »Doljni Bežigrad« v ogl. odd. 8045-7
V	MALINSKI NA KRKU je na-
prodaj hotel z 10 sobami in restavracijo podjetju, ki želi urediti počitniški dom za svoje uslužbence. Informacije:	Ven-
to, Rijeka, Jedrarska ul. 7.
7658-7
ENODRU2INSKO HIŠO prodam. Kupim eno ali dvosobno stanovanje ali dam večje . posojilo. Zemljič, Mala vas 57, Ježica, za Savo.	7908-7
KOMFORTNO VILO na otoku Rabu prodam. Perovič, Gorana Kovačiča 73, Rijeka.	6822-7
ZAZIDLJIVO PARCELO, lepo, v Ljubljani, kupim. Ponudbe na Povh Joško, Nazorjeva 2.
8060-7
POLOVICO HIŠE s sadnim vrtom prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	8029-7
HI SO z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom ali posamezno prodam. Huje št. 12, Kranj.
8027-7
HIŠO, dvostanovanjsko, pol ure od Celja ugodno prodam. Zimšek, Celje, Mariborska c. 22.
8023-7
PRODAM ali zamenjam hišo in posestvo (4 ha zemlje) za hišo v bližini Kranja. Kump Lado, Cerovec, Dolenjske Toplice. LOKAL prodam na Miklošičevi cesti. Ponudbe pod »Zelo prometno« v ogl. odd.	778S-7
HIŠO V KRANJU ali stanovanje prodam, pojasnila dobite pri BIRK, vratar tovarne gume Kranj. 7898-7 VRT, zazidljiv, za enodružinsko hišo 600 m* (skoraj center) naprodaj. Naslov v ogl. odd.	7S85-7
LEPO SONČNO zazidljivo parcelo 978 ms poceni prodam. Naslov ▼ ogl. odd.	7846-7
UGODNO PRODAM zazidljivo sončno parcelo. Bratuš, šola, Zg. šiška.
7842-7
DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod >500«.	7632-7
PRODAM dvosobno in trisobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Naložba«.	7679-7
DVODRUZINSKO HIŠO v Ljubljani (Moste) prodam. Ponudbe v ogL odd. pod »Brez posrednika«. 7714-7 STAVBNO PARCELO ob kolodvoru Jarše prodam. Poizve se: Preserje štev. 42.	7618-7
KUPIM hišico, tudi s preužitkom, odnosno enosobno stamovanje ali garsonjero (kjerkoli). Pismene ponudbe poslati pod »"Vseljivo« v ogl. odd.	7604-t
MALO POSESTVO z lepim sadovnjakom v Vojniku pri Celju naprodaj. Vprašati: Korošec Zlata, Yojnik št. 85.	7745 7
STAVBNO PARCELO prodam na Brezovici pri Ljubljani (zraven Železniške postaje). Dolinar Jože, Razori 12. p. Dobrova pri Ljubljani.	7778-7
DVOSTANOVANJSKO enonadstropno hišo z vrtom v Mariboru prodam ali zamenjam za enostanovanjsko ▼ Ljubljani. Ponudba v ogl. odd. pod »Pobrežje«.	7777-7
DRUŽINSKO ENONADSTROPNO HIŠO s vrtom v Zametu ob avtocesti Reka—Kotrida in družinsko eno-nadstropnico a vrtom v Novem Vinodolu (prikladno za počitnice) prodani. Naslov v ogl. oad. 7886-7 POSESTVO in hišo z gospodarskim poslopjem prodam. Seničar, gostilna, Ovčja jama. Loka pri Zusmu.
7767-7
HIŠO s _ 5 enosobnimi stanovanji in pritiklinami za Bežigradom prodam, zgrajena leta 1947, 500.000 din hipoteke. Prodam tudi posamezna stanovanja. Poizvedbe vsak dan od 17. ure dalje v PodmilžČakovi ul. 19/1 za Bežigradom.	7796-7
VSELJIVA HIŠA z gospodarskim poslopjem in 11.000 m> travnika in vrta naprodaj. Ogled popoldan. Naslov v ogl. odd.	7807-7
DVOSTANOVANJSKO VILO z vrtom t Bežigrada prodam. Interesenti naj se pismeno ali osebno iavijo pri dr. Vidmar, Vevče, novi bloki.
7825-7
HTšO z zakajenim vrtom in ostalo zemljo blizu Škofljice ugodno pro--•pui. Naslov v ozi. odd. 7653-7 DVOSTANOVANJSKO VILO v ne-bližjimi Vrtače (dve trosobni stanovanji s kabinetom ln z vr^-n udobjem) prodam, celo »OR polovico. — Bricelj Mihael, Wolfova uL fit. 9.	8087-1
'<S‘-
ROMAN PIERRA LA MURA
„MOULIN
ROUGE“
to l~ ■

IZŠEL
0 najlepša knjiga na letošnjem knjižnem trgu
• celotno, neokrnjeno besedilo (nad MO strani) na izbranem belem papirjn
0 razkošna vezava v celo platno in polplatno
0 ščitni ovitek v št ir ib barvah
^ umetniška priloga »Anglež v Moulin Rouge« po Lautrecovem izvirnika v petih barvah
0 17 celostranskih reprodukcij na umetniškem papirja po izvirnih Lautrecovih delih
0 študija »Toulouse-Lautrec In njegova doba« ter spremna beseda • pisatelju Pierru La Murn in romanu »Monlin Range« Izpod peresa Rada Bordon»
OGLEJTE SI KNJIGO V KNJIGARNI! POHITITE Z NAKUPOM, KER JE NAKLADA OMEJENA! — Cena v celo platno vezani knjigi din 1260.—, v polplatno din 880.—«.
Založba »Slovenski poročevalec«! Ljubljana) Tomšičeva 5
KISO prodam na Viču: 1 komfortno stanovanje, ostalo po eno-sobno s kuhinjo in vrtom. Cena ugodna Ponudbe v ogl. odd. •pod »Sončna lega«.	7913-7
HIŠA s 550 m2 vrta v Ljubljani, vseljivo, poleg tramvaja, prodam ra 650.909 din. Ponudbe v Ogl. cdd. pod »Prilika«. 7914-7 NAPRODAJ stanovanjska hiša na Brezjah štev. 18. Interesenti naj se oozanlmago pri Avsenik Frančiški, Poljče 22.	8106-7
ZAZIDLJIVO PARCELO v smer Šentvid alii v polju, kupim. — Ponudfbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	7928-7
CRIKVENICA! — Dvonadstropna hiša z lo sobami m več prostori in velikim vrtom ob sami obali zelo ugodno naprodaj. Mica Skomerža. Crikvenica.
7378-7
PROSTOVOLJNA DRAŽBA njiv, travnikov in hiše z vrtom ter travnika Brege bo v nedeljo, 15. maja ob 10. uri v Iški 5. nasproti »Petelinčka«.	7917-7
POSREDOVALNA PISARNA v Ljubljani. Tavčarjeva ul. Št. 8, proda: vilo na Bledu, enodružinsko, 1 ha vrta. 3 min. od hotela Toplice, v sobah topla in mrzla voda, cena ugodna. Dvo-družinska hiša ' z vrtom v bližini Rakovnika za 1,000.000 din, č 'no vseljiva. Enodružinsko hišo pod Gradom, starejšega ti-P"-. za 1,000.000 din. Dvodružiti-sko hišo, novejšo z lepim ograjenim vrtom ob Titovi cesti za
4.309.000	din. Dvodružinsko vseljivo hišo z vrtom na Ježici za 1.5CO.OOO din. Dvodružinsko hišo v Zeleni jami, vseljivo dvosobno stanovanje, za 2,300.000 din. Enodružinsko hišo s 1590 m* vrta. trosobno stanovanje, vseljivo v centru mesta Ljubljane za 2,000.000 din. Hišo, enodružinsko. z vrtom m barako v Sp. Šiški za 1,000.000 din, možna vselitev. Enodružinsko hišo v bližini Uniona v Ljubljani, pripravno za vsako obrt ali za pisarne, vseljiva je ena predsoba in klet. Naprod-aj cela ali posamezni prostori.	8103-7
mm
LEPO BELO OBLEKO za 12 ln
14-letno deklico potrebujem — dam dobro nagrado. Predalič, Mačkova 4.	7905-8

i
MARIBOR -STUDENCI
Stritarjeva ulica 24
Čestitamo za 10. obletnico osvoboditve. Izdelujemo
vse vrste trakov.
SOBO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Ponudbe pod »15. maj« v ogl. odd.	7696-8
SONČNO ŠOBO zamenjam za sobo m kuhinjo v okolici Ljubljane. Naslov V Ogl. odd. 7706-9 STUDENT ARHITEKTURE, miren ln pošten nujno potrebuje aobo, po možnosti tudi hrano v centru mesta ali v bližnji okolici. Plača dobro. Ponudbe na USP pod »Dober plačnik«.. TRISOBNO STANOVANJE V LJub-Ijani prodam. Možna zamenjava tudi za dvoje ločenih stanovanj. Naslov v ogl. odd. 7785-9 ZAMENJAM lepo komfortno trisobno stanovanje v vili v Bohinjski Bistrici za eno ali dvosobno v Ljubljani! ali kjerkoli na Gorenjskem. Pezdir, Bohinjska Bistrica.	7787-9
PRAZNO SOBICO išče dekle, plača dobro, v prostih urah pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. oddelek.	7809-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za enako od Most—Polje—Stepanja vas. Ponudbe pod »Izredna prilika« v ogl. odd.	7667-9
»•• *«»•** * —
i
?
PEKARSKO. SLAŠČIČARSKO. MEDIČARSK0 IN SVEČARSK0
PODJETJE
»DRAVA« Ptuj
čestita delovnemu ljudstvu, vsem ustanovam In kolektivom k II. obletnici
osvoboditve.
Svojim odjemalcem se toplo priporočamo!
>••• *•»»•»••« »•«
SOBICO (lahko v okolici) iščem, dam nagrado. Naslov v ogl. oddelku.	7924-9
STANOVANJE, hrano in plačo dobi upokojenka, ki bi gospodinjila mali družini. Naslov v ogl. odd.	7981-9
IŠČEM PRAZNO SOBO, lahko jo tudi uredim na lastne stroške. Plačam zelo dobro. Naslov v ogl. odd.	7977-9
DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE na Reki (bližina centra) zamenjam za podobno ali malo večje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Reka«.
7415-9
STANOVANJE, enosobno, lepo, v bližini trolejbusa, zamenjam za enako. Ponudbe pod »Plačam selitev« v ogl. odd.	7814-9
SOBICO oddamo dosmrtno upo-kojenki-šivilji. Pogoj: enkratno Izplačilo. Naslov v ogl. oddelku. ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za eno ali dvosobno komfortno tudi na periferiji Ponudbe pod »Dam nagrado« v ogl. odd.	7732-0
STANOVANJE In hrano dobi fant, ki bi po delovnem času pomagal pri kmečkem delu. — Zapužka 17.	7677-9
*•—••»«» »••»•».•• •••»•»»•» ••«••«••• ■••»•»»
TRAK
ZAMENJAM manjše komfortno tri in polsobho Stanovanje v bližini centra za enako z večjo površino, eventualno centralna kurjava. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	7700-9
MAJHNO STANOVANJE v Celju (center) zamenjam za enako v centru Ljubljane. Naslov SP Celje.	8021-9
S03IC0 IN HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Mariborska 26, Silva Miklavčič.
8076-9
MLAD ZDRAVNIK Išče sobo, da
nagrado. Naslov v ogl. odd.
8006-9
LEPO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Šiški. Ponudbe pod »Brez otrok« v ogl. odd.
8996-9
SOBO IŠČEM, grem tudi kot sostanovalka. Naslov v ogl. odd.
7992-9
LEPO NAGRADO dobi tisti, ki oada pražno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«.	7824-9
KOMFORTNO 2-SOBNO Manovanjč eamenjam za triinpol ali štirisobno. Pòtìudbe v ogl. odd. pod »Nadstop-Jč«.	7786-9
RES VISOKO NAGRADO DAM tistemu, ki preskrbi ali zamenja aobo s posebnim vhodom v centru za kuhinjo in sobo kjerkoli. Ponudbe t ògl. odd. pod »Visoka nagrada«.
7779-9
ENOSOBNO STANOVANJE Zamenjam za enako ali večje. Ponudbe v ogl. odd. ped »Stanovanje«. 7771-9 SOBO ISCÈM, kupim pohištvo, plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa pomlad«.	7762-9
TRISOBNO STANOVANJE ▼ Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Našlov v ogl. odd.	7891-9
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v vili. Četrt ute od postaje Mèdvóde zamenjam za enako ali maujše na ljubljanski periferiji. Ponudbe pod »Gorenjsko« v ogl. odd. 7724-9 MIRNA. SKROMNA in čista študentka išče sobo ža takoj. Pònudbfe pod »Sreča« v ogl. odd. 7653-9 ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK išče opremljeno ali neopremljeno sobo v centru mesta ali v bližini. Ponudbe pod »Koncèpiént« v ogl. odd.
7648-9
DVE ENOSOBNI STANOVANJI zamenjam za dvoinpolsobno ali trisobno «tanovanje. Ponudbe pod »Ceoter—TaboT« * ogl. Odd. 7794-9 £A STANOVANJE sprejmem delo hišnika brezplačno. Hišnik, Kardeljeva 4.	7831-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za enakega kjerkoli. Primožič, Gornji trg 24.	7790-9
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v ogl. odd.	7765-9
VELJKO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, iščem. Javite se pri portirju »Slon« med 13. in 23. uro. Pogodi oddaje ugodni.
7951-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabinetom za dvosobno. Vod-nl'kovà 71.	7960-9
2 DEKLETI z dežele Iščeta eno sobo v Ljubljani. Pomagali bi •pni gospodinjstvu. Sta mi m* in pošteni. Naslov v dgiasnèm oddelku.	8107-9
SAMSKI IN2ENIR išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Plačam zelo dobro« v Ogl. ođd.
8063-4
V t KOPI KI 11 A JAM
od 31.VII. do 7. Vlil. 1955 god.
PRIJAVE DO 15 MAJA 1955 god. Na adresu: SKOPSKI 5 A JAM
Pošt.fah.267. Tel.28-13.
aioiaiaioioioicioioioioioio
2 Upravni odbor podjeija »T0S«, Tovarne optičnih 0 in steklopihaških izdelkov, Ljubljana, Metelkova Q	ulica 15, razpisuje natečaj za
5	računovodjo
■
o ■
o ■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Pogoj: večletna praksa samostojnega računovodje v Industriji. Plača po tarifnem pravilniku.
Zaposlimo:
K0RESP0NDENTK0
a znanjem stenografije ln nemškega Jezika. Plača po tarifnem pravilnika
KOVINOSTRUGARJE
FIN0MEHANIKE
In
20 DELAVCEV
v priučitev, vojaščine prostih. Plača po tarifnem pravilnika. Nastop službe takoj.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
m
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
ENOSOBNO STANOVANJE na Triasu cesti, zamenjam za enako. Ponudbe pod »Pomlad« v oglasni odd.	791»«
STANOVANJE, enoinpolsobno za Bežigradom, zamenjam za enosobno. Ponudbe pod »Bližje Sv. Jožefa« v ogl. odd.	7964-9
SONČNO SOBO v pritličju v t>U-Stai kina »Triglav« zamenjam z« enako v I. ali n. nadstr. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.
7904-9
ZAMENJAM 2 samski BObl t posebnim vhodom za eno ali dvosobno stanovanje, dam nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.	7967-0
ISCEM prazno sobo ali delno Opremljeno — pomagam tudi v gospodinjstvu dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba«. 8104-9 VEČJO SOBO, delno opremljeno, na Celovški cesti poleg tovarne »Union* zamenjam za enosobno stanovanje ali večjo sobo, neopremljeno. Ponudbe v ogl. oddelek ped »Lepa soba«. 8080-9 VISOKOSOLEC višjega letnika išče sobo. Plača po želji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoko-šolec«.	8081-9
IŠČEM prazno sobo proti dobri nagradi. Ponudbe pod »Dobra nagrada« v ogl. odd. 8079-9 SOBICO ali kabinet išče upokojenka. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidna«. 8070-9 STUDENT TEHNIKE (Vojvodinec) išče komfortno sobo kjerkoli v Ljubljani. Plača dobro. Ponudbe pod »Student« v ogl. odd.	8059-9
ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje, kuhinjo in sobo ali satno pipano sobo v centru ali okolici proti nagradi. Ponudbe pod »Mimi« v ogl. odd. 7693-9 ZAMENJAM kofmortno enosobno stanovanje s kabinetom (Sončno), plačam selitev. Ogled od 11. do 16. ure. Naslov v ogl. odd.	7991-9
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Kranju zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani ali okolici. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Počitnice«.	8030-9

PERKO MARIJA, Sv. Ana 12,
preklicujem žaljive besede, katere Som izrekla Štrukelj Vinku iz obmejnega poverjeništva Ljubelj.	8038-11
DRŽAVNI USLUŽBENEC (srednjih let) s stanovanjem v lastni hiši želi resnega poznanstva s sebi enako dobrosrčno in. solidno 24 do 30-letno gospodično s premoženjem, ki trna veselje ter smisel za lep skupen dom. Le resne ponudbe z opisom v ogl. odd. pod »Dom v Ljubljani«.	7948-11
42-LETNA s premoženjem želi znanja s šestdesetletnim moškim zaradi ženitve. Ponudbe v ogl. odd pod »Mimo življenje«.
7688-11
ZALAR FRANČIŠKA, Borovnica št. 41, preklicujem besede, katere sem govorila v zvezi z otr. dodatki, za neresnične ter se zahvaljujem tov. Končanu Janezu in Dani, Borovnica 41, da Sta odstopila od tožbe.
ZA IZLETE želim poznanstvo Z mlado, samostojno žensko. Ponudbe pod »Samostojna« v ogl. odd.	7903-11
Vsak četrtek — novi »TT«
PRI TAJNIŠTVU za notranje zadeve Kranj se nahaja moško dvokolo brez znamke in tovarniške številke, rdeče barvč. Pozivamo lastnika, da se v enem letu po objavi zglasi ln vzame kdo pri naslovu, istočasno pa priloži dokumente o lastništvu. ZNANCE IN PRIJATELJE umrlega Antona Osenarja prosim, da mi v osmih dneh izročijo njegov« stvari ali denar, ki se trenutno nahaja v njihovi posesti. Zakonita dedinja, Orel Alojzija, Bežigrad 19.	7782-11
UPOKOJENEC, lnteligent, samec, išče odgovarjajočo upokojenko za vodenje gospodinjstva. Ponudbe pod »Dalmacija« v ogl. odd.	76*3-11
MLAD INVALID želi spoznati simpatično tovarišico v starosti do 25 let. Ponudbe pod »Pomlad 55« v ogl. odd. 7662-11 METLARSTVO Zg. Zadobrova št. 101, sporoča, da Je začela izdelovati kvalitetne sirkove metle in ribarice ter se toplo pri-potoča.	7591-11
GARANCIJA! Barvane usnjene fotelje, avtomobilske sedeže, otroške vozičke, plašče, površnike, kovčke m torbice. Dobravc, Start trg 17, Ljubljana, telefon 21-207.	7592-U
INTBLIGENTKA s hišo, želi znanja z inteligentom visoke in lepe postave od 25 do 40 let. Ponudbe nod »Poroka« v cal. odđ. OSAMLJENO BOLJŠE DEKLE S trgovsko izobrazbo in krasnim posestvom, želi znanja s kmetijsko izobraženim gospodom. Starost do 45 let. Ponudbe poslati V ogl. odd. pod »Maj«. 7903-11 PROFESORICA, ljubka ln srčno dobra, v Ljubldani, želS spoznati tovariša do 45 let. Ponudbo pod »Značaj ln prijeten dom« v ogl. Odd.	7936-11
20.000	din POSOJILA proti nagradi 5.000 do 1. julija, Iščem. Ponudbe pod »Sigurna vrnitev« v ogl. odd.	7918-11
VDOVA srednjih let želi poznanstva z značajnim ln dobrosrčnim gospodom, starim od 36 do 48 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«.	7910-11
ŽELEZNIČAR v Ljubljani, srednjih let, samski Išče tovarišico staro do 40 let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Srečen dom« v ogl. odd.
7927-11
NA TAJNIŠTVU za notranje zadeve Radovljica se nahaja moško dvokolo, rdeče barve, tov. štev. 131497, katerega lahko lastnik vzame proti predložitvi dokumentov.	8093-11
OPOZARJAM vsakogar pred nakupom lesa v gozdu in sena, ki ga prodaja Seme Terezija, Te-nettšče št. 2 pri Litiji, ker ni lastnik posestva. Seme Franc, Šenčur 853 prt Kranju. 7734-11
SE NEKAJ
oioioioioioioioioaoaoaoioio
DALJNOGLED, izgubljen na Šmohorju 1. maja, dobite pri: Jože Jamšek, Polule 21, Celje. 7894-10 1. MAJA ZVEČER sem na tramvajski postaji Šentvid dò Ljubljane izgubila 2 denarnici z dvema zlatima prstanoma in 3 ključke. Poštenega najditelja proafm. naj vrne proti nagradi v ogl. oddelek.	8108-10
Za večerno razvedrilo ugankarski lis!
»KIJ VES - UJ ZNA««
Ne vara» vlomile« m prijeli
V začetku letošnjega leta amo
poročali, da je bdlo vlomljeno v kmetijsko zadrugo Horjul ln v podjetje »Karoserija* v Kamniški ulici v Ljubljani. Slednji je bil eden od najbolj surovih vlomov, ki so bili izvršeni po vojni v Ljubljani. Neznani vlomilci so povzročili precejšnjo škodo.
Kriminalistični organi so takoj po vlomih začeli z zasledovanjem, ki ni bilo brez uspeha. Pred kratkim so izsledili in aretirali Vinka Grabeljška, kleparja Iz Nožič pni Kamniku, ki je bil zaradi vloma že enkrat kaznovan, in njegovega brata Feliksa, avtoka-roserista, stanujočega v Ljubljani, Čebelarska ulica 22. Oba sta poročena sinova premožnega kmeta.
Doslej Je ugotovljeno, da sta poleg navedenih vlomov, vlomila v januarju tudi v KZ Zaklanec in oškodovala zadrugo za okrog
60.000	din. Naši bralci se prav gotovo Spominjajo notice, da Je bilo 54. februarja vlomljeno v trgovino »Železo« v Stritarjevi ulici. Vlomilca sta vlomila v trgovino s krampom in odnesla nekaj orodja, brisač, nožev in druge predmete ter oškodovala trgovino za okrog 80.000 din. Brata Grabeljšek sta vlomila tudi v KZ Kresnice. Zaseženo Je bilo za okrog 50 kg pocinkane pločevine za odtočne vodne cevi. Ker Tajništvo za notranje zadeve MLO Ljubljana nima prijave o tatvini te pločevine pozivamo lastnika, na) se med uradnimi urami zglasi na TZN Prešernova 22, soba št. 69.
Aretacija bratov Grabeljšek 1e tembolj važna, ker sta s svojim delovanjem im načini vlamljanja dala videz, da gre za skupino ljudL	B. I.
Škodljivci Iz »Elektro-Krško«
obsojeni
Polne tri dni Je trajala razprava na novomeškem okrožnem sodišču proti bivšim vodilnim uslužbencem podjetja Elektro Krško: direktorju Emilu Vojtkov-Skjrmu, materialnemu knjigovodji Bojanu Agrešu in računovodji Afitonu Piltaverju.
2	raznimi manipulacijami ln osebnim okoriščanjem so navedeni povzročili znatno škodo. Vojt-kovsky je različen elektromate-rial, predvsem bakreno žico, ki so Jo pridobili z odmontiranjem lz omrežja, prevzel od elektrifl-kacijsklh odborov zastonj, prodal pa jo Je za denar. Tako so skupno prodali takega materiala za 829.720 din. Tega niso knjižili v knjigovodstvo, pač pa so 460.109 dinarjev porabili za razna plačila v korist podjetja, ostali znesek pa so podarili sindikalni podružnici za črni fond. Iz tega fonda so dajali posojila uslužbencem in delavcem podjetja za gradnjo hiš. Največ je seveda debil direktor, ki je dvignil 60 tisoč dinarjev posojila, Plltaver
40.500	din in Agreš 15.000 din. Iz tega črnega fonda so tudi plačeval! razne izdatke za večerje in izlete sindikalne podružnice.
Vojtkovsky si je gradil leta 1953 novo hišo. Hotel Je, da bi bila čimbolj razkošna, zato Je naročil neonsko razsvetljavo kar lz Dunaja. Dobil Je posojilo v Narodni tanki v višini enega milijona, hiša pa Je vredna blizu 3 milijone. Pri gradnji sl Je izdatno pomagal z materialom podjetja, url čemer sta mu pomagala oba soobtoženca. Tako so za stavbo porjetja kupili 160 m* parketa, porabili pa so ga le dobrih 80 m*. Za ostalih 60 m* so znižali ceno od 1600 din na 500 din za m*. Po nekem sklepu kolektiva pa so dajali ves material uslužbencem in delavcem za gradnjo hiš po polovični ceni m tako Je direktor prišel do 60 m* parketa po 250 dinarjev. Podobno je bilo tudi s sanitarnimi predmeti, za katere je podjetje plačalo 90.318 dinarjev Knjižno so fakturno vrednost teh predmetov znižali na
19.000	din. Ker Je del teh predmetov dobil direktor za svojo hišo, je plačal namesto 71.318 ddn .4
8.500	din. Podobna manipulacija je bila tudi prt izolatorjih, ki so Jih prejeli nad 900. knjižili pa 1« 500, Ostale so izločili kot neprimerne, pa so Jih pozneje prodali in za izkupiček kupili m<«torr.o kolo za rajonskega monterja.
vojtkovsky je bil obsojen na 4 leta strogega zapora in povrnitev 313.978 din, Agreš in Piltaver pa vsak na eno leto strogega zapora.	(r)
Nepoboljšljiv žepar
Antoh Vanček Je star znanec na sodišču v Ljubljani, saj Je bil zaradi žepnih in drugih tatvin V
VPRAŠANJI IN ODGOVORI
F. C. Muta
Vprašanje: Čevljar uporablja od
dvosobnega stanovanja eno sobo za čevljarsko obrt. Ali se ta soba šteje za stanovanjski all za poslovni prostor, če je čevljar najel dvosobno stanovanje?
Odgovor: Najsi je stanovanjska komisija ocenila obe sobi kot stanovanjski, šteje soba, v kateri opravlja čevljar svojo obrt, iz povsem razumljivih razlogov za poslovni prostor.
F. K.
Vprašanje: Ali sme podjetje od-
Jništiti starejšega uslužbenca, ki e bil sodno kaznovan na 5 mesecev zapora za dejanje, ki se ni tikalo gospodarskega kriminala? Kako Je s prejemanjem otroškega dodatka za čas prestajanja kazni ln po tem.
Odgovor: Delavca ali uslužbenca, ki je bil obsojen na kazen zapora v trajanju nad 3 mesece, podjetje lahko odpusti z dela brez odpovedi. Pri tem ni odločilno, da ne gre za kaznivo dejanje gospodarskega kriminala.
Ker se šteje, da ste s prestajanjem kazni neupravičeno izostali z delo preko 15 dni, ugasne pravica do prejemanja otroškega dodatka. PO prestani kazni pa z novo zaposlitvijo zopet pridobite pravico do prejemanja otroškega dodatka, če ste bili do tega časa v zadnjih dveh letih zaposleni nad 20 mesecev ln ni potreben delovni staž nepretrgane zaposlitve enega leta oziroma s prekinitvami 20 mesecev v zadnjih dveh letih.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Tov. Lojze Lavrenčič, Ljubljana, Igriška 5„ prosimo, da pride po odgovor v naše uredništvo soba št. 7/1, ker mu na navedem naslov pisma nismo mogli dostaviti.
Ponovno prosimo bralce in na.
ročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino ter nevedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo.
ljubljanskih trgovinah, že večkrat
obsojen.
Dne 4. aprila se Je popoldne
mudila v trgovini »Alpina« v Kardeljevi ulici v Ljubljani Josipina Novak. Tamkaj je bil v istem času tudd Anton Vanček, ki je iz žepa Novakove potegnil denarnico in odšel. Ker Je Novakova začutil», da je nekdo segel v njen žep, in Je ugotovila, da nima več denarnice. je postala pozorna na Antona Vančka, ki Je zapustil trgovino, in odhitela za njim. Zahtevala je, naj Ji vrne denarnico. Pristopu Je neki Božo Markovič, ki je povedal, da je denarnica v vedru, ki ga je nosila s seboj. Videl je namreč, kako je Anton Vanček spustil denarnico v vedro, ko je spoznàl, da je zasačen. Vanček je pobegnil, vendar pa so ga prijeli in odvedli na postajo Ljudske milice.
Anton Vanček je na glavni razpravi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 23. aprila trdovratno taJU svoje dejanje kljub vsem dokazom. Obe priči Novak Josipina in Božo Markovič sta izpovedali. da ni denarnice ukradel nihče drugi kakor Vanček. Sodišče je Antona Vančka spoznalo za krivega in ga obsodilo na dve leti strogega zapora.
Smrtno se je ponesrečil
v gozdu
Kmet Ivan Majšler iz Negonja pri Rogaški Slatini Je delal v gozdu. Drevo Je padlo na njega in mu stisnilo prsni koš. Nekaj minut zatem je umrl.
M. C.
Smrtna nesreča v hrastniškem
rudnika
V noči od srede na četrtek Je padel z jamskim vozičkom v jašek 24-letni absolvent rudarske pazndške šole Branko Stlplovžek ter mrtev obležal na dnu jaška. Stlplovšek je kot pazniški kandidat čakal, da dobi primerno službo ter Je dotlej opravljal posle rudarja.	L. H.
Iz okrajnega sodišča
v Murski Soboti
Marija Mencinger lz Pert oče Je med avtobusno vožnjo od Cankove do Murske Sobote vzela Bogomili Gomboc iz žepa denarnico s 5000 din gotovine in osebnimi dokumenti. Obsojena je bila na 9 meseca zapora.
.
Janez Balek lz Murske Sobote Je V prijavi zavodu za socialno zavarovanje lažno navedel, da ima le 18 arov zemlje, čeprav Jih ima več, ter je tudi zamolčal dohodek iz zakupnine in je tako dosegel, da mu Je okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti neupravičeno izplačal za otroške dodatke 43.500 din. Pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti Je bil Janez Balek za to dejanje obsojen na 1 mesec zapora, okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje pa mora povrniti vse neupravičeno prejete otroške dodatke.
Ivan Hozjan iz Odranec Je na-
kupil v mlinu v Period 790 leg
ajde, v mlinu v Serdici 200 kg, v Kramarovcih 600 kg, ter v mit nu v Sotini 460 kg ajde, za kar Je plačal preko 800.000 din. To ajdo je nakupil z namenom, da bi Jo preprodajal. Nekaj ajde je že prodal, ostalo pa Je dal predelati v kašo, ld Jo je prodajal na trgu v Mariboru. Ker se Je tako neupravičeno pečal s trgovino, da je okrajno sodišče v Murski Soboti obsodilo na 15.000 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka.	H.
OBSODBE PRI OKRAJNEM SODISCU V CELJU
Jakob Vodeb iz Celja Je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. V mestni klavnici v Celju si Je prilastil okrog 760 kg raznih mesnih odpadkov in 90 kg svinjskih ščetin v skupni vrednosti okoli 14.600 din. Tudi v tovarni esenc in eteričnih olj si je prilastil okoli 180 kg svinčene pločevine v Vrednosti ÌO.OOO dinarjev ter še nekaj reči manjše vrednosti. Obsojen je bil na 2 leti zapora.
*
Avgust Fraz Je 12. H. letos v poslovalnici trgovskega podjetja »Astra« v Mariboru zatrjeval poslovodji, da bi kupil čevlje za trgovino »Kovinar« v Zrečah. Poslovodja mu je res izročil 10 parov čevljev v skupni vrednosti 35.550 dinarjev, katere pa si je Fraz prilastil. Tudi v trgovini »Universal« ft na enak način premotil poslovodjo, da mu je Izročil več oblačilnih predmetov v vrednosti 78.306 dinarjev, kar vse sl Je Fraz prilastil. V trgovini »Kovinar« v Zrečah Je poneveril 100.532 dinarjev, ki Jih je kot trgovski pomočnik prejel od dolžnikov. Obsojen Je bil zaradi goljufije in poneverbe na 1 leto in 7 mesecev zapora.
*
Pekovski mojster Anton Javornik iz Vitanja bo plačal 25.000 dinarjev, ker je v svoji pekarni draže prodajal pecivo, kot pa so bile določene prodajne cene.
M. C.
100-milijonska škoda v Djakovu
Zagreb, 7. maja. Zaradi ena same prižgane vžigalice v noči v skladišču v katerem je bilo nekaj deset sodov bencina, Je izbruhnil požar na kmetijskem posestvu v Djakovu. Podobnega požara še he pomnijo. Ce ne bi nastopili gasilci tudi lz Broda, Vinkovcev in Osijeka bi zgorela vrsta hiš. Tako je zgorela velika zgradba, dolga 77 m, nekaj dragih traktorjev in kamionov ter mnogo drugega dragocenega materiala, kar je ocenjeno nad 100 milijonov dinarjev. Pripadniki JLA so tudi tu pokazali svojo požrtvovalnost in rešili 14 vagonov žita, 2 kamiona, S traktorje in mnogo drugih predmetov. Reševalci so z neprekinjenim delom, rešili tudi poslopje gimnazije, velik mlin in poslopja v okolici.
M. B.
Ustanovitev Urbanističnega društva Slovenije
Kupon
ca pravno posvetovalnice S. D »Odgovori na vprašanja»
Jutri bo ▼ Ljubljani ustanovni občni zbor Urbanističnega društva Slovenije. Po prijavah sodeč se bo občnega zbora udeležilo lepo število arhitektov, gradbenih inženirjev, geografov, ekonomistov, pravnikov, zdravstvenih in prosvetnih delavcev in tudi raznih drugih strokovnjakov. Vabilu pripravljalnega odbora so se odzvali tudi nekateri ljudski poslanci ln vidni predstavniki našega političnega življenja.
Pripravljalni odbor Je dosegel predvsem ustanovitev Sveta zi urbanizem, saj je Ljudska skupščina LRS na zadnjem zasedanju sprejela zakon, ki omogoča ustanovitev tega novega družbenoupravnega organa. Tudi ustanovitev Urbanističnega inštituta je predvidena. S tem inštitutom, s Svetom za urbanizem in z Urbanističnim društvom bodo dani temelji za sodobni urbanizem v Sloveniji, to je temelji za proučevanje, načrtovanje, nadzorstvo, in razvijanje družbenega Interesa, kako najbolj smotrno razvijati gospodarstvo in organsko ustvarjati pogoje za kulturni razvoj vse naše dežele.
Gorenjska povezana s 110 kV omrežjem
Ljubljana, 7. maja. V dnevih državnih praznikov, ko industrija ni delala, je bilo strokovno osebje Uprave elektrogospodarske skupnosti Slovenije, hidroelektrarn Medvode, Moste to Savica, podjetij Elektro-Ra-dovljica to Elektro - Ljubljana-okolica ter transformatorske postaje Kleče pridno na delu, da poveže Gorenjsko na 110 kV omrežje Slovenije. Delajo je blizu 70 monterjev in drugih strokovnjakov. Posebno težaven to naporen je bil prevoz težkega transformatorja iz Radovljice v Moste. Obenem z omrežjem je prešla od napetosti 20 kV napetost 35 kV tudi transformatorska postaja Radovljica, ki je zdaj neposredno povezana s 35 kV daljnovodom z elektrarno Moste. Istočasno je prešla na napetost 35 kV tudi železarna Jesenice. Velikega pomena je, da so z novo transformacijo v elektrarni Moste odstranili ozko grlo za železarno Jesenice.
Prehod na višjo napetost je bil omogočen po dopolnitvi 110 kV daljnovoda Kleče - Moste ter zgraditvi transformatorske postaje Kleče. Zaradi prehoda na višjo napetost se bodo precej zmanjšale izgube v omrežju. Obenem predstavljajo izvršena dela prvo fazo del za prehod od napetosti 20 kV na napetost 35 kV na Gorenjskem sploh, kar bo zagotovilo boljšo ta zanesljivejšo preskrbo gorenjskega kota z eleiktrično energijo.
Ustanovni občni zbor Urbanističnega društva bo brez dvoma doprinesel k vse večjemu sodelovanju strokovnjakov raznih strok, potrebnih za urbanistično oziroma regionalno načrtovanje. Doprinesel bo k utrditvi še premalo utrjenega prepričanja, da lahko le skupni napori znanstvenikov kaj raznih strok, političnih delavcev to čim širše javnosti rodijo dovolj dobro premišljene in popularne načrte za nadaljnji razvoj naših naselij ln naše dežele sploh.
Jugoslovanski znanstveniki na mednarodni konferenci o atomski energiji
Beograd, 7. maja. Sodelavec Jugoslovanskega inštituta za nuklearne znanosti »Boris Kidrič* V Vinči Aca Miloj e vič je bil Izvoljen v pripravljalni odbor prve mednarodne konference o uporabi nuklearne energije za mirne namene, ki bo meseca avgusta v 2enevi. Prihodnji teden bo Aca Miiojevlč odpotoval v ZDA, da bi sodeloval v pripravah za to konferenco. Na konferenci bodo sodelovali jugoslovanski strokovnjaki s štirimi ali petimi referenti. Konference se bodo udeležili nuklearni znanstveniki z vsej» kontinentov.
Olajšave izseljencem za gradnjo hiš v Jugoslaviji
Beograd, 7. maja. Po obvestilih iz združenja izseljencev Srbije bodo imeli izseljenci, ki se žele vrniti v domovino in graditi hišo za stanovanje v katerem koli kraju stare domovine, posebne olajšave. Te olajšave bodo mnogo večje kakor v kateri koli drugi državi. V Cmi gori bodo lahko gradili hiše tudi v znanem letoviškem kraju pri Budvi. (Jugopres)
Pred ustanovitvijo jugo-slovansko-italijanske trgovinske zbornice
Beograd, 7. maja. Dne 21. maja bo V Beogradu ustanovna skupščina jugoslovansko-itali« Janške trgovinske zbornice. Pripravljalni odbor je pozval vsa podjetja, ki so zainteresirana pri razvoju blagovne zamenjave med Italijo ln Jugoslavijo, naj pošljejo svoje zastopnike na ustanovno skupščino. (Jugopres)
IZ NOTE GORICE
Zèstìboiici io lèni prijavili podružnici Državnega zavarovalnega WVOdÄ v Novi GOrtci 3205 elementarnih nezgod, za katere je Zavod izplačal nad 16 mttójotiov dinar-lev odškodnine. Industrijska podjetja so dobila za 24 prijav škode, nad 7.4 milijonov din zavarovalnine, nad 7 cndödjonov pa so dobili za oikvaro strojev in električnih naprav. Vsega je Izplačal DOZ v goriškem okraju okrog 40 milijonov denarjev odškodnine, dejanska Skoda pa je bòia še mnogo večja, kajti vsà, ka so Jo uVnperl* niso imeli zaVarovaaeg* imetja.
-te i.
O B O « CO B CD H CD B CD B CD B CD « CD « C3 « CD « CD H O B CD
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
IŠČEMO
več risarjev in pomožnih konstruktorjev za konstrukcijski oddelek.
V	poštev pridejo mlajši tehniki z diplomo na srednji tehniški šoli, po možnosti s prakso in odsluženim vojaškim rokom.
V	prošnji za namestitev je navesti osebne podatke, sedanjo zaposlitev in mesečne prejemke.
Prošnje vložite do 24. t. m.
Podjetje ne razpolaga s stanovanji.
INDUSTRIJSKI BIRO — LJUBLJANA
Parmova ulica 33
■ 0	■ 0
0	0
0	0
0	5
0	0
0	0
0	0
0 ■	CD
«CDBCDBCDBCDBCDBCDBCD «.CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD^
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Uprava
INŠTITUTA ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU
išče sposobnega samskega
ŠOFERJA D kategorije,
ki bi vozil fluorografskl avtobus stalno po terenu. Mesečni dohodki okoli 35.000 din. Stanovanje zagotovljeno.
Interesenti naj se osebno zglasijo pri
UPRAVI INSTITUTA ZA TUBERKULOZO GOLNIK
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
g CD ■ CD 1CD • CD ■ CD3 BCD HCD ■ CD ■ <D3 ■ CD ■ CD B CD 1CD
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
INDUSTRIJSKO fODJETJE KOVINSKE STROKE
razpisuje naslednja mesta:
RAČUNOVODJE
z najmanj 5-Ietno prakso v računovodstvu
STROJNEGA TEHNIKA
s 5-letno prakso v kov. stroki (dober organizator)
SEKRETARJA
z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu
OBRATOVODJE
z 8-letno prakso v kovinarstvu na vodilnem mestu Življenjepis z opisom strokovnega dela pošljite v oglasni odd. pod »NASTOP TAKOJ«. Plača po dogovoru, po učinku.	3632-A
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
s
Zaradi številnih, skoraj vsakodnevnih prošenj za podpore, prispevke, štipendije In reklame je upravni odbor 25. aprila 1955 sklenil, da zaradi pomanjkanja sredstev istih ne bo več upošteval, niti na nje odgovarjal. — Gozdno gospodarstvo Celje
CD BO «CD BCD BCD BCD BCD ICD BCD I CD «CD I CD BCD BCD
KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
»SKUPNOST«
MARIBOR, Koroška cesta 53
se priporoča za vsa gradbena in obrtna dela ter popravila.
obenem Cestita k obletnici ustanovitve flr
JUGOSLAVIJE TEK ŽELI ŠE NADALJNJIH USPEHOV.
KOLEKTIV
Trg, podjetja z živino in mesom »RQQ« MARIBOR, Jurčičeva 5
priporoča v svojih poslovalnicah vedno sveže meso in mesne izdelke po zmernih cenah ter obenem čestita k
10. ORLETNICI OSVOBODITVE.
CD« CD « CD « CD B CD ■ <D> « CD « CDB CD« CDB CD « CD B CD B CD
Uprava KARTONAŽNE TOVARNE sprejme
s takojšnjim nastopom v stalno zaposlitev:
TISKARSKEGA STROJNIKA in 3 IZPRAŠANE KURJAČE za visokotlačne naprave
Ponudbe na Kartonažno tovarno, Ljubljana, Čufarjeva 16
Ob 10. obletnici osvoboditve čestita
Trg. podjetje 0ZZ, odkup živine PTUJ
vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom širom po Jugoslaviji.
»OmOmBi • «>•«*•.• •	•«»••••
JIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOBOBOIOIOIO
DELOVNI KOLEKTIV
HUDNIKOV KREMENČEVEGA PESKA
„MfStEMUEH“
NOV® MESTO
čestita vsem delovnim ljudem k
10. OBLETNICI OSVOBODITVE
o	o
■ OIOIOIOBOIOICOBUIOIOIOIOIOICDIOIOIOIOIOIOI
Gozdno gospodarstvo NAZARJE
s svojimi upravami:
LUČE, GORNJI GRAD in NAZARJE
čestita k 10. obletnici osvoboditve vsem, ki so sodelovali v NOV ter jih toplo pozdravlja.
■ ■
!
I
:
3
K 10. obletnici naše osvoboditve čestita kolektiv \ ---------------------------------------3
Splošno gradbenega podjetja »GRADNJE« Maribor
Opravljamo vsa dela visokih in nizkih gradenj po konkurenčnih cenah in se priporočamo.
I CD B CD I CD B CD I CD B CD B CD B CD I CD I CD 1 CD B CD I CD B CD
Vse vrste umetnih gnojil nudi kmetom po ugodni ceni
Kmetijska zadruga Prebold,
Sav. dolina
Ob 10. obletnici osvoboditve čestita vsem svojim članom in ostalim cenjenim odjemalceml
B CD B CD B CD B CD « CD B CD BCD B CD B CD B CD B CD B CD B^D BCT
I CD BO BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD
0
■
0
■
0
■
0
■
0
■
0
• CD BO BO BO BO BO BO BO BO BO BO BO BO BO
I OB OB OB OB OB OB Ol OB O« OB OB OB OBO
Kolektiv trgovskega podjetja »RIBNIK«, Jesenice
čestita k 10. obletnici osvoboditve vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu!
- El
0 £3 (tovarna konfekcije qumßov in gaCantetije
Šoštanj
čestita k 10. obletnici osvoboditve vsem delovnim kolektivom širom po naši domovini.
OEOGII
u
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
B
o
B
o
B
o
Kolektiv KEMIČNE TOVARNE Moste - Ljubljana
vsenT delovnim
kolektivom ob jinTželi nadalj-
sociaüzma.
K DESETLETNICI OSVOBODITVE NAŠEGA NARODA t TOPLO POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI ŠIROM 1 PO JUGOSLAVIJI TER JIM ŽEUM0 ŠE NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA.
Priporočamo se za vsa stavbeno ključavničarska ter kovaška dela. Naročila sprejemamo tudi izven republike.
Wiin Mm II Muti-
m
MARIBOR, Miklošičeva 6
»•••«•• •«•••••«........................

DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA
mmm
ČESTITK VSEM DELOVNIM UEDEM K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE M JIM ŽEU ŠE MNOGO
u
■
o
■
o
5
S
■
o
5
■
o
■
o
|OBOIOiOiOIOIOIOIOKOIOIOIOI010iOKOIO>*0*0
Občinski ljudski odbor NAZARJE Vaški odbori SZDL Krajevni odbori ZB Aktiva LMS
Gostilna Nazarje »Savinja« Točilnica »Dreta« Kokarje Trgovina »Planinka« Nazarje
čestitajo k 10. obletnici osvoboditve vsem delovnim kolektivom.
Pridružujemo se čestitkam ter se klanjamo žrtvam za našo osvoboditev.
PLETARNA
obrtna zadruga PTUJ
I CD I CD I CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD B CD B CD B CD B CD B O B B CD	.
•CD BO BCD BC O BO BO BCD BO BCD BCD BCD BO BCD BO BO BO BCD BO BCD BCD BO
T ::
0
! gospodinj e !
0 i:
Premogovniki Presiha
Ljutomer
o
S
!: K PRAZNIKU 10. OBLETNICE OSVOBODITVE il ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN i! PRIPOROČAMO NAŠ KVALITETNI PREMOG.
2IOIOIOBOBOBOBOBOBOBOIOIOIOI
0 Cenjenim gostom se priporoča	(3
5 GOSTILNA ŠMARJE PRI JELŠAH Q
" Na razpolago tujske sobe.	■
icjioBCJioioiOioaonoioioBoioics* ii ICDBCOBCOBCOBCOBCOBCDBCOBCOBCDICOBeDBCOBOJ
0
u
■
o
■
o
■
0
5
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
.
o
■
o
■
o
■
o
Opozarjamo Vas na vedno pogostejše pojave špekulacij s prodajo belega čistilnega praška, ki ga brezvestni ljudje prodajajo po nenormalno pretiranih cenah (800 do 1200 din). Ta prašek pa ni nikakršna inozemska posebnost, kot to dokazujejo špekulantje, pač pa naš jugoslovanski proizvod s strokovnim imenom »Al-oksid«, katerega prodajna tovarniška cena na debelo je 75 din za 1 kilogram.
Trgovska podjetja, odnosno poslovalnice lahko »Al-oksida, ki je najboljše čistilno sredstvo za različne kovine, nabavljajo v KEMIČNI TOVARNI MOSTE • Ljubljana v količinah od 50 kg navzgor.
Izogibajte se špekulantov! Po »Al-oksidu« povprašajte v trgovini in po ceni ter boste imele z malo truda blesteče kovinske predmete v stanovanju!
Kemična tovarna Moste - Ljubljana
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
«i
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
OBRTNO TORBARSTVO IN SEDLARSTVO
MARIR0R, Gosposka ulica 13
Telefon 26-15
izdelovalnica in popravljalnica torbic, aktovk, kovčkov, konjskih vpreg, gonilnih jermenov, vseh usnjenih tehničnih pripomočkov za industrijo in vseh vrst ponjav.
Čestitamo k 10. obletnici osvoboditve našega naroda in želimo nadaljnjih uspehov.
0
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
5	2
OIDIOIOIOIOIOBOBOBOBOBOBOJ Ol
VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K 10. OBLETNICI OSVOBOJENE FLR JUGOSLAVIJE KOLEKTIV
Lesno - industrijskega podjetja Nazarje
3iooaiooi°lolo|lOIOIO|o|Qloi0|o|ioioiPioooio
DELOVNI KOLEKTIV
»NARAVNI KAMEN«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 3Z
Telefon 20-210
čestita vsem ostalim delovnim kolektivom in delovnemu ljudstvu k 1. majn in 10. obletnici osvoboditve.
U
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
5
Tajništvo za LJUDSKO ZDRAVSTVO MLO LJUBLJANA
razpisuje:
mesto UPRAVNICE Materinskega doma na Viču.
Pogoj: popolna srednja šola in večletna praksa v vodenju socialno-zdravstvenih ustanov;
mesto vodilne MEDICINSKE SESTRE pri tajništva Sveta za zdravstvo.
Pogoj: najmanj 15-letna praksa.
Prošnje vložite na tajništvo za zdravstvo MLO Ljubljana, Kresija, soba 50/II do 15. maja 1955 in jih predpisano taksirajte. Prošnje se sprejemajo do 20. maja 1955, nastop službe s L junijem 1955.
U
■
o
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
n
oioiraioioioioioioioioBoioao«
Toplo pozdravljamo k 10. obletnici osvoboditve! — Deset let svobode je za nami, zato kličemo: »Le » pogumom v drugo desetletje naše svobode!«
L0N0 - ORMOŽ
Trg. podj. »VZOR« - Ormož
Trg. podj. »PRESKRBA« - Ormož
TRGOVSKA PODJETJA SE OBENEM PRIPOROČAJO.
K 10. obletnic! osvobodit* ve našega nerode Cestite
kolektiv
Kruh - pecivo PTUJ
Vsemu delovnemu Und* stvn želi le nadaljnjih uspehov!
I
A
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE
Telefoni: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 Brzojavni naslov: Cinkarna Celje 2el. postaja: Celje —- industrijski tiri Cinkarne
10 LET NAPOROV V SVOBODNI DOMOVINI 10 LET GRADITVE SOCIALIZMA 10 LET USPEHOV
zato z novimi silami v nova desetletja lepšega življenja
KOLEKTIV
Tovarne lesovine in lepenke Ceršak
.. i
/\ /\ A A /N /v ^

« lbN|l • ••#«•	•••«•• tCMtHtNUMUHtl
i
Trgovina	j
z vinom	!
ŠMARTNO OB PAKI j
Cestita k 10. obletnici j
osvoboditve, obenem * •
se priporoča cenjenim | odjemalcem sa obisk ° z veliko izbiro doma- • člh vin, žganih ln T brezalkoholnih pijač. :
NASI PROIZVODI:
Surovi cink — min. 97.80% Zn Cinkov prah — 97,00/« Zn total Rafinirani cink — min. 98.70% Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske plošče Offset plošče 2veplena kislina 60° Bé Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun ' ' Natrijev hldrosulflt Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — (isti Cinksuifat
Natrijev silikofluorid Barij ev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni mini] 80*/» Svinčeni mini] 32»/« Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica MetaUt
,***********************************•
oeoBoeoiCDeoeoBoeoBoicDioeonoBCDBCDicDioBoecaicD
Ü ■
0 ■
o
■
o
o
■
o
Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana
PROIZVAJA:
zložljive vrtne garniture / zložljive stole / zložljive mize / vse vrste parketov / parketne plošče / vse vrste zabojev / lesno galanterijo / lesno moko / lignolitne plošče za tlak
in za obloge
KOLEKTIV CESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE.
t
i
l
• *
\	i
•UmOmIS *#..#. .#.•••••• >•.*••■•.	o
•	«•««••	•••*•■ •**••• ••••••o#.««..#..».
•	•
j Čestitamo za 19. obletnico j j	osvoboditve.	I
i	MESTNA	i
f PABNA PEKARNA f j SLOVENSKA BISTRICA J
M«l «•».•■«•>	••• «••*••
^MfNeMf. .#•*•. •
V VALJARNI U3LP2NOSTNO VALJAMO TUDI SVINEC, KOSITER IN SREBRO
Delovni kolektiv Cinkarna čestita k 10. obletnici osvoboditve
oioecDaoecsaoioaoioioaoaoaoaoacaaoacseoecDecDBo
K 10. obletnici osvoboditve čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu ln želimo le mnogo uspehov.
GOSTILNA PRI »KOSTANJIH«
ZG. BISTRICA p. Slov. Bistrica
ÒBOI O ■□BOBOBOBOlOBOlOlOlOlOlOiOBOlOlOBOBO
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
DELOVNI KOLEKTIV
LESNO KONSTRUKCIJSKEGA PODJETJA

TESA FHS
čestita vsem delovnim ljudem k 10. obletnici osvoboditve.
d
■
o
■
o
S
5
5
■
o
■
o
*
«m..........»............................ OBOBOBOIOIOIOBOIOBOBOI lOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOBOlOlOBOlOBO
t DELOVNI KOLEKTIV
i Eksploatacije livarskega peska in laporja 1 .«Ai ŠTORE
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB PRAZNIKU 10. OBLETNICE OSVOBODITVE IN JIM ZELI SE MNOGO USPEHOV.
0
BI
0
■
o
■
o
■
o
S
■
o
S
■
o
OlOlOBOlOBOlOBOBOBOlOlOaOBOBOlOlOlBOlOBOlOlOlOBOBOBOBOBO.
Čestitamo k 10. obletnici naše osvoboditve ter želimo nadaljnjih vidnih uspehov in se priporočamo s svojimi izdelki.
TOVARNA VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV
MARIBOR
. Ob 10. obletnici osvobo-J jene domovine FLR Ju-
*	goslavije iskreno čestita
*	vsem svojim občanom
Občinski
ljudski
odbor
Rogatec
4'4'
DELOVNI KOLEKTIV
♦♦ ID 1E L T IE
TOVARNE PERILA IN KONFEKCIJE V PTUJU
iskreno čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije k 10. obletnici naše osvoboditve. Istočasno se priporočamo z našimi izdelki: vse vrste mo* škega perila, delovne obleke, enojno in dvojno gumirani dežni plašči, šivani in lepljeni, balonski plašči, uniforme za predvojaško vzgojo, športne čepice ter ostala konfekcija.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
. ■
o
■
o
Gradbeno podjetje „DRAVA“,
2ELI K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE VSEM USTANOVAM, PODJETJEM IN OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŠE NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA!
OBaiOIOlOIOIOlOIOIOIOIOIOBOIOBOIOBOIOIOBP
oioioioiaioioioioioioioioio
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
KMETIJSKA ZADRUGA
TINJE,
sedež ZG. BISTRICA, SLOV. BISTRICA
čestita
K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE.
TRGOVSKO PODJETJE
.ZLATOROGI
0 ■
o
■
o
■
o
■
o
■
,	- 0
laiOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOlOBO	OBOBOBOlOBOlOlOlOlOlOlOlOld
S SVOJO TRGOVINO NA GOMILJSKEM
nadi svojim strankam različno potrošniško blago po zmernih cenah.
OB 10. OBLETNICI SVOBODE, MIRU IN NAPREDKA SE PRIDRU2UJEMO S ČESTITKAMI IN POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI!
Čestitamo k 10. obletnici osvoboditve ln želimo čim več nadaljnjih uspehov. — Vsem dobaviteljem in odjemalcem pa se priporočamo.
OBRTNO MIZARSTVO MARIBOR — Smetanova ul. 1
KOLEKTIV
K 10. obletnici osvoboditve našega naroda pozdravljamo vse kolektive in ustanove širom po Jugoslaviji ter jim želimo še mnogo vidnih aspehov.

ziiimn
KOŠAKI — MARIBOR I
:: K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE FLR JUGO- i: :: SLAVUE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU i LJUDSTVU
OKRAJItO REMOtling PODJETJE i
Ptuj


0
■
0
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
■
o
p
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
K 10. obletnici osvoboditve čestitamo delovnemu ljudstvu ter mu želimo še nadaljnjih uspehov.
h
Gradneno podjetje „GRANIT
SLOV. BISTRICA
I0I0I0I0I0I0I0I010I0I0I0I0IOI0I0IQI0IOIO
*A v
Ljudski odbor mestne občine
VRHNIKA
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE.
0
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
******
***************
*******
Za 10. obletnico osvoboditve želimo vsem svojim odjemalcem In sovaščanom mnogo vidnih uspehov v borbi za lepšo bodočnost.
KMETIJSKA ZADRUGA i: REKA - Pohorje
piOBOIOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOIOBaiOIOBQ
K 10. obletnici osvobodit-
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ve čestita vsem svojim občanom ln ostalim delovnim kolektivom Slovenije
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
POLZELA
HOČE
želi ob 10. obletnici osvoboditve delovnemu ljudstvu pri graditvi socializma še nadaljnjih vidnih uspehov.
ZSSR razveljavila pogodbi s Francijo in Vel. Britanijo
MOSKVA, 7. maja (Tanjug). Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je na priporočilo zunanjepolitičnih komisij obeh domov Vrhovnega sovjeta na današnji seji sprejel predlog zunanjega ministra Molotova za razveljavitev sovjetsko-francoske pogodbe iz leta 1944 ln sovjetsko-angleške pogodbe iz leta 1942.
Bližajo se dnevi Titove štafete
V obrazložitvi sklepa Vrhovnega sovjeta je poudarjeno, da sta obe pogodbi dejansko že razveljavljeni zaradi sklepov, ki sta jih sprejeli Francija in Velika Britanija v nasprotju z obveznostmi iz teh pogodb. Velika Britanija se žal ni strinjala z opozorilom, da pomeni oboro-
BERLIN, 7. maja (AFP). S slavnostno akademijo v berlinski operi se je nocoj v vzhodnem Berlinu začela proslava 10. obletnice brezpogojne kapitulacije nemških armad. Akademije so se med drugim udeležili podpredsednik sovjetske vlade Per-
Demonstracije v Hajfongu
Hajfong, 7. maja. (AFP). Francoska vojaška policija je uporabila solzilne bombe, da bi razgnala demonstrante v Hajfongu. V tem tednu so bile že drugič demonstracije v tem velikem pristanišču Severnega Vietnama, ki ga morajo Francozi 18. maja po ženevskem sporazumu odstopiti Ho Ši Minhovi upravi. Kakor poroča agencija France Presse, se je zbralo pred poslopjem osrednjega zapora kakih deset tisoč demonstrantov, kj so zahtevali izpustitev vseh političnih jetnikov.
žitev Zahodne Nemčije nevarnost za mir in varnost evropskih narodov ter se je izjavila naravnost proti svojim obveznostim iz angleško-sovjetske pogodbe, s čimer jo je sama razveljavila, francoska vlada pa je ratificirala pariške sporazume o oborožitvi Zahodne Nemčije
vuhin in obrambni minister maršal Zukov. Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je v svojem govoru dejal, da je Vzhodna Nemčija »prva socialistična država v nemški zgodovini«. Izrekel je posebno priznanje »velikemu vojskovodji maršalu Zukovu, osvoboditelju Berlina«. Vodja sovjetske delegacije Pervuhin pa je izjavil, da Sovjetska zveza želi rešitev nemškega vprašanja z miroljubnimi sredstvi, da pa ni mogoča »ponovna združitev miroljubne Vzhodne Nemčije z bojevito Zahodno Nemčijo«.
V NEKAJ
MOSKVA, T. maja (Tanjug). Danes popoldne Je prispela v Moskvo indijska parlamentarna delegacija. katero so na osrednjem moskovskem letališču sprejeli predsednik prezidija RFSR Tara-
in pristopila vojaškim zvezam, naperjenim proti Sovjetski zvezi, s čimer je kršila obveznosti iz sovjetsko-francoske pogodbe iz leta 1944.
LONDON, 7. maja (Reuter). Britanski ministrski predsednik Eden je v nocojšnjem volilnem govoru po radiu dejal, da bo »storil naj večje napore«, da bi ugotovili, ali je možno doseči kak napredek za ublažitev glavnih nasprotij med Vzhodom in Zahodom. »Končane so priprave za sestanek. Želimo se sestati s sovjetskimi predstavniki na kakršnem koli nivoju — bodisi nivoju državnih šefov ali pa zunanjih ministrov. Menim, da bosta potrebna oba sestanka.«
Govoreč o mednarodnih dogodkih po korejski vojni, je Eden dejal, da so v zahodni Evropi dosegli enotnost. »Francija
Diplomatsko kronika
Beograd, 7. maja (Tanjug). — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes v svojem kabinetu generalnega sekretarja libanonskega ministrstva narodne obrambe Munirà Takiedina.
VRSTAH
sov in predstavniki indijskega veleposlaništva.
BONN, 7. maja (AP). Predstavniki britanskega in francoskega veleposlaništva so danes sporočili, da so izpustili na svobodo 24 nemških vojnih zločincev, ki so prestajali kazni v vojaških zaporih.
Naši gospodarstveniki na zasedanju v Ženevi
BEOGRAD, 7. maja (Tanjug). Pod vodstvom sekretarja sekretariata za investicije pri zveznem izvršnem svetu in stalnega delegata Jugoslavije v skupini strokovnjakov za razvoj južne Evrope je nocoj odpotovala iz Beograda skupina jugoslovanskih izvedencev za gospodarska vprašanja, ki bo v Ženevi sodelovala na zasedanju strokovnjakov za gospodarski razvoj južne Evrope v okviru evropske ekonomske komisije.
Dejavnost tabornikov v Slov. Bistrici
Po občnem zboru je delo tabornikov v Slovenski Bistrici zelo oživelo. Rod »Črnega jezera* ima danes že 3 d ružim e z 12 vodi. Pred kratkim je uspešno opravilo prvi izpit že nad 100 tabornikov. Vedno članov tvorijo dijaki nižje gimnazije, imajo pa tudi po en vod mestne im kmečke mladine. V bodoče si želijo pridobiti v svoje vrste oredvsem več kmečke in vajenske mladine. Dosedanje delo je pokazalo, da bodo uspeli.
Mendercs zapustil Zagreb
ZAGREB, 7. maja (Tanjug). Po ogledu slavnostne predstave opere »Porin« od Lisinskega, ki je bila v čast 10. obletnice osvoboditve Zagreba, je turški ministrski predsednik g. Adnan Menderes po enodnevnem obisku Zagrebu in Sisku nocoj ob 23.15 s člani svojega spremstva odpotoval s posebnim vlakom nazaj v Beograd.
in Nemčija sta sedaj skupaj v tesni in prisrčni organizaciji, kjer lahko pozabita svoje nekdanje spore«. Eden je ob koncu poudaril, da je Zahod sedaj močan in združen. »Vedno sem verjel, da bomo imeli priložnost, ko bomo to dosegli, začeti koristne razgovore s Sovjetsko zvezo.«
Prvo sporočilo o sestanku treh zunanjih ministrov
PARIZ, 7. maja (AFP). Nocoj so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so zunanji ministri Francije, Velike Britanije in ZDA danes popoldne v »največjem medsebojnem zaupanju« proučili položaj v Južnem Vietnamu ter sklenili nadaljevati svoje razgovore v začetku prihodnjega tedna.
Delegacija naših žena odpotovala v Belgijo
BEOGRAD, 7. maja (Tanjug). Pod vodstvom zveznega ljudskega poslanca Spasenije Babović je na povabilo organizacije socialističnih žena Belgije nocoj odpotovala na 10-dnevni obisk Belgiji delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije.
ŠPORT
Boksarska reprezentanca bo trenirala v Sloveniji
Beograd, 7. maja. Upravni odbor Boksarske zveze Jugoslavije je nocoj sklenil poslati samo 7 boksarjev na evropski šampionat, ki bo v Berlinu od 27. maja do 5. junija, in sicer:	Paunoviča
(mušja kategorija), Radanova (bantam), Lukiča (lahka), Z. Tkalčiča (polwelter), Kelavo (welter) (rezerva Sovljanski), Bando (poltež-ka) in Križmani ča (težka). Reprezentanti se bodo pod vodstvom zveznega trenerja Stevana Engelberta pripravljali v Sloveniji od 11. maja do odhoda v Berlin, kamor jih bo vodil predsednik Boksarske zveze Milovan Pej arvovič.
V XX. kolu I. evezne lige je
včeraj Dinamo premagal Zagreb z 2:1	(1:1), Crvena zvezda pa
Radničkega z 2:0 (1:0).
Moška odbojkarska reprezentanca Beograda je sinoči premagala Varšavo s 3:0, medtem ko je ženska reprenzentanca Varšave premagala Beograjčanke s 3:1.
Drugi dan košarkarskega turnirja v Zagrebu je reprezentanca Zagreba včeraj premagala re-pezentanco Beograda s 64:56 (30:29), reprezentanca Zadra pa reprezentanco Ljubljane s 50:43 (19:17).
Na atletskem univerzitetnem prvenstvu Beograda je član Partizana Kušec včeraj dosegel najboljši letošnji rezultat v skoku v daljino _ s 7.22 m.
Letošnji zmagovalec v tekmovanju za angleški nogometni pokal že šestič postal Newcastle, ki če včeraj premagal Manchester City s 3:1 (1:1).
Bolj ko se bližajo dnevi Titovih štafet, bolj živahne so priprave za njihovo čiralepšo izvedbo, tem bolj, ker bo letos ta množična manifesta-ija za našega predsednika obenem jubilejna.
Z Jesenic nam pišejo, da se po vsej jeseniški komuni in tudi v drugih nestih, vaseh in industrijskih krajih živahno pripravljajo za izvedbo te iavnostne akcije. Iniciativni odbor je pregledal priprave po vseh kra-;ih in dognal ,da potekajo v najlep-:era redu in so urejene do zadnjih >odrobnosti.
Kakor je znano, krene slovenska dafeta z vrha Triglava preko Kredarice do Aljaževega doma v Vratih, '<jer jo čaka tudi najtežji del poti. V tem delu bodo sodelovali gorenjski planinci, alpinisti in gorski reševalci, ki se bodo dne 19. maja zadana skupno s predstavniki politič-lega in družbenega življenja zbrali na vrhu Triglava in po kratki slo-esnosti odšli na naporno, toda častno pot.
Prvi sprejem pripravljajo nosilcem štafete v Mojstrani, kjer se bo ta štafeta združila z ono, ki pojde s iromeje nad Ratečami. Kakor v Mojstrani, tako bo štafeta slavnostno sprejeta tudi povsod drugod, predvsem na Jesenicah, kjer bo prav takrat velik mladinski festival, najlepše pa bodo pozdravili štafeto v Radovljici, kjer se bo sestalo še več drugih krajevnih nosilcev štafet, oredvsem K roparjev iz Krope ter štafete gozdnih delavcev iz Bohinja, z Jelovice in Pokljuke, posebna pa bo prinesla tudi pozdrave iz Drage »ri Begunjah.
ŽIVAHNE PRIPRAVE v slovenjegraškem okraju
Vse organizacije v slovenjegraškem okraju se letos še prav posebno odpravljajo za izvedbo Titove Štafete. Povsod po okraju so bili ustanovljeni krajevni štabi za organizacijo m izvedbo, v katere so vključeni predstavniki vseh množičnih in športnih organizacij in delovnih ljudi nasploh.
Okrajna štafeta bo začela teči v Črni pri Prevaljah, med potjo pa bo obiskala rudarsko Mežico, _ fuži-narje v Ravnah ter se nato priključila republiški progi v Dravogradu. Tam bo sprejem nadvse slovesen. Dogodek bo tem pomembnejši, ker se bc tamkaj priključila nosilcem štafet tudi štafeta zamejskih Korošcev iz Avstrije, ki bodo prav taJco poslali pozdrave Maršalu. Mladinska štafeta
Buenos Aires, 7. maja- Na mednarodnem šahovskem turnirju je v XIII. kolu Bora Ivkov zabeležil še eno zmago, medtem ko je Peter Trifunovič remiziral, Svetozar Gligorič pa je partijo prekinil.
Mladi Ivkov je pospravil še eno točko in je na najboljši poti, da ponovi uspeh iz Mar ael Plate. V tem kolu je premagal zadnjega na tabeli, Argentinca Benca v 42. potezi v italijanski partiji. Peter Trifunovič je kot črni v varianti Bogoljubova iz indijske obrambe že v 19. potezi remiziral s Spancem Toranom. Partija med Gligoričem kot črnim in Guianardom je bila prekinjena.
V	ostalih partijah so bili doseženi
naslednji izidi:	Pilnik — Donner
remi, Bisguier — Reinhardt 1:0, Rossetto — Martin 1:0, Esposito — San-ruinetti 1:0, Panno — Szabo remi, Pachman — Lipinix l:(j.
Stanje na tabeli: Ivkov 10.5, Pilnik in Pachman 9, Szabo 8.5, Gligorič* in Rossetto 8 (1), Donner 8, Panno 7.5, Trifunovič 7, Bisguier 6.5, Guimard ò (1), Toran 6, Esposito 5.5, Martin 5, Sanguinetti 4 (1), Lipinix 3, Reinhardt 2, Benco 1.5 točite.
t
Predsinočnjim se Je ▼ Lvonu začelo svetovno šahovsko študentsko prvenstvo, na katerem sodelujejo zastopstva 12 držav. V I. kolu sta se sestali ekipi SZ in Jugoslavija. Do prekinitve se je končala samo ena partija, v kateri je FudeTer premagal sovjetskega velemojstra Tajma-Mova. Ostala srečanja so se zaključila takole: Francija — Španija 0:4, Finska — Švedska 2.5H).5 (1), Island — Norveška 3:1, CSR — Madžarska 1:2.
*
V	Novem mestu so priredili nagradni prvomajski brzotnrnir, ki se
ga je udeležilo 13 šahistov. Po kvaliteti ie bila prireditev zelo močna. Zmagala sta Sila in Sitar z 10 točkami pred Škerljem, dr. Goležem, ki imata po 8 in pol itd. — Prijateljski dvoboj meo klubom visoko-šolcev iz Novega mesta in sindikalno ekipo Novega mesta se je končal 3:3. — Na brzo turnir ju za prvenstvo Novega mesta je med osmimi udeleženci zmagal Sitar s 6 točkami pred dr. Goležem 5 in pol. Skokom 4 in pol itd.	M. F.
Ruska študentska šahovska reprezentanca je odpotovala v Lyon, kjer se bo od 6. do 15. maja med
bo tekla od domačije koroškega pisatelja Prežihovega Voranca iz rok v roke gimnazijcev in kmečke mladine. Razen okrajne in mladinske pa bo teklo še več krajevnih štafet iz raznih manjših krajev in večjih podjetij posebej. Tudi graničarji, ki so poslali svoje pozdrave z lastno štafeto, bodo prišli pozdravit štafeto.
Po svečanem sprejemu v Dravogradu bodo štafete nadaljevale pot proti Slovenjemu Gradcu, kjer jim prav tako pripravljajo slovesen sprejem. Ljudstvo obmejnih krajev še ni nikoli tako navdušeno pripravljalo te poklonit vene akcije svojemu dragemu maršalu, kakor letos ob desetletnici osvoboditve.	—kin
Odhod štafete graničarjev lz Kopra
Koper, 7. maja. Iz koprskega pristanišča je danes krenila štafeta graničarjev * čestitkami predsedniku republike Titu za rojtni dan. Pri De-
Kakor v ostalih krajih širom po Jugoslaviji, tako se je tudi mladina Gorenjske lotila akcije za gradnjo športnih objektov. Pri okrajnem komiteju je ustanovljen štab iz zastopnikov športnih organizacij, LM in Sveta za prosveto. Tudi pri nekaterih komunskih komitejih LMS so štabi že na delu. Akcija se je praktično že pričela.
Mladina vasi Tvelije v Poljanski dolihi je pričela z urejanjem igrišča za odbojko. Učenci Državnega tekstilnega tehnikuma v Kranju si ob poslopju svojega internata urejajo igrišče za odbojko, košarko in atletske naprave, v načrtu pa imajo tudi igrišče za mali rokomet. Mladina tovarne »Iskra« in »Tiskanina« v Kranju pripravlja gradnjo igrišč za odbojko, dokončno si ga bodo uredili tudi v Podnartu. Aktiv LMS Mošnje bo skupaj z osnovno šolo uredil nogometno igrišče, ki bo služi-lo tudi za letno telovadišče in ostale športne igre. V povezavi s TVD Partizanom bo mladina v Radovljici pomagala pri urejanju nogometnega in odbojkarskega igrišča. V Boh. Bistrici mladina pridno dela za ureditev nogometnega igrišča ln pomaga pri
16 reprezentancami lz vsega sveta pomerila za naslov svetovnih prvakov. Najboljši študenti SZ so velemojster Tajmanov, mednarodni mojster Spaski, mojstra Antošin in Sjuetin in kot rezerva mojstra Vasjukov In Nikitin.
Na košarkarskem turnirja mestnih reprezentanc Beograda, Ljubljane, Zadra in Zagreba v počastitev desete obletnice osvoboditve Zagreba sta bili predsinočnjim odigrani dve tekmi. Zagrebčani so premagali Zadr-čane 80:58 (37:26), Ljubljana pa Beograd 52:37 (23:16). Za Ljubljano je dal največ košev Zupančič (16).
Na mednarodnem nogometnem mladinskem turnirju v Zagrebu sta bili predvčerajšnjim odigrani nadaljnji dve tekmi. V prvi je enajstorica Splita zmagala nad Kladivarjem iz Celja
BOKS
Prvenstvo Slovenije za posameznike
Danes in jutri bo v Ljubljani tekmovanje za boksarsko prvenstvo Slovenije za posameznike — ali z drugimi besedami revija vseh najboljših boksarjev v Sloveniji. %
Ljubljana Že dolgo ni imela tako kvalitetne boksarske prireditve, saj bo po najbolj zanesljivih podatkih nastopilo v raznih kategorijah nad 80 tekmovalcev. Prijave so poslali vsi slovenski klubi, ^ razen Rudarja iz Hrastnika, med njimi največ Maribor in Branik i<z Maribora. Tudi ljubljanski društvi bosta imeli med kandidati za naslove precej številno zastopstvo.
Največ prijav je za nižje kategorije, kjer bodo najbolj zagrizene borbe v lahki, velterski in srednji kategoriji. Tekmovalcev bo približno toliko v vsaki: v mušji 8, v bantan-ski 9, v peresno lahki 8, v lahki 9, v polwelterski 9, v welterski 7, v polsrednji 7, v srednji 9, ▼ poltežki 4 in v najtežji 5
Tekmovanja bodo danes od 15. ure naprej s kratkim odmorom do pozno zvečer, jutri pa že ob 10. neri dopoldne ter vse popoldne s finali od 20. ure dalje. Prireditev je v Domu železničarjev poleg glavnega kolodvora.
belem rtiču se bo štafeta razcepila, tako da bo del s posebnim čolnom odplul proti Piranu in daije do albanske meje, drugi del pa bo po kopnem skozi Hrvatine, Elerje in Plavje odšel proti Sežani in naprej od karavle do karavle vse do Skadra. Letos bo prvič ponesla graničarska štafeta Čestitke predsedniku tudi iz novopriključenih krajev. Prihodnji teden bo iz Kopra odšla na pot tudi štafeta telesnovzgojnih društev »Partizan«, drugih športnih društev ia množičnih organizacij.
*
V Portorožu je bil v hotelu »Pala-ce< nocoj osrednji poslovilni večer v počastitev odhoda oddelka JLA, ki ga prirejajo odbor SZDL bodoče koprske komune in nekateri občinski odbori. Podobne prireditve bodo jg. tri tudi v Kopru. Dekanih in Piran*. Na nocojšnji prireditvi v Portorožu je nastopil tuoi pevski zbor koprske »Svobode«, predstavniki množičnih organizacij in pionirji pa bodo naši vojski izročili razna darila. J L.
dokončni ureditvi doma Partizana. Tudi v Srednji vasi ln Stari Fužini si bodo napravili igrišče za odbojko, saj imajo mrežo in žoge že kupljene. Blejska mladina bo pomagala pri dokončni ureditvi nogometnega igrišča, na katerem so tudi lahkoatletske naprave. Tudi v Gorjah bodo uredili prostor za nogomet. V 2ireh bodo vsi delali za ureditev prostora za domom, ki bo namenjen za razne igre, telovadbo in tekmovanja. Mladi delavci tržaške predilnice bodo gradili igrišče za tenis, pri Sv. Ani pa igrišče za odbojko, ki jo rada igra vaška mladina.
Tudi v Jeseniški komuni deluje že poseben štab, priprave pa so se že začele. Na Hrušici nameravajo graditi nogometno igrišče, kjer bodo tudi lahkoatletske naprave in ostala igrišča, težave pa imajo s sredstvi. Tudi na Jesenicah bodo morali nekatera dela izločiti, ker ni potrebnih sredstev. Mladina gornjesavske doline pa te dni razpravlja o načrtih. V Kropi bodo uredili športni prostor v okolici novega bazena in pomagaid pri ureditvi telovadnice.
Z vsakim dnem se kažejo nove potrebe zlasti po vaseh. Mnogo je namreč šol, ki nimajo prostorov za organizacijo raznih iger in slično, zato bo akcija v tej smeri šla v širino. Marsikje je krivo nerazumevanje kmetijskih zadrug, občine in ostalih organizacij, da delo ne napreduje uspešneje. Po zadnjem sestanku predsednikov in sekretarjev komunskih komitejev LMS Gorenjske, kjer so razpravljali o tem, se čuti, da akcija napreduje, ker so komiteji komun seznanili o tem vse osnovne organizacije.
R. M.
2:1 (1:1), v drugi pa sta Water is MUnchena in domači Elektrostroj igrala neodločeno 2:2 (1:1). Z enajstmetrovkami se je plasiral dalje Wa-ker.
PRVO KOLO ATLETSKE LIGE.
Danes z začetkom ob 10. uri bo na stadionu »Borisa Kidriča« v Celju tekmovanje mladih atletov in atletinj — članov Ljubljane ter KI ali va rja v okviru prvega kola zvezne atletske lige za mladince in mladinke. (Mladdnci-(-ke) Ljubljane odpotujejo ob 7.20 uri.
Namiznoteniški klub Ljubljana
prireja v počastitev 10-letnice osvoboditve II. namiznoteniški turnir za prvenstvo Ljubljane. Nastopajo člani(-ce), mladinci(-ke) ekipno in posamezno. Začetek danes ob 8. uri v stekleni dvorani ob Pražakovi ulici.
Cmomeljski atleti v Karlovcu
Cmomeljski športniki so bili zelo marljivi med prazniki, saj so kar tri rokometna moštva sodelovala v Ljubljani, odbojkarji so se znojili pod domačo mrežo, atleti pa so merili svoje sposobnosti v Karlovcu.
Tekmovanje v Karlovcu je veljalo hkrati kot izbirna prireditev za srednješolsko prvenstvo Slovenije, ki bo 22. t. m. v Celju. Glede na to, da je bilo tekmovanje za nekatere atlete prvi letošnji nastop, so rezultati zelo dobri. Omeniti moramo mladinca Zuniča in Simoniča, ki sta postavila nova dolenjska rekorda, in sicer prvi je skočil 171 cm visoko, Simonič pa je v teku na 1000 m porabil 2:42.2 minute. V metu kopja se Je izkazal Kastelic 54.12, v disku pa Gerkšič 38.82 m.	M.
CD*CDBOB010*CDiC310aC31C31C310«C3«CD
Sprejmemo
4 strojne ključavničarje,
dobre moči, po možnosti vojaščine proste. Plača po dogovoru.
Beflektanti naj se javijo ali zglasijo na upravi
Lesno industrijskega podjetja
LJUBLJANA, Parmova ulica 37, L trakt
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
OBOBOBOBOBOBOBOIOBOBOIOBOIO
TOVARNA ČEVLJEV
ŽIRI
razpisuje delovni mesti:
računovodje
industrijsko prodajne mreže z odgovarjajočo strokovno izobrazbo in najmanj 5-letno prakso, in
šefa normirskega oddelka
z odgovarjajočo izobrazno.
Plača ugodna - po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
Večje podjetje v Slovenski Istri išče za takojšnji nastop službe
ADMINISTRATIVNE URADNICE • DAKTILOGRAFU!JE
Plača po dogovora.
Pismene ponudbe * opisom dosedanje zaposlitve pošljite v oglasni oddelek pod šifro »Daktilografinja«
3537-A
Proslava v vzhodnem Berlinu
Eden za sestanek četverice
ŠAHOVSKI TURNIR V BUENOS AIRESU
Ivkov vodi še čvrsteje
Mladina Gorenjske gradi objekte
sportive mmm\ v n«
»Kaj je poveljnik? Ne lazite mi spet! Lagati — kakor Ovcin, kaj? Možje imajo važnejše opravke.«
»Poveljnik je ukazal, da mora vsa posadka zelišča uživati proti skorbutu. Veliko zalogo moram spraviti na krov.«
»Tako? Morate? No, tedaj to tudi storite! Nič nimam proti temu.« Waxell je s surovo kretnjo prijel Stellerja za jopič in ga stresel. »Zbiranje zelišč je Vaša stvar. Izpolnjujte svojo dolžnost! Mi imamo svoje. Razumeli?«
Plenišer je čepel na skalnatem panju in črtkal po svojih zemljevidnih skicah. »Šumaginovi otoki,« tako je označil ta mračni kraj. »Ubogi Šumagin!« Steller je zadel obenj. Pogledal je kvišku, kakor bi se bil zbudil iz globokega sna.
»Ste slišali to, Plenišer?«
»Da, po trohnobi zaudarja. Udje postajajo samostojni. Kaj hočete?«
»Ti neumneži! Slana voda, nobenega človeka za iskanje zelišč — Plenišer, to je konec! Meni se meša!«
»Zmešalo se Vam bo kakor Hermogenesu, ni res? Ne dražite oficirjev, Steller. S tem več pokvarjate kakor koristite — ali ne zapažate tega?«
»Toda jaz imam vendarle prav.«
»Jaz sem Vas imel za pametnejšega. Kadar boste spet kdaj kar koli vedeli bolje, tedaj povejte to meni. Jaz ne delujem tako razburjajoče in lahko to nekaznovano povem dalje kot svoje lastno mnenje. — Pojdite, pomagam Vam pri zbiranju.«
Vihar je izbruhnil proti poldnevu. Ovcin je pridivjal s svojimi možmi med hrumenjem in vihranjem izza skal. Nič ni bil našel. Dolgi čoln se je zibal v valovih ob bregu. Steller je oprtal prvega bolnika na hrbet in ga vlekel skozi curek. Vojaki in iskalci vode so prihiteli, nosili 90 bedna, hroma telesa kar moč nanagloma v splav. Besneča voda jih je oblizovala. Vpitje je prihajalo sem od jambomice: debele sidrne vrvi so se začele trgati. »Na morje moramo!« je rjovel Ovcin. »Tukaj nas bo na klečeh raztreščilo!« Bering ni utegnil poslušati Stellerjevih
pritožb. Maltsan in Kukuškin sta ga prenesla na palubo in ga trdo držala na zadnjem krovu. Silen vrtinec — prišel je od severovzhoda, se prevrgel na zahod, je pometel po morju, zadivjal nato od juga in potem spet od zahoda, v blaznih skokih in navalih. Bering je dal razviti nekaj pomožnih jader. Ladja se je vrtela okrog sidrnih vrvi, se umikala, potuhovala in zdaj pa zdaj za las natanko zdrsnila ob skalnatih robovih.
»Sidro kvišku, kapitan poveljnik!« je prosil Ovcin.
»Ne. Kitrova ne smemo pustiti na cedilu!«
Bering je opazoval najdebelejše vrvi. Še so držale. Manever je bil obupen. Vedno znova so se primikale čeri v pretečo bližino. Če bi se bila jambornica odtrgala, z nenadnim sunkom, tedaj bi bilo težko in malone brez upanja, da bi takoj prestregli vetrove. Šumagin, prvi mrlič... Ali naj se njemu pridruži še pet nadaljnjih mož, izpostavljenih brez skrbnega iskanja? Nemogoče.
Slednjič je zapihal veter iz severozahoda. Jambornica se je umirila. Zdaj je bilo mogoče menjati stojišče. Bering je dal ladjo za dober kos odmakniti od skal in ojačiti zasidranje. Bolniki so glasno kričali. Milo so prosili Stellerja, naj jih za naprej kar pusti ležati na pogradih. »V miru bi radi umrli,« je stokal Stepanov. »V miru, očka. Ubogi Šumagin bi še živel, če bi ga ne bili primorali na to strašno obrežje!« Vso noč so divjali vrtinčasti vetrovi, kričanje bolnikov je pretresalo ladjo, butanje valov je rukalo. Iz oblakov je pršel leden jesenski dež.
Toda v Beringovem počutju je kazalo na bolje. »Vaše zeliščne juhe, Steller!« Pristav je mislil na mnogo preskopo zalogo, na zastrupljeno vodo. Skupno z Ovcinom, Hessel-bergom in podoficirjem Jansenom je ostal pri poveljniku, dva dneva in dve noči dolgo. Megla, veter in dež... Kitrov se ni javil. Morje je bilo tako divje, da čolna sp*!oh ni bilo mogoče vnovič poslati v valove. Bering je ukazal v temi prižgati ognje na jamborih. Vsako uro so mornarji s trobili kričali proti otoku. Waxell je zmerjal vse križan, imenoval Kitrova
umazani izrodek, svinjo, vražjega sina. Ovcin je skušal izsiliti odhod; veter je vel zdaj od kopnega in bi jih bil hitro premaknil na odprto morje. Bering ga je mogel le s težavo pripraviti, da je umolknil. »Še enkrat bomo iskali, Ovcin. Brž ko se vreme izboljša. To smo pogrešanim dolžni.«
Tretji dan zarana so udarjali vetrovni sunki iz vseh kotov In vogalov otočja. Toča je bobnala po krovu. Bering je zapovedal dvigniti sidra. Toda ni šel v smeri proti morju, marveč primoral ladjo, da je odšla v varstvo obrežnih hribov. Mornarji v vrvju, mož ob veslu, posadka pri vretenu sidra — vsi so preklinjali Kitrova, ki bi ga bili najrajši raztrgali na kose. Obupano so se pehali, da bi jambomico proti vetrovom prepeljali v mirne vode. Ko je vihar za kratko odnehal, je Bering izkoristil priložnost in poslal Ovcina z dolgim čolnom na pot. Četa iskalcev je izginila v deževnem sopara. Ura za uro je tekla ob novem sidrišču. Tudi Ovcin se ni vrnil.
Ponoči se je veter stopnjeval do orkana. Ozračje je bilo kakor deroče vodovje. Morje in nebo sta se očitno zavrtela v divjem plesu. Tuljenje bolnikov je zamrlo. Waxell je grozeče odtopotal k poveljniku. Njegova usta in njegove oči so bile črne vdolbine. Samo hropel je še lahko. »Kapitan poveljnik, vsi so mrtvi. Ali naj torej pomremo tudi če mi? Proč odtod! Šumagin nas hoče k sebi — po nas sega. Kitrov, Rosselius, Ovcin — drag za dragim...« Kakor kremplje je iztegnil roke: »Dajte, da odjadramo, kapitan poveljnik!«
Bering je dvignil roko. »Tiho, kdo kliče?«
Orkan je piskal in tulil. Trzaje je gnal krpice človeškega glasu skozi noč. Z jambora je prihajalo ... Da, Nevodčikov je klical, opazovalec z vrha. »Dva ognja na bregu! Dva ojnja...«
»To so divjaki,« je zagodrnjal Waxell.
»Morda pa sta obe četi,« je premišljeval Bering. Počakal je in njegovi pogledi so skrbno premotrili vsak košček obrežja. Orkan je pojemal, še enkrat je tuleč zabesnel in se potem polegel. Počasi je izza skal prilezla dnevna svetloba.