STrTD I J 5K A BIBLIOTEKA
L JU? L J M A
St. 63 MtBlM pontojeaMOO.
v Trsta, t petek. 1 mara 192^-Leto
številka M eanfc
Letnik LIH
?U«t	ritki dM zfvtrftj mm poomtlel»ka. H*ro€nln»i x* t
3 me«*« t, 33.—i pol ItU L 38.'—, a»lo l«to L 75—, v teo>««.tro mi L 6.50 — Pondiih Herflk« 30 »t, — 0*U«niM u I bo prorton K Ikokorfl t kolon« (58 mm): «a trfortk« in obrtne oglas« L I—, M omtU :«Ie«, «hv*le, po«ia»Jt, vabila L 1J0. otfl*.« danarnih »arodor L
Oftiaai na prrl strani L 2—
EDINOST
Urtfniitvo in upravni! hro: Tr»t (3), nllca S. Franc«»co đ'Assiil 30, Telefon 11-57. Dopisi naj sa pošiljajo izključno ursdniitvn, oglasi, rekla-m^ci|a In dsnar pa npravniitvu. Rokopisi a« na vračajo. Nefrankh-ana pisma s« na sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*« Podurednlfttvo ▼ G o r i c 11 uilca Giosu* Carducci St. 1,U- Telef. It. 337.
Glavni v odgovorni uredniki prof. Filip Peci o.
H Maršal Armando Diaz
Pozaio predsinoinjim med j zu je bila naložena težka izadniimi vestmi nam je prispe- j ga vrhovnega PoveljniMvajnad
lo kratko obvestilo, da je mar-
šal Armando Diaz, zmagovalec odločilne bitke pri Vittorio Veneto, nenadoma preminul v Rimu, kjer je fcii pred krutkim izbolei na pljučnici.
Z maršalom Diazoni se Je preselil v večnost zopet eden največjih vojskovodij velike svetovne vojne, oče in tvorec ne samo nove, povojne Italije, ki se po pravici označa kot Italija VUtoria Veneta, temveč tudi najdirektnejsi tvorec vsega novega reda, ki je nastal v Evropi po zmagi zavezniškega orožja, v katero je vpletel tudi pokojni maršal Diaz eno izmed najslavnejših poglavij.
f Bolestna z<guba tega slavnega vojaka bo potopila radi tega v globoko žalovanje ne le vse nas, ctžavljane Italije, ne le slehernega italijanskega bojevnika iz svetovne vojne ter slednjega vojaka celotne oborožene sile Italije, — temveč tudi armade in narode vseh onih držav, ki so delile z Italijo v dnevih trdih preizkušenj dobre in slabe Ča-ge ter v' skupnem tovariškem naporu stremele za istim sijajnim cili^m zmage in slave.
Predvsem pe bo globoko pretresla tužna ve«t one narode, katerih usoda je bila najtesh-neje spojena z velikim delom pokojnega maršala. To so vse nasledstvene države, ki so vstale iz ru&evin bivše Avstrije, kateri je zadal maršal Diaz pri Vfttorio Veneto smrtni udarec ter s tem položil temelje novemu redu v srednji Evropi in stri okove, Vi so hladno objemale avstrijske narode skozi stoletja. NajodločilnejŠi ilpi v zgodovini teh narodov tvorijo takorekoč eno poglavje z zgodovino svetovne vojne na italijanski fronti, kjer je maršal Diaz izvršil svoje veliko in slavno delo.
Ta mož se je sed,;j preselil v večnost. Z njim je odšel eden ia-med največjih, proti katerim je sinrt pravzaprav brez moči, ker oni s smrtjo ne umrejo, temveč Že le začnejo svoje pravo legendarno življenje, ono življenje, ki so ga deležni le redki sinovi posameznih narodov, v pante-onih Italije in Evrope.
Ob mrtvaškem odru tega velikoga dinu italijanskega naroda se pobožno klanjamo tudi Slovani Italije. Slava spominu maršala Diazal *

Pokojni maršal Diaz se je rodil Neaplju 9. decembra 1861. Že v svojih mladih letih je kazal veliko veselje do vojaškega stanu. Z 20. letom je že bil artiljerijski podporočnik. Potem je naglo napredoval, kajti leta 18S4 je bil imenovan za poročnika in 1. 1890. je postal stotnik. Ob istem času je z izvrstnim u-spehoni dovršil tečaje vojne šole ter je bil potem dodeljen glavnemu štabu.
Prve vojne operacije, ki se jih je udeležil, so bile v Tripolita-niji ob Času italijansko-turške voine. Po njegovi želj: mu je bilo poverjeno poveijništvo 93. peš polka, kateri se je pod njegovim. vodstvom izborno izkazal.
Ko je stopila, i. 1915. Italija v vojno proti osrednjim državam, je vršil svojo službo v glavnem Manu, kjer ga je hoteL imeti vrhovni poveljnik Gadoma, dasi bi bil sam rajši poveljeval kaki višji enoti na fronti. To je dosegel še le leta 1916., ko je bil imenovan za poveljnika ar-maduega zbora III. armade, ki se je borila na Krasu. Armadni zbor generala Diaza se je nahajal veb čas na fronti od Sel na Krasu do Grmade, kjer so se bile najljutejše bitke. Posebno so se odlikovali njegovi polki pri Kostanjevici, Selih In Devinu. Že v »eh borbah se je izkazal general Diaz za enega izmed prvih vojskovodij italijanske armade.
Ko so Lili Nemci in Avstrijci prodrli fronto pri Kobaridu ta 1917.), st je morala umekniti tudi TI. aimada, ki je imela £lo tedaj same uspehe. Po umiku je zavzela armada nove položaje na Piavi in generalu Di»-
vsemi armadami .Italije. Prva njegova skrb je bila tedaj reorganizirati vsestransko vrste armade in utrditi ter obnoviti predvsem duh, ki je bil pretrpel hude pretresljaje. To nsaJogo je general Diaz izborno rešil, kar se je pokazalo v bojih, ki so sledili, posebno pa povodom avstrijske ofenzive v juniju leta 1918., ki je bila odbita z velikim uspehom. Medtem se je pripravljal general Diaz za odločilni spopad; do njega je prišlo koncem oktobra, ko se je začela odločilna bitka pri Vittorio Veneto. V onih dneh je general Diaz stri* zadnji odpor Avstrije in s to veliko in odločilno zmago je bila vojna proti
Avstriji končana a popolnim u-ničenjem njen© armade.
Dogodki so sledili potem fc veliko naglico. Avstrija Je »prosila za premirje, ki je bik) skle-
nteno 4. novembra 1918. Po prebiti Je zapustil zemeljski svet.
*" .	. i • • »ti "«r	1 i	M!_____.1 :__«0. rl
mirju je obiskal NJ. V. kralj Viktor Emanuel III. Trsi in 2 njim je prišel tudi marfial Dia*. Po končani vojni je obiskal general Diaz Ameriko, kjer je bil sprejet z navdušenimi svečanostmi. Ko se je vrnil, da Je i-menoval kralj za vojvodo zmage-
Ob Času fašistovsksga prevrata v 1.4922. ga je Mussolinl poklical v vlado kot vojnega ministra. V tem svojstvu se je
sabijeni junaki, ki spijo večni 'sen na belih pokopališčih ki na ogromni groblji v Redipugii-J4, sinoči vzbudili od trepeta kril dude svojega vojskovodje,
»Njegovo življenje bi se dalo dostojno opisati z eno samo besedo: dolžnost, ki je bdla njegova zvezda vodnica. Najlepše 6-zmačuje duh Armanida Diaza en dogodek iz njegove vojaške karijere: njegov prostovoljni prehod k pehoti, k oni plemeniti in mučeniški pehoti, ki ni ndkoil štela svojih mrtvih in nikdar merila svoje prelite (krvi. AjI-mando Diaz se je udeležil libijske vojne kot poveljnik pehote
niti in ob tej priliki Je bil v znak priznanja Imenovan* za maršala Italije.
Spominski govor načelnika vlade
na včerajšnji seji poslanske zbornice
Ili. i. bali lo to. UisU
ob mrtvaškem odra maiiala Diaza
RIM, 1. Nenadna vest o smrti maršala Armanda Diaza je povsod napravila najgloblji vtis in Jo izzivala splošno so&a-Ije. Čeprav so v Rimu šele jutranji li!?ti prinesli tužno novico, se je bala vendar pozno v noč razšlrfla po vsem mestu. Na stotina in stotine oseb j a romalo proi.* hiši žalosti v ul. Gian Battista Vico.
Prvi znaki influenčnega na^ pada, kateremu je slavni maršal podlegel, so se pokazali v nedeljo zjutraj. Maršal se je počutil slabega, tudi mrzlica se ga je lotevala, tako da je moral ostati v postelji. Bolezen sprva ni k?*7ala vznemirljivih znakov, pozneje pa se ji je pridružil še nap*, d pljučnice, kateri organizem ni mogel kljubovati. Diaz je namreč še vedno čutil posledice rane, ki jo je bil dobil 20. septembra 1912 v Libiji. V bitki pri Zanzuru mu je namreč krogla Šla skozi pljuča.
Tekom bolezni so mu stali ob -trani vojvodinja zmage, hčerke Ana in Irena, sin dr. Marcel in general Badoglio, ki tekom včerajšnjega dne ni zapustil bolnika. V poslednjih trenutkih so stali ob vzglavtju- maršala gen. Badoglio, pobočnik pokojnika kap. De Guidi, drž. generalni odvetnik Scamonetti, velik. maršalov prijatelj, ter zdravnika major Ippoliti in kap. D'Amico. Maršal Diaz, ki je bil globoko veren Človek, je sprejel tudf poslednja tolažila.
Do poslednjega trenutka je ohranil maršal popolno zaavest. Ob 19.15 je sprejel notarja Sta-me~a m mu izročil listino, ki vsebuje njegovo poslednjo voljo.
Vojvoda zmage je tudi po smrti ohranil v obrazu svojo resnost in dostojanstvenost. Med sklenjeni roki mu je bil položen rožni venec. Ob mrtvaškem odru gorijo štiri sveče. Šest višjih častnikov tvori častno stražo.
Kljub pozni uri so že včeraj prišli mnogi odlični dostojanstveniki. da se poklonijo pred pokojnikovim truplom. Med drugimi «o prišli predsednik senata Tittoni, vojvoda in vojvodinja Thaon di Revef, maršala Gdardino in Caviglia, admiral Acfcon, načelnik generalnega štaba general Ferrari, princi Fran, Ivan in Klavdija Ruspoli, general Vaocari, poveljnik rimskega armadnega zbora, ter generala Giovagnoli in Vanzo.
Danes zjutraj ob 8.45 se je pred Diazovim dvorcem ustavil avtomobil, iz katerega je izstopil Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega pobočnika gen. Cittadi-mija. Vladar je bil globoko gi-njen, ko je vstopil v mrtvaško sobo. Medtem ko so se vršile molitve za pokojnika, se je odigral prizor, ki je ganil vse nav-zočne. Kralj je pokleknil pred mrtvaškim odrom maršala Diaza in se je nazjokaL Ob odhodu je izrazil svoje sožalje rodbini, nakar se je v veži še podpisal v register, ki je že poln podipisov.
Kmalu nato so prispeli izra-
posvetil delu za reorganizacijo in tekom te vojne je bil težko armade na podlagi izkušenj iz j raanjen v boju, ko je stal na čelu svetovne vojne. Iz zdravstvenih j svojih čet. Medtem so se zbirali razlogov pa se je moral uanel$- nad razcepljeno in razdvojeno --	—11	-v Evropo temini oblaki, ki so na-
znanjali skorajšnjo nevihto. Svetovna vojna je našla Armanda Diaza na Čelu siennuske brigade. Prva leta vojtne Je preživel v tihem in skoro neopaže-nem izpolnjevanju srvojih dolžnosti. Kot tak se je udeležil naskokov na Krasu in se boril kot junak med junaiki im je bil drugič ranjen.
«Tako je preživel vse dni do oktobra 1917., ko je krik alarma pretrosil poveljnike in podrejeno jim vojsko ter narod, Ko je bilo na bregovih Piave izstavljeno prodiranje sovražnika, evo vami Diaza, ki stopa, postavljen z veliko modrostjo na čelo armade- Poznejši dogoditi so dokazali, da izb*ra ni mogla biti srečnejša. Narod se je strnil v eno samo mogočno duševno celoto, invalidi so se povrnili v okope, sSmovi so zasedli izpraznjena mesta očetov, veterani so proglasili za geslo svojega navdušenja besede, katere je napisal neptozaian priprost vojak: „Bolje je živeti en sam dan Življenje leva, nego sto let življenje ovac**.
«Diaz, revčki organizator ail, je bil globoko prežet od verskega. čuta. Kot tak Je takoj spo-enal, da vojak ne sme biti samo slepo orodje za dosego priznanja, marveč da je treba računati z njegovo dušo, katero je treba ravno tako vežbfifti kot telo. S tem spoznanjem je dokazal Diaz svoje velike poveljniške sposobnosti.
»Julijska bitka, ki je bila ena izmed odločilnih bitk v svetovni vojni je pokazala, da je postala italijamska vojska moralno in materijalno oborožena, da si je prav labko spet pridobila izgubljeno ozemlje in priborila zmago. Oktober 1928. Bliskoviti naskok na Piavi. Po-raa sovražne armade. Buletin z dne 4. novembra. Ob koncu strani je bilo vdolbeno kratko in rezko ime vojskovodje, ki o-stane na vekomaj v zgodovini domovine.
«Vojna je končana. Krvava vojna je končana in nastopa u-ra diplomatov, o krvavih žrtvah suhi računi. Toda pustimo to, ker drugače postane naša grenkoba še večja.
«Pa je vojna v Italijd zares končana? Še ne. Treba je boriti se po trdih ulicah proti nevednosti vtlad in azi'jatskim iluzijam množic, da se očuvaj o pravice in še bolj duh zmage. Mladina, ki se je borila v okopih, se zbira pod znamenjem rimskega in fašis-tovskega svežnja v nove bojne vrste. Armando Diaz, ki je moral molče trpeti in od daleč gledati, osamljen in skoraj pozabljen, j>rofa-nacijo zmage, je s svojim srcem na strani mladih fašistov, na strani nove Italije, Italije Vit-torija Veneta, k.i prešteva v Neaplju svoje vrste, predno zavzame z njama Rim.
«Nov& doba nastopa in Diaz je z njimi ter prevzema vojno ministrstvo. Mar je mogel stvarnik zmage doprinesti fa-ŠJizmru lepši in svečanejsi dokaz simpatije in solidarnosti? Nikoli pozneje se ni izneveril svojim simjpatijam Ju, solidarnosti. Ko so plaši j va srca. oma-govala, ko so nezavedne duše podvomile, Diaz ni nikoli, in bil je vedno lojalen zagovornik režima. Tega se fašisiti dobro zavedajo, teg£i črne srajce ne bodo nikdar pozabile. Sedaj je veliki stvarnik zmage prestopil prag večnosti. Stara rajna iz Zauzu-ra je skrajtšala njegovo agonijo. Njegova zemeljska pot ie končana. Jutri bodo grmeli topovi, jutri bodo plapolale s
zit svoje sožalje poslaniki Francije, Anglije in Amerike, ta njimi pa rirntaki guverner knez Spada-Po te naaani.
Ob 11.10 je prispel v avtomobilu načelnik vlade odl M ust solini, katerega, je spremljal državni podtajnik v ministrskem predsecbiištvu on. Gduaata. JOn-Mussolini se }e podpisal v knjigo, nakar je vidno ginjen izrar zil dr. Marcelu Diazu sožalje y imenu vlade in celokupnega i-t al i ja nekega naroda. Podal se je nato k mrtvaškemu odru, kjer je ostal delj časa v pobožani zbranosti. Pozneje so prispeli v hišo žalosti tudi zastopniki senata in poslanske zbornice.
Ogromno število drugih državnih civilnih in vojaških dostojanstvenikov je prišlo iskazat poslednjo Čast pokojnemu maršalu. Pred dvorcem pa tabori že ves dan velika množica meščanov.
V znak sožalja je bilo odgođeno sklicanje odborov poslanske skupščine, ki bi se bili ino-radi sestati v soboto. On. Gaser-tano je pokojnikovi rodbini poslal sožalno brzojavko v imenu poslanske zbornice.
Pogreb se bo vršil t soboto na državne stroike
^GUede pogreba se je kralj že tekom dopoldneva domenil z načelnikom vlade on. Mussolini jem. Sklenjeno je bilo, da se bo pogreb vnšil v soboto zjutraj ob 10. uri na državne stroške. Kakor ge predvidevati Q>0 'poslednja pot maršala Armanda Diaza veličastna. Pogreba se bodo uradno udeležila zastopstva viseh oboroženih sil Italije, ki se bodo zbrala v Rimu.
Seja poslsnsiie zbornice
RIM, 1. Ker se je že v naprej vedelo, i da bo današnja seja poslanske zbornice posvečena spominu maršala Armanda Diaza, so bile dvorana in tribUr
ne že precej dobro zasedene, ko je predsednik Casertano ob 16. uri otvoril sejo. Posebno dobro sta, bili zasedeni dvorna in častniška tiri buna. V ministrski klopi in oni državnih pod tajnikov je bito opasziti skoro vse ministre in državne podtajnike. Med čitanjem z a,pisni ka o včerajšnji seji je priđel v dvorano ministrski predsednik on. Mussollhi.
Po prečitanju zapisnika so se dvignili poslanci in občinstvo s svojih sedežev in je povzel besedo predsednik Casertano^ ki je naznanil zbornici z globoko žalostjo smrt maršala Italije Armanda Diaza. Po kratkih predsednikovih besedah je prosil za hesedo načelnik vlade, ki je podal med splošno pozornostjo in zbranostjo zbornice naslednji spominski govor;
«Spoštovani tovariši! Od onega trenutka, ko je bila anretu naznanjena smrt vojvode zmage in maršala Italije Armanda Diaza, je objela ves italijanski narod globoka žalost, še bolj globoka žalost pa objema bojevnike velike vojne, ki ao pod maršalovim vodstvom preživeli največjo tesnobo in nebedko zaupanje v zmago. Danes je dan žalosti za vse borce, ki so planili iz jarkov, za vse vojake Italije, in morda so se tudi nepo-
slavo pokrite zastave polkov in natfod bo s hvaležaio mislijo pozdraviti (svojega (poveljnika, ki pričenja živeti svoje drugo nesmrtno življenje v nebesih zgodovin e.»
Seja wMm v znak lalssii
Rimski listi o pokojnem maršalu
Po govoru »načelnika vlade je predlagal predsednik Casertano, da se seja v znak žalosti prekine. Njegov predlog je bil seveda enoduSno sprejet. Ker se hoče poslancem dati možnost, da se udeležijo pogreba, se bo vršila prihodnja seja še le v soboto popoldne.
Današnji rimski listi posvečajo večino svojega prostora življenjepisu, -zaslugam in vojaškim Činom pokojnika, čigar
AngieSki poziv
za sporazum med Italijo in Jugoslavijo
LONDON, 29. Tukajšnji «Ti-mes» priobčuje poročilo svojega beograjskega poročevalca, ki pravi, da je nujno potrebno, da Jugoslavija uredi vprašanje svojih odnošajev z Italijo. Če zadeva nettunakih konvencij ne bo rešena do julija, pravi poročevalec, tedaj bo Italija le stežka pristala na nov odlog. V poročilu so navedeni vsi razlogi, radi katerih bi morala Jugoslavija aboljšati svoje odnošaje z Italijo, saj zavisijo od teh tudi jugoslovenski odnošaji z Madžarsko, Grčijo in Bolgarsko. Napetosti v teh odnosa jih upli-vajo^po poročevalčevem mneM nju neugodno tudi na gospodarski položaj Jugoslavije, sploh je edino v njeno korist, da s čim večjo vnemo pripravlja sklenitev sporazuma z Italijo.
Nettunske konvencije, se glasi v nadaljnjem poročilo, ne tvorijo nepremagljivih teŽkoČ. Bistvene težave tičijo edinole v obstoječem nezaupanju, ki je nastalo povodom tiranskega pakta.
Poslanski klul) KDK.
s« nI udeležil včerajšnje seje narodno skupščine
BEOGRAD, 1. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10.30. Radi izključitve Stjepana Radića od treh sej se v znak prortes-ta poslanci KDK niso udeležili današnje seje. Pa tuidi današnja seja j.e bila precej viharna.
Po prečitanju zapisnika je zahteval besedo zemljoradnik Tupanjamim, ki je podal med drugim tudi naslednjo izjavo: «Gospod predsednik in celokupna Vladna večina dobro pozna Radića, toda dr. Perić ni smatral za potrebno, da ga o-pomni ali na kak drug naTin kaznuje, kalLor pač določa skupščinski poslovnik, če je Radićeve izjave res smatral že za žaljive. Toda mi vsi vemo, da je Radić že pogosto uporabil mnogo hujše in ostrejše izra<ze, ne da bi bil radi tega pozvan na odgovor.»
Med govorom poslanca Tu panj anina je prišlo med zemljoradnik! In vladno večino do o-strejših besednih spopadov. Predsednik dr. Perić je nekaj čaisa skušal miriti razburjene duhove, končno pa je odvzel govorniku besedo ter odredil prehod na dnevni red. Podelil je besedo ministru socialne politike Cedi Radoviću.
Minister Ceda Radović je bil vsled splošnega hrupa spočetka nekoliko zadržan. Ko pa se je nemir v narodni skupščini polegel je odgovoril na interpela^ cijo poslanca Petejana glede deficita okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter je naglasil, da so navedbe iroterj>elanita netočne.
Novo jugoslovemsko poslaništvo
BEOGRAD, 1. Vlada je sklenila, da ustanovi v Buenos Ai-resu poslaništvo. Za poslanika bo imenovan sedanji generalni konsul Ivan Grisogono.
Radić DA dvora
BEOGRAD, 1. Danes ob 15. je bil sprejet na dvoru Stjepan Radič. Njegova avdijenca je trajala do 16.30, nakar je Radić takof odšel v klub KDK, kjer se je nato vršila seja, na kateri je Radič poročal o poteku svo^
ime je tako tesno združeno s poslednjo svetovno vojno in njenim zmagovitim iaidom. Z vseh posdopij visijo žalne zastave. Pred vilo pokojmika pa valovi neprestano velika množica, da odda poslednji pozdrav onemu, ki je izvojeval Italiji zmago.
Raz u m/1 j ivo je, da pod vtisom smrti vojvodo stopila vsa zunanoe- in notranjepolitična vprašanja docela v ozadje. To velja tudi za znano polem'Jto protiitalrijaniskih manifestacij v avstrijski zvezni zbornici; današnji listi namreč prinašajo la kratke izvlečke iz inozemskih časopisov. Zato pa se s tem večjo nestrpnostjo pričakuje govor, katerega bo imel glede te zadeve ministrski predsed^ nik v soboto popoldne v poslanski zbornici.
jo avdijence. Novinarjem ni hotel dati nikake izjave.
General Bcdreio pri dr. Marin-koviću
BEOGRAD, 1. Danes popoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinkovića italijanski poslanik general Bo dr ero, ki je ostal z njim nad eno urnem razgovoru.
Konferenca jagotloveasklh ministrov o novem posojilu
BEOGRAD, 1. V vladnem predsedništvu sa je vršila danes opoldne dolgotrajna koi>-fer ene a med' Vukičevićem, du\ Markovićem in dr. Marinkovi-ćem. Kakor se doznava iz vladnih krogov, so ra.zrpravljali na tej konfemicl o inozea ijakem posojilu ter se posvetovali o sestavi tozadevfaega zakon/ske-ga načrta, ki ga namerava vlada v kratJkem predložiti narodni skupščini.
Vprašanje moUicrsklii optonfov na RoaiuDSl<em
Romanska nota madžarski vladi
BUKAREŠT, 1. Tukajšnji liati so priobčili besedilo note, ki jo je dal romunski zunanji minister poslati vladi v Budimpešti. Nota vsebuje načrt o ureditvi vprašanja madžarskih optantov, ki prebivaj« v Romuniji.
Nota pravi, da je romunska vlada pripravljena v denarju povrniti škodo, ki so jo utrpeli madžarski državljaii, ki so jim bila povodom agrarne reforme na Romunskem deloma zaplenjena njihova posestva. Madžar&ka vlada pa bi morala glasom te note spro-jeti principielne sklepe, ki jih jo sprejel svet Družbe narodov v tem pogledu.
Če bi bil v tem zmislu dosežen sporazum, potem bi so morala u-staviti vsa sodna postopanja, ki so jih uvedli madžarski državljani V tej zadevi proti romunski vladi. Svota, ki jo namerava plačati romunska vlada madžarskim optantom, pa bi se krila z reparacijski-mi dajatvami Madžarske, kot jih določa trianonska pogodba iri ki bi se pričele izplačevati od leta 1930 daljo.
Romunski politični krogi tolmačijo noto ministra Titulesca kot zn;»k skrajne popustljivosti, katero je pokarala še tik pred pričetkom zascnlanja sveta Družbe narodov, ki se bo moral 7. zadevo madžarskih optantov na Romunskem ponovno baviti.
Na svojem zasedanju v septembru lanskega leta je svet Družbe narodov kljub temu, da so pomenili njegovi sklepi v bistvu zmago tozadevnega romunskega stališča, vendar priporočil obema prizadetima strankama, naj do decembra medsebojno in po prijateljsko rešita to vprašanje. Spričo bolezni romunskega zunanjega ministra ta sporazum ni bil dosežen. Takrat, nekaj dni pred zasedanjem sveta v mesecu decembru namreč, jo romunska vlada obvestila tajništvo Družbe narodov v Ženevi, da sprejema sklepe sveta Družbe narodov. Madžarska vlada jih je takrat odklonila in je ostala pri svojem stališču, Češ da bi moralo razsoditi glede vprašanja mešano madžarsko - romunsko sodišče, ne pa svet Družbe narodov. Istočasno pa jo predložila romunski vladi tudi načrt o "ešitvi tega spornega vprašanja na prijateljski podlagi. Ilo-n^unska vlada je ta predlog odklonila. to pa raditega, ker je vseboval zahteve, ki jih je stavila Madžarska Že v Ženevi pred svetom Družbe narodov, katere pa je slednji zavrnil, ker so bile baje neutemeljene.
Nem katoliška cerkev v Eritreji
AS MARA, 1. Ob navzočnosti guvernerja Eritreje je danes zjutraj posvetil apostolski vikar novo katoliško cerkev. Ceremoniji so prisostvovali mnogi zastopniki obla« stev.
\
II
<£DINOSTi
V Trstu, dne 2. starca 1928.
Ifoud ameriška nota
glede pogodbe o trajrvem mira jWAjSHINGTON, 29. Državni tajnik Kellog-g j© izročil francoskemu poslaniku Clandelu novo noto glede •klenitve mirovne pogodbe med največjimi državami na »vetu. V eVoji noti pravi Kellogg, da so pogajanja že toliko napredovala, da bi ae moglo vprašanje načeti tudi s praktičnega vidika.
V nadaljnjem pa pravi, da Francijo Družba narodov, v kateri je včlanjena, pa tudi lokarnska in druge pogodbe ne morejo toliko vezati, da ne bi prevzela obveznosti ki bi jih nalagala mirovna pogodba, ta katera se sedaj vodijo pogajanja, to je vendar ona sama v lanskem juniju dala iniciativo za ekienitev take pogodbe. Pogodba med več državami in pogodba med dvema državama pa se po Kellog-govem mnenju razlikujeta po stopnji ne pa bistveno.
PARIZ. 1. Tukajšnji politični krogi so spričo poslednje Kellog-gove note precej vznevoljeni. Ugotavljajo. da ta nota sicer ne izključuje nadaljnjih pogajanj, da pa ne dopušča nikakega upanja več, da bi se mogel doseči kak sporazum.
M!?n imm ^stoma
radi pcžara v Moriagu
TREVISO, 1. Sodna oblast je zaključila preiskavo radi groznega požara v kinematografu M ori aga, kjer je 38 oseb izgubilo življenje. Ugotovile so so posamezne odgovornosti in na podlagi preiskave je bilo uvedeno sodno postopanje proti komedijantu Faustu Bragi, staremu 00 let, ki je bil lastnik
kinematografa in se aq£aj nahaja v zaporih; proti njegovemu 28-letnemu sinu Piru, kinematografskemu operatorju, ki je pobegnil; proti njegovi 25-letni hčerki Alice, ki se nahaja v zaporu; proti pote&tatu Sante Dorigu, ki je bil odstavljen. Vsi ti bodo morali odgovarjati radi zločina proti javni varnosti, o katerem govori čl. 311 kazenskega zakonika.
Proces se bo pričel Že 5. t. m.
Nori ukazi
RIM, 1. D&nfa&nija. «Gaazetta Ufficiale» prinaša med drugimi tudi kr. ukaz z dne 3. novembra 1927., s katerim' se priznavajo v smislu kr. ukaza z dne 13. avsgu&ta 1926. Št. 1907 pravila vodnega konzorcija za trži-ško polje s sede&em v Rontkih.
Hud požar.
FIREiNZE, 1. V skladišču neke predilnice v Fiesole je izbruhnil požar, ki se je razširil z neverjetno naglico. Plameni so presenetili kakšnih dvajset mladenk, ki so delale v prvem nadstropju. Da si rešijo življenje, so morale poskakati skozi okna; pri 4em jih je bilo več ranjenib.
Minister Titnlescu odpotoval v ženevo
SAN REMO, 1. Romunski zunanji minister Titulescu je včeraj sprejel nemškega poslanika, ki je prispel iz Rima, da se sestane z g. Titulescom. Baron von Neurath jc že včeraj spet odpotoval v Rim. Minister Titulescu pa je danes odpotoval proti Milanu, odkoder s odpelje v Ženevo.
DNEVNE VESTI
Žalovanje v Trstu
Povodom smrti maršala Dia-za si je nadel Trst v znak žalovanja žalno obleko. Po vseh u-licali &o izvesene številne žalne zastave na pol droga, ovite v Črnino.
Vse javne predstave in prireditve, ki so se imele vršiti danes zvečer, so v znak žalosti odpovedane.
Nj. E. general Feirario, poveljnik. • Tržaškega armadnega zbora, je ob priliki smrti Njj. E. maršala Diaza izdai na svoje čete naslednji proglas:
«Častniki, podčastniki in vojaki Tržaškega armadnega zbora!
Umrl je Vojvoda Zmage, Veliki General, katerega je doletela Čast, da je prevzel poveljstvo nad italijansko Vojsko, prerojujočo se po porazu, da jo je povedel zmagovito do svetih mej ter da je izdal na Nacijo tisto vojno poročilo, ki je navdalo in. šc vedno navdaja z navdušenjem vse Italijane.
S pridržkom, da vam naizna-nim nadaljnja navodila Vlade, vas pozivam, da se z dejanji in s srcem udeležite žalovanja Njegove plemenite Družine, katero je veliko žalovanje Domovine.))
Ena izmed tržaških ul!c bo nosila ime maršala Blaža
1'od predsedniStvom poteši a to-vega namestnika odv. Cuzzi-ja se je vršila včeraj v mestni palači izredna j?eja, na kateri se je razpravljalo o tem, kaku naj se tržaško mesto udeleži mrtvaških slavnosti, ki bodo izkazale pokojnemu maršalu Diazu. Sklenjeno je bilo. da se poveri senatorju Pitaccu naloga. da izrazi vdovi vojvodinji Diaz sožalje v imenu tržaške občine in mesta; dalje, da zastopa tržaško občino pri pogrebu velikega vojskovodje. Na njegovo krsto bo položen v imenu tržaškega mesta venec. ki ga bo ponesla v Rim posebna deputacija.
Končno se je sklenilo, da so o-vekoveči spomin maršala Diaza s
tem, da bo ena izmed tržaških ulic nosila njegovo ime.
Vdovi maršala Diaza je bila odposlana sožalna brzojavka.
t Dr. MotkoTrfoajsflf
V sredo zjutraj je nenadoma preminul v Voloskem odvetnik dr. Matko Trinajstić. Pokojnik je spadal k oni vrsti mož, ki so e svojim delovanjem na političnem in gospodarskem polju -začeli orati ledino med našim narodom v Istri ter si s svojim neumornimi trudom in vzorno požrtvovalnostjo stekli neminljive zasluge za svoje ljudstvo kot njegovi buditelji in zaslužni dobrotniki.
Pokojni dr. Trinajstić se je rodil v Vrbniku 4. februarja 1866. Srednje šole je dovršil na italijanskih gimnazijah v Zadru in Splitu. Po maturi je študiral dve leti bogoslovje v Gorici. Nato je izstopi! iz semenišča ter se podal v Prago, kjer se je vpisal na modroslovno fakulteto. Po enem letu pa je prešel na pravno fakulteto, in sicer je študiral potem v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil promoviran za doktorja prava.
Po končanih pravnih študijah je stopil v sodno prakso, ki jo je vršil v Trstu, Vodnjalu in na Krku. Od 1. 1890. do 1900. je bil odvetnik v Buzetu. Toliko kot odvetnik kolikor kot Človek in narodnjak je bil deležen tu velike ljubezni in spoštovanja s strani ogromne večine naroda imenovane občine, katera ga je izvolila za Župana, a pozneje je bil izvoljen tudi za poslanca v koprsko - buzetskem okraju.
Kot buzetski Župan je storil zelo mnogo za občino, a kot narodni poslanec se je posebno trudil za gospodarsko povzdigo ljudstva. Ko se je preselil s svojo odvetniško pisarno v Volosko, je bil tam tajnik okrajne gospodarske zadruge in si je stekel s svojim delovanjem velike zasluge. O gospodarskih vprašanjih je tudi mnogo pisal, predvsem v «NaŠi Slogi.»
Pred tremi leti mu je bila proS-nja za državljanstvo odbita in s tem je zgubil pravico do izvrševanja odvetniškega poklica v Italiji. Radi tega je preložil pisarno v Kastav, kamor je hodil vsak dan iz Voloskega, kjer je stanoval tudi po izgubi državljanstva. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4. uri.
Za pokojnim dr. Matkom Trir najstićem žaluje obenem s kruto
prizadeto družino tudi ves naš narod v Istri, kateri bo ohranil njegov spomin v trajni hvaležnosti in
ljubezni.
ZA OBVEZNO ZAVAROVANJE PROTE DELAVSKIM BOLEZNIH
V ministrstvu za korporacije m nacionalno gospodarstvo se izdelujejo pravila za izvajanje zakona o obveznem zavarovanju proti boleznim, dobljenim na delu.
Cim bodo končana tozadevna proučevanja, ki jih vodi komisija, sestavljena iz zastopnikov delodajalcev in delavcev, se bo dopolnil^, z novim zakonom te vrste.
Poroke, rojstva ln smrti v Vrst« f
mfantlgro
V minulem februarju se je rodilo v našem mestu 340 oseb, umrlo jih je pa 328. V primeri z mesecem januarjem, tekom katerega se je rodilo 360 oseb, umrlo pa 966, je torej dtevilo rojstev nazadovalo, a s krči k) se je pa tudi fttevilo mrtvih, tako da fftevilo rojstev v minulem mesecu nadkriljuje Število smrtnih slučajev, d očim je bilo to v januarju narobe. Prebitek rojstev (17) je sicer neznaten, a vendar' krije tudi deficit, ki ga je bilo zaznamovati v januarju, tako da skupno Število rojstev v obeh mesecih nadkriljuje skupno Število smrtnih slučajev v isti dobi. Tudi število porok je v minulem mesecu narastlo v primeri z januarjem; poskočilo je od 123 na 154.
Rojstva smrti ln poroke ▼ Trstu
dne 29. februarja 1928.
Rojeni: 14 (med njimi 1 mrtev);
mrtvi: 14;
poroke: 2.
Iz tržaškega življenja
Kolesar proti avtomobila
14-letni Josip Štor, stanujoč na Vrdeli - Sooglietto Si. 112, si je včeraj popoldne izposodil pri nekem mehaniku v ulici Giulia kolo ter Sel kolesarit z njim po raznih ulicah. Oči vidno pa ni bil dovolj izurjen v kolesarski1 umetnosti, kajti ko je okoli 16. ure privolil iz ulice Giotto v ulico Gatteri, je zavil tako nerodno, da se je zaletel od strani v neki avtomobil, ki je vozil proti ulici Rattisti. Seveda se je nerodni kolesar pri tem prevrnil s kolesom vred. Pri padcu se je pobil po desnem boku, a ne nevarno. Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. — Nato je bil prepuščen domači negi.
Nezgoda pri dalm
Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolniSnico 58-letni kamnosek Alojzij Buzzi, stanujoč pri Sv. Alojziju-Chaadino št. 860; imel je precej hudo rano pod desnim očesom, ki jo je zdravnik smatral ozdravljivo v 8-10 dneh. -Mož je povedal, da mu je pri delu v justični palači priletelo v oko neko železo, ki je odskočilo, ko je razbijal po njem s kladivom.
Aretirani ▼lomilci
Kakor smo svojčas poročali, so se v noči od 8. na 9. januarja t. 1. neznani zlikovci vtihotapili v menjalnico na glavnem kolodvoru ter vlomili v tamožnjo blagajno, iz katere so ugrabili znesek 40.000 lir, deloma v gotovini, deloma v raznih vrednostnih papirjih.
O tatvini je bila obveščena kve-stura, ki je poverila svojim najboljšim agentom nalogo, da izsledijo zlikovce. Ta naloga res ni bila lahka, kajti vlomilci niso pustili razen razparane blagajne za seboj skoro nobeTp«"*. <3Wlu. r.o vendar so jo policijski organi rešili z najboljšim uspeaom. iJo marljivem poizvedovanju so namreč dognali, da se v gostilni «Ai Giardini» v ulici Molin grande sestajajo razni sumljivi elementi. Med njimi je tbil tudi neki Just Salatei, o katerem so zvedeli, da je ponovno skušal podati neke vrednostne papirje, ki jih je bil ponudil tudi nekemu tržaškemu menjalničarju. Ker so sumili, da so dotični vrednostni papirji tatinskega irvora, so Salatei a aretirali in odvedli na kvesturo. Tam se je kmalu izkazalo, da njihov sum ni bil neupravičen. Pri zaslišanju je Salatei po dolgem obotavljanju priznal, da je
vrednostne papirje dobil od z likov-cev, ki so izvršili tatvino na glavnem kolodvoru. Na podlagi njegovih izjav se je policijskim organom kmalu posrečilo izslediti in spraviti na varno celo zlikovsko družbo, ki so jo tvorili neki Marij Boni ven to, njegov sin Herman, gostilničar Roman Damiani, čr k os tave c Marij T<*ppan in neki Blaž Pin-ter. Pri preiskavi v gostilni «Ai GiardinJ* so policijski organi našli del ukradenih vrednostnih papirjev, ostale pa so jih našli pri Salateiu.
Vesti zJioriSkega
Goriške mestne vesti
tefa farrferalnega odbora kmetijskega urada ▼ Gorici
Na seji izvrševalnega odbora kmetijskega urada v Gorici se je med drugim sklepalo tudi o tem, da tolminska sekcija vzame v Tolminu v najem kos zemlje, ki bi služil kot poiskusno polje za ta-mošnjo cono. Vodja tolminske sekcije kmetijskega urada si nabavi avtomobil.
Nora ofc&aa -Sveti Krii vri Ajdovščini.
Kot smo že javili, so se na podlagi kr. odloka z dne 5. februarja 1928. združile s 1. marca t. I. naslednje občine: Sveti Križ pri Ajdovščini, Skrilje in Velike Žablje v eno samo občino z uradnim nazivom »Sveti Križ pri Ajdovščini«.
Način združitve zgoraj omenjenih občin v eno samo je sledeč:
Združitev se je izvršila dne 1. marca 1928. S tem dnem je prenehala funkcija poteštatov teh občin in upravo nove, združene občine je prevzel prelekturni komisar, dokler ne bo imenovan po zakonu nov poteštat.
Vsak postavljen poteštat je moral zaključiti račune do 29. februarja 1928 in jih izročiti prefe-k turnemu komisarju združene občine, ki bo potem prenesel te račune v računske knjige nove občine, tako da bo sklepni račun občine Sv. Križ za leto 1928 obsegal tudi račune vseh treh občin v računskem lotu 1928 do trenotka, ko se je izvršila združitev.
Prefekturni komisar bo moral tekom meseca marca leta 1928 napraviti celoten proračun za leto 1928.
I sto tak o bo moral prefekturni komisar poskrbeti, da se kar najhitreje združijo vsi ostali občinski uradi v enega samega v Sv. Krilu.
Določiti bo moral v najskrajnejšem slučaju tekom dveh mesecev novo upravno osobje nove občine, ki ga bo moral potrditi še upravni odbor za gorišiko pokrajino — ter odsloviti uradnike prejšnjih občin, v kolikor jih ne sprejme v novo občino.
Kar se tiče davkov, taks in daca ostane začasno de pri starem, dokler ne pretečejo pogodbe.
Za leto 1928 se bodo lahko določili za posamezne oddelke združenih občin prenehajo delovati s 1. bili v veljavi leta 1927.
Skupna davčna podvržnost® se mora izvršiti v vsakem slučaju s 1. januarja 1829.
Dobrodelna udruženja posameznih občii prenehajo delovati s 1. marca 1928. Provizoriju o upravo dobrodelnega udruženja nove občine vodi prefekturni komisar.
Istotako postanejo brezmočne s 1. marca 192S vse komisije posameznih občin.
Prefekturni komisar nove občine bo poskrbel za nova imenovanja po odredbah, ki so v veljavi.
Kat astralni in zemljeknjižni uradi bo pooblaščeni, da premene na ime Sveti Križ pri Ajdovščini vse nepremičnine, ki so bile vpisane sedaj pod Skril je in Velike Zabije.
Včerajšnji krompirjev sejem
Tudi včeraj je bila kupčija s semenskim krompirjem na novem izvoznem trgu zelo živahna. Že zjutraj v zgodnjih urah se je ia-polnil trg z vozovi, polnimi krompirja. Cena krompirju je bila zjutraj Se precej visoka, segala je celo nad 80 lir za kvintal. Pozneje se je prodajal krompir boljše vrste od L 75 do 80 kvintal, slabše
kakovosti pa od 60 lir dalje. Prodalo se ga je precej.
Pridno jih love
Policijski agenti so iz Gorice sicer že precej izčistili razne Venerine hčerke, ki si dovoljujejo preveč svobode, vendar morajo tu pa tam še vedno kako prijeti. Te dni so jih spravili kar tri hkrati v zapore: Neko Bruno Pettarin, staro 20 let, neko Marijo Cekuta staro 26 let, iz Podgore ter neko Franči-ško Stanta.
IZ SV. KRIŽA PRI AJDOVŠČINI Smrtna kosa
V soboto, dne 25. februarja, smo pokopali Lojzko Trevižan, eno izmed naših pevk. Preminula je v cvetju življenja, stara komaj 19 let. Zapustila nas je, ko je bila še ledena zima in ni dočakala lepe pomladi. Podlegla je zavratni bolezni — jetiki. Kako je bila Lojzka priljubljena domačinom in predvsem Cerkvenemu pevskemu zboru, je bilo videti od množice vaščanov, ki jo je spremljala na njeni poslednji poti. Cerkveni pevski zbor ji je podaril na grob tri vence. —
In vendar draga, ločili smo se od tebe, ko si bila Že mlada, ko ti je duša še snivala lepe sanje in ti je bilo življenje pričakovanje. Zapeli smo ti zadnjo nagrobnico, in solze so nam zalile oči, ko smo te zapustili. —
Spavaj mirno spanje tam v domači grudi. —
Pevski zbor.
ISK lil
III BB!
kMi uselžsi Mu narav?
brat Frančišek
bolje poznan pod sladkim ixne<» no m
j?. Mi Iti,
ker vsako dejanje je bilo sveto, ker vsak njegov Jiapočetek jo bil posvečen, kakor vera, ki__ga je vodila, kakor kr&čanski ideal, ki ga je razlikoval od milijonov in milijonov ljudi
bra! Frančišek
interpretiran po
cou. filberto Paspall
ne samo da nas pogJobi in odu -hovlja z globoko umetnostjo, ampak nas tudi povišuje ilii izboljšava, ker nas popelje črez življenje in smrt v začarane sanje nebeške lepote, mogoče pred samega Boga, s tako milino, ki bi se lahko imenovala božanska, ako ne bi bila človeška.
Evo, zakaj prihajajo trume za trumami v
mm znM!Mn/csTi
Gradnja pr&kosaharske železnice
Francoski načrt glede gradnje prekosaharske železnice se izroči v kratkem zbornici. Delati bodo začeli istočasno na južnem in na severnem koncu proge. Za gradnjo je proračun j enih šest let, tako da se bo železnica komaj okoli leta 1935. izročila prometu. Gori imenovani načrt se bavi najprej s po-stavitvijo Studijskega odbora, ki se opremi z dvanajstimi milijoni franki. Omenjeni odbor prične takoj s svojim delom in predloži že končnoveljavno izdelan načrt zbornici Se v tekočem letu.
Za stave.
Na podlagi stave v znesku 2500 frankov sta se odpravila dva mladeniča i-z Charleroija v Belgiji, da potujeta peš v belgijski Kongo, kolonijo v srednji Afriki, kamor menijo dospeti še v teku tekočega leta. Drzna potnika sta Šla korajžno na pot. ki jih bo vodila po francoskih. italijanskih, jugoslovenskih, bolgarskih, turških, sirskih tleh, nato črez Palestino, Egipt, ob Nilu navzgor do Stanleyville, na cilj svojega potovanja.
Stolp v Pisl
Kakor znano, je stolp v Pisi nagnjen na eno stran. Komisije, ki so se bavile z morebitno podporo, so bile mnenja, da ni nobene nevarnosti, da bi se stolp podrl, ker se stolp vsako leto le za en milimeter še bolj nagne. Ravnatelj flo-rentmske zvezdarne, pater Alfani, ki je pred kratkim preiskal s posebnimi natančnimi aparati vso •zadevo, je pa prišel do nasprotnega mnenja. Nagibanje je res v začetku malenkostno, toda s časom se to tako poveča, da se bo bati najhujšega.
Voronovka se loči
Žena znamenitega in po širnem svetu znanega pomlajevalca starcev Rusa Voronova se namerava ločiti od svojega moža. Živi že dve loti v Parrzu, medtem ko živi njen mož v Cannes-u (Južna Francija). Vzrok ločitve še ni znan.
BORZNO POROČILO
Trst, 1. marca 1928.
Amsterdam 758-764, Belgija 201-250, Francija 74.20-74.50. London 92.10-9S.30, New-York 18.85-18.91, Španija 317-332, Švica 363-365, Atene 24.75-25.25, Berlin 448.25-454.25, Rukarešt 11.35-11.75, Praga 55.85-56.15, Ogrska 327.25-333.25, Dunaj 263.50- 269.50, Zagreb 32.12^-33.42^.
Uradna cena zlata (29. 2.) L 364.64; vojnoodškodninske obveznice 78.40.
Trst Corso 19
kjer se predstavlja ta moderen kinematografski posnetek.
Projekcije «Brata Fi-smiiška« se nadaljujejo dnevno med božanskim petjem in godbo od 15.30 napjrej.
III IIBttHiiHHII IB1
SEMENSKI KROMPIR «ONEIDA», PRODAJA JAKOB VATOVEC, TRST, VIA TORKE BI AN CA 19.	222
MEHANIK, Soler, iSče službe. Naslov, terjal, Rozzol in Valle «72 '
226
ZOBOZDRAVNIK TRST
VIA S. LRUm 23, n.
ZLATARJA Al&srl PouS»
Tri:, Via Maulfii «6 kupuje kr-ine po l"37 Popravlja »n piodaja ziatenino.
r
ZDRAVNIK
uhui
ordinira
v Trstu Via S. Lazzaro 23/1!
(zraven kavarne Rorua) od 10.30 do 13
M Nabrežifii trMi sama pepafe
od 14—18 (na la-tnem domu}
mmm% in Širite
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevitia
Roman v Štirih delih
Iz ruSCine prevedel I. V.
(27)
VII.
Nekaj dni je Lolo ležal v postelji z razbitimi fcivci, a Greta mu je stregla z nabreklim licem od solz.
Namesto pričakovanih Časti je trpela samo ponižanja in le Fenja, jo je na Izrecno povelje nazivala «grofico» in «svetlost»; toda Greta je eapazila, kako se je ta hihitala v predpasnik za
durmi.
Matilda Ferdinandovna je poslala grofu juho ln vino in sama ga je dvakrat obiskala, general pa, ki je povsod Čutil duh po kadilih in mrličih, Je izrabil bratovo vabilo iti se preselil v Turovo za ves Čas novega prurejevanja sob pokojne Elizabete Ivanovne. Baron z ženo sta bila povabljena v goste na Znamensko in tako je bila generalka sama.
Črez deset dni je prinesla Matilda Ferdinandovimi Lolu pismo od brata. Grof Alksii se ie že
nekoliko pomiril, zato- je svetoval bratu, naj se loči od žene. Ponujal je petdeset tisoč rubljev odškodnine Greti, če je pripravljena vrniti možu prostost in če se obveže, da ne bo nosila imena grofice Jurasove. Celo generalka je pritrjevala temu predlogu, toda Greta se je vedla kakor blazna, dobila je histerične napade in ni hotela o tem nič slišati.
Prišli sq težki časi. «Krasno udobje» nemškega gnezda v Vseavjatskem se je i spremenilo v pravi pekeL Od jutra do večera so se vsi prepirali in obkladali drug drugega z očitki, ki kajpak niso mogli ugodno vplivati na Lolovo slabo razpoloženje. Zadirčni glasovi in prosiaške besede njegove nove družine so ga odbijali*
Mračen in nestrpen Je presedeval po cele dneve ter molčal. Njegova ljubezen do Greie se je polegla, a zaradi njene odpornosti napram bratovemu predlogu jo je začel sovražiti. Možnost drugega izhoda, t. j. skromno, tiho in delovno življenje, mu ni prišla niti na um.
Nekega jutra je Lolo rekel ženi, da bo poskušal urediti svoj položaj. Zato se misli obrniti do svoje krstne botre, katera mu bo nakazala takšne dohodke, da bo lahko primerno živel v inozemstvu, dokler ne bo čaj? za kril sramote. Greta je bila soglasna s tem predlogom-; Če ni mogla doseči slave tu, se bo mogla v ilfW**emstvu brez strabu ponašati kot svetska dama.
Naslednjega dne po tem dogovoru, se je Lolo hladno posdovil od žen£ ji pustil petdeset rubljev do nove pošiljatve in odpotoval iz Vsesvjatskega.
Zdelo se je, da bo življenje polagoma zavzelo svojo običajno pot; toda bržkone je bilo v zvezdah zapisano, da bo tisto leto polno vznemirjenj za družino Sastunovih in vzroki novih nesoglasij bo se neprestano porajali.
Prvo vznemirjenje so povzročile upravne preuredbe Val eri j an a Petroviča v Turovem. Hkratu je odslovil osem Nemcev, ki so zavzemali glavna mesta na posestvu in v tvornici, ter jih zamenjal z Rusi; za generalnega knjigovodjo pa je bil imenovan Verigin, varovanec očeta Nir-kandra.
Nepričakovano izgnani Nemci so dvignili silen krik, ki se je razlegel po vseh sosednih naselbinah, Mirna Bogdanovna pa j a tako vneto razširjala razne povesti o grozotah tega «izgona*, da je končno prišla vest tudi do generalke. Ona, sin in nevesta so bili v dno dude vznemirjeni. Matilda Ferdinandovna je skušala nahujskati moža proti Valerijanu Petroviču; toda general ni še prebolel jeae zaradi zadeve Jurasove, ki mu je povzročila dvakrat glavobol, mu pripravila mrliča v hišo in ga obsipala z neprijetnostmi, da ne govorimo o stroških — zato je kratkomalo rekel: ne.
t — Pusti me na miru, stara, s svojo nemško
sodrgo, in bodi zadovoljna s tem, da sem na tvoje jadikovanje obdržal ničvrednega Libtirmana! Valerijan ima pravico držati ljudi po svojem okusu in izgnati, kogar hoče. Pomisli, kako bi se ti obregnila, Če bi se on začel vmc&avati v to, da mi odslavljamo Ruse in nameščamo Nemce, — je rekel jezno Mihail Petrovič.
Ko je Matilda videla, da pri možu ničesar ne opravi, je začela obdelovati Valerijana Petroviča, očitajoč mu krivičnost in krutost, ker je vrgel na cesto nedolžne ljudi. Toda tudi tu je generalka doživela poraz.
_Oraga svakinja, — je s hladno vljudnostjo
odgovoril Valerijan Petrovič na njena očitanja, _ verujte mi, da sem jaz goreč pristaš in odobravam način vaših soplemenjakov v Nemčiji-napram inozemcem. Če so začeli tam smatrati za krivično in škodljivo, da obiskujejo vaše šole in vaša vseučilišča naši mladeniči in naša dekleta in delajo naši mladini vsakojnke t^žkoče, da bi jim onemogočili učenje, tedaj dovolite, da smatram tudi jaz za krivično in škodljivo, da bi na tisoče inozemcev odjedalo kruh našim. In nikakor vam ne prikrivam, da bom v kratkem odstranil s Turovega Še ostale Nemce.
Še se ni poleglo razburjenje zaradi teh dogodkov, ko sta druga dva dogodka povzročila nemir, takrat pa sredi ruskega prebivalstva v Vseavjatskem in okolici.