ŠTEV.—NUMBER IM. SLOVENSKE NARODNE UEONOTE ITEM II DELJIV. RI-V SUŽNOST. )BKI SO FBIOAHJ kG** V TXLXSin BUSVOSTL del*vitro m ko «tnalo teh starinov, T — fuhiogton, D. 0. (Federated Lp,) — John Keegan, demokrati iltn odškodninske komisije ■ "—- Združenih držav, je sedem članov izmed «»v... -ia ijit čUpov v ekaekutivi Ameri i delsvske federacije glasovalo Davila kot predsedniškega ididat». Ts itjsvs je povzroči slno veliko prahu v tukaj in jem pmem »tanu delavstva. Frsnk Morrison, tajnik Ameri delavske federscijo in ¿lan nestrankarskega politič-odbora, je odgovoril, da je ta napačna. EkseknftiVa je so-io odobrila La 'Folletta kot ,ta in prav nobenega isgo-ni m nobenega Član« ekseku-da voli demokratično, pa meto je bil .vse svoje živs dni Tom Taggartovo demo-maline v Indiani. Morri mri javnost, da naj ne ver-takim vestem, ker bo v časa je vrženih v svet ie več Uii. Demokratično in repn-o politično malino ugro-delavstvo, ker podpira La Fol- L C. Davison, tajnik Medna-ra društva strojnikov, je te-i dodal, da Keegan ne ve o de- mišljenju, ker je bil Racije izključen v letu in mu ni bilo dovoljeno, da poatane njen Član. New Yorka sta dolli dve »irjajoči vesti. PrVa vest pri. ije, da je ffirtinhii et Greater New Yorka Leda iico, ki je proti zborovanju mee za progresivno poli-skcijo v mestu, ne katerem lovoriti Johnston, predaed i organizacije atrojnikov. Sma-da je bila ta potesa izigra ukaz Tsmmanitskega dvor [It aegoce pomeni fldprt boj v tih vrstah proti La Follet ilerjevemn programu, ki je I predlolen Amerllld delavski «ji. Na dragi strani pa lah wni samo boj proti progre K W »« bojujejo za La Fot-T mtah konference sa pro-politično akcijo, vest pripoveduje, da^ L. Berry, predaednik ti nekoč podgovernersk «•t na demokratični irlasov-.JJ»1»» na svojo obljubo, ki £ «lede La Folletta in je i «ulifo ra Davisa. Govorica i' Berry povabil Daviaa. *rm>ri konvencijo tiskarjev '¿»U tiskarjev v Tenneaseeju i« južni demokrat. Neke, ^ },ii kmslu imenovan ¡J*vemer»kega kandidata Ako je zdaj za Da tol'1 J' Davis gotovo ob P klki™ politično slulbo P™''" nrjra nizi rani delave J" > d« Davia dovoli, da friraniziran delavee po-P^k, tajnik. Pa ta Beri* PJNitlfno sliižho in postane \V, kaj bo pa s W ¡¡»»oin. bivši« delavskim PJP ob WiUonove n- delavakn federacija Z , , demokratične "m dvomi, da bodo Ofenziva proti nennljsfcim pre mogarakim okolišem ae pripravlja. Boj za praviee delavstva je solnem zamahu* Zadnji apeli ssgovornikov Loe-)a in Leopolda. Bolnik je napadel in ranil zdravnika v Chicagu. Inoaemstvo. ^ " Dawesov načrt je v nevarnosti poraza v Nemčiji. Herriot je izvojeVal prvo bitko zbornici. Američana in Italijan srečno doepeli po sraku v (Grenlandijo. 20,000 Kitajcev utonilo v, Tien Tainu; velika poplava t Ruaiji. Balkanska ljudstva ae nagib ljejo k Rusiji. Kanadčani so ujeli čudne (la aove, ki so morda signal s Marsa» íSwv v k01frwi g1? »'.van postsne pred- R S? Bry,n drW tir ""«prava Dsvist A p **»« 'astiUki voditelje« _ J vn*mu elemento f C'^'nin Frank Morri- Still ; M ***** ®e bo po- »»r.ntlj«. > T»a dob^r nan V , . * «tarima stran * "Wlejo „. fr.), viek«. , » v ...... rom ««. Miit.k7.tt. Kanadčani ujeli ni-sterijozno depešo. Ali ^ 8 JÉÏâjpî^^^ ••■» 8® si razdelili delo v opaaovanju. Mnoga radio poetajf ao M Victoria, B. O., Kanada, 22 avg. — Operatorji na mornaričn postaji bresiičnega brsojava Point Grey ao včeraj informiral astronome ne bližnjem o beervatoriju, da so sadnji četrtek ivečer ujeli čudno depelo, ki je mogočo signal a planeta Maraa. Astronomi so bili naproieni, naj stvsr razjasnijo, če morejo. Operatorji poročajo, da ao ali-lali Itiri različne grnpe nerasum-ljivih glasov, ki ao končali s «sip*. Kai takega fte niso alilali. Glasovi ne «jemajo s BKUTALBV DILODAJAXXO JI OISTBSUL D1LAVKO. Zahtevala je svojo neiiplataat Ohicago, BL — Se ae dobo delodajalci, ki smatrajo delavee sa navadne anlnje* Oni ai domiiljajo, da nimajo le praviee določiti delavni čaa, mesdo in delovne mere, «mpek menijo, da ao tati goepodarji nad življenjem svojih delavcev. V to vrsto delodajalcev apada omurxH BvoBoiCnf. Pričela ga je a raapoiiljanjem okrožnic. »ew York, Y. (Fed. Press.) — Unija smerilkih oivilnih svobo-•Čin jc pričels oblirno kampanjo roti sklspsnju prisilnih pogodb ed delodsjaloem in delavcem, v 4cateri delavec priaUne in obljubi, da ne bo nikdar poatal član delavske strokovne organisaoije. Obenem se vodi boj proti sistemu privstnih «erifskih depntljev, ki #0 v nevsdi na polju mehkega premogs. Kampanj» je pričela imspoliljanjem okrožnic Peteraonovi ulioi. Odpustil jo letno Helen Brownovo, ne. da bi ji izplačal mesdo. Brownov» ga je hodile tirjat, seveda sastonj. Ko je Brownova opazila, da lepa bo« seda ne najde lepega meata in da Brown midi, da je bila njeni dolžnost delati saatonj, mu je aa grosila, da ga naanani policiji, 4a prida do svoje mesds. Morris je pa Brownovi zagrozil, da jo letre-U, ako poftje policijo istirjati kje-no mezdo. Brownova aa ni brigala ia grožnjo, kajti kar verjeti nI mogla,, bor, da anila njegeve davke. Mal tiaOljeaarja Morgenu es eéi. de 'IsvAai odbor aakleve previaoke kralj s vitega DAWESOV REPA-RACIJSKI NAČRT NEVARNOSTI. Ksmlki parlament ga morda aa ?rta; nacionalisti bodo glaao-vali prati radi podaljlaas okupacije Porurja. KBRRIOT JI DOBO. PRVO BITKO ▼ ZBOBlflOI. V Berlin, 22. avg. — Zasedanje nemlkega parlamenta v avrho ra tifioiranja londonskih paktov je bilo densa otvorjeno. Vlada je pripravljena raspustiti parlament in rasplsati nova volitvs, če bo Deweoov načrt poražen. Paila, 22. avg. — Marcel Oe chin, vodja francoskih komuni sto v, je dance ostro nspadsl Da wesov načrt v zbornici« Dejal je, da Dawee predatavlja amerižki imperialiaem v vzi avoji goloti. Barga, 22. avg. — Dawesov na črt aa plaČevahje reparacij mo goče propade v ncmlki * zbornici prihodki teden. Ako se to agodi, tedaj je bilo vae delo na london ski konferenci ssstonj. Nacionalisti, ki imajo M po-kaoev v zbornici, ao včeraj za ključili, da bodo glaaovali prot ratifikaciji londonakik zaključ kov. Iatotako bodo glaaovali Lodendorfovi monarhisti in komunisti To sns!!, da Marsova vlada ae dobi potrebne dvetret j make večine. , Nacionalisti so Isjsvill anoči, da njihovo glaaovanje proti paktom bo proteat proti podaljlaaju okn pačijo Porurja aa eno leto. Sklep nacionalistov je Isneaadll vlsdne kroga, ki ao pričakovali, da aa vadrlali glaao-•>♦ t *. ■ Državni svst, ki je nekaka vi|ja abnrnlee v Nem«ji, je vi odobril londonake ! zaključke ( samo dva glasova sta bila proti. Narodni ekonomski svet, ki more odobriti vse goopodereke sskon ske osnove, predno sklepa o njih parlament, je tudi odobril s dvotretjinsko veČino Vse predloge, ki ee tičejo uveljevljonjs Dawesove-ga načrta. Vas to pa nič ne pomaga, če načrti propadejo v zbora io i. Vlada bo akužala pridobiti naeio-nalistc z dragimi konecaijami. komnniati ao odbili vaa vladni; koncesije ta avojc gleaove. Parla, 22. avg. —> Premijer Herriot j« včeraj izvojeval prvo bitko v nižji zbornici, ko je bil poražen Csdlog desnice, da se debeta e klareaiji vlada» glede londonske konference zaključi In eela ••deva isroči posebni komisiji. Herriot jc zmagal a 320 proti 209 glasovom. Debata ae bo nedalje-vela do konca in glaaovanje o ratifikaciji pride nejbrž jutri «večer. ietalaano je aenet seključil, da ba raspravljel o deklaraciji. Poin sarc je molčel. Mogoče ae oglasi ¿taca in izmeče svojo kritiko. Prva seja nižje eboralee je bila v faietku precej «burna valed de-manatracij komunistov, ki ae aahtcvali amnestijo, Komuniet Mart y je dejal, da ao vei mialstri •manm lopovi. To jc iszvelo vi-lar med redikelnimi eoeislisti In eeja je bila za nekaj čaaa pretrgane Ko ao se komunisti pomirili, je naatopil Herriot. Bil jc burno pasdrsvljen ne levici in geleri-jch, ki ao MU polne Desnice je malicia ia pozneje je delete ser kaetifos opezke, ki so po brl utonile v aplavzu levice. Herriot je dejel v deklaraciji, da edino zdravilo u Praaeijo je, da eprvjme vae londonake zakljaiba, eke aeče biti popolnoma oaam I jen« Kreodja je a^fale deti go tcv« koncesije, toda deli eo jih dgvri Olods Porurja jc rekel Mrnrrtrt M je prejlnji premijar Painrare večkrat povdanl, de ftrorj* al bilo okupirano radi ktkaca veratva ell jaamtva, Um vo¿ seto, de v Nemčiji obudi željo sa plač« van je reparacij Nemčija jc, pokata la volje aa pora vne nje dala"* i* sato mora biti Porurja iSprarrg-oo Balkanski naradl u ■•bračajo k Rusiji. mmmm^mmrn Bovjataka vlada ja edina, ki aa zanima aa dobrobit balkanskih ljudstev. Bclgrai, Jugoslavija, 22. avg. - (Poroča Paul Hoyer, Federated Prem.) — Boljievilki duh rapld-no prevladuje na bližnjem vabo* du ne radi tega, ker ao belkanakf ljudstva naklonjena boljževismu, temveč radi tega, ker ao jih u« >adne veleaila pustile v močvirju. Balkanel eo spoznali, da je sovjet* ska Rusija edina, ki ae simpatično zanima sanje in jim želi pomagati. Vaiedtega raate prepriča* nje, da trajni mir na Balkanu ja mogoč le tedaj, če ae balkanake državioe pridružijo Uniji sovjet-akih republik. Zapadne vslccile ao ai usaile roke, ko so lata ttlt. ustvarile novs neznosne rasapera na Balkanu a mirovnimi pogodbami la balkanska ljudstva, ki ao obupala nad pravico a sapeda, aa sdaj obračajo k Ruaiji sa relitev. Vir mimo slučaj Atefana Radi-Čs, hrvatskega kmetakega vodite* lja. Radič ni bil boljlsvik, niU revolueijonar. Zahteval ja le, da Hrvataka dobi lokalno avtonoml* jo kakrlno je (mola nr«i v Avstriji. Srbi ao zavrgli pjegovo zahtevo in konflikt je raatel, dokler ni poeta! tako akuten, da je vsa Hrvatska a drugimi diatrlktl vred potegnila s Radlčcm. Radič je prednedavnlm poaetll Moakvo In poročal domov — kakor je Pede*v rated Prem le javil — da al nI* kjer drugje aalel tako elmpatlfl-nlh ljudi In prijateljev kakor ravnb v aovjeteklh krogih. DrugI alučaj je Todor Alsksan-drov r Ms o« do ni ji, ki predatavlja močno bolgarsko manjllno la ska* la dobiti pravico aa svoje rojaka. Zastonj je iakal pomoči v Angliji in Krsncijl. Daass je ▼ svesi s Imljžavlkl. Aleksandrov tadi ai bil boljlevik. Kakor je na Hrvat-skem In v MaeedonfJI, teko je tadi v ost slih delslsh Hslksns. OaDasr Borim. 22. evg — Plaferco Bloc Callaa, prsdseáalk Mehike, je deaec prilel v Berlin. Now povodnjl v Aziji li Rusiji. 90,000 mrtvih v Tien Tstnu.1 — tOOO vasi poplavljenih v Turka-^ itanu. ■oaolulu, Karaj, 22. avg, — Redlo brzojavka Iz Tieu-Tsina, Kltajak/, as glssi, da ja TOflOO oeeb izgabilo življenja tamkaj valad silne popleve. H t ene Južnega kanale so aa eeaale. Druga brsojarke sporočajo o velikih povodnjih ne Jeponakem. Riga, 22. evg. — Roeta poroča Is Maakve, da ji etrelna povodsnj sedela Turkestan in Bohare. Reka Amu-Derve, kf teče skosi omenjeni dve republiki, jc. poplavila 2000 vari. Isgnba življenj mora biti ogromna. » ........... u——, ROV sisu ms vaaeivv OTROK. •eaal Severne Karoliae ja odi o- Bili Ralaigh, V. 0. — Damokrat ja le keleja, koliko jim je pri creu de-levatvo in koliko bodo storili sa delavec, ako dobe v roke sveeno uprava. Bcnet je odklonil ustev. ni amendment sa varetvo otrok. Proti j« bilo oddanih SI gleeov, za pa žtirja. Predloga pride adej pred •bornieo Pomešalo pa ne bo ■VI, la jo tudi sprejme Tekstilni beroni upeje, de bodo profit, ki bo prika- ki ca iivria drobni e- i Uadon. 22 evg. — V Afghe-nicuae ja ifbrohaila révolte, kl posteja kritična za oadotai r-fim. Movejle poročila aa glase, da rebeM operirajo okrog gUvnega »«sta Kabula io sveži nemiri ae ee pojavili ob maji Bohare Rovol-to vadijo Mulebi, ki ni* sodo* voljni z novimi reformami emir* jeva vlade Droga veet ee glad, da neki boljlevlkl pomsgsjo ra* bole«. Anglciko obleeli ee r Indija. j k PROSYETA omiu) havmu hajmohi rocrom» awwri -unHuU .iovb,.lU HflBfcâ rooroá^¿ AkJni ^^^^mtrn» otíMBow podofpvtlm. lok*piak sTwevrelsJo. -ÍWnlns: Übjcne ¿rfeE%Veo Cteaf ) MM-U.M» MJ^i« MlUUio »1.24 M tri .mu; CUm» Í*.M 00 loto, MU M H »OU. fl.fi M tH ——g«. In » Hi0liw»wl>.n, •PROSVET^ 41 So L*w,u?i! ¿TT^ fŽf?'L"h ÍJi'JlU—m EN LIGHTEN MEUT" THE Org— ml ENLIO • I Ik- Slo*—I« I I __. ■fgfc^l. i Uwi. m BESESm 033 sut«» (except ChUsge)mi ■fo I flM). wf fordfw c«M' Northern States Power kompanija v Minnesoti je a svojim naročilom na premog, pokazala, da podjetniki nikdar ne drže križem svojih rok v boju proti delavskim strokovnim organizacijam. Naročila je premog, ampak naročilo je oddala takfm družbam, ki uvslžajo premog prek Velikih jezer v Minnesoto iz neunijskih rudnikov na vzhodu. Kompanija potrebuje za zimo 350,000 ton pra» moga. Lahko bi bila naroČila premog v IlHnoisu, ki je tako rekoč pred nosom Minnesote. V IUinoisu ao rudarji organizirani in to je menda odločilo, da bo družba rabilfc premog iz vzhodnih neorganiziranih rudnikov. Družba se bo seveda izgovarjala, da je premog iz vzhoda ceneji, kakor iz Illinoisa, ker je meddržavna trgovska komisija odredil^ da se po 10. septembru t L povila prevoznina na železnicah za premog ▼ Minnesoto za 28 centov pri toni. 4 Povišanje prevoznine se je seveda izvršilo na zahtevo železnic, ki so stokale, da je prevoznina prenizka. Kaj sledi iz tega. Prvič, da so železniški in parobrodni interesi v velikem sorodstvu med sabo. Kajti nobena železniška uprava ni tako bedasta, da bo zahtevala povišanje voznine zaradi tega, da izgubi precejšnji del prevažanja tovornega blaga in da se ta del odda parobrodnim interesom. To se zgodi le takrat, ako so privatni železniški in parobrodni interesi v tako tesnem sorodstvu, da je vseeno, v čigav moinjiček gre dobiček. Drugič, imajo železniški privatni interesi ravno tako velik interes, da se uniči organizacija rudniških delavcev, kot privatni premogovniški internal in Northern States Power kompanija, ki je seveda tudi privatna lastnina, akoijvno proizvaja takozvane "Javne potrebščine". Solidaren nastop privatnih bizniških interesov proti delavskim strokovnim organizacijam se op&a tudi drugje in sicer jasno in določno. Lokalna unija rudarske organizacije United Mine Workers of America v Des Moinesu, Ia., poroča, da so v Iowi producirali sedem miljonov ton premoga, preden so privatni bizniški interesi pričeli nastopati proti organiziranim rudarjem. V letu 1923 so pa producirali samo štiri miljone ton premoga, dasiravno v Iowi porabijo na leto štirideset miljonov ton premoga. Kako je to mogoče? v Premog se kupuje na čikaikem trgu in sicer po višji ce*l, kot se prodaja premog iz Iowc. Ta premog prihaj* na Čikaški trg iz neunijskih rudnikov v Zapadni Virginiji in v Kcntuckyju. Kadar postajajo razmere take, so premogovniški podjetniki v Iowi in Ulinoisu primorani zapirati rudnike, velike premogovniške družbe, ki producirajo na vzhodu z neorganiziranimi rudarji, so pa preobložene s naročili Namen je jaaen. Organizirane rudarje hočejo intr» dati!, Z gladom jih hočejo prisiliti, da se podajo in sprejmejo take pogoje, kakertne bodo narekovali premogov-niški baroni Ako pade rudarska organizacija, toliko ložje bo privatnim bizniškim interesom zdrobiti druge delavske organizacije, in sicer drugo ia drugo. Izkoriščevalci delavcev ao solidarni. Dobro razu-_______________ ____ mejo, da so njih interesi enaki in zato morajo proti I Akrales« ^UJtmm. "«lan» J» pokopališču miljo od Piakiuae, W Va. Pri pogrebi ata ga spremila dva liana nalaga društva k sad* njemu počitku. Naši drultvo "Ste- m ti ja moralo kolaati, ko se j* Bet Oak, Okla. —> Naj dam ne-koliko pojaanila glada lütik ru, darjiv, ki eo bili ubiti v Buli Hil-lu. Na 2S. junija ja Buli HiU rov začel obratovati a itavkokaai* V* nijskik mol ja dilato lût in ttav-kokaxov 24, ki m pa po vetini farmarji. Na 4. avgusta ja lil od dela farmar Bik« a avtomobilom. V ton ja zadri utrel v avtomobil in farmar ja dobil tri droboo v ramo. To jo bil prvi dogodek ne-mira. Na 1L avgusta ja Ho pot stavkokaaov od dala proti domu eno miljo od rova. Ko ao doepili do potoka Fuik Miline, ji talilo pokati po ajiknmpek ubit ni bil nible, samo id en ji bil praeej ob-streljan. Drugi so li topit prišli atavkokatit Prišli ao lerifi ia Wilbmteoe in U Fortamitka, Ark., tri ura pomo-je t psom, pa fciao našli nobenega sledu* Unijaki molja to imeli na ta velar tajo, pri lemur te ja pokazalo, da aat al nihče ustreljen. Kdo jt itrtljal na atavkoka* ti, ml ni znano. Ti atavkokati nakladajo po SO do 70 ton premoga na dan. Malim, da bo tudi kompanija takrat aita stavkokaaov. « Pozdrav! — Oollinwood, Okla. — leleao kuj I dokler jo vroče, nam vali ttari slovenski izraz. Tako aaieiimo, bi morale valjati ta kraane beaede pri nas v CotUnuroodu. Toda ne, ia stokrat ne t Pri Bat atoramo tako plesati, kakor nam godejo naši gotpodje ▼ farorftu- Da ao to preeaj taborni napadi od strani poaametnlk cerkvenjakov, naj slu-li v dok as sledeče epizode it dvo-rana Slo renskega doma, predao ja pričela rodna mesečna taja aa evguat v proevitljenem dvajsetem stoletju po našem goapodu Jezusu ia nekake pet tlaol tri ata in le nekaj povrhu, kot jik imajo Abrakamovi aiaevi. No, pt letni* ee not Ia aa bodo spravile tako ki-tm it ravmotelK naj Ia bodo po lavstvu nastopati roka v roki. I to, da je «Hsl mmmvM Za delavce Jt v postopanju privatnih bizniških late- f ^J™^ resov lapopaden velik nauk. Vai delavci ae morajo čutiti kot ena sama velika družina ne glede na to, kaktao dalo Ua prišel bmkaU ogenj ia Iva^u opravljajo. Interesi vseh delavcev so enaki in njih bas- »• VM aapredne losopise. v prt- nmtniki an U Holovuki iaknr4AA*w*Ut • i- AmU uaj sluB: Ka M MU njemu protniki so le delavski iakorilčevalci : mali in veliki Svoje interese lahko zastopajo i« tedaj uspešno, ako so niziranl Zato morajo delavci posvetiti več poaoemoeti, da pritegnejo neorganizirane delavske mase v strokovno, gospodarsko in politično, da bodo kos izkoriščevalcem. ^^^m Ko M daaa mol. tdrobiti froavoto a *»em drugim aapradnim laaspts jem. potem bi ti Met sl^nbe • seveda pri kakik kapu- V goaUk bmidtk te je takntl ob nanetvs drultva, k ka- le doboTptfittaaeritvi It B N. P. J. Toda laai n ajajo. Pasji dnevi to nam potekli in nadejamo to, da nam bodo vsaj noši nekoliko hladnejie- Kakor a naravnim vremtnoa^ ja a gospodom. Povtdati moramo resnico, kajti laši se aa dotaknemo, leprav nfa puhli glavt imtnujejo še itokrat socialiste. Resnica ji dsš program akoai vsa naše livlja-p je, torej to na bo mogel kdo spotikati, le krasi Is! nalt dopUc. F l«aš gospod klijant, katosai morama opotoriti na preteklo šiv. ljenja, naj te spomni, kako ja bilo, ko jo le kodtt t "dinner boaka* tom" v "round-houae" pri N. V. C. Bil je priden in veren nagovarjata ia agilan zastopnik aociali stične ideje. Molgani to tgreliU v letih, da ji tpadal kot dalavte k socislistilnemu klubu* Toda lud na gorkota pasjih dni je v dvsj* se tem stoletju vpUvala tako, da so pričeli spomini na atkdaajo a-gilnott populIstL Na spominja aa vil nekdaaja agilnoati ta ubogega delavca, kajti oaimuajtti a-mendmeot k uatavi Združenih dr* lav mu ja nabavil nakaj val cvenka v lep. Znano pa ja, da ka korhitro pridne roka attlati moaU umestnega 'dopa' srebro, pride izkušnjaveo in okrens dola od rdelagk kadila k Irnamu. Tako ae ja zgodilo s našim ubogim kri-jentom, proti kateremu atoramo nastopiti. Nekdaj delaven v razrednem boju ta oevobojonji delavca, ja danes eden najbujtih sovrstnikov delavskega laaopiaja v materinem jeaiku. No, pa delavske vrsto te nt bodo veliko isrod-m rodi plitkih oteb, ki po^ant* jo izdajalci lastnega tabora. Ubogi urednik Protvtte, gotovo ta kunltna glava pohvalil, da taki uradniki kakor ai li, dati ai m« brat po pravilik §. N. P. J., niao toliko vradni, da bi BI kozle paat (Pasti koalo ja nmitnoitl) Njegova blatroumnott ji vse kaj drugega. On aadkriljuja tvojo smol-port najmanj an telo stoletje. Protimo vaa tam daleč v Chica-gu, da ne parólate vseh zločinov, katera zakrivijo ravno tveleniU onega, ki pravijo, da ja najvišji. (Toda nihlc ga ni še videl ne tli-Šal drugače kakor kadar je grme-lo, kar pa ja tudi le naravni pojav in imamo dokaz la veï kakor fto let.) y I ro selil takik ''tavednik" da-lavev kakor jo nal kUjeat, morata poročati, kje bo kaka bolja pot, kja sveti mitijon in k je to ja tfodil Indol. ne da bi aodelovala kemija in fitika. AU pa poročaj-ta, da te ustanovita dva Prosveti. — No, pardon, tako kunltne glavica naj le čitajo Bdinoet in pa tvojiga mrliča v JoUatu, katerega nesrrino truplo ja bilo prens-šeno v Chicago. Ako pa vtste sa dobraga zdrav-nika apecialiata, ki zna dobro ločiti tkitaot molgane, ga lahko pošljete k nam v Collinwood kar parto frai. ' <0 reaničnoati dopisa potrjuje val podpiaov.) Epilog dopisu. — Sram naj vaa be v Chicago, kajti zadaja konvencija 8. N. P. i. ni hotela pa-ttiti nobene stvari ▼ našem Clo-velandu. Prestopil bi, jo rekel naš klijent, takoj k pogrebni jednoti V Jolie t, toda sem šo prastar. K. 8. K. J. ji vtaj pa tvoji konvtn-i prenesla tvoje glaailo V Cleveland, S. N. P. J. pa ai puatila alti dlake v naši metropoli. M Učena, glava ja podkovana a cerkveno tgodoviao, kajti trdil jo. da le nikdar ni bil aveU ola papo! olonjen in da ai imel otrok. rrodati pa ara moramo jaeao, da pópala Alekaandra VL tatto-^ala an papelkem atolu Bjegtf%a hčerka Lukreeija eelik pot moae-otv. Taka jf v zgodovinskih podatkih, ki jik jo tpiaal rimsko ka-teliški škof Bukhard, ki je bU o-benem tudi tekaavaai vatikanski škof. Zgodovina uaj slaU gospodu kal pojaanilo. Haaa Smith v drla-v! N. T. ja tvojo ljubico, ki ja bila a njim noeoča, raatekal aa drobne kose ia jo vrgel v reko Hudson. Ako as veruje, naj ae sfflaal v driavni jetnišuici Sing Mng la naj vprala ta Hanea Brni-tka ia aašel ga bo. Bans Bmitk js bO katoliški duhoven, ko js Itvr-« v Ckieogu imajo M. BroKcjsk. H. 41 OS. James Butter, It 41SS. «r. Jeoeph Bokali, It 144, Mary MU.nr^Kh K. ua. Mlak Vej-ekh H. Wê. Peoek Joeef, It M2 In Jov Bakoviek, K STO. Ptama dobit» «a glavni paStí v ve«, po. Iztekalo Stev^te ^ovejte kraj. SOBOTA, 23. AVGUSTA l92l Izptdrivatji prhraUt v Rusiji. Maakra. — Vaeruski kongres komunistične stranka, kateri ja bU sprotne bznačen po ameriškem ča-topisju kot slika o razlikah med Troekijem in Zinovjevem, ima avoj glavni resultst v programu sa zasešenjo vso trgovine na drobno med narodom. Pojačanjo kooperativam je geslo sa prihodnje leto. In druge geslo, ki je s tem zvezano, je, da delavci pridejo do boljših stikov a poljedelci. , Zadaje leto ji bil Saraatek industriji glavni problem Trpckije-vtga programa. Dršavna industri ja je pričela cvttiU . Nekateri njeni oddelki, kakor usnjs in kt mikali je, m doeegli višjo produkcijo koti je bila pred vojno. Tekr tilnfc industrija skoraj dosega predvojno v proizvajanju. Neposredno po Leninovi smrti, ko js bU Bikov izvoljen za prid ssdnika ljudskih komisarjev, je Dardjintki etopll v slušbo Biko* va kot načelnik dr lavnih induatrij in vršil delo, da izvede kolikor mogoče obsešno zanimanje med narodom za državno laatovanje in poapeševanje induatrije. Vršila tt jt propaganda za , razpečevanje ladelkov dr lavne induatrije* Ko je bil na primer isgled za premog Is okrolja Doneča zelo slab ta razpečevanje In je premogareka industrija radi tega pojenjavala, ker je primanjkovalo večjih naročil za premog Is tega državnega rudišča, ja bila po vaeh držav nlh tovarnah uvedena inšpekcija kje bi bilo mogoče premeniti kurivo leta in olja in ga nadomeatiti e premogom. Kot potlediea tega tedaj dnevno prevalajo is Donr ca veUke tovore premoga in naj brl te iaduftrija ne bo aikoU vel ponehala, temveč aa ispopolnje- vala. Dočim izgleda precej jatna bo dočnoat, kolikor tt tiči induttri-jt, je nekoliko drugtlneje radi trgovine. Ob početku tega leta je bilo S4 odstotkov mednarodne tr* gpviae na Butkim v rokah pri vatnih trgovcev in prekupeev, 36 odstotkov pa v rokah vlsde. Vlada js imele največ trgovine na debelo, ampak privatni trgovci in ktaip*rji »o imeM po 80 ^0 90 od* ttotkov vseh trgovin po mtlih meetih in vateh. Po tedaj driavni sindikati in tadruge niso mogli uspeino konkurirati na tem polju, ker je bila njih paSnja na drupih, vae bolj važnih poljih in je bil njih aparat premalo izpopolnjen in le vae prebirokrateki. Pri napadanju te nove fronte skrbno upottevsjo zatluge ztdrug in vladnih podružnic. Nova odločitev u iztrebljanja zasebnih trgovin je v prid zadrugam in vlad na trgovske podružnice so ustanovljene aamo tam začasno, kjer ni mogoče, da bi obetojale kooperativa. V splošnem pa ao prijeli vsepovsod itpodrinjevati privatne trgovce na drobno, kakor to pred cssom malone izkoreninili privatne trgovino na debelo. Vzrok, da ima vlada celo rajla zadruge kakor pa podružnice, le li v tem, ker eo zadruge že same na eebi neke socializaeijske usta nove/ki slone na prosti dobri volji kmetov in so manj birokratič-ne kako* vladne trgovine. V prid kmetom je vlada tudi preuredila nekatere odredbe glede davkov, ker ae se zadnje čaae pričeli po kaaevati, da bodo zelo visoki, kajti mesta, trgi ia okrsji so "pričeli še vsak nskoliko pribijati k glav-nemu, centralnemu davku. Zdaj je vlada odredila, da ae imajo vai ti davki sdrušiti v samo en davek, kar v veliki meri olajšuje računanje priproatemu kmetu In ao na ta ns^in davki tudi aekoliko manj IL 4 Mrmjth Bje |e eplošno razširjeno med do-lU, ki hodijo ▼ lolo. Bretvaake-k* pomisteka natikajo fantje live hreMa, mdtulje L t d. na igla, kjer aa abcfc «vali mučijo celo vrsto dni, de, po eol teden. O brestutnoeti In surovosti takega ravnanja je treba otroke poučiti. Dečkom, ki tklrajo fulelke aa le-lo, pur potrebnih opomb: HroAe ja t roba potopiti ▼ najmočnej- u , __«_ i-i.u- 6.1. e^sa. t-pToiinf® tpirna. neie, ko 00 rss mrtvi, sa sate jo usbosti. /— MSkaaje metuljev m prss jih velikokrat na umori, driet! jik je trvhs nad kol^knm fans v Ivopljsni eter tulji so Is bolj trdoUvi, umoriti j* je treba s ni kot i in dam morata sel preti mučenju živali, le je do tfvsH. ka tak V««ti iz JsgMtoij,, •popad mod Orjunaü b l.n evei v Zagrebu. Wletm ni¿T nec mestnega kopalUi» v Z*» bu, Marko Zovko iz KoaueT Hercegovini, na katerega * % jat ponoči Orjupas BeriaUV^ Cjelovič v silohranu oddal Z 1 ga zadel na vratu, je '>6 Juj ponočiumrl v boln,ci. An^ ki je bil pri ^opudu a Heasen tudi ranjen, ja bil včersjuS. aodilla. 4 . J roi< M«»tite4a iaatemeriloa, kim i vrgel pod vUk pri Vuzmid, ¡ dotlej še ni mogla dognati. Ns tnani samomorilec je prišel mi jul. v gostilno Creenik v Vui«^ •i, kodtr jt pravil nataksrisi J. lijani KJančnik, da je priisl Dravograda. Napiaal je v m v naglici neko piamo iu r,i odfc osebno na pošti. Takoj nato j« 14 šel na progo, koder se je vr« pot jutranji mariborski t1i| Truplo to pokoptli dne 17. juL < Vufinlci. ' Kot morilec v noči na 20. ji umorjene SOletne vdov« Nej Turk v Jelševniku pri Čro«^ tt zaaliduji leta 1671. rojeni ks ral Franc Poje it Trave pri U čevju. Omenjeni poseduje delu sko kajtíco. Poje je veliks poit« ve, lirokih pleč, tagoreleft s kroglega obraza, laae in brk« \m rjave. Govori telo malo ia m «i govor zaatavljvkot bi jecljal Ui gleda pri tem v trak. Splofao da. Ia utiz, da ni normalen. Obleki jo v "cajgaato" obleko. Pevna pri Stari Loki, v a«4» ljo, 20, julija je nalo drugaU mk no vaa zbudilo it tptnjs silno vpš tje. Slilale to ae tkortj ume itn lijantke kletvine, kakor "taf bika", "porka dio" in le dnu lepša imena, teto smo. mislili, di bodo Italijani nasedli vu. Ke n pa zadeli tkuptj, se je začni njft pozdrav:" Hudič, pa ne udar', I ta upaš i" takrat amo tpossaK, H so to ttarololki orli in njihovi m zervisti. Ker pa je bil oberonl i manjšini, ni udaril; ampak etml je konferenco, kjer to si delili m ko žensko krilo. Njegov zastave noža je med tem časom meril si potni jarek ter na vsa vprslssjf odgovarjal, da je u "svtonsat jo". Ker nista dosegls uspeha pri konferenci, sta s besedsmi: "Auf, meja bol" zopet odšla. Zaslišalo so je še par lepih rim, neto je ml vaajo zavladal zopet nočni mir. Mi pa smo apotntli njih kultur«, saj šs tuja lastnins ni imela ru. Desno nogo zi jt tlomil Im Ptptlnič iz Škofje vasi pri Vojsi-ku. Ko je v četrtek 31. julijo Težil žagaa je^ae je na cesti med N* vo cerkvijo* in Vožnjo vasjo pr* vrnil voz in mu zlomil dssn« n* go. Prepeljtli to ga v celjsko bet nieo. Skrivnostni ataree — blstmit nem. Ko je nedavno nekt posti-rica v okolici Čačka pasla ütíi% je v grmovju opazila na pol as»* vestnega, izetradanegs .tares r razstfgani vojaški uniformi- Na vprašanja ttljakov, ki ao prikilo li na lice meeta, ataree ni odg^J* ral ter je le zmešano gledal pr+ ee. Policija je končno stsdes^j vedla y Beograd, da m morena tamkaj doŠene njegove identiteti. Zagrebčan Balakovič je koais^r starcu sposnal svojega oieU, v* lega šujtfnijekega tajnika v » grehu, rodom it Sremskih lovcev. Stari Balakovič je v pj četku evetovne vojne s svojimi a* novi pobegnil v Srbijo, kjer Jt vatopU v erbeko vojsko. 1916,, je itvedel, da je "W^Jf Bolko padel kot vojak dobrote^ tke dijaške čete* Vest gt ja <»" pretrcsU, da je tblaznel ia mo mol. V tem groznem stsnja JJ» srbeko vojtko bešal preko né|e; potem po se ni vOoajím. Kje h ja^- tako dolgo potikal ia kaks« končno d o «pel v okolico tobo —kákor actdi-wttn pojasnjena tajna. Zagoneten dolin Kakor r£ čajo is Brežic, je is nsks vasi nb Sotli pr* tedni izginil bres siedo Te js neki ribič aošelv fav. verja mrtvo trupi« ■»»'»V je bile a vrvjo priemnao ^ V mrtvecu eo sp^in«!' ga ftolerja. Na ^ rile težke rane. prizad^e w f ler umorjen. Steril»«® [baje le na eledn. UmU v huí pri>vi^i*^£; čaji s Fran Oodk mjB mwm TT lit - H*1 SS let fraa «ia 1 PROSVBTA AVGUSTA, 1924, USLUtftBMOI Y VLADNI TI IKUin T MEZDNIM OIBAMJU. Podporna Jodnota Slovenka Narodu iter Hh Murray, Hiša za volkove. VARNA BANKA ZA ULAGANJE V. PROSVETA SOBOTA, 28. AVGUSTA Rudarska obleka, ki ie noti vuk dan v jami mesec dni in ie vi«i cela na livotu, le ni bila talita. In ko poteče mesec dni in s dnevi vred obleka, kaj bo počel Bili t Bedel ena jat meaeeev pod zemljo v Adamovem kostumu T V budgetu je le tole: "Navadno ima rudar kravo ali kozo, prc-tiča, kokoši in golobe pri hiii. Skoraj vsaka rudarska družina na deželi ima nekaj glav živine. Kjer so gozdovi in reke blizu, je v navadi tudi 1oy na divjačino in Hbe. To pomaga kolikor toliko re-liti vprašanje ŽiviL" ' Da, da, ds!' Če človek kopa premog osem ur podnevu, psse kravo ali kozo in kosi seno ponoči, ^di kure v prostem Času in ribari ob nedeljah ter gre, nad zajce, kadar nima nobenega drugega dela — tedaj seveda ni vzroka, zakaj bi ne živel razkošno! I «Ne želim nikomer nič slabega, toda če bi kdq primoral ono bud-getarico, da vzame Brigitino me* sto vsaj eno leto, bi mu bil hvaležen do groba. posamezne kosa, pač pa določa na kratko, da vse to se dobi za $312. Ca natanko prevdarim to stvar, pridem do zaključka, da je zve-denka miss Edwards tudi zapravljivim. Na vem, zakaj sili ubogega rudarja ▼ stroške» katerim se lahko izogne. Naprimer bela srajca. Kaj ja teg^ treba t Ali nima Bili svilene srajee, katero ja kupil med vojno, ko so rudarji grabili ministerske plače? Kje je svilena srajea, Bili T Vstani, Bili, in govori kot mož! Kam si 4jal svilene srajee t Ves svet ve, da si jih kupil, in svet dobi sive lase, če mu ne pojasniš. Draga reč. Pol para galol! Veliki Bog, kaj je rudarju treba pa-loil Kdo pa nosi galoie okrog rudnikov t Ali ni vseeno, če rudar itropica po snegu in brozgi,v ga-loiih ali samih čevljih T Galoše značijo luksus, razsipavanje denarja, izzivajo zavist in sejejo boljševizem, anarhizem in revolucijo I Meneanje v galoših je nedemokratično, protiameriško in v protislovju z izjavo neodvisnosti, ki pravi, da ima vsak amcrilki državljan «veto in i neoporekljivo pravico, hoditi bos, če nima čevljev. Doli a galoiami! Tretja stvar. Budget omenja rudarsko obleko, ki se nosi eelo leto. UfJ — — — — Oprostite mi, če sem zaklel. Tristotisoč vragov — oprostite — kaj pa vendar misli ona deklina, budgetariea! Kar misli, da se rudarske obleke delajo iz nosoroščeve kože ali masto-donovega rilca! naučite si korseta, dva brazira, pol kimone in osem parov nogavia. (Čitatelju moram pojasniti, da, kjer je specificiran? pol klobnka. pol krila in tretjina suknja, ni tre ba misliti, da mora Brigita obleči le severno stran telesa. Zvedenka, ki je sestavila budget, hoče s tem reči, da se dotični ko« mora nositi dve ali tri leta.) V budgetu dalja stoji, da «veta dolžnost rudarjeve žene je, «eliti in krpati oblačilca za otroke. Čevlji morajo dobiti enirat nove podplate in trikrat nova pete. Zdaj pride na vražo Bilijeva garderoba. Hilnemu in družinskemu očetu j« dovoljeno troj« «podnje perilo in slamnik skozi poletne dni "Boljla" obleka mora trajati tri leta in "boljli" čevlji dve leti. Klobuk, ki se nosi 1« pozimi, mora živ«ti dve teti, vrhnja suknja pa Itiri leta. Pleten jopič, dvoj« epodnjih peril in par plat nenih rokavi« zaključuje rimsko gsrderobo. Celoletna noša uključuje čepi-«o, vsakdanje hlač«, rudarsko obleko, «no b«lo in p«t delavnih «raje, dve nočni «rajei, osem parov volnsnik in Itiri par« pltftaisuih nogavic, eel par rudarskih čevljev, pol para "boljših" čevljev, pol/para galol, lest ovratnikov in dve kravati. Končno il«de čepice, klobučki, čevlji, nogaviee in suknjiče «a troje otrok. Bluz«, «amosrajce in kar j« i« drugega parila za otroke, mora seliti mati. Budget ne omenja izdatkov zs !i, povohala lonce in skled« t«r obrnila škafe za pranje, je izjavila, da Bili zasluži dovolj, toda Brigita je največja zapravljivka pod solncem. Da pokaže Brigiti njene strašna zmote in jo pripelje na pravo pot varčevanja in bogastva, je slavna zvedenka spisala budget, ki kaže v dolarjih in eentib, srsjeah in hlačah, kako more peteroglatn rudarjeva drulina sijajno Živeti z 912 dolarji na leto. . i ' Budget «e deli v dva glavna dela: živež in obleka. To j« va«, kar j« treba Biliju in Brigiti, in le to je luksus! .Tristodvanajst dolarjev lahko zafrčka za obleko, ostalih leststo srsbrnjakov pa zadostuj« za hrano in drug« taka luksurije. Miss Edwards, gospodinjska zvedenka, ja črno na belem demonstrirala Brigiti, kako 312 dolarjev lahko obleče, pokrije in o-buje pet glav za eelo leto. Brigita se mora nositi kot sledi: Poletna garderoba: klobuk, krilo in tri bluza is polplatna, dve oblaki is tenkega platna, dvoje spodnjs perilo, «no mutlinovo spodnjs krilo, par niskih čevljev in par platnenih rokavie. Zimska garderob«, kadar tuli burja okrog vogalov Bili je ve b«jt«: pol klobuka, pol volnsns obleke, «na tretjina volnene vrhnje suknje, eno spodnje perilo, eno «podnje krilo is' satina, par viaokih čevljev in par volnenih rokavie. Garderoba za vse leto rima, spomlad, poletja in jesen — : dve hišni obleki is platna, kuhinjski predpssnik, dvs Bili in Brigita. Povest a razkošnem življenja te di jamaaUh, velikih kož vala pe«t Spisal Adam »udar. Bili je rydar. Brigita je njegova žena, katero je vzel, da se mu bo boljle godilo ali slsble. Navadne je slabie. Brigitta opravek je, da kuri v peči, kuha in peče ter se natess s kopo otrok. Z drugimi besedemi: BiU in Brigita delata — on v jami, ons v bajti — jesta, pijeta vodo, spita skupsj in pretepsta otroks. Poleg tegs Življenja in dela ps imata ie vražjo skrb. Ta akrb je v tem, kako nategniti dohodke, da pokrijejo dolgo nit izdatkov. Toda hvalabogu nista sama glede akrbi. Tudi druge je začelo skrbeti življenje Bilija in Brigite. Nekatere avtoritete pravijo, da Bili ni dobro plačan za svoja delo; druge eo pa mnenja, da Bilijeva plača j« s» right, ampak Brigita da j« preveč zaprsvljiva. Stvar js postala kočljiva, ali končno is-gleda, da bo rešena. Pred kratkim čssom ja Zveza premogovniških lsstnikov najela gospodično Mary *. Edwarde, gospodinjsko sv«d«nko, da preračuna, dožene in pribija enkrst za vselej, ksm gre Bilijeva goepod-aka plača, katero potegne vsaka dva tedna. Miss Edwsrds j« Us takoj na d«lo. Ko j« dodobra pre-metala vso ropotijo in eunjs v hi- DA SKUHAS DOBRO VO. PlSlPONASI PRODUKTE. teumo v sale* .Ud, ha«lj. * ÎÎ.Î* l"WČaJU. da i dom« d Mjaal vedno U sajWjT^ Oroeerijam. ■adétfvlt» t» • dajal». 1.1.mine dtmo p5£! G it pri yeéjih naroéilir iS ormacije na: FRANK OGLAR. •401 Siptrkr A^V. Cuiîu, Jucoalbvanl, potujoi « ,u„ J m M ot.Uk M dabo, hl „ J dol. «O dovodni vrniti M l il drtavo m |Mi M kvot«. ^ V JUGOSLAVIJO V IVfc 4»«h, vaako irtfc , ^ . _ »»«tali MTBlkl ->*i"é*,&aubztamaa<'H (prokn Ckorbourga) A KO «t« m namenili dobiti m« norodplk« It Jufo«U«(if. M M S^STrt* "»' ur^ ,72 «U* ÜM k« Id r pomot pri «2 Vol |M>tnlki trotj«aa r«,r«da m ». privatnih kaMoah. Nooodkrlljlva «lo- «V toot « knil. Za po- ä d robno« t i obrnit« •»« I M lokalno a*«tii- UlIIV a, • , mt^àlÉBÊaUl Čudna in škodljive navade s otroci imajo nekstere in pestunje; da bi otroka raztrcele ali pomirile, mu tleskajo pred u&esom z rokami, pihajo otroku v uho ali ga pa prav krepko poljubijo v u-¿o. Starejle otroke pa vlečejo starB in Učitelji za uho ali mu v jezi flrisolljo "cautnico". Vse te in one ljubeznivoeti so velike o-slarije in lahko otroku za vedno pokvarijo sluh. Ju sem dolian storiti, kolikor mer«m, da bo Isie njihovi du*. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite a tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor sa vam vidi.'* Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolian; prigovarja mu, da naj «pravi denar s mirno vestjo; ali mladi Sodnik ns odje-nja. Slednjič %h rani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijasno roko. Reči pač na moremo, da sta Matija in Beljsn takoj potem, sspustivii imprijszni kraj, veeeia stopala po trgu} veeelje to A bilo. Vendar nekako olajiana sta bila oba. Matija «i j« bil v mresti, da j« prav storil, in stari Seljsn se je vsaj v trenutku, ko je sopet dihal prosti srak, čutili kakor da s« je vzbudil iz telkih sanj. SVETOVNE SLAVKE EVROPEJSKE IN AMERI-KANSKE AUTOMATIČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH UVOZNIŠKIH CENAH I POZOR! — MAUsuiBvc aarrrmxMOMau«mANB niMcsjN pištole OfWroIrt ■MUfTsYfc 4oi.o um IS otoatav TISAMA AVTOMATIČNA fUI JOSIP STRITAR» SODNIKOVI KONKC.' V tem hipu skoči Seljsn proti njemu, kakor da bi mu hotel uata zamaliti s roko. "Kaj govoril, člov«l«t" , " "Rečene je «tralna besede!" " Beljen je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel nI, da j« mladi.Sodnik samo slutil resnico, da js hotsl samo potrdila od nftegs. "In ko bi bilo res, ksr pravil, ali tebi pristoji tako govoritif Ti me silil, ds nsj izdsm, ovsdim tvojegs očetst Lep sin si ti, da ti jeftako sveto ime tvojega netrcAnega očeta t Zsksj ne grel sam ter ga ovadil T Čf si le tak, ne sili me, da naj bom tudi jasi" " "O vi ne veste, kako mi je hudo, ds morsm teko rsvnati $ ali drugsče ne morem. Pustiti ne smem, ds bi vi po nedolinem trpeli sa drugega, bodi si tudi s« mojega očpta. Resnies mora na dsnt*'M "Matije, ker je te tako, govoriva pametno, molko besedo 1 Poglej met Kaj menil, koliko let mi bo le livetil Kaj me le čaka dobrega na evetuf .Trudil sem se in ubijal vse svoje tive dni; zakaj mi ne privolčil, da si tu odpočijem; ksj mf je hudega tuks^l" " "Ali sramota, srsssoUl" "Bj pusti jih, naj govore, dokler se jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo le molčali. Sramota I Saj ravno sato tem in hočem biti tukaj, da ne bo aramote. Kaj meni srsmotaf Ali vala kila, tvoja.mati, ti, brata, sestri — veiega do zdaj Čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spo-Itovanl livite in spomnite se včsai starega Beljena, ki ni napačen človek; ali ga pa tudi posabit^l Silil me, da naj govorim; dobro I Govoril bom torej, Četudi ne, kakor ti hoče!; do zdaj sem tajil, edaj hočem očitno reči, ds .em kriv!" " "Ko bi mene ne bilo t Dajte, potem bom pa jas tudi govoril I Vse ni Ikods, pravite; dobro t Ali «te ssmif Nimate li tive duie na svetu, za katero ste doUbi skrbeti! Ksj hočete sspuetiti svoji hčeri, če ji le nočet« ohraniti dobrega imena! Kaj naj počne Jeriea, ubofa sirota t Zana-late ae name; ali kdo vsu j« porok, da s« ne premislim tudi jaaf Tsiko j. molu liveti z leno, ki Ism takega očeta." Nič odgovora I Globoko zamilljen j. stopal Beljan p« ječi. Matija je videl, da mu je sadsl prave struno; prigovarjsl mu je dalj«: "Ns mislite na na«; mi moramo prenalati ovoja neerečo; otroei morajo trpeti za svojegs očeta, tako ja na svetu! Vendsr h o,v m storiti, kar ml je mogoče: prodati mi.lim domenijo, sapustiti s vsa drulino ta kraj ter s* naseliti k j« daleč odtod, kjer nae liva duia ne pozna Ae prej pa hočem poravnati očetovo krhiro, kolikor mi je moči. — Asa poteka, adločite ee. oče) Pomislite, de ne govorim eass, s mano vr*d tovori ia vas prosi aedoUna sirota: Imejte utmiljenje s svojim otrokom!'* ""Pregovoril si me, prra&sffal. Matija; sto-riti hočem, kar sem prej mi.ltl. ds nikdar ne storim. ko hi t odi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali jo prav ali ne. ti glej t" " Neto ma poda roko Msttje ga zapusti s olajleaim ereeas. Malo časa poum ata Mjan In Matija etela prod akrajaim Mdmkom. Beljan je povedal aa zapisnik, ker p l»iU> potrebno, ds ae stvar pojaeni Njegova taja?« j. uia teko verjet-aa, taka aarnvna, da ga je okrajni »odnik, ki je Ml le sam začel alatlti n^niro, iipitstll bres po-miaelka. Ko je bilo to knnčene, obrne Matija k uradnika rekoč t Ou«pod! fte nekaj m» teli; jas nisem ičea rlerek. sato ne vem, kako naj storim, da bo prav i tli veet mi veleva, da sser.m u<>kaj moriti. Go-.p«d. nal narečni ole ee ee prefrelili; «lepili as pred ^ega »odalka — da M jim W1 miloetjivf Bilo ja dva leti potem. V trgu ee je bUp mnogoksj i spremenilo. Sodnikovi «o bil! prodsU svoj dom ter ee presolili, nihče ni prav ved4 kam. Nekaj časa so trisni govorili o Sodniku in Zaplotniku; nekateri «o slutili ^eanioo, gotovega ni vedel nihče nii. Sčasom j« potihnila govorica; čas la akrbi, da prid« vSdno kaj novega na Vrsta« da ne praznujejo star« in psč tudi n« mlade čeljusti. Gospa dsvkarica ja lovila tako dolgo, da js vjela naprej Olgi nekega mladega uradnika na mola, potem Ireni novega učitelja. Srečo telimo obema in upajmo, da bodeta snela vsak v strah prijeti evojo leno. Za sajea na mlso ob godovi i in praznikih jima bo skrbel tast in gosps davki >• rita sa dobre sveta, kadar jih bo treba in ne. Sls bi le amela oba « svojim tastom sshsjati v veselo drnlbo, ki se ehaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu 1 Na Bresarjsvem domu ni bilo sdaj vsč tak» tiho in mirno kakor nskdsj. Stara Btes«riea ja peetovala malega kričala, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sodnikovi. Za Bre-zarja ae nam ni bati; dobro bo goepodaril in srečno Uvel s svojo drulino, ako ne bo kake posebne nesreče, kstere ga Bog varuj t Take sreče ni bilo na Seljsnovem domu. Starček jo drv«ril ko pr«j, in v njegovi koči je ««dela pri ssalem okeneu Jeriea ter pridno tivala. Malo obledele je bOa ree in tudi bolj tiha je bil* ali tolila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da «• čuti neerečno. Zdaj pa sdaj je pal tudi s rosim očesom pogledala preko cveti©, ki so ji ev«le n« okencu v pisanih posodsh, ven aa steso, na ceeto, ki je drlala v trg, odtod v mesM in is mssta bogve is kam I In ko so ji nsko popoldpe sopet tako nek*»1' toma uhajali pogledi is tihe eobioe, glej, kar U pridrdra vos po oeeti. Deklici sečne utripati srea, sama ni vedela zakaj; vos zavije proti kitici in malo trenutkov potem sta bila dva srečne mlada človeka v stari drvarjev! koči. Ko m je Hcljaa vmil aa vdor ter ssgledal vos pred svojo hilo, je takoj uganil, kaj porneMl U nenavadna pri k s«—, Jerica «n priskače naproti ter ee mu oklene vratu, "pol smehe, pal joka." Matija ni skakal, to ae vendar molkoma ae epodob», četadi j#>srečen snubeč; a malo ja vendar pospeiil korake, de bi brl podal roko svojemu taata "Torej oi vendar prilell" mu rele Beljan veael, "saj ««m dejal, da ne bol takt" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svojo novo bivališče Nate veeoto ienltovanje ln srečen sa-kenl lisa ee je pomladila sredi svojOi irečnlk otrok. Aadrejček In Zalka sta v Meto kakor nekdaj raigrajala po hiti; etari Seljaa je imel I njima mm*» p««U Matija je nmno kmetoval In trn; od da» de dne mu js rsatlo premolenje; saj ma ga je bilo pa tudi treba sa toliko drattao, kakrtnn i« le bila. in bogve, kaj la pride! Brejo» ga brata Talentiaa je viel k eeki na dom. da as« ja pomagal prt kupčiji Uhkotivege mladenM» ja bila gSam^totale nmosle " |n 1loe«nf Gevarilo ee je, je poUgaa v Ameriko To je mo| pametne «toril Poetime ga tsm. kj»r je neMo pribelalitče le toliko pa-lepakov, morvbtt» /daj ledi e« tam poltana. mllffttttem mU «mM ta m roki m imIMm v*- * M 'l'-«p m ** b Mi* ukkoy «rlualuom. m. MMflimta MtalhM v rod tokim lo lî frtU, ta 4ol*o •f povrtolko. Ljubi tot JI rta ta Mta rod" tawfjota o ooSoJ ^ •O ie 'PKiMivHf. volk o»«, «Ivtae. tnku. M M«M. Itd. Siweh