Leto mf štev. 25 x„ Jutro« xv^ & 137 a> Ljubljana, ponedeljek 18. junija 1934
Cena t Din
upjavuistvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, SeJen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon SL 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon SL 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta SL 42.
Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
PonecleljsJta iroaja »jutra« * i. vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-dh dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon SL 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon SL 2440.
Celje: Str ossmay erj e va uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
BOJAZEN PRED OSAMLJENOSTJO
Sestanek Hitlerja in Mussolinija je rodila ia obeh straneh bojazen pred osamljenostjo - Podpisan ni bil noben diplomatski dokument, pa tudi sporazum glede Avstrije ni jasen
Berlin, 17. junija, d. Po svojem vcerajš-njem povratku v Monakovo iz Benetk Je kancelar Hitler poslal brzojavno zahvalo italijanskemu kralju in Mussoliniju. Vodja nemškega tiskovnega urada dr. Lhe-trich, ki ga je spremljal na njegovem potu v Benetke, je izjavil v Monakovem novinarjem, da je Hitler izredno zadovoljen s potekom svojih razgovorov z Mussolinijem Nemški listi poveličujejo pomen sestanka Hitlerja in Mussolinija, v komentiranju razgovorov pa jim služi kot edino merilo v petek zvečer objavljeni sKupm komunike, ki je tako splošen, da se konkretni sklepi ne morejo izvajati iz njega. Komunike pravi, da so se razgovori vpili »v duhu najprisrčnejšega soglasja«, v eem
pa je obstojalo to soglasje, se zdi. aa je osebna stvar Mussolinija in Hitlerja. Iz izjav Suvicha in conta Ciana. šefa italijanskega tiskovnega urada, je razvidno, da sta se Hitler in Mussolini razgovarjala predvsem o pogojih za povratek Nemčije v Društvo narodov in o avstrijskem vprašanju. Glede prvega vprašanja sta bila oba državnika soglasna, da bi bil povratek Nemčije v Društvo narodov primeren, če se ji prizna dejanska enakopravnost. To ni ničesar novega ter ne pomeni za Nemčijo kaj več. Javnost se mnogo zanima za drugo, avstrijsko vprašanje. Komunike pravi, da se žele v tej zadevi na podlagi popolne avstrijske neodvisnosti vzpostaviti normalni odnošaji med Avstrijo in Nemčijo. Listi so rezervirani v komentiranju tako raztegljivega komunikeja, vendar pa ga poudarjajo kot zelo važnega. Ovira za vzpostavitev normalnih odnošajev z Avstrijo je za Nemčijo, kakor znano, dr. Dollfusss. Zagone&a je^ v tem. ali je normalizacija odnošajev zaže-Ijena z dr. Dollfussom, kar bi vsekakor odgovarjalo razpoloženju na italijanski strani, ali pa za ceno odstranitve dr. Doll-fussa, kar je doslej veljalo za glavni pogoj narodnih socialistov. Kakšna izpre-memba taktike na nemški strani napram d- Dollfussu se ne zdi verjetna, kar se more sklepati tudi po poslednjih napadih nemških listov proti sedanjemu avstrijskemu režimu. Po mnenju nemških listov more samo padec dr. Dollfussa dovesti do pomirjena v Avstriji.
Giede na vse to postaja kot pozitivni uspeh sestanka v Benetkah samo osebni s t'k Hitlerja in Mussolinija, čegar pomen naj bi se zrcalil v bolj prijateljski atmosfer1 med fašistično Italijo in narodno-so-ciahstično Nemčijo. Da je na ta način započeta pot dobra, sklepajo nemški listi tudi iz dejstva, da se bodo ti osebni stiki nadaljevali in poglobili, kar je izrecno poudarjeno v skupnem komunikeju Nekateri listi so tudi objavili, da bo Mussolini v kratkem prišel na Hitlerjevo povabilo v Nemčijo. O tem izdana ofici-elna objava je precej rezervirana. Po za-kijučitvi razgovorov, pravi komunike, je kancelar Hitler po običajnem diplomatskem postopku povabil predsednika italijanske vlade, naj vrne njegov obisk. Do sk.epa, kdaj naj pride Mussolini v Nemčijo. ni prišlo.
Brez pogodb
Pariz, 17. junija, d. »Temps« piše o sestanku Hitlerja in Mussolinija naslednje:
Gotovo je da je Hitler izvršil svoj oficielni obisk v Italiji z upanjem, da ho mogel sporazumno z Mussolinijem izds.a-ti splošen političen načrt, ki bi združil v skupnem delu Nemčijo in Italijo. Ne zdi se da se mu je posrečilo dobiti, zaradi česar je odšel v Benetke. Okretni Mussolini se je obvaroval vsake obveznosti, ki bi ga rnogla definitivno potegniti na nemško pot. More se verjeti, da ni bil sklenjen noben sporazum, da ni bil podpisan noben diplomatski dokument in da je doslej ostalo samo pri poudarjanju duha prisrčnega sodelovanja, ki ga omenja oficielni komunike. To dokazuje v ostalem na eni <n na dtugi strani stremljenje, ki vsekakor ni brez interesa s stališča splošne po}iiike, vendar pa preostaja še vprašanje, pod kakšnimi pogoji se more to si remi jen je v sedanjih razmerah precizirali.
»PopulaiTe« misli, da ni bil sestanek Mussolinija in Hitlerja nič drugega kakor samo del velikih Mussolinijevih manevrov. s katerimi se hoče ubraniti osamljenosti, ki grozi Italiji. Vzlic vztrajnim trditvam, da se je sestanek vršil na Hitlerjevo iniciativo, ugotavlja list, da je prišlo do sestanka na gradu v Strai na izreč-no željo Mussolinija, ki se danes bolj kakor kdaj prej boji osamljenosti, ki grozi njegovi državi.
»Oeuvre« prihaja do naslednjega zaključka: Po sestanku Hitlerja in Mussolinija zbuja največjo pozornost, ker sta se šefa italijanske in nemške vlade takoj sporazumela, da je politika varnosti na podlagi regionalnih paktov, ki jo zagovarjajo Francija in še nekatere druge države. zelo nevarna svetovnemu miru.
Potreba jasnosti
nemške politike
London, 17. junija, d. O sestanku Hitlerja in Mussolinija v Benetkah piše »Times«, da se je pokazala glede na razorožitveno vprašanje znatna enakost naziranj Nemčije in Italije. Kako daleč pa sega soglasje Mussolinija in Hitlerja, je znano samo njima samima. Iz izjave Mussolinija, da se ni sestal s Hitlerjem zaradi izpreminjanja političnega zemljevida Evrope, sklepa list, da vprašanje revizije pogodb za sedaj ni v ospredju. Važen predmet razgovorov je vsekakor tvoril tudi ruski predlog za skleni-
tev vzhodno-evropskih varnostnih paktov. Zdi se, da se je v resnici pokazalo obsežno soglasje Mussolinija in Hitlerja v tej zadevi. Nemčija je za pogodbe o nenapadanju in nima tudi ničesar proti konzultativnim pogodbam, čeprav niso napravile na realista, kakršen je Hitler, nobenega prevelikega vpliva V koliko mora Nemčija prispevati k varnosti in razorožitvi, je namignil angleški ministrski predsednik Macdonald, ko je dejal, da ne sme Nemčija pustiti nobenega dvoma o svoji bodoči politiki.
Nemško sondiranje v Parizu
Pariz, 17. junija. AA. Po pisanju današnjih listov se je posebni Hitlerjev delegat za vprašanja razorožitve Ribben-trop mudil te dni ineognito v Parizu in obiskal včeraj tudi francoskega zunanjega ministra Barthouja, s katerim je dolgo konferiral o raznih perečih mednarodn h vprašanjih. zlasti o razmerju med Nemčijo in Francijo. Dočim »Matin« in »Petit ! Parisien« ne prinašata nikakih podrobno-, sti o tem sestanku, mu posveča Pertinax i v »Echu de Pariš« daljši članek, v kate-
rem pravi med drugim:
Včeraj je obiskal Hitlerjev delegat Ribbentrop francoskega zunanjega ministra Barthouja na Orsavskem nabrežju. Kaj sta govorila, ne more biti nobena skrivnost. ko vemo, da se ni nemška teza o razorožitvi prav nič izpremenila. Ni dvorna, da je skušal Ribbentrop pri Barthou-ju doseči predvsem to, da Francija umakne svoj veto od 17. aprila t. /., s katerim je nastopila zoper nemško-britanski predlog o razorožitvi. Nadalje je Ribbentrop zahteval od Barthouja. naj Francija pfi-stanc na legaliziranje nemške oborožitve in se med francoskim in nemškim generalnim štabom sklene dogovor, sličen tako imenovanemu »gentlemen-agreementu« med velesilami, kakor tudi, da se Francija odreče paktom za vzajemno pomoč, s katerimi bi hotela zaščititi mirovne pogodbe in ki naj bi jim pristopile tudi države Male irtante. balkanska zveza in sovjetska Rusija. Skratka, ugotavlja Pertinax, to kar Nemčija želi. se imenuje hegemonija Upamo, da ni Barthou pristal na noben Ribbentropov predlog in da ni nasedel pastem, ki mu jih je hotela nastaviti Nemčija.
Atentati v Avstriji
se nadaljujejo
Eksploziia peklenskega stroja na dunajski tehnični fakulteti — Avstrijska vlada zvrača krivdo za atentate
na berlinsko
Dunaj, 17. junija, p. Na tehnični fakulteti je v pretekla noči eksplodiral močan peklenski- stroj, ki je povzročil veliko škodo. Med snočnjo predstavo v mestnem gledališču je eksplodiralo več plinskih bomb-Pri predstavi jo gostoval znani pevec Richard Tauber, ki se je zaradi razburjenja onesvestii-l. Predstavo so morali prekiniti, da so dvorano prezračili. Do atentatov z razstrelivi) je prišlo tudi v mnogih krajih izven Dunaja. Iz Celovca poročajo, da so v Waldensteinu našli v prostorih osnovne šole tajno radio-postajo, mnogo municiie, peklenskih strojev in drugih slič-raih stvari.
Dunaj, 17. junija. AA. Oficielno objavljajo: Glede na demantL. k: ga je objavil »Deutsches Nachrichtenbureau« v zvezi s poročili o najdbi eksplozivnih vžgalcev v Telfsu pri Inomostu, je treba pripomniti, da navaja telefonski imenltk za Berlin in okolico, ki je izšel meseca aprila, kot te-
lefonskega naročnika oddelek za oboroževanje ministrstva za narodno hrambo s pripombo, da se telefonski razgovori s tem naročnikom lahko vrše vsak čas podnevi jn ponoči. Ta oddelek ministrstva se nahaja v Chariottenburgu, Fas-anenstr. št 87. Na pokrovu škatlie. ki so jo n-ašli v Telfsu, je bla nalepljena na notranji strani etiketa z besedami: »Ce pri vžigal-oih št 24, odnosno pri maneverski municiji št 24 ne b: bilo kaj v redu, pošljite to škatlo z vso vsebino, odnosno z ostankom vsebine ministrstvu za narodno hrambo, oddelku za oboroževanje, 5. odsek. (Za proučevanje orožja in vojnega materijala), Berlin, Charlottenburg 2, Fasanenstrasse 87. Obenem pošljite poročilo o tem tudi ministrstvu za narodno obrambo.«
S temi navedbami se z avstrijske strani diskusija o tej stvari lahko smatra za končano.
Ostavka Nadolnega
Nemški poslanik v Moskvi je podal ostavko, ker se ne strinja z oficijelno politiko berlinske vlade
Berlin, 17. junija, d. Nemški poslanik v Moskvi Nadolny je podal ostavko in je že zapustil svoje mesto. Po mnenju nemških političnih krogov je vzrok njegove ostavke v tem, ker se ne strinja z oficielno nemško politiko napram Rusiji. Poslednji povod zanjo je bila bržkone odklonitev ruskega predloga za zaključitev vzhodno-evropske pogodbe v locarnskem duhu. Govore, da si I je poslanik Nadolny za svojega zadnjega kratkega obiska v Berlinu zaman prizadeval izpreminiti stališče nemške vlade.
Poslanik Nadolny je svoje mesto nastopil šele pred šestimi meseci. Dvomijo, da bi Nadolny, ki se začasno nahaja oficielno na dopustu, prevzel v kratkem kako odgovorno mesto. Kot najresnejšega kandidata za poslanika v Moskvi smatrajo sedanjega
nemškega poslanika v Bukarešti Schulen-burga.
Kakor zatrjujejo nadalje v oficielnih krogih, ne bo ostavka Nadolnega ostala osamljena. Tudi nemški poslanik v Washingtonu, bivši predsednik državne banke dr. Luther, se baje s svojega dopusta ne bo več vrnil v Ameriko.
Ime poslanika Nadolnega je postalo v širši javnosti znano ob priliki ženevskih razorožitvenih pogajanj, ko je bil vodja nemške delegacije ob odhodu z razorožitvene konference in izstopu Nemčije iz Društva narodov. V Nemčiji velja Nadolny kot zelo vplivna oseba zaradi svojih prijateljskih zvez s predsednikom Hindenburgom in njegovo okolico, na drugi strani pa zaradi svojih odnošajev z nemškimi industrijskimi krogi.
Perzijski šah v Ankari
Velike svečanosti v turški prestolnici — Utrditev prijateljstva med Turčijo in Perzijo
Ankara, 17. junija. AA. Davi je prispel v Ankaro perzijski šah, ki so ga sprejeli nad vse slovesno.
Na železniški postaji so ga sprejeli predsednik vlade, vsi ministri, predsednik parlamenta, generali in drugi dostojanstveniki. Predsednik republike Kemal-paša je prispel pet minut pred prihodom vlaka. Oba državna poglavarja sta se poljubila. Množica je navdušeno pozdravljala šaha, čegar prihod v turško prestolnico je naznanilo 21 topovskih strelov.
Ko je šah obšel častno četo, je sedel s predsednikom turške republike v voz. nakar je vsa svečana povorka krenila proti rezidenci Mustafe Kemal-paše.
Predsednik republike Kemal-paša je priredil snoči v svojem dvorcu na čast perzijskemu šahu večerjo, na kateri je v svojem govoru naglasil turško-perzijsko prijateljstvo, ki temelji na trajnih in ne-omajanih osnovah. Turčija in Perzija, je nadaljeval Kemal. ne stremita po ničemer drugem, kakor po zagotovitvi miru in napredka.
V odgovoru je perzijski^ šah dejal, da Perzija že dalje časa z občudovanjem zasleduje veliko delo turškega naroda za obnovo in napredek. Na koncu je izrazil željo, da bi mogel kmalu videti Kemala kot svojega gosta v Perziji.
Ob 11. dopoldne je sprejel perzijski šah v avdijenci člane tukajšnjega diplomatskega zbora. Po končani avdijenci se je šah udeležil obeda, ki ga je priredil predsednik turške vlade Izmet-paša. Obeda so se tudi udeležili predsednik republike Mustafa Kemal-paša. člani vlade, najvišji državni dostojanstveniki in šaho-vo spremstvo.
Mednarodne letalske tekme na Poljskem
Varšava, 17. juniija. AA. Doslej se je za mednarodne letalske tekme prijavilo 48 letal, med njimi 15 nemškega aerokluba, 9 francoskih, 7 italijanskih, 13 poljskih ln 4 češkoslovaška
Tri zmage JNS
Pri občinskih volitvah v Tuhinju, Ovsišah in Gotovljah pri 2alcu je priborila JNS lepe zmage
Kamnik, 17. junija.
V občini Tuhinj so se vršile danes občinske volitve v znamenju nacionalizma in bojevništva. Pred voliščem je bilo zelo živahno. Skupine bojevnikov z bojevniškimi znaki v gumbnicah so hotele vplivati s svojim številom na odločnost nacionalnih mož. Nacionalisti so se zbraM že zjutraj in samozavestno glasovali za svojo listo z nosilcem g. Burkeljco, tako da je bilo razmerje glasov v prvih urah volitev 109 nacionalnih glasov proti 6 opozicije.
Največ glasov za nacionalno listo je dala prejšnja občina Zg. Tuhinj. Odlično so nastopili tudi nacionalisti iz bivše občine Cešnjice. V popoldanskih urah je bil izid volitev že viden in zmaga nacionalistov zagotovljena.
Rezultat volitev je naslednji: Nacionalna lista g. Antona Burkeljce je dobila 299 glasov, opozicija pa 250. Udeležba volilcev je znašala 89%.
Zmaga nacionalistov je med prebivalstvom lepe tuhinjske občine izzvala veliko navdušenje. Prišlo je do velikih manifestacij, pri katerih so vzklikali kralju in nacionalni ideji. Volilcev lepega Tuhinja ni preplašil niti teror, ki so ga izvajali nad njimi punktaši, niti niso imeli uspeha bojevniški demagogi, ki so naše ljudi odvračali od udeležbe in raznašali letake proti JiNS, zlasti pa
proti ministru Puclju. Zavednosti naših volilcev tudi bojevniški shod pred enim tednom ni mog;el omajati.
Zato gre našim zavednim voliloem v Tuhinju splošno priznanje za njihovo
delo v prid nacionalni stvari.
★
Podnart, 17. junija.
Danes so se vršiJe občinske volitve v Ovsišah (Podnart). Zmagala je lista JNS. Volilnih upravičencev je bilo 316, volitev pa se je udeležilo 276 volilcev. Lista JNS z nosilcem Cerarjem je dobila 145 glasov, opozicija pa 131. K uspehu zavednim volilcem JNS iskreno čestitamo!
*
Žalec, 17. junija.
Danes so se v novi občini Gotovlie vršile občinske volitve, pri katerih je JNS dosegla zelo -lep uspeh. Za volitve je bila postavljena samo ena kandidatna lista in sicer JNS z nosilcem, prejšnjim županom Andrejem Antlogo, ki je dobila 143 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 271. Seveda se predstavniki organizacije bojevnikov niso udeležili volitev, marveč nagovairjali volilce, naj ne volijo. Njihov uspeh pa je vseeno bil pri naprednih ljudeh neznaten, na svojo stran so dobili le stare klerikalce.
Konferenca zastopnikov tiska Male antante
Solidarno delo tiska Male antante za medsebojno zbli-
žanje in spoznavanje
Bukarešta, 17. junija, d. Konferenca tiska Male antante je bila otvorjena včeraj popoldne v slavnostni dvorani oficirskega doma. Državni podtajnik v predsedraištvu vlade Savel Radulescu je v otvoritvenem govoru poudarjal prizadevanje tiskovne Male antante za politiko miru, ki jo izvaja Mala antanta. Med drugim je dejal:
Vaše prizadevanje je zadosten dokaz solidarnosti, ki vlada v državah Male antante. Skupni temelj politike med Beogradom, Bukarešto in Prago ie zasidran že v zgodovini, toda razen tega imamo tudi skupne interese za ohranitev miru, za katere se iskreno zavzemamo. Naša topla želja je, da vsak na svojem polju stremimo po ohranitvi načela stabilnosti in okrepitvi miru in da prežeti z voljo za izpolnjevanje medsebojnih obveznosti vršimo svojo dolžnost in ostanemo zvesti skupni zgodovinski zavesti vzajemnih uspehov ter ideologiji tiskovne Male antante.
G. Radulescu je nadalje izjavil, da 'bo tiskovna Mala antanta tudi v bodoče podpirala vs>ako delo pri sodelovanju tako na intelektualnem kakor na političnem polju med državami Male antante.
Predsednik češkoslovaškega nacionalnega odbora g. Svibovski je poudaril želje, ki jih ima t skovna Mala antanta, in navedel stremljenje rumunskega kralja Karola za napredek tiska Male antante.
Nato je zavladala enominutna tišina v
spomin na umrle člane tiskovne Male antante in na pokojnega predsednika rumun-ske vlade Duco, pod čegar okriljem se je vršila prva konferenca Male antante tiska.
G. Svihovski se je potem zahvalil še posebej rumunskemu zunanjemu ministra Ti-tulescu za veliko gostoljubnost in za njegovo podporo, ki jo je izkazal tiskovni Mali antanti.
Za njim je govoril predsednik iugosk)-venske sekcije tiskovne Male antante g. Zivančevič. Obrazložil je zgodovino tiskovne Male antante in poudaril plodonosno delo novinarjev Male antante za okrepitev miru in utrditev evropske civilizacije. Dolžnost tiskovne Male antante, je nadaljeval g. Živanč&vlč, je v tem, da pomaga in bodri Malo antanto pri njenem političnem delu.
Nato ie predsednik rumunskega nacionalnega odbora g. Sandulescu podal pregled dela tiska Male antante za zbližanje med državami Male antante in za utrditev prijateljstva in širjenje idej Male antante. Pozdravil je jugoslovensko in češkoslovaško delegacijo in Izrazil željo, naj bi imel ta sestanek plodonosne uspehe v splošno korist držav Male antante.
Nato so sejo prekinili in nadaljevali čitanje poročila centralnega odbora. Konferenca se je dopoldne nadaljevala.
Zastopnike Male antante tiska je včeraj opoldne sprejel kralj Karol v avdijenci.
Po umoru Pierackega
Morilca notranjega ministra Pierackega še niso izsledili — Demonstracije pred poslopji opozicijskih
listov
Varšava, 17. junija, d. Kakor domnevajo, je bil atenator, ki je umoril notranjega ministra Bronislava Pierackega. bržkone pristaš narodno-demokratskih ekstremistov aii pa ukrajinskih nacionalistov, proti katerim je v zadnjem času Pieracki zelo ostro nastopal. Tako so bile na njegove odredbe izvršene pri raznih teroristih hišne preiskave, pri katerih so zaplenili mnogo razstreliv.
Pristaši umorjenega notranjega ministra so priredili v petek pred poslopjem desni-čarsko-radikalne »Gazete Warszawske«, ki je ostro napadala vladno notranjo politiko, velike demonstracije ter so deloma demolirali tudi uredniške in tiskarniške prostore lista. Zvečer so aretirali večje štp-vilo pristašev iz narodnega radikalnega tabora. pa tudi v uredniških prostorih strankinega glasila »Sztafete« je bila izvršena preiskave ter so bili aretirani vsi člani uredništva.
Kakor zatrjujejo, je pokojni notranji minister še v sredo sprejel deputacijo opozicijske desničarske organizacije iz tako zvanega narodno-radikalnega tabora ter ji zagrozil s prepovedjo vsakega njenega dela. Zato je možna domneva, da je bil atentat odgovor na to grožnjo. Po dosedanjih ugotovitvah je bil atentat zelo skrbno pripravljen Napadalec je moral imeti pomočnike, ki so mu pomagali pri begu, vendar ga dosedaj še niso izsledili.
Poljsko notranje ministrstvo je razpisalo
nagrado 100.000 zlotov za izsleditev atentatorja. Pri zasledovanju atentatorja je zaposlen ves policijski aparat, pa tudi mnoge civilne osebe sodelujejo pri tem delu. Zal niso doslej še ničesar ugotovili, kar bi moglo služiti za njegovo izsleditev. Policija je doslej aretirala v Varšavi 200 ljudi in sicer predvsem v vrstah desničarske opozicije narodno-radikalne stranke. Tudi vodja te stranke je bil aretiran. Prav tako so aretrali v Lvovu 80 ljudi, predvsem v vrstah ukrajinskih teroristov.
Včeraj popoldne se je vršila svečanost v spomin umorjenega notranjega ministra, na kateri je bilo proglašeno, da se bo odslej imenovala Foksalova cesta, na kateri je bil izvršen atentat, Pierackega cesta. Truplo pokojnega ministra bodo jutrj prepeljali s posebnim vlakom v spremstvu vseh članov vlade v njegov rojstni kraj Novy Soncz v zahodni Galiciji, kjer bo pogreb. Pierackega, ki je bil do svoje smrtL polkovnik, je včeraj maršal Pilsudski imenoval za bri-gadnega generala, obenem pa mu je bilo podeljeno najvišje poljsko odlikovanje, namreč veliki trak reda Belega orla.
Predsednik republike je imenoval za notranjega ministra poleg rednih dolžnosti predsednika vlade prof. Leona Kozlovske-ga.
Učiteljstvo starosti Ganglu
Prisrčna učiteljska in sokolska manifestacija v Litiji
Litija, 17. junija.
Ta sobota je bila za Litijo velik praznik v znamenju pobratimstva učiteljstva in Sokolstva. Naše sresko učiteljsko društvo je imelo zaključno zborovanje, ki se ga je ude!e2ilo nad 100 učiteljev iz vsega sreza. Nad vse častno so bili zastopani učitelji iz višniegorskega okraja. Poseben pečat slovesnemu dnevu pa je dala navzočnost mnogih odličnikov z učiteljskim prvakom višjim šol. nadzornikom v p. Z- Engelbertom Ganglom, podstarešino SKJ, ki mu je litijsko učiteljsko društvo poklonilo diplomo častnega članstva.
Zborovanje se ie pričelo ob 9. v litijskem Sokolskem domu. Tajnik Kopriva Ivan, uči-tej iz Zagorja, je podal pregledno situacij-sko poročilo in so naši učitelji, rešili obenem mnoge tekoče prosvetne in stanovske zadeve. Zatem se je pod predsedstvom litijskega sreskega nadzornika g- Ivana Bezelja-ka vršila uradna konferenca. 2e prei določeni referenti so zborovalcem predložili podrobno učne načrte, ki naj prinesejo v naše učilnice nov, enoten duh. To pot so se obravnavali učni načrti le za nižjo narodno šolo. Kot referenti so nastopile uči-tei>ice in učitelji iz šol vseh tipov, ki jih premore naš srez, od enorazrednice dalje. Izvod vzornih učnih načrtov se bo predložil tudi kr. banski upravi, ki bo rotem predpisala enotne smernice za vse šole v naši banovini. Za obilen trud so zborovalci referente prav iskreno nagradili. Nato je predsednik sreskega kmetijskega odbora zagorski učitelj g. Lojze Kolenc poročal o bližnji razstavi šolskih vrtov, ki bo jeseni aa ljubljanskem velesejmu. Referent je predlagal, da se priredi ob tisti priliki tudi sreska kmetijska razstava, ki se je bodo udelež.ik vse naše šole in tudi vse kmetijske in gospodarske organizacije našega sreza. Predlog je 'bil zelo simoatično sprejet.
Ob polenaistih pa se je pričelo v sokolar-n.; slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi izredno mnogo narodnih Litija-nov in predstavnikov naših organizacij. V spremstvu starešine je prispel kot zastopnik banske uprave referent g. Josip Jeras, podtiačeln k SKJ, sreski načelnik g. Podboj ie zastopa! kr. vlado, podžupan g. Š riba r libijsko občino, nadalje so bili navzoči litijski nadzornik g. Bezeljak, kranjski nadzornik g. Rus Vilibald, Ganglova ožja tovariša g. Benedičič iz Višnje gore in g. Iglič Kornelij iz Dolskega, v častnem številu so brie zastopane vse sokolske edinice iz Zasavja in vsega sreza. Ganljiv je bil prjzor,
ko je šolska deca z galerije s cvetjem ob-sula svojega priljubljenega pisatelja in pes-n ka.
Slavnostno -besedo je spregovoril predsednik sreskega društva JUU učitelj gosp. Zupančič Jože. Očrtal je jubilantove zasluge — za častnega člana so namreč izvolili tov. Gangla na jesenskem zborovanju ob njegovi 60ietnici — za naše šolstvo, narodno prosveto, za stan, za Sokoistvo in za prospeh vsega naroda in države- Ob burnih ovacijah vse natrpane dvorane mu je izročal diplomo, ki io je izdelal višnjegor-ski učitelj g. Turnher. Prav iskreno so čestitali visokemu gostu zastopniki šolske in sokolske mladine iz sreza. Ob milih čestitkah naših najmlaišh se je zarosilo mnogotero oko. Književniku pa so podarili krasen šopek rdečih nageljnov z državnim trakom .in z napisom: »Svojemu vzorniku — litijska mladina«. V imenu litijske podružnice Jugoslovenske matice je obdaril g. Župančič mladež s posameznimi izvod« pravkar izišle Ganglove zbirke »Moja pot«. Avtor pa je vse izvode opremil z lastnoročnimi. podpisi. Častnemu članu g- Ganglu so za tem čestitali ostali predstavniki. S pesniško besedo je zamamil vso dvorano jubilant Gangl, ki je očrtal smernice svojega življenja, šoli, Sokolstvu, narodu in državi posvečenega. Globoke besede odličnega govornika so vzvalovile dvorano do navdušenih prizorov. Ob splošnem navdušenju je predsednik g. Zupančič zaključil prekrasno proslavo.
Starešina Gangl si je ogledal nato pod vodstvom prosvetarja >br. učitelja Vidica letno telovadišče mladega Sokolskega društva v Šmartnem, ki bo začelo v kratkem graditi lastni Sokolski dom. Gangl si je v spremstvu podnačelnika SKJ br. Jerasa in ostale družbe ogledal tudi gradnjo novega Sokolskega doma na Ponovičah v Litiji. Po stavbi, ki bo dograjena že v avgustu — za komaj leto dni staro sokolsko ediniico gotovo viden uspeh! — je sokolske goste vodil br. podstarešina Vlado Ber-dais z ostalimi odborniki. Vsa družba sokolskih gostov si ie ogledala tudi državno vzgajališče na Ponovičah, ki zelo lepo napreduje. Upravnik banovjnskega velepo-sestva pa je priredil zakusko, na kateri je pozdravi! goste starešina br. učitelj Birsa, važnost sokolskega dela na deželi pa ie očrtal podstarešina br. Gangl. Obisk sokolskih voditeljev bo sokolsko delo v Zasavju, kjer je že itak močno oživljeno, gotovo še bolj razmahnil.
Nov antifašistični pokret na Primorskem
Tržaški avtonomisti pozivajo primorske Jugoslovene k sodelovanju v borbi proti fašistični diktaturi
Glasilo protifašističnih italijanskih emigrantov v Parizu »Giustizia e Liberta« poroča, da so tržaški Italijani ustanovili »Ligo za avtonomijo Julijske Krajine«, pokret ki naj bi eliminiral vsa nasprotstva med primorskimi Italijani in Slovani, sinovi iste zemlje, ki naj bi zaradi tega imeli enake pravice in enake dolžnosti, ki naj bi jih pa predvsem vezala skupna volja, da se rešijo političnega terorja fašističnega režima.
V svojem dopisu iz Trsta pravi omenjeni pariški tednik med drugim naslednje: »Naša dežela, ki je bila prej kulturno napredna ter je v njej vladalo tudi gospodarsko blagostanje, ki je bila na polju socialnih ustanov med prvimi, je pod fašističnim režimom doživela katastrofo. Slovanske šole so bile ukinjene, italijanske so postale prava parodija. Davčni sistem se je potenciral do onih oblik, ki spominjajo že na davno pretekle čase. Nekdaj cvetoča industrija je uničena. Pomorske družbe, ki so bile včasih ponos in bogastvo dežele, propadajo. Stečaji bank in hranilnic so katastrofalni.
V	lukah ni nobenega dela. Občinski načelniki, ki jih imenuje režim, so postali despoti, ki nekaznovani izžemajo veliko in malo trgovino. Gorje onemu, ki bi poskušal očitno pokazati svoje nezadovoljstvo in se sklicevati na pbstavo in skrb za javno blaginjo.
V	deželi vlada najstrašnejše ovaduštvo in
Fašistični teror znova narašča
Kljub temu, da se je fašistična policija po Tiengovih navodilih v zadnjem času specializirala na preganjanje slovenske duhovščine, fašistični teror tudi napram vsemu ostalemu slovenskemu prebivalstvu ni ponehal. Kakor pravi »Istra« je pripisovati fašistična nasilja na Goriškem in Tržaškem deloma fašistični kampanji proti Fogarju deloma pa tudi ostrejšemu odporu našega ljudstva, ki že komaj prenaša obupne posledice zavožene fašistične politike.
Pred kratkim so organi fašistične policije v Gorici aretirali šest delavcev in sicer Ivana Pavletiča, Draga Pavletiča, Antona Brajnika, Stanka Čuka. Franca Mozetiča in Franca Vuka. Aretirani so bili, ker so jih osumili protifašistične propagande. Sedaj so v goriških zaporih. Iz enakih razlogov so bili po poročilu »Istre« v Tržiču aretirani delavci Josip Gosak, Valentin Regent in Stanko Ferjančič. Tudi v Trstu zasleduje policija vse protifašistično orientirane delavce. V poslednjih dveh tednih je tržaška policija izvršila kar osem političnih racij. Vsakokrat je bilo aretiranih po 4 do 6 oseb, dne 24. maja pa celo 9. Aretiranci so bili večinoma delavci, zaposleni v tržaških tovarnah.
Po poročilih tržaškega »Piccola« se je preteklo soboto v Trstu vršil proces proti skupini slovenskih fantov-nabornikov iz Trnja in šembij v okolici št. Petra na Krasu, ki so se bili tik pred naborom zbrali v Penkovi gostilni v št. Petru na Krasu. Prepevali so slovenske pesmi, zaradi katerih je prišlo do hudih incidentov s karabinjerji. S svojim surovim nastopom so karabinjerji,
vohunstvo, ki se razteza od sistematične cenzure privatnih pisem do provokacij varnostnih organov. Vsa sredstva so jim primerna in ne ustavijo se niti pred vratmi šole in šolsko mladino, ki jim mora služiti za to, da izvedo, kaj govore ljudje v svojem najožjem družinskem krogu. Utrdbe, vojašnice, vojaške ceste gradijo z delovno silo priseljencev tako intenzivno, da se je vsa dežela spremenila že v pravo bojišče. Italijanom in Slovanom se gode enake krivice. Mnogo jih je v zaporih in na konfina-cijskih otokih.
Liga za avtonomijo Julijske Krajine je razširila po deželi letake, v katerih je objavila svoj politični program. Avtonomisti hočejo doseči popolno kulturno, upravno in finančno avtonomijo dežele, absolutno politično in gospodarsko izenačenje primorskih Italijanov in Slovanov ter obnovo gospodarskega blagostanja najširših delavskih in nameščenskih mas. V proglasu pozivajo Italijane in Slovane iz Julijske Krajine, da se ne glede na svojo versko pripadnost in politično orijentacijo priključijo pokretu, ki naj stre diktaturo in obnovi demokracijo. Pri tem se sklicujejo na »svoje« žrtve Gor-tana, Marušiča, Valenčiča, Miloša in Bidov-ca ter Della Maggiora, Schiruja, Sbarde-lotta in Bovona.
ki jih je vodil šentpeterski policijski komisar Belluomo, nazadnje izzval celo krvav spopad. Fantje so Belluoma težko ranili na glavi in karabinjerje vrgli iz gostilne. Osem fantov iz šembij in šest iz Trnja je bilo naslednji dan aretiranih. Obsojeni so bili Ivan Vrh na 14 mesecev, Franc šekinc na 11 mesecev in 15 dni, Alojzij šekinc na 4, Adolf Novak na 5, Ivan Penko na 3, Ivan Tomašič na 3 in prav tako Josip Vrh na 3 mesece zapora.
V Gorici je bil obsojen na 4 mesece zapora 39-letni Goričan Anton Drufovka, ki so ga ovadili zaradi nekih »brezobzirnih izrazov o italijanski naciji«.
Sadovi politične kontrole
v fašističnih organizacijah na Goriškem
Zaradi stroge politične kontrole so se izvršile na vodilnih mestih goriške fašistične zveze radikalne spremembe. Ko so fašistične oblasti lani prisilile tisoče trgovcev. obrtnikov in tudi drugih ljudi, ki so kakorkoli odvisni od režima, da so se včlanili v fašistično stranko, čeprav so v resnici slej ko prei ostali nasprotniki režima, je nastala v vrstah stranke prava zmeda. Sedaj so se odločili, poostriti politično kontrolo zlasti nad novimi člani. Goriški zvezni tajnik je zato imenoval nove inspeK-torje v vseh 6 okrožjih goriške fašistične zveze. Za inšpektorja v Brjih je bil imenovan dr. D'Ottone, za tolminsko okrožje znani šovinistični gimnazijski ravnatelj Nembrot, za vipavsko inž. Bellinger, za baško rudniški upravnik Mutto, za krašKo okrožje agronom Bradaschia. Za fašistič-
na zaupnika v Dolenji vasi, v Brjih m Crničah na Vipavskem pa sta bila imenovana Alojzij Jacopit in Franc Rustia.
Te dni so v okviru te kontrolne akcije izvedli tudi v posameznih organizacijah mladih fašistov strogo revizijo ter so iz njih stalno ali začasno izključili ljudi, ki niso bili iskreni fašisti, temveč deloma prisiljeni sodelovati v fašističnih organizacijah, deloma pa včlanjeni v teh društvih iz čisto po-litičnošpijonažnih razlogov. Zaradi tega je vrhovno vodstvo mladih fašistov na Goriškem trajno izključilo iz fašističnih društev 6 oseb, med njimi 5 Slovencev. Nadalje je prepovedalo vsako sodelovanje v teh organizacijah za dobo treh mesecev 12 članom, med katerimi je 8 Slovencev, za dobo 2 mesecev 8 članom, za dobo enega meseca 5 članom in za dobo 14 dni prav tako pet mladim fašistom. Opominjanih je bilo 19 članov. Iz goriške skupine fašističnih vse-učiliščnikov pa so bili začasno izključeni trije člani, ker se niso udeležili fašističnih parad dne 24. maja.
Med tem je bilo na Goriškem ustanovljenih več novih fašističnih organizacij, in sicer društva mladih fašistov v št. Vidu nad Vipavo, šempasu in pri Sv. Luciji na Tolminskem ter 2 politični fašistični društvi v šempasu in v Soči. Za krajevnega političnega tajnika v šempasu je bil imenovan Alojzij Quadri, v Soči pa Lovrenc Varozzi. Bovška fašistična organizacija pa je dobila novega političnega tajnika. Delovanje njenih organov je bilo v zadnjem času docela brezuspešno. Zlasti krajevnega »dopo-lavora« nikakor niso mogli spraviti na noge. Za tajnika je bil imenovan začasni fašistični komisar Viktor Stabile.
*
p— Težave tržaškega tramvaja. Kakor v Gorici in Puli, kjer postopoma nadomeščajo tramvaj z avtobusi, nameravajo tudi v Trstu vsaj deloma ukiniti tramvajski promet, ker se je izkazalo, da so avtobusi cenejši in tudi bolj prikladni za čim hitrejše zveze med posameznimi mestnimi okraji. Glavni vzrok motorizacije tramvajskega prometa pa je vsekakor že nekaj let stalna pasivna bilanca mestnega podjetja električne cestne železnice, še leta 1930. je bilo na tržaškem tramvaju 49,398.944 potnikov, lani pa 40,067.730. Dohodki so se od 17,894.000 v letu 1930 znižali na 13,706.000 lir v preteklem letu.
Tržaški tramvaj razpolaga z 11 progami, ki merijo skupno 44 km. Avtobusni promet nameravajo uvesti na dosedanji 4. in 10. tramvajski progi. Na slednji bo vozilo 6 avtobusov.
p— Nad Trstom se je preteklo Bredo utrgal oblak. Istočasno je nastopila tudi posebno visoka plima, tako da se je morje razlilo preko pomolov in tudi v kletne m pritlične prostore v hišah ob obali. Zaradi silnega naliva se je nabralo toliko vode, da je v predmestjih z gričev drla kar v hudournikih po cestah proti nižje ležečim mestnim okrajem. Ponekod, zlasti v starem mestu, je voda preplavila ulice in so brezposelni z vozički prevažali pasante. V Ro-janu je podtalna voda dvignila tlak, tako da se je tam ustavil ves promet. Na glavnem trgu je voda vdrla tudi v dve kavarni. Gasilci so bili zaposleni več ur, da so s črpalkami spravili vodo iz lokalov. V nekem poslopju na borznem trgu je počila vodovodna cev in se je voda razlila po trgovskih lokalih. Z veliko težavo so zamašili cev in očistili prostore. Naliv pa ni bal omejen le na mesto, marveč tudi na vso širšo okolico in je napravil mnogo škode posebno v kriških in proseških vinogradih.
p— Demografski podatki za Tržaško. Listi so te dni objavili poslednje demografske podatke za tržaško pokrajino. V mesecu aprilu je znašli naravni prirastek prebivalstva v Trstu 21, na deželi 45 oseb. V mesecu maju v Trstu 48, v ostali pokrajini pa 54 oseb. Ce upoštevamo, da šteje Trst 250.000 prebivalcev, ostala dežela pa 100.000 prebivalcev, pridemo do zaključka, da je prirastek na deželi trikrat tolikšen kakor v mestu. Ponovno moramo pripomniti, da prebiva na deželi skoraj izključno slovensko prebivalstvo, v Trstu pa italijanski element v 80-odstotni večini.
p_ Kampanja za znižanje cen še vedno
ni ponehala. Prefekturna komisija v Trstu je odredila zaporo 9 pekarn, ker niso prodajale kruha, za katerega veljajo znižane cene. Prodajalne ostanejo zaprte pet dni. Med njimi je tudi pekarna Franca Kožuha.
p_ v tržaški ladjedelnici bodo zgradili
eno izmed obeh 35.000-tonskih vojnih ladij, ki so na gradbenem programu italijanske vojne mornarice za tekoče in nadaljnje dve leti. Za Trst pomeni gradnja te ladje v nekem pogledu znatno omiljenje brezposelnosti, ki je baš v zadnjem času dosegla svoj vrhunec. Fašistične oblasti so to takoj izrabile v svoje politične namene in organizirale veliko manifestacijsko zborovanje ladjedelniških delavcev in nameščencev, ki se je vršilo v ponedeljek zvečer na glavnem trgu. Za tržaško pomorstvo pa je zanimivo, da je moral prekooceanski parnik >Oce-ania«, ki ga v zadnjem času rabijo za priložnostne pomorske ture po Sredozemskem morju, opustiti svojo julijsko turo, ker se je priglasilo premalo potnikov.
Objave
Goop«uinje gotovo zanima, kako se pe-reta perje in puh. Vljudno jih vabimo, da se udeleže tozadevnega predavanja v torek, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne pri Zvezi gospodinj v Ljubljani, Breg št. 8.
Gojenci operne šole, ki obiskujejo pri prof. šestu dramatično igro in deklama-cijo, imajo svoj javni nastop jutri v torek ob 20. uri v dramskem gledališču. Izvajali bodo tridejansko igro ^Ljubimkanje« in V. dejanje iz Cyrana. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, sedeži od 6 do 20 Din, kakor na obeh opernih produkcijah.
Anglež gleda na Jugoslavijo. Pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Marušiča bo akademska JMCA danes zvečer ob 20.30 priredila predstavo zvočnega filma: »Jugoslavia — the Romantic Land of the Southern Slavs« in angleško predavanje njegovega avtorja, g. P. H. Sittersa. Vrši se v zbornični dvorani univerze. Vstopnina prostovoljna.
Opozarjamo na I. sklepno produkcijo gojencev drž. konservatorija koncem šolskega leta 1933/34, ki bo v Filharmonični dvorani v sredo 20. t. m. ob 18. uri. Nastopi 9 gojencev oddelka za klavir, violino, klarinet in solopetje. Gojenci so iz šole prof. šmalc-švajgerjeve in Zarnikove, dalje ravnatelja Hubada, prof. Foedrans-pergove, prof. Wistinghausnove in prof. Launa. Vstop s sporedom, ki stane za sedeže 5 Din in za stojišče pa 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Na pragu nove sezone
Ali bo tudi letošnji tujski promet tako zadovoljil kakor lani? — Izgledi so najugodnejši
Ljubljana, 17. junija.
Ko pričenjamo po občnem zboru Zveze za tujski promet novo sezono, vsekakor kaže, da se ozremo nazaj v lansko sezono m pa da se še čim bolj seznanimo z velikim požrtvovalnim delom Zveze, od katerega ima korist vsa Slovenija. Dravska banovina spada med pasivne kraje in smo tako v glavnem sploh navezani na donose, ki jih dobimo iz turistike. V naši javnosti #e navadno vsako pomlad pojavljajo preroki, ki napovedujejo razne ovire našemu tujskemu prometu ter vnaprej obupujejo nad uspehom sezone. Takim pojavom se skoro ni čuditi. Val težke svetovne gospodarske krize je hudo zajel tudi našo državo. Mogoče. da je edino tujski promet pri nas napravil častne izjeme. Kljub velikim težavam, s katerimi se je moral boriti, je naš turizem lani pokazal velik napredek, ki je prekosil tudi najbolj optimistična pričakovanja. Kaki so bili vzroki porastu tujskega prometa, ki je bil rekorden ter je po številu prekosil dosedaj v tem pogledu najmočnejše predlansko leto, ni težko uganiti. Med prvim je bila seveda nizka vrednost dinarja v inozemstvu, v drugi vrsti pa je napravila svojo poino dolžnost smotrena in metodična reklama ter propaganda naših tujsko-prometnih central. Da se je število nočnin tako razveseljivo dvignilo, je v nemali meri pripisovati tudi popustom po železnici. Veliko število tujcev je privabil lani tudi mogočni vsesokolski zlet.
Zveza za tujski promet je uživala prav posebno naklonjenost banske uprave, ki jo je moralno in gmotno podpirala. Prav posebno hvalo je zveza dolžna tudi agilnemu šefu odseka za tujski promet v ministrstvu trgovine in industrije g. Jaši Grgaševiču, ki je gmotno pomogel, nadalje je koristil s svojimi brzimi intervencijami ter pomagal pri izvrševanju propagandnega programa v inozemstvu. Veliko smisla za tujski promet je pokazala seveda tudi mestna občina ljubljanska. Zveza je bila v dobrih odno-šajih s Putnikom, kar je bilo koristno za obe strani. Tudi zdraviliške uprave tujsko-prometne zveze v drugih mestih so v polni meri vedele ceniti delo naše zveze.
Zveza se je vedno zavedala, da je zdravo hotelirstvo glavna baza našega turizma . Povsod se je poudarjalo, da je predvsem državi v korist, če gre na roko tej naši najmlajši in zato najšibkejši gospodarski veji, ki pa obeta v bodočnosti največje uspehe. Zveza se je po svojih zastopnikih
udeleževala vseh važnih zborovanj združenja gostilničarskih obrti dravske banovine. Zveza je sodelovala tudi pri sestavi seznama zdravilišč in letovišč, ki ga bo izdalo ministrstvo trgovine in industrije. Dajala je tudi mnenje glede avtobusnih voženj, redov in cenikov ter se udeleževala sej posvetovalnega odbora za avtobusne zadeve pri banski upravi. Zveza se je dobro zavedala, da leži bodočnost tujskega prometa v dravski banovini v veliki meri v avtomobilizmu. Avtomobilizem nam prinaša finančno močnejšo publiko in veliko število gostov s pretežno daljšim postankom. Vpošteva-joč to se je predlagalo seveda tudi izboljšanje cest. Po dolgih peripetijah so se me-rodajni faktorji lani odločili, za zgradbo aerodroma, ki je bil gotov že v teku poletja. S tem je dobila Ljubljana možnost zveze potom letalskega prometa z Evropo.
V preteklem letu je Zveza prejemala statistične podatke večji del le od občin. Podatki za leto 1933 so bolj točni kakor oni iz prejšnjih let. Statistika tujskega prometa do konca leta 1S33 kaže, da je posetilo naše kraje skupno 129.829 oseb. Ce jo primerjamo z lansko in upoštevamo, da je naše kraje v letu 1932 obiskalo 148.458 oseb, in da je statistika tujskega prometa za preteklo leto sestavljena na podlagi 96 občin, lanska pa na podlagi 56 občin, vidimo, da je tujski promet v letu 1933 le številčno nazadoval in to zaradi poznega početka letne sezone. Nočnin pa je bilo lani 834.482 nasproti predlanskim 652.369. Tako vidimo, da je naš tujski promet pokazal lani vendarle lep napredek in smo z našo tujsko-prometno bilanco lahko prav zadovoljni.
Zveza se je potom svojih funkcionarjev udeležila lani številnih konferenc, skupščin in zborovanj. Sodelovala je tudi pri ustanovitvi jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani, s propagando v Bolgariji pa je pričela že poprej. Zimski šport se je smatral za enega najvažnejših faktorjev, za nekako podaljšanje naše sezone in s tem za pospeševanje tujskega prometa. Kakor vsa leta je Zveza tudi lani po svoji moči podprla zimsko-sportni savez.
Iz vseh teh podrobnosti izhaja, da je vršila Zveza res veliko delo. Obstoj Zveze pa je navzlic njeni važnosti odvisen le od raznih subvencij in bi brez njih morala Zveza gotovo prej ali slej likvidirati. Zato je nujno potrebno, da se čimprej zakonito zasigura obstoj naše Zveze in njej sorodnih organizacij.
Celjski občinski svet
Nakup bivšega Rebekovega posestva — Ustanovitev delavskega azila v Celju — Likvidacija pomožne akcije — Letovanja dece na Pohorju
Celje, 16. junija.
Celjski občinski svet je imel v petek zvečer redno sejo pod predsedstvom župana dr. Goričana, na kateri je bilo rešenih več važnih zadev.
Za pravni odsek je poročal obč. odbornik dr. Kalan. V domovinsko zvezo je foilo sprejetih sedem oseb dve prošnji pa sta bili odklonjeni. Sresko načelstvo bo moralo odslej plačevati redno vodarino.
V	imenu finančnega odseka je poročal obč. odbornik dr. Vrečko. Mestna občina je pripravljena kupiti od banske uprave bivše Rebekovo posestvo s poslopji vred na Mariborski cesti. Posestvo meri 5-200 k v. metrov. Občina bi plačala kupnino s hranilno knjižico Hranilnice dravske banovine. O nakupu bosta odločila finančno-gospodarski in gradibeni odsek. Občina je pripravljeni letos zgraditi škarpo ob Koprivnici pri viti konzula g. dr. Antona No-vačana v Aškerčevi ulici. Stroški bi znašali 42.700 Din. Polovico stroškov bi krila občina, ostanek pa naj bi plačal g. dr. Novačau. Nadzorni odbor celjske ekspoziture javne borze dela je prosil občino, da bi zgradila delavski azil z javno kuhinjo, V poštev bi prišlo stavbišče za staro »Krono« na Vrazovem trgu, za to stavbišče pa se zanima tudi Nabavljalua zadruga drž. uslužbencev. Ce bi se občina odločila za zgradbo trinadstropoiega poslopja, bi dala stavbišče brezplačno na razpolago in prosila centralni odbor borze dela v Beogradu za brezobrestno posojilo v znesku 8t>0.000 Din. Občina pa se bavi tudi z mislijo, da bi namestila delavski azil v sedanji mestni ubožnici v Kapucinski ulici. Ker je okoliška občina odklonila kritje deficita lanske pomožne akcije v znesku 12.&50 Din bo to vsoto plačala mestna občina. Članom podmladkov Rdečega križa v Celju so bile dovoljene ugodnosti glede kopanja v mestnem kadnem kopališču. Obenem so odobrene ugodnosti tudi članom Sokolskega društva v Celju za treninge v kopališču »Diani« na Bregu. Za škropljenje cest v okoliški občini, ki ga opravlja mestna občina, bo morala okoliška občina letos plačati 12.500 Din. Prebarvanje mestnega gledališča, ki bi stalo 16.&57 Din je odloženo na prihodnje leto.
Za gradbeni odsek je poročal obč. odbornik insp. inž. Marek. Občina je dala strok, učitelju Reichmannu stavbno dovoljenje za hišo na hribu sv. Jožefa, k stroškom, ki so jih imeli stanovalci na tem hribu s popravilom stopnic na »Kalvarijo« pa bo prispevala 1000 Din. Občina bo odslej odklanjala vse prošnje zaradi postavitve kopalnih ut ob Savinji med Savinjskim dvorom in izlivom Voglajne.
V	imenu socialnega odseka je poroča! obč. odbornik Marčič. Dosedanje redne podpore iz meščansko-oskrbovalnega fonda ostanejo nei-zpremenjene, nove mesečne podpore pa ne bodo smele presegati 500 Din. Občinski svet je odobril nekaterim prosilcem redno mesečno podporo v znesku 300 in 350 Din. Občina -bo poslala na svoje stroške devet otrok za štiri tedne na letovanje v počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorja. V proračunu za 1. 1935. bo vnesen poseben znesek za letovanje otrok iz Celja. Na predlog dr Kalana je izrazil občinski svet zahtevo, da bi se obrtni zakon pri reviziji ne poslabšal v škodo nameščencev in delavcev Občina namerava premestiti mestno ubož-nico iz dosedanjega poslopja v Kapucinski ulici na Sp. Lanovž. Občina bo preuredila poslopje na Sp. Lanovžu odnosno zgradila tam novo stavbo za mestno ubožnico. Zadevo bosta še proučila finančno-gospodar-ski in pravni odsek in predložila svoje predloge občinskemu svetu, ki bo o tem sklepal na prihodnji seji v mesecu Juliju.
Na predlog obrtnega referenta obč. od-
bornika Dobovičnika je občinski svet zanikal krajevno potrebo za buffet, ki ga namerava otvoriti g. Ivan Skale v svoji hi^i na Slomškovem trgu. Ba.nska uprava i*> nakazala 15.000 Din za ustanovitev Vajeniškega doma v Celju, ki naj bi bil nameščen v Obrtnem domu. Poseben odbor, ki ga bodo tvorili po 2 zastopnika mestne občine i-n Okrožnega odbora obrtnih združenj ter po 1 zastopnik mestnega in sreskega združenja trgovcev, bo upravljal fond za ustanovitev Vajeniškega doma in zbiral nadaijna denarna sredstva.
Za gospodarski odsek je poročal obč. odbornik direktor -dr. Mravljak. Kolarsk« delavnice, ki jo '-ma v najemu g. Adolf Krajnc, občina ne bo več dajala v najem, ker namerava tu zgraditi -zvezo med Razla-govo in Koccdovo ulico. Občina bo prodala g. Franju Stojami stavbno parcelo na vzhodni strani hriba sv. Jožefa, pri prodaji stavbnih parcel pa si bo odslej v vsakem primeru zasigurala predkupno pravico. Občina bo odstopila lazaristom na hribu sv. Jožefa brezplačno -o kv. metrov sveta pri cerkvi. Prodaja stavbne parcele Josipini Dobrškovi na hribu sv. Jožefa nad vilo g. Žumra je bila odklonjena. Občinski svet je odobril pogodbo, s katero daje mest na občina Glazijo s 1. januarjem 1&34 za 23 let v zakup Sokolskomu društvu v Celju in SK Celju proti letni zakupnini 10 dinarjev.
Madžarsko legitimistično glasilo ustavl jeno
Budimpešta, 17. junija, r. Notranji minister je ustavil izdajanje političnega dnevnika »Fehenvar«, ki ie izhajal v Stolnem Belem grad.i, in sicer iz razloga, ker je pred tednom dni objavil članek, v kalerem ie kritiziral zunanje poli-tične odnošaje Madžarske. Prepovedano glasilo je bilo last madžarskih legitimistov. Prepoved je izzvala v vseh političnih krogih veliko pozorn jsl.
Pot generala Weyganda v London
Pariz, 17. junija r. O potovanju generala Weygancfci v London, ki ga je nameraval za prve dni prihodnjega tedna, piše dan» Intransige-arrt« v zvezi s komentarji londonskega J-Daily Herald a«, da so netočne informacije angleškega lista, češ, da je to potovanje v zvezi z izdelavo vojaškega načrta za evropsko vojno. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je generalovo potovanje brez dvoma v zrvezi z zgolj tehnično organizacijo francosko-angleškega sodelovanja.
Podaljšanje poljsko-ruske pogodbe
Varšava, 17. junija AA. Včeraj so iz« manjali ratifikacijske listine moskovskega protokola od 5. maja, s katerim se podaljša veljava akta o nenapadanju, sklenjenega med Poljsko in Rusijo.
Iz banovinske službe
V višjo skupino je napredoval dr. č<=r-vinka Milan, vršilec dolžnosti upravnika javne ženske bolnice v Novem mestu. Za banovinskega uradniškega pripravnika VKI. pol. skupine je postavljen inž. Golob Hubert, za ba-n o vinskega kmetijskega svetnika V. pol. skupim e je postavljen inz. Sadar Vinko, dosedaj banovinski viš. pristav VI. poL skupine, za banovinskega svetnika IV. pol skupine druge stopnje je postavljen Narte Velikonja, dosedaj banovinski sekretar V. stopnje, vsi pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Služba je prestala banovinskemu arhiv skemu uradniku Vercetu Ivanu.
Kronika od sobote do ponedeljka
na zimski akademiji bolje izvajana. Tudi glede telovadne opreme pripominjam, da dečje postavice brez srajc ae napravijo ugodnega vtisa. 41 deklic ie nato izvedlo okrožne proste vaje enako kakor dečki v prvi točki.
Enako kakor deca bi tudi moški naraščaj mogel svojo točko opustiti, ker je b:la zelo neskladno izvajana. Tudi naraščajniki so prišli i okrašeni«. 20 ženskega naraščaja je izvedlo zletne proste vaje skladno in dobro. samo druga sestava je zaradi hitre godbe napravila zmedo, ki hi jo pa sicer vodnica mogla takoj popravit;* pa se ni znašla.
Orodna vadba obojne dece je b'la dobra, samo predolgo je trajala, enako kakor tudi naslednja točka, orodna vadba i vrste članov, 1 vrste članic in 1 vrste ženskega naraščaja. Pri tem so mi ugajale izvedbe članic na visccbi gredi." 2J starejših bratov je nastopilo s prostimi vajami s palicami. Izvedba prav dobra. Grajati pa moram, da morajo imeti nekateri na slavnostnih krojih razne okraske, kakor verižice, držalce rokavov itd. Pa še nečesa ne razumem: kako more član. ki je komaj dobro prišel od naraščaja, nastopati kot »starejši brat«. In teh je skoraj večina! 22 članic ie izvedlo zletne vaie zelo dobro in skladno. Pa tudi ravnanje Ln kritje je bilo v redu. Zaključno točko je -izvedlo 27 članov, tudi z zidnimi vajami še zadosti dobro. Motili so samo nekateri, ki vaj niso znali. Pri članih •bi želel v bodoče malo večjo pazljivost glede na snago trikoje-v. Navedel sem vse, kar se mi zdi potrebno grajati 'in pohvaliti. Za prihodnje leto upam, da bo prav vse v redu.	S. M.
Družatai sestanek
Maistrovih borcev
V soboto zvečer se je vršil »Pri Levu« družabni sestanek naših elitnih in nacijo-nalno zaslužnih Maistrovih bojevnikov, odseka Ljubljana. Predsednik tov. Grač-ncr Ivan je otvoril sestanek in poročat o dosedanjem delovanju ljubljanskega odseka. Iz poročila je bilo razvidno, da se je
odsek po svojih močeh trudil, da izvede organizacijo, ni pa imel popolnih uspehov, ,kcr osrednji odbor v Mariboru ni pokazal zadostne podjetnosti in organizatorične zmožnosti. — Ugotovil je, da tudi na tem sestanku udeležba ni taka, kakor je to bilo pričakovati glede na dejstvo, da biva v Ljubljani do 300 bojevnikov, ki go aktivno sodelovali pri zavzetju Maribora in pri obrambi severne meje v najkritičnejših časih.
V razgovoru se je ugotovilo, da je med temi zaslužnimi bojevniki .mnogo takih, ki le z največjim naporom preživljajo sebe in svoje družine, so pa tudi takšni, ki tavajo brez posla od hiše do hiše in prosijo miloščine. Neverjetno in bridko je bilo slišati pritožbo velez.aslužnega bojevnika, odlikovanega s srebrno kolajno za hrabrost, da živi z vso družino z dneva v dan od miloščine dobrih ljudi.
Namen odseka je zbrati še vse neprijavljene bojevnike, ugotoviti njih življenjske razmere ter jim nuditi vsestransko moralno in materialno pomoč. Odsek upa, da bo našel v tem svojem prizadevanju pri merodajnih činiteljih popolno razumevanje in podporo.
Odsekovi poslovni prostori bodo odslej v pisarni »Slovenija - Transport« na Miklošičevi cesti, kjer bodo dobili Maistrovi bojevniki potrebne informacije pri tov. Šilihu. S pozivom na tovariše, da se prijavijo v čim večjem številu v Zvezo Maistrovih bojevnikov, ter da po svojih močeh sodelujejo pri organizaciji, je tov. predsednik zaključil sestanek.
In kar se naposled kronike same tiče,
ne more to nedeljo beležiti nobenih pretresljivih dogodkov. Takoj po kosilu se je Ivanček Rozman iz Vodnikove ulice odpravil v Lattermannov drevored obirat lipovo cvetje. Pa je obiral na šibki lipi in sta se zvrnila oba lipa in fant. Seve, lipa ni toliko občutljiva, zato si je pa Ivanček zlomil desno nogo v kolku.
Iz Zagorja ob Savi so pripeljali v ljubljansko bolnico rudarja Franca Flereta. Bil je v soboto zvečer na šihtu. pa ga je podsulo in je dobil precejšnje notranje poškodbe.
Policija je — vsaj do večera — imela mir.
Ivan Podržaj ln policija
Prezaposlena zaradi atentatov uvaja dunajska policija šele zdaj preiskavo proti Ivanu Podržaju
Ljubijana, 17. junija.
Po deževnem tednu je današnjo nedeljo vendarle zasijalo tolikanj željno pričakovano solnce in spravilo mlado in staro na noge. Poletje je zadihalo z vsem svojim težkim čarom. Drevje jc že po-tcmnelo, zadobilo je tisto mehko, žametasto barvo, ob kateri se spočijejo utrujene oči, utrujeni duh vse preveč resnobnega in prav tako preveč v sebe potopljenega ljubljanskega meščana. Rožnik, Golovec in Tivolski park so bili polni veselega nedeljskega življenja. Pa tudi bolj oddaljeni kraji, Orlje, Iški Vintgar, Kure-šček. Vrhnika, Posavje so bili deležni lepega števila izletnikov.
Kopalna sezona se sicer malo kuja. Sava in Ljubljanica kar ne moreta oživeti. Zato se pa mesto ni tako izpraznilo, kakor bi se letnemu času spodobilo. Nič poletna ni bila Ljubljana, ne potopljena v tisti lepi poletni mir, v katerem tujec prav tako kakor samotarski domačin uživa njeno baročno podobo. Ceste so bile polne izprehajalcev, ki se niso vedeli kam vtakniti. Da, da. tudi v žepih ni Ljubljančanu kdo ve kako vroče, pa rajši hodi iz ulice v ulico in premišljuje: kaj bo. Hm! Kaj bo? — ln ker na vse zadnje tega »kaj bo« lc ne more razrešiti, zavije počasi v krčmo m gleda skozi kako zamrezeno okno poletenski dan, h kateremu je pa moral poklicati ne le svoj stari »ferkeljc«, ampak tudi malo fantazije šc iz boljših
Ca\V'dasi na prireditvah precej skromna,
ie to nedeljo na ta ali oni način le prišel 4sak na svoj račun. Zlasti pa tisti, ki_ ga ic rtodba z vrta Narodnega doma privabila" med naše vrle Sočane, ki so priredili
tam pod linami veselo
vidovdansk* proslavo
veselo v pomenu krepke vere v bodočnost, veselo v pomenu borbenosti m upanja v pravično zmago vsega našega naroda nad tistimi, ki so del njegovega telesa ukleni-]i v suženjske verige.
Ob 15. uri se je pričel vrt Narodnega doma polniti s Primorci in domačini. Ob J6 so bile /e vse mize zasedene. Zbralo se je preko šest sto duš, ki so vneto manifestirale za naše Primorje in za našo Knro5ko med igranjem železničarske godbe »Sloge«. Povsod jc bilo čuti snomine na Vipavo, na Gorico, na Trst, na Tolmin in pa Gospo sveto, na žrtve, ki so padle v delu za svobodo vsega jugoslovenskega narod:i.
Malo po 16. uri je stopil na lepo okrašeni oder ljubljanski župan, predsednik »Soče - Maticc« g. dr. Dinko Puc. Stopil jc v sredo dcklcf in žen. ki so bile v koroških. primorskih in kranjskih narodnih nošah. Očem se je nudil nepričakovano lep prizor. Vse tri noše so se čudovito harmonično družile in dile po svojem bogastvu, razkošju barv in okusu slutiti vso narodovo dušo, vse njeno prizadevanje, dati is sebe čim lepši in čim popolnejši izraz svojega hotenja po lepoti. Pa jih ni bilo veliko! Profesor Saša Šantel, ki je Imel ves aranžma te prireditve, je poskrbel, da so prišle do veljave le pristne noše. za kar mu gre vsa hvala.
Predsednik »^oče« župan g. dr. Dinko Puc je toplo pozdravil vse navzočne, nato pa v zanosnem globoko zasnovanem govoru prikazal Golgcto našega zasužnjenega naroda na severu in jugozapadu, njegovo borbo za človeške in narodnostne pravice. Množica ga je zdaj pa zdaj prekinja z viharnim odobravanjem. Proti koncu svojega govora je naštel vse številne žrtve, ki so padle od tujega terorja, od požiga Narodnega doma v Trstu do tragične smrti mladega Čotarja. Kosovo še ni maščevano. — Potem jc učinkovito nastopil industrijec Batjel v vlogi Vipavca.
Tako ie ta veselica, ta proslava Vidovega dne bila dejansko eno najlepših kome-morativnih zborovanj. In omenjajoč veselico, je g. župan poudaril, da je prav tako. Veseiimo se, ker hočemo plačila za žrtve! Veselimo se. ker verujemo, da pride dan, ko bo odrešena vsa naša domovina.
Iz sto in sto grl je sledil tem županovim besedam krepek vzklik, ki je razodel vso voljo, da pridemo res do uresničenja naših teženj. Godba je zaigrala državno himno. Potem se je pa narod predal veselju in zdaj pa zdaj prisluhnil pevskim zborom društev »Tabora«, »Zore«, Kluba koroških Slovencev, »Sočet in njenega okteta. Vmes je bilo nekaj krepkih dekla-macij. Vsa prireditev je dokazala, da dela »Soča« prav na vseh poljih nacionalno prosvetnega udejstvovanja.
Med številnimi zastopniki raznih korpo-Tacij je GMD zastopal g. Rohrmann. Klub koroških Slovencev državni tožilec g. Fel-lacher, Jadransko stražo industrijalec g. Hribernik Mihajlo in g. Kodeli, »Tabor« g. Venturi in Sokola g. Kalin in drugi. Za zabavo, jedačo in pijačo je bilo v vsakem pogledu imenitno poskrbljeno. Veliko pozornosti so vzbudile razglednice slovanskih narodnih noš, delo g. prof Sa-^.e Šantla. Te razglednice bo »Soča« izdala v desetih serijah in tako poskrbela za popoln prikaz, kako se je slovenski človek nekoč oblačil. Na ta način je tudi šaljiva pojita imela lep namen. Srečolov s 600 dobitki je izzval slehernega, da je segel malo v žep. V poznih urah je pa malo, od nočnega hladu se tresoče ude razgrelo kolo. K lepo uspeli prireditvi, ki jo je vodil g. obč. svetnik Čotar z blagajnikom Sfi-ligojem in vsem preizkušenim prireditvenim odsekom, velja »Sočanom« vse priznanje.
Javni nastop moščanskega Sokola
Popoldne je bil nastop Sokolskega društva v Mostah, ki se ie v splošnem obnesel nekoliko slabše od lanskega, vendar to ne gre na rovaš marljivemu vaditeljskemu zboru, temveč nekoliko pretežkim vajam (obejna deca). Nastop sam se je pričel točno ob napovedani uni, kar je hvalevredno, sokolsko. 27 dečkov je izvedlo proste vaje za okrožni zlet zelo neskladno. Priporočal bi drugič, da take točke, za katere se lahko že pri skušnjah ugotovi slabo izvajanje, enostavno odpadejo. Obleka tudi ni bila povsem čista in v redu. Nepotrebne so tudi cvetke, s katerimi so se nekateri »okrasili«. Druga točka: 25 deklic je izvajalo »peričice«, za katere sem siguren, da so bile tokrat vsai 50ič izvajane po naših javnih nastopih. Izvedba je -bila prilično dobra, samo prepočasna. 11 dečkov pod vodstvom malega poveljnika je izvedlo vaje z lesenimi puškami. Ta sestava je bila
Beograd, 17. junija.
Kakor poroča »Politika«, je dunajska policija zaključila zasliševanje Ivana Podrža-ja in posrečilo se ji je razkriti marsikaj iz živahne preteklosti živahnega mladega Don Juana. Kakor so ugotovili in kakor je v ostalem sam Podržaj priznal, gre za večkratni zločin bigamije. Po poročilih, ki jih dun. policija pričakuje od polic, uprav v raznih velikih mestih Evrope in Amerike, se bo ugotovilo, ali je morda še kaj, kar bi se moglo Podržaju očitati v greh Glavna zagonetka je vprašanje usode miss Agneze Tuffwerson, ki jo pogrešajo že precej časa. Podržaj trdi, da se m podala na pot okrog sveta in da morda seaaj biva v Indiji, ni pa izključeno, da je izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Vendar pa Podržaj sodi, da je še živa in da se bo čim prej sama javila, nakar bo tudi pojasnila vprašanje njunega zakona in potrdila, da ga je ona pripravila do poroke z zagotovitvijo, da Podržaj tudi po poroki ne bo nikdar vezan na njo.
Kakor je dunajska policija mogla aoslej ugotoviti, ne pogrešajo oblastva samo gospe Tuffvversonove, marveč je v skrivnostnih okoliščinah izginil tudi prijatelj njegove sedanje žene, Francozinje Margarete Ferran-dove. Margareta je s tem človekom, angleškim rezervnim kapitanom Frederikom De-weyem, živela 10 let v Londonu, v hiši, ki jo je bila dedovala. Pred dvema letoma se je pa Margareta seznanila s Podržajem, nakar je zapustila svojega dotedanjega prijatelja. Dewey je izginil iz Londona in kakorkoli ga poslej iščejo, ni baje za njim najti sle-
Sedeli smo na vrtu in hlad prvega poletnega večera je vel okoli nas. Ko je našemu kramljanju zmanjkalo snovi, je posegel v molk naš mladi gost in nekako mimogrede omenil, da je prav te dni obhajal neko čudno obletnico. Prosili smo ga, naj nam jo pove. Spregovoril je in slišali smo iz njegovih ust to-le nenavadno zgodbo.
*
Bile je med vojno. Po mnogem trudu sem dosegel, da so me odslovili od kom-panije na trimesečni študijski dopust. Slekel sem vojaško suknjo in odpotoval v mesto, kjer sem se bil že pred vojaško službo vpisal na univerzi, čakale so me pa neprijetne težave. Že en teden sem iskal strehe, a nisem mogel najti sobice, ki bi bila v skladu z diktatom mojega žepa.
Neko jutro sem sedel v kavarni in zopet listal po dnevnikih. Izpisal sem si neki naslov in sklenil, da skočim nemud-no gledat. Na zvonjenje mi je odprla poštama, še čvrsta gospa. Vljudno sem povedal, čemu sem prišel, in njen pogled se je za trenutek zapičil vame. Vtis ni
dov. Iskala so ga angleška oblastva zaradi davkov, potem je vzela vso stvar v roke kriminalna policija. Vse zaman. Morda se bo njegova usoda pojasnila zdaj v celotni preiskavi početja Ivana Podržaja.
Kmalu potem, ko jc kapitan Dewey iz-.Tinil, se je Ivan Podržaj vselil v elegantno hišo Margarete Ferrandove v Londonu in se poročil po angleškem pravu, tako da zakon velja na kontinentu samo v primeru, ako se obnovi pri pristojnem angleškem konzulatu.
Nadalje preiskuje policija, kaj je Podržaj počel ves čas, odkar prebiva na Dunaju. Po svojem povratku iz Amerike se Podržaj ni dolgo zadrževal v Londonu, že letos v januarju se je pojavil na Dunaju, kjer se je najprej nastanil v nekem hotelu, nato pa je najel elegantno stanovanje v gosposki četrti Landstrasse. Dunaj je dobro poznal že iz prejšnjiih let, saj je tu bival takoj po vojni, in sicer kot kompanjon takratne tvrdke »Jež & Podržaj«, ki je trgovala z električnimi aparati, že takrat je imel opravka s policijo, tožil se je tudi s svojim kompa-njonom. Vsekakor mu je torej Dunaj res debro znan. Ko se je letos znova naselil tam, sta on in žena Margareta razpolagala z 2000 angleškimi funti, v banki pa sta imela še na razpolago 2000 avstrijskih šilingov. živela sta torej od lastnega denarja in Podržaj se vobče ni brigal za noben posel, pri tem pa je vendarle trdil, da je prišel na Dunaj zato, da proda svoje patentne ključavnice, ki so baje popolnoma varne proti vlomu. Preiskava se nadaljuje.
mogel biti slab, kajti povabila me je, naj grem z njo. Stopil sem v majhen, prav prijazen prostor. Okno je držalo na vrt, ki je bil ves v zelenju. Koj mi je bilo jasno, da je ljubki kotiček kakor ustvarjen zame. Zedinila sva se o najemnini in priselil sem se.
Gospa Heda ni bila redkobesedna ženska. Gladko ji je tekel jezik in čim malo-pomembnejši je bil kak dogodek, tem manj se je strašila o njem razpravljati. Z nekolikim zanimanjem sem poslušal, kadar je omenjala razmere v svoji hiši. Tako sem izvedel, kar sem bil že sam uganil, da je bila vdova, in sicer že dolgo let. Z neko sveto gorečnostjo je govorila o svojem edinem sinu. Bil ji je vse, drugega ni imela na svetu. Mudil se je kot častnik na južnem bojišču. V pismu je bil materi obljubil skorajšnje svidenje in baš tiste dni bi bil moral priti na dopust. Pa je vse splavalo po vodi. Kako ga je pričakovala! Kako si ga je neprestano predstavljala, da bo stopil čez domači prag, krasen v svojih mladih letih ... Iznenada je dospelo drugo pismo, da ga ne bo domov. Neki nujni službeni
Rezultati so v glavnem naslednji: Lešnik je po kratki precizno izvedeni igri v 22. potezi prisilil Golca h kapitulaciji, dočim je drugi favorit Kramer zmagal nad dr. Lipajem, ki je imel že dobljeno partijo in ni znal prodreti. Partiji Stupan : Ster-niša in Ostanek : Lobkov sta se prekinili v nejasnih potezah. Jutri se bodo srečali Kukovec : Sila, Fišer : Lukež. Stanje po 8. kolu je naslednje: Kukovec 6 (1), Lešnik, Kramer 6, Stupan 4 in pol (1). Ostanek 4 (1), Lipaj 3 in pol, Fišer 3 (1), Lobkov 2 in pol (1) Sila 2 (2), Lukež 2 (1), Goleč 2, Sterniša 1 in pol (1). Prihodnje kolo se bo odigralo v sredo 20. t. m. ob 20. v kavarni »Central«.
Dopoldne je bil posvečen med drugim kolesarski dirki
za olimpijsko državno prvenstvo, popoldne pa so dali ljubitelji športa dušek kolesarski in motociklistični dirki »Peruna« ter nogometni tekmi med ljubljanskim »Primorjem« in mariborskim »Železničarjem«, dočim se je sbkolski živelj zlil na proslavo 15 letnice Sokola v Studencih.
Že dopoldne so se odeli Studenci v praznično obleko in na hišah so zavihrale državne zastave. Mnoga okna so bila okrašena s cvetjem.
Vso pozornost pa je posvetilo temu pomembnemu dogodku sokolsko društvo Maribor-matica. katerega članstvo se jc v častnem številu zbralo točno ob napovedani uri pred Narodnim domom in v sprevodu z društvenim praporom ter že-lezničarsko godbo na čelu krenilo
proti Studencem. Videli smo v sprevodu celotno društveno upravo matičnega društva in prednjaški zbor. sokolskemu sprevodu pa se je pridružilo tudi članstvo drugih mariborskih sokolskih društev. Na občinski meji Je studenški Sokol priredil mariborskim gostom prisrčen sprejem. Starosta studen-škega Sokola Tone Hren je v izbranih besedah nagovoril došle goste, zahvalil pa se mu je starosta mariborskega matične«a društva br. Bureš.
Po kratkem presledku se je pričel jubilejni nastop, ki ga je otvoril naraščaj z letošnjimi žup-nimi prostimi vajami. Sledile so igre z žogo. ki jih je izvajalo sedem društvenih oddelkov. Efektna, skladna in lepa so bila izvajanja prostih vaj članov in članic, veliko zabavo pa so nudile mnogoštevilnemu občinstvu tekme naraščaja in dece. Nastopila je nato gasilska četa delavnic državnih železnic s prostimi vajami s sekiricami. Nastop gasilcev je bil menda prvi v mariborski župi in je zbudil veliko pozornost in odobravanje. Oživelo je prostorno telovadišče, ko je moška in ženska deca odplesala tri srbska kola. Tudi ta točka sporeda je zelo ugajala in dosegla popoln efekt. Sledile so simultanke na treh konjih in 4 kozah, ki so jih izvajali naraščajniki in dečki. Pri orodni telovadbi je ena vrsta članov nastopila na krogih, druga na višinski bradlji, nara-ščajnice pa s preskoki čez konja. Krona vsega sporeda pa je bila jubilejna skupina, pri katerih je nastopilo nad 300 telo-vadečih, velikih in malih. Po končanem sporedu je nastopajoče oddelke nagovoril društveni starosti brat Tone Hren. V na-
Zbral o se je okrog 1SOO
Medvode, 17. junija.
Na poziv odbora medvodske občinske organizacije JNS se je danes popoldne ob 15. z-bralo pri Tometu okrog 1500 ljudi, da so čuli izvajanja o političnem in gospodarskem položaju v državi, zlasti pa tudi o vprašanju tekstilne tovarne, ki jo nameravajo nekateri domači industriici osnovati v Medvodah. Zborovanje je otvoril predsednik občinske organizacije Janhar, nakar je prvi izpregovoril poslanec Albin Koman.
Govornik je opozoril na važnost državljanske zavesti, zlasti pa še na zgodovinski pomen šestojanuarskega akta. Podčrtal je važnost složnega sodelovanja vseh pozitivnih sil naroda. Preživela so se zastarela načela, ustvariti je res treba na ruševinah sedanje družbe nekaj boljšega, trajnega. Tu je govornik prešel na važnost kapitala v narodnem gospodarstvu, zavedajoč se, da izrastki kapitala sami nikakor niso zmožni urediti pravilno stanje v državi. V ta namen je treba složnosti vsega naroda*, zlasti še kmeta, delavca in obrtnika. Nadalje je govornik pojasnil razmah na denarnem trgu, opozarjajoč na važnost zadružništva. Apeliral je v prvi vrsti na moralo, saj je ozdravljenje razmer možno v glavnem le z dvigom morale v vsem javnem delovanju. Ko je opisoval državni proračun, je poudarM, da je JNS v najodličnejši meri storila svojo dolžnost. Dala je vladi s svojimi nasveti neizčrpen vir za nadaljnje iz-
zadržki da so se pojavili. Mnoge in prisrčne besede naj bi bile potolažile mater: gotovo napredovanje v službi, odlikovanje in slično. Vedno nanovo mi je uboga gospa popisovala, kako se ji je takrat uprlo materinsko srce, kako je oporekalo. Naposled je dala sinu namenjeno sobo v liste, ne zavoljo dobička, marveč ker ji je vest tako velela, ko je bilo dan na dan toliko čuti o stanovanjski stiski.
Skušal sem gospo tolažiti: »Gotovo imajo vašega sina za tako sposobnega, da ga ne morejo pogrešati. Krožijo govorice, da bo kmalu nova ofenziva.«
»To je tisto!« je vzdihovala. »To, prav to! Mar mislite, da mu je dopust kdo vzel? Sam si ga je ukinil!« Sumila ga je radi strastnega častihlepja, ki ga je že vedno slepilo, da je hotel vselej druge prekositi. »Bog«, je tolažila, »nikomur nič ne očitam. Naj vsak ravna po svoji dolžnosti Toda. veste —-« in zmajevala je ž glavo — »da mu je ljubše tam ostati, nego k meni priti — le zakaj mi to dela?«
Naslednji večer sem stopil v kuhinjo prosit tople vode. Seveda ni šlo brez po-menka. Naključje je naneslo, da so prišle v razpravo razmere javne varnosti. Gospa Heda se je kaj bala tatov. Živela je sama, stanovanje je bilo v pritličju, iz kuhinje si stopil samo čez par stop- '
Obstoji samo eden Pyramidon—
in to tisti z Bayer-jevim križem^^l Cena mu je sedaj znižena za 30%, pa je to najboljša prilika za vse one, ki ga še ne poznajo, da ga sedaj preizkusijo. Pyramidon pomaga gotovo pri vseh bolečinah, migreni in menstruacijskih tegobah.
L>.* _J.tr*.'	32. O,:.. - r.p»!. Sta. »Jui mi 2. V. 1*14 ^
govoru je poudarjal potrebo sokolske
vzgoje, našo narodno svobodo in trpljenje naroda, preden je raztrgal suženjske verige. Nato jc slovesno izročil telovadečim oddelkom
dozidani in prenovljeni Sokolski dom. ki je postal društvu že pretesen, ter jih je ob 15 letnem jubileju pozval k nadaljnjemu požrtvovalnemu in nesebičnemu sokolskemu delu. V vznesenih besedah se je spomnil staroste vsega jugoslovenskega Sokolstva prestolonaslednika Petra in njegovega junaškega očeta kralja Aleksandra, ki so jima zaklicali vsi navzoči trikrat: Zdravo! Godba je ob tem zaigrala državno himno.
Svečan je bil tudi dogodek, ko je po starostinem nagovoru stopil pred članstvo društveni načelnik br. Ciril Hočevar in izročil bratu Lojzetu Majerju, ki je bil reden telovadec od ustanovitve društva in ni zamudil niti ene telovadne ure, društveno diplomo za vestno izpolnjevanje sokolskih dolžnosti in discipline.
Na proslavi je zastopal mariborsko sokolsko društvo poslevodeči podstarosta br. Kranjc. navzoči pa so bili tudi sreskl načelnik Makar, prof. Mastnak kot zastopnik ravnatelja klasične gimnazije, ministrski odposlanec pri maturi na klasični gimnaziji višji inšpektor dr. Vrhovnik, načelnik gasilske župe Klemenčič, zastopnik mariborskih gasilcev dr. Kac, sreski šolski nadzornik Močnik in drugi.
Da je jubilejna prireditev tako lepo uspeia, je zasluga požrtvovalnega dolgoletnega načelnika Hočevarja, ki je ustanovil društvo in ga vodi že dolgo let ter ga bo s svojo veščo sokolsko roko privedcl še visoko. Pri tem so mu pridno pomagali prednjaki, med njimi br. Drago Kova-čič in br. Fran Vilec, načclnica Milka Močnik in vaditeljica Fanika Zorko. Upravičeno so lahko ponosni Studenčari na naravnost zavidljiv uspeh. Prav gotovo bo prireditev ostala slehernemu, ki se je je udeležil, v neizbrisnem spominu.
navdušenih zborovalsev
vaianje. proračuna na osnovi stroge šted-njo. Seve, vprav zaradi štednje ni mogoča vsem težnjam naroda takoi ustreči, iodi počasi bo prišlo vse na vrsto. Nadalje je govornik govoril o ukrepih vlade, ki naj vzdržujejo proračun v ravnotežju in da se nadalje olajšajo narodu bremena. Potom je govoril o vseh novih zakonih in slednjič prešel na gospodarske prilike v dravski banovini, opozarjajoč na važnost industrializacije našega ozemlja. Proti ustanovitvi nove tekstilne tovarne v Medvodah ne more biti nikakega razloga, ne državno-obrambnega, ne nacionalnega, ker je baš pri tem podjetju soudeležen domači kapital v taki meri, kakor sicer nikjer v državi. Vsekakor bo novo podjetje velikega gospodarskega pomena za prostrani medvod-ski okoliš. Poslančeva izvajanja so poslušalci sprejeli z vnetim odobravanjem.
Nato je izpregovoriil tajnik ljubljanske sreske organizacije JNS g. Borštnik, za njim pa industrijec Medic, ki se je posebno vnemal za to, da se zgradi novo tekstilno podjetje v Medvodah, čeprav so nastopale težave zaradi nekaternikov, ki skušajo iz nelepih razlogov preprečiti ustanovitev tovarne. Govorili so še gg. Sesek, Janhar, Mtiklavc in Jenko, nakar je bila sprejeta obširna resolucija. Z navdušenjem je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in brzojavni pozdravi ministru De-metroviču.
nic pa si bil na vrtu — koliko spretnosti je bilo treba, če je kdo hotel vdreti v stanovanje ?
Pokazala mi je, kako se vsak večer zavaruje zoper nezaželjene obiske. »Mislim si pač«, je dejala, »da so tudi tatovi ljudje in da ima tudi zanje strah svojo moč.« Pograbila je dva velika kovinasta pokrova in jih obesila nad zaklenjenimi vrati. Napravila je to tako, da sta visela kakor na lasu. že rahlo tresenje je zadostovalo, da treščita ob tla. Priredila je meni na ljubo poizkus in res moram reči, da je izum gospe Hede dokazal svojo uporabnost z nemalim truščem.
Rekli boste, vse skupaj ni vendar nič izrednega. Trdno verujem, da sloni tudi vse nadaljnje na naravnih vzrokih, dasi štejejo slično stvari ne baš med vsakdanje dogodivščine. Neki mnogo rabljeni pojem bo tu kakor nalašč na mestu — naključje! Vendar me je doživljaj ne-čuveno prevzel in niti do danes se nisem zone otresel.
Neko soboto sem prišel pozno ponoči iz gledališča domov. Vreme, spočetka vedro in brez nakane, se je bilo med predstavo temeljito spremenilo. Zmočen in od mraza drgeta je sem odklenil. Vse je bilo v najglobljem miru, gospodinja je bila že davno legla. Da ne bi motil, sem stopal oprezno, pa sem se moral ven-
arlborskl dogodki
Maribor, 17. junija.
Snoči je zaključila glasbena šola »Drave« svoje
prvo šolsko leto z nastopom gojencev v veliki dvorani Narodnega doma pod vodstvom profesorja Druzoviča Nastopilo je več vrst gojencev violinskega in kla-vnskega oddelka, posamezniki in v skupinah. Tudi sta nastopila prvič pevska šola in šola orkestra. Lepo uspelo produkcijo so zaključili kitaristi, ki tvorijo v okviru šole poseben oddelek za gojitev
glasbe v domačem krogu. Včerajšnja produkcija je pokazala v splošnem izredno velik napredek in talentiranost mladine v glasbi, kakor tudi potrebo in pomembnost take šole. ker je podčrtala popolno upravičenost njenega obstoja. Želimo vodji šole prof. Druzoviču še nadaljnje lepe uspehe, ki so mu v ostalem zagotovljeni.
Dopoldne se je odigralo v kavarni »Central«
osmo kolo tekme za šahovsko prvenstvo v Mariboru.
Ignotus:
Obletnica oSenzlve
Velik zbor JNS v Medvodah
Sv. Vid — je čreSenj sit
Iz akvaristove torbe
Se o Erjavčevi belici, o Dunavu in o centrali akvaristovstva.
V zadnjem članku sem omenil ribo po imenu Alburnus Erjaveci, ki je baje križanka med klenom in zeleniko. Ima namreč znake klena in zelenike in vendar je posebna vrsta. Zadnjič sem vlovil v bajerju pri Sinji Gorici ravno tako ribico. Omenjeni ribici iz dveh krajevno ločenih voda; prva je namreč iz Radnje pri Brezovici. Slednjič sem se spomnil še na neko tretjo ribo, ki sem jo odstopil znancu in ki je izrazit klen, pri ugodni razsvetljavi opazimo pa nad po-bočnico prav lahko svetlozeleno, lesketajočo se tenko črto, kakor pri zeleniki. Pri mnogih drugih klenih doslej še nisem opazil te značilne črte, zaradi česar ni izključeno, da je omenjeni klen z zeleno črto križanka med klenom in zeleniko, gori omenjeni ribici pa da sta Erjavčevi belici. Po opisih je formula zob pri zeleniki skoro ista kakor pri Erjavčevi, samo formuli podrepnih plavuti sta različni. Sedaj mi ne preostane nič drugega kakor da si vlovim več takih ribic in povrh še zelenike. Po daljšem opazovanju in primerjanju jih izročim ihtiologu na pregled zaradi točne ugotovitve.
Zal so me zadnje poplave ovirale pri akva-riranju. Jarki na Barju so prepolni in pri Bevkah, ob štradonu Hauptmance in ob Iza-ru so bila poplavljena celo polja in travniki, kar velja tudi za rav«:o ob dolnji Ljubljanici, ki je tudi pod vodo.
Treba bo še počakati na boljše čase. V postranskih najmanjših jarkih in mlakah so sicer manjše ribice, ali med njimi ni zele-nik. Samo pezdirki, kleni, kleniči in pisanci zahajajo v take jarke, kjer se po naglem odtekanju vode navadno posuše na blatu, če jih že prej ne ugonobi pomanjkanje kisika, ker so mlake zelo plitke, rib je pa mnogo, često se take ribe zarijejo v vlažno blato, kjer vztrajajo nekaj dni. če jih pa ne reši kmalu kaka izdatna ploha, so zapisane smrti. Samo činklja vztraja tudi več tednov v vlažnem blatu. V vodi, kjer je dovolj kisika, diha s škrgami. V topli vodi ali pa zarita v vlažno blato, dovaja svojim žilam kisik v obliki zračnih mehurčkov, ki jih v presledkih požira
Dočim je pri nas premnogo padavin, je okoli Beograda precejšnja suša, sodeč po pismu akvarista, ki mi poroča, da so tamoš-nji ribiči sila nezadovoljni, ker so redne pomladanske poplave izostale, zaradi česar jim je ušel bogat plen, ki prihaja za časa poplav v stranske rokave in jame. Ker je voda v teh jamah in rokavih hitro padla, tako da so zgubili zvezo s Savo in Duna-vom, bo tudi mnogo zaroda poginilo, ko bo voda v njih usahla, roparice pa izgube pri tem svojo hrano. Znano je, da je Podunavje pravcata zakladnica rib. Kaj ne prihaja, odnosno ne priplava vse tja? Celo mnogo rib iz črnega morja se drsti v dolnjem Dunavu. Vsi rodovi evropskih rib so v njej zastopani. Akvarist mi piše o mrkežih, zvezdo-gledih, upiravcih, menkih, čepih, okunih, smučih in sabljarkah, ki jih goji doma. Beograd bi moral biti potemtakem središče akvaristov Jugoslavije, kajti v neposredni bližini je toliko raznovrstnega drobiža, med njimi pa toliko krasnobarvnih in zanimivih
rib, da je akvariranje v njegovi okolici poseben užitek. Pri Golubcu pa, kjer se Du-nav zožuje, je poleg bogatega zaklada rib tudi dovolj materijala za paleontologe, kajti tam ti ni treba mnogo brskati po zemlji, da naletiš na kako okamenino ali pa lupino iz pradavnine. Znano je, da je bil košček zemlje, ki ga imenujemo danes Evropa, svoje-časno prav malenkosten, ker je večji del pokrivalo morje. Od današnjega Sredozemskega morja je valovalo morje preko južne Francije, okoli Švice preko Nemčije in dalje preko Panonije v dolinah Balkanskega polotoka, kjer se je po vardarski dolini zopet združilo s svetovnim morjem, ki je pokrivalo tedaj tudi nižine Afrike in ostalih kontinentov. Iz tega morja so pa štrlele današnje Alpe in druge planine. Sčasoma se je znižala gladina morja in prav pri Golubcu, kjer je bil vzhodni kotiček poznejšega jezera, najdemo kakor že omenjeno mnogo zanimivih okamenin in lupin. Na podlagi navedenih dejstev mora pač Beograd prevzeti reprezentančno vlogo glede akvaristovstva in ribarstva za vso Jugoslavijo. Stavba z moderno urejenimi akvariji, obenem shramba okamenin in ostankov izumrle vodne faune, bi morala tudi v naši prestolnici olajšati delo ihtiologom in ljubiteljem domačega vodnega živalstva. Sicer bi pa tudi Zagreb in Ljubljana potrebovala tako stavbo, ker sta vseučiliški mesti in ker se ljudje, sodeč po številu društev, še bolj zanimajo za vodožitje, kakor kjerkoli drugod v Jugoslaviji.	O. S.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijih, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem. srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterialne dobe z največ-jimm uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Obupani zarublfenec
Heideiberški kemik dr. Reich je te dni poli! svojo zarobljeno vilo s kemikalijami in jo potem zažgal. Ko so sosedje pozvali gasilce, je streljal nanje iz revolverja. Do zadnjega ga niso mogli ukrotiti in prijeti, šele ko je vila zgorela do tal. so nesli v postelji Reichovo zoglenelo truplo. Z vilo vred je zgorelo vse, kar je bilo v nii. tako da ne bodo dobili pokojnikovi upniki niti vinarja odškodnine.
Potres na Islandu
Iz Rejkjavika poročajo, da so imeli na zapadu in v severnem delu Islanda precej hud potres. Sunki so trajali sicer samo minuto časa, kljub temu pa so povzročili dovolj veliko gmotno škodo. Prebivalstvo je takoj pri prvih sunkih zbežalo v paničnem strahu iz hiš. Strokovnjaki menijo, da je potres v zvezi z erupcijami ognjenika Vatna-Jokull
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Izza Jevtičevega obiska v Parizu
Uniformirani
poslanci
Ameriška poslanca Peyser in Somerts sta predložila ameriškemu parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi poslanci nosili uniformo, iz katere bi občinstvo pri debatah tudi spoznalo, kdo je poslanec, ki govori, in kateri stranki pripada Peyser predlaga ko* najenostavneje številko na hrbtu, kakor jo nosijo jockeyi pri dirkah. Občinstvo bi potem iz liste ugotovilo, kdo je govornik. Somerts pa predlaga, naj b* demokratski poslanci imeli bele uniforme, a republikanci črne.
Vohunstvo v južni Franciji
V Franciji je zbudila velikansko pozornost nova vohunska afera. V St. Raphaelu so odkrili v vili neke gospe Politisove in v stanovanju majorja kolonijalnih čet Decu-gisa tihotapce opija, ki so vršili obenem vohunsko službo za Italijo. Posebno major-jeva žena je često potovala v Italijo in na teh potovanjih jo je vedno spremljal neki italijanski rezervni častnik. Policija je aretirala majorja in njegovo ženo, vendar pa ju je zopet izpustila na svobodo, preiskava pa se nadaljuje.
Zamudna letalca
Te dni sta priletela v Rim prekomorska letalca Pond in Sabelli z letalom inž. Bel-lanze, ki se jima je na poti od škotske obale do Italije večkrat pokvarilo. Zamuda je bila zaradi tega velika in razočarujoča, tembolj, ker so jima pripravljali v Rimu svečan sprejem, ki se je zdaj zaradi zamude moral opustiti. Pond in Sabelli razmišljata zdaj o tem. če je vredno tvegati povratek s takšnim letalom v Ameriko.
Hiša se je sesula
V Valenciji se je minuli teden primerila nesreča, ki je zahtevala enajst smrtnih žrtev in 20 ranjencev. Povsem nepričakovano se je sesula neka štirinadstropna hiša, ki je imela precej stanovalcev. Podor se je izvršil tako naglo, da ni bik) mogoče nikomur nuditi možnosti, da bi se rešil. Gostje, ki so sedeli v bližini hiše pTed kavarno, so videli, da so se zidovi stavbe nenadoma vzdignili ter jeli padati na kup. Trenutkoma je bila hiša na tleh.
Prebivalci, ki so bil v času nesreče doma, so obležali zasuti pod razvalinami. Enajst jih je bilo usmrčenih, 20 pa so iih potegnili hudo ranjenih izpod ruševin. Domnevajo, da se je hiša sesula zaradi tresenja, ki ga je povzročil neki mimo hiše vozeči se težko obloženi tovorni avtomobil.
Francoski zunanji minister Barthou v pomen ku z grškim ministrom Politi-som in čsl. zunanjim ministrom dr. Benešem
Ravnateljica Comedie Fran$aise"
čudna dvojčka
Dunajska Hakoah ima v svojih vrstah tvojčka Frica in Otona, ki sta si tako podobna, da ju je prav težko razlikovati Oba igrata prav dobro hockey in table-tenis. Fric je baje nekoč izgubil važno igro v table-tenisu in z naslednjim nasprotnikom bi moral igrati njegov brat Oton. Toda nastopil je še enkrat Fric in zmagal. Stvar je prišla na dan in potem ee je zmerom več govorilo o njuni frapant-tii siičnosti. Pravijo, da sta nedavno igrala hockey; ker je bil Fric že v polčasu preveč utrujen, je po odmoru vskočil njegov brat, ki je seveda zaigral spočit in s svežimi močmi spet odlično. Stvar so pozneje preiskali, toda brez uspeha. Brata sta tudi sodnika. Nedavno je eden izmed njih izključil igralca in mu preskrbe 1 občutno kazen pred športno oblastjo. Nekaj dni pozneje je srečal igralec drugega brata in mu seveda ni niti odgovoril na pozdrav. To bodo še sitnosti s tema bratoma; dobro, da sta dozdaj še samsk_.
Skrivnostna najdba v ponesrečenem letalu
V ameriškem veleletalu, ki se je te dni razibilo, pri čemer je prišlo ob življenje sedem oseb, so našli skrivnostne dokumente s podatki o ameriški mornarici s tajnimi kemičnimi formulami. Ker so ti podatki last ameriškega mornariškega ministrstva, nastaja vprašanje, ali ne gre tukaj za odkritje vohunstva.
Kontrola porodov na Angleškem
Angleško ministrstvo za narodno zdravje je naročilo vsem mestnim bolnišnicam in klinikam, naj sporoče bodočim materam, da so jim na razpolago glede om''''-vanja porodov za slučaj, da hočejo ženske odpraviti plod iz zdravstvenih razlogov, kajti drugih ozirov država ne more priznati.
Simbolični kostumi
Francoska komedija v Parizu je dobiia ravnateljico v osebi Marije Bellove, zaradi katere je nastalo v pariških gledaliških krogih ogromno razburjenje
Eksplozija v tvornici I. G. Farben
V tvornici I. G. Farben v Bitterfeldu je ▼ nedeljo eksplodirala neka segrevalna naprava Eksplozija je bila takšne uarave, da si je še zdaj ne morejo pojasniti. Ubila je nekega kurjača. Gmotno škodo, ki je nastala zaradi nesreče, cenijo na 300.000 mark.
Od leve proti desni predstavljajo figure: Žetev, Rajanje m-, Ekscentrični smoking
in Špansko fantazijo
Codos in Rossi v Kanadi
Francoska letalca Codos in Rossi, ki sta dosegla s prekomorskim poletom Evropa -Amerika velikanski uspeh, sta te dni letela dalje po svoji začrtani poti z nekim ameriškim letalom, ker je aeroplan >Jo-seph le Brix« bil prevelik za pristanek na letališču v Quebecu.
Wm vrtu francoskega zunanjega ministrstva na Quai d' Orsayu. Od leve proti desni: ga Jovtičeva, g. Louis Barthou, g. Jevtič, g. Doumergue, gg. Becq in Fouquircs
Politični razgovori v Parizu
dar jeziti nad seboj, ker se mi je zdelo, da sem prehrupen. Ko sem prižgal svečo, ki me je čakala v veži, nisem si mogel kaj, da bi nekoliko ne prestal ter motril svoje sence, ki se je ob plapolajoči luči nemirno in čudno opotekala po tleh in po stenah. Bilo mi je, ne vem zakaj, nekam tesno pri srcu. Moker in radi tekanja upehan, sem občutil svinčeno tišino veže kakor neko nedoločno silo, ki se mi svojim molkom upira, kakor da bi me skušala odvračati, češ, tu si vendar tujec. Ko sem tako zasledoval ples svoje lastne sence, mi je bilo, kakor da biva med stenami še nekdo — in ko je nenadoma poknilo, me je spreletelo kakor groza, dasi sem poznal lastnosti starega poda.
Legel sem. Slišal sem še, kako dež ponehava, potem sem zadremal, Iznenada se prebudim. Mir v hiši je bil popoln, vsaj zdelo se mi je tako v dremotnem stanju, v kakršnem sem bil. Hotel sem se obrniti na drugo stran, kar me nekaj kruto zagrabi in strese. To vam je bilo, kakor da zaori vihar iz pekla, bučalo je in rjovelo, a kmalu je le še zamolklo šklepetalo vzdolž sten in zopet je bilo vse tiho. Takoj sem moral misliti na oba pokrova Napeto sem poslušal, srce mi je slišno tolklo in rahel mraz me je tresel. Ostalo je vse tiho kakor s grobu.
Spomnil sem se, kaj mi je gospa pred dnevi dejala, da ji pokrova nista še nikoli nagajala. Mar je res poskusil kdo vdreti? Ko sem se oblačil, sem slišal, kako se na nasprotni strani, kjer je spala gospodinja, vrata odpirajo, in tenek svit je zasijal pod durmi moje sobe. Pospešim svoj opravek, rahlo odprem vrata in zagledam gospo s svečo v roki. Kakor okamenela je bila, bleda liki smrt. Vse na njej je bil izraz trpljenja. Prizor me je prestrašil. Nisva črhnila besedice. Kakor prej, sem se tudi to pot moral ozreti na lastno senco, ki je tako razdražena potovala po tleh, po stenah, po stropu. Ko sem hotel naprej proti kuhinji, je gospa, še vedno prikovana na mesto, nemo dvignila roko, kakor hoteč mi zabra-niti pot. Toda mene je gnalo naprej. Kljub vsej grozi sem bil prepričan, da je kuhinja prazna. Odprl sem. Storil sem to kakor po tuji volji, s tesnobo v srcu. Svit od sveče, ki jo je gospa negibno držala, je šinil pošev v prostor — in hitro se je dalo vse pojasniti. Naprava gospe Hede je bila padla z vrat, vrata sama so pa bila trdno zaprta. V kuhinji ni bilo nikogar. Pristopil sem in se uve-ril, da je bila ključavnica v redu. Priklical sem gospo. Bila je v obraz še vedno bleda in v negotovi razsvetljavi se mi je zdela še bolj mrtvaška. Ogledovala si je
nedolžni prizor, kimala nekolikokrat kakor odsotna, pogledovala tudi mene ter se je naposled odpravila, ne da bi spregovorila besedo. Zaklenil sem za njo kuhinjo, naglo smuknil v izbo ter se za-ril pod gorko odejo. Toda spanec se me v tisti noči ni hotel več lotiti.
Drugo jutro sem šel zarana iz hiše, ne da bi gospodinjo videl. Po svoji navadi sem se šele zvečer vrnil. Na hodniku me je prestregla gospa Heda. Vprašala me je za najnovejše vesti z bojišča.
»Važni dogodki!« sem odgovoril. »O-fenziva se je pričela. Čez reko so!«
Silna osuplost se je zrcalila na njenem licu. Prekrižala je roke ter dolgo premišljevala. Bili so res dolgi, mučni trenutki Nato se je po komaj slišnem pozdravu umaknila v svojo sobo. Tudi to pot se mi je zdela neznansko bleda.
Slabo sem prebil noč. Ponavljali so se mi vtisi prešnje. Trpinčila me je tesnobna slutnja, kakor da bi se utegnilo znova nekaj neprijetnega prigoditi. Toda noč je minila brez motnje.
Kar v oči je bodlo, kako se je uboga gospa po tem malopomembnem dogodku spremenila. Njenemu licu je bilo poznati, da se je za trajno nasrkalo sledov iz groze one nočne ure. Od tega časa je molčala. Bolj in bolj se je zatapljala
vase. Kadarkoli sva se na hodniku srečala, se ji je izvilo kvečjemu par besed. Bilo je, kakor da jih trudoma zajame iz duše. Neko težko vprašanje je plavalo v njenih pogledih. Slutil sem nekaj daljnega, nejasnega. Neka čudna vzročnost se mi je včasih hotela vriniti v um. Vendar megle, ki me je zastirala, nisem predrl. Vprašati pa nisem maral. Tako je minil en mesec.
Dopust se je naglo bližal koncu. Še deset dni, pa bi bilo treba misliti na slovo. V enem teh zadnjih dni sem prišel po večernem predavanju domov. Osupnilo me je, ko sem našel gospo v joku. Tedaj le nisem mogel brez vprašanja mimo nje. Ali nesrečnica je jokala še huje in se ni dala umiriti. 2e sem se mislil umakniti, ko se ji je utrgalo iz ust: »Mrtev — padel--«
Kako me je presunilo!
Le s potrpljenjem sem izvabil v odlomkih iz nje toliko, da sem si lahko ustvaril približno sliko. Uro poprej je bil gospo posetil eden izmed tovarišev njenega sina. Imel je radi bolezni dopust Prinesel je kaj žalostno poročilo. Prodirala sta skupaj čez most, pod sovražnimi kro-gljami, v gosti noči. Granata je udarila v lesenino, in med tistimi, ki so izginili v valovih, je bil bržčas tudi on, njen sin. 1 Kak dvom — žal —» Bilo se je zgodilo
v rano jutro dne 15. junija, okrog ene.
»Le kaj mi ni dajalo spati tisto noč?« je ihtela reva. »O, da mene nič ne vara! — Ali jo vidite ? Ta ura — eno je kazala --in v kuhinji---«. Ostalo
je udušil netolažen jok.
Pred menoj je viselo ogledalo. Imelo je menda namen, da stopnjuje svetlobo v veži. Zazrl sem se v steklo in zdelo se mi je, da vidim, kako prebledevam.
Pričakovali smo, da bo mladi gost še nekaj povedal. Pa je molčal in nas prepuščal mislim. Nihče ga ni več "prašal, dasi je imel marsikdo na tihem kako željo, ki se je porajala iz radovednosti. Nemo smo sedeli ir poslušali otožno petje čričkov, ki se edini niso menili za bo-žanstveno tišino noči. Lep, prečuden je bil ta mir. Nam pa je bilo, kakor da postaja le vedno lepši in svetlejši ob njihovi zamolkli godbi. Spomin na ono davno grozoto, pokoj poletne noči, vonj, ki je dehtel iz nasadov, mehki glasovi nevidnih pevcev brez števila in pa blesk toliko zvezd visoko nad nami — vse to se nam je čezdalje bolj zlivalo v veličastno čuvstvo, ki nas je obenem opajalo in pretresalo: čutili smo, da nam je duh zabredel do skrivnostnih duri, za katerimi domujejo poslednja vprašanja.
Velike motociklistične dirke
Včeraj je ŽSK Hermes otvoril svoje motociklistično dirkališče z velikimi dirkami, na katerih je startalo nad 20 vozačev in jih obiskalo do 2500 gledalcev
Ljubljana, 17. junija.
Dirkališče ŽSK Hermesa za motorje, ki je bilo že preteklo nedeljo prizorišče napetih kolesarskih in motornih dirk, je imelo danes ob svoji oficijelni otvoritvi še posebno svečano sliko. Prireditelji so okrasili prostor z zastavami, zgradili dve zasilni tribuni za častne goste in sodnike, preskrbeli za ojačeni prenos raznih obvestil in rezultatov ter predvsem krasno uredili dirkalno progo, ki je nudila z visokimi lesenimi barierami skoraj vse okoli sliko dirkališča za motorje, kakršnega v naši ožji domovini še ni mogel postaviti noben klub.
Dolžina elipse dirkališča meri 450 metrov, širina proge pa 10 metrov. Zavoji so dvignjeni, tla iz ugaskov, še ne popolnoma utrjena, tako da so se proti koncu dirk pokazale v krivuljah luknje, ki so deloma ovirale tekmovalce. Ne glede na to pa sc dirke minile brez vsake nesreče in pokazale tudi razveseljivo stran, da ni bilo nenavadno veliko zanimanje za to prireditev samo med aktivnimi motociklisti, temveč med najširšimi množicami našega občinstva. Vse naokoli dirkališča so stali gledalci v gostih vrstah, preveč jih je bilo celo na igrišču samem, ki ga bo treba v bodoče izprazniti do zadnjega, — z izjemo neobhodno potrebnih funkcijonarjev — in zelo veliko je ostalo tudi takšnih, ki so si omogočili pogled na igrišče z one strani plota. Računamo, da je imelo včeraj igrišče ŽSK Hermesa za gorenjskim kolodvorom rekorden poset od svojega obstoja okoli 2500 gledalcev.
Dirke, ki so bile napovedane ob 15., je s skoraj polurno zamudo otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom klubov predsednik dr. Mauri, ki je pozdravil zastopnika pokrovitelja bana g. dr. Marušiča, fcanskega nadsvetnika g. Svetka in mu izrekel zahvalo za podporo in naklonjenost visokega pokrovitelja. G. »adevetnik je sporočil pozdrave g. bana in želel klubu in dirkačem ob otvoritvi te lepe športne naprave čim lepše uspehe. Organizacija prireditve, ki je mestoma imela nekaj preveč odmorov — v ostalem je te odmore zelo prijetno izpopolnjevala prenesena glasba in »speakerski« talent vrhovnega voditelja dirk — je bila v rokah izkušenih klubovih funkcijonarjev pod vodstvom g. Rupene.
Prireditev je obsegala devet točk
in je trajala nad tri ure. Večino točk so dirkači absolvirali na 10 krogov (4500 m) razen dirke turističnih motorjev do 1000 ccm, ki je šla na 12 krogov in rekordnih
poskusov posameznih vozačev, ki so se vršili na 3 kroge (1350 m). Zmagovalec v vsaki skupini je dobil takoj častni' ve-i nec in je nato prevozil častni krog. Posebnega odlikovanja je bil deležen dirkač, ki je dosegel najboljši čas dneva, s častnim vencem s trobojnico. Ta čast je danes, kakor se je splošno pričakovalo, zadela odličnega in drznega vozača Hermesa Ludvika Stariča, p. d. »letečega Kranjca«, ki je sedaj po večletnih nastopih po drugih dirkališčih pokazal lahko tudi domačim ljudem, kakšne zmožnosti na jeklenem konju se skrivajo v njem.
Dirkači so najprej na startno znamenje g. zastopnika pokrovitelja prevozili
pozdravni krog, takoj nato pa so šli na leteči start za dirko juniorjev na športnih motorjih do 250 ccm.
Startali so trije dirkači, 2 Mariborčana in Hermežan Klančnik. Vodstvo je takoj prevzel Mariborčan čančal, ki ga je obdržal do konca. Drugi Mariborčan Weg-sehneider je prišel na cilj okrog 50 m za njim. Klančnik (Hermes) je po petih krogih opustil.
Dirka juniorjev na športnih motorjih do 1000 ccm.
Ker se je za to točko prijavilo večje število tekmovalcev, so bile potrebne tri izločilne dirke, v katerih 30 se po ostri konkurenci in neznatnem karambolu dveh dirkačev v prvi izločilni dirki, plasirali za glavno dirko: Sternad Ciril (MK Ilirija) v 4:18 (na 10 krogov), Stepančič Stane (Hermes) v 2:12 2/5 (na 5 krogov) ter Kranjčan Holi v 2:19 1/5 (na 5 krogov).
V glavni dirki iste kategorije (na 10 krogov, so startali prej omenjeni izločen-ci, med katerimi je takoj prevzel vodstvo Sternad, medtem ko sta ostala dva tekmovalca vozila precej časa skupaj, pozneje pa je Stepančič ušel in se plasiral precej pred Holega. Zmagal je Hermežan Ciril Sternad v času 4:21 3/5.
Dirka sportnih motorjev do 250 ccm.
Ta točka, pri kateri so bili na startu zopet samo trije Mariborčani, je bila prva, ki je izzvala med občinstvom prvo večje navdušenje. Med dirkači se je pojavil inž. Lotz iz Maribora, ki je prvi vozil z večjo tehniko in tud' sicer daleč prekašal oba tekmovalca. Dosegel je povprečno brzino 62.8 km na uro. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	Ing. Rudolf Lotz 4:18 1/5,
2.	Wegschneider Valter 4:28 1/5,
3.	čančal Jurij 4:33.
Dirka športnih motorjev do 350 ccm.
Tudi v tej točki so nastopili trije tekmovalci, med njimi favorit ing. Lotz, ki je spet sigurno zmagal in samo še stopnjeval brzino na 63.4 km na uro. Vrstni
je bil naslednji:
1.	Ing. Rudolf Lotz (Maribor) 4:17 4/5.
2.	Stepančič Stane (Hermes) 4:23 4/5.
3.	Jelovčan Bajko (Hermes) 4:39 3/5.
Dirka turističnih motorjev do 1000 ccm.
Za to točko, ki je šla na 12 krogov, so nastopili štirje dirkači. Po dvakratnem startu so se vozači razdelili v dve skupini, in sicer v vodilno s čančalom in Ster-nadom ter slabšo s Poljšakom in Sev-nigom. Sternad je že po tretjem krogu prehitel čančala in je nato ostal do konca v vodstvu. Tik pred ciljem je imel zadnjega vozača že skoraj za cel krog. Končni izidi so bili:
1. Sternad Ciril (MK Ilirija) 5:13 1/5.
i;r>,
2.	čančal Jurij (Maribor) 5:16 1/5,
3.	Poljšak Tone (MK Ljubljana) 5:35,
4.	Sevnig Stane (Hermes) 5:35 4/5.
Po 10-miautnem odmoru je prišla z
največjo napetostjo pričakovana točka
glavna dirka spOrtnih motorjev ds 500 ccm.
Na startu šo bili trije, med njimi najboljša vozača dneva, Starič in ing. Lotz. Favorita sta kar od starta pognala s peklenskim tempom in Lotz je bil nekaj časa v vodstvu, dokler ga ni Starič v krivulji divje prehitel in nato stalno pove-čaval razdaljo. V osmem l&ogu je prehitel Starič še tretjega tekmovalca in pri-vozil v krasnem finishu v cilj. Dosegel je povprečno brzino 67.7 km. Podrobno so bili časi tile:
1.	Starič Ludvik (Hermes) 3:59 4/5,
2.	Ing. Lotz Rudolf (Maribor) 4:07,
3.	čančal "Jurij (Maribor) 4:31 1/5.
V naslednji točki so bili na sporedu
rekordni po^ku^i vozačev, za katere se je prijavilo 5 kandidatov. Ing. Lotz je v krivulji lahko padel in odstopil, za njim pa je šel Starič, ki je prevozil krog v času 23.8 in dosegel povprečno hitrost 68.1 km na uro. To je bil najboljši čas dneva. Za njim so poskusili srečo še Sternad, čančal in Stepančič, ki pa so vsi prišli le na 26 sekund in petinke več.
V končni dirki sportnih motorjev do 1000 ccm
je bil vrstni red na cilju tale:
1.	Starič Ludvik 4:05.3,
2.	čančal Jurij 4:22.9,
3.	Stepančič Stane 4:23.5.
Otvoritvene motociklistične dirke ŽSK
Hermesa so bile manifestacija za razvoj naše motociklistike in je treba čestitati agilnemu železničarskemu klubu Hermesu in njegovim požrtvovalnim delavcem, da so zasadili lopato v to že skoraj preraslo ledino v slovenskem športu, še letos nam Hermes obeta več motociklističnih dirk. na katere hoče povabiti še bolj znane jugoslovenske dirkače, tako da smemo upati da bo Ljubljana tudi v motociklistiki kmalu, dosegla višino, kakor jo ima v drugih sportnih panogah.
Savezno olimpijsko prvenstvo kolesarjev
Maribor, 17. junija.
Pod vodstvom mariborskega kolesarskega podsaveza je priredil danes kotu-raški savez Jugoslavije kolesarsko dirko za olimpijsko savezno prvenstvo na 100 km dolgi progi Maribor—Dravograd—Maribor. Start in cilj sta bila na Vodnikovem trgu, in sicer ob 7. zjutraj, tako da so prvi dirkači prišli na cilj okoli 10. dopoldne.
Za prvenstveno dirko so prijavili svoje
dirkače skoraj vsi kolesarski klubi iz države, tako da je bilo na startu 23 dirkačev, med njimi 4 Primorjaši, 5 vozačev Gradjanskega iz Zagreba, po 2 vozača Hermesa, marib. Maratona, ptujske Drave, HKB in Orao iz Zagreba ter po 1 vozač železničarjev iz Zagreba, Maribora, Edelweissa iz Maribora itd.
Na cilj je privozil kot prvi Zagrebčan Grgac nato član Ljubljanice Gartner, nato pa so sledili Zagrebčan Košek, Mariborčan Rozman, Zagrebčan Piketar itd..
Končni izidi prvenstvene dirke so bili naslednji:
1. Grgac Stjepan (HKB, Zagreb) 3:03.19,
2. Košek N. (Gradjanski, Zagreb) 3:08.26.
3.	Abulnar Stane (Hermes, Ljubljana) 3:11.16,
4.	Gartner Franc (Ljubljanica) 3:12.14.
5.	Ivkovič Drago 3:14.12,
6.	Brozovič Stjepan (oba Gradjanski, Zagreb) 3:15.20,
7.	Davidovič Drago (Orao, Zagreb) 3:15.27,
8.	Pavličič Matija (Drava, Ptuj) 3:16.17,
9.	Gregorič Janko (Primorje, Ljubljana) 3:16.54,
10. Piketar Rudolf (Gradjanski, Zagreb) 3:18.17.
Po končani dirki je bila v hotelu Orel razdelitev nagrad, nato pa družabni sestanek vseh sodelujočih. Organizacija dirke je bila brezhibna in so skoraj vsi vozači prispeli na cilj. Med dvema diskvalifici-ranima je tudi Mariborčan Rozman.
Stan tekmeci kot prijatelji
Včeraj je elita naših nogometnih enajstoric odigrala dve prijateljski tekmi, ki so obe izgubili Mariborčani
...,Ljubljana, 17. junija.
Za Rapidov nastop v, Ljubljani je bilo dovolj zanimanja. Pet do šest sto gledalcev se je zbralo v ogromnem prostoru Stadiona, kar je bilo spričo močne konkurence na Hermesovem igrišču več kot dovolj. Rapidovci so v ostalem v zadnjih časih zaradi športno - političnih dogodkov v ospredju zanimanja, tudi so oili še v jeseni zelo resni kompetenti za prvo mesto v podsaveznem prvenstvu; vendar jim je dolgo počivanje gotovo bolj škodilo kot koristilo.
Ilirija : Rapid 7:3 (5:1)
Pred glavno tekmo sta bili še dve uvodni tekmi. V prvi je doživel Slovan nepričakovan poraz od Grafike, ki ga je odpravila s 3:2 (3:1), v drugi predtekmi pa je ilirijanska druga garnitura imela opravka z Amaterjem iz Trbovelj; rezultat je bil 7:0 (3:0) za Ilirijo. Prvo tekmo je sodil g. Pevalek, drugo pa g. Mrdjen.
Sledila je glavna borba, h kateri sta nastopili moštvi tako;
Ilirija: Rožič—Svetic, Berglez—Bogme, Sočan, Pogačnik—Ice, Lah, Zupančič, Lu-ce, Doberlet.
Rapid: Kosem—Barlovič, Antoličič— Fučkar, Seifert, Golinar—Heller, Baumel, Prinčič, Pischof, Vidovič.
Igra
ni potekla v velikem stilu. Bila je na trenutke tudi zanimiva, toda teh trenutkov ni bilo preveč. Zlasti je bila v prvem polčasu zelo enostranska, saj je Rapid v tem delu igre napravil vtis malo boljšega drugorazrednega moštva, čeprav je Ilirija imela v tem razdobju igro po večini krepko v rokah in prišla celo v visoko vodstvo, je vendar glede kakovosti igre še daleč v zaostanku. Ne sme se prezreti, da je bila velika razlika golov dosežena v borbi z inferiornim nasprotnikom, ki je, posebno v obrambi, dajal komaj občutljiv odpor.
Po odmoru se je igra sicer bolj uravnala, nekaj je Ilirija popustila, nekaj se je Rapid popravil, nivo igre pa s tem ni nič pridobil. Posebno v tem delu igre se je pokazalo, kako sta bili prav za prav obe obrambi zelo šibki in nezanesljivi. Deset golov je število, ki samo govori v slabo obrambnih formacij, če se upošteva, 'da bi jih lahko Dilo še nekaj na obeh straneh, gre to sicer na rovaš neodločnosti napadalcev, branilcem se pa tega ne more šteti v dobro.
Ilirijani so zmagali predvsem z boljšo srednjo vrsto in Lahovo odločnostjo pred golom. Dočim so imeli belo-zeleni (v belo-rdečih dresih) v Lahu dobro razpoloženega strelca, niso Rapidovci premogli v svojem napadu nobenega človeka, ki bi bil znal izkoristiti tistih nekaj lepih položajev. Pischof je v prvem polčasu udaril edini strel na gol, in še ta je postal žrtev Rožičeve čuječnosti. S kombinacijami so izsilili svoj tretji gol, prva dva pa sta re-zultirala iz — Barlovičevih prostih srelov.
Razmeroma dobro igro je v ilirijan-skem moštvu pokazala desna stran napada, v srednji vrsti je ostal do konca dober Bogme, Sočan je samo prvi polčas zadovoljil, nekaj potez je pokazal še Doberlet na krilu. Rapidovci so si opomogli šele v drugem delu igre, tedaj je iz skupne ifre med Seifertom in notranjim trijom izšlo nekaj kombinacij kratkih pasov, ki jih je na bekovski črti običajno zaustavil krepak start.
še malo -	- •• •
■ ** *. -fi poteku igre. -
V	3; min: strelja Ice kot, zelo lepo, Lah je prost m z- glavo pošlje neubranljivo v mrežo. V odprti igri Ilirija lepše in nevarnejše pridobiva na terenu, prilike pa ne kažejo na uspeh. V 15. min. se odloči Sočan na strel iz znatne razdalje, Kosem se prepozno vrže in žoga obtiči v mreži, Ilirija je v vodstvu z 2:0. Nekaj minut pozneje zagreši Svetic foul, prosti strel izvaja Barlovič in žoga gre tik stative neubranljivo v mrežo. V sledeči živahnejši igri je Ilirija stalno pred Rapidovim golom in Lah zabije v 22. in 24. min. nadaljnja dva gola. Odslej se Rapid le mimogrede prebija v nasprotno polovico, v glavnem valovi igra pred njegovim golom in v 43. min. zaključi Lah lepo kombinacijo z bombo, ki obtiči.
V drugem delu je igra bolj izravnana.
V	9. min. se Svetic da zopet zapeljati v foul, neizogibni Barlovič izvaja prosti strel, ki ga Pischof prestreže in neubranljivo pretvori. Po 20. min. se Ilirija osvobodi pritiska in preide v protinapade, šele v 30. se pojavi prvi uspeh: Ice potegne, sicer iz offsiaea, in lepo centrira. Kosem nerodno brani in Zupančič pošlje izpod njega preko črte, 6:2 za I. Od sredine potegnejo nato Rapidovci naprej in uprizo-re lep napad, ki ga Pischof zaključi z bombo pod prečko in zmanjša na 6:3. V zadnjih potezah je zopet Ilirija v premoči, Lahova bomba se odbije od prečke in prilika je zamujena, toda tik pred koncem lepa kombinacija na desni strani iliriji-nega napada in Pikič pošlje neubranljivo bombo v mrežo, najlepši gol dneva!
Sodil je g. Deržaj, ki je imel slab dan. Igra mu je kmalu zdrknila iz rok, nakar se je spuščal v koncesije na vse strani.
Primorje : Železničar
3:2 (1:2)
Maribor, 17. junija. Na igrišču železničarja je bila danes prijateljska tekma med Primorjem in železničarji. Publike je bilo okoli 900. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Logar, Hasl, Bertoncelj, Zem-ljak, Boncelj, Prevolnik, šlamberger, Janežič, Jež, Bertoncelj, Zemljič. železničar: Mahajnc, Frangeš IH., Vagner, Ronjak, Frangeš I., škof, Lado, Pezdiček, Eferl, Pavlin, Habiht.
Današnja tekma je bila za spremembo na nekoliko višjem nivoju kot vse letošnje. Odigrala se je v živahnem tempu in je bila ves čas zelo zanimiva in napeta. Primorje z današnjim nastopom ni izpolnilo pričakovanj, ker se je splošno računalo, da bo njegova zmaga izdatna. Gostje pa morajo biti prav zadovoljni, da so odnesli vsaj tesno zmago, ki jo pa po poteku igre niso niti popolnoma zaslužili. Moštvo se je v glavnem odlikovalo s hitrimi pasi. V napadalni vrsti je bila prav dobra samo leva stran, od koder so prišle tudi vse napadalne akcije. Med krilci ni bilo vse in ves čas v redu. V prvem polčasu so bili preveč defenzivni, kar velja zlasti za oba stranska. Prav dober pa je bil Boncelj v sredini, ki je neumorno pošiljal napadu j lepe žoge. Med branilci je bil boljši Ber- ^ toncelj, vratar pa ni bil preveč siguren. Primorje je bilo slabo v startu, zato pa je pokazalo nekaj tehnike, toda ne toliko, kot bi Jo moralo.	j
ZeTežnfčafji so zaigrali	---------*- f
najboljše v začetku in na koncu, i
sredi tekme pa so si privoščili nekaj leže rnejše igre, ki je tudi odločila tekmo. Najboljši del moštvo je imela enajstorica v zadnjih formacijah, pa tudi napad je bil danes izredno dobro razpoložen, zlasti notranji trio. Domači so imeli ves čas pobudo v svojih rokah in so pridno napadali, toda obramba Primorja je bila trdnjava, ki se ni dala premagati. Zato je moštvo moralo igrišče zapustiti poraženo.
Goli so padli v 3. min. po Paulinu, v 12. po Pezdičku, v 14. po Prevolniku ter po odmoru v 6. in 28. min. po Janežiču.
Tekmo je sodil g. Vesnaver.
V	predtekmi je rezerva železničarjev zmagala nad rezervo Maribora z 2:0.
Nogomet v Celja
Celje, 17. junija.
Danes dopoldne je bila na Glaziji pred 350 gledalci finalna prvenstvena tekma II. razreda med mariborsko Svobodo in celjskim Olimpom z rezultatom 2:1 (2:0) za Svobodo.
Mariborčani so zmago zaslužili. Igra je bila po večini izenačena ter zaprta in ostra. Svoboda je pokazala dovolj tehnike in elana; Olimpijci so se morali v drugi polovici drugega polčasa boriti samo z 10 možmi, v splošnem pa so bili prepočasni v napadu. Po en gol na vsaki strani je padel iz enajstmetrovk. Tekmo je sodil g. Ochs.
V	predtekmi sta igrali rezervi Celja in Olimpa neodločeno 0:0.
Dopoldne je bila tekma med Triglavom iz štor in mladinskim moštvom Celja tudi neodločna 0:0. Kombinirano moštvo Jugoslavije je zmagalo nad old boy moštvom SK Celja s 3:1 (1:1).
Tekme za srednjeevropski pokal
Dunaj, 17. junija.
Razen včerajšnje tekme za srednjeevrop-
ski pokal med Ujpestom iz Budimpešte in domačo Avstrijo, ki se je končala z zmago Madžarov in o kateri smo poročali že včeraj, je bila v soboto v Budimpešti tekma z enakim naslovom med S par to in Hungari-jo, v kateri so zmagali Pražani s 5:4 (4:3). Sparta je bila v veliki premoči, toda imela je slabega vratarja, tako ga gre tesni rezultat samo na njegov račun.
Danes je bila na Dunaju odigrana tekma med Admiro in Napolijem, ki se je končala neodločeno 0:0. Obe enajstorici sta igrali zelo slabo. Domačini se sploh niso mogli prilagoditi taktiki Italijanov. Kljub temu, da so bili stalno v premoči, niso mogli doseči nobenega številčnega uspeha. Gledalcev je bilo 20.000.
Ostale današnje tekme tega naslova so se končale takole:
v Budimpešti: Ferenczvaros : FAC (Dunaj 8.0!
v Tnrinu: Juventurs : Teplitzer FC 4:2, v Bologni: FC Bologna ; Bocskay 2:0, v Kladnu: Ambrosiana : SK Kladno 1:1.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Bask 2:0 (2:0).
Split: Hajduk : BSK 0:0. Tekma je bila v 40. min prvega polčasa zaradi splošnega pretepa prekinjena. Povod za izgrede je dal srednji krilec BSK Stevovič ki je »foulal« Bakotiča, zanj pa se je revan-žiral branilec Hajduka Mikakič, ki se je dejansko lotil Stevoviča. Vsi so bili izključeni in še Tirnamč, ki je žalil sodnika Krausa. BSK je zapustil igrišče in se kljub posredovanju funkcijonarjev Hajduka in podsaveza ni hotel vrniti na igrišče.
Beograd; Jugoslavija : Concordia 3:2 (2:1).
Leipzig: I. FC NUrnberg : Victoria (Berlin) 2:1.
Mannheim: Južna Nemčija : Pariš 4:2.
5,07 m; 3. Glušič (I.) 4.99 m. Stilno vsi slabi; oba zmagovalca sta se uveljavila le zaradi hitrosti.
»
Državno prvenstvo v desetoboju. V soboto in včeraj se je vršilo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v desetoboju, na katerem sta startala tudi Ilirijan Neli Zupančič in Primorjaš Putinja. Po končanih petih disciplinah v soboto je bilo stanje točk naslednje: 1. dr. Buratovic (Concordia) 3.431, 2. Zupančič (Ilirija) 3.294 in 3. Ferkovič (Hašk) 3.116. O končnih izidih bomo poročali.
Juniorski miting Ilirije
Na starem igrišču je bil v soboto uspel lahkoatletski miting za jtmi-orje, ki je spet odkril nekaj novih mladih talentov
V	soboto popoldne je Ilirija na svojem starem igrišču priredila juniorski propagandni miting; naprave niso nudile možnosti organizacije preko površnosti. Kvarno je vplivalo na udeležbo, da je prireditev bila razpisana na hitro, tako da ni bilo na startu mnogih odličnih juniorjev obeh klubov, med njimi Primorjašev, odličnih skakačev Tršarja, Malnariča, metalca Kajfeža in srednjeprogaša Svetine.
škoda, da se prireditev ni vršila na boljšem prostoru, zlasti z boljšimi skakalnicami, ker bi bili rezultati nedvomno znatno boljši. Vsekakor pa je prireditev pokazala, da je v mladini stalen dotok nadarjenih sil za lahko atletiko, živi priči sta odkritje jun. sprinterja Primorja šu-šteršiča v začetku sezone, sedaj pa drugega talenta, skakača in metalca Grgiča.
Priporočali bi pa obema ljubljanskima kluboma, da bi v bodoče posvečali več pozornosti in organizacijske resnosti juni-orskim prireditvam, ker je treba prav naraščaj od vsega začetka privaditi na resnost tekmovaja in temeljna načela udej-stvovanja ,v tej športni panogi.
Tek 60 m: I. jun. kat. A. (12—14 let) 4 tekm.): 1. Zaje (I.) 8, 9; 2. Bergant (I.) 9, 8. H. jun. kat. B (14—16 let) (8 tekm.): 1. predtek: 1. Glušič (I.) 8, 3; 2. Pucikar (I.) 9, 3; 2. predtek: 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 8, 1; 2. Bergar (I.) 8, 2; III. jun. kat. C (16—18 let) (8 tekm): 1. predtek:
1.	šušteršič (Pr.) 7, 3; 2. Bezovičar (I) 7, 9; 2. predtek: 1. Grzinič Leo (I.) 8, 2;
2.	Glušič Edvard (I.) 8, 3.
Finale: L jun. kat. B: 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 8, 1; 2. Glušič (I.) 8, 3;
3.	Bergar (I.); 4. Pucikar (I.) H. jun. kat. C: 1. šušteršič (Pr.) 7.6; 2. Bezovičar (I.) 8, 0; 3. Glušič (I.); 4. Gerzinič Leo (I.)
Met krogle 4 kg: I. jun. kat. B (14 do 16 let) (7 tekm): 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 11, 22 m; 2. Kroupa (I.) 10, 72 m; 3. Vahtar (brez kluba) 9, 60 m.
Met krogle 5 kg: n. jun.. kat. C (16 do 18 let) (10 tekm.): 1. Grgič Svetozar (Pr.) 13, 70 m; 2. Stadler (I.) 13,03 m; 3. Švigelj (Pr.) 12,12 m.
., V- tekih je prednjačil že znani talentirani junior Primorja šušteršič, ki razvija sredi proge veliko hitrost, zelo pomanjkljiv je pri startu in v razvijanju stila v teku. Ugajal je v njegovi kategoriji tudi Ilirijan Bezovičar, v kategoriji jun. B pa Jaklič, član javornika, ki kažeta dober naraven talent za sprinterja.
V	zmagovalcu s kroglo Grgičem je Primorje dobilo izrazit talent za višeboj, čegar domena bodo predvsem skoki in meti. Ima dober končni sunek v metanju z obratom pa je še zelo pomanjkljiv, toda poboljšljiv. Vsi ostali metalci delajo z naravno silo.
Skok z zaletom; A. jun. kat. A (12 do 14 let) (2 tekm.): 1. Rogelj (L) 1,15 m; 2. Pucikar H. (I.) 1,05 m. B. jun. kat. B (14—16 let) (6 tekm.): 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 1,40 m; 2. Nabernik (I.) 1,35 m; 3. Vahtar (brez kluba) 1.30 m. C. F Ji. kat. (16—18 let) (5 tekm.): 1. Grg\č (Pr.) 1,65 m; 2. Stadler (I.) 1,55 m; 3. Grzinič Leo (I.) 1,45 m.
Grgičev veliki talent je v tej disciplini prišel do polne veljave! Njegov svojstveni stil bo treba zelo popraviti, potem pa se bo v kratkem uvrstil med naše najboljše skakače. Višino 1.70, m je podrl zaradi zelo slabega zaletišča'. Ostali skakači so pokazali običajen skok brez tehnike. Med njimi so najbolj talentirani Stadler in Grzinič v kategoriji C, med mlajšimi pa Jaklič z Rakeka.
Met diska jun. kat. C (16—18 let) (5 tekm): 1. Grgič (Pr.) 37,71 m; 2. Stadler (I.) 34.00; 3. Glušič (I.) 31,79 m; Kar Smo povedali za Grgiča pri metu krogle, velja tudi za met diska. Dober končni sunek, obrat zelo slab, toda talent!
Tek 1000 m jun. kat. C: (16—18 let) (9 tekm.): 1. Tavčar (I.) 3:00,6; 2. Me-gušar (I.) 3:02.6; 3. Glavnik UL (I.) 3:07,4. Dober čas juniorjev, če se upoštevajo ostre krivulje, kratka runda in slab teren.
Met kopja jun. kat C (16—18 let) (4 tekm.): 1. Grgič (Pr.) 41,91 m: 2. Rai« IH. (Pr.) 36,64 m; 3. Bizovičar (I.) 36.05 m. GrgiJ spet izboren; stilno še okoren, in zdi se. da mu je juniorsko kopje že prelahko!
Skok v daljino jun. kat. B (14—16 let) (6 tekm.): 1. Jaklič (Javornik) 5,03 m; 2. Berger (I.) 4,95 m. 3. Kroupa (I.) 4.77 m.
Jun. kat. c (16—18 let) (4 tekm.):
1. šušteršič (Pr.) 5,60 m, 2. Grzinič (I.)
Plavalni miting Hakoah
Dunaj, 17. junija.
Drugi dan mednarodnih plavalnih tekem, na katerih so razen ostalih inozemcev startali tudi trije Jugoslovani, je prinesel naslednje odlične rezultate:
V	seniorskih konkurencah:
200 m prsno: 1. Helzl 2:57, 2. Jahn (oba Avstrija) 2:40.
IGO m prosto: 1. Csik (Budimpešta! 1:00.2, 1 Klapek (A.) 1:05.
200 m prosto: Lengvel (Madžarska) 2:25.2, 2. Costoli (It.) 2:27.8.
3X100 m mešano: 1. ENVASK B 3:41.4, 2. ENVASK A 3:47.8.
V	damskih konkurencah.
100 m hrbtno: 1. Timmermann (Holand-ska) 1:25, 2. Freund (CSR) 1:26.4 (čsl. rekord);
100 m prsno: NVertheimer (Hakoah) 1:29.7, 2. Seebock (Danubia) 1:30.7.
200 m prosto: 1. Den Ouden (Holand-ska) 2:30.4, 2. Sramek (Brno) 2:47.8 (čsl. rekord).
Jugoslovenski tekmovalci se niso plasirali.
*
Nogometaši, pozor! V sredo 20. t. m. ob pol 19. uri se spoprimeta na igrišču S. K. Primorja nogometni moštvi policijskih uslužbencev in mestnih dohodarstvenih nameščencev, že lani v avgustu so se borili. Tedaj so odnesli zmago baje po zaslugi »drukarjev« dohodarstveni nameščenci. Letos pa bo borba hujša, ker obe moštvi skrivaj prav pridno trenirata. Dobiček prireditve gre v dobrodelne namene, zato se udeležite te tekme polnoštevilno.
Na izredni skupščini JSŽS, ki je bila v soboto v Zagrebu, je bila po precej burni debati izvoljena skoraj vsa dosedanja uprava, razen dveh dosedanjih članov, ki sta ju zasedla Ante Schneller (Ljubljana) in Mažuran (Brod). Upajmo, da bo zdaj konec notranjih sporov in bo novi odbor spet lahko posvetil vse svoje sile razmahu ženskih športov.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Popoldne ob 13.30 na starem igrišču fotografiranje vseh, ki nimajo še slik. Vse točno in sigurno. Gospod Habič sigurno. Ob 18. Je za vse strogo obvezen trening. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 20.30 redna seja sekcijskega načelstva. Člani sekcijskega načelstva se opozarjajo, da se bodo vrii-le odslej redne seje vsak ponedeljek in ne več ob četrtkih. Seje bodo vedno v klu-bovi sobi kavarne Evropa.
Posaarska plebiscitna komisija
ženeva, 17. junija. w. Tajništvo Društva narodov objavlja oficielno, da je bila imenovana komisija za glasovanje v Posaarju. Na predlog odbora treh je predsednik sveta Društva narodov po prejšnjem sporazumu z ostalimi člani sveta imenoval v komisijo naslednje osebnosti:
Švicarja Viktorja Henrya Heigha, Ho-landca de Jong-Jonaha, bivšega železniškega inženjerja in župana v Samarangu na Javi in Šveda Allana Rhodea, guvernerja v provinci Gottland. Obenem je imenoval kot tehničnega strokovnjaka komisije Američanko miss Sarah Wambraugh, ki bo mogla po potrebi zastopati tudi kateregakoli Člana komisije. Miss Wambraugh je bila zastopnica perujske vlade pri pripravah za glasovanje v Tachi in Aricni.
Bolgarska vlada in uradništvo
Sofija, 17. junija. AA. Vlada je izdala uredbo o takojšnjih in strogih sankcijah proti tistim državnim uradnikom, ki ne bi v redu izpolnjevali dolžnosti do občinstva.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
Filmske zanimivosti
Tudi filmski umetniki pomagajo v boju proti brezposelnosti, švedski igralec Gosta Ekman bo odslej dajal svoje avtograme samo proti plačilu 1 švedske krone. Izkupiček bo podaril za brezposelne.
Te dni poteka deset let, kar je Louis Trenker izdelal z režiserjem dr. Fanckom svoj prvi planinsiki film »Goro usode«. Takrat je bila njegova partnerica Erna Morena.
Ralph Artur Roberts je šel med režiserje. In sicer je prejšnji teden začel v Ufi-nih ateljejih v Berlinu vrteti nov zvočni filan »Igra z ognjem«. V glavnih vlogah so zaposleni Truda Marlen, Elga Brinck in Pavel Horbiger. R. A. Robert&a poznamo ia mnogih smešnih filmov, večinoma nas je vselej izvrstno zabaval z grimasami blaziranega aristokrata ali zakonca v zadregi. Po zgledu mnogih drugih izkušenih igralcev se je zdaj lotil režije in prav gotovo bo tudi tu imel lep uspeh, saj ima polno vrečo prakse ne samo kot filmski igralec, temveč tudi kot eden najuspešnejših berlinskih gledaliških ravnateljev.
Mednarodni filmski dnevi na Dunaju so se pričeli v soboto 16. t. m. in bodo trajali do 2. julija. Na sporedu s© zborovanja, ogledi< predstave, akademije, skratka vse, kar more zanimati ljudi, vnete za film. Udeležba filmskih promiinentov z vsega sveta je zadovoljiva. Lz Amerike je prišel poleg Ernsta Lubitscha tudi najslavnejši sodobni režiser Cecil B. de Mille.
O televiziji zadnji čas sicer ne čujemo dosti, s čimer pa ni rečeno, da se prizadevanja za gledanje na daljavo ne bi smotreno in vsestransko nadaljevala. Nikakor ni izključeno, da bomo v prav do-glednem času doživeli takšno presenečenje, kakor svojčas z zvočnim filmom, ki se je tudi po veliki tišini nenadno pojavil v izredno veliki začetni dovršenosti. Pravkar čitamo, da sta se združili Mar-conijeva družba in londonska Electric & Musical Industries Ltd. pod imenom »Mar-ooni E. M. »L Television Co. Ltd. Izključni namen nove družbe je: izpopolnjevanje televizije. gledanja na daljavo.
Mladi talenti se v filmski industriji vendarle sproti upoštevajo. Velika ameriška filmska industrija M. G. M. bo ustvarila fjlan »David CopperfieM« po zmanesm delu Charlesa Dickensa. Glavno vlogo bo igral 6 is to mlad gojenec kr. angleške akademije za dramatsko umetnost. Ime bodočega zvezdnika še ni znano.
Leto« »praznujemo« dvajseto obletnico pričetka svetovne vojne im filmski ljudje seveda tudi ne bodo šli molče preko tega. Pravkar čitamo, da bo Gnstav Frbhlicb ustvaril prvi lastni film, katerega dejanje se odigrava v avgustovih dneh 1914. Ma-nuskript mu je napisal Hans Martin Cre-mer.
Afrika ali črni kontinent, kakor ji pravijo, je še vedno obljubljena dežela za filmske eikspedicije. Na zapadnih afriških obalah v španski Guineji se pravkar mudi ekspedicija, ki hoče ustvariti veliki film: »Badinga, kralj med gorilami.« — Druga nemška ekspedicija pa se je odipravila v nekdanje nemško kolooijalno območje v
Afriki, da ustvari film: »Jezdeol
v nemški vzhodni Afriki«.
*
Japonska bo letos izdelala okoH sto govorečih filmov. Tako bo skoraj podvojila svojo filmsko produkcijo v primeri z lanskim letom.
Naslednji film Marlene Dietrichove bo režiral spet Sternberg. Delati ga bodo začeli še ta mesec. Naslov še ni znan.
Mady Christians igra zdaj v Hollv-vvoodu pri Metro-Goldwynu. Njen prvi film se imenuje »Prebujena žena«.
NA KRIŽIŠČU CENTRA LJUBLJANE
oddamo za 1. avgnst v I. nadstropju komfortno
stanovanje
obstoječe
iz petih velikih sob in dveh kabinetov,
primerno
tudi za poslovne lokale za: zdravnike, zobozdravnike, zavarovalnice, odvetnike, agenture, modne salone.
Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutra«.
Mali oglasi
Beseda 1 Din, davek 2Din. M fclfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Nudimo Vam n majhen detmr dobra »biti Hi.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta
133
Košarske izdelke
pran »no lepo te čisto iz-dola&e predam po mimrni ceni. Košarice i« s to jajčka ta ročna de?a. m. cetlioe, sa k™h ia papir, ročne io kopalne torbice, vrtne stole, za oa balkon aH verando itd. — JJ«-prodaj je fcndi dobro ohranjen — globok
otroški voziček
»a dvojčke. Fanv Pati. Radovljica — graščina.
16156-6
cieseda 50 par*, davek t Din za teiro aH da-anje naslova 3 Dtn. Naj-(nuj«) rnuMk U Din.
Vrtnar
s 13etao prakso, *
mi spričevali, išče etašbo ta takoj. Ponudbe Da ogl. oddelek »Ji*$ra« pod šifro »Vrtaaj«.	16247-2

Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na s lova a Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseb bank kupujemo ln prodajamo najugodneje in točno. Bankarsko poslovni tavod d. d., Zagreb, Praška »lica 6/U. Tei. inter-orb. 38-*38. Za odgovor prilofiti 3 Din v znamkah 161-16
Rdzno
rseeeaa i um. davek 2 Din. za šifro al] dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Telefon 2059
Premog Karbopakete drva in koks nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
KOSE"
srpi, garantirani
W e c k o v i kozarci
in aparati za vkuha-vanje sadja in sočivja so najboljši. Prodaja
JOS. JAGODIC
Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del to odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani
Ko Patera odžvižga dogovorjene takte, se prikaže oamestn Pepce ta dama, ki na Pa-terov poziv brez nadaljnjega stopi v roz. Tako odvede Patera »ljubico« svojega ne-poznanega gospodarja v Belvedere.
Tam ee neznanke prav dobro počuti. Patera ji naroča najdražje jedi in pijače, da si skrajša čas čakanja na princa.
Medtem pa princesa Ana Luiza izve od šefa policije, ki mu i.e poverjena oedb-na Močita princa, da se Evgen namerava sestati s Pepeo. Odide torej tudi v Belvedere, kjer ▼ svoje največje zadovoljstvo najde princa samega turobno sedečega za mizo, • Patera se veselo zabada z dekletom. Vinjen počenja razne smešne reči in oblečen v žensko Obleko nastopi kot violinistka v ženskem orkestra. V teku večera s? spoprijatelji s princem, ne da bi drug drugega spoznata.
Patera izve, da bo premeščen v malo mesto Mnuk. V neki gostilni se poslavlja od svojega novega prijatelja. Mnuk je zavrženo gnezdo. Po sedmih letih, preživljenih v tem mestu, odpotuje Patera na Dunaj. Toda ubožec je čisto izpremenjen. V Mnu-ku je tako rekoč čisto podivjal in je videti tako divji, da se ca vsi izogibljejo. Ne kaže mu drugo, kakor da ee vrne v Mnuk. Žalosten sedi spet v tisti gostilni in se na svoie največje veselje sestane s starim prijateljem — princem, čigar pravega položaja ie vedno ne pozna. Evgen prosi pri tej priliki Patero za majhno uslugo, odide naj k Pepci v trgovino in ji odkjpi vso zalogo kravat. Ker pa ima Patera smolo, seveda najprei kupi zalogo loncev in šele po tem intermezzn prinese princu kravati.
Zdaj mu pove princ, kdo je. Pateri ni treba več nazaj, v Mnuk, nego postane prinčev adjutant.«
Kratko ime, mnogo povi: Francis Dee
Ni lepa, ne mlada — pa je vendar slavna! — To je Marija Dresslerjeva, ki je preživela že nad 60 pomladi, pa je še vedno ena najbolj priljubljenih »zvezdnic« v Ameriki.
»Prinčev adjutant44
Ljubljano zopet zabava film s čehoslova šk i m zvezdnikom Vlaeto Burianom, ki ga naš » občinstvo pozna kot komika že ;z številnih njegovih filmov. Tudi ta film, »Prin-čev adjutant«, je ves prepleten s komičnimi zapleiki, ki jim la Buriari še pjseben pou iarek. tako da gledalci sploh prijelo iz smeha Z Burianom i£»~a Gri-tl Ibet-merjeva, Li je med našim občinstvom tudi pr:l;ubl;ei,a kot ljubezniva in epretia igralka Režiral »e film Mac Fnč. a jiasbo k d^-lu je skomponiral Fiala. V Zagrebu so »adjutantu« že ponižalo šaržo in je v Ljubljano prišel kot »Carjev adjutant« — sam Bog vedi, zakaj — ali to ne more menjati vsebine, ki je v glavnih obrisih naslednja:
»Poročnik Patera }e ljubezniv Tlovek. Ne k)5 se noia dvobojevati namestu n.;k gs. svojega tovariša. Njegov proiivnik je poročnik K;i zel. Dvoboji pa so v tem mesta prepovedani. Vsi 6e iz t- afere nekako zma-žejo, 6amr» Patero prime poUcija. Istega dne je bil poklican na raport, kjer mj namestil odmerjanja kazni sporoče, da je imenovan za adjutanta princa Evgena.
Princ je pred poroko s princeso Ano Luizo, dasi gori njegovo srce za prodajalko kravat Pepco Kalaschevo.
Pa bi princ rad zadnji svoj fantovski večer prebil s Pepco, a ker se nikakor ne more oprostiti družbe, zapove pismeno novemu adjutantu, ki ga še ne pozna, naj bo zvečer z vozom pred Pepčiao trgovino Na dogovorjeni znak — prvi takti iz opera »Carmen« se bo pojavila Pepca, ki naj jo odvede v Belvedere.
Patera tako napravi. Obleče se paradno in je točno ob 20. uri pred trgovino. Nekaj sekund pred njegovim prihodom je stopila v vežo mlada dama. da si popravi podveze.
TEDEN DNI FILMA
Film kot spomenik dr. Knuda Rasmussena
f Lidija Potechina
Mogim morda ta naslov ne bo dosti povedal, ker igralke tega imena niso poznali. Tistim pa, ki so doživljali zgodovino filma od njegovih otroških, nerodno smešnih začetkov, bo oživel in ugasnil lep, topel spomin.
Te dni je umrla v Berlinu. V ena in petdesetem letu. Iskal sem po starih filmskih analih, ker sem mislil, da bo o njej kaj pisalo. Saj je bila v časih nemega filma priljubljena vesela igralka. Toda v biografijah ni bilo ničesar, ali prav malo. Umetnica je živela skromno, sama zase. In prav tako tiho se je zdaj ločila od življenja.
Bila je Rusinja. Vzgojili so jo v samostanu in poročila se je s častnikom carjeve garde. Vse izglede za lepo bodočnost v družbi je imela, toda šla je rajši k gledališču. V Moskvi, Petrogradu, Kijevu, Varšavi in Odesi je igrala. Dokler ni revolucija pome tla s carstvom. Potechina je dobila zavetje in delo v Nemčiji. Tam se je iz-nova zakoreninila v življenje. V neštetih filmih je igrala. Po vsem svetu jo je ponesla pot. še v Južni Afriki so delali enega izmed njenih filmov.
Ko je prišel zvočni film, je bilo njene kariere konec. Umakniti se je morala kakor nešteto drugih velikih umetnic. Skromno je živela v Berlinu in zdaj jo je zadela smrt, daleč, daleč od domovine...
Na levi: Pavel Horbiger se pripravlja doma n nastop v novem filmu »Igra z ognjem«, ki jo režira Ralph Artur Roberte
Ženska lepota ne izumira!
dr. Knud Rasmnssen (na levi ob kapitanu) po svojem povratku z raziskovanja po Grenlandu
Zgoraj:
T7fa pripravlja zopet večje število dobrih knltur uth filmov. Eden je bil pravkar dovršen in ima naslov: »Iz življenja gamsov in kozorogov«. Kapitalnega kozoroga, Id bi bil v čast Bornovi koloniji nad Trži če m, predstavlja nato slika
Pisafi smo zadnjič o 'novem polarnem filmu »Iglu«, ki ga bomo v kratkem videli tudi v Ljubljani. Film je izvrstno uspel in bo prav gotovo tudi za naše občinstvo, k,i mu moramo priznati še prav pose-beto za.ninianje za prirodne pojave in ljubezen do prirode, pose-bna atrakcija. Nadalje smo omenili. da je tudi sloviti športnik Luis Treiuker dovršil svoj film iz polarnih krajev — skratka, cibeta se nam za letošnjo sezono čisto posebna polarna moda, kar pa je treba le pozdraviti, saj je Arktida za današnji svet še ogromna zakladnica neodkritih lopo t in skrivnosti prirode.
dar enkrat ni prezirljivo gledal na te borce s prirodo ni jim s centimetrom in s knjigo o bontonu meril kulture in civilizacije, niKogar noče osmešiti, vse nam predstavlja takšine, kakršni so; še rajši je izrezal kaj nevšeonega. Vendar pa spoštovanje tihega dostojanstva teh ljudi nikakor ni na škodo resničnosti. Eskimi tudi pred našimi očmi uživajo sirovo mesovje in ribe in v zimskih kolibah spijo vsi nagi, kakor to vemo že od nekdaj.
čudovito so zlasti uspeli posnetki otrok. E&kimčki so menda filmski igralci I>o samem instinktu. Kako vam samo oponašajo misteriotzen obredni ples! Kadar boste film videli, jih skusite posnemati! Pokrajine in živalstvo seveda samo posredujejo dogajanje. Videli bomo lov ua losose, harpuniranje, metanje sulic in še kaj, prirejen .pa je tudi lov, in to hudo nevaren lov na severnega medveda.
Imena glavnih igralcev niso nikjer zapisana. Kaj naj bi tudi pomenila! Toda ipo predstavi se ifcomo še dolgo spominjali lepe neveste Na varane in pogummega ženina Pala. Kdo bi vedel, — saj pri današnji podjetnosti filmskih magnatov ni izključeno, da bo eskimska zvezda Navara-na prej ali slej zasenčila marsikatero princeso berlinskih salonskih filmov ... Nemška cenzura, ki je dovolj stroga, je priznala to delo za odličen kulturni film in ga je zato dovolila tudi za mladino. Film ima devet dejanj im je dolg 2289 m.
V Berlinu pa so pramar — pretekli petek, 8. t. m. — iime-M veliko premiero polarnega filma »Palo in njegovo svatbeno potovanje«. Premiera je bila v bioskopski palači Ufe, zibrana je bila vsa elita, slavnostni predgovor je imel danski poslanik, ekscelenca Zahle, ki se je zlasti toplo spominjal slavnega raaiskovaica, pokojnega dr. Knuda Rasmussena. Mogočni fiim je posvečen njegovemu spominu in kakor trdijo berlinski dnevniki, ne more zanj biti lepšega spomenika, kakor ta film, ki bo šel preko vsega sveta in bo spominjal na svojega stvaritelja. Ko bo na konce predstave na platnu še enkrat zasijala glava Knuda Rasmussena, bodo tisoči in tisoči hvaležni 'za lepi doživljaj.
Dogajanje v tem fil.mu se da-povedati s kratkimi besedami. Dva moža tekmujeta za lepo žensko in dobi jo mlajši, Ijubezni-vejši. Po starem eskimsKem običaju se popelje s svojim kajakom na raziburkano morje, daleč tja na drugo obrežje po svojo nevesto. Prečudno je to svatbeno potovanje. ženin priveze nevesto na površje svojega ozkega kajaka. Tako je ona že na tej vožnji navezana na moža za življenje in smrt. Pretresljiv simbol.
Življenje Eskimov je posneto prepričevalno, učinkovito. Režiser Dalsheim ven-
Vsakoletna tekmovanja v lepoti nam pričajo, da ženske postajajo prav za prav vedno lepše. Predstavljamo vam lepotno kraljico iz Hondurasa, gdč. Ido Valenzuela. Pravijo, da pojde k filmu. Ali — za film je sama lepota premalo, mnogo premalo . . .