Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 167. V Ljubljani, v soboto 25. julija 1891. Letnilt XIX. Kdo seje prepir? m. Predno nadaljujemo svoje »paperkovanje", kakor je nekdo imenoval v hudomušni šaljivosti prva naša dva članka pod gorenjim naslovom, naglašamo, da naš namen ni, še bolj razširiti razdor mej slovenskima strankama, temveč ob kratkem pojasniti osobito sorojakom izven Kranjske razmere naše ožje domovine; nepristranski čitatelji naj potem sodijo, kdo seje prepir in dela pogubljivi razpor. Vedeli smo dobro, da s temi članki ne bodemo ustregli »Slov. Naroda" pristašem. Komaj smo pričeli, že se je v včerajšnji številki oglasil starejši dnevnik trdeč: »Da »Slovenec" skuša vso krivdo odvaliti od sebe in na vražje liberalce ali naprednjake, to je naravno. Za danes omenjamo le toliko, da strastna pisava njegova vzbudila je srd celo v tacih krogih, o katerih bi tega ne bilo misliti. Temu smo se prepričali te dni. Odgovorili bodemo obširneje na njegove (»Slovenčeve") ekspektoracije". Dobro, mi pričakujemo odgovora, toda stvarnega, kakor smo i mi stvarni, samo potrpite, da izgovorimo. Omenimo še, da moramo ustrezati tudi svojim dopisnikom in vsled tega objavljati te »ekspektoracije", kadar nam dopušča prostor. »Eoko v roki borila sta se duhovnik in po-svetnjak za narodni obstanek in materni jezik, prav tako, kakor se borita še dandanes v Koroški, na Primorskem in na Štajerskem. Ta sloga dovela je konečno do zmage pošteno stvar in posrečilo se je našemu narodu na Kranjskem, da je precej krepko vrgel ob tla najhujšega svojega sovražnika — nem-čurstvo. Vsakdo je radovoljno in z globokim spoštovanjem priznal nevenljive zasluge, ki si jih je za to zmago steklo naše duhovništvo . . . Zasejala pa se je med nas stranka, ki se je izneverila stari j slovenski zastavi . . . Uvidevši, da skupno delo-I vanje v prid narodu ni mogoče, stopili so zapuščeni napredni narodnjaki v svoj krog ... kot posebna j »narodno-napredna stranka, ... ki naj (s posebnim listom) prostemu narodu kaže, da ta stranka ni j brezverska in tudi ne visokospoštovanemu duhov-| skemu stanu sovražna, da ona marveč drži kvišku j staro slovensko zastavo, pod katero so se nekdaj { združevali vsi rodoljubje brez razlike stanu". Tako čitamo v 1. številki „Rodoljuba", ki je glasilo »Slovenskega društva", alias »napredne" stranke. Poglejmo sedaj, ali je slovenska konservativna stranka kdaj zatajila staroslovensko geslo »vse za vero, dom, cesarja" in zapustila staroslovensko zastavo. Da se nikdar ni izneverila veri in cesarju, ni treba dokazovati, ker jej tega še nihče ni dokazal ne v Slovencih, ne v Neslovencih. Za to nam je zadosten porok slovenska duhovščina, ki pripada k tej stranki z neznatnimi izjemami. Nasprotno, očitali so nam »hiperkatoličanstvo" in „kIečeplastvo" pred svetnimi oblastvi. Pač so narodni nasprotniki sumničili slovensko duhovščino propagande za pravoslavno cerkev in političnega panslavizma, a dokaz za to sumničenje ostali so dolžni. In kadar so sumničili posamezne duhovnike v tem oziru, zavrnili so jih tudi sedanji »naprednjaki". Glavna preporna točka je »dom". Slovenska duhovščina je brezdomovinska, je nemškutarska, »ker je začela izstopati iz narodnih društev, skuša uničevati narodna društva in podjetja, zanaša korupcijo mej priprosti narod, zlorabi leče in druga mesta itd. ad infinitum". To je neodpustljiv greh, s tem utemeljujejo naši nasprotniki novi razdor. Ali je to očitanje opravičeno? O preteklosti ne govorimo, napredna stranka sama prizna »nevenljive zasluge" našega duhov-ništva. Tudi primorska, koroška in štajerska duhovščina najde sedaj še milost pri napredni stranki. Le kranjska duhovščina je v zadnjih letih zatajila narodni čut. Katere dokaze navajajo za to trditev? Osnovanih in resničnih nobenih, ker jih nemajo. Ali vedo imenovati slovenskega duhovnika iz Kranjske, da bi se bil pri zadnjem ljudskem štetju vpisal za Nemca? Ali vedo zanj, ki ne bi bil naročnik kakega slovenskega lista? Ali vedo za-nj, ki bi grdil slovensko domovino, ne dal nobenega beliča za slovensko prosveto, bil član »sudmarke" ali »schulvereina", učil na leči ali drugih mestih sovražiti slovenski jezik? Na dan z imeni! In ker tega ne morejo dokazati, zakaj potem zlobno sumničenje, da so kranjski duhovniki brezdomovinci in se bratijo z nemškutarji? Nekaj druzega je, gospoda narodno - napredna, kar vas boli in bdde, da so namreč kranjski duhovniki začeli obračati v roki vsak novec, predno ga izdado za Vaše strankarske namene ! Koliko podpore so »Slov. Narod" in njemu sorodni listi svoje dni dobivali iz duhovniških rok? Koliko spisov je romalo iz peres slovenskih duhovnikov v predale »Narodove"! Marsikateri duhovnik odtrgal si je dostikrat od ust, da je položil dar na oltar domovine, za čitalnice, razne liste in knjige, narodna podjetja itd. Tudi zdaj radi polagajo darove za narod in domovino, toda ne po rokah tistih, ki jih grdč in blatijo, temveč po rokah onih, ki so ostali zvesti stari slovenski zastavi, katero je toliko let krepko držal v rokah nepozabni viteški dr. Janez Bleiweis. To, gospoda, Vas boli, ker pogrešate »črne" živine, ki Vam je delala tlako mnogo let, držala Vam stremena, da ste lezli na LISTEK, Nedeljske misli. XXXV. Pod domačo tepko sedim »cum abstinentia ab opere" in zrem z mirovno pipo v ustih, kako plešejo muhe in mnšice v tepkinih krozuljah in se spuščajo večkrat tudi globoko doli na mojo grešno glavo in na »obrito lice", kakor da bi ne bil jaz v »pasjih dneh" in pa »procul negotiis" najbolj miren in miroljuben človek, ki izpod tepke niti v nedeljskih listih, niti v domačem mušjem boju ne išče bojne slave. Zaradi tega se radujem iz srca, da nista povišala doslej tudi pred menoj v krasni harmoniji ležeča »Domoljub" in »Rodoljub" za nekaj stopinj naše sedanje soparice. Vendar se bliska še in gromi, a le po ostalih nebrojnih naših listih in »par distance", kar pa ne moti poletnega hlada nam listkarjem pod tepko in visokim našim dnevnim politikom v Karlovih Varih, v Krapini, na Bledu in na drugih jednakih krajih, kjer se človek ne samo zabava, koplje — je in pije, in z domačo politiko pokvarjeni želodec pestuje, temveč se nauči tudi izborne ljubljanske in pa Simove nemščine. Gospod vrednik, v teh kratkih potezah raz-vidite lahko, da mi prazniški in neprazuiški in brez-dijetni listkarji nismo najbolj zavidljiva, a tudi ne najbolj nesrečna »species" naših društvenih »speci-jalitet", in da se nam bodo brez dvoma letošnje počitnice bolje prilegale, kakor našim visokim rojakom, ki našim sladkim upom in nadam mej pasjimi dnevi kakor navlašč delajo točo. Ako vpraša kakov davkoplačevalec — rodo- ali domoljub, je vse jedno, — ki obišče včasih pod tepko mej pasjimi dnevi slovenskega listkarja: Prijatelj, ali neprijatelj, kaj si delal, kje si hodil, kje si črevljičke rosil vse dolgo leto; lahko se odreže listkar brez strahu: Zabaval sem sebe — in morda še koga druzega, saj je zabava listkarski mandat in zaradi te zabave se niso niti davki povišali, niti se postavilo naše narodno vprašanje v »premirje", samo kakova kaplja žolča je pala včasih listkarju na slavo. Srečna moja tepka, ki ne bodeš čula v vsem krasnem poletju od hladečih se rojakov žal besede, ali pa čutila mimogrede nekaj politične soli in domače paprike, dočim se bode tresla marsikatera slovenska lipa, ako se zbero ob nedeljah popoldne pod njo možje z žuljavimi rokami in pretresujejo, koliko smo pridobili Slovenci od zadnjih volitev — ali bolje rečeno — v kako politiško senco nas je posadil zadnji narodni boj. A že zopet sili brez uzroka sitna listkarska kri v črnilo, ki se niti z domačim kislim mlekom, niti z državnozborskimi interpelacijami in resolucijami ne more ohladiti. Zato sem sklenil, da ne čitam v poletnem hladu niti »Rodoljuba", niti „Politike", niti »Židovske preše", in da se družim raje s hrošči in žuželkami, s polži in polžki in drugimi prirodnimi hladnokrvnimi prebivalci, katere zbira moj prijatelj na »Gori" v naravoslovni parlament. Da, in kakov vzvišen poveljnik se mi dozdeva moj prijatelj, ko »muštra" in pregleduje svoje šestero- osmero- in, kdo zn4, koliko nožne parlamentarce ter jih ureduje — po jednakih nosovih, ušesih, stopalih in ščipalkah v učene »species" in »ordines", v stare in mlade, v vroče in hladnokrvne skupine in klube. Zato sva vzvišena z mojim prijateljem v poletnem hladu nad vse slovenske in neslovenske duhove, prvake in poveljnike. Kaj je narodni prvak v primeri z narodovim in narodnim naravoslovcem? nič, prav nič! Poskusi naj »prvak" iu dokaže naj, kakova čudna »species" smo mi »rodo-" in »domoljubi", in v katero vrsto nas devljejo misleči strokovnjaki in kakov naravoslovni »epiteton ornans" nam bodo zapisali zgodovinarji na grob, in videl bode, kako ga bodo podjarmile naše razne »species" v »species minorum gentium", da se ne bode upal vsaj šest tednov s poštenim obrazom na beli dan, ali pa nikdar več. Tako se zove namreč naš specijalni zakon o specijalitetah naših. In zaradi tega se hočeva zabavati s prijateljem v letošnjem poletju — le z osmo- in večnožci, če naju tudi objavi kakov »rodoljub" v časopisih, da sva specijalista in separatista, nič ne d4. Na svidenje torej, — jedini slovenski vplivni parlamentarec in moj specijalni prijatelj pod domačo tepko. Sviftijanec. konje. In če so posameznika primorale grenke skušnje, da se je odtegnil javne«« Siljenju, venda* sroe njegovo nehalo M1' vino, in morda na drugMd pojj,« Hvno tafco uspešna deluje za narod. Veči*%, reči smemo, vsa kranjska duhovščina z malimi itjemami, p* j« prepih čanje, da po tem potu dalje ne m#re kftditi i predno" stranko, dokler $e ta pokrit« in resnijt|$ ne povrne k stari, sloxw|i po| l^ro sm bili in ostane«^ Žal, da n*«* fa m^o p} »brezdomovincev" z ozirom na aaš» nasprotnike vzdin-niti z nemškim pesnikom: »Die Bottschaft hor' ich wohl, allein mir fehlt der Glasbe,". Ljudske šole in učitelji. (Govoril Fr. Robič v državnem zboru dne 2. julija 1891.) Izprosil sem si besedo, da ob kratkem izpre-govorim nekaj o učiteljih in ljudskih Šolah. Z ozirom na politični položaj se nočem spuščati v načelna vprašanja, če tudi bi lahko razpravljal in pretresava!, ali je bilo prav, da se naše šolstvo ni polagoma preustrojevalo, temveč se je vse obstoječe prekucnilo. Gotovo je, da je upravni aparat preveč zamotan. Krajni, okrajni, deželni šolski svčt, kak upravni stroj! V mestih z lastnim statutom še gre, ker je krajni in okrajni šolski svet jeden in isti. Na kmetih pa gredo akti od kraj nega šolskega sveta k okrajnemu, od okrajnega k deželnemu šolskemu, svetu, včasih pa še k ministerstvu. Večkrat se pa še zahteva izjava konzistorija, mnenje všolane občine, ali pa poročilo šolskega vodstva. Skoro vsi ti akti gredo skozi roke okrajnega šolskega nadzornika, ki mora poleg tega hoditi še na komisije in sestavljati obširne statistične izkaze. Vprašam torej: Ali mu ostaja kaj časa za nadzorovanje šol? Na Štajerskem je pa še ta neprilika, da okrajni šolski sveti niso razdeljeni po okrajnih glavarstvih, temveč po okoliših okrajnih zastopov. Nadzornik ima, v kolikor je oproščen poučevanja, slednji mesec po štiri do šest sej v jako oddaljenih krajih, časa za nadzorovanje mu le malo ostaje. Šole more ogledati k večjemu jedenkrat na leto, in vendar bi bilo dobro, da bi jih večkrat ogledal (Prav res!). Ni treba, da bi poučevanje baš kritikoval, ali dajati bi moral navodila in na licu mesta uplivati na lo- i kalno šolstvo. (Prav res!) Na podlagi državnega šolskega zakona osnovalo . se je seveda jako veliko učiteljišč. Za te zavode je pa vendar primanjkovalo primernih učnih močij. Jasno je, da učiteljišče more uspevati le tedaj, če je vodi pravi mož. Njegova osoba, njegov značaj je glavna stvar, njegov duh, njegovo mišljenje mora oživljati njegove sotrudnike. Znati mora pridobiti si ljubezen gojencev, poznati pa mora nalogo ljudske šole teoretično in praktično. Ne čudimo se, da se je z začetka pri name-ščenju tako važnih mest naredila marsikaka napaka. Doktorski naslov je bil najboljše priporočilo Za tako mesto, če se tudi mož ni nikdar pečal s pedagogiko, če je pojem pedagogike poznal k večjemu le po imenu. Dasi se znanstveno izobraženje tem možem ni dalo odrekati, vendar pravega pedagogičnega življenja in teženja ni bilo opaziti. Bavijo se prevečkrat z malenkostnimi in postranskimi stvarmi in zgubljajo idejale. Na drugi strani se je pa bil na primer pri sv. Ani na Dunaju nastavil za izobraževalca učiteljev znan pedagogiški pisatelj brez vse šolske prakse. Mož je vedel povedati, kako se mora storiti, ali sam pa ni znal storiti, (čujte! Čujte! na desnici.) Nadalje so se z začetka na naših učiteljiščih porabljale učne moči iz inozemstva. Da to ni bilo prav, mislimo, je vsakemu jasno. (Tako je! ua desnici.) To sem navel, ne da bi hotel komu kaj očitati, temveč ie da dokažem, kako težko je izbrati prave može za taka učiteljska mesta. Z veseljem pa moram konstatovati, da je sedanji učni minister v tem oziru imel srečno roko. Bistveni del vsakega učiteljišča je vadnica. § 27. državnega šolskega zakona pravi: »Za praktično izobražbo gojencev je pri vsakem učiteljišču vadnica in vzgledua šola." Z nemškim učiteljiščem v Gorici je tudi idru-žeua petrazredua dekliška šola, ki se imenuje vadnica, v resnici pa to ni, ker ua srednji in višji stopinji ni tisti učni jezik, v katerem bodo morale kan-didatiuje pozneje poučevati. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. julija. Sotr»i|« detole. Parlamentarna zborovanja. Državni zbor Mide «a, baje v drugi polovici oktobra in bode sborpt%H ob jednek z delegacijami. Državnega proračuni «e bodo rešili pr«d koncem leta. Deželni zbori snidejo §e pa v sredi decembra in bodo zborov,v imrnm. . , 0e»hornemSKa sprava še m pokopana, dasi so v državni zbor bili voljeni samo Mladočehi. Delajo se daljše priprave za razdeljenje okrajev po narodnostih. Češki deželni odbor je odbral poseben odsek, ki bode obravnaval to zadevo. V tem odboru so Lippert, Kučera in Škarda. V prihodnjem zasedanju se predloži deželnemu zboru poročilo o omejitvi hrudimskega sodniškega okrožja in razdelitvi okrajev v tem okrožju. V prihodnjih zasedanjih pa pridejo druga okrožja na vrsto. Kakor se vidi, vlada ni popustila svojega dela, četudi se je položaj spremenil. Mladočehi. V politiki Mladočehi nimajo sreče. Prizadevali so si, da bi se približali vladi, ali pa pridobili si zaveznikov, pa dosedaj so bili vsi njih napori zamdn. Z raznimi nepremišljenimi koraki so od sebe odbacnili vlado in druge stranke zlasti Poljake. Kar zmernejši elementi popravijo, pa hitro radikalnejši pokvarijo. Cesar pa še poslednji ne morejo pokvariti, pa pokvari njih časopisje. »Narodni Listj" so te dni prinesli članek o prihodu francoskih vojnih ladij v Kronstadt, v katerem se tako navdušujejo za Rusijo in Francijo in njujino zvezo, da se to prav ne strinja z avstrijskim domoljubjem. Ta članek napravil je kaj nepovoljen vtis v vladnih krogih, kar posnemamo iz oficijoznih poročil. »Fremdenblatt" pravi, da stranka, ki ne zn4 svojih zahtev spraviti v soglasje z državnimi interesi, in ki ne more brzdati fanatičnih svojih elementov, pač ne bode mogla dobiti upliva na parlamentarno delovanje. Mladočehi z vsemi svojimi napori trodržavne zveze ne bodo omajali, pač pa bodo sebe onemogočili. T nanj« države. Francija in Rusija. Navdušeno je bilo vsprejeto francosko brodovje v Kronstadtu. Velik del te navdušenosti je umetno napravljene, kajti ruski narod se dosedaj še ni posebno zanimal za Francoze. V Kronstadtu je župan zaukazal, da se morajo na hišah razobesiti zastave. Brez tega ukaza bi gotovo mnogo hiš bilo brez zastav. Gar vsprejme častnike francoskega brodovja in jim d& banket. Jednaka banketa bodeta dala veliki knez Aleksej in admiral Kolmajev. Banketa, katerega je dalo francosko veleposlaništvo na čast častnikom francoskega brodovja, udeležilo se je petdeset osob, mej drugimi veliki knez Aleksej, poveljnik francoskih ladij , ruski minister vnanjih svari, pomorstva, financ in prometa ter pobočnik v ministerstvu vnanjih stvari Siškin. Napivalo se je le carja, velikemu knezu Alekseju, predsedniku Carnotu in francoskemu brodovju. Anglija in Rusija. Te dve državi si že dolgo nasprotujeta. Njih interesi se ne ujemajo niti ob Bosporu, niti v Aziji. V Aziji se obe hitro razširjata in je le vprašanje časa, kedaj vkupe zade-neta. Da se je Anglija približala trodržavni zvezi, tudi Rusom ni prav. V Peterburgu so zaradi tega sklenili, v Aziji delati Angležem zapreke. V azijskem departementu ministerstva vnanjih stvarij jako pridno delujejo. Ruski poveljniki v Aziji so že dobili navodila, da naj skušajo azijske rodove nahujskati proti Angliji. O vsem tem se že izvedeli v Londonu in bodo tudi vse potrebno storili, da preprečijo ruske nakane. Vsekako pa imamo pričakovati poročil o kaeih važnik dogodkih v srednji Aziji. Pomnoženje francoske mornarice.. Povsem redka prikazen je, da bi kje budgetni odsek več hotel dovoliti za vojsko, nego vlada zahteva. To je sedaj v Franciji. Henri Brisson, ki je poročevalec o pomorstvu v francoski budgetni komisiji, priporoča v imenu komisije znatno pomnoženje vojnega brodovja in moštva na vojnih ladijah. Naravno je, da je komisija za to pomnoženje vojne sile pripravljena dovoliti tudi denar. Pomorski minister priznava, da bi bilo dobro pomnoženje mornarice, pa ima pomisleke zaradi prevelikih troškov. Seveda ima še večje pomisleke finančni minister, posebno ker se bodo nekateri troški stalno povekšali. Ce bode parlament pripravljen dovoliti večje troške, vlada se pač ne bode mogla ustavljati. Izvirni dopisi. Iz Dobrepolj, 22. julija. Slučajno prišel mi je „Slov. Narod" od 16. t. m. v roke. V njem bral sem tudi dopis iz Dobrepolj. Ves dopis ni druzega, kakor kopica fraz, katere je gospod dopisnik brž ko ne prepisal iz drugih duhovščino zasramujočih dopisov. Vse drugo čenča v tem dopisu, samo o glavni stvari notice v »Slovencu" z dn^ 2. t. m. »Minister Gautsch o šolski molitvi", katera ga je bila tako razburila, ne črhne niti besedice. Ker se dopisnik tudi v inene zaganja, hočem le nekatere reči pojasniti, da svet zv4, da g. fider nima zastonj tega imena. Na laži pa, katere se nahajajo t tem dopisu, se mi De zdi vredno odgovarjati. Gospod Vider piše,: Podpisanec, tukajšnji drugi učitelj, pregrešil sem s« v toliko, da pa« nedelj nisem bil prisoten pri službi božji* katera odsotnost pa je imela vselej opravičen uzrok. — Zakaj neki g. V. ae imenuje uzroka? Morda, jato, kes se pravega vendar še sramuje imenovati. Iu k» bi se to res samo par sedelj zgodilo, kako* on trdi, bi to ne pouzročilo tolikega razgledovanja po celi fari. Tukajšnji šolski svet je bil torej primoran, gospoda učitelja na to napako opomniti. In ta opomin ali ukor, kateri je tako razburil nekatere gospode v Ko-čevji, tudi ni bil tako strašen prestopek postave. Res se je ta opomin spisal na papir, pa ker se je reklo, da bi se na ta način le sovraštvo utegnilo napraviti, poklicali so g. V. v sejno sobo, in tako se je v njegovi navzočnosti reklo: »Da ne bodemo sovraštva napravljali in se na višje mesto pritoževali, opomnimo vas tukaj prijateljsko, bodite k službi božji, ker s tem, da vas skoraj nikdar-ni videti v cerkvi, dajete splošno pohujšanje In tako so se udje tukajšnjega šolskega sveta in g. V. v prijaznosti razšli. Ker je bil torej to le prijateljski opomin, zato se pa tudi tukajšnji kr. šolski svet ni nič zmenil za ukaz c. kr. okr. glavarja v Kočevji, da naj ta opomin prekliče. Ali ni bolje napake po prijateljski poti med seboj odpraviti, kakor pa vse na višje mesto sporočiti ter tako le sovraštvo gojiti? Nadalje pravi dopisnik, da sem ga na cesti v vasi, torej javno razžalil. Da je bilo v vasi, je laž. Bilo je zunaj vasi konec kaplanije. Zakaj pa g. V. ne pove, kako sem ga razžalil ? Morda se sramuje? Naj povem torej jaz. Vračaje se od neke volitve, pri kateri navzoč biti ni imel g. V. nobene pravice, rekel mi je med drugim pogovorom nekako razburjen, da nima tukajšnji šolski svet nobene pravice, njemu zapovedovati v cerkev hoditi, na kar sem mu jaz odgovoril: „Ce tudi nima nobene pravice, Vam zapovedovati, vendar ste pa zelo potrebni, da v cerkev hodite, ker se še prekrižati ne znate." Pri teh besedah je bil ogenj v strehi. Dasiravno majhne postave, je vendar strašno zrastel. Začel je gospod skakati, priduševati se ter mi s kaznijo žugati, da sem mislil, da imam kakega barabo pred seboj! Prepričanja, da 8e g. V. zna prekrižati, pa jaz do zdaj vendar še nimam, kajti kolikorkrat sem imel priložnost, opazovati ga, nikdar se ni prekrižal, in to največkrat v župnem dvoru pred in po obedu, kamor g. V. posebno rad prihaja, akoravno je, kakor se iz njegovega spisa razvidi, zagrizen sovražnik duhovščine. Kateri duhovnik bi res mogel ravnodušen ostati, ako vidi, da se gospod učitelj, vzgojitelj mladine, v družbi vernih faranov pri zvonenju »Angelj-skega češčenja" še celo ne prekriža, kakor bi hotel, naslanjaje se z eno roko na mizo, z drugo na stol, reči: „Kaj jaz molitve potrebujem, naj moli kmet!" Ali je to obnašanje učitelja, kateri ima mladino versko-nravno vzgojevati? Ako se g. V. tudi v šoli tako obnaša, kaj si vendar mislijo otroci? »Šola je verska, dovolj je verska, če pa ni, krivi ste vi; skrbite, da se bode šolska mladina bolje poučevala v veronauku, dane bode znala samo to, kar se je naučila v pokvarjenem jeziku doma pri materi, in videli bodete, da vam šola v nobenem oziru ne nasprotuje v verskih rečeh", tako pravi g. V. Na to blebetanje vam le odgovorim: Gosp. V., spolnoval sem ves čas svojega duhovnega službovanja kot veroučitelj vestno svojo dolžnost, kar lahko spri-čujejo vsi gg. učitelji, kjerkoli sem služboval, in jo tudi zdaj vestno spolnujem, kar morate tudi Vi pri-poznati, ako hočete biti odkritosrčni. Niti jednega trenotka, ki je za pouk krščanskega nauka odločen, nisem še zamudil. In s ponosom smem reči, da trud ni zastonj. Le pridite, gosp. V., k uri. krščanskega nauka in prepričali se bodete, da otroci več znajo, kakor samo to, kar so se doma od matere naučili, in mislim, da utegne tudi Vas marsikateri učenec, kar se tiče znanja krščanskega nauka, osramotiti. Ko bi se Vi, g. V., ravnali po naukih, katerih ste se v pokvarjenem jeziku doma pri materi naučili, pa bržčas že pozabili, gotovo bi ne bilo toliko pri-| tožb zoper vas. Kajti mati so vas gotovo učili pred | 'n po jedi, po zvonenju »Angeljevega češčenja" pre-križati se in moliti, ob nedeljah iu praznikih k . službi božji hoditi itd., za kar se pa Vi toliko zme-! nite, kakor za lanski sneg. (Dalje v prilogi.) Priloga 167. štev. »Slovenca*« dnč £5. julija 1891. „Narod naš je veren in mi učitelji mu te svetinje njegove te bodemo oskrunili", pravi nadalje g. V. Ne vem, kaj bi k temu stavku rekel? Ali g. V. ne vč, kaj so te narodove svetinje, ali se mu pa že po možganih meša? Kako g. V. skrbi za te sve- ! tinje naroda, kažejo najbolj njegova dejanja: Iiazveu pohujšanja, katerega je dajal celi fari, ker ni službe božje obiskoval, je tudi šolskim otrokom prepovedal, da ga konec pouka iz šole gredočega ne smejo pozdravljati s krščanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus", kakor so bili otroci vajeni, predno je on poučevanje v dotičnem razredu prevzel. Da, še celo z zaporom jim je zažugal, ako ga ne bodo ubogali, kar je po celi fari veliko nejevolje povzročilo. Ali ni to nesramna in nezaslišana predrznost? Ali se je kedaj že na kaki šoli kaj tacega pripetilo? — On je nadalje otrokom, ki so radi daljave od vsakdanjega šolskega obiskovanja postavno oproščeni, zabranjeval hoditi k pouku krščanskega nauka za prejemanje svetih zakramentov, iu sicer ob urah, katere so po šolskem načrtu do. ločene za pouk krščanskega nauka. Stal je večkrat pri vratih ter otrokom branil vhod v šolo k pouku krščanskega nauka, ako so pa bili že v šoli, spodil jih je pa iz šole, in to zgodilo se je skozi celi mesec, dokler mu ni prepovedal c. kr. okr. šolski svet v Kočevju. Glejte, kako g. V. skrbi za svetinje naroda! Ali se mari s takim postopanjem ne zaničuje očitno veronauk in versko vzgojevanje veroučitelja ? Ali se s tem ne žali očitno verski čut pri otrocih in pri faranih sploh? In če sem se zoper tako nezaslišano in nepostavno postopanje g. V. pritoževal — katere pritožbe ga tako pečejo — ali mari s tem nisem spolni! le svoje vestne dolžnosti kot duhovnik in posebno kot veroučitelj? Glejte, tako se godi v dobrepoljski šoli, odkar nimamo nadzornika. Kedaj ga nam bodo vendar dali ? — Ni čuda, da se sem ter tje stariši branijo pošiljati otroke v šolo, rekoč: »Kaj bom pošiljal otroka v šolo, saj se pri takih učiteljih ne more nič dobrega naučiti!" In ako bi hotel še bolj natanko našo šolo opisati, prijel bi se marsikateri za glavo ter rekel: »Kaj, ali je to mogoče?!" Vi pa, g. V., ako bote tako naprej korakali, vam gotovo ne bode večno hvaležno, kakor menite, niti človeštvo, niti država in narod, najmanj pa cerkev. Ivan Dobnikar, kapelan. Iz Metlike, 23. julija. (Konec.) Koncem popoldanske predstave povabi vodja na večerno veliko, svetovno slavno pasijonsko predstavo. Jaz imam veliko antipatijo do tacih predstav in mislim po pravici, kajti od vzvišenega do smešnega je le en korak. Ravnatelj je to najbrž sam tudi vsaj nekoliko čutil, ker je prosil gledalce, naj bi se ne smejali. Je pač čuti), da so kraj in osebe, ki naj bi predstavljale najbolj resno in vzvišeno dejanje, vse prej, kakor resne ali celo vzvišene. Imam pa tudi žalosten in neprijeten spomin iz otroških let, ko sem v nekem drugem majhnem mestu videl to predstavo in najbrž ravno te družbe; Kristusa je predstavljal neki šepast človek. Že ta okoliščina je pustila v meni žalosten spomin, še bolj pa, kako se je ta Človek, predstavljajoč smrt Gospodovo, zvijal na križu in še preečj časa. Razven tega vsak omikan človek vč, koliko se pripravljajo v Oberammergau-u vsakih deset let na predstavo trpljenja našega Gospoda in kako strogo zahtevajo od vsake osebe, ki hoče sodelovati, popolnoma neomadežano, vzgledno in pošteno življenje. Ni davno, kar je umrl tisti, ki je predstavljal Judeža Iškarijota, in sicer, kakor sem bral, tako rekoč v slovesu svetosti. Seveia je potem tudi predstava taka, da ni treba opominjati gledalcev k resnosti, ampak da se čuje glasno ibtenje, in se je že marsikdo spreobrnil, vsak pa vzel seboj resen vtis za celo življenje. Radoveden sem bil torej, kateri visoki cerkveni gospodje so hvalili predstavo te družbe. Vodja mi pokaže spričali nekega županstva in neke šole, v katerih je kratko rečeno, da se je predstavljalo »dostojno". Druga spričala pa da ima v zaboju, da j.h ne more pokazati. Torej, kaka je bila predstava? Zagrinjalo se vzdigne, vidimo ne delajoče osebe, ampak kakor ravnatelj povč, »marmornaste podobe". Zadovoljen sem bil s to prevaro, ker sem vedel, da vsaj ne bo tako ostudno, kakor takrat v mladih letih. Do umetnosti seveda nobena podoba ni imela pravice, vendar so bile vsaj nekatere »dostojne". Pri navadoi 12. postaji seveda Kristus oi visel vi- soko na križu, ampak križ je bil prislonjen na zadnjo steno in na njem je slonel z nogami na tleh tisti, ki je Kristusa predstavljal. Kaka pa je bila sedma podoba, pa nikdo ne ugane, kdor ui videl: Judež visi obešen za vrvico — solo-prizorl Škandal! — No, temu se uo bodete čudili, če Vam kratko popišem še zadnjo predstavo, s katero smo bili osrečeni: »Grof Don Juan ali ksmeniti gost o polnoči na mirodvoru." Dejanje je bilo: Dva sta bila ubita, enega je h ... . vzel (»hudič" je bila edina slovenska beseda, dasiravno so bila vabila slovenska), vse vpričo gledalcev; besede za smeh: Waldbruder — Scbnapsbruder, Eremit — Eisen-schmied, Ein3iedler— Seifensieder; besede posebno sočne, kakor nalašč za predstavljalce Kristusovega trpljenja: A. »Zvva Strick, wozu? Geistliche hab' mer nicht, um s' aufzubiiogen", B. »Nein, fttr dich und deinen saubern Herrn (namreč za Don Juana); vzgojni momenti, posebno za otroke (in sploh za »mlade"): Kako smrkovec staremu gospodu dd »brco", kako se iz puščavnika norca dela itd. Jezik je bil v večjih prizorih strašna nemščina, v manjših pa strašna slovenščina. Če še povem, da je bilo na vabilih dvetretjini sam »švindel", mislim, da sem s tem dopisom dosti počastil slavno »Kunst-Areno Tancredo Fumagali iz Milana". Vprašanje ostaue le, zakaj kaj tacega dovolijo? Gimnazijci smo morali imeti vselej posebe dovoljenje, da smo šli v spodobno gledališče, za otroke ljudskih šol pa še ni nobene prepovedi za take nedostojne in pohujšljive »teatre". Dnevne novice. V Ljubljani, dn6 25. julija. (Deželuozborska volitev) za kmetiške o bčine v radovljiškem okraju namesto pokojnega dr. Josipa Poklukarja bode se vršila, kakor smo že omenili, doe 10. septembra. Konservativna stranka izbrala si je za kandidata velezaslužnega g. J. Mesarja, župuika v Bohinjski Bistrici, ki bode v kratkem naznanil, ako tega ni že storil, svojo kandidaturo centralnemu narodnemu volilnemu odboru. V včerajšnjih »Novicah" pa je g. Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, na prvem mestu javno naznanil svojo kandidaturo in razvil svoj program, dasiravno je že pred tedni vedel, da kandiduje tudi imenovani gospod župnik. O g. G. P i r c u rečemo danes le toliko, da je kot kandidat radikalne ali napredne, nam sovražn9 stranke prišel v mestni zastop ljubljanski in je bode iste stranke kandidat tudi za deželni zbor kranjski. G. Pire bode morda temu odločno ugovarjal, a mi bodemo še odločneje odgovarjali, ker poznamo dobro njegovo politično mišljenje, akoravno se na videz prišteva najnovejši srednji stranki. A ne čudimo se toliko temu, da gre g. Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, v političen boj — in da bode boj, to je vedel že pred meseci —, ker mika ga v prvi vrsti višje mesto deželnega odbornika, a čudom se čudimo in strmimo, da objavi slovesno to kandidaturo list, ki si je v zadnjem času stavil nalogo, da zdrnži napredno in konservativno stranko. Gospodje, naglica ni prida, kajti na objavo te kandidature ste pritisnili nekak uradni pečat narodnega centralnega volilnega odbora, predno je ta spoznal imena kandidatov. Toliko danes. (Katol. tiskovnemu društvu) je gosp. korvikarij Andrej Kalan, že prej društvu dobrotnik, poklonil za napravo nove tiskarne 100 gld. V isti namen so darovali prečastiti gg. častni kanonik prof. dr. J. Semen, prof. J. Klemenčič, župnik Pr. J are vsak po 50 gld., katerim se je z istim zneskom pridružil še preč. častni kanonik prof. J. M. Tako zanimanje za društveno delovanje in tolika požrtvovalnost v korist dobri stvari daje odboru pogum za nadaljne delo. Bodi Bog plačnik vsem velikodušnim dobrotnikom tiskovnega društva! (Učiteljske premembe.) Nadučiteljsko mesto v Košani je dobil g. Mart. J u d n i č, nadučitelj v Crmošnjicnh, in na jednorazredno šolo v Robu premeščen je g. Fr. K o 11 e r , defiuitivni učitelj .v Stalcarjih. Obe izpraznjeni službi sta razpisani. De-finitivno so potrjeni v svojih službah: Učitelj g. B. Andoljšek v Dragi, g. Jan. Erker v Skrilju, dalje provizoričui učiteljici gdč. Ida pl. Langer-j e v a v Kočevju in gdč. Ivana D o I i n a r v Višnji Gori, (Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je te dni od dunajskih vseučiliščnikov letošnji sedmi dar v znesku 10 gld. 9 kr. Gospod neumorni pošiljatelj, čegar ime ostani na njegovo izrecno, vsekako oskromnost kažočo željo, prikrito, piše nam: »Poslana svota se je nabrala v družbi slovenskih visokošolcev, katero je počastil tudi gospod iz domovine, ki je blagovolil podariti 3 gld. v to isto svrho — dne 6. jul. kot »Cirilov dar" — za društvene namene". Čast, komur čast in v tem slučaju gotovo vrlemu gospodu in zavednim slovenskim vi-sokošolcem! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Zaprli) so, kakor čitamo v domačih listih, na ukaz c. kr. državnega pravdništva znanega tukajšnjega zakotnega pisača Ludovika Kržišnika, po domače »Baciua", ker je osleparil več oseb in ponaredil podpis gosp. mestnega župana ljubljanskega. Ta Kržišuik je ob zadnjih občinskih volitvah ponosno korakal z Gecljem po hodniku mestne hiše ter zabavljal na Jo-lJ?, sedaj pa sta se sešla na Žabjeku. — « (Iz Bleda) se nam poroča: V sredo doe 22. t. m. vršila se je v Bledu učiteljska konferencija za radovljiški okraj. Ob '/,11, uri je bivši c. kr. okr. nadzornik, č. g. župnik Aljaž s primernim nagovorom otvoril zborovanje. Ko je bil g. Kovšca izvoljen predsednikom, poročal je gospod nadzornik o šolstvu tega okraja. Naglašal je važnost dobre vzgoje in zelo priporočal obrtni pouk. Dalje sta poročala dva gg. učitelja in jedna gospica učiteljica o drugih predmetih, določile so se knjige za leto 1891/92, izvolila stalni in knjižnični odbor, gospod Kovšca, nadučitelj v Kropi, in gosp. Bernard, nadučitelj v Jesenicah, kot odposlanca k letošnji deželni učitejski konferenciji. Naposled se poslovi gospod nadzornik od gg. učiteljev in gospodičin učiteljic, ker se je zaradi slabotnega zdravja in pre-obilih svojih stanovskih dolžnostij odpovedal nadzor-ništvu, ter sklene s trikratnim „slava" na presvetlega cesarja. Pevci so zapeli cesarsko pesem. Takoj na to so zborovalci izvolili č. g. Aljaža za častnega člana učiteljskega društva za radovljiški okraj ter mu po g. Simonu, učitelju v Lescah, izročili krasno izdelano diplomo v znak spoštovanja. Odlikovanee se je ginjenega srca zahvalil na tej izredni Časti. Pri skupnem obedu nas je vrlo zabaval učiteljski pevski zbor, za družbo sv. Cirila in Metoda smo na« brali 12 gld. 83 kr. (Abiturijentska veselica.) Prejeli smo naslednje poročilo: Veselica slovenskih abiturijentov obeta biti sijajna. Slavni slovenski skladatelj g. F. S. V i 1 -h ar zložil je na besede hrvatskega abiturijenla uprav v ta namen himno »Slovenec in Hrvat". Skladba je jako lepa in mična, tako da bode sčasoma postala prava narodna dijaška himna Tudi najboljši naš skladatelj, gosp. A. Foerster, ustregel je želji abiturijentov, da nas preseneči s kako novo skladbo. Na besede slovenskega abiturijenta zložil je krasen osmospev »Življenje". Ne zadostovalo bi nam besedij, ocenjevati ta novi proizvod našega skladatelja; saj nam je ime skladateljevo porok, da nam bode novo njegovo delo napravilo izreden užitek. Predstavljal se bode ta večer tudi izviren dramatičen prizor »Na gospesvetskem polju", katerega tendenca je sloga. Vsaj ravno mi Slovenci potrebujemo te vrline, ker ne manjka dosti, da »Slovenec mori Sloveuca brata". Daj Bog, da naš mlajši zarod ohrani te vrline, katere v svojej mladosti goji z vso ljubeznijo do svoje domovine! A tudi nekaj v Ljubljani čisto nenavadnega, smelo rečemo, čisto novega, pričakuje nas ta večer, namreč tamburice. Žal, da se to prav jugoslovansko godalo le premalo goji v Slovencih. Na Hrvatskem, kjer se le snide par rodoljubov, pri vsaki veseli družbi oglasi se narodna godba tamburice. In ta večer iznenadile nas bodo tudi tamburice, na katere »čejo krepko udarati abiturijenti". Cisti dohodek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda. To društvo je prekoristno za nas Slovence. Naši narodni zoper-niki delujejo z vsemi silami, poslužujejo se nevarnih sredstev, grabijo otroke in jih hočejo vzgojiti za najhujše nasprotnike naše, za prave janičarje. Naše šolsko društvo ima to sveto nalogo, te podle nakane preprečiti. Slovenci spoznajo te nevarnosti in res združeni so v tem društvu; le žal, da nimajo do-statnih gmotnih pomočkov. Tako so naši dijaki pri svojej veselici mislili i na zabavo i na korist. Zaradi tega gotovo ne bode nihče zamudil lepe priložnosti, da se udeleži abiturijentske veselice, ter poleg i«* rednega užitka, ki udeležence pričakuje; dana je vsakemu prilika, položiti svoj dar na oltar domovine. Natančen vspored sledi. (Uboj.) Minolo sredo, kakor se uam poroča, je kmetiški sin France Lokovšek iz Ogeč zjutraj ob »/,5. uri ubil Engelberta Dorschner ja, godca v Rimskih Toplicah, ki je zapustil ženo in četvero otrok v Karlovih Varih na Češkem. Uboj se je dogodil v neki krčmi. Naš dopisnik dostavlja, da se ljudje čudijo, ker je dotična krčma večkrat do 4. ure zjutraj odprta. (Uboj zaradi kvart.) Minolo nedeljo popoldne popivalo in kvartalo je pred krčmo Mat. Bukovca v Semiču več kmetiških fantov iz Semiča in Vavpčje Vasi. Po igri nastane med njimi kreg, na to pretep in v jezi Vilj. Kolar vrže Jos. Ilutarju kos opeke tako silno na glavo, da je slednji v 24 urah na to Ldihnil svojo dušo. (Bralno društvo pri D. M. v Poljn) priredi, kakor se nam poroča, v nedeljo, dne 2. avgusta, v gostilni gosp. Gostiučarja na Vevčah veselico, katere čisti dohodek je namenjen za napravo društvene zastave. Vspored priobčili bodemo kasneje. (Izkaz o živinski kngi na Kranjskem) od dnd 11. d18. julija uam pove, da je v postojinskem okraju okuženih 17 občin, v kočevskem 20, v kranjskem 3, v ljubljanskem 8, v litijskem 5, v logaškem 3, v radovljiškem 2, v novomeškem 10 in v črnomaljskem 3. Ponehala pa je živinska kuga v kočevskem okraju v dveh občinah, v logaškem na 23 krajih in v črnomaljskem v osmih občinah. (Barona Flednigga ustanova za slepce.) Pri ustanovi barona Karola Flednigga za slepe je začetkom šolskega leta 1891/92 podeliti tri mesta. Ustanove su vživajo v odgojilnici za slepe v Lincu, v kateri se šolsko poučevanje 16. septembra pričenja. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni ubogi, brezpomočni slepi otroci (posebno sirote), ki so popolnoma izobražljivi ter so najmanj 7, toda ne več kot 12 let stari. Prošnje, zadevajoče ustanovna mesta, so potom dotičnega okrajnega glavarstva, oziroma po mestnem magistratu ljubljanskem do 20. avgusta 1.1. deželni vladi podati; prošnjam so dodati krstni list, spričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikove spričevalo o zdravju iu izobražljivosti aspiranta. . (Tat in njegov pomagač.) Včeraj stala sta pred graškim sodiščem 201etni Franc Hafner od sv. Duha (okraj Škofjeloški), natakar v Gradcu, in 24 letni Jos. Štirn iz Kranja, ključavničarski pomočnik, obdolžena tatvine. Fr. Hafner je letos 24. dne aprila nekemu markerju izmaknil iz zaprte omare 208 gld., Štirn mu je pa preskrbel ponarejene ključe. Hafner je bil obsojen na 6 mesecev, Štirn pa na tri mesece zapora. (Praška izložba.) Od dud do dne narašča število gostov, v četrtek je število obiskovalcev naraslo na 962.273. Ker so pa včeraj otvorili .Vrtnarsko razstavo" in je zrakoplovec pariški Ed. Sureouf pričel svoje plovstvo v zračne višine 2000 metrov, nadejati se je, da bode danes dopolnjen — prvi milijon. „ANKER", družba za zavarovanje življenja in dohodkov na Dunaju, ki je že 33 let dobro znana, ima po vsej Avstro-Ogerskej največje zaupanje. Priljubila se je s svojo solidnostjo tudi po vsej Evropi, pa tudi v prekomorskih deželah. Redko katera družba daje tako ugodne pogoje za to panogo zavarovanja. Bilance so najboljše priporočilo za to družbo. Zavarovanci pri „Aukerju" se udeležujejo dobička pri zavodu, to s 75% P" zavarovanju za slučaj smrti, pri zavarovanju kapitala s 85°/0 čistega dobička, tako da znaša pri prvem zavarovanju ta dobiček 25°/0 letne premije slednje leto, pri zavarovanju kapitala pa 30—40°/o zavarovane svote pri likvidaciji zneskov. Zatorej najiskreneje priporočamo ta zavod vsem rodbinskim očetom. Telegrami. Dunaj, 24. julija. Ker se je v Sefčikovi tovarni za stroje preobrnil kotel z raztopljenim železom, bilo je več delavoev hudo poškodovanih. Dunaj, 25. julija. Cesar je pisal jako laskavo pismo nadškofu Angererju povodom njegove petdesetletnice duhovništva, s toplimi besedami priznal njegove zasluge za cerkev, cesarja in države ter mu želel še dolgo vspešno življenje. — „Wiener Ztg." je objavila finančno postavo za 1. 1891 ter izjavo o enoletnem podaljšanji trgovske pogodbe z Italijo, Praga, 24. julija. Proti poljskim gostom izjavil je Sedlak v imenu razstavnega odbora željo, da bi cesarju, ko pride v Prago, zastopniki vseh avstrijskih Slovanov na razstavi, to je na tleh, posvečenih mirnemu delu, izrekli svojo udanost. To misel so navzoči naudušeno pozdravili. Olomuc, 24. julija. Zaradi velicili nalivov je Morava v več krajih izstopila, preplavljeni so mnogi kraji, žita so popolnoma uničena. Beligrad, 24. julija. Kralj Aleksander naznanil je pred odpotovanjem kralju Milanu, da pride v Pariz in potem pojde z očetom v toplice. — Delavcem v Kragujevcu plačali so zaslužek za junij in delavci začeli so zopet delati. Swinemunde, 25. julija. Parnik „Oux-hafen" se je včeraj popoldne pri Zennowitzu ponesrečil, potniki so se rešili, utonili so kuhar, krčmarica in njena hči. Kajira, 24. julija. Požar v palači Abi-dine so pogasili. Gasilci so rešili glavno dvorano, kedivovo sobo in harem. Ravno tako tudi vso opravo in dragocenost. gf Piccoli-jeva tinktura za želodec je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "5£IS bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "S25 atgT" kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Gena "5£S6 J&jT steklenici 10 kr. (300-1441 Tujci. 23. julija. Pri Maliču -. Dr. Hildebrandt; Bruekner, tovarnar; Gaspari, trgovec; Herzfeld, Eisonstiidter, Eder, potovalci, z Dunaja. — Uhimaii, potovalec, iz Gradca. — Gluck, potovalec, iz Budimpeštete. — Arko, posestnik, iz Ribnice. — Nosan, urad-nikova soproga iz Vipave. — Betinger, zasebnik, s sinom iz dolenje Vasi. — Strasoldo, zasebnik, iz Gorice. — Pl. Waohter častnik s soprogo iz Celja. — Rusconi s sestro iz Trsta. Pri Slonu : Praenkel, Thomas, trgovca, z Dunaja — Szedo in Emerling iz Budimpešte. — Krušic, zdravnik, iz Celja. — Dr. Bergmann iz Monakovega. — Pl. Savinscheg, posestnik, s soprogo, iz Motnika. — PiehUr, uradnikova soproga, iz Rovinja. — Svetz, prokurator, iz Ptuja. — jGabron od sv. Štefana. — Mlekuš, trgovec, iz starega Trga. — Walter, zasebnik, iz črno. — Dr. Neuman iz Prankobroda. — Unger pl. Liiwenberg, poštni kontrolor, s soprogo, iz Trsta. — Kapus, župnik, iz Krope. — Meliteč.in Villiar iz Zagreba. Pri avstrijskem caru: Tomšič, duhovnik iz Kamnika. Pri bavarskem dvoru: Prausc, strojevodja, s soprogo, iz Pulja. — Narobe, župnik, iz Divače. Pri Juinem kolodvoru: Schefer, učitelj, iz Bero-lina. — Vranesič, vinotržec, iz Metlike. — Piebenger, trgovec, z Dunaja. Umrli so: 23. julija. Jožef Demšer, pisarjev sin, 4 leta, Plorijanskc ulice 36, edem na možganih. — Liza Povše, delavčeva žena, 55 lot, Kolodvorske ulice 8, vitium cordis. V b olnišnici: 22. julija. Mihajl Bajda, gostač, 74 let, marasmus. Zalivala. 1 Šesta velika skupščina družbe sv. Cirila in Me-| toda v Kameniku dnd 23. julija se jo tako sijajno i izvršila, kakor še nobenkrat doslej; razvila se je 1 uprav v pristno narodno slavnost, katera bode vsem j skupščinarjem in udeležnikom izvestno ostala v trajnem ' najboljšem spominu. A tolik sijaj so dosegle le združene moči. Preprijetna dolžnost nam je torej iskreno zahvaliti blagorodnega g. župana Josipa Močnika, in mestno starešinstvo, slavnostni odbor, domorodne gospice, ki so udeležence okrasile s cvetnimi šopki, slavna narodna društva: Liro za krasno petje, veteransko in ognjegasilno društvo z godbo, vse pre-častne meščane, ki so tako bogato okrasili svoje hiše z zastavami ter dejansko pokazali, da je K&-menik uzorno slovensko mesto. — Istotako nam je zahvaliti prečastiti dekanijsko-župui urad in vele-častito predstojništvo oo. frančiškanov za službo Božjo. Vsem kličemo z ginjenim srcem: Bog plati! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 24. julija 1891. t> i | ■ "I 1 (Reisehefte), kateri Mmm 7VP7k1 IULU V ililll L! u/jJVl ^s^Toni" leznioo ali parobrodno črto, 45 dni veljavni, pr- pravni za ravno sedaj pričenšo potovalno dobo, dobe se po jako znižani ceni v .Jos. Panlinovl mejnarodni potovalni pisarni v Ljubljani. Cena n. pr. Ljubljana - Dunaj in nazaj gld. 12'— in višje. Pojasnila in programi vedno zastonj na razpolago. (10—2) Vsak slovenski gospodar, ki šo ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmet0vale0" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katere inore izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (35) Namesto vsake druge objave. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra in unukinja j Ivanka Mrak, učenka III. razreda, j danes opoludne, po neizrečno mučni bolezni, previdena s sv zakramenti za umirajoče in prejemši prvo sv. obhajilo na smrtni postelji v 10. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage ranjke se bode v ponedeljek dne 27. julija t. 1. ob 4. uri popoludne preneslo iz žalo-stinske hiše, streliške ulice štov. 8, k večnemu počitku k sv. Krištofu. Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi pri sv. Petru. V Ljubljani, dne 25. julija 1891. Anton Mrak, c. kr. računski oficijal, oče. — Ivana Mrak, mati. — Ivana Kober, stara mati. — Antonija in Zorka Mrak, sestri. Vremensko sporočilo. a rt Q Cai Stanje Veter Vreme 2 >-c 3 s b - opazovanja zrakomora t mm toplomera po Celziju iS«* e a g 24 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7370 735-5 735-2 18-2 26-0 19-8 sl. zapad n n del. oblač. oblačno n 12-0 dež Srednja temperatura 2L-31, za 1-70 nad normalom Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJ1JBLJAM, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (,30-14) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrše se točno trajno in ceno. Mati Božja v skalnati jami v Massabielle pri Lurdu na Francoskem. Cene podobi a jamo vred: Vel. jame Vel. podobi Od gline Od lesa a) 180 cm 100 cm gl. gl. 90.— b) 140 „ 75 „ „ 40.- ., 58.- c) 120 „ 63 „ ,. 30.— „ 42.- d) 100 „ 56 „ » 20.- „ 35.- e) 70 „ 45 „ ,, 10.- „ 25.- f) 60 „ 35 „ „ 7.80 „ 18.50 g) 45 „ 26 „ „ 5.50 „ 14.50 Jama iz kamna, 85 cm visoka s podobo od lesa gl. 26.50. Jama pod steklom in fino izrezljanim okvirom gl. 25 in 50. Jama brez podobe v vsakej velikosti po dogovoru najceneje. Ivan Fraiden, Waidhofcn ob Ibbs-u, Dolenje-Avstrijsko. Spričevalo. (Izvirno potrjeno po redakciji.) Za kapelico tukajšnjih Šolskih sester naročena »Jama 1 u r d s k e Matere Božje« s podobo vred doSla je srečno brez vsake hibo. Ista vzbuja pohvalno pozornost vseh, kateri so si jo ogledali; to Vam z zadoščenjem in zadovoljstvom naznanjam, S 6 g e d i n (Ogrsko), dnč 3. junija 1888. (6—1) 1?. Olto-va,tiyl, papežev komornik. (160-17) (60 - 4G) katero iz kineške rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih poraerančnih olupkov prireja O. FICCOLI, lekar ,prl angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi ielodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Učenca m praktikanta, ki je dovršil tretji ali vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, sprejmem takoj v svojo prodajalnico z mešanim blagom. Deček mora biti dobro vzgojen, zdrav, brez kake telesne napake, slovenskega in nemškega jezika zmožen. — Ponudbe naj so naravnost meni pismeno dopošljejo. Franc Ks. Goli, (3—3) trgovec v Idriji (Notranjsko). C. kr. priv. zavarovalnloa .ASSICURAZIONI GENERALI' (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) (Ustanovljeno l. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238-42 Izza ust. je plačala družba škod za » 227,378.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1889 » 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » 23,544.053 22 [1 Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti«. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali Škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (7) Glavni zustop v Ljubljani: J. C. Mayer, Gradišče št. 4. 500 goldinarjev so zagotavlja vsakemu bolehajočemu na plučih, komur ne pomaga sveiovnoznanl maltozni Izdelek. — Kašelj, hri-pavost, naduha, plač ni in sapniški katar, izmečki itd. prenehajo že v malo dneh. Na stotine jih je to zdravilo rabilo že z vspehom. Maltoza ni tajno sredstvo, napravljena je z vplivom slaja in koruze. Spričevala najvišjih avtoritet se lahko ogledajo. — 3 steklenioe z zabojem gld. 3'—, 6 steklenio gld. 5-—, 12 ste-klenio gld. 9 -. Albert Zenkner (4-1) izumitelj maltoznih preparatov v Berolinu. Na prodaj imam lepo, še čisto novo nepobarvano podobo sv. Frančiška Seraf. umetno izrezano v Gr0dnu na Tirolskem; velika je 1 m 20 cm. Cena 30 gld. Ant. But, pozlatar. (5—2) Ponikve ob južni železnici. JJnio catholica" * zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi —= na Dunaju, I., II;'» «• ^ • J« H. ■ . Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933. Zavod zavaruje: Frcmično in nepremična premoženje preti M\ po ognju, streli in razlotu. Pri tej stroki zavarovanja sojamčijo prve vzajemne zavarovalnice za primereu del vsprejete rizike; dalje zavaruje cerkvene zvonove proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike in župaue. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj sh dotični vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjuieta in na vprašanje točno odgovarjata. Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, nai se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani. R avnateljski so vet: Predsednik: Leopold StSger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja I. avstrijske hranilnice itd. Ravnateljstva sovetniki: Czjzek Anton, imajitelj menjačnice, borzni svetnik itd. Deioma A., veleposestnik. Egger Berthold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni vrednik lista „Corrcspondenzblatt fiir den kathol. Clerus". Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve, veleposestnik itd. Mrazek Josip, generalni tajnik ..Krakovske vzajemne zavarovalnice'. Paletz Emanuel, Njegove Svetosti hišni prelat, dekan in župnik v Hiitteldorfu itd. Porzer Josip, dr., odvetnik. Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd. Stern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Dunaju v Schottenfeklu. Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten. Nadzorovalni sovet za generalni zastoj) v Ljubljani: Klun Karol, kanonik in državni poslanec v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glančnik Jarnej. dr., odvetnik v Mariboru. Mlakar Ivan, dr., semeniški profesor v Mariboru. Vošnjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (Mali Štajer). (12-7) Generalni zastopnik v Ljubljani: Josip Prosenc. Št. 14.193. OKLIC. Mestni magistrat ljubljanski ima na prodaj (2-1) prodajalnice v poprej G-aletovi hiši na Mestnem trgu štev. 2. Kupci oglasijo naj se in izroče ponudbe svoje pri mestnem stavbinskem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. julija 1891. Gospodarsko-gozdarska yv ? Msjaarodaa isložba slik i a umetnia PoJjedeljstvo, vinogradarstvo, plvnlčarstvo in sadjarstvo. C vetlioj e in sodivje. Bčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarstvo j m ^ { Gozdarstvo Zaključek: Otvorenje I. K avgusta. IEleklričnai v razsvitijava.j Živinoreja oktobra 1891. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika in graditeljstvo. Učna sredstva in literatura gospodarstva in gozdarstva. Izložbena loterija s 1001 dobitkom - Glavni dobitek v vrednosti 10.000 frank.- Srečka 50 kr. Nepresegljivo za zobe! t fmfe6§žY«jiTi rafea voda, aromatična, vpliva okrepčujoče. zabrani gnilobo z6b ter odstrani iz ust nepri- '' Jeten duh. Veliva steklenic 50 kr. mi I o r z a. Dne 25. Julija. Papirna renta 5 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna renta 5%, davka pro3ta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 16 J gld. ...... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100 92 gld. 92 „ 111 102 1024 290 117 9 5 57 50 kr. 55 „ 80 „ Dn6 24. julija. i: Ogerska zlata renta 4% . Ogerska papirna renta 5 % . . . . državne srečke I. 1854., 250 gld. 50 80 37 59 92' dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. ----------„.... W .. . , JLVV g, Državne srečko 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4\'a