ad tisti" ko M Olive« •atek P^ veleli ki je Pf il za hip' ;ga stari latoseJ«! gospod^0- 27 DOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. MS POLJAKOV « REMCI omorili D;:iiS'Poljska vlada, ki Latistikn J rili v se iz- * statistiko, da so Nemci po- 0ljupirani Poljski že do 'čilo do?-2 VSeh P«" eniko in Nemce masnih ekse-poljskih spo-pri ''a m da so Selili „;Ce Po!.iakov, da so se sijem i11 tirni & jljeni POO oseb ,C1!' "ničevani-. °v "i cerkv na tiso, h 4Sne Poljske v od- silnpm vagonih in to v Jejo^mrazu. Poroči]a za_ znilo tsh vagonih W P°llskih ot™k- J. nshi governer v Poznani» le v Pondelipk oznanju »ja Poljaff m da se ne daln i S Sll°- toda l>irarl ,8rem' ki i* Ved3^°^.ia,na razpo- 0 mogoče dej° kakor r ri Ljub- počitk« o Msg1'1 z Fran" ;erkvene ii, kakof najboU ces Jud' 's. Mad ti žalost' a nakl"' ki strež' nemška vlada •ie v.rok tf' P?vi *over-zpustili ix ,kerdaso Polja-l0umne t„f kaznJ'ence in |0 Ne da •le bilo kakih čenih in Poljska armada umi- a vlad ko seiV%Imučenih tp pobi Poljska arma Njsk njena pa Pravi, da so a se ihP ila verodostojna * dokazi Vaak čas P°d" fcpodporaje A? v breme načelnik T R Kel- V ter" mesrm0kratske strangle pred 'Je izjavil, da do-»■emu da ki kandidat, is' naee]nikPOrd;"ro John L' Poro "po] • obenem z 'ekel K smrti." Lewis, stvari 16 povzr°čil de-e dovolil n®1Zmerno škodo, >lj,avsWl e Strajke in ina Medalje je ina J« Kelly, da se mu F tak^, ko je za svetefvstvu in ^V0l'>l angleškemu rs. Joh'f v Angin; Po^doval delav-3t.; Mi'=|e da vladaj grozne raz" Saleh»fifvi Ameriki V Zed- državah. . in MfS'pele, Je , "e(; ne bi tako bla- ■in ^T Če ^o''1 Kelly" s. Ma'1 l^ora biti b Je rekel Kelly> ajšek,^ Roosevei:Valežen predsed- ! Nova K' ta Lewis g-' potem je to fohn ^PnaRoo,„a;i,krič90 republi-Charl^ ,tvu p^^a.daje dalde-4th StJ| Itičes-CT V tem kratkem i venciv a Anto'1 ončič Jl Marink0' lton A« Dva moža, umrla žena, porezana kolesa, pa vse poravnano Agnes Tulas, stara 43 let, je umrla pred nekaj tedni v Cle-velandu. Pa sta se sešla v neki gostilni na Hamilton Ave. njen mož in njen prejšnji mož, od katerega se je ločila pred 10 leti. Njen prvi mož ni bil navzoč, ker se ne ve, kje je. In sta si tožila in objokovala izgubo dobre Agnes. Frank Tulas, njen zadnji mož, je tožil Martinu Lukasu, njenemu drugemu možu o stroških, ki jih je imel s pogrebom. Po nekaj krepkih požirkih je mož št. 2 obljubil možu št. 3, da mu bo pomagal kriti pogrebne stroške. Bila sta tako vneta, da sta takoj napravila pogodbo, da mu bo plačeval po $2.00 na mesec. Veselje in zadovoljstvo je bilo splošno in treba je bilo to zaliti. Pa je bila pijača močna in kmalu se je stvar zasukala. Mož št. 2 je začel očitati možu št. 3, da mu je ukradel ljubezen njegove žene. Ta pa, ne bodi len, ga je na mestu obdolžil, da je on, mož št. 2, ukradel ženo (Agnes) možu št. 1. Ta pa da ne, ker je sama prišla za njim. Beseda bi bila postala dejanje, da ju niso razdružili navzoči gostje. Mož št. 2 je odšel iz gostilne in zunaj prere-zal pnevmatiko na dveh kolesih avta, ki je last moža št. 3. Zato si je mož št. S poiskal pravico in tožil moža št. 2 za odškodnino. Pred sodnikom Bell-om se je zadeva rešetala toliko časa, da sta si obljubila zopet večno prijateljstvo, samo pogodba glede pogrebnih stroškov se naj razveljavi. Finci vabijo Ruse s kruhom Helsinki, prednjih — Finske čete, ki so linjah na Manner- Rusija svari Italijo pred zavezniki > • » ,. , v ., . jc je v usuin ciumun pu; neim c-rti, so potom zvočnika vpi- Tj.„i-• • ., .. ,. , ' 1 , . , Italijo, naj se ne pridruži li k ruskim postojankam: "Mi •• • „ .... v T, , , . , . . i in Franciji in ce Itahj h St-; In če Rp T V m kratkem Fran" eta Sp0rn Wis in Green ne d.; Mr3' tomove"' , Mr. i" er, ny> sožaUe' pogreb^ uis M 5k Cl0 , meti' Prvi kot na-P. n, T ' IVUgi kot načelnik potem naj se uma- of L. •a." ' t' ^r^ornijo rave deležnik iz 11710 * Cal e' se Je Podala v želi^: na obisk k U1S 1'af , it, vsei* Iat«kk ežbo Pj P°l0Ž Kh 5 " Fun ja i" titi, :a ved" Ti žel' eti. 'ento. !»m0 SVOJI V topli "t" — mnogo veselih Kaliforniji in zdrav °Ji družini. Nov grob V East End bolnišnici je preminila Mary Zupančič, roj. Zupan, stanujoča na 1364 E. 65th St. Tukaj zapušča soproga Johna, sina Edvarda, dve hčeri, Emmo in Alice, brata Mike in sestro Jenie Laurich in več sorodnikov. V starem kraju zapušča brata Josepha in sestro Frances. Doma je bila iz Hlebce pri Lescah na Gorenjskem. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Calvary. Naj ji bo lahka tuja zemlja, ostali družini pa izrekamo naše globoko soža-Ije. Februarska razprodaja Opozarjamo na oglas slovenske modne trgovine Anžlovar, 6202 St. Clair Ave., ki ima od danes naprej veliko februarsko razpro dajo. Cene so skrajno znižane, posebno na ženskih in otroških suknjah. mai^mpIdosti nanese aase cvehTf' v Švici zad" bi V vojne namene Moja , 7 tr£°vim -vUja , a z vzorci, S^frW-' da se Pošilja iz se se vr-s-° Vzorce živil. Vsa Mu K lna sledeč način. V vet h^k ,člov'ek Papirnat K rec _nakaterem je tiskano: ojčfiU z vrednosti! k trgov, Ta Ako se tako "vzorce brez vrednosti" pošilja vsak dan, nanese to v doglednem času že precej veliko količino. Tako je švicarska obmejna straža dobila' pod poštno znamko napisano: "Gre sicer Počasi, toda v teku enega leta imamo kruh, sirovo maslo in ju ho!" Potem se je priplazil nek ruski vojak do finskih jarkov in povedal Fincem, da kadar začno Finci o čem takem govoriti po zvočnikih, da ruski politični komisarji naženejo vojake v zaklonišča, da lie bi slišali teh vabljivih besed. ' -o- Slovenec kandidat za okrajnega komisarja v Lake okraju Lake County, ki se razteza od Wickliffe, O. do Unionville, O., onstran Madisona, O., bo letos volil za dva okrajna komisarja. V tem okraju živi mnogo Slovencev, zato nas je pa zelo razveselila vest, da bo kandidiral za okrajnega komisarja slovenski farmar iz Le-roy, O., Mr. Matt Hribar. Kandidiral bo na demokratski listi. Mr. Hribar živi v tem okraju zadnjih 33 let. Leta 1907 je bil kupil malo farmo v Madison, O., in leta 1913 je kupil sedanjo lepo farmo v Leroy, južno od Painesville. Sedaj služi že drugi termin za vaškega zaupnika ter je predsednik in generalni poslovodja Leroy Telephone Co. Malo je naših rojakov v tem delu države Ohio, ki bi ne poznali Mr. Hribarja. Star je 60 let, pa je še mladeniško čil, bistrega uma in zdravih gospodarskih misli. Lake okraj bo gotovo dobil pravega in razsodnega uradnika, če izvoli Mr. Hribarja, ki vsled dolgega bivanja v teh okrajih, dobro pozna potrebe okraja in kot farmar zlasti dobro pozna potrebe farmarskega stanu. Naše rojake opozarjamo in prosimo, da "store vse v njih moči, da pomagajo Mr. Hribarju do izvolitve. Ne samo, da bodo sami volili zanj, tudi agiti-rajo naj zanj pri drugih in mu dobe kolikor mogoče dosti glasov. Dasi je Mr. Hribar splošno poznan in priljubljen, pa bo imel pri volitvi težave radi tega, ker je demokrat. V tem okraju ni bil namreč izvoljen še noben demokrat v kak javen urad. Zato se pa toliko bolj potrudite vi, naši rojaki, da boste izvolili Slovenca v ta važen urad, kar vam bo gotovo vsem v veliko korist. -o- Klub "Ljubljana" Poznani klub "Ljubljana" ima za letos sledeči odbor: Pred sednik Geo. Nagode, podpred' sednik A. F. Svetek, tajnik A Ogrin. 18508 Shawnee Ave., blagajnik L. Godec, zapisnikar Frank Rupert; nadzorniki: F. Derdič, F. Kovač, Frances Gor-janc; čuvaj V. Kollar; mirovni sodnik Louis Starman. Seje vsak zadnji torek v mesecu v Društvenem domu na Recher Ave. Skrivnostni požari na ameriški ladji Boston. — Na novi ameriški Moskva. — Sovjetsko časopis- ladji Wasp, ki je last ameriške je je v ostrih člankih posvarilo bojne mornarice in zgrajena' Angli- zato, da prevaža bojna letala, a pre- je že drugič izbruhnil požar v trga svoje zveze z Nemčijo, da enem mesecu. Zadnji požar je bodo vse n jene najbogatejše pro-'napravil za $5000 škode. Ogenj1 , . r 77 r^ • • ti' n j vince uničene. | je nastal v oddelku, kjer pre-] V severno centralni fronti so Finci prisilili Ruse, da Rusi so namignili na poraz biva moštvo. Poveljstvo preis-Italije pri Kobaridu v zadnji kuje, če ni morda to delo sabo-svetovni vojni, ter naglašajo, da taže. Ladja je stala $30,000,-bo Italija doživela še večji po- 000 in bo šla šele 18. februarja Finski smučarji so se zagozdili v rusko divizijo se postavijo v bran. V nevarnosti je 54. ruska pehotna divizija. raz, če se pridruži zaveznikom, na prvo preizkusno vožnjo. Od-"če se Italija pridruži zavezni- kar je bila ladja zgrajena je bi- švedskimi in drugimi prosto-kom," piše rusko časopisje, "po- lo že več malih požarov na voljci, so se zagozdili v 54. rusko tem bo Italija spremenjena v. ladji, ki so jih pa vselej pravo- divizijo. Končni izid še ni znan, bojno polje in njena armada, ki časno pogasili, sicer ni prvovrstna, bo postala -O' peto kolo pri angleško-franco- QiarleS Sawyer ZagOVarja padib je padlo več sto Rusov i skem vozu. Italija pri versaill- n ji " f « oJnin Finci S0 zajeli mnogo topov in skem miru ni dobila dosti in zdaj KOOSeVeita prOll ftapaQOm drugega materiala. ne bi dobila niti drobtinic." | načelnika CIO i Ruska sila šteje tukaj komaj Dalje dolži rusko časopisje ■ Cleveland O — C h a r 1 e s 22>000 mož z 54. divizijo vred. Italijo, da ima noge v obeh tabo- Sawyer kandidat za g0verner-lFinci imai° Pa pripravljenih na ..... riščih in da čaka do zadnjega'ja države Ohio leta 1938 „e je tej fronti 63,000 moz za napad.'zdaj že primanjkuje živeža m so trenutka, da dobi kar največ mo-/j .avil( da kaže delavstvo. ki iTa fronta se nahaja južno od zelo oslabljeni. In te dni enkrat goče v novih kolonijah, če bo1 se obrača proti predsedniku 'Suomussalmi, kjer so Finci pred se pričakujeta bodo udarih Fm-stopila v boj. Dalje napadajo'R00Seveltu, slab prevdarek inkratkim Rusi tudi italijansko časopisje, nehvaležnost. S tem je hoteli_ ki da sledijo plačanim vojnim Sawj|r zavrniti načelnika CIO,1 poročevalcem Anglije, Francij«| john L_ Lewisa, ki je na kon-' in Zed. držav, ki poročajo o fin-;venciji ameriških premogarjev. Copenhagen, 31. jan. — Fin- največjih zmag. Tukaj je bil smučarske čete, ojačene z'mir skoro en cel mesec. Rusi so se skušali zakopati za dolgo obrambo, toda Finci so jih neprestano nadlegovali s svojimi patruljami. Tako so prisilili Ruse, da so zavzeli pozicije, kjer se zdaj pričakuje odločilne bitke. Izbrane finske patrulje na smučkah so bile aktivne prav za-dej za to rusko linijo po gozdovih, da so pretrgali zveze ruske glavne sile z zaledjem. Rusom toda Finci pričakujejo tukaj zo pet veliko zmago. V prvih spo- in izvojevali eno svojih ci nanje z vso silo. I Rusi more žene in otroke skih zmagah. Rim. — Premier Mussolini je naročil vojnemu ministru, da začne z večjo vežbo moštva pri protiletalskih topovih, zlasti mestih Milanu, Turinu in Geno vi. Posvetoval se je tudi glede obmejnih utrdb ter je ukazal, da se poveča orožništve v deželi. Danes ima Italija pod orožjem 868,000'mož. Helsinki, 1. febr. napadel Roosevelta in rekel, da Roosevelt ne bo nikdar izvoljen, če kandidira v tretje. j letal j« danes napadlo mestece "Kot demokrat in prijatelj Rovaniemi v severozapadm Fin- WPA delavca stane vožnja na delo in z dela lepo vsoto WPA delavci v Cuyahoga okraju so prisiljeni potrošiti vsak dan lepo vsoto denarja, da pridejo na delo in zopet z dela domov. Temu je vzrok dejstvo, da se nahajajo projekti tako daleč od mesta. Topogledno se je vprašalo delavce v Cuyahoga okraju in zvedelo se je sledeče: 13,000 delavcev plača celo do $1.00, da do 27 centov za vožnjo, 1,000 delavcev od 28 do 47 centov in 150 delavcev plača delo do $1.00, da morejo priti na delo in zopet domov. Samo kakih 5,000 delavcev je, ki nima s prevozom nobenih stroškov, ker gre lahko peš do kraja dela. Tako se je preračunalo, da stane WPA delavca v Cuyahoga okraju na mesec več za transportacijo, kot v kakem P" delavcev," je rekel Sawyer, .ski. 15 mrtvih in 60 ranjenih je "stojim pri predsedniku Roose-'bila posledica napada. Med mr-veltu. Po mojem mnenju je jtvimi in ranjenimi so otroci, bol-predsednik Roosevelt najboljši jničarke, ženske. Rusi so vrgli prijatelj ameriškega delavst-1vsega skupaj 150 bomb va, ki ga je še kdaj imelo. To| -— se tiče tako organiziranega kot ZAROTA PROTI neorganiziranega delavstva. "Isto velja za demokratsko stranko. Vsak demokrat, ki misli, da bo stranka uspešna, če se prezre predsednika Roo- 27 ruskih je trajal skoro dve uri. Bombe so ubile sedem otrok, pet v enem poslopju, kjer je bomba udarila v vrata, ki so držala v klet. Bombe so padle tudi na bolnišnico, kjer sta bili ubiti dve bolničarki in neka ženska, ki je pravkar do-Napad)apela, da porodi otroka, o-- PLEŠASTA GLAVA JE STALINU VČASIH KORISTNA Rim. — Iz Litve se poroča, da New York. — Kapitan Ellef so prišli v Ukrajini na sled veli-j Tellefsn je ponoči padel s svoje ki zaroti proti življenju Stali- barke v morje v pristanišču. Dva na, premierja Molotova in voj-sevelta, bi si moral dati preis-j nega ministra Vorošilova. Do 150 kati svojo glavo. Ves svet vi-j zarotnikov je ruska policija za-di danes v Rooseveltu ideal de- prla, med njimi več višjih urad-mokracije. To je vzrok, da re-'nikov. publikanci upajo, da Roosevelt! 0dlična graduantinja ne bo kandidiral. Nasprotno N& 23 januarja Ietos j,e grapa 99 izmed 100 demokratov | duiraj zodUko v ghore High šo-upa, da bo Roosevelt z°Pett]i gda. Virginia žust, ki je dobi-kandidiral." j]a šolnino od Narodne častne Sawyer se je pri obisku V j^^ ob graduiranju je imel Clevelandu posvetoval z več t žust slavnostni govor in kot vplivnimi demokrati, kar je da"j rip0vedujejo, je bil njen govor lo povod govorici, da bo morda ^^ izrednega in globoko za-Sawyer zopet kandidiral za go-.mi§]jenega< s svojim pridnim in On sam je rekel, da imarljivim učenjem je počastila I sebe in ves slovenski narod. Da Nagla smrt I bi imeli v bodoče še več takih Včeraj zjutraj je nenadoma'naših mladenk in fantov, ker v preminil na prostorih klavnice, njih je bodočnost našega naroda, kamor je navadno dovažal živi-'Naše iskrene čestitke vrli Slo-no, Peter Divjak, farmar iz Enon1 Venki! drugem okraju v državi Ohio. Na Valley, Pa. Bil je star 55 letter; Društvo "Kranj"'praznuje mesec potroši delavec v Cuyaho- je bil rojen v selu Roviška, kotor, Samostojno društvo Kranj ga okraju $3.63 za prevoz in če vernerja. se še ni odločil. se to računa samo na 16 delovnih dni na mesec, je to skrajno visoko vsota. V tem se pa še ne računa deževne dni, ko se pelje delavec Glina. V to deželo je prišel leta praznuje v soboto 3. februarja 1901 ter je obdeloval to farmo 10 letnico obstanka. V ta na-zadnjih 25 let. Zapušča ženo Ka- men se vrši prijetna plesna za-tarino tri sinove: Daniel, Mi- bava v Twilight Ballroom. Za lanuu, Lii aiiiuic. ---------1 „ chael in Nick ter hčer Mildred.'ples bo igrala godba Krištof. V Cleveland!, pa zapušča nečaka Najboljša postrežba vsem ga- na delo in se mora zopet vrniti,Milo J. Divjak, ki živi na 12008 rantirana. ___^_ domov, ker se tisti dan ni dela-1 Geraldine Ave. Truplo bojpre-. NEMČIJA SE ODTUJUJE FINSKI moška sta slišala njegove klice na pomoč, toda ker je bila noč temna, ga nista videla, šele čez čas sta zapazila njegovo plešasto glavo v vodi in mu vrgla vrv. -—o—-— DRAGA KAVA Memphis,: Tenn. — Joe Fop-piano je poslal svojemu očetu v Italijo deset funtov kave, ker je v Italiji j ako draga, oče jo pa rad pije. Oče se je sinu lepo zahvalil za kavo, obenem ga je pa prosil, naj je ne pošlje več. Deset funtov kave* je namreč stalo $17.26. Za kavo je plačal $2.45, $2.31 za pošiljatev in $12.50 pa colnine v Italiji. —--o-- Direktor Wallene odstopi Mestni utilitetni direktor Frank O. Wallene, ki je bil zadnje čase tarča raznih kritik, radi zavlačevanja gradnje elektrarne, in radi preiskave v oddelku r.a nabavo premoga, kjer se je vršila velika sleparija, bo odstopil. Resignacijo je župan Burton sprejel in stopi v veljavo 1. marca. lo. Mestni komisar Bubna, išče'peijano danes popoldne v Enon sedaj pota, da bi se preskrbelo Valley po A. Grdina in Sinovi; za te delavce kako cenejše prevo-1 pogreb se bo vršil v soboto pozno sredstvo, na primer buse, ki poldne bi računali ceno kot je v veljavi S^Sf po,S)'»Lve.bomkhk0o*— to"°" v Bern čokolado, alTslad- COPo^eCveNdr"ei91 ^ t0 SG treba^, mciJ0' ne da bi ojčki ni; ati carino. Pa ti vsebi °vV!elej tak0 nedol-CaJ taw, vaSlh Je n°tri tu" Ke^a- kar se lahko pora- zavojčku je bila neke vrste kovina za vojne namene. Če se računa, da živi v Švici 150,000 Nem-cev, ki simpatizirajo z Nemčijo m vsak dan odpošljejo te zavojčke kot "vzorce brez vrednosti," se to v Nemčiji že precej pozna. Barry kandidat za šerifa Edwin D. Barry je uradno naznanil, da bo kandidiral na republikanski listi za šerifa okraja Cuyahoga. Mr. Barry je bil šerif od 1900 do 1905 in od 1924 do 1932 je bil varnostni direktor, ko smo imeli v Clevelandu manager način vlade. Za šerifa je | društva sv kandidiral leta 1934 in 1936, to v mestu. -o--— Smrtna kosa Včeraj popoldne je preminila da je bil obakrat poražen. parj.s, — Nemška social-de-, mokratska stranka je v svojem Motorman umrl i mesečnem poročilu, ki je izšlo v John J. Božič, star 49 let, mo- Parizu tiskala, da je Nemčija ra-torman pri ulični železnici, se je d_ zveze z R,Usijo žrtvovala več včeraj nenadno zgrudil na vozu prijateljev jn med temi je ulične železnice na Euclid A^Stu<}. Finska. To kljub temu, da na svojem domu Helen Tkalčič,'Prepeljali so ga v bolnišnico, to- ^ Finska od svetovne vojne stanujoča na 1393 E. 47th St.,]da ni bilo več pomoči zanj. bta- odjemaika v Nemčiji stara 59 let. Bila je vdova pet noval je na 2144 Stearns Kd. a> - najboljša dobavateljica let. Njeno dekliško ime je bilo1 pušča ženo, sina in hčer, dva bra- ^^ wotrebšein- Med Finsko Saraga in je bila rojena v Trna-j ta in eno sestro. čici, kotor Virovitica. Zapušča! Iz bolnišnice postala sina Gabriela. Bila je članica j Iz bolnišnice seje P0^"1^"" b]ika iu to z precejšno pomočjo Pogreb,ton Zgonc, 1281 E. 167th ai . Nemčijej največje prijateljstvo ima v oskrbi zavod A. Grdina in|Prijatelji ga zdaj lahko obiscej ^ ^ rusko-nemške zveze. in Nemčijo je bilo od časa, ko je Finska svobodna repu- Martina. 'Sinovi. doma. Zdaj, ko se je nemška vlada obrnila proti Finski, da ustreze Rusiji, je prišel ta prehod tako naglo, da ga nemški narod niti zapopasti ni mogel. Zato je morala nemška vlada začeti z napadi proti skandinavskim deželam rekoč, da se skandinavske dežele niso nikdar zganile, ko je ves svet napadal Nemčijo in da Švedska, Norveška in Finska niso hotele podpisati nenapadalne pogodbe z Nemčijo. Vse to kaže, da se Nemčija pripravlja za nadaljno akcijo s Stalinom na severu, kakorhitro bo Finska padla. r v AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Društvo Kranj ob 10 letnici Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 27 Thurs., Feb. 1, 1940 Naše časopisje Iz Jutrovega Slovenci v Ameriki imamo primeroma več časopisov kot pa jih imajo doma v stari domovini. Seve, naši tukaj niso tako obširni in tudi ne tako dobro urejevani kot jih imajo v stari domovini. Tam imajo na razpolago več moči in pa, kar je glavno časopisje doma ima več dohodkov, ker ima, naravno, več naročnikov in več oglasov. Pa naj je naše časopisje tukaj skromno, pa vendar služi v polni meri svojemu namenu, to je, da poroča ob kratkem svetovne novice, v prvi vrsti pa prinaša novice in dogodke iz našega domačega življenja Slovencev v naši novi domovini. Naše slovensko časopisje je vez, ki veže narod, naselbino z naselbino, kraj s krajem, da tako zvemo o žitju in bitju naših ljudi tukaj in tam. V kolikor more, prinaša naše časopisje tukaj tudi novice iz stare domovine, vsaj važnejše, da smo tako vsaj, nekoliko vedno v zvezi z staro domovino. Časopisje nam je potrebno. Vsaj dokler je še tukaj ogromna masa naših rojakov, ki so prišli iz stare domovine. Ko teh več ne bo, tudi naših časopisov ne bo, vsaj v slovenščini ne. Toda dokler imamo tako številna društva, najsi bodo podporna ali kulturna, nam je slovensko časopisje potrebno. V koliko imajo naši časopisi kredit za obstoj naših društev, ne bomo razlagali, vsekakor pa vsak lahko ve,,' da bi brez časopisja imela društva zelo težak, če ne celo nemogoč obstoj. Kadar bodo prenehali izhajati naši slovenski časopisi, bodo tudi že pripravljeni delati bilanco za naše društveno, narodno in kulturno življenje. Nekateri se dobro zavedajo, da nam je naše časopisje potrebno in ga tudi temu primerno podpirajo. Drugi morda tudi vedo, da je potrebno, toda se ne zavedajo, da je treba časopisje podpirati z naročnino in z oglasi, če ga hočemo imeti. Nekateri si mislijo, da živi časopis kar od zraka. Radi se ga poslužujejo, da pišejo dopise in razno reklamo, za društva ali osebno, pa se jim zdi škoda, da bi si list naročili. So tudi raki, ki strašno radi čitajo list in komaj čakajo, da ga dobijo v roke. Ampak ga nimajo' naročenega, dobe ga pri sosedu, ali pa v čitalnici. Ti vedo tilidi največ kritike povedati o listu. Takole pri časopisu dobimo v dolgih letih bogate izkušnje z naročniki. Poznamo jih, bi rekli, skoro slehernega. Radi bi vsem ustregli, kakopak, in pisali tako, da bi bil vsak naročnik zadovoljen. Pa je šment, da tega ni mogoče. Če enemu ustrežeš, se pa drugemu zameriš, čeprav to gotovo ni bil naš namen. Nekateri naročniki so zelo dobri plačniki. Ti se zavedajo, da morajo list plačati, da more list izhajati. Nkateri imajo pa denar za vse prej kot za naročnino. Kako težko je dati tistih par dolarjev na leto! Morda si mislijo, da se listu ne pozna, če ne dobi naročnine ob času od njega. Sve, če bi bil samo eden izmed tisočev takih misli. Ampak če jih tako misli 100 in več, tedaj se pa že pozna in zelo pozna. Nekateri odpravijo zastopnika z "bom drugič plačal." Pa se vleče ta "drugič" na mesec, v leto in celo več let. Če se mu list ustavi, je do smrti zamera. Če se! mu pa kar pošilja, je pa nevarnost, da reče naročnik čez nekaj let zastopniku: "Kaj ste mi ga pa pošiljali!" Seveda uprava rada počaka take, pri katerih bo denar gotovo prišel. Ampak imamo v tem bridke izkušnje in% izgubljena naročnina gre v tisočake. Priznati morate, da se to silno pozna pri listu, ki toliko da životari, ker mora plačati delavce vsako soboto in plačati papir in tinto vsak mesec, ali pa teh potrebščin ne dobi. Zanimiv slučaj smo doživeli pri nas lansko leto. Neko dekle, zavedna Slovenka, je bila naročena na naš list. Dela v tovarni in pride zjutraj domov. Ko dopoldne vstane, je rekla, je bilo njeno prvo delo, da je šla pred vrata po časopis. Pa malokdaj ga je tam našla. List so najprej prebrali pri dveh treh sosednih in potem ga je dobila šele naročnica v roke. To jo je tako /jezilo, da je list pustila. Tako smo vsled "dobrih" sosedov izgubili naročnico. Radovedni smo, kam hodijo tisti zdaj prebirat časopis. Prav prijazno jih vabimo, naj se naroče. Oni can nas je neka naročnica poklicala , po telefonu pred. poldnem in se na vso moč hudovala, ker še ni bilo lista. Končno je še pristavila: "Sicer pa list tako ali tako ni zanič!" Pa ttao s tem ni nič vjezila, ker smo vedeli, da se ji list clopa-de, sicer ga ne bi tako težko vsak dan pričakovala. Kot rečeno, narodno bomo mrtvi, če bomo izgubili svoje časopisje. Pri tem ne govorimo samo o našem listu, ampak mislimo s tem vse naše slovensko časopisje v Ameriki. Vsak časopis se mora boriti za obstanek. Vsak skuša pisati v smernici, kot je mišljenje večine njegovih naročnikov. Brez naročnine list ne more izhajati. Zato naj si vsak naročnik misli tako, kot bi bil obstoj lista odvisen samo od; njegove naročnine in naj jo poravna o pravem času. Vsak naj ve, da vam časopisno podjetje ne more pošiljati lista zastonj. Ne ramo da je to, nemogoče, ampak tudi dolžnost ni, čeprav to nekateri mislijo, da je. Koliko časa bo še izhajalo slovensko časopisje v Ameriki? Dokler bo dovolj rojakov, da ga bodo podpirali. Urednik ga zase ne bo tiskal, če pogledamo okrog sebe, naše ljudi, naša društva in naše trgovine, lahko smelo trdimo, da bomo še gibali nekaj let. Kadar bo pa slovenskemu časopisju klenkalo k zadnji uri, bo tudi našim slovenskim in kulturnim in morda tudi podpornim društvom in našemu narodnemu življenju sploh. Ob priliki 10 letnice, hočem nekoliko opisati Samostojno podporno društvo Kranj. Ustanovljeno je bilo 2. februarja 1930 po sledečih ustanovnikih: John Bro-lih, Mary Brolih, John Kern, Rose Kern, Anton Sajovec, Mary Sajovec; možje in žene, kateri so se zavzeli, da bodo porabili vsako priložnost v napredek in solžnost pri društvu, kar so tudi storili in pridobili lepo število članov na katere so zelo ponosni. Na zadnji mesečni seji mi je brat Fende podaril novo kladivo in mi želel še mnogo uspešnih let v odboru. Najlepša hvala brat Fende! Da dostojno proslavimo 10 letnico, priredi naše društvo Kranj 3. februarja v Twi-Light Ballroom (6205 St. Clair Ave.) zabavni večer. Vstopnina je samo 25c. Oddane bodo tudi tri nagrade v gotovini in sicer 5, 3 in 2 dolarja. Za plesa-željne bodo igrali Krištof? bratje. Tukaj se vam obeta prav domaČa zabava. Veselični odbor se trudi in pripravlja, da bo na, razpolago vsega za lačne in žejne. Vabljeni ste od blizu in daleč, da nas posetite v največjem številu na ta pomembni večer in se vam že vnaprej zahvaljujemo. Posebno pa apeliram na vse člane in članice, da bi se vsaj ob desetletnici vsi udeležili in s tem pokazali solžnost, katera je tako potrebna in bi obenem imeli priložnost se še boljše spoznati med seboj. Na svidenje, Matt Kern, predsednik. Podružnica št. 3 SMZ Obširno je bilo že poročano v naših lokalnih listih in vsem vam je že lahko znano iz dopisov brata Hočevarja, da priredi naša podružnica št. 3 Slovenske moške zveze zanimivo igro pod imenom "Nesrečna žena" in po končani igri pa se bo vršil maškadarni ples. Vsega tega ste lahko deležni in vam ne bo žal, če pridete na pustno nedeljo .februarja v Slovenski dom na Holmes Ave. ob pol osmih zvečer. Vstopnina je samo 25 centov za osebo in sicer za igro in ples. Otroci pod 12. letom in v spremstvu staršev so prosti vstopnine. Igra se vrši v spodnji dvorani in se prične točno ob pol os mih zvečer, po igri se pa vrši maškaradni ples v zgornji dvo rani, kjer bo preskrblejno tudi za vsakovrstna okrepčila. Seveda, ker bo to pustna nedelja tudi krofov ne bo manjkalo, katere so nam obljubile naše ženice, da jih bodo pripravile in da nam jih bodo poleg drugih dobrih tudi same servirale. Da pa ne bo njih delo zaman j, ker so to članice ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave., katerih delo je za splošno korist naselbine, se apelira na članstvo naše podružnice, da se po možnosti Udeleži tudi njih prireditve prihodnjo soboto 3. februarja. V nedeljo 4. februarja ob pol osmih zvečer pa vsi skupaj na igro in ples naše podružnice, da zaključimo pustni čas v veseli družbi zavedajoč se, da delujemo kot en narod, roka v roki. Cenjeno občinstvo je prav vljudno vabljeno od blizu in da- želim nekoliko opisati našo veselico skupnih društev, ki zborujejo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Ta veselica se je vršila 27. januarja zvečer po večerji. Ko se odpravim, da grem na to veselico skupnih društev in pridem tja v SDD, je bilo precej žalostno pogledati, ker' je bilo še veliko prostora. Mislil sem si, no, mogoče je svet še pri večerji in sem bil jaz med prvimi; kajti na take dneve imajo pri nekaterih precej pozno večerjo, ne vem zakaj, mogoče se boje, da bi na veselici nič ne dobili za jest. Naše kuharice se pa tako trudijo ter spečejo in nakuhajo toliko raznih dobrot, da bi zadostovalo za najmanj deset lačnih koscev v starem kraju samo tisto kar ostane. Saj veste, da se navadno vedno obračajo po tej kuhinji Mrs. Mezgec. in Mrs. Traven in toliko napravijo, da je lahko vse sito in še ostane povrhu in kako okusno je vse. Da ne pozabim o čem pišem. Tako se je malo kasneje pričelo zbirati članstvo in nečlan-stvo in prišlo jih je toliko, da so napolnili dvorano še precej po-voljno in prav tako so se zbirale tudi maske, da je bilo vse prav veselo razpoloženo; pili, jedli so in peli, pa tudi plesali in kadili, pa še kako! Krog 11. ure pa so se pričeli zbirati in obirati kdo bo neki deležen lepih nagrad, ki so bile že vse pripravljene. Vsaka maska si je že mislila, da bo on ali ona deležna prve nagrade, ker smo pa imeli zato pripravljene sodnike, so oni presodili vsako posebej in delili nagrade. Torej prvo nagrado je dobila Miss Viktorija Mezgec, drugo je dobila Mrs. Mary Taučar, tretjo je dobil še mlad fant Mr. Ladi Poč-kaj in nato pa so bile še Mrs. Mary škrl iz Turney Rd., Mr. Frank Pugel iz Garfield Hts. in nato pa smo obdarili še ostale maske in vsi so bili zadovoljni. Kakor sem bil omenil že v mojem zadnjem dopisu, da pričakujemo najmanj tisoč članov in drugih posetnikov, no saj sem tudi jaz tako mislil, da jih bo toliko in da se bo ta stvar tako uresničila, pa vendar ni bilo nobene stave zato, vsaj od moje strani ne in ako bi bil stavil, bi bil moral stavo tudi plačati jaz, ker tisoča ni bilo. Malo je bilo temu krivo tudi vreme, ker je bilo precej mrzlo in tudi snežilo je. Vsi tisti, ki se niste udeležili te veselice, si pa sedaj lahko napravite veselico kar sami in tako bomo vsi napravili svojo dolžnost, samo ne delajte računov brez "birta" kot sem jih jaz. Vse je minilo v najlepšem redu in miru ter slogi. Vsem skupaj najlepša hvala, s tem ste pokazali moštvo in svojo izobrazbo. Kar se pa tiče daril za naše maškare, naj povem, da sta nam darovala Mr. in Mrs. Louis Ro-lih iz Reno Ave. in prvo nagra do pa je dal Gospodinjski klub iz Prince Ave., dve nagradi pa sta bili v gotovini, zakar se vam prav lepo zahvaljujemo vsem za: več plačali za baro v novih prostorih. Dotičnemu bi jaz priporočal, da naj enake stvari najprej prinese pred direktorij in potem naj se šele nese po svetu tja na zapadno stran (West Side), saj veste da se danes vse zve. Ako vas čevelj žuli, vas ne boli glava... . Končno pa se vsem udeležencem prav lepo zahvaljujemo za tako veliko udeležbo. Pozdrav, Anton Vatovec. -o- Spomini na pretekle dni Tretja hiša od naše, tam v stari domovini, je dom — kmetija Lukovčeve družine. Tu je gospodaril trden, Lukovčev rod. Tu je rojstna hiša dveh bratov gg. duhovnikov. Eden je bil župnik v Apačah in drugi pa pri Sv. Andražu. Zelo je bila spoštovana ta hiša, kjer sedaj gospodari hlapec te družine, katero so mu v oporoki zapustili za njegovo zvesto službo. Naj napišem nekaj spominov, katere so mi pripovedovali tam na klopici pred domačo hišo stari oče, a nekaj pa hranim jaz. Še so živeli Lukovčev oče in mati, ko so se vračali moj stari oče nekega večera iz vasovanja kot mlad fant od svojega prijatelja Ceneta po loki proti Lukovčeve-mu gozdu. Na obronku, kjer se vije cesta v gozd so nekoliko postali, ker so vedno bližje slišali psu podobno lajanje. Močneje so prijeli za palico, s katero so pričakovali ob gozdu sovražnika, že so o-pazili nevarni položaj. Pred Lukovčevo hišo stoji mogočna lipa, katere veje so se ste-zale skoro do tal. Tam na lipi so spali vse poletje domači pur-mani, katerih je bilo vsako leto po 30 pri hiši za domače potrebe. Nikdar se ni lipi približal kak sovražnik, a omenjeni večer pa bi bil skoro usoden za vso pur-monovo žlahto. Vse purmane je lisica spravila z lipe, jih uvrstila in vso čredo podila v tihi nočni uri proti gozdu. Lisica je švigala zdaj sem zdaj tja in jih z glasnim hav, hav zganjala v gozd, želeč zase in svojo družino imeti okusno večerjo v gozdu, v katerega zavetju je bila ona gospodar. Takrat pa so ji moj stari oče prekrižali račune. Stari oče so prav dobro vedeli čigavo lastnino si je lisica osvojila. Lisico so s palico pregnali, a purmane pa so odgnali nazaj proti Lukovčevim. Težko je bilo zbudite domače iz trdnega spanja in kar niso hoteli verjeti mojemu staremu očetu misleč, da se šalijo, šele ko so videli vso prestrašeno purmanovo družino, so takoj vstali in spravili živali v hlev na varno. Mojega starega očeta pa so povabili v hišo, kjer so mu postregli s klobasami in vinom. Naj povem pa jaz še imenitnej-ši dogodek, kako so moja mama Lukovoevem'u, sinu Alešu rešili življenje. Lukovčev Lekš je imel vinograd v černetini, prav zraven našega vinograda. Bili smo sosedje in kadar smo kopali v vinogradih, smo kopači tekmovali med seboj z delom in petjem. V trdi zimi se je vračla Lekš iz vinograda, kjer so v zidanici hranili vino in katerega je bil Lskš precej preveč naložil na vse strani. . . . rtf0mm0i0»0m0mm0i0im SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31ot St., Lorain, ot) utrla GLAVNI ODBOR: ) 'jila Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan JJm i je Prva podpredsednica Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., °'»nW land, Ohio. < J. Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pit^movja Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., puebto lje, le Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Rlic previrl Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, HI. J Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Rauto St., .Jloliet, 111. ler je Prvo, Spadal 'j, je h nogi, NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jonea St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: ,, Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 11s 1 Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland.^ Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: al kup som I« Širno em koi Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San R'anciscftf e SI Mrs. Agatha Dezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. >buk j ajniki ajniki Prva mladinska kampanja SŽZ sijajno uspA Bila je mesečna noč in sneg je vse darove. Priporočljivo bi bi-j škripal pod nogami, ko se je lo, da bi tudi še drugi posnemali Lekš vračal proti par ur oddalje-tako požrtvovalne podpornike, j nemu domu, kamor seje bil pri-kadar se j gre za tako koristno j ženil. Pri našem hrastu ob poti stvar in za korist in napredek Slovenske delavske dvorane. pa je omagal, obležal je v snegu. Moja mati so ga opazovali ka- Noja, Mr. in Mrs. Joe Rolih, se ko je, kot kakšen zemljemerec, zanimata za klobase, da nasitita j široko meril cesto po naši ddi-direktorje in njih brat Louis pa-ni in videli so ga tudi, kako je daje darila v korist SDD. To sej omahnil v sneg in obležal. leč, da naš poseti omenjeni ^y sHSi in ; dajmtro so nas sklicali in sm0 hi_ večer. Postrežba bo prvovrstna1 in zabave bo dovolj za vse. To- rej, vsi v Slovenski dom na H61-mes Ave. prihodnjo nedeljo ob pol osmih zvečer, želeč vsem 0-bilo zabave in na svidenje, Chas. Benevol, tajnik št. 3 SMZ., Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. x Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1097 E. 71st St., Cleve'9' ce j^jg kušti živih, zorno lestvici. Torej za to »^fc*1 sečnino lahko postanete'p ', ^ Slo venske ženske zveze v Ig ' ki ako ne presegate sta| ^ ^ let in ste pri dobrem praktična katoličanka. V'1- '. [ ski oddelek se pa spre,*, 1 klice od 4 do 14 let, ki ^ deset centov na mesec. |j Ako vam ni znano, ^f;,j|enad( družnica je vam najblj%a(j tem lahko pokličete W.p^., izmed glavnih odbornik članstvo Slovenske ž e nske Zveze v Ameriki bo v Zarji te dni bralo natančno porodilo o izidu prve kampanje novo-usta-novljenega mladinskega oddelka. Poročilo je vredno, da se tudi v tem priljubljenem listu ponovijo vsaj glavne točke, da bo širša javnost lahko brala o vrlem zanimanju našega slovenskega žen-stva za svojo organizacijo. Torej, kampanja je prinesla ravno 300 novih članic mladinskemu oddelku. Od tega lepega števila jih je pristopilo 253 samo v mesecu decembru. To je javen dokaz, da se tudi naša mladina želi pridružiti lepi organizaciji o kateri bere in sliši toliko plemenitega. Za začetek novega mladinskega oddelka je 300 članic sijajno lepo število. Toda rečemo-, za Začetek smo s tem zadovoljne. Ampak kakor poznate naše pridne žene in dekleta, one ne držijo križem rok, ko vidijo, da se število lahko pom noži. O ne, naše marljive članice bodo giotdvq pokazale svoje navdušenje še v obilnejši meri, ker ravno v mladini imamo med nami še veliko polja za orati. Pri vseh naših podružnicah imamo vrle odbornice in članice, ki ne odnehajo pri prvem uspehu, ampak komaj se ena stvar zaključi, pa že stremijo za drugim ciljem In ti naši novi cilji se dosežejo potom kampanj. Nova kampanja se torej otvo-ri z današnjim dnem, to je s prvim februarjem 1940. V kampanji se bo nabiralo nove članice za odrasli kot mladinski oddelek. Pri nagradah se bo štelo dve članici maldinskega oddelka za eno članico odraslega oddelka. Podrobnosti o teh nagradah bodo priobčene v uradnem glasir lu Zarja. Veljalo se bo potruditi to vam lahko povemo. Mesečni asesment pri Slovenski ženski zvezi je 25 centov za odrasle članice, zakar se dobi v slučaju smrti sto dolarjev k pogrebnim stroškom kakor tudi mesečnik Zraja; mladina pa plačuje samo deset centov za isto sveto k pogrebnim stroškom kakor starejše članice in po isti se rs ž je vašemu kraju,, kaW'-jg^j slov lahko dobite v gori |^0rj, nem imeniku. Vsaka JP'telina' bornica vam lahko P°df 25aškr datke in bo tudi pomag^j.^. vpišete pri podružnici ^'jsonci vam po volji. V CleveW|a Qb' mo podružnice pri v^fcelo \ kjer so naši rojaki. zVes, mo vse ženstvo slova»^|ga g kolenja ali pa če je drufe^ h nosti in poročena s Slof*ea^c V Clevelandu imaJ1'^ ugledne Hrvatice katolir jiala. spadajo k fari sv. PavlJ«sam cesti in mnogokrat je b'jJ "ge želja tam'Ustanoviti P ®zap] Slovenske ženske zveze- |e ^ katera izmed hrvatskih jSaklo hotela potruditi za ufflt od] podružnice naj se P^Gooi spodaj podpisani ali P°j&str;i efonično. Z veseljem x Vkij( v vsako potrebno poixl^jWen , sestre Hrvatice, vabim0 |,ie s v našo organizacijo! Jpu p SŽZ šteje 10,200 clival: slega oddelka — 300 ^JJ'Vra dinskega oddelka. P^h nii ima z dnem 31. decen^bilj s — $94,843.09. f— Za povzdigo Slovenk »dnji zveze v Ameriki: ,;ddy; Albina Novak, urednic* Soda 1135 East 71 St. 'tšl0 j sta oba fest fanta. ; teli na pomoč. Naložili smo ga Vsj nismo enaki, ker je medjiia samokolnico in ga odpeljali nami tudi ženski spol in se nekaj i na varno- ter ga tako rešili iz ob-; sliši, da nekatere tega nežnega j jema smrti, kat-era si prav rada spola, ki živi v naši naselbini že I zbira za svoje žrtve take vrste j dolgo let, nekaj opravljajo di-j "cestnih inženirjev." rektorje tam po zapadni strani Ko se je zjutraj zavedel, je j (West Side), da smo nekaj pre-i začudeno gledal krog sebe, kakoi neki je prišel v Globetovo hišo na prenočišče, a še bolj pa so bili prestrašeni njegovi otroci, katere je vso noč skrbelo kje neki se mudi oče ter je na vse zgodaj zjutraj hčerka prišla pogledat za očetom k vinogradu. Ob odhodu se je prav lepo za- hvalil moji mami in dodejal še zagotovilo,* da si za naprej ne bo več nakladal tako težkega "bremena." Še je rad prihajal v Čemeti 110 k vinogradu, a do kakšne podobne ali večje nesreče ni več prišlo, čeprav so stali veliki in polni sodi dobrega vina v kleti. To so spomini na davne dni, katere obujam v sedanji sibirski zimi. Pozdrav vsem či-tateljem Ameriške Domovine, Marija Kurnik. krava poskočila in P°f*ki seboj otroka. IZ B0M0V* —Krava je povzr no nesrečo. Te dni se r la na Ravneh pri Lesk0 nesreča. Osemletni . i nezakonski otrok, je pri Antonu Jancu 11 , Pred dnevi ga je gosP°d j ^0] past kravo. Privezal JL^J« za roge, a drugi konec J I Tat ovil okrog roke. Naei^, ^ žv Krava § fcj« otroka kakih 200 m j J kler niso prihiteli na k 1 J | čnega dečka sosedje i*1 t ka. Deček je bil že f!1! je močno krvavel po ^ ^kj Ponesrečenca so tak°.' d v krško bolnico, kjer L|?uli njega dne umrl. Nes^ dila med prebivalstv^y|^1 v ugibanj, kdo je smrtno nesrečo. Go=P |«. a tovo vedel, da je kra^ ^e zato je nikakor ne bi3 ti komaj osemletnei*11^ —V Kamniku je v V let mirno v Gospodu f'^v1'1 podična Antonija ^ j sebnica. ^»»iM]iiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiuum»iiiiiiiiiitiitt;mtm»mmtt»in»iiiiiiiiiiiiiiimi EZA ni. nois. WINNET0U Po nemftkem lxriralka K. M ^^^"^^'''''Miiiiiiiuuuuuuiuuujiiiiiiiiuiiiiittiiiiiiiiiiitii.......... fg^UniKa sta nama r>r>t Hn- nrami; r^a mil io Winnotnn ir^l n, - ------ sta nama pot do- pravili, da mu je Winnetou vzel Lorain, > utrla, naglo sva stopala. Ni i bila več daleč od soteske, ko ?avWTL. je ZaZdel°' da čujem rahel Lf . Prihajal je iz gostega st.. P«wJa divjih črešenj. sem Harry ju, naj se Ely. — Jb. —" "»"^JUi naj se T1 ^ tIa' Prijd Za »0Ž iet. in, r .ldno lezel proti kraj u, od-?er Je žvenket prihajal, pvo, kar sem opazil in kar fPadalo v grmovje divjih čre-#> .le bilo dvoje suhih, srpa-J*°fc> ki so tičale v ogromni mokasinih. In poleg njih je Kup železnih pasti. In da- ■ignil lil. !5 E. Francis«0' ?ske 3buk Bmlf„ »uk-ujo. Na gor-SLT? te naS°sto zakrpane nje Je ležal starodaven ajniki °f'°mnimi gubastimi ainik-' 1 niže pod tistimi ; "clevete^e k*' 8e,n »Pazil bodičaste ko- Iniztiste" I« živih ga PraS°zda je dvo-OUSpel^^h oči bistro in il-Skratka ?°Val° V zelenje' 110 kitari «bl1 J'e Sam- moj ma- >stanetefWlSam. V'f aw? neki je P^šel sem v avo- mesto da bi bil zveze j.„(Bcavn , ----- že zdav- anka^A ' to je bilo lahko zvedeti. ia I b,il0 treba le vprašati. let< ki leze v ^kormogoče nesliš - 1 *el k njemu mesec, lano katteJ veseli ' '' Sem 86 Že Vna" :b>nadenja kl6Pega strahu in Jb »d „ov,'S mu ga bo moj najblK , -..... ičete kCipo^ročil Zbornic, i"81^^1 je ležala ob strani, i* katCnil ^ sem segel po njo, - v Sot] Jgorjačo • predP°topno strel-saka b ielijia ln naPel zarjavelega Nci, k° PfiZaškrtalo i pralftrašen ižnici Clevela^j pri vse!1 jaki. SPf pa, m Sam je ves s toliko naglico šinil Ud sta mu klobuk in la- In k« ^a4r8ta^enjegovalast siuv«»- jg.a . —j uamerje je drU^m,' v I® l°d Vegovim ogro-. oinvfFi v vseh k..... , namer j ena na a sSloV^i^ ^h barvah ; —m« • a]očlr» -osom se je vse bolj mavrice m a5b°ka TamamkinOSOm P°javila 2 katoli^čala iv Pavlai« oviti p"| zapi v dete Sv°jih ust ta-^ zveze- ile k 'jam porinem ves ti vatskih 2akl a«ih pasti med zobe!> za u* odpri. ^ Usta se pr'ffiooS L, ali Pilili T« ste me pa !wjub 'osn'i0e se ne motim!' o pom^fben lieprevn ni uše: vabim0 ? |e 8peJ ^en vzklik. Pa jih koj i sel jem cijo! 200 č ■ 300 č! ia. Jadr- lZal lasulji in klo mesto pa nada- iku p^^a ,al pristojno I'V •• PT? Po vseh decern-'1 bili sluča n ' menim" In rd^kar, bi davi pojedli svoj Tule je vaša iloven^lnji £ bl*j : fdy! me8a! irednic* ..Sedaj n H* fšlo na LP°,Vejte' kaj vam je |grm 8pat?„ ' da ste legli sem 'Spat -—-i v ® 0 niti sled' CU'te' ° spailJU skalp in da ste ga z nožem zabo dli —." 'Ne vem, ali je oživel, ali kako je." Pripovedoval sem mu, kaj sem videl. Tehtno je prikimaval. "Nas bo stalo mnogo smodni-ta, sir, mnogo smodnika! Pa da vam povem, tudi jaz sem videl dva oglednika, prav tista, ki sta ju vidva zasledovala. Prišel sem svojimi pastmi todle ob vodi pa ju zagledal. Vohunila statam-e na robu grmovja, komaj osem metrov odtod. Seveda sem koj počenil in ju opazoval. Eden je šel po dolini navzgor, drugi navzdol. Sledove sta šla iskat. Pa se jima bo slabo obneslo, sem si mislil. Pustil sem ju oditi, pa se skril semle, da ju počakam in vprašam, kaj sta videla in našla." "Menite?" "Menim tako! In če ste pametni, stopite tj ale na drugo stran, da ju dobiva med se. In ne pustite malega sira predolgo čakati, sicer bo v svoji nepotr-pežljivosti še kako neumnost zagrešil." Vrnil sem se k Harryju in mu poročal o Samovem načrtu. Na-;o sva se skrila Samu nasproti in čakala. Dolgo smo čakali. Nekaj ur je minilo, da smo culi rahel, plazeč se korak. Bil je eden oglednikov, star, grčav rdečkar. Toliko skalpov si je že priboril, da ni bilo več prostora za nje na pasu, okrasil si je hlapne šive z asmi ubitih sovražnikov Komaj da je stopil med nas, že smo ga prijeli od obeh strani in tiho upihnili. Prav tako se je je godilo tudi njegovemu tova rišu. In potem smo se vrnili v grad. Pred vrati sem poiskal stražo Parker je bil. Varno skrit za grmovjem je dobro opazil rdečkar-j a, komaj nekaj korakov oddaljen se je plazil mimo. Začuden ga je gledal Sam "Si bil greenhorta, 'Will, pa boš greenhorn ostal, dokler te ne bodo rdečkar j i nekega lepega dne za lase prijeli, če se ne mo tim. Si menda mislil, rdečkar je prišel miši lovit, da si pusti nož tičati, kaj ?" "Sam Hawkens, vrži zanko krog jezika, sicer bom storil tebi, kar sem na rdečkar ju zamudil ! Bi bil že vreden nekaj zrnic smodnika, tisti vohun. Ampak tvoje matere sin je pozabil, da je treba takega vohuna pri miru pustiti, sicer zasumijo njegovi ljudje nevarnost, ko se ne vrne." Beseda o svobodni ljubezni povzro^1 Ini se j« i Lesk°v' m mene, Vse čeprav ste pri da vas niti slišal 'Je že res, mož! Pa le za slu- čaj, če tehtne j ši razlogi ne zahtevajo, da se ga mora upihniti!" Obrnil se je po potoku navzgor, pa se pred predorom še zasukal in posvaril Parkerja: "Pazi! Tamle gori v kadunji Iz modre rože usmiljenja, se je razvila rdeča roža ljubezni. On se je bil njej neizmerno zasmilil, ko je tako kot sam samcat človek blodil okoli. In verjela mu je, ko se je izdajal kot nesrečna, preganjana žrtev novodobnih, a tako "plemenitih" idej. Tak človek, ki pravi, da je "apostol raz-dedinjenih," brez dvoma ne more biti slab! V svojih dvajsetih letih in s svojim, naravnost pretiranim spoštovanjem spričo svetosti dane besede, seveda ni mogla slišati puhlic, ki so zvenele iz njegovih praznih besed. In niti na mar ji ni prišlo, da so na svetu j udje, ki jim je zaradi njih neomejenega hotenja po oblasti, tudi najsvetejše v človeku kot klin na lestvici. Ni si mogla misliti ničesar lepšega ko to, da mu podari vso svojo nedotaknjeno žensko ljubezen in tega "razde-dinjenca" spremeni v srečnega, veselega človeka. Včasih me je le malo strah spričo tvojih nazorov o zakonskem življenju," mu je vsa zardela zaupala. "Saj veš, kako sta mi ljubezen in zakon sveta. Knjige in članki, ki mi jih pa ti da-ječ, govorijo o paradižu "svobodne ljubezni." Plemenit človek more vendar samo enkrat oddati svoje srce!" "Vidiš, moj sistem pa je borba zoper vse zastarele nazore. To se pravi, da mora ostati vsakdo povsem svoboden in ga ne smejo vezati nobene trde juridi-čne in družabne spone." 'Po kakšnih navodilih pa naj bi se tako razmerje uveljavljalo?" No, to je vendar jako preprosto ! če ne gre in ne gre več dalje, ali če poseže kaka duga ljubezen vmes, se smeta oba dela, brez vsakršnega običajnega družabnega ogorčenja ali predolgo trajajočih zakonitih formalnosti — ločiti in si poiskati drugo osebo kot življenjskega tovari ša. če bi, na primer, jaz imel to nesrečo, da ti ne bi bil več všeč." Prosim! življenski tovariš je prav za prav dobro povedano. A kakor ti pojmuješ zakonsko moralo, ni tu govor o tovarišu za vse življenje —, marveč le za nekaj dni ali let! Takšno nazira-nje pa odpre vsakršni razbrzda-nosti okna in vrata. Kateri od obeh zakoncev pa določi, "kdaj ne gre več naprej"?" "Kaj me mučiš-s temi nemogočimi vprašanji! Saj je vse to le teorija, ki za naju dva pač ne velja. Prav dobro veš, da mi za teboj ne bo mogla biti nobena druga ženska več všeč." "Ne, dragi moj, mučiti te zares nočem. A včasih se splazi vame občutek negotovosti. — Saj ne more biti za dva človeka ničesar lepšega ko to, da prehodita vso življenjsko pot skupaj! ženska občuti tako silno potrebo, da bi se kot otrok naslonila na močno zvestobo moža in da, če treba, tudi po materinsko skrbi zanj in ga neguje kot svojega najljubšega otroka! Vse bi dala zanj, kar podzavestno tudi zares stori. Tvoji spisi in tvoji nazori pa niti malo ne upoštevajo ženske duše in tega najprisrčnej-šega čustva vseh čustev. Ti nazori ponižujejo žensko do zgolj živalskih nagonov in do kupčije med človekoma, ki sta le začasno združena. Meni se zdi naravnost strašno in ponižujoče, da bi se poročila, kot bi me kdo vzel v najem za tri, šest ali devet let!" "Nikar si svoje mlade glave ne obremenjuj s takimi brezplodnimi pomisleki. Tudi jaz si še misliti ne morem, da bi bilo kdaj mogoče, da mi ti ne bi bila nič več najljubša na zemlji! In če bi se to nemogoče vendarle zgodilo, bi me čast in dana beseda vezali na mojo dolžnost!" "Kje pa bi bila oblast, ki bi te mogla prisiliti, da držiš besedo? Verskih pomislekov nimaš. Tako si ponosen na to, da si tako "pro-etljen" in si se iznebil vseh verskih vezi!" Namesto odgovora je vzel svoj dnevnik, ga odprl na zadnji strani in ji ga molče dal v roko. Brala je: "Bil sem kakor vetrnica na strehi. A zdaj sem srečal žensko, katere nisem vreden. Njena sreča bo smoter mojega 'življenja. Našel sem angela, ki me je potegnil iz močvirja. Podlež bi bil, če bi kdaj kaj takega pozabil." S solzami zaupanja mu je vrnila dnevnik. "Ali je treba še kake verske odobritve?" je vprašal. Nasmehnila se mu je skozi solze in odkimala. "Vsemu svetu bom pokazal, da more stati brezbožnik moralno na višji in močnejši stopnji kot vsi hinavski tercijalci!" Zakonik uveljavljene morale sladostrastnikov in njegovi zagovorniki pa ga še podpirajo v njegovem nečastnem, podlem de-ajnju. (Iz življenja ženske.—-Dopis čitateljice.) -i_o- Mož, ki sme vsako obleko obleči samo enkrat Postala sta mož in žena in sta preživela lepe dneve v "zakonu razumnikov" ... Dokler se niso "dobri prijatelji" začeli norčevati. Dokler ni on v alkoholu spet utonil in postal vetrnjaški. V svojem nebrzdanem hotenju po oblasti je uni V gradu 40 vrat, kakor pravijo cesarjevi palači v Tokiu, prebiva 124. japonski cesar. Ljudje ga častijo ko boga in morajo hoditi mimo njega čisto tiho. Najmlajši cesarjev potomec je letos marca rojena princesa. Zdajšnja japonska cesarska rodbina vlada že 2598 let. Japonci so dolgo trepetali zaradi prerokovanja, ki pravi, da bo vladarski dom, čigar ustanovitelj je zasedel prestol 1. 660. pred Kristusom, izumrl s 124. vladarjem. Zdajšni japonski cesar naj bi bil torej zadnji. Toda to prerokovanje, ki je navdajalo vse podložnike s hudimi skrbmi, se ni izpolnilo, čeprav se je že zdelo, da bo vladarski rod izumrl. Dolgih devet let je čakala Japonska na prestolonaslednika Cesarica je sicer rodila tri otroke, toda vse tri deklice, ki nimajo pravice do prestola. Šele 1 1933. so se zjasnili obrazi Japon cev in vsa Japonska je preživljala trenutke radosti. Dne 23. decembra 1. 1933. se je namreč rodil prestolonaslednik Tsugu, ki bo 125. japonski cesar. Dve leti pozneje se je rodil še drugi moški naslednik in Japonska je bila rešena vseh skrbi glede pre-stolonasledstva. Japonci svojega vladarja ne imenujejo z imenom in tudi izraza "mikado" ne rabijo. Cesarju pravijo "Njegova visokost" ali "Sin neba." Japonski cesar zasede prestol med svečanimi obredi, med katerimi obvesti svoje podanike, da je zasedel prestol. Kronanja Japonci ne poznajo. Znak moči japonskega cesarja so zrcalo, samoveznica in meč. Kako živi bogu podobni mož v svoji palači 40 vrat? Za stenami in ne kadi. Ima svoj lasten avto kostanjeve barve. Na vsem Japonskem ni avtomobila enake barve. Pravico imeti avto kostanjeve barve si je pridržal cesar. Omeniti je treba še nekaj posebnosti. Japonski cesar ne sme obleči dvakrat iste obleke. Svoje obleke daje dvornim uradnikom, ki visoko cenijo ta darila. Na vsem Japonskem ne najdete človeka, ki bi bil slišal svojega vladarja govoriti za radio. Nihče se ne upa cesarja fotografirati, kakor je to navada v drugih državah. Mikado ne sme biti preveč človek, ostati mora vedno vzvišen nad navadnimi zemljani in ohraniti na sebi pečat božanstva. Japonski cesar je sicer najbogatejši človek na svetu, saj mu pripada vsa država z vsem premoženjem, vendar pa se nikoli ne sme dotakniti denarja. Ure v starih časih čil tudi poslednji kanec notranje palače so krasni vrtovi, jezero sramežljivosti in je pozabil, da ima ženo in dom. Dokler se njegova žena ni mogla nič več smehljati, ker se je vse okrog nje porušilo. Njene obtožbe brez besed je porogljivo zavračal: "Jaz se borim za svobodo. Ne poznam nobenih vezi, zakonskih pa sploh ne. Dolžnosti in omejitve so samo za tepce." Kako je bilo zapisano v dnevniku? 'Todlež bi bil. • •" In kako je bil rekel? "Vsemu svetu bom pokazal, da more stati brezbožnik moralno na višji in močnejši stopnji . . ." Ona se ni niti več potrudila, da bi ga spomnila njegove oblju igrišče in razsežni travniki. Ce sarska palača je edinstveno poslopje na svetu. Cesar se mudi v nji samo pozimi. Poleti se preseli v svoj poletni grad. V palači 40 vrat priredi cesar vsako leto dve veliki svečanosti, na kateri je povabljenih najmanj 7,000 gostov. Ena dvorna svečanost je v maju, druga pa v novembru, in ta je obenem praznik krizanteni; šege in-običaji, ki se jih mora držati japonski cesar, ga pa prav nič ne ovirajo v njegovem zasebnem življenju. Zdajšni japonski cesar je izboren plavač in jahač. Najljubša njegova zabava sta fotografiranje in proučevanje mor-' skih živali in rastlin. Cesar Hi- be. Pooemu le? Brezbožnik se! rohito vstane vsak dan ob šestih, iznebi nadležnih spon in dolžno- da ima dovolj časa za izprehod Saj se mu ni treba bati nobe- na svoj em priljubljenem belcu. nih odobrenj. Hirohito ne pije alkoholnih pijač s u tri misli so se ( ša lmi pastmi, ki jih j jih sedi celo gnezdo! Bi utegni tni ki'^le doV!Ses P°brati, in onim j li nosove vtakniti tudi med tvo k, je y'dJVati'cla S?1C ni treba pripove cu J^^ili 'ezal J%|^Je Pa Ui- konec T'TamlPa ^mali sir?" sva sum- in per* zvonov- pf Sem šel k'ledat> "UVl rU, • . , __ i na P'J Ponovi i.,; .. Glasno • T/ Zvonijo —•> Ta-djein<*3K ti si bllo~? Sam llaw- žene^r- Ti £ ^T1 nfumen ra" " čaka no r tale stara mrha «aMSkalp' tule kra^jif odu a Ja. „ — j je noge! In škoda bi bilo za te-starega Sama pre-1 be, če se ne motim, hihihihihi!" Zlezli smo skozi predor. Oster žvižg starega trapper j a, pa so se zbrali lovci krog nas. Poročali smo. Molče je Old Firehand poslušal. Ko pa sem mu omenil, da sem videl med Ponkami tudi Par-; rana, se je razveselil in obenem začudil. "Mogoče je le, da se niste zmotili! Potem bi vsaj lahko svojo! prisego izpolnil in ga vzel med pesti, kakor si že leta sem želim." j "Postava je bila čisto njegova,! dobro se je spominjam. In obraz: tudi. Le to me je motilo, da ima laae na glavi. Saj ga je vendar Winnetou skalpiral —.." "O, tisto nič ne pomeni! Poglejte si Sama! Izgubil je sk^lp, pa ima vendar le lase na lobanji 1 in še kake! In tudi tisto, da ste i ga zabodli, me preveč ne moti.) Dalje prihodnjič pa zvoni s pa- Ser> I čuiiT ga lahko «ori v Kana-xT ?r^f Amnf Se ne motim. odI u-«jTlt "D.^ našli njuno sled?" e lu °[%v\ V Če marsikaj druga ^w^T1 taborijo Ponke In ■ie Vi C i,e pri ^ ' W ??ikai druKa- ■ "a ste vendar Prvo ljudstvo, ki si je dan razdelilo v določene dele, so bili menda Asirci. O njih je znano iz zgodovine, da so uporabljali že ure na vodo. Bile so to kovinske posode, ki so jih polnili z vodo in je potem voda kapljala iz njih tako, da so morali vsako posodo v enem dnevu šestkrat napolniti z novo vodo. Vse vodne ure v Ninivah so polnili istočasno na znak paznika v nekem stolpu in tropa izkli-cevalcev je posamezne dele dneva naznanjala po vsem mestu. Vodna ura je bila poleg solnčne ure, ki meri čas po dolžini sence, mnogo stoletij edina merilka časa. V Aleksandri j i so vodno uro izpopolnili s časovno raz-predilnico in kazalcem. V starogrški dobi je bil Egipt velik trg za ure tedanjemu svetu. Svoje izdelke te vrste je Egipt prodajal po najvišjih cenah v vse dežele. Ob zmagoslavnem Pompeje-vem povratku v Rim 1. 62. pred našim štetjem so kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodno uro iz zakladnice pontij-skega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na' dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so ji bili obsuti z majhnimi rubini in vseh 24 dnevnih ur je bilo vdelanih s safiri. Naval radovednežev, ki so si hoteli v Rimu ogledati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji. Staroveške ure so bile v prvih stoletjih srednjega veka čisto pozabili, dokler ni bagdadski kalif Harun el Rašid Karlu Velikemu podaril dragoceno vodno uro. To tehnično čudo tedanjega čas je bilo iz brona z vdelanim zlatom, imelo je kazalnik in je bilo. Ustrezno število krogel je padalo v kovinsko posodo in oznanjala ure. V istem času je menih Liut-prand, ki je bil na novo odkril izdelovanje stekla, izdelal peščeno uro in Karel Veliki si je dal napraviti veliko uro te vrste, v kateri so bile ure dneva označene z rdečimi črtami. Vsakih 12 ur, so to veliko uro obrnili. Na Kitajskem, ki se ponaša s: toliko starimi izumi, pa je bil že, dosti prej zvezdoslovec Ilang sestavil uro, ki je kazala tudi me-l sece, dneve, tedne, tek sonca, j meseca in petih premičnic in j druge pojave na nebu. Te ure so se v srednjem veku počasi udomačile. Ozeljana je bil v juliju 1938 obsojen zaradi pobiranja vojnega materiala na 20 dni strogega zapora, 300 lir kazni in 200 lir odškodnine. Pritožil se je. Po skoro poldrugem letu je bila pred par dnevi pred prizivnim sodiščem druga razprava. Tribunal je potrdil prvo obsodbo, vendar jo je spremenil v pogojno. — Zaradi enakega prestopka so bili istega dne od pretorja (okrajnega sodnika) obsojeni Orest Kavs, Božo Visintin in Bruno Sfilogoj. Odmerjena jim je bila slična kazen kot škarabotu. Prizivno sodišče je sedaj trojko oprostilo. — Večjo smolo je imel Josip Le-ban iz Ozeljana. Njegovva obsodba je izvirala iz enakega pre-greška kot pri zgornjih in je bila tudi enako odmerjena, na Le-banovo žalost jo je pa prizivni sodni dvor v vsem obsegu potrdil. —Komen. Na svojem domu v podmelski fari je umrla po daljši bolezni mati našega dekana g. Kosa. — V starosti 54 let nas je za vedno zapustila gospa Antonija Caharija, gostilničarka.. Bila je zelo dobra žena in vzorna gospodinja. — Imeli smo popisovanje koruznega pridelka; v nekaterih vaseh je popis izpadel obupno — niti 500 kg koruze niso pridelali. — Vinska letina je bila tudi pri nas zelo, zelo skromna. Belo vino prodajamo sedaj po 1.40 lire, teran pa še ni v kupčiji. —Preserje pri Komnu. V visoki starosti 76 let se je za vedno poslovila od nas dobra in blaga mati Terezija Krajniger. —Državna knjižnica v Gorici praznuje te dni svojo 20 letnico. Sedanja "Državna knjižnica" je nekdanja slovita goriška "Lice-lialna knjižnica." Tudi prostore ima še stare v poslopju nekdanje stare goriške gimnazije. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh._ MALI OGLASI Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEn-more 5374 -- 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. (Thurs. x) Išče se dekle za splošna hišna dela. Nič kuhe. Pokličite FAirmount 5930. (29) VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov : 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje (Feb. 1. 5. 8.) 17 sodov mošta V hladilnici v Clevelandu imam 17 sodov grozdnega mošta, ki ga prodam po zmerni ceni. Pišite na G. R* Bery Rd., Geneva, O. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za Popravite In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Okrožje 70- milj se je streslo, ko je mUaU v bližini Philadelphia mzatrelba_ 6,000 funtov ulice rim. Dm delavca sta bila vbita, Slika kaže prostor, kjer je stalo pW slopje, zdaj je pa samo i\elika luknja. y IZ PR1M0RJA ____I , - ^ ! —Pri sekanju v gozdu se je. ponesrečil. Mladenič Ivan Kav-| čič iz čekovnika št. 18 pri Idriji po domače na Brinovšu, je šel s'par tovariši sekat drevje v| gozd. Nesreča je hotela, da ga je zajelo težko drevo, ga podrlo, in hudo poškcdovalao. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico,! kjer pa je po par dneh podlegel, j ' — Zaradi pobiranja vojnega j materiala. Marko škarabot iz Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd- KEnmore 2337-M EDINA slovenska \ ioa nagrobnih spomenikov "obnovite si svoja tla v hiši hitro in lahko, če si izposodite naš ■'Floor Sander." Stenski papir odstranite na lahek način, če si izposodite naš "Steamer. Mi dajemo Eagle znamke, dodata« prihranek za vas. Zavasky's Hardware to. 6011 St. Clair Ave. Tel. EN-5141. Feb. 1, 8, 15.22, 29.) DRINK 452 E. 152D STREET ^ ^ ij| hJ^ 1^1 (|) | 6117 St. Clair Ave. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič 1 "0, to je deček?" je rekel stari gospod. "To, sir," je odgovoril gospod Rumble. "Pokloni se .gospodu razsodniku, ljubi moj." Oliver je zbral vse moči in se je poklonil, kar najlepše je znal. Pravkar je bil ugibal, z očmi u- slim — bom," je zagodrnjal Gamfield. "Osornih besedi ste, prijatelj, ampak videti ste pošten, odkritosrčen mož," je rekel stari gospod in okrenil naočnike proti kandidatu za Oliverovo nagrado; njegov obraz je bil kakor prtimi na pudrane glave svetni-,pravilno kolkovana pobotnica za kov, ali pridejo vsi uradniki že krutost. A magistratni gospod "Magistrat ni poklican, da izreče kakršnokoli mnenje o stvari," je rekel drugi gospod pikro. "Vzemite dečka nazaj v zavod in ravnajte z njim po človeško. Videti je, da je tega potreben." Tisti večer je trdil gospod z belim telovnikom kar naj določneje in najodločneje, da Oliver ne bo le obešen, ampak povrhu še razčetverjen. Gospod Rumble je zmajal skrivnostno z glavo in rekel, da bi rad, naj se mu obrne na dobro; nato je pripomnil gospod Gamfield, da bi on rad, naj bi prišel njemu v roke; čeprav sta se z biričem večinoma strinjala, tukaj pa bi rekel, da so bile njiju želje čisto nasprotne. Drugo jutro je bilo zopet nabito, da se Oliver odda — pet kar s to belo robo v laseh na svet in ali niso morda prav zato že od rojstva uradniki. "Torej," je rekel stari gospod, "upam, da mu je dimnikarski posel po volji." "Kar strpeti ne more, blagorodje," je odgovoril Rumble in uščipnil Olivera, češ: bolje bo zate, če ne ugovarjaš. "In hoče biti dimnikar, hoče?" je vprašal stari gospod. "Če bi ga jutri vpregli v kako drugo delo, takoj bi ušel, blagorodje," je odgovoril Bumble. "In tale mož tukaj bo mojster? Vi, sir, boste z njim lepo ravnali, ga dobro hranili — in vse te reči — kajneda?" je rekel stari gospod. "če pravim — bom, tudi mi- FEBRUARSKA RAZPRODAJA se je pričela danes, 1. februarja. Velika zaloga zimskega blaga na razprodaji. Tu je oz načenih nekaj cen, pa je na razprodaji še dosti vsakovrstnega blaga, ki ni tukaj označeno. ŽENSKE OBLEKE vse mere prej $1, $1.19, sedaj po 59c, 79c Cena $1.95, sedaj po $1.39 ali 2 za $2.50 Cena $1.95, sedaj $1.69 ali 2 za $3.00 ŽENSKE SVILENE OBLEKE cena'$4.95, $6.00 sedaj po $2.95, $3.95 VELIKA ZALOGA LEPIH MODERNIH ŽENSKIH SUKENJ. LEPA SUKNJA SAMO: $7.95, $9.95, $12.95, $15.50, $19.95. ŽENSKI KLOBUKI $1.95, sedaj po 95c OTROŠKE SUKNJE vse mere $3.95, $4.95, $5.95, $7.95, $9.95 OTROŠKE OBLEKE $1, sedaj po 50c, 69c 79c SVILENE OBLEKE $1.95, $2.95, sedaj po $1.25, $1.39, $1.50 SNOW SUITS $4.95, $5.95, sedaj po $2.95, $3.95 ŽENSKE IN MOŠKE SPALNE SUKNJE (BATH ROBES) $1.95, $2.95, sedaj po $1.69 Posebno znižane cene na moških svedrih in Lumber Jackets. POSEBNO ZNIŽANE CENE NA BLANKETIH IN KOV-TRIH. RJUHE—69c BELA KOTENINA, nič štirka-na—10c jard Žene, pridite po suknje in leke. Sedaj dobite vse mal denar. Se vam priporočamo. ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair Ave. je bil na pol brljav, na pol otročji; zato ne moreš od njega po pameti pričakovati, da bo razločil to, kar mora vsak drug človek na prvi pogled videti. "Upam, da sem sir," je rekel gospod Gamfield in je grdo po strani, pogledal. Ne dvomim o tem, prijatelj," je odvrnil stari gospod, si popravil naočnike in se ozrl za tintni-kom. Ta trenutek je bil za Oliverovo usodo. Če bi bil tintnik tam, kjer je mislil stari gospod, bi bil omočil pero in podpisal listine, in Oliver bi bil šel naravnost s svojim mojstrom. Ker pa mu je stala tista posodica prav pred nosom, jo je seveda iskal z očmi vsepovsod po pultu, pa je le ni našel; in pri tem iskanju je slučajno pogledal naravnost pred se, in oko mu je obstalo na bledem obličju Olivera Twista, ki je navzlic vsem Bumblovim opo-minjevalnim pogledoval odurni obraz svojega bodočega mojstra s tako očitim studom in strahom, da ga je moral opaziti tudi na pol slep magistratnik. Stari gospod se je zavzel, od ložil pero in se ozrl od Olivera na gospoda Limbkinsa, ki si je pri zadeval kazati prijazno lice in je zato mirno odpiral tobakero. Dete moje!" je rekel stari go spod in se je maslonil na pult. Oliver se je ob tem zvoku zdrznil. Tega mu ni zameriti, kajti besede so bile izgovorjene ljubeznivo, in nenavadnih glasov se človek ustraši. Ves je vztrepetal in udrle so se mu solze. "Dete moje je rekel stari gospod, "saj si vse bledo in preplašeno. Kaj pa je?" "Stopite malo stran od njega, birič," je rekel drugi uradnik, ki je odložil novine in se z zanimanjem sklonil proti dečku. "No, fant, kaj ti je? Nič se ne boj." Oliver se je zgrudil na kolena, sklenil roke," prosil, naj ga pošljejo nazaj v temnico, naj mu ne dajo nič jesti, naj ga, tepo, u-bijejo, če hočejo, rajši, nego da bi ga poslali s tem strašnim možem. "Na!" je vzkliknil gospod Bumble in vzdignil roke in oči z najizrazitejšo svečanostjo, "na, kar sem videl svoj živ dan popačenih in hinavskih otrok v ubož-nici, ti, Oliver, si od vseh največji trmoglavec." "Jezik za zobe, birič," je rekel drugi stari gospod, ko si je bil dal gospod Bumble na ta način duška. "Ne zamerite, blagorodje," je rekel gospod Bumble, ki ni mogel lastnim ušesom verjeti, "ali ste meni kaj rekli?" "Vam. Jezik za zobe." Gospod Bumble je od osuplosti okamenel. Biriču — pa jezik za zobe! In svet se ni podrl? Stari gospod z roženimi naočniki je pogledal svojega stanovskega tovariša; ta je sporazumno pokimal. "Te pogodbe ne potrdimo," je rekel stari gospod in pri teh besedah porinil listine od sebe. "Upam," je jecljal gospod Limbkins, "upam, da si magistrat ne bo mislil, da je oblast zakrivila kako nepravilnost; kar tako na neosnovano trditev nezrelega otroka." funtov tistemu, prevzeti. ČETRTO POGLAVJE Oliver pride v drugo službo in stopi prvič v javno življenje. Sin raste, kam z njim? Na morje! Tako je običaj v boljših obiteljih, kadar ni zanj drugega upanja. Predstojništvo ubožni-ce, posnemaje ta modri in koristni zgled, se je posvetovalo, kako spraviti Olivera Twista z manjšo trgovsko ladjo v kako pripravno, nezdravo luko. Uganili so, da kaj boljšega z njim sploh ni ukreniti; kako verjetno, da ga brodar prebiča do smrti, če bi bil, kedaj takole po kosilu, dobre volje, ali da mu prekolje črepinjo z železnim drugom; s take vrste zabavo, saj veste, si gospodje tega stanu kaj radi preganjajo dolgčas. Čim bolj so pre-udarjali člani predstojinštva ta primer, tem očitneje se je kazalo, kako usplešen korak bi bil to; in tako so prišli do zaključka, da je edina pot, Olivera trajno preskrbeti, če ga brez odlašanja pošljejo na morje. Gospod Bumble so naročili, naj za sedaj različne stvari po-izve; predvsem naj iztakne ka- kega kapitana ali koga drugega, kateri bi potreboval kajutnika, ki nima nikogar na svetu; vračal se je v ubožnico, da bi poročal o uspehu svojega poslanstva, pa sreča pred samimi vrati — nikogar drugega nego gospoda So-werberryja, srenjskega pogreb-nika. Sowerberry je bil velik, slok, plečat mož v oguljeni črni obleki, s podpletenimi pavolnatimi nogavicami enake barve in primernimi čevlji. Njegovega obraza narava ni ustvarila za smeh, a mož je bil poln šegavosti, ki je lastna njegovemu stanu. S prožnim korakom se je bližal gospodu Bumblu; obraz mu je sijal od notranje vedrine, ko mu je iskreno stresel roko. "Obogateli boste, gospod So- werberry," je rekel birič ter vtikal palec in kazalec v tobakero, ki mu jo je ponudil pogrebnik; kaj pomenljivo je bila narejena v podobi krste. "Obogateli boste, vam pravim, gospod Sowerberry," je ponovil gospod Bumble, prijateljsko tapljajoč pogrebni-ka s palico po rami. "Mislite?" je rekel pogrebnik z glasom, ki je verjetnost tega prerokovanja na pol priznaval, na pol zavračal. "Plačila, ki jih dovoljuje uprava, so preteto tesna, gospod Bumble." "Kakor krste," je zavrnil birič in se natanko toliko nasmeh nil, kolikor mu je dovoljevalo njegovo dostojanstvo. Gospoda Sowerberryja je ta šala kar pošegetala — kakor se je tudi spodobilo — in smejal se je dolgo brez prenehljaja. "že, že," je dejal nazadnje, "temu ni, da bi ugovarjal; odkar je upe-ijan nov sestav za hrano, so krste resda malo nižje in ožje; ampak nekaj dobička moramo imeti, gospod Bumble. Dobro posušen les je drag, sir, in vs! železni ročaji prihajajo po kanalu iz Bir-minghama." "I, no," je rekel gospod Bumble, "vsako rokodelstvo ima dve plati. In poštenemu dobičku ni učkam mn.i rum n nn n n_n rLn.T-i n n.n n_n aevarn DESETLETNICA OBSTANKA 54. dr PLESNO ah Wash priredi SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO V SOBOTO 3. FEBRUARJA 70 YEARS SOHIO s^Srefon'cff'iohi'i) OF SERVICE AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hisi v TWILIGHT BALLROOM ft" 6025 St. Clair Ave. 0 Za ples bo igral orkester Krištof ' pust Oddalo se bo tri lepa darila kc I v Vstopnina 25c Snih mjnrinjiTUTnrirLimn^ ................iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiH1"11^. da 1 Jos. Zele in SinoA^ § POGREBNI ZAVOD ^PUl Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki url na razpo1" 'i ka Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^ ahoj 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcot« ' CHAD: „1»W Tel.: KEnmore #"et ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnder«0"