Učiteljstvo in abstinenčno gibanje. (Vprašanja. odgovori in drugo.) C. kr. deželni šolski'svet je naročil našim šolskim nadzornikom, da poleg drugega nadzorujejo tudi protialkoholiii pouk na naših šolah in kako deluje učiteljstvo proti alkoholizmu me.d šolsko mladino. Z ozirom na to sem poročal o protialkoholnem delovanju na učiteljskem zborovanju v Postojni, pri kateri priliki so izrekli nekateri tovariši nekaj pomislekov, oziroma vprašanj. Iz teh sem spoznal, da ta zadeva mnogim ni prav nič jasna in mislim zato kot pravilno, da na ta vprašanja tudi javno odgovarjam: 1. Zakaj se priporoča abstinenca in ne treznost? Odgovor: a) Če bi se priporočala poslednja, bi ljudje in torej tudi otroci pili nekoliko opojnih pijač, kar je popolnoma nepotrebno. ker se brez teh prav lahko in dobro živi. Dokaz temu premnogi abstinentje. b) Zaradi treznega pitja preti velika nevarnost, da se zaide v nezmernost, to je alkoholizem. c) S socialno-gospodarskega stališča. Končno se pa le po abstinenci doseže treznost, kar je ravno namen abstinenčnega gibanja. Dokaz temu moje šestletno delovamje. Popolnih zdržnikov sem pridobil le mininialno število, toda splošno in veliko treznost. Pripomnim pa takoj, da so bili abstinentje večinoma najbrihtnejši otroci. 2. Kakšno akcijo mislijo abstinentje Priporočati v slučaju, da bi se zaradi protialkoholnega gibanja preveč oškodovali vinogradniki? Odgovor: Nikakoršne, ker je že iz prvega razvidna, da je namen tega gibanja treznost naroda, to je, če že ljudstvo mora Piti, naj bi pilo le domača pristna vina. Ako dosežemo, da vsaj šolska mladina nič ne pije in tudi vinogradnik le zmerno, tedaj bo imel več pridelka za prodah kot doslej. Ost vsega abstinenčnega gibanja je v Drvi vrsti naperjena proti žganjepitju, in s'cer pred vsem proti nedomačemu. t. j. tujernu fabrikatu. Ta je razširjen po vsem Kranjskem. največ pa po obmejnih krajih. Ako bi tamkašnji učitelji delovali vsaj v tem slednjem smislu, bi že dosegli za naš narod velikanske uspehe, kako bi bilo mogočno obrambno sredstvo. Zaradi nezanimanja pa propada slovenski rod ob raejah. bogatijo pa naši strupeni zatiralci pritepeni Neraci (glej »Ptujsko okolico!«) 3. »Konjak, pomešan z mlekora, mi je rešil otroka!« je vzkliknil tov. Brinar. ker sem trdil po izjavi vseh priznanih zdravnikov. da je vsaka alkoholna kapljica za otroka do 4. leta življenske dobe — strup. Ta trditev velja seveda za zdrave in normalno razvite otroke. Če uporablja tedaj zdravnik alkoholov strup za uničevanje telesnega strupa, se s tem ne izpodbije moja gornja trditev. Vsi priznani zdravniki priporočajo še več. Oni trdijo, da ne potrebujejo nobenih opojnih pijač zdravi otroci in mladeniči celo do 18. leta ne. Znani veleum Edison je star nad 60 let in ni še užil nobene opojne pijače. Ko ga je nekoč vprašal prijatelj, čemu ne pije alkoholove tekočine. mu je odgovoril: »Jaz rabim svoje možgane za kaj boljšega nego za alkohol.« 4. Na prigovor tovariša iz Vipavske doline. da ni še naletel na pijanega učenca, je to vsekako jako častno za Vipavca, toda s tem pa še ni opravičeno trditi. da bi tam ne bilo potrebno šolskega protialkoholnega pouka in delovanja; zakaj alkohol, že v prav majhnih količinah zavžit, polagoma uničujoče učinkuje posebno na otroški organizem, ker je treba pomniti, da preide alkohol popjalnoma neizpremenjen v kri ter ima — po izjavi dr. Novotnega — najmanjši kemični molekil, zaradi česar mu je edinemu omogočeno prodirati do notranjih živčnih tkanin. S tem otopi polagoma delavnost možganskih osredij in na vrsto pridejo živalska osredja, nagoni in strasti; končno otrpnejo tudi ta, in preostane samo še telesno životarenje. Pritisnejo pa navadno neozdravljive bolezni. kakor vodenica, zlatenica in premnogokrat kap na srce ali možgane. 5. Kdaj se naj začne s protialkoholnim poukom? Odgovor: Takoj, ko vstopijo otroci v šolo; zakaj v višjih razredih (oddelkih) ali celo v ponavljalni šoli bi bilo naše opominjevanje večinoma prekasno. Poučuje se v začetku čim najpreprosteje ali opozarjati se mora otroke na alkoholovo nevarnost. Na naši šoli je vsako soboto in ponedeljek kratko opominjevanje, oziroma izpraševanje. x Pohvalijo se oni, ki so bili zaradi abstinence doma ali od koga drugega zasme" hovani. 6. Čemu je »Zlata knjiga«, saj je že kdaj — odpravljena? Odgovor: Če je bila odpravljena, ni s tem še rečeno. da je tudi za naš namen nepotrebna. Ne, ampak celo jako potrebna je, posebno pri organizaciji abstinentov kot vzpodbuda za krepko vztrajanje pri njihovem sklepu. Opomnim pa obenem, da sem vpisovanje v »Zlato knjigo« nekoliko izpremenil in vpisujem vanjo mlade junake — zdržnike poslej le enkrat, to je po preteku enoletne vzdržnosti, s katero lahko začnejo v začetku ali tudi med šolskim letom. Druge opazke zaznamujem v svoj »Ročni zapisnik« sproti s posebnimi znaki. V tem se torej »Zlata knjiga« nekoliko razlikuje od one, ki sem jo bil opisal v brošuri »Učitelj v boju proti alkoholizmu«« II. zvezek, katero knjižico toplo priporočam v preštudiranje. Sploh si dovoljujem prositi cenjeno učiteljstvo. da bi blagovolilo odslej zasledovati z večjim zanimanjem to najplemenitejšo človeško idejo ter jo izkušalo udej" stviti vsaj med mladino. ker z odraslimi itak ni dosti opraviti. Če storimo toliko, smo storili že mnogo. saj krepimo obenem voljo in tako posredno vzgajamo trdne značaje. Rudolf Horvat^nadučitelj.