(MiiSfto bi upraraištuo: Maribor, Korošice uiice 5. „STRAŽA“ utuja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaja £ uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopolcL Toiefon št. 113. 100 Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. Maribor, dne 2 septembra 1910. Mnfna listu: Celo leto............f2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta............ 3 K Mesečno.............. l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Važna naloga. Naša politična in nepolitična organizacija se lepo razvija.. Akoravno Še mlada, lahko kaže na lepe vspehe, 'Vendar bo pa potrebno Še marsikaj spopol-niti in tu pride v prvi vrsti v poštev naše časopisje. Izpregovoriti hočemo danes nekoliko besed pre domo. To pa ne radi nas samih, ampak radi važnosti, ki jo ima naš list za našo organizacijo. ( Brez o-vinkov povemo, Jela se naša organizacija, stalno ne bo dala držati na doseženi višini, ako ne bomo bolj skrbeli za razširjenje in vkoreninjenje dobrega časopisja, fV tem oziru storimo mi — bodimo prav odkriti — gotovo veliko premalo. Marsikdaj se človeku zdi, kakor da bi se naši ljudje ne zavedali pomena, ki ga ima dandanes časopisje» Nočemo ponavljati že obrabljenih fraz, konstatiramo pa vendarle, da se moč osme velesile, kakor se večkrat imenuje časopisje, od dne do dne množi. Tudi umevno. Živimo v času, ko se življenje pretaka s hlastno) nervoznostjo. 'Življenjske razmere pretežni večini ljudi ne dopuščajo, da bi se poglabljali v najvažnejše probleme ter jih reševali. Vse je postalo nekam bolj površno in posebno med srednjeizobraženi. mi sloji imamo nešteto ljudi, ki so vso svojo znanost črpali iz časopisja. Mirno lahko trdimo: časopisje in-formuje, izobražuje, vzgojuje nove pristaše in splošno dela javno mnenje. Kako vse to dobro umevajo največji Škodljivci in zastrupljevalci vse javnosti, židi. Z vsemi sredstvi, s Irivolnostjo in podlostjo delajo, ( da obdrži njihovo časopisje vedno dominujoče stališče. Ravno tako uvidevajo pomen strankarskega časopisja naši domači narodni in politični nasprotniki. Z velikimi žrtvami vzdržujejo svoje liste. Znano je, da je imel1 „Narodni Dnevnik“: lansko leto 40.000 K deficita, a vendar Še izhaja. Lahko tudi, ker se najdejo liberalci, f ki plačujejo zanj na mesec 300 kron. Kaj takega si pri nas še misliti ne moremo.. S kolikimi stroški se vzdržuje „Štajerca“, vemo vsi! * .■ Vlil ■ J-1-- 1 1 - 1 ■ l» ■!■■■■= Sodnijski obrok. (Konec.) „Torej“, prične zopet Marijankaj „vam ni nič na tem, da se oženi Florijan že sedaj in prevzame gospodarstvo. Glejte, tudi meni je vseeno. Mlada sem Se, premlada.“ Po teh besedah je Grabotka čisto odločno prikimal. Oba sta vstala in sta Šla skupaj domov, tiho, brez besed. Popoldne Marijanka ni govorila z vaškimi učiteljem, ampak z njegovim sinom, jn je bil vesel go-spod in se je dobro razumel z iljudmi. „To se prav lahko zgodi“, je rekel. „Sodnijske-ga obroka ni treba preklicati. Ako Gra.bot.ki stvar ni pogodu, dobro, potem mu ni treba tega dovoliti. Saj ga poznam, očko, kako malo govori. Torej: če bo Grabotka ves čas molčal in se n0 bo dal pregovoriti, potem ne bo mogel sodnik ničesar ukreniti;; poslal vas bo na dom, in vse ostane — pri starem.“ „Ali je res tako?“ „Popolnoma res“, pritrdi mladi gospod. Ali v njegovih smehljajočih očeh se mu je pri tem brala nagajivost. Pozno zvečer je tekla Marijanka v sosednjo vas k stari Glombki. „Ali je že prišel Gregor ?“ vpraša, vstopivši v leseno bajtico. Starka zmaje z glavo. „Se ne., ljuba moja, Še ne. Pa če je ljubemu Bogu prav, pride prihodnjo nedeljo.“ „In vendar je po meni vprašal v pismu in ne pride“, misli Marijanka in vzdihne globoko. '„Poju-trajšnjem — sodnijski obrok. Ako bo Grabotka molčal, potem je Še upanje . . .“ Nota bene! Vse te žrtve se doprinese, akoravno se gre za slabe, Škodljive namene r in pogubne ko-nečne cilje. ;*Mji se pa. borimo za najsvetejše ideale našega ljudstva ter za njegov resničen blagor in pro-speh. In ta boj naj bi ne vzbudil v srcih naših plemenitih bojevnikov duha zavednosti in požrtvovalnosti? To je nemogoče. Prepričani smo, da bo šel vsak, če bo le nekoliko razmislil faktični položaj z na\ dušenjem na delo za „Stražo.“ Nočemo si peti slavospevov, ali mirnega srca lahko trdimo, da si je „Straža“ priborila v kratkem času svojega obstanka velik ugled. Nič ne pretiravamo, I ako trdimo,r da je postala za naše somišljenike nujno f potrebna, 1 da jo pa uvažujejo tudi naši nasprotniki. Posnemajmo naše nasprotnike, v prvi vrsti soe.-demokrate, ki prirede za agitacijo takoimenovane ru-deče nedelje, v katerih se dela z vsemi silami, in pojdimo na delo. Poskrbimo zlasti, da bodo naročeni na naš list vsi gostilničarji in trgovci, ki žive Od naših somišljenikov. Bodimo v tem oziru brez pardona. Kdor ljubi naše denarje ( in od njih dobro živi, naj nas spoštuje in naj z nami honetno postopa. Ako boste nam pridobili novih naročnikov, boste s tem koristili le sebi. List bo materijelno boljši stal1, ter se bo lahko razširil, mi bomo dobili pa nov impulz k neumornemu in vztrajnemu delu in veseli bomo vsi. Boji v Ljubljani« Ljubljana, 1. septembra. Vlada je odgovorila na zopetno | izvolitev Hribarjevo in sprejem te časti promptno in radikalno. Razpustila je občinski svet ter imenovala prononsira-nega nemškega uradnika viteza Laschana za komisarja. Izrekli smo bojazen, da bo v dvoboju, ki se je začel zdaj biti med Hribarjem in Schwarzom, trpela slovenska narodna, stvar. Imenovanje Laschana potrjuje opravičenost naše bojazni, in Še bolj najnovejša praksa na magistratu: vsi magistratni razglasi se Florijan je prišel ponoči pijan domov. Rotija je vpila, Pankracij je molčal. V pondeljek zvečer pa je prišel na travnik, kakor sta se dogovorila z Marijanko. „Vse bo ostalo tako, kakor je, ako vi ne dovolite“, kriči Marijanka, gluhemu Pankraciju ( v uho. „Ničesar ne smete govoriti pri obroku, čisto ničesar, ali razumete?“ Kmet pokima. Drugega dne' se je zgodilo' nekaj posebnega. Pankracij je nagovoril mladenko: „Marijanka, kupil ti bom trak' koralov, ker si — pametna.“ Po teh besedah je Marijanka vedela, da se pri sodnijskem obroku na tega svojega zaveznika lahko zanese. Vendar ji je močno bilo srce, ko se je vzbudila v sredo zjutraj. Bilo je Še kaj zgodaj, a Marijanka ni mogla ostati v postelji. Vstala je in Šla opravljat živino. Potem pa je položila par. svežih cvetk v neško pred noge Mariji, da se vse srečno 'dokonča. Obrnila se je in glej — mljad mož je stopal po vaški cesti in je vihtel klobuk Marijanki v pozdrav. Od veselja se je prestrašila mladenka. „Bog ti daj dobro jutro, Marijanka!'“ je klical mladenič. Dekle ni odgovorilo na lepi pozdrav. Samo zajecljala je: „Gregor! “ Stal je pred njo, rudeč v celem obrazu in v lepi obleki. Marijanko je bilo sram. Pogladila si je predpasnik in je zrla v tla. „Oh, kako sem oblečena — iz hleva sem ravno prišla.“ „Prav tako, Marijanka“, de Gregor. '„Že vem od svoje matere, kako si mi bila dobra in kako si po- morajo izdajati tudi v nemškem jeziku. Metropola vseh Slovencev mora zopet nemškovati, dočim se še v Celju, Mariboru, Ptuju, Gorici, Trstu, Celovcu in drugod noben vladni sistem ne zmeni za pravice Slovencev. Kakor je Vseslovenska Ljudska Stranka obsojala, da, vlada nenevarnega ji Hribarja ni potrdila, istotako obsoja tudi sedanjo netaknost — da se najmilejše izrazimo —, s katero je za slovensko glavno mesto imenovala nemškega uradnika, To ravnanje je provokaciji presneto podobno. Žalostno pa je, da se ves ta boj med Hribarjem ter njegovo stranko z vlado ne bije iz stališča kakšnih višjih principov, recimo radi varovanja, občinske avtonomije, ali radi nemške tendence v vseh vladnih odločitvah nasproti Ljubljani, ne, ves ta boj je pričel Hribar s svojo stranko zgolj iz strankarskih ozirov. Vsak otrok v Ljubljani ve, da bo pri prihodnjih volitvah, naj se voli po starem ali novem statutu, še vedno imela v občinskem svetu liberalna stranka večino Toda o tem je že tudi danes vsakdo prepričan, da v novem občinskem svetu liberalna, stranka ne bo vstrajala več na svojem stališču, ter pustila Hribarja pasti, kajti z glavo skozi zid taki moluski, kot so liberalci, pač ne morejo. Liberalna stranka je začela sedanji boj, da spravi zopet življenje in enotnost v. svoje vrste. Nikomur ni bolj ljubo, da ni bil Hribar potrjen, kakor ravno liberalni stranki. Sedaj zbira svoje raztresene in otrpnele ude in jih pošilja v boj proti nemškemu vladnemu sistemu. Narodnostna radikalnost se bo sedaj poveličevala, a mislilo in delalo se bo na organizaciji liberalnih udov na Kranjskem. Vsled tega pa stranka odklanja tudi odločno vsako sodelovanje Vseslov. Ljud. Stranke pri boju proti vladi in Čeravno dobro ve, da je dr. Šušteršič iz stališča obč. avtonomije zahteval potrditev Hribarjevo, obrekuje našo stranko, da je zvezana s Schwarzom. Kajti ako bi se liberalni stranki sedaj res šlo samo za čast naroda, iskala bi in morala bi iskati zaveznikov ter bi jih tudi našla, pri nas. Dr. Tavčar in dr. Triller sta dva značaja v liberalni stranki, zato nista razumela te hinavske poti. Njuno delo, in četudi je Še tako vehementno proti komu obrnjeno, je vselej odkrito. Dolgo sta se branila, da bi nastopila sedanjo pot liberalne politike, nazadnje sta se udala, ne hinavščini, ampak velikemu te- praševala po meni. Ljudje pravijo, da se boš omožila s Florijanom — Pričela je jokati. Vse je natanko pripovedovala, kako se je zgodilo, in kaj namerava sedaj .< . . „Ah, ko bi šel tudi ti danes k sodnijskem obroku, da bi Imela moč — “ '■ toži’{ Marijanka nekako zbegana. „Zakaj ne? Ako prosim Pankracija, mi bo gotovo dovolil, f Imam tudi opravke v mestu. In če bi tvoja, mati hotela pregovoriti Pankracija, se bom jaz potegnil za te . . . Glej, Marijanka1, prišel sem ti sedaj povedat, da te še nisem pozabil. fTtidi ti me še nisiy kaj ne?“ Marijanka je šla potolaženo v hišo. Gregor je postal nekoliko na dvorišču, in' je potem vstopil kakor slučajno v vežo^ Vprašal je Pankracija, če bi hotel prodati svoje posestvo. Prišel je — tako mu je pravil — s precej težko denarnico nazaj v, domačo vas, da si postavi lepo posestvo. Kmet se je posmejal in zmajal z glavo. Rotiji je ob tej novici odrevenel strupeni jeziček in nit® ziniti ni mogla besed, ki jih' je imela že pripravljene za „takega pritepenca.“ Florijan je čisto nevoljno pogledoval Gregorja in Marijanko. Tedaj pa se je pripeljal mimo koleselj gospoda učitelja. Ker je bilo na njem prostora Še za eno osebo, je Gregor prisedel in se je peljal v mesto. Pred okrajnim sodiščem so se vsi sešli. „Ne zapusti me!“,' je prosila Marijanka Gregorja. ' . Stopili so v uradno sobo, tudi Gregor z njimi. Za barijero, ki je delila sobo po sredi, je korakal sodnik sem in tja. Sodnijski sluga je stal ob sobinih vratih. - „Torej, kdo je tu?“ vpraša sodnik. Sodtijjski sluga je imenoval stranko in njena zadevo. , rorizmu mladinov. Ti so začrtali pot sedanji politiki, ki bi naj peljala, do pomlajenja narodno-napredne stranke. Kakor feniks iz ognja, tako pomlajena in o-jačena naj bi izšla, iz sedanjega boja liberalna stranka, ki se je nahajala že v očividnem razsulu. Kričanje o narodnosti, o sovražni' vladi, in kar je Se enakih besedi, je torej iz vrst liberalcev zgolj humbug. Kar se je zgodilo, to so hoteli imeti; vse, kar imenujejo krivično in nasilno, jim je prav ljubo kot sredstvo do cilja. Liberalna stranka pusti sebe in slovensko metropolo sedaj tepsti od nemške vlade, samo, da lahko kriči. S strankarskega stališča taktika ni najslabše zamišljena, ampak tega ne (dopustimo, da bi se liberalci v tem boju izigravali kot kaki narodni mučeniki. Take hinavščine in takega komedijantstva ne bomo trpeli. Politični pregled. Štajerski deželni zbor. Ker se namerava f sedaj ft septembru ' sklicati deželne zbore, je vse radovedno,,f kaj bo z deželnim zborom štajerskim. „Pijeva korespondenca“ prinaša sledeče značilno situacijsko poročilo: „Cas kislih kumare se bliža svojemu koncu. Stranke se pripravljajo za jesensko kampanijo, ki obeta biti zelo živahna. Nemški nacionalci so v velikih skrbeh radi deželnih financ. Najeto posojilo od 8 milijonov kron, ki je vzdignilo toliko prahu,, je skoro da porabljeno in še se ne more pričakovati kake sanacije deželnih financ. Kakor znano, je bil deželni zbor odgođen f radi slovenske obstrukcije. 1, Poslanec dr. Korošec se je izrazil Sede pred kratkim nasproti nekemu politiku, da se bo v jeseni nadaljevalo z obstrukcijo. jOči vidno hoče obstrukcija - večilno izstradati. Pri takem položaju se odpirajo za deželne finance žalostne perspektive. Ako bi krščanski social-ci tudi hoteli, jim je vendar nemogoče pri najboljši volji podpirati davčne načrte večine. (Zvišanje : najemninskega davka ima ravno tako veliko nasprotnikov,, kakor davek na pivo. Dr. Link se nahaja v zelo neprijetni situaciji, posebno ako Še upoštevamo, da bodo potrebni popolnoma posebni izvanredni izdatki. Za sezidanje po ognju pokončanih naprav v Rogat-cu-Slatini bo potrebnih okrog en milijon kron. Kdo se bo čudil, če pri takem položaju dobiva dr. Link .vedno več sivih las.“ Tako korespondenca. Pribočili smo, ker je vsekakor zanimivo slišati krščansko-socialen glas. Vso odgovornost za resničnost tega poročila f pa moramo seveda prepustiti korespondenci sami. Zadnja seja ljubljanskega občinskega sveta. Kakor poročamo tudi na drugem mestu, je bil radi zopetne izvolitve Hribarja ljubljanski občinski svet dne 31. avgusta razpuščen. Deželni predsednik je poslal ta dan podžupanu Tavčarju dekret, v katerem mu naznanja razpust in obenem sporoča, da ima občinski svet Še eno sejo, v kateri lahko sklepa o eventuelnem prizivu. Ob 5. uri popoldne dne 31. avgusta je imel občinski svet to zadnjo sejo. Otvoril jo je dr. Tavčar, ki' je .tudi prečita! zgoraj označeni odlok deželnega predsednika, „Oh, in mladi človek tukaj — kaj hočete vi?“ zakliče sodnik, kažoč na Gregorja. Gregor se uljudno prikloni in pravi, da je prišel „na pomoč.“ Sodnik zmaje z rameni in prične: „Torej, kdo je gospodar posestva?“ Vaški učitelj je pokazal z roko na kmeta in je govoril: „Ta mož'tukaj. Toda, prosim, oprostite se blagohotno, on je nekoliko gluh.“ Rotija je potisnila Pankracija naprej proti bar rijeri, „Povej vendar, da hočeš prevustiti posestvo sinu“, mu je kričala na uho. On,r pa jo je gledal s topimi očmi r in je trdo molčal. „Torej, Pankracij Grabotka“, je klical sodnik, „vi hočete odstopiti svoje posestvo 5n prepisati na Florijana?“ Kmet se ni zganil. „Recti no, reci no“, ga je drezala Rotija, '„Ti tepec, ali me ne slišiš?“ JTa sitna baba naj takoj molči!“ se je razjezil sodnik. „Oh, Pankracij — zgovori no par besed!“ ga je pričela prositi Rotija. ,,'Sluga“, kriči sodnik, „držite žensko pri vratih, da ne bo silila v kmeta.“ Pankracij gleda pred-se in molči. „Oprostite, gospod sodnik, on je gluh na —“ „Torej premislite: ali hočete ali nočete?“ zakliče sodnik z vso močjo Pankraciju na uho. ge vedno je molčal — molčal kakor grob. In sodnik je dvignil roko kakor k prisegi: „iAko ne odgovorite, bom dal vreči vso družbo skozi vrata. To je norčevanje!“ Vaški učitelj je ugovarjal takim izrazom, ki se ne spodobijo. Florijan je klel polglasno. Marijanka in Gregor sta se pomenljivo spogledovala. Rotija je jo- Na predlog odbornika Lenčeta se je na to. soglasno Oklenilo, da se ne vloži nobenega rekurza, ker bi bil očividno brezuspešen. S tem je bil dnevni red končan in seja zaključena. Deželni zbori. Potrjuje se vest, ki je bila že sredi avgusta signalizirana, da se bodr' koncem septembra sklicali 'deželni zbori. Tudi Štajerski deželni zboi bo I baje sklican, ako nemškonacionalna stranka pride nasproti zahtevam poslancev S. K. Z. Vse druge stranke so že obljubile, da bodo mirno delovale in tudi v tem smislu vplivale na druge stranke. Te stranke, ki so vladi ponudile svojo pomoč, so: krŠčansko-socialna, veleposestvo, socialdemokratjčna in slovenisko-liberalna. Vsled tega je liberalna stranka' tudi že dala svojim listom navodilo, da morajo pisati proti obstrukciji, ter iti Vladno nemškim nakanam glede mirnega delovanja deželnega zbora smotreno, toda neopaženo na roko. Ce še velja stari pregovor, da roka roko umiva, ' potem naj nam bo dovoljeno vprašanje: Kako protiuslugo je dovolila nemška vlada narodni (1) slovenski liberalni stranki? Socialno zavarovanje. Pododsek:1 za socialno zavarovanje bo pričel drugi teden meseca septembra zopet s posvetovanji. Na vrsti: bo poglavje o zavarovanju zoper nezgode. Upati je, da bo pododsek to svoje delo dovršil tekom 14 dni ip bo potem začel imeti odsek plenarne seje. Delo v pododseku se je lepo razvile in je pričakovati, da bo radi velevažnosti predmeta tudi v bodoče lepo napredovalo. Ovirajo dejo že od prvega pričetka najbolf socialdemokrati, kil stavijo neizpelji-ve zahteve. Zdi se, kakor da bi socialna demokracija ne imela rada dobrosituiranega delavstva, ker se boji zgubiti najvspešnejša agitatorična sredstva, Zmaga kršč.-socialnega delavstva. Krščansko-socialno delavstvo zopet lahko beleži lepo zmago. Dne 28. in 29. avgusta so se vršile v Bielitzu volitve prisednikov in njihovih namestnikov v obrtno sodišče. Pri teh so zmagali v I. skupini krščanskosocialni kandidati z 1450 glasovi proti 1433 glasovom socialdemokratov. Akoravno je socialdemokratična organizacija delala r z najhujšim terorizmom in z vsemi drugimi sredstvi, je vendar podlegla. To priča, da si kršč,-socialna misel pridobiva vedno več tal. Boj v socialdemokraciji. Kakor smo že na kratko poročali, zboruje v teh dneh ( v Kopenhagenu mednarodni1;, socialistični kongres. Glavno zanimanje zavzema prepir med avstrijskimi socialdemokrati, češkimi in nemškimi. Boj je zelo vroč in se bije z vso srditostjo. Prvi sklep kongresa pomenja poraz za Češke sodruge. Ti so namreč protestirali proti temu, da bi se pripoznalo sedem delegatov, ki se niso hoteli pokoriti sklepom češke socialne demokracije, ki je sklenila ločitev strokovne organizacije, ter so še vedno hoteli biti v enotni organizaciji z. Nemci. Kongres se pa ni oziral na ta protest, akoravno je poslanec Nemec kot govornik čeških „separatistov“ grozil z remo trditi; o Sitibterju (udeleženci tečajja v Celju 1. 19b8 vedo povedati, kako je gospod Kiunej moral g. Stiblerju pomagati), deloval naprej in združil vse posojilnice Vošnjakovega sistema v eno zvezo.. Stare posojilnice vendar ne bodo v zahvalo za to, da so mladi „zadrugarji“ stare, zaslužne može izrinili iz odbora Zadružne zveze v Celju, fee nadalje vzdrževale isto zvezo, Bled. Dunajski, .„Fremfdenblatt“ poroča, da je Bled kupil neki Winkler. Dobili smo pojasnilo, da ta vest ne odgovarja resnici. Navtični kurz za abiturijente. Naučno ministr-stvoje dovolilo, da se osnuje na c. kr, navtični akademiji v Tirstu enoletni navtični kurz za abiturijente gimnazij ali realk. Učni jezik je italijanski. Vstopi pa Cahko vsak abiturijenf, ki položi izpit, s katerim dokaže, da je italijanščine toliko zmožen, da, z vspe-hom lahko sledi predavanju. Po dovršenem kurzu bo moral vsakdo položiti izpit, nakar bo imel enake pravice za nastop v pomorske službe,, f kakor absolvent navtične akademije. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali častiti gospodje kaplani, ki so napravili te dni župnijske izpite, 22 K, Živeli! Za „krščansko prosveto slovenskega ljudstva“ je daroval S. K. S. Z. častiti gospod Ivan Jejšnik, kaplan v Cadramu, 2 K 50 v. Živeli .posnemovalci! Za S. K. S. Z. so darovali častiti gospodje, ki so delali župnijske izpite, 20 K, Hvala! „Pravoredna dražba.“ Neki E. Brinšek v Bobovi, Šmarje pri Jelšah, hoče Slovence osrečiti z novo družbo. Cujte in strmite nad tem čudesom! E. Brinšek 1 piše na letakih: „Pravoredna družba“1 f bi nadomestila in prekosila 1 vsa važnejša naša, zlasti književna društva, združivši jih pod enim imenom in vodstvom, na primer: Mohorjevo družbo, Slovensko, Šolsko/in {Glasbeno Matico, Dramatično društvo, Družbo sv. Cirila in Metoda, razna gospodarska društva. Ona bi bila obenem časnikarska (18 lastnih časopisov!), pravoznanska (nam politična), zdravjeslo-vna, pravoredno cerkvena in svetovna (mednarodna) družba, „na podlagi nravnega znanstva sloneča družba, edino prava vodnica Slovencev,“ v_ r Bog daj gospođu Brinšeku zdravje in „pravorednost.“ Mi tudi to želimo. Novost na železnicah. Na 'Angleškem so uvedli v železniški promet zanimivo novost. Ondi nimajo samo vozov za kadilce in nekadilce ter za dame, ampak so uvedli/ tudi vozove \ z napisom „Silence“ — vozove zä molčeče. V ta voz stopi vsak, M nikakor noče, da bi kaj občeval s svojim sopotnikom. /v . gpm Našim naročnikom! Pri pregledovanju poslov-nife knjig smo opazili, da Še niso vsi naši naročniki poravnali dolžne naročnine. Da nam ne bo treba dotičnim lista ustaviti, ponovno prosimo, da storijo [svojo dolžnost. — Obenem pa prosimo vse naše somiš-... ljenike in prijatelje „Straže“, da delujejo za Širitev našega lista. V mnogih gostilnah in trgovinah se Šopirijo samo nam nasprotni listi. Somišljeniki, zahtevajte v vseh gostilnah in trgovinah „Stražo“/ Razviti moramo po župnijah agitacijo za naš list. Zadnji čas nam dohajajo vedno novi naročniki, v dokaz, da izvršuje „Straža“ svojo dolžnost, in je postala priljubljeno ljudsko glasilo. Da se pa list še bolj izpopolni, pridobivajte nam novih naročnikov! „Straža“ velja od 1. septembra do novega leta 4 K, za 1 mesec 1 K. — Upravništvo, s UfeSigin?.' Štajersko. Mariborske novice. Maribor. Dne 31. avgusta je umrl dr. Ignac Tischler, bivši sanitetni šef drugega vojnega kora na Dunaju. Začetek šol. leta. Na mariborski gimnaziji in tudi realki se vrši vpisovanje 9. septembra. Vsakdo mora imeti sabo krstni list in zadnje spričevalo. Ravno ta dan popoldne se vrše sprejemni izpiti, šolska Sv. maša je v nedeljo, dne 11. septembra. Maribor. Včeraj, dne 1. t. m. popoldne so pobirali naši šentiljski Slovenci pri slovenskih mariborskih trgovcih prostovoljne darove, ki bi se porabili kot dobitki pri srečolovu. Dali so vsi in hvala lepa jim za to! Samo trgovec Kautschitsch (?) na glavnem trgu je izjavil, da ne da ničesar. — Brez komentarja. Maribor. Rudolf Werdonig, 181etni posjtopač iz-Slemena, je v družbi lTletnega Janeza Stromayerja ukradel dne 30. avgusta iz veže hiše štev. 46 v Gosposki’ ulici novo kolo, last gospoda Neuwirtha, Kolo je vredno 200 K. Mlada uzmoviča, sta skušala ukrasti tudi kolo zasebnika Karl Reinerja, a sta bila zasačena pri tatvini ter sta jo nato na prvem ukradenem kolesu odkurila proti Celju. Maribor. V delavnicah južne železnice na koroškem kolodvoru se je že del'j časa opazovalo, da nekdo na tihem odnaša iz zaloge baker in predmete iz medenine. Policija je po poizvedbah dognala, da prinaša na teden enkrat Marija Marčič, žena kurjača v delavnici, hkradeno blago k nekemu trgovcu. Dne 27, t. m. je policijski stražnik priijel Marijo Marčič, ko je zopet; nesla 15 kg medenine v jerbasu k trgovcu. Zakonska Marčič so zaprli. Maribor. Mariborski vsenemei bodo obhajali v soboto dne 3. septembra zvečer spomin na zmago pri Sedanu. Glavno besedo ima pastor Mahnert. Maribor. V torek 30. avg. se je v bližini Št, Petra nekemu kmetu vsled neprevidnosti zvrnil voz o-tave z voll vred v Dravo. Eden vol je utonil. Glasbeno društvo v Mariboru se resno bavi z namero, ustanoviti svojo glasbeno šolo, v kateri bi se mladina proti zmerni učnini poučevala v goslanju in v igri na klavirju. Otvoritev šole zavisi še več od 'števila gojencev, ki se bodo oglasili za eden ali drug predmet. Stariši, ki žele dati svojo deco v glasbeni pouk, naj se prijavijo v prodajalnici g. V. Berdajsa na Zofijinem trgu. Pouk se bode pričel dne 15. sept. ali najkasneje začetkom meseca oktobra. Celjske novice. Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samost, n.-sl. gimn. razr. v Celju se bo vršilo v petek, 9. septembra t. 1. od 8. do 10. ure predpoldne. Zopetni sprejem dosedanjih učencev pa se vrši v soboto, dne 10. septembra od 10. do 12. ure predpoldne. — Celje, dne 1, septembra 1910. — Vodstvo. Osel posilinemcev. Celjski protestanti in posili nemški gostilničarji in trgovci, kakor so Skaberne, Rebenseheg, Štieger, Zangger, sovražniki Slovencev, pa ljubitelji slovenskega denarja, so mislili okoliške Slovence zasramovati z grozovitim smešenjem. Ce bi zmagali, so imeli pripravljenega, Rebenscheggovega osla pri pošti, ki bi ga oblekli v slovensko trobojnico in vodili po mestu z napisom: „Zadnji Slovenec iz Gaberja.“ Vsak Slovenec, ki pozabi to razžaljenje, je res osel posilinemcev. Slov. podgane. V trgovini Makescli-Mossmann so tudi propagatorji protestantskega posilinemštva. Po slovenski zmagi so se pogovarjali intimno1, o volitvah, kar vstopi slovenska stranka. En uslužbenec jo spozna kot slovensko, drugi ne. Da bi govor pretrgal, zakliče: „Tiho, podgana, je tu!“ — Da, za, to se Slovenci dobri, da se plazijo v posilinemške trgovine, zato pa jih smešijo s podganami. Celje. Dne 30. avgusta se je vršila seja občinskega sveta, v kateri se je prečital odlok celjskega okrajnega glavarstva glede državne subvencije 2000 K za mestni vodovod. Župan dr. pl. Jabornegg je poročal o novi stavbi deške meščanske in ljudske šole. Celje. V Gradcu je umrl dne 31. avgusta slikar in pleskar Albin Paradiž. Ptujske novice. Ptuj. O priliki vojaških naborov dne 13. marca je imel fant Jakob Kovačec iz Hvaletinc pripet narodni trak. Policijski stražnik Franc Marinc je zahteval, naj Kovačec in njegovi tovariši odstranijo slovenske znake. Ker Kovačec ni hotel odstraniti znaka, je bil aretiran in odveden v zapor. Po zatrdilu Kovačeca, je dobil on od policajev udarce po glavi, da mu je pritekla kri. Kovačec je vložil proti trem policijskim stražnikom tožbo, da so v zaporu ž njim grdo ravna- li. Pri obravnavi na, okrajni sodniji v Ptuju so bili vsi trije obtoženci oproščeni. Zastopnik državnega pravdništva je vložil proti tej razsodbi priziv. Dne 81. avgusta se je vršila prizivna obravnava pred mariborskim okrožnim sodiščem, pri kateri so bili vsi trije obtoženci oproščeni. — ’Avstrijska justica. Za smeh in kratek čas. f\Tajši štajerski posili-nemei se kažejo vedno in povsod drugačne kakor so. Sedaj je izdal ptujski okrajni zastop na vsa županstva okrožnico, v kateri svari stariše in vzgojitelje, Vdajati otrokom Opojne pijače.. To je nazadnje prav lepo in bi morali samo pohvaliti. Ako pa pomislimo, da sede v tej korporaciji razni Strasehilli, Huterji in drugi, ki imajo največje žganjarne v Ptuju, potem se moramo smejati. Ptuj. Zagrizenost naših „Nemcev“ postaja vedno večja, V nedeljo dne 28. t. m. je priredila naša velenemška mestna godba izlet v Št. Vid. Na tem pohodu jo je spremljalo do 50 mladih ptujskih nemških kulturonoscev. ki so oboroženi s palicami in drugimi takimi sredstvi šli v slovensko vas z očividnim namenom izzivat in provocirat. Varujejo naj se vročekrvni gospodiči, da se jim kaj ne zgodi. Naša potrpežljivost tudi ni tako brezmejna, Ptuj. iPri nas obstoja nevarnost, da pride do Štrajka mizarjev. Mizarji v delavnici mizarskega mojstra Kranerja, ki je pred kratkim umrl, so se pričeli upirati ukrepom novega poslovodje. (Pravijo, da jih hoče s spremembo delovnega, reda oškodovati. Delav- ci so se obrnili do sedanje lastnice, ki pa ni ugodila njihovim željam. Bil je tudi že okrajni vodja social-demokratičnih lesnih delavcev Ebner iz Gradca v Ptuju, kjer je vodil sporazumna pogajanja, a do zaključka ni prišlo in mogoče izbruhne štrajk. Ptuj. Na Bregu pri Ptuju je zgorelo v ponde-Ijek dne 29. t. m. pet poslopij, ki so bila last posest. Fakleževe in pa Kodrovih dedičev. (Ogenj se je hitro razširil in ga ni bilo mogoče ugasiti. fŠkoda je velika, posebno ker so bili shranjeni vsi letošnji pri-. delki. Drugi kraji. Kamnica.: Pri gospej Angelic v občini Rošpali je izvršil hlapec Franc Kokol drzno tatvino. Na strehi je odstranil nekaj strešne opeke, splezal skoz gospodarsko poslopje do stanovanja, vlomil duri, ter je ukradel iz omare štiri zlate prstane in zlato vratno verižico. Škoda znaša nad 200 K. Tatu še do sedaj niso izsledili. Jarenina. Naš nadučitelj g. Martin Breznik je bil odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. Smarjeta pri Celju. V sušilnici za hmelj vdove Jožefe Skočir je izbruhnil1 f dne 27. avgusta ' požar. Požarna bramba iz Škofje vasi je z odločnim nastopom zabranila, da se ni ogenj še dalje razširil. Rešilo se je 6 siotov hmelja ijn 100 stotov' sUame. V nevarnosti so bila tudi vsa sosedna poslopja. Škoda znaša 500 K. Ormož. Razpisano je mesto nadučitelja na šti-rirazredni ljudski šoli v Ormožu (mesto)., Šola je v prvem krajevnem razr. Dokazati se mora tudi sposobnost za podučevanje veronauka. (Prošnje do dne 25. septembra 1910 na krajni šolski svet v Ormožu. Dobrna. Dne 30. avgusta je vrli fant naše mladeniške zveze, Gregor Mazovšek, padel na župnijskem kozolcu tako nesrečno, previden še s svetimi zakramenti, ne da bi s(e več zavedel, umrl. Blagi mladenič je prišel mlatit in je v spancu pozabil, da leži na Skednju, ter se je prevrgel na pod. Hitro poklicani zdravnik dr. Hoisl ml. je konštatiral pretresenje mož-gan. Danes, dne 1. t,. m. smo ga z vso častjo pokopali. Kot vzgledni član Marijine družbe, bralnega društva, mladeniške zveze in Orla, je imel jako lep pogreb. Gospod župnik je spregovoril na grobu tako ganljive besede, da so bili mnogoštevilni pogrebci do solz ganjeni. Zadnji nauk za fante Marijine družbe je bil v nedeljo, dne 28. avgusta, in je obsegal premišljevanje o pripravi Marijinega otroka na smrt. Ta nagla smrt je pač podpirala, nauke, katere smo v nedeljo slišali, da moramo biti vedno pripravljeni na smrt. Rajni je bil vseskozi vzoren mladenič in priden otrok, ki je spoštoval svoje stariše, ljubil čedno življenje in bil navdušen katoliški slovenski mladenič. Bog mu daj večni mir in pokoj! Ljubega našega Gre-gora pa priporočamo molitvi! Radenci pri Kapeli. (Pretečeni teden so člani avstrijske gostilničarske zadruge napravili izlet k izvirku kisle vode gospoda Zemljiča. Izleta se je udeležilo 50 članov omenjene zadruge., f Izletniki r so se nato podali v Rogaško Slatino, Ljutomer. rZa župana v Ljutomeru je b>il dne 31. avgusta zopet izvoljen »Nemec, notar Julij Thurn. Za občinske svetovalce so izvoljeni trgovec M, Hö-nigmann, Krainz in dr, Schwarz. Ljutomer. Naš trg dobi električno razsvetljavo. Pričelo se bo, v bližnjem času z pripravljalnimi deli, Vse delo je prevzela Avstrijska motorna družba. S 1. februarjem 1911 se mora glasom ' pogodbe oddati nova naprava občini v uporabo. Kdo more reči, da Ljutomer ni napreden. Sv. Lenart v Slov. gor. (Zajček modruje.) Nekega večera sem šel iz trga na sprehod. Ko tako premikam svojega rojstva težke kosti, zapazim ob gozdu sredi pota neko živalsko postavo. Mislil sem, da je mačka, ki pazi na miš, toda podoba ni bila taka. Pogledam si čudno stvar malo bližje in spoznam v svoje veliko začudenje, da je bil divji zajec. Jojmene, siromak se je stegoval in migal z ušesi, in (bilo je videti, kakor da bo prišla zadnja ura. Vprašam ga, kaj mu greni življenje, na kar mi je pravil |S hripavim glasom, da je bil pri očetu Sedmineku se predstavit kot edini zastopnik zajčjega plemena iz ,na 52 K zvišanega lovskega okraja, očeta Sedmineka, a da je v-sled pohabljenosti obenem prosil potom „Gnadengesuch“ za sprejem v hiralnico. — Zajček mi je tožil tudi o groznih težavah v želodcu in mi pravil, da pač ne more prebaviti novice, da je prišel dninar K. Muhič v I. volilni razred. Potolaži se, rekel sem mu, on je vendar agent pri Strašilu v Ptuju in služi vsako leto svetlih 16,000 K, Komaj zajček to sliši, zravna svoje ude, zamigne z dolgimi ušesi in jo mahne v dolgih skokih proti Ptuju, rekši: Takoj grem k Strašilu za agenta, to nese več kakor hiralnica. Sv. Lenart v Slov. gor. Na prav nesramen način napada zopet Plojeva „Sloga“ našega ■ poslanca Roškarja ter hoče ljudem, ki niso poučeni o krajevnih razmerah, naprtiti mnenje, da Roškar za točo, dne 6. avgusta, še niti ne ve, akoprav pri nas zna vsakdo, da jo je čutil Roškar tudi na svojem lastnem telesu. Tak nepošten boj se vodi dandanes samo od slovenskih liberalcev, nikjer drugod ne vidimo tako nepoštenih napaJdov. Še grše pa je„ kar piše Plojev list o dijetah. Ploj in njegovi uredniki prav; dobro vedo, da poslanci ne dobivajo letošnje počitnice nič dijet, vendar pa blati Roškarja, da se briga le za to, da potegne in spravi v žep lepe dijete. G. dvorni svetnik, globoko je padel Vaš list, in sramovati bi se ga morali pravzaprav pred ljudmi in pred Bogom. Kdor plačuje list in mu narekuje sum, je odgovoren tudi za način takega bojevanja. Sicer pa- je poučljivo tudi to pisanje, kajti ljudstvo bo kmalu skozi konzervativno masko spoznalo Vaš popolno liberalni obraz. Mi pa bomo iz našega okraja storili tudi svojo dolžnost o pravem Času, da ptujski okraj ae bo volil več moža, ki je kriv tolikega razpora. in kreganja doma ter na Dunaju. Za narod ni storil nič, pač pa mu že mnogo škodoval. Iz Murskega polja. „Straža“ si je pridobila v naši Prlekiji lepo število naročnikov in prijateljev, ter vživa ugled ne samo pri naših pristaših, ampak pred „Stražo“ imajo rešpekt tudi naši narodni in politični nasprotniki. Kakor spoštujejo Miiropoljci odločni nastop in možatost, tako radi čitamo list, ki ima odločno smer bodisi glede verskega in narodnega mišljenja, bodisi glede politike in gospodarskih zadaš. V tem oziru je storila „Straža“ vedno svojo dolžnost, zategadelj pa ima tudi na Murskem polju lepo število naročnikov. Moj prijatelj v Križevcih mi je rekel: „Slovenca“ si ne moremo naročiti, „Gospodar“ izide samo enkrat v tednu, „Straža“ pa mi ^ trikratno izdajo najbolj prija.“ Nasprotni listi, posebno, celjski in „Štajerc“, se grozno vsiljujejo ljudem. A kdor pozna pravcatega Prleka, ve, da v naši .Prlekiji z vsiljivostjo ne bo nihče nič opravil. — Jaz sem že od časa, ko je začel list izhajati, vaš naročnik, in ni je menda notice, ki je ne bil prečital. — Veliko uspeha imajo listi, če so razširjeni po gostilnah. Mnog. gostilničar si naroči list, ki ima drugo smer, kot je mišljenje tamošnjega ljudstva.. Od tega tudi izvira, da se ogibajo naši ljudje takih gostiln, kjer so na. razpolago liberalni in nemčurski listi. V naši okolici je gostilničar, ki je imel same nasprotne liste, kmetje smo se dosledno ogibali njegove gostilne. Rekli smo mu, če si naročiš „Stražo“ in „Gosoodarja“, pa pridemo v tvojo gostilno. In res! Sedaj ko ;so v gostilni mesto nasprotnih, naši listi, zahajajo naši pristaši zopet tje. Tako delamo pri nas, storite tudi drugod tako! Št. Ilj v Slov. gor. Iz Ljubljane se nam poroča, da bo vozil poseben vlak na otvoritveno slavnost šentiljskega „Doma“. Ce bo lepo vreme, bo 8. sept. za Št. Ilj in obmejne Slovence dan veselja, dan, kakor ga še nismo doživeli. Naša dekleta se prav pridno pripravljajo, da okrasijo slavnostni prostor. Na slavnost se pričakuje tudi naša vrla akademična mladina, ki nam je dosedaj vedno pridno pomagala pri narodno-obrambnem delu. Ljubljanski posebni vlak pride ob 11. uri dopoldne v Št. Ilj. Gostje, ki bodo že dopoldne v Št. liju, naj pridejo vsi na kolodvor, da slovesno sprejmemo drage goste. Glavni sprejem in vhod iz kolodvora v Št. Ilj bo ob /42. uro popoldne. Ob 2. uri so večernice, po večernicah pa blagoslovljene „Doma“ in ljudska veselica, 40 orožnikov na lovu za cigani. V Dravski dolini so se potepali delj časa cigani, ki so na več krajih vlomili in vznemirjali ljudstvo. Najbolj drzna sta bila cigana brata Nikolič, ki sta dne 19. julija t. 1. zbežala iz ječe v Lepogliavu. Ko so cigani zvedeli, da jih orožniki zasledujejo, so jo popihali neznano kam. Začeli bodo drugod svoj posel. Pozor! Teharje. Občinske volitve na Teharjih se vrše 14. in 15. septembra v občinski hiši, Teharje št. 15. In sicer voli: ' III. razred dne 14. septembra od 7. do 12. ure dopoldne, II, razred dne 14. septembra od 4. do 6. ure popoldne, I. razred dne 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. V vsakem rözredu se voli šest odbornikov in trije namestniki. Volilni imenik je na vpogled od 1. do 14. septembra v občinski hiši, Teharje štev. 15. Trbovlje. Rudniška nesreča, fPri kopanju novega rova sej'je vdrla zemlja in zasula lenega Mace-donca, ki ježi v mrtvašnici. Ranjenih je tudi več delavcev. , ; Trbovlje. Pretečeno nedeljo dne 28. avgusta so sklicali socialdemokrati popoldan velik ljudski shod. ki se je prav slabo obnesel. Pričakovati je bilo najmanj kakih 800 do 1000 delavcev, pa ako smo prav šteli, jih je bilo komaj kakih 150 možicejnov, seveda ako tudi otroke zraven štejemo. Zato se je pa Etbin Kristan prav pošteno nad klerikalci razsrdil, obdelal je klerikalne rudarje na dolgo in Široko \ in na vse zadnje je pripoznal,, da klerikalci na tihoma napredujejo, socialdemokrati pa kričeče nazadujejo. Edino njih konsumno društvo jih Še pokoncu drži, sicer bi bilo popolnoma po njih. Kristan je tudi povedali, da je v Trbovljah, draginja in meso je dobro, samo da si ga delavec ne more privoščiti, kar pa mi sami dobro vemo. Drugi govornik je klatil po nemško. Ker ga delavstvo pač ni razumelo, so se mu začeli smejati, nakar je zopet Kristan besedo povzel in je začel udrihati ,po liberalcih. Ta je lepa, kaj? Seveda, tudi Šiftarjev' Nace je vedel povedati, da dandanes klerikalci na tihoma napredujejo in zato bi bilo delavstvo v nevarnosti, pa on si je to stvar čisto drugače mislil, namreč, delavstvo že ve,, zakaj socialdemokracijo zapušča, ampak Nacetov trebušček je precej v nevarnosti, ki so mu ga delavci, tako lepo okroglega naredili. Sv. Peter pod Svetimi gorami. Posestnik Jurij Ulčnik je delal, s svojima sinovoma v svojem kamnolomu. Po nesreči se je pa sinu Martinu eksplodirala dinamitna patrona v roki in mu je odtrgala mezinec, drugi prst pa razmesarila. Velika tatvina na pošti v Gradcu. Na glavni pošti v Gradcu je poštni sluga Robert Herzkofer od- nesel 19.240 K. Pred.no je zamogel zbežativ sp ga že aretirali. Sv. Peten pod Svetimi gorami. ]Po poročilu „Narodnega Dnevnika“ je izvoljen za župana liberalec Janez Hudina. Gradec. ISamoumor. ’(V Glacisstrasse se je v pondeljek dne 29. t. in. predpoldne ustrelil kavarnar Moritz Krentsehker v svoji spalni sobi. Ker so ga v pondeljek pogrešali, so hoteli iti gledat v njegovo sobo, katera je bila zaklenjena. Ko vlomjijo s silo v sobo, najdejo ga na tleh mrtvega ležati s prestreljeno glavo. Pravi'jo, da je v zadnjem času oslabel na umu. Njpgovo prvo ženo je tudi neki gost v kavarni pred TA leti ustrelil, kateri je po dovršenem' zločijpu nagloma zbežal na svojo stanovanje ter tam ustrelil svojo mater, potem pa samega sebe. Vransko. V Kaplji je umrl v pondeljek dne 29 avgusta veleposestnik gospod Ivan Apat. Naj v miru počiva! Slov. Gradec. Znani zdražbar, kojega sodnij-ske .konduite bomo enkrat brezobzirno pokazali slo-venski javnosti, se poslužuje zadnje „Sloge“, da napada dr. Verstovšeka in Güntherja, Dr. Verstovšek se bo že sam branil, ampak mi hočemo reči samo dve besedi o. Günther ju. Pri nas ve vsak. človek v celem okraju, da je Günther Nemec, in on tega tudi nikdar ne taji. Vsak človek pa 'tudi ve, da Günther kot Nemec priznava vse opravičene gospodarske in narodne zahteve slovenskega ljudstva ter se trudi, da bi jih ljudstvo tudi doseglo. Vsled tega ne vidimo vzroka, da M ne sodelovali ž njim in se ne branimo, da bi on ne sodeloval z- nami, kajti med nami je odkrito razmerje. Naravnost neumno iz, narodnega stališča bi se nam zdelo, ako bi poštenega Nemca odrivali in ga silili v nemško-nacionalni tabor. V mestu tukaj tudi vsi vemo, da Günther ni prišel v mestni svet, ker bi bil morda nemški nacionalec, ampak ker je vzgleden in pameten, tistih ljudi pa v mestnem občinskem svetu krvavo potrebujejo, Laž pa je, da je Günther pri zadnjih volitvah volil vsenemškega kandidata. To si je znani zdražbar in kmečki oderuh zmislil, da tudi v Plojevem listu lahko bije po Güntherju in dr. Ver stovšeku. Dvornemu svetniku Ploju pa čestitamo, da je postal njegov list kloaka za odpadke vseh liberalnih lumpov. Slovenji Gradec. 'Mestni občinski urad nam pošilja sledeči razglas: Živinski sejem, ki se je vršil dosedaj vsak i. ponedeljek v mesecu septembru vsakega leta, je sedaj preložen. Od sedaj naprej se bo vršil ta sejem vsakokrat v sredo, ki je prva za ponedeljek po sv. Uju. V letošnjem letu pade ta, živinski sejem na sredo, dne 7. septembra, Slagoslovljenje tretjega društvenega doma na slovenskem Štajerskem. Kakor smo že poročali, se otvori nov društveni dom v Trbovljah dne 11. sept. t. 1. Stavba je lepa, zunanje vili podobna. Vsebuje mnogo sob, kakor: dvorano z gledališkim odrom, čitalnico, gostilno, posojilnico in tremi sobami za stanovanje. Ves prostor je lepo ograjen. Za društvenim domom se vrši dne 11. septembra velika ljudska veselica, pri kateri nastopijo na Štajerskem Orli prvič v večjem številu. [Zato pa vabimo posebno Štajerce ta dan v Trbovlje, da se bodo tukaj prepričali, kaj vse zmore krščanski mladenič. Štajerski Orli spijo z malimi izjemami močno spanje, zato bi bilo treba, da pridejo dne 11, septembra vsi v Trbovlje, ter tam dobijo več veselja za telovadbo. Opozarjamo pred vsem na moreško (sabljanje), ali dalmatinski ples, ki se bo ta dan prvič proizvajal r na Štajerskem. Železniška zveza je jako ugodna. Tako iz Celja, kakor iz Ljubljane prideta vlaka v Trbovlje < ob 149. uri zjutraj. Tudi odtod je na obe strani primeren,) namreč okrog %8. ure zvečer. Zato pa dne 11. septembra vsi v Trbovlje. Staritrg. 'Nova smer notranje politike bo napočila v Avstriji. Zatiranim Nemcem se bode zgodila pravica, Slovenci pa, „das Schoßkind der Wiener Rer gierungen { und der liebliche Günstling am Wiener Hofe“, bodo pa prišli ob vso veljavo. (In vsega tega je kriva primicija v Staremtrgu., V „Marburgerci“ od dne 20. avgusta 1910 ' dokazuje namreč neki „Fremder“ (?)’ v ravno tako neumnem, kakor zlobnem članku, kak nepatrijotičen element v Avstriji so Slovenci in sicer zato, ker so se drznili Starotržani okrasiti ob priliki primiicije gospoda Živortnika svoje hiše in pa slavoloke, s slovenskimi trobojnicami in ker baje nikjer ni bilo videti nobene cesarske ali avstrijske barve. Dotični „Fremder“ je gotovo podoben izvestni precej veliki živali, na katero rudeča barva tako hudo vpliva, da potem ne vidi čisto nič drugega okrog sebe. Tako tudi dopisnik ysled njega tako hudo izzivajočih trobojnic ni videl ne papežkih in ne cesarskih barv, o čem se bridko pritožuje v protestantski „Marburgerci.“' Ako bi bil ta vnet patrijot in celo katoličan malo odprl svoje oči, bi lahko bil videl dolge cesarske in Štajerske zastave ip vse polno avstrijskih zastavic, bi lahko bil' videl, da je bil slavolok, ki so ga gospodu primicijantu postavili njegovi nekdanji sošolci z lepim napisom .„Mnogo sreče v novem stani želijo sošolci Starotržani“, da je bil ta slavolok veči, n orna, okrašen z papežkimi in cesarskimi barvami, bi lahko nadalje bil videl, da niso bili napravljeni vsi slavoloki z rudečimi in modrimi črkamil na beli podlagi, kakor trdi/ ,to on. In ko bi naposled pogledal v uto, kjer so se gostje po cerkvenem opravilu na slovenski način pošteno razveseljevali, bi lahko bil videl' patrijotične in „klerikalne“ napise, da bi se jih bil sam prestrašil. Pa ubogemu tujcu to ni zameriti, saj je |bi| tako zmešan, da je videl ceilp v sladkorju in Ifioetu, ki so ga prodajali kramarji,, in v medici, ki se je točila pri cerkvi <— windischnationale. Schutzvereinsgegenstände. Zlobno pa je, da spravlja dopisnik v zvezo z primicijo od vaškega krčmarja prirejen ples, katerega se je pa udeležilo bore malo Starotr-žanov. Debela laž je tudi, da M bili ljudje, ki jih je dopisnik povpraševal, kaj pomeni prireditev, metali nanj „wutschnaubende Blicke.“ Naj fbo „Fremder“ prepričan, da so se tej njegovi budsdosti smejali vsi Slovenjgračani, ki poznajo, prijaznost in postrežljivost okoličanov, (Ce pa je dopisnik zadel! na ljudi, ki še niso Čutili potrebe učiti se nemščine, ker brez nje „vor den Toren“, i pa tudi, j „innerhalb der Tore des vorwiegend* deutschen< Städtchens Windischgraz“ prav lahko izhajajo in so ga ti malo začudeno pogledovali, si ne moremo pomagati. Nadalje pravi „Fremder“, da nemški duhovnik ne bi šel iv/ cerkev, če bi mu bilo treba iti skozi slavoloke, okrašene z frank furtarcami, Verjamemo, in nemški duhovniki že sami vedo, zakaj ne. Slovenski duhovnik, ali po dopisnikovem „der Nationalist im Priestergewande“, pa lahko hvala Bogu s ponosom stopi' pod slavolok, okrašen s slovensko trobojnico, ker ve, da je svečenik naroda, pri katerem je vernost, patrijotizem in narodnost — eno.. Sicer naj bodo gospodje okoli „Marburgerta“ z „Fremder“ vred prepričani, ( da se vsikdar pošteno blamirajo, kadar hočejo podučevati sploh koga, posebno pa Še Slovence, o patrijotizmu ali celo o pravem katoliškem cerkvenem duhu,, ker so takega poduka sami krvavo potrebni. In nazadnje bi dopisniku še blagohotno svetovali, da še gre tako eno dobro leto v 7. gimnazijski razred, pa ne, za profesorja, temveč za učenca, pa naj še predela enkrat logiko, da ne bode prodajal po svetu takih sadov nemške izobrazbe, kakor je ves njegov dopis, posebno pa Še konec, kjer se je hotel, povzdigniti ,„der Fremde“ do logičnega sklepanja, kar se mu je pa kapitalno .ponesrečilo.! Dekliška zveza na Vurbergu priredi v nedeljo 4. sept pop. v star šoli važno zborovanje. Ker pride predavat znana požrtvovalna gospodična, se deklice uljudno vabijo k zborovanju. Mladeniški shod na Ponikvi prihodnjo nedeljo 4. septembra obeta biti zelo sijajen. Mladeniči se živahno pripravljajo, da se v kar največjem številu udeležijo shoda, saj pa ima Ponikva kot domovina najodličnejšega slovenskega rodoljuba Plomšeka tudi posebno privlačno moč. Prav tako! V cerkvi se bomo vnemali, kako naj bi bili po Slom-šekovem vzgledu značajni in neustrašeni katoličani, na zboru pa se bomo navduševali za posnemanje Slomšekovega vzornega rodoljubja. Mladeniči vseh sosednih župnij, na svidenje v nedeljo na Ponikvi v polnem številu! Dekliška zveza v Poljčanah priredi dne 4. septembra 1910 ob 5. uri popoldan v prostorih domače šole veselico s vsporedom: 1. Pozdrav, govori Jožefa Košir. 2. Venček narodnih pesmi. Poje domači zbor. 3. Pomen izobraževalnega društva za dekleta, govori bogoslovec Rezman. 4. Dve materi. Igra s petjem v 4. dejanjih. 5. „Lahko noč“. Poje domači zbor. Med odmori udarja tamburaški zbor domače „Mladeniške zveze“. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišče 30 vin. Središča. Mladeniče in mladenke iz Središča in okolice še enkrat opozarjamo za zborovanje v nedeljo dne 4. septembra. Pri poznem cerkvenem opravilu pridiga za mladino vdečastiti go3pod dr. Hohnjec iz Maribora. Zborovanje se vrši po večernicah v stari šoli, kjer zboruje Marijina družba. Na vsporedu je pozdrav družbinega voditelja, poučno predavanje g dr. Hohnjeca, kot zastopnika S. K. S. Z. in nastopi mladeničev in deklet. Mladeniči in dekleta! Obilna udeležba naj pokaže, da vlada tudi pri nas pravo zanimanje in želja za resno delo na na narodni in verski podlagi! Dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov. gor., dne 11. septembra 1910. Zopet se opozarjate mladenke Slovenskih goric, Ščavniške doline in Murskega polja na dekliški shod pri Sv. Trojici, ki se vrši 11. septembra 1910, ob lepem vremenu pod lipo pri samostanu, ob slabem vremenu pa pri g, Mlinariču. Ob '/a 10. uri pridiga in slovesna sveta maša. Odmor. Ob pol 12. uri dekliško zborovanje. Pozdrav govori članica dekliške družbe trojiške. Slavnostni govor voditeljice Z. S. D. A-nice Krenove. O gospodinjskem poklicu slovenskih mladenk govori Bernhard—Kurnikova. Beseda o obrambno izobraževalnem delu slov. mladenke. Pozdravi in nagovori mladenk. Po shodu sklepčna beseda v cerkvi in slovesne večernice. Marijine družbe in dekliške zveze, udeležite se shoda, da se zopet navdušite za vzvišene dekliške, vzore! Koroško. Celovec. Poveljnik: koroškega pešpolka Štev, 7, polkovnik Glanonik,,r se je dne 80.. avgusta pri neki vojaški vaji hudo ponesrečil. Padel je s konja ter si je pri padcu nalomil rebra. Odpeljali so ga v vojaški sanatorij. Celovec. 'Za ravnatelja državne gimnazije v Celovcu je imenovan dosedanji ravnatelj državne realne gimnazije v Beljaku, 'gospod profesor Gottfried Flora. Rožek. Naš dični domačin, akademični slikar Peter Markovič, ki je ravnokar dovršil slikanje župnijske cerkve v Sv. Križu pri Slatini, je dobil jako častno ponudbo iz Indianapolisa, v Severni Ameriki, ter lepo ponudbo, da naj pride delat za tri leta v slovenskih cerkvah Severne Amerike. Ali bo to ponudbo sprejel, se naš umetnik še ni odločil. Rožek. Naši nemški uradniki so se tako naveličali nemškega župana gosp. Pavla, da so sklenili davčno občino Rožek odtrgati od sedanje občine Rožek. Napeli so vse kriplje, da bi bili Nemci in nemškutarji med seboj. Pa za tokrat se jim ni posrečilo. Danes, dne 1. septembra je bilo glasovanje davkoplačevalcev davčne občine Rožek. Slovenci, ki so za to, da ostane sedanja občina nerazdeljena, dobili so 66 glasov, nasprotniki 54; ker je prištetih večini tudi odsotnih 17 glasov,, dobili smo mi 83 glasov, tedaj 29 glasov večine. Nemškutarji, ki so imeli že golaž, frajpir, topiče in kresove pripravljene, slavijo svoj poraz. Nemška domišljavost. „Freie Stimmen“11 poročajo, da se je vršila dne 18. t. m., na cesarjev rojstni dan, slovesna služba božja v Škocjanu v Podjuni, h kateri so bili tudi povabljeni letoviščarji s Klopinj-skega jezera. Hudo pa kritizirajo, ?da se je pri tej slovesni božji službi pelo in molilo — slovenski! Na tako blazno domišljavost ( naših' f zagrizenih nasprot- nikov je najboljši odgovor: „Pamet! pamet! Kam si porajžala ?“ Velikovec. Društvi „Lipa“ in podružnica „Slovenske Straže“ priredita v nedejjo dne 4. septembra ob 3. uri popoldne v Narodnem domu cesarsko slavnost. )Na sporedu je patriotičen govor, živa podoba, deklamacije, tamburanje in igra „|Tri sestre.“ Ker se cesarjeva osemdesetletnica silno redko obhaja, zato vabimo društvenike in druge iz mesta in okolice, da se te redke slavnosti udeležijo v najobilnejšem številu. Prostovoljni darovi udeležencev se bodo naklonili revnim Šolarjem. 8. septembra v St. Ilj. V St. Ilj pride posebni vlak'. Poroča se: Danes dne 1. t. m. je dobila „Slovenska Sltraža“ na’ znanilo., da južna železnica dovoli dne 8. septembra poseben vlak v St. Ilj. — Kdor hoče videti lepo, zeleno Štajersko, nje ljubka mesta, prijazne vasi in trge, naj dne 8. septembra pohiti na slovensko štajersko mejo v St. Ilj. Vožnja tja in nazaj bo veljala v tretjem razredu iz Ljubljane samo 8.05 K. v drugem razredu 12.10 K, v prvem razredu 14.20 K., Za one, ki vstopijo v postajah za Ljubljano, je južna železnica določila, da plačajo ravno toliko. Vlak odpelje iz Ljjubljline na, praznik, dne 8. septembra,) ob 7. tiri zjutraj, iz Zaloga ob 7.16, iz Laz ob 7.25, iz Litije ob 7.46, iz Trbovelj ob 8.13, iz Zidanega mosta ob 8.36, iz Rimskih toplic ob 8.46, iz Celja ob 9.8, iz St. Jurija ob 9.28, \ iz Grobelnega ob 9.28, iz Poljčan ob 9.28, iz Slov, Bistrice ob 10,4, z Pragerskega ob 10.42 in iz Maribora ob 10.47, in pride v St, Ilj ob 11.6. Povratek iz St. lija bo ob 7. uri zvečer. Prosimo vse one, ki se nameravajo udeležiti tega zanimivega izleta, da nemudoma pošljejo denar za karte na urad „Slovenske Straže“ f v Ljubljani, Kopitarjeva ulica Štev. 2, II. nadstropje, ' nakar dobe po pošti karte.-Prosimo naša društva, da se udeleže izleta s svojimi zastavami, in Orli v kroju. V Ljubljani sprejemajo naročila na karte tudi gospod Anton Volta, blagajnik Gospodarske zveze, gospod Alojzij Kocmur, solieita-tor pri gospodu dr. Peganu 5n na ■ gospod trafikant Soukal. Primorsko. Banka „Popolare triestina“, katera je vživala že 40 let neomejeno zaupanje, je prišla v velike denarne stiske. Kaj je vzrok teh težkoč, ni znano. Včeraj popoldne je imel upravni svet svojo sejo, v kateri je to zadevo obravnaval. Pričakuje se, da bosta predsednik Artelli in podpredsednik Vianello, ki sta zelo bogata in ugledna moža, s svojim kapitalom banko (Sanirala. Drugače pride do velike katastrofe. Lahi in ljudsko štetje. Bližajoče se ljudsko štetje daje našim Lahom zopet priliko, da se pokažejo v vsej svoji narodni nestrpnosti. Tržaški „Piccolo“ že poziva italijanske družine, naj vpišejo ali naj delajo na to, da se bodo vpisale njihove slovenske služkinje z laškim občevalnim jezikom. To svojo gorostasno trditev utemeljujejo s tem, da slovenska služkinja občuje s svojo gospodinjo v italijanščini, ter je zato njen občevalni jezik italijanščina. Ne glede na to, da je mnogo laških gospodinj .zmožnih slovenščine in tudi slovenski govorijo, je vendar škandal , prve vrste, da nas hočejo oropati Lahi na stotin naših deklet, ker občujejo včasih s svojo gospodinjo v kaki spaked-rani italijanščini. K^ko je to zlobno, se razvidi tudi iz dejstva, da občuje slovenska služkinja s svojimi prijateljicami in tovarišicami v slovenskem jeziku, in bi morala potem dosledno vpisati, da je njen občevalni jezik italijanski in — slovenski. Najboljše bi pač bilo, da bi se vpisali vsi Slovenci tudi za Italijane, ker le na ta način se da zakriti neprestano nazadovanje laškega življa. — Ta prefrigan laški nar črt mora vzbuditi tudi našo pozornost. Brezdvomno lahko trdimo, da bodo tudi naši ljubi sosedi Nemci hoteli prakticirati ta frivolen način pomnoževanja „kulturnega“ nemškega naroda. Zato, pozor, merodajni činitelji! Poskrbite za narodne Števce in poučujte ljudi! Vinska letina. Letos bo na Goriškem malo vina. Osobito po Krasu je toča vzela vinski pridelek, drugod pa peronospora. Menda ga ni bilo še leta, da bi ta bolezen tako hudo razsajala kakor letos. Kdor ni m. časa Škropil, bo letos malo imel. Vsled vročine meseca maja in potem sledečega deževja se je razvila peronospora nenavadno naglo ter je napadala listje in osobito tudi mlad zarod, ko je ocvel. 'Jagode so počrnele in odpadle. Nekateri vinogradniki, ki niso še videli te prikazni;, ' so mislili, da je to nova bolezen. Vendar ni tega počrnevanja povzročilo nič drugo, nego peronospora. 'Samo tupaitam je črni palež, ali pikec nastopil letos s hujšo silo in je tudi ta napravil mnogo škode. "Vendar pa se obe bolezni lahko razloči. Crni palež povzroča na jagodah in tudi na mladikah črne pike, vsled peronospore pa jagoda popolnoma počrneva, kakor da je osmojena. Dostikrat se vidijo na teh jagodah tudi peronospeni izrastki, ki nosijo seme, Vsled teh je taka jagoda včasih (tudi; bela. Nekatere trtne vrste trpijo bolj, druge manj. r— Najbolj je prizadeto vsled peronospore Vipavsko, V nekaterih vinogradih ne bo niti desetine pridelka od lani. Posebno nizke, bolj vlažne lege so močno trpele. Na sploh je računati, da ne bo po Vipavskem letos niti pojlovica lanskega pridelka. — Ravnotako ne bo tudi v, Brdih niti polovice vina od lani. Se slabši. pa je v Furlaniji. Kar se tiče dobrote, ne bo letos vino posebno; kajti če ni na trti listja, ne bo niti v grozdju sladkorja, niti v vinu alkohola. Lansko vino je v- ceni močno poskočilo, po Vipavskem 'ga je Še precej, jpo Krasu ' in Brdih pa jako malo, Pri nas hoče kmet svoje blago hitro prodati; vsled tega si dela eden drugemu konkurenco in posledica temu/ je slaba cena. Bolj pozno pa vina primanjkuje. Potrebno bi bilo, da si vsaj nekateri večji podjetniki napravijo boljše kleti), kjer bi zamogli hraniti vina tudi za poletje, oziroma za naslednja slaba leta. Gorica. Umrl je v Gorici po daljši bolezni trgovec z usnjem in posestnik gospod Ivan Drufovka. Gorica. Goriška deželna blaznica bo otvorjena meseca oktobra. Narodno-obrambno delo. Iz nasprotnega tabora. Nemški Šulferajn je za narodne potrebe daroval 1078 K 32 vin. Večino od te svote dobi nemška šola v Sevnici ob Savi. — 18 novih učiteljskih moči nastavi šulferajn te dni na svojih zavodih. Za ta mesta se je potegovalo 150 kompeten-tov. — Za novo nemoko šolo v Čiršaku pri Št. liju v Slov. gor. je šulferajn sklenil dati 24.000 K. Češki uspehi. V Drosavi pri Budjevicah so Cehi z vstrajnim delom in. živahno , agitacijo. Spravili nemško šulferajnsko šoio do tega, da se je morala zapreti. Najboljše sredstvo in pripomoček za to je bilo geslo „Svoji k svojim“ in podrobna agitacija. Pri Cehih se naj učijo naši Ciril-Metodarji nar rodno-obrambnega dela glede ljudskih šol. Dobim razni liberalni potovalni učitelji vlečejo dobre plače za svoje liberalno agitacijsko delo, opravljajo pri Cehih službo potovalnih učiteljev brezplačno visokošol-ci in učitelji. Zatorej pa ustanavlja „Češka šolska Matica“ vedno nove češke Šole ob ogroženi jezikovni meji. Nemški listi poročajo, da se sedaj zopet ustanavlja nova češka šola. v mestu Warnsdorf ob šaški meji. Lov na dijake. Z velikim aparatom lovijo Nemci, letos slovenske dijake. V Mariboru obstoji poseben nemški odbor, ki preskrbuje tudi za slovenske dijake stanovanja. Stariši, ki gledajo na to, da bi za kolikor mogoče nizko ceno spravili svoje sinove na stanovanje, so silno zadovoljni s tem. Naravno ja, da se ravno taki dijaki najprej odtujijo svojemu narodu, . ki so na stanovanju in oskrbi pri rodbinah nemških nacionalcev ali nemškutarjev. Stariši, pozor! V, Mariboru posredujejo razna slovenska društva za dijaška stanovanja, Slov. Ugovsko društvo je pripravljeno med drugimi brezplačno posredovati slovenskim dijakom pri iskanju stanovanj. — Gori omenjeni nemški odbor je dal, kakor izvemo, po občinah razglasiti, da posreduje dijakom za stanovanja. Upamo, da slovenski stariši ne bodo prodajali svoje nadebudne sinove oholim Nemcem. Za Südmarko ,so prispevali iz Spodnjega Sta-jerja sledeči zavodi, društva in osebe:i Mariborska trgovska mladež 50 K; nemško-nacionalni uradniki južne železnice na Pragerskem 17 K; Peer iz Štor 25 K 50 vin.; Gordon, St. Ilj, 7 K; gojenci nemškega študentenheima v Mariboru 50 K; ptujska meščanska godba 50 K; R, Kiffman, Maribor, 20 K; civilni geometer Karl Hantich v Mariboru 10 K; ljutomerska hranilnica 50 K; abiturijenti državne realke v Mariboru 90 R. — Posnemajmo vendar! Nemci na delu. Prijatelj lista nam piše: Kakor je že njegova navada, tako se je zopet enkrat oglasil „Grazer Tagblatt“ s člankom „Deutsche Volksgenossen“, v katerem blati Slovane. V članku se pripoveduje, da so pred kratkim postavili v Jägerndorfu v Sleziji Roseggerju spomenik, katerega so baje po zatrdili „Grazer Tagblatta“ Cehi razdjaii in onečastili. Potem pa med jokom in s škripanjem z zobmi pripovedujejo graški Germani, da imajo zelo težak boj na severu, ker se morajo bojevati na dve strani, proti Cehom in Poljakom. Poživljajo in prosijo, da bi pristopili in prispevali Nemci za obrambno društvo Nordmark, katerega geslo je: „Gedenke, daß du ein Deutscher bist.“ S tem društvom hočejo sedaj Nemci po svoji oholi in drzni maniri tam gori na severu ob nemško-ruski meji pobijati Cehe in Poljake. Kar že na jugu ne morejo več doseči s protestantovsko Südmarko, to bodo poskusili na severu z Nordmarko. — Slovenci, časi so postali za nas zelo resni, zatorej je zadnji čas, da se vzdramimo in začnemo z resnim delom proti nemški oholosti, ki nas hoče v Avstriji tlačiti. Spominjajte in zavedajte se povsod 'da ste Slovenci! Žrtvujte in vspodbujajte nevedneže in mlač-neže h pristopu k „Slovenski Straži,“ Posnemanja vredno! Namesto brzojavne godo-vne čestitke mnogozaslužnemu gospodu kaplanu pri Sv. Petru pod Sv. gorami Ivanu Lahu so darovali trije v pišečkem župnišču zbrani prijatelji „Slovenski Straži“ 3 K. Narodno gospodarstvo. Žitna letina na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je izdalo statistične podatke o žitni letini na vsem svetu. Po tej statistiki.' bo letos pšenice 901.36 milijonov meterskih stotov, rži 467.10, ječmena 355.25, ovsa 628.28, koruze pa 1070.55. Lani je bilo pšenice 967.67, rži 478.40, ječmena 371,68, ovsa 687 in koruze 901.71 milijonov meterskih stotov. Avstrija Jbo morala importirati ’ 13 milijonov meterskih centov pšenice, drugega nič, Ogrska pa bo eksportiraila 20 milijonov meterskih Stotov pšenice, 4 milijone meterskih stotov ječmena in 11,50 milijonov meterskih centov koruze, Katera gnojila dajmo ozimini? I Zopet se bliža čas setve in skrbeti je treba, da prihodnje leto ne bo manjkalo kruha. Ta je podlaga človeški hrani. Kako je hudo, kjer ni kruha, ve le oni, ki je to že skusil. Torej bodi! naša največja skrb, ' da ne bomo šemi vzrok,' če nam naša žitna polja/ ne rodijo obilnega sadu. Da setev, oranje in ves naš trud (ne bo zastonj, je treba v prvi vrsti skrbeti, da dobi polje izdatne hrane, kajti tudi zemlja'ne more vedno le da-jati, ampak se mora tudi zalagati; z zakladi, da daje obilne obresti. Vsakemu kmetovalcu je znano, da zahteva pšenica zelo dobro zemljo, idočim je rž gjlede zemlje bolj skromna; da je pa treba obema rastlinama tudi gnojiti, menda ne bo nikdo zanikava!. (Dzi-mini se navadno gnoji z domačim ali hlevskim gnojem; toda s tem gnojenjem se ne spravi v zemljo nikdar toliko hranilnih snovi, kolikor jih ena žetev vzame iz zemlje. Ce se pomisli, da je v 1000 kg dobrega hlevskega gnoja le približno 4—6 kg. kalija, 2—3 kg fosforove kisline in 4—5 kg dušika, bi se morala spraviti na njivo ogromna množina hlevskega gnoja, da bi zadoščal popolni potrebi zemlje. Že samega kalija porabi ozimina ' na 1 hektarju zemlje Izakih 40 kg, potem Še približno istp množSjuo fosforove kisline in dušika, Ker hlevskega gnoja nima njikdo v preo-’ bilni množini na. razpolago, nam bodo torej umetna gnojila prav dobrodošlo nadomestilo in vrhtega si Še prjhrarthno z umetnim gnojenjem mnogo dela in truda. Za hektar (= 1% prala) je treba; ' 400—150 kg 40% kalijeve soli, 400—500 kg Tomasove žlindre in 100—450 kg amonijevega sulfata. S tem 'gnojenjem dobi zemlja 40—60 kg kalija, 64—82 kg fosforove kisline in 20—30 kg dušika. Sedaj lahko vsak sam preračuni, koliko hlevskega gnoja bi potreboval, če bi hotel z njim spraviti ono množino hranilnih snovi v zemljo. (Glede porabe gnojil/je treba to-le pomniti: Strogo se mora na to paziti, da'se amonijev sulfat ne potrosi pomešan s Toma sovo žlindro. Pač pa naj se pomeša kalijevo sol s Toma sovo žlindro. Najbolje je to zmes približno 14 dni pred setvijo podorati. Cez 44 dni, kratko pred setvijo, se pottrosüj potem amonijev sulfat, 1 in sicer le četrtina r al|i tretjina potrebne množine. Ostali del se potrosi prihodnjo pomlad po vrhu. 'Ce je pa kdo gnojenje Cpred setvijo zamudil, lahko to zamudo še jeseni popravi, in sicer na ta način, da potrese vsa gnojila po vrhu, tudi če so setve že ozelenele. Tudi v tem slučaju se potrosi najprej kalijeva sol s Tomasovo žlindro, Čez 14 dni pa del amonijevega! sulfata. (Ce se opusti pri gnojenju le eno zgoraj navedenih'gnojil, tedaj gnojenje ni po polno ter ne more prinesti pravega vspeha, ker hrana rastlin ni biia popolpa. Kdor bo gnojil tako, kot je zgoraj navedeno, je lahko dolfička gotov, če ga vremenski vplivi ne onemogočijo. Zoper naravo se pa človeška moč ne more bojevati. Oddaja eraričnih plemenskih kobi). Ministrstvo za domobranstvo je sklenilo, da bode vnaprej brezplačno plemenske kobile le na ta način oddajalo, da se bodo plemenske kobile od konjerejcev za ceno 700 do 800 K nakupovale, ter zopet pri prodajalcu v reji pustile. Kobile, katerih rod po arabskem, angleškem ali lipicanskem žrebcu mora biti dokazan ' po spu-Ščalnem listu, morajo imeti starost 3Zi—7 let, ter morajo meriti v vihru najmanj 161 cm. Vsak konjerejec, kateri želi svojo kobilo ministrstvu za domobranstvo prodati in zopet za njo prositi, mora dotično prošnjo najkasneje do 15. septembra 1910, fkolkovano s kolkom za 1 K, vposlati na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo. Vse tiste kobile, katere bodo konjerejci do tega dne naznanili, se drugo leto (to je leta 1911) od pristojne komisije pregledajo. Kolera. Iz vseh krajev, kjer so opazili pred nekaj dnevi slučaje kolere, prihajajo poročila, da je nevarnost večinoma odstranjena. Na Dunaju opravlja sedaj samo en zdravnik mestnega sindikata zdravstvenega oddelka službo za eventuelne slučaje kolere. Za f pregledovanje potnikov, M prihajajo z donavskimi parniki in razne zdravstvene odredbe je mestni svet dunajski določil 10.000 K. V Hainburgu se je napravil poseben opazovalni oddelek, r ki ima nalogo (ladije natančno preiskati. Na OJ g n s k e m je tudi minila nevarnost kolere. Notranje ministrstvo poroča, da v zadnjih dveh dneh ni bilo novih slučajev. V južni Italiji' kolera zahteva Še vedno več novih žrtev, fv Barletti je fcilo dne 30. avgusta zopet 15 novih slučajev kolere, V provinci Apulia je zbolelo 29, umrlo pa 6 oseb na koleri. Na R u s k e m je dne 30. avgusta na novo obolelo 59 oseb. smrtnih slučajev pa je bilo 19. V Carigradu na koleri f oboleli Avstrijec Hofmannsthal je dne 31. avgusta umrl. V neki bolnišnici v B e r o 1 i tn u soil dne 31. avgusta zdravniki pri delavcu Pavel Friedrichu konstatirali kolero, za katero je tudi umrl. V R u m u n i j i j tudi ni več nobenega novega slučaja kolere. Ker so vse vlade odredilo f obširne f varnostne zdravstvene priprave, lahko rečemo, da je nevarnost kolere za sedaj minula, Na katoliškem shodu v Augsburgu je govoril nadškof monakovski, Bettinger, o moči in pomenu časopisja. Med drugim se je izjavil tako-le: Velika moč časopisja se kaže dan za dnem. Potom časopisja so doseže marsikaj, kar drugače ne dosežeta ne razum in ne prebrisanost. Časopisje lahko dela samo hrup in nemir, in ako je cilj še tako ničev, ga doseže. Mi katoličani smo glede časopisja .šibkejši in bomo tudi ostali, to pa iz priprostega vzroka: mi ne moremo u-porabljati sredstev, ki se jih poslužujejo nasprotniki brez pomislekov, Mi smo vedno v defenzivi; med tem, ko nas drugi z dvomljivimi sredstvi napadajo, se moramo mi samo braniti. Od vseh strani se nam prizadevajo krivice, mi pa ne (moremo postati' ofenzivni; a-koravno ima nasprotnik zelo mnogo slabih strani. Naše katoliško prepričanje nam prepoveduje uporabo gotovega orožja. In potem še nekaj: mi ne smemo lagati. Nasprotnik se ne vstraši laži; iz komarja napravi slona, in kjer ne najde ničesar, si nekaj izmisli, #amo, da~nas sramoti. Končno bomo ostali tudi mi šibkejši, ker ne moremo in ne smemo računati z nizkimi instinkti širokih mas,, kakor to dela, mnogokrat nasprotnik. Kar ta:le nudi, ne zahteva veliko duha, ne veliko spretnosti ter nobene energije. Mi pa moramo na-glašati načela, in to zahteva mnogo žrtev in samoza-tajevanja. Samozatajevanje pa ne ugaja po senzacijah hlepeči masi. Na vsezadnje pa moramo upoštevati, da nimamo toliko denarnih sredstev, da bi lahko konkurirali z nasprotniki. Iz vseh teh vzrokov se moramo poslužiti drugih sredstev v našem boju. Z zaupanjem do Boga se naši možje in žene me smejo ustrašiti denarnih žrtev, kadar se gre za dobro časopisje. Mi vsi moramo sodelovati in pomagati, da dvignemo duševni in literarni niveau našega časopisja.“ K resničnim in vzpodbudilnim besedam visokega cerkvenega dostojanstvenika ne dostavljamo drugega, kakor; Vsak naš pravi pristaš naj se ravna po njih. Afera Hladnik. Pred ljubljanskimi porotniki se je v torek dne 30. avgusta ? pričela obravnava proti Hladniku in njegovi ženi, ki sta osumljena, da sta poslala meseca aprila gospej Hamerlitz strupene pilule z namenom zastrupiti jo. Naval radovednega občinstva k porotni razpravi je bil, velikansk. Vstop je bil dovoljen samo z vstopnicami. Ofbtoženec je vstopil v dvorano ravnodušno, žena njegova pa objokana. Mati Hladnikova, go^pa Hamerlitz, se je pri odhodu iz dvorane zgrudila na tla. Ko so jo odvedli iz dvorane, je prav milo zaplakala. Zakonska Hladnik' sta obtožena, da sita v namenu usmrtiti Marijo Hamerlitz, poslala njej v Logatec strupeno tvarino kot zdravilo. S tem sta nameravala izvršiti zavratni umor. Obdolžena sta tudi, da sta poslala gospej Mariji Hamerlitz dopisnico z grozečo vsebino. Hladnik je obtožen nadalje Še zaradi več goljufivih dejanj’. Zaslišanih je zelo mnogo prič iz Trsta, |Ljub-ljane, Logatca in drugih krajev., ( Izvedenci dr. Robida, profesor Vesel in Franke f so natanko f preiskovali pisavo grozilnih in drugih pisem na gospo Hamerlitz in druge osebe. Glavna obtežilna priča proti Hladniku je neki Piazentini iz Trsta, kateri je pisal od Hladnika narekovano pismo gospej Hameriitz z dr. Levičnikovim podpisom. O pilulah, ki jih je poslal Hladnik svoji materi, se je dognalo po natančnem preiskovanju, da so vsebovale 21 do 22 % strupa. Se-le če bi gospa Hamer litz zavžila vseh 50 kosov pilul na enkrat bi učinkoval strup smrtno.; Obravnava bo trajala Še danes in jutri v soboto. Razgled po svetu. Napoleon in voli. Na? otoku Elbi jej na neki kmečki hišici spominska plošča, ki r govori o nekem malo znanem dogodku iz življenja cesarja Napoleona I. Napoleon se je nekoč sprehajal po polju in je videl kmeta orati. Hotel je sam poskusiti) 'srečo in je prijel za plug. Toda voli so se splašili in so ( ušli. 'Napis na spominski plošči se glasi: ' „Napoleon Vet liki, ki je Šel 1. 1814. tu okoli, je vzel na* sosednjem polju plug iz kmetovih rok in (poskusil sam orati. Voli pa niso hoteli ubogati rok, ki '■ so' vodile Evropo, in so v divjem begu ušli.“ Duhovnik župan. Iz Frassftioro v severni Italiji poročajo, da je tam bil izvoljen za župana domač župnik Lunardi, Ker pa italijanske postave prepovedujejo, da bi bil duhovnik župan, je bila izvolitev a_ nulirana in so potrebne nove volitve. Listnica .uredništva. Vransko. Hvala, že dobili od drugod. Dne 8. septembra t. L bo otvoritv „Slovenskega doma“ v Št liju, Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne poSiljatve. Narodna veletrgovska hiša Stermecki : O Dva dijaka Bprejme na stanovanje in hrano z dobro postrežbo po nizki ceni J. P. Šunko, Maribor, Kasinska ulica št. 2. _____________________114 Prodaja gozdov se vrši 18. in 19. avg. v Sockem pri Gornji Ponikvi. Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113 Nagrobne vence ■V v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš Goričar & Leskovšek, Celje trgovina a pisarniškimi potrebščinami itd. Na debelč iti drobno I Na debelo In drobno I Poslana s Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Dr. Th. Bergman, Maribor ordinira zopet od 9—10. ure predpoldne in od 2.-3. nre popoldne. csr-----------------------------*9 Cerkveni in sobni slikar in pleskar V Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse Štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 s Postrežba točna! :: :: :: Ceno nizke! Js m- Za obmejne Slovence! Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavarnje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognja pod najugodnejšimi pogoji. 42 MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Dragače se ne odgovori. Hiša s tremi stanovanji, vse v dobrem stanju, zraven hiše velik vrt, klet, studenec, se proda. Zgor. Radvanje 60, blizo Maribora. Učenec se sprejme pri Jos. Dnfek, medi čar in svečar Maribor. 120 nnnmnnmun Gostilno z dobrim prometom, ali kako večjo posestvo ob o-krajni cesti ali pri župni cerkvi v okraju Rogatec ali Šmarje želim kupiti. Naslov pope npravnistvo „Straže“. 117 Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor, Sofijin trg. 119 Tage za vagone, voze (mostne), centimalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kalab, tovarna za vage, Brno, Ziflenice Moravsko. slovanska obrt. Izborno vpeljano ;=: gostilno in mesarijo :=: v Brežicah daje koncem t. 1. v najem Anton Klanžer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo let izvrševal z najboljšim uspehom. V poštev ne pride samo stanovanje in o-brtorališče, ampak tudi vsa, v obe stroki spadajoča, obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tndi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. Ponudbe se sprejemajo do 1. novem-ra t. 1. Natančnejša pojasnila glede najemnine in glede vseh dragih podrobnosti zvejo se pri lastniku samem. 125 Anton Klanžer, krčmar in mesar v Brežicah» se kupijo najcenejši in 6 najboljši čevlji :: :: :: . Pri Štefan Strašeku 118 v Celju Kovačeva ulica. jRobert Diehl, žganjain Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater van Rebek, C?U® Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. novec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi erski konjak. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje". Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Edino narodno kamno- Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje". Stavbena in umetna kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih : : kamnov itd. ::: Brnšenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. : •: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih Naprava zidanih ali betoniranih :: ^rodbinskih grobišč (rakev).:: ::: vrst v vseh oblikah. : t: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: N .V.V.V.V.V.V V,V.V.l [ajboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne ■* mošnjičke, denarnice za natakarice m *■ natakarje. — Bogato sortirano zalogo :::::■* {usnjati!« garnitur* -M *■ S kakor tudi konjske oprave, opravo za jahanje mm ■B itd. priporoča. S Rudolf Novak: Maribor ■: ■ b- jermenar in sedlar Grajski trg. Samo Iastni izdelki. mmammammm"M ■ ■ Zahvala- >o CÖ J3 E o Z >co s “O > ÜS U) *3 &_ o M > Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva. Društvene znake v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailn. — Brc še, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah- graver Stanislav Mrkwicka Dunaj VII. Zieglergasse 67. ■k < O 0 Sl. & < 01 -s e OH pf < O 3 er "* CD N ■D S3 cx 3 O Slovenska trgovina v I samo Glavni trg štev. 19 priporoča p. [n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - - Postrežba točna in stroga solidna. :: :: :: Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Povodom svojega imenovanje arhidijakonom, slovesnosti benedikcije in cesarskega odlikovanja sem prejel od mnogih prijateljev in znancev toliko lepih voščil in častitk, da mi ni mogoče, se vsakemu posebej zahvaliti; zato se stem ginjenega srca vsem zahvaljujem, ter jim vse v obilni meri želim, kar jim služi v njih časni in večni blagor. Konjice, 29. avgusta 1910. 121 Frančišek Hrastelj. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Edina slovenska kisla voda, Tolsto vrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grln, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilca, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896. in na hi-gijenični razstavi na Dnnaju 1899. Naroča se pri oskrbnišbu folstovrške slatine, pošta Gnštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod leTolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108 sko kislo vodo. Sv. Petra nasip št. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. , = Načrte In proračune na razpolago. = Kdor? si hoče po ceni in dobro blago za jesen kopiti, naj se potrudi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino J. Ulaga Maribor Tegetthoffe % cesta 21. Postrežba točna in solidna. Cene najnižje. :: :: Cene najnižje. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar Maribor Tegethofova cesta 38 perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, or i. t. d., po najnižji ceni. rratnnfnnA slovenskimi ploščami, čistim in Ufi clIiiUlULltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. JVJLSTlBi (d OMJP OIPMIVJJL M priporocujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBbKl pravi Fix,AN~OK“ s kavnim, mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek. 52 Edina staj. narodna steklarska trgovina o na debelo in na drobno Franc Strupi s Celje g Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•» W Dosoiilnica t ) registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 6 Pok ojllnlea Im» «udi n» raapolog« «lam.fr hranilne noblratnlhe.