, V./"?"« 1311 JWTT'J ^v v Zed in j ene države bodo 105 let stara žena je umet-imele sto milijonov de- niča, zdravnica in ima ficita v letu 1931 mladega moža Washington, 23. junija. Za- Chicago, 23. junija. Potem ko kladniški tajnik Andrew Mellon je bila odsotna iz mesta nad 50 prerokuje, da bodo imele Zedi- let, je obiskala včeraj Mrs. Char-njene države koncem prihodnje- lotte Davenport tretjič mesto gai fiskalnega leta $100,000,000 Chicago. To je najbolj mar-deficita, in če se dohodninski da- kantna moderna stara ženska, Vek ne zviša, bo znašal deficit kar se jih nahaja na svetu. Sta-1 celo $180,000,000. Mellon je na- ra je 105 let, toda tako živahna slovil posebno pismo na predsed- in krepka, da jezdari vsak dan nika Hooverja, v katerem svari v hitrem teku živahnega, konja predsednika, naj ne podpiše no- kot bi bila dekle. Obenem je pri-ve postave, ki zvišuje pokojnino i poznana biljardna igralka in z veteranom ameriške armade. Ta uspehom slika z oljnimi ali vode-pokojnina bi znašala v prvem nimi barvami prav krasne slike, letu $102,000,000 novih stroš- ženska točno govori rusko, frankov, in tekom treh let bi se dvig- cosko nemško, špansko, poljsko nila za $225,000,000 na leto.: in angleško, ljubi moderno in Mellon pravi, da če bo kongres klasično poezijo ter prav rada skušal uveljaviti veteransko po- citira iz starinskih grških in la-kojnino, da bo na vsak način po- tinskih del. Poleg tega je tudi trebno, da se davek na dohodni- izvrstna pianistinja. Rojena je no zviša letos. Obenem prizna- bila v Petrogradu, v Rusiji, in | Va Mellon, da vlada v Zedinjenih j se je prvič omožila, ko je bila državah akutna gospodarska in stara 15 let. V svojem 16. letu Slast po denarju vodi dostikrat v zapore in sramoto Francija grozi z represali- Zrakoplov Southern Cross jami napram Ameriki na potu iz Irskega v trgovska kriza, katere vlada sicer sedaj še ne čuti, toda jo bo čutila koncem leta, ker od trgovine ne more pričakovati istih dohodkov kot običajno. Mellon obenem pa upa, da se bodo razmere v kratkem spremenile, in če se bodo, kot pravi Mellon, tedaj bo lahko priporočil prihod- je že postala vdova, in se je zopet poročila v 18. letu Pozneje je študirala medicino v Parizu in na Dunaju, ter je skušnjo z cdličnim uspehom prestala. Ko j je bila stara 37 let, je postala že i drugič vdova. Njen tretji mož, Wm. H. Davenport, je sedaj star 1 53 let, dočim jih ona šteje 105. | njemu zasedanju kongresa, da Ko je bila stara 90 let, je padla se davki znižajo. Andrew Mel- s konja, in si izbila tri zobe, ki Ion, tajnik zakladniškega oddel- ji še danes manjkajo. Pred dve-ka ameriške vlade, je poznan kot ma letoma je zgubila vid, ki se eden največjih denarnih in indu- ji je pa pred enim letom zopet atrijskih ekspertov v Ameriki, vrnil. In mlada starka kadi in —-o--| pije vino in žganje ter je sploh Pobegnil iz blaznice, ubil kos,vsaki moderni mladenki. pet oseb New Haven, Ct., 23. junija. Raymond Spang, blaznik, je pobegnil včeraj z tukaj šne blaznice. Podal se je na dom svoje di •uzine, in očividno popolnoma miren, je peljal svojo ženo in svoje štiri otroke na vrh bližnjega hriba. Ko so se nahajali zgo-*ej, je pahnil svojo ženo in vse štiri otroke v prepad, 400 čevljev globoko. Potem je pa sam glede visoke colnine Paris, 22. junija. Francoska Zedinjene države Na krovu zrakoplova Souther vlada je izjavila potom svojega Cross, na morju, v torek, 24. trgovinskega ministra, da se bo-! j unij a. Ob 1:31 je kapitan do normalne razmere, kar se ti- Charles Kingsford-Smith poslal če ekonomije, spremeniti, radi j radio, da zrakoplov dobro delu-nove colninske postave, katero .je, le da so močni nasprotni veje predsednik Hoover podpisal te i trovi. Kingsford-Smith je na-dni. Trgovinski minister je spo- menjen iz Irskega v New York, ročil javnosti, da francoska via- Zrakcplovec je poznan kot preda študira novo ameriško colnin- komorski letalec, kajti pred dve-jsko postavo, in na podlagi te pre-j ma letoma je pijul iz New Yorka ! iskave bo Francija sklenila, ka- preko Havajskega otočja v Av-ko se bo v bodočnosti ravnala stralijo. S seboj na krovu ima napram Zedinjenim državam, pomožnega pilota, radio opera-j Francija bo na vsak način za- torja in navigatorja. Vsegasku-htevala, da se colnina za franco-; pa j se nahajajo štirje možje na ske produkte, ki se uvažajo v krovu. Nad 10,000 oseb se je Ameriko, zniža, in ako ne, bo j zbralo v Port Marnock, odkoder Francija postavila enako visoko se je pričel polet ob 10:27 zvečer ali višjo colnino kot jo ima Ame- po clevelandskem času, v ponde-rika. Je rekel francoski trgovin- ljek. Kingsford-Smith je oblju-ski minister: Dvoje je mogoče, bil svoji nevesti, da je to. njegov potem ko bo francoska vlada j zadnji večji polet. V New Yorku protestirala pri ameriški. Ali se se ga pričakuje v sredo zjutraj, bodo Zedinjene države podale in -o- nam ugodile, ali pa bodo zavrni- Je ^ svojega sina in sale našo zahtevo. Nadalje se po- j i roča, da je mehikanska vlada t„„i,„„ . . . . , , , ., , . „ Jacksonville, Florida, 22. ju- izdala svarilo memkanskim far- • • , . . , , , , , . v... .. nija. Louis Weiss, star 54 let, marjem, da prenehajo pošiljati • , v , . , ' . . ' . . j v Je danes vrgel svojega 15 let zelenjavo v Zedinjene države, • , , , . , , . , , , ... ' starega srna v kopalno banjo, ker slednja ne bo mogla biti pro- , • . , v , . , ... . 6 F kjer je držal sina toliko časa Počitnice so tu, otroci so v vodi, in dva sta že utonila Pravi, da ne bo več ubijal ljudi New York, 22. junija. Policija v tem mestu je dobila pismo od mladega, nepoznanega morilca, ki je tekom zadnjih 10 dni Tisoče šolskih otrok je zapu-ubil tri moške, katere je dobil v i stilo svoje šole pretekli teden, družbi' poročenih žensk. V svo- in naše mamice bodo imele po]_ jem pismu pravi, da on zastopa; no skrbi za svoje malčke tekom Rusijo, da je njen tajni agent,! počitnic. Seveda, tupatam se ... .. . _ . . 1 znan P°d imenom "Rdeči ruski sinkoti izmuznej0 iz doma, po-«kočli za njimi. Otroci niso ve- demant." Piše nadalje, da je iz- hajkujejo po ulicah( gredo v par_ deli, da je oce pobegnil iz blazni- ( vrgil 9VOjo misijo v Ameriki, da ke, gredo ribarit ali pa kopati ce,pac Ra so mislih, da je postal je dobil dokumente, katere je j se. Inker ne pazijo dovolj -zdrav m se vrnil domov, zato so | iskal, in da se vrača z zrakoplo- otroci so otroci — pa se pripeti *u radi sledili. In drugi dan bo ! VOm v Rusijo. Očividno je ta.nesreča, radi katere potem po-0troci nameravali prirediti oce- morilec tudi norec. j stane marsikaitere matere rosno lu družinski piknik! --. , r\ i •! 1 • in solzno oko. Ena prvih ne- Uuhoven utonil, ko je re- Avto žrtve I sreč v letošnji kopalni sezoni se Šil dve dekleti j Do nedelje je bilo v Clevelan- j je pripetila preteklo nedeljo, ko Montreal, Canada, 22. junija, j du tekom letošnjega leta ubitih je vtonil v Erie jezeru 9 letni ftev. Raymond Cloran, jezuit, že 120 oseb od avtomobilov, do- Stanley Borras, 1567 E. 43rd St. Prefekt tukajšnjega kolegija, je i čim je znašalo število žrtev vigej je s tovariši k jezeru v bli-danes utonil v St. Lawrence re- istem času lanskega leta le 101. ^ini 40. ceste, in ko je stopil v ki, potem ko je rešil dvoje mla- Povsod napredek! V0d0( da se 0hiad{( je že zginil iz dih deklet iz reke, ki sta se po- j y bolnico površja. Njegov brat Vernon je 8-Pljali. V Women's bolnico se je poda- skočil takoj za njim v vodo, da bi ga rešil smrti, toda je dečko pri tem skoro sam utonil, in so ga drugi le s težavo rešili. Pogreb 9 letnega Stanleya se vrši danes zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons. Stanley zapušča tu starše, tri V16 urah po zraku iz New Yorka do glavnega mesta Mehike Mexico City, 22. junija. Polkovnik Roberto Fierro, armadni mehikanski zrakoplovec, je dobil sijajen sprejem v tem mestu, potem ko je poletel, kot Lindbergh pred dvema letoma, iz New Yorka v glavno mesto Mehike. Za vožnjo je uporabil .16 Nad tisoč oseb navzočih, ko so linčali na jugu sirotnega zamorca dana radi visoke colnine, ki se i , , , . , , . . . , , M ... pod vodo, da je bil mrtev, nakar bo zahtevala od Mehikancev. • . . , ,,. „ , .... v. . c, , i je samemu sebi pognal kroglja Enako je tudi z zivmo. Slaba , - , . , ....... T, , v glavo Sin je bil od rojstva novica prihaja tudi iz Kanade. , . . , T. , , , , . .. -hrom m si sam ni mogel poma- Kanadska vlada .se pripravna,: ,- 0 . , . . ,.r , , , .v , • -v, gati. Svoje dni je bil oče zelo da zviša colni.no na ameriške' ,, . „ .... , , , j v. , .v , , navezan na sina. Sorodniki pra-: produkte, dočim bo zmzala col- •• , . y . , , ' , . .. ... vijo, da je žrtvoval nad $40,000 nino na blago, ki prihaja iz An- ■ . , ., , ; ... T T. , . .. ... pri raznih zdravnikih, da mu glije. In Kanada je naibolisa v , , , , , „ , , . . . ; pomagajo k zdravju, toda ko je odjemalka blaga, izdelanega v , , •'. . , v , videl, da vse me ne pomaga, je Zedinjenih državah. , , , . storil obupno dejanje. -o- Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je po kratki Zgubimo šerifa? i, , . , -. T, V sredo bodo nasprotniki na- bolezni preminula Mary Perme,;. . tI ,, ..... , orf . . . . v J nr. ' i sega šerifa Hanrattya vložili pri stara 27 let, stanujoča na 995 L, Union, South Carolina, 23. Maud st<( blizu stblair Ave. iniComrao» P,eas sodni^ "ad tisoi lina, je bil danes linčan od divje j PrG"d poroko seje pisala Tisovec.1 njegOVega Urada" Glasom posta" j unij a. Dan Jenkins, zamorec, 79ceste' Tu zapušča soproga. ^ Grdina se vrne ^edal motor na njih zrakoplovu, Kot poroča iz zapada se vrne sta se vozila 60 čevljev viso- Mr Anton Grdina, glavni pred- brate in dve sestrici- Druga žr-J kl se"aha" 'eze™' ko, se * ^ln, v katerem vili rdečo zastavo. 200 polici- na P°tu v Sherman Texas, so se vozili prevrnil in je mladi •tov je planilo proti maloštevil- kfr mia organizacija Woodmen Perry utonil prej, predno so mu »im osebam na trgu Aretirali i darovanje glede graditve doma ; m0gh pomagati. H« e : za ostarele člane m za sirote. - So 5 oseb. __i Mr. Anton Zbašnik Pozdrav iz Ljubljane V nedeljo in v pondeljek se je Prijateljske pozdrave pošilja mudil v Clevelandu po uradnih i2 Ljubljane gospa Pavla Lov- poslih Mr. Anton Zbašnik, glavni predsednik Jugoslovanske Katoliške Jednote. Dobrodošel! toma kje ustavil. Nad 100,000 oseb se je nahajalo na zrakoplo-vnem polju, ko je Fieror dospel tja. 3,000 vojakov je skrbelo za red. Ljudje so bili zlasti navdušeni, ker jee Mehikanec Fierro prej prišel iz New Yorka v Mexico City kot Lindbergh. Dočim je Lindbergha vzelo 27 ur za vožnjo, jo je Fierro skončal v 16 urah in pol. Razdalja med New Yorkom in Mexico City znaša 2,200 milj po zraku. S seboj je imel Fierro enega mehanika, dočim jo bil Lindbergh sam. Zrakoplov, katerega je vodil Fierro je istega modela kot ga je rabil Col. Lindbergh pri svojem preko-oceanskem poletu. Ko je Fierro dospel na zrako-plovno polje v mehikanskem glavnem mestu, bi se skoro ponesrečil. Sam predsednik republike (je prišel na lice mesta, da pozdravi drznega zrakoplovca. da sta bili napadeni od zamorca, so se začeli zbirati ljudje in Bila je rojena v Clevelandu. . v, . , »v, , ma, ko se vložijo podpisi, docim Bila je clanica dr. sv. Ane št. 4 , .. , , „ on , . ~ . . , ,, .. „ , , i mora sodni ja tekom 30 dm po-S. D. Z. m dr. Marne Magdale- „ • ,, , . t/ o t^ t ti •, • izneje odločiti, ako je suspenzija ne st. 162 K S. K. J. Ranjka je Veljayna aH ne puritand ima. pri delu padla in se poskodova-; j() pik{> na ^ kej. dovo]U la tako, da je za pogodbami j konjgke dirke umrla. Njen pogreb se vrsi v . iskati zamorca. Dekleti sta po- getrtek zjutraj pod vodstvom Hinjske tare dan vedali, da sta korakali po cesti, j Jos žele ^ Sons. Naj bo ranjki To bo v nedeljo 29. junija. ko ju je srečal zamorec Jenkins, mirna rodna zemlja, preostalim 81 ro-,akl' kl Pohajajo iz Hi-ki ju je prisilil, da sta se usta- Lorddnik<>m pa na.še iskreno so- nja in okolice v stari domovini, vili, ker je držal revolver v roki. j žajje, se bodo zbrali na ta dan v Maple Dočim je zamorec storil silo naj- ' Naa-ra(ien «0fer ; Heights, kjer bodo praznovali prvo mlajši ženski, je slednja; Robert Gordon iz Cleveland^ ! "žegnan'e" kot se to godi v stari takoj potem pobegnila, dočim je; je še, pred šestimi leti v Texa;. j domovini. Igral bo priljubljeni zamorec se polotil starejše ženske. Mlajša je poklicala na po- kjer se je učil zrakoplovstva. I Radarjev kvartet, in vse drugo Obenem je dobil službo kot šo- b0 P° dt>maef- ^ bo sla- ^etova, ki nam piše, kako se je Segla s Primožem Kogojem. Zgodnja ura Dobro poznana radio postaja v Clevelandu WHK bo začela razpošiljati, godbo in drugo od jutri naprej že ob 6:30 zjutraj namesto ob 7. uri. Pozabljena suknja Na pikniku društva "Bled," št. 20 S. D. Z., ki se je vršil v nedeljo 1. junija, je nekdo pozabil svojo suknjo. Suknja se je našla in se nahaja sedaj na 3549 E. 81st St., ako se zglasi pravi lastnik. Mary Cimperman V pondeljek večer je preminula Mary Cimperman, 15705 Saranac Rd. Več jutri. * španski kralj je obsikal v Parizu bivšega diktatorja de Alba. moč svojega brata, ki se je na- fer pri neki Mrs Hm> ki je te;bo vreme, se bo šlo pa pod stre-hajal v bližini, toda zamorec je (jnj y Texasu umrla. Včerai jeiho' kjer bo ravno tako Priietno-streljal na njega. Kmalu potem dobn Gordon brzojavko, da mu : Prijatelji so že sedaj prav vljud-se je zbrala ogromna množica h Mrs Hm zapustiia $io,000,!1,0 vabljeni, naroda, ki je poiskala zamorca ke„ ge -e vestno držal svojega| Listnica uredništva in ga linčala. V zamorca je stre- i pogla Gordon je bil že eno leto 1 J. V. Lastnik hiše je odgovo-ljalo kakih 200 oseb s puškami brez deia ren za vse, kar se godi v njego- in je bilo truplo tako preluknja- ' j^vi ^^ narogn]jtj vi hiši, torej tudi v vašem slu-no, da ni bilo za spoznati. Pretekli teden so se naročili j 11 • — A- K- Pritožujete se, da ----na "Ameriško Domovino," slo-,vam sosedje ne dajo miru. V Smrtna kosa venski dnevnik, sledeči naši -lučaju 'morete le dvojno nare- Preteklo nedeljo je umrl Jack ljudje: Geo. Poje, Ignac Perko, diti: Pobogajte se s sosedi in Kovač, star 55 let, stanujoč na Bedford, Ohio, Frank Margole, Postanite prijatelji, ali pa pro-1471 E. 173rd St. Bolehal je šti- Jugoslavija, Mr. Francek in sitt> policijo, da vam pomaga, ri mesece. Ranjki je bil rojen v j Andrej žnidaršič. Vsem našim storili prvo. bližini Iga pri Ljubljani. Zapu-; novim prijateljem in naročni- Obstreljen od roparja šča ženo Mary in tri otroke, Leo, j kom naj gre prav iskrena za- [ Stanley Hausner, 9905 Par-star 15 let, ter dvojčka Mary in hvala. melle Ave- se ie včeraj spreha- William, poleg tega pa zapušča "Cindsrslla Jane" 'al p° Wade parku, ko ga je tudi brata Franka. Ranjki je bil Naša pomožna urednica an- ustavil ropar z revolverjem. Ro-član dr. Naprej -št. 5 S. N. P. J. | gleške strani, Miss Frances Ku-jPar je bil skrit za nekim dreve-in društva Maccabees. Pogreb' rent, alias Cinderella Jane, se som. Potem ko mu je ropar od-se vrši v sredo zjutraj ob 8:30'nahaja v Chicagi, kjer zbira nesel uro, prstan in $22.00 v go-iz hiše žalosti, pod vodstvom A. gradivo. Pravi, da časnikar- tovini, ga je nevarno obstrelil Grdina & Sons. Naj bo ranjke- jskim poročevalcem ni dobro biti v nogo. mu lahka ameriška zemlja, pre- v Chicagi, ker jih gangeži stre-1 * V Detroitu je nekdo odpeljal ostalim sorodnikom pa' našejljajo, in zato hvali Boga, ker sejtruk, na katerem je bilo kosilo .iskreno sožalje! j mi nahajamo v Clevelandu. ! za 500 sirotnih otrok. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 147. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 24th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXX1I. AMERIŠKA DOMOVINA' (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBWBFAMQI Published dally except Sundays and Holidays M £a Anartko, mIo lato NAROČNINA: —Ii.il i Za CIaTalan«, »o loitt, eelo isto 97.00 —n.M I >a Dlmtaa«, 90 »oM. pol leta $3.80 Za Cleveland po ramaialclb: celo leto 96.50; pol leta 9S.00 Za Irropo ln Kanado Je Ista cena kot ta Cleveland po poitL Posamema itevllka • cente. Vsa pisma, dopise ln denarne poMlJatr« naslovita: Amerlika Domovina, _6117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 9831._ J AMIS DXBBVIC and LOUIS J. PERO. * altom and Publishers _a_ ■ntered as second class matter January 6th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, undnr the Act of March 9rd, 1979. No. 147. Tue. June 24th, '30. Iz šole življenja. V davnih časih je bil v resnici vsak posamezen človek svoje sreče gospodar, ali svoje sreče kovač. Narava ni obdarila vseh ljudi z enakimi zmožnostmi, in oni, ki so podedovali od narave manj zmožnosti, so neprestano trpeli, do-čim so oni, ki so bili bistrega uma in nadarjeni, gospodarili svojim zapuščenim sorojakom. O kaki demokraciji tedaj sploh ni bilo govora. Povsod je vladala pravica močnejšega. Slabiči so trpeli, močni so gospodovali. Močni in razumni moški so s silo jemali-krasne ženske, a slabiči so sprejemali ostanke. In slabiči se niso nikdar spomnili, da če .se združijo, da lahko premagajo manjšino močnejših, kajti slabičev je bilo vedno desetkrat! toliko kot močnih, pa znali niso kako in kaj. Toda sčasoma so ljudje napredovali, ljudem se je dala prilika, da pridejo naprej. Ustanovile so se šole. In šola je spremenila svetovni kulturni položaj. Slabič kot modrijan sta dobila lahko v šoli enako znanje, enake pogoje za napredek. In vsakomur je znano, da duševna znanost je mnoge več vredna kot pa največja surova telesna sila. Tedaj so se pa začeli .zopet drugi časi. Včasih so bili slabiči podložni močnejšim, toda, ko so nastale šole, ko se je širila izobrazba, tedaj so velikani podlegli slabičem, ako so bili velikani neizobraženi in slabiči po telesu bogati na duhu. Odtedaj se je začel pregovor, da je pero močnejše od meča. IKolikor je moderno znanje in izobrazba prinesla ljudem koristi in dobrot, pa je prinesla s seboj tudi svoja zla in krivico. In to nas navaja, da se neprestano trudimo, da izpopolnjujemo ta svet. Popolnega ga ne bomo naredili, toda mnogo boljšega kot je sedaj, pa vedno lahko. Eden ali drugi izmed vas mogoče ni imel prilike v življenju, da bi se izobrazil kot bi se moral ali kot je mogoče želel. Ako ni že z eno nogo v grobu, ima še vedno priliko, da doprinese to, kar je v rani mladosti mogoče izgubil. Zlasti v Ameriki se nudi vsakomur brez izjeme vsa prilika, da napreduje, da se uči in gleda za boljšo bodočnost. Imeli smo te dni slučaj nekega policista v Bostonu, ki je hodil 18 let po petkrat na teden v večerno šolo, in je končno dosegel, da je z odličnim uspehom prestal skušnjo za odvet-rika. Njegov slučaj je izzval tako začudenje in zanimanje, da komaj ko je postal odvetnik, je dobil že od vseh strani ponudbe, da zastopa tega ali onega pred sodnijo. To se pravi vztrajnost in trdna volja, in če je le mogoče', z vztrajnostjo in trdno voljo dosežete vse na svetu. Kakor hitro ste prepričani, da imate pravo idejo, držite se je, izpopohiujte se, vztrajajte, nikar ne pustite, da omagate, vedno naprej, in dosegli boste svoj cilj. Dandanes nima nihče na svetu pravice, da bi bil neumen. Vsakomur je na prosto dano, da se izobrazi do skrajnosti. Večerne šole za pouk v tej ali oni industriji, stroki, obrti ali znanju, so v Ameriki zastonj na razpolago vsem, ki se le hočejo oprijeti enake prilike. Kdor pa seveda zanemarja enako priliko, takemu ni za pomagati, in tak bo ostal edno zadaj za svojimi rojaki. Zato pa, prijatelji in prijateljice, mislite, učite se, napredujte z učenjem, da ne boste samo samim sebi koristili za boljše življenje in napredek, pač pa da boste tudi kaj prispevali k splošnosti, k napredku svojega bližnjega in vsega naroda. Predvsem: berite dober časopis, ki je vaš učitelj in zvest vodnik v vsakem slučaju. GOSPODINJSKI KLUB SLOVENSKEGA NARO DNEGA DOMA NA 80. CESTI V NEWBIJRGU Kenmore, O.—Prosim, priobčite ta moj dopis, oziroma zahvalo v vašem cenjenem listu. Dolžna sem zahvalo spodaj podpisanim, ker so meni in mojemu soprogu napravili surprise party ob priliki 29 letnice najine poroke, v soboto večer dne 7. junija, in nama prinesli krasna darila. V prvi vrsti se morava zahvaliti najinim otrokom: Mary, Tonetu, Margaret in Franku, ki so spomnili in naju počastili. Nadalje se zahvaljujeva sorodnikom, znancem in prijateljem iz Clevelanda: Mr. in Mrs. Tomažin, Mr. in Mrs. Evans, Mr. in Mrs. Lah, Mr. in Mrs. T. Lunder, Mr. in Mrs. S. Lunder, Mr. John Peterlin, Miss Eva Peterlin, Miss Mary Peterlin, Miss Alice Belinger, Miss Mary Smith in Mrs. Mary Vidmar. Nadalje najlepša hvala sledečim Kenmorčanom: Mr. in Mrs. John Obreza, Mrs. Mary Valant, Mrs. Mary Pucel, Mr. in Mrs. A. School, Mr. in Mrs. J. Mayer, Mr. in Mrs. J. Golec, Mr. in Mrs. F. Kocjančič, Mr. Anton Štru-kel iz Barbertona, Mr. in Mrs. Anton Petrick i z Barbertona, Mr. in Mrs. Anton Sterle, Mrs, Josipina Praznik. Nadalje družini John Repa-sky, Smulo Block, Kenmore, O., telefon: Main 2926, Mr. in Mrs. S. Smulo, Mr. in Mrs. H. Smulo, kakor tudi Mr. Louis Valan-tu starejšemu in mlajšemu in F. Tomšiču za fino godbo. Lepa" hvala Mr. in Mrs. Mešer, Mr. Martin Ložer in Antonu Obreza za njih požrtvovalnost pri postrežbi gostov. Ako se je kako ime pomotoma izpustilo, ali pozabilo, prosiva oproščen.ja. še enkrat prav iskrena hvala vsem skupaj in vam kličeva: pozdravljeni! Mr. in Mrs. Patrick, 29 S. Manchester Rd., Kenmore, O. -o- * Generalni boljševiški kongres se otvori 25. junija. Ti presneta štorklja! Te dni je neka ženska iz Stražgoncev šla iskat pomoči v mariborsko bolnišnico. Pa se je zgodilo, da je na postaji Pragersko potrkala na okno vagona poredna štorklja. Sopotnice so bile v zadregi. G. restavrater Majcen, ki ni izgubil prisotnosti duha, je odredil, da so prenesli prizadeto žensko v eno njegovih tujskih sob. Kmalu je prijokal na svet krepak in zdrav fantič. Bolnica je ostala v oskrbi gospe re-stavraterke, hvaležna dobrosrčnim ljudem. Ko je šel streljat kragulje, se je Novak Alojzij iz Hirij spodtaknil ob kamen in padel, pri čemer se je sprožila puška, j Obstrelil si je desno koleno in se I nevarno poškodoval. Angleški kralj pride na Bled? "češko Slovo" poroča, da pride angleški kralj Jurij na letovišče na Bled kot gost Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kobiličja nadloga. V okoliških krajih se je v mostarskem okraju pojavilo nenavadno veliko kobilic, ki so pokrile velike ploščine zemljišč. Kobilice so napadle tudi okolico Podgorice, takozvano Kemotsko polje, ki meri okrog 12.000 ha. Stoletnico rojstva pisatelja Janeza Trdine so praznovali 1. .junija v njegovem rojstnem kraju, v Mengšu, kjer so odkrili ta dan spominsko ploščo. Slavnosti so prisostvovali poleg domače-jga ljudstva tudi mnogi drugi odlični možje. Govorili so gosp j prof. Mazovec, notar dr. Hudo-vernik, knjižničar dr. Rus in nazadnje okrajni glavar dr. Ogrin, ki so vsi stavili odličnega slovenskega pisatelja in njegove zaslu ge za slovenski narod. Za 50 odstotkov se rodi več j dečkov kot deklic v vojvodinskem Vršacu. 20,000 dolarjev je ponujal italijasski odvetnik dr. Hugo I Polli. privatnemu uradniku Hru-j bijanu v Novem sadu za S trad i-; vanijeve gosli. Uradnik je ponudbo odklonil, ker upa dobiti v Ameriki za dragocene gosli še i večji znesek. 20 velikih lokomotiv za brzo-j vlake je naročilo prometno mi-i nistrstvo na račun vojne odškodnine v Nemčiji. Porabili jih bodo na ozkotirnih progah Bel-grad—Dubrovnik in Brod—Sarajevo. Novo slovensko gostilno je odprl v Belgradu g. Janez Tol-minec. Krava je vrgla na tla in smrtno pobodla v trebuh 65; letnega posestnika Petra škrablil ; iz Podvrha pri Braslovčah. Električni tok je šinil skozi telo 18 letnemu ključavničarju Adolfu Dolencu v Jugočeški to- varni v Kranju. Zdravnik je zama,nj poizkušal z umetnim dihanjem. Mladenič je umrl. Umrl je dne 31. maja 11a Duplici pri Kamniku Ivan Osolin. posestnik. Mačka v mlinskem kolesu. V nekem mlinu v Bajmeku v Vojvodini se je pripetilo te dni sledeče: Ko je začelo mlinsko kolo (3 m v premeru) obratovati, so zapazili mačko, ki 111 mogla več iz vrtečega se kolesa. Celih 56 ur je prebila v kolesu in tako prepotovala 3,426 km. Ko so obrat ustavili, so mačko vzeli iz kolesa. Uboga žival je bila še živa. Strašna toča nad Višnjo goro. Po hladnih zadnjih majni-kovih dneh je nenadoma nastopilo pravo žgoče poletje. Veselili smo se solnčnega vremena, da na polju pohitimo z zaostalim delom Košnja se je že pričela in veselili smo se, da bo letošnja letina vsestransko dobra. Današnji dan pa je bil usoden za vso našo faro in okolico. Že dopoldne so se kupičili oblaki, vendar pa so se proti poldnevu raz-kropčili. > Popoldne, okrog dveh se je pa nenadoma zoblačilo, parkrat ostro zabliskalo in treščilo, temni težki oblaki so padli proti zemlji, padle so prve kaplje dežja pomešane z ledenim zrnjem. Nato pa se je usula suha toča, debela kot najdebelejši orehi, ki je v dobrih osmih- minutah uničila popolnoma vse. žito po polju v najlepšem cvetju in rasti .je uničeno. Krompir, fižol, zlasti slednji tudi uničena. Detelja, travniki uničeni. Sadja, nekaj je še kazalo, ne bo nič. Koliko je pa sam naliv škodoval! Voda, hudourniki, je drla po polju in travnikih, odnašala s seboj prst, kamenje in druge sadeže, vmes pa celi kupi in nasipi toče. Po nekod je ležala toča do 40 cm visoko. Strašen je pogled v dolini in po hribih. Kakor pozimi vse pokrito in pobeljeno od toče. Razbita strešna opeka, zdrobljena okna, okleščeno drevje, stolčeno polje, jarki naježeni s točo, pogled tako žalosten, da ljudje opravičeno solznih oči gledajo uničen up svojega dela in znoja.. Še strašna nevihta s točo leta 1927. ni pozabljena. Komaj so si ljudje nekoliko opomogli, pa zopet ta strašen udarec. S skrbjo in s strahom gleda kmet s bodočnost. Kašče so prazne. Za letos je že požela in zmlalila toča. V kašče pa ne bo spraviti nič. * Spomenik postavijo bivšemu predsedniku Taftu v Manili. (Konec.) * Cena kanadskemu pivu se je podražila. 60-letnico je praznoval 30. maja mons. Ivan Koršič, bivši kobariški dekan. Občinski načelnik v Bovcu Giuseppe Cogoli je bil obsojen radi poneverbe v škodo občine na 1 leto in 4 mesece ječe. Pri-zivno sodišče mu je znižalo kazen na 4 mesece. Koliko občinskih načelnikov bi moralo pred sodišče! Nove aretacije. Pri Sv. Ivanu v Trstu so bili aretirani Vlado Jaklič, Josip Kolarič in Milka Zafredova, gostilničarjeva hčerka. Jaklič in Zafredova sta ostala v zaporu nekaj dni, nakar ju je policija izpustila. Kolariča pa še vedno ni na svetlo. Aretiran-ce spravlja policija v zvezo s Tr-žačani, ki so obdolženi napada na "Popolo di Trieste." Stanovanjska kriza v Trstu. Dne 1. julija se po vsej Italiji uvede svobodna kupčija s stanovanji in vse omejitve bodisi glede izgona ali višine najemnine se odpravijo. V Trstu so hišni gospodar j i zvišali na j emnine povprečno okoli 25%. Zelo se pogrešajo manjša stanovanja, ker silijo ljudje radi visokih najemnin iz velikih v manjša stanovanja. Stanovanj z več kot štirimi sobami pa je v Trstu že preveč. Najemnine takšnih stanovanj so celo padle in danes lahko dobiš stanovanje s štirimi sobami v novi hiši za 6,000 lir, medtem ko je še nedavno stalo 8,000 lir. V Trstu živi danes okoli 250,000 ljudi. Med te je všteto tudi vojaštvo, ki šteje s finančnimi stražniki vred okoli 8,000 mož. Mesto je torej prav tako obljudeno kakor pred vojno. S padanjem pristaniškega prometa pada tudi povprečno bogastvo Tržačanov. Malo je več gospodov, ki bi si lahko privoščili le količkaj luksuzno stanovanje. Če pomislimo, da je pro-|met v pristanišču padel pribli-1 žno 20^ in da živi v mestu še vedno toliko ljudi kot pred vojno, lahko trdimo, da je "standard of life" v Trstu padel prav za toliko. V Pod gradu se je nastanil poseben policijski komisar, ki razpolaga z "letečo četo" (squad-ra volante) karabinerjev in z detektivi. Karabinerji stalno krožijo po okolici. Dežela je pod strogim nadzorstvom. Amerikanci se vračajo. Iz Argentine se je v zadnjem času vrnilo več kmetov s Krasa in slovenske Istre, ki so odšli v svet \ pred dobrim letom. V Ameriki niso mogli več živeti radi slabih gospodarskih in socijalnih -raz-imer. Vsi tožijo, da tudi v mo-j ralnem pogledu ni nič prida tam dol. V Tomaževici na Krasu so blagoslovili nove zvonove. — V Divači imajo že šest mesecev električno luč. — Pogorela je žagarjeva žaga na Bujah pri Košani. — V Medani je umrl posestnik Jožef Cukjati. — 100 Nemcev je obiskalo te dni v Tolminu vojaške grobove. — V Zadlogu pri črnem vrhu je umrl Anton Rupnik, po dom. Cigale, oče g. župnika Karla v št. Lam-pertu nad Litijo. — V Ažbi so pokopali 91 letno Katarino Ber-lot. — Od mrtvouda zadeta je preminula v Vratih pri čepova-nu Marija Maver, roj. Bratuž. -o- HOJA IN DRŽA Pravilna hoja in drža sta za celotni utis človeške zunanjosti odločilnega pomena. Napake se dajo kasneje le težko odpraviti, zato je dolžnost vzgojiteljev, da že pri otrocih skrbno pazijo, da se navadijo pravilne hoje in drže. Vsekakor se da tudi v poznejši dobi s trdno voljo marsikaj doseči. Sredstva so sport in primerno obuvalo. V premajhnih, pa tudi v prevelikih čevljih je lepa, prožna hoja in drža nemogoča. Pravo zlo so previsoke pete, ki jemljejo telesu oporo in povzročajo negotovo hojo. Lega noge v takih čevljih je protinaravna, kite so neenakomerno napete, ■y Ce verjamete, al' pa ne Hotel sem Jožeta spraviti na pravo pot, pa ga še enkrat sunem v koleno, kar je pa Jože napek tolmačil in je naglo vzel za dve oktavi višje, toda ravno isto pesem. Ni kazalo drugega, da sem jo hitro mahnil čez, ker basovi so že v vsej svoji gloriji pritiskali, da se je kar porč tresel. Ne vem, kako bi jo bil izdelal, da ni še dohtar prijel čez in tako smo jo odpeli do konca z božjo in našo pomočjo. Dohtar je bil res iznenaden. Povedal sicer ni, ali je bil očaran, ali razočaran in ga po tem tudi vprašali nismo. Knaus je stopil naprej in je v lepih in izbranih besedah izrazil soža-lje dohtarju nad njegovo petdesetletnico. Parkrat se mu je ustavilo, pa dohtar je imel potrpljenje in ga je poslušal do konca. Ob koncu govora, mu je Jerneje izročil šopek, ki ga je dohtar sprejel s kislim obrazom, kar ni na nas, kolednike, napravilo nobenega slabega utiša. Povabil nas je v hišo i" gospa nam je v naglici napravila izboren prigrizek. No, in potem smo še marsikatero urezali. Knaus, ki je družinski oče in ki ve, kaj se spodobi in kaj ne, nas je lepo opominjal, naj pojemo potiho, ker otroci spe. Upoštevali smo njegove očetovske besede, dokler ni začel ubirati svoje viže ohajčan. Predno smo zapeli dobre tri pesmi, pa je bila ura tri zjutraj. Jakšič je rekel, da gre domov in ker je vozil Knaus11 in Verbiča, sta se morala tudi ta dva odpraviti. Paulin je tudi rekel, da mora odriniti' Breskvar je pa rekel, da on ne bo hodil ponoči domov, černu1* sva midva z Jožetom soglasni potrdila. Je namreč čisto vS°" eno, če pride človek domov, treh, petih ali ob sedmih zju' traj. Doma je ropot vseen0' človek ima pa le več lepe za" bave, če je dlje v druščini. Ostali smo še pri dohtariu toliko časa, da je zmanjka'0 ohajčana, potem smo šli pa Jožetov dom, da zaključim0 slavnost po pravilih in pai"a" grafih, kakor se to spodobi. ker smo bili že na takem potU' da smo peli podoknice, smo P3 še eno zapeli Mrs. Zalokar, k1 se ji je lepo petje tako dopadlo-da nas je nagradila s tem, d3 je zlila na nas kvort vode. DaSl smo jako skromni, vendar smd tako pohvalo hvaležno odkl°' delo mečnih mišic je onemogo- nili in smo J° hitro odkurili čeno, kar vse seveda onemogo-čuje dolgotrajno hojo. Mnogo resnejša pa je škoda, ki jo povzroča taka okrnjena hoja in drža v notranjih organih nosilk. Vsak zdravnik bo potrdil, da mnogo ženskih bolezni izvira odtod. Neredko pa vpliva na hojo in držo tudi dušno stanje, ža- kuhinjo. Vendar je tudi t* podoknica storila nekaj dobi'0' ga, ker Mrs. Zalokar je pr$lžl doli k nam in je nam pričel*1 kuhati črno kavo. Devetkrat.!0 je morala skuhati in devetki"11 smo jo spili prav vso. Proti jutru je od nekod P1' šel k nam še prijatelj Vodnih" ki je rekel, da ga črviči in mu dali nekaj arcnij, in kmal lost, skrbi in težko delo se take j za njim jo priseka pa še VeSe" vidno izražajo tudi v hoji in j lov France. Na, pa naj gre drži kakor v obrazu, zdravnik j vek potem domov! Vesel, ki -J spozna bolezen mnogokrat že 1 bil vesele in dobre volje, J° po teh zunanjih znakih. predlagal, naj bi se zdajle Pc Pri hoji je treba paziti na ljali v Kanado, ker smo rav*1 troje: prvič mora gibanje pre- vsi skupaj. Lepa misel, ki »al1 mikajočih se nog izvirati iz je zbudila srčne želje p° kolkov in ne iz kolen; drugič brem kanadskem pivu, i" še vedno najbolj velja staro vo- smo bili pripravljeni, da se k^, jaško povelje: prsi ven, trebuh takoj odpeljamo, da nam notri — in tretjič se je treba vsega veselja podrla Mrs. pri'vsaki stopinji najprej s pr- lokar, ki je rekla (bolj P1' "Nikam ° do; vsi ni oti sti dotakniti tal in se šele potem Jožetu obrnjena) ': , spustiti na-celo nogo. Hoja iz- ne boste šli, spat se spravite ključno po prstih je zelo zdrava j Pametne, odkritosrčne i« ^ in se po njej noga lepo obli- menljive besede, ki so vpl^ ^ kuje, vendar za na. cesto ni pri- na naše vroče duše, kako1 merna; pač pa je prav, da do- jih polil z mrzlo vodo . • * ma čim več hodimo po prstih. potem smo se odpeljali. Pa Seveda pa je gotovo, da ima v Kanado, ampak spat. slednjič vsak človek — naj že j hodi pravilno ali ne — svpjo lastno hojo, ki se sklada z vso , "razvedrilo," in vpraša. njegovo osebnostjo. Ti poseb- Francek, kaj stori oče, ko P1 nosti hoje ni delati sile in se'truden z dela domov?" mora znati ohraniti tudi pri Francek: "Mamo in uvežbanju pravilne hoje. i nabije!" po- .I'1 n« ed» Učitelj bi rad razložil be*^ men® OVČAR MARKO Janez Jalen ZZZZZZZZZZZZZZ, vek opeša." Godrnjal je sam za ; Če Ti je prav, vzemi me k sebi: se. i dognal sem." "Ali bi kaj radi, oča?" je pri- "Kaj pa Marko, Rozalka in hitela Manica. Manica?" "Nič, nič, Manica. Kar igraj "Boš pa Ti nanje popazil." se." "Ali sedaj veš da vem?" Sko Ko bi se bil Jernej spomnil,' raj hud je bil. kako je tudi njegov trop nekaj j "Vem, vem, vem." „ , . . „ • , „ let, ko je še njegova rajnica ži- "Prav." Zopet se je dvigal!1 ze vec dni je Podlipnico skr- J . . j , j.- • i .. .. .v štiri , , . V1 , . . , v vela, neure)eno in zmedeno ho-!proti visokemu nebu m cim vise bela Ančka, ki se je z nerazločno . _ •1 . . ...... .„ I" dil cez Vrh, bi se bil za Marka t je bil, tem bolj je bil prazničen. bolj bal kakor za Rozalko in Ma- \ "Ljubi moj Bog, še nekaj." nico. Pa on, starec, niti slutil ni, Pogledal je nazaj. da Marko, mladec, kaj malo mi- j izgovorjenimi besedami v spanju izdala, da se boji tistega jutra, ko bo Marko gnal čez Vrh.. Pa "razumna in tiha žena se z ničimer ne zamenjuje." Najela je še Primoževo Rozalko, da bi tudi ona ne videla bridkosti oča Jerneja, ki po dolgih letih ne more več z jarci čez Vrh in komaj še s palico pride iz hiše, in je obe dekleti na vse zgodaj poslala pobirat kamenje na detelj išče. Manica pa je otrok, ki še ne vidi v dušo in bo verela Jerneje- bi me v nebesih zraven DNEVNE VESTI Graf Zeppelin je skušal pobegniti Hamburg, 22. junija. Ogromni zrakoplov Graf Zeppelin je danes "pobegnil" iz svojega pristana, s kapitanom Lehmanom in več potniki na krovu. Šele ure po tem "begu" so ga ukrotili" v Staaken, blizu Berlina. Izvanredno hud vihar in prevelika vročina je povzročila, da veliki zrakoplov za nekaj ur sli na jarce in da je Primožev moje rajnice posadil." vim besedam. Naj ostane pri . nikov ovčar, žal, Koroško past. Manica je pobrala v travi dva para zraslih, prezgodaj odpadlih češenj, si jih obesila za uhlja in starem ovčarju; samega ne smojge prikošatila k Jerneju: pustiti. "Oča, poglejte, kako imam le- Ančka jo je vsak dan bolj skr- ^ uhane » bela, Podlipnico, razumno in ti- j „No> nQ> Manica! Grd{ so; pa ti tudi, ker se šopiriš." | "Pa če bi bile češnje že zrele in rdeče?" "Ph!" Se je razhudil: "še takrat bo prezgodaj za ničemur-nost, ko boš sama kakor zrela češnja, če boš kedaj." fant tako žalosten zaradi Pod-lipnikovega dekleta, tako žalosten, da se jezi na Ančko, ker mu ni voščila srečne planine. Res! Primožev Marko na Pod-lipnikovo Ančko. žal mu je bilo, da je Podlip- j prignal za Markom in Jokom na j tov, da ni šel na ni bilo mogoče kontrolirati. V Romuniji se puntajo proti kralju Bukarest, 23. junija. Sinoči je policija v tem mestu in po ne-* * * katerih drugih mestih države Drugi dan zgodaj dopoldne je zaplenila mnogo tisoč pamfle- Ni mu odgovoril. Zginil je. Rozalka, ki je prišla kuhati južino, se je oča prestrašila, tak j je bil. Pomagala mu je v hišo. v katerih se je zahtevalo, Jezerca Gašper Poklukar Mu- da sedanji romunski kralj Kari hovčev trop. Njegov pes, Ravs odstopi od vlade in da se Komun- ho ženo. Ančka in Rozalka sta se pre-stopavali vsaka po svoji sredi, se priklanjali k zemlji, pobirali kamenje, katerega so ob nakladanju detelje iz rodovitne prsti iz-greble grabi je, ga metali v tru-go, ki sta jo zdaj Ančka zdaj Rozalka pehali s sabo vštric po razoru, in odnašali v njej, vsaka za eno uho, nabrano kamenje na že posečene ozare. Govorili sta samo najpotrebnejše, obračali se pa tako urno, da je bilo kljub jutranjemu hladu, do takrat, ko je Marko prignal svoj trop na Reber, že obema vroče. Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva na cvetno nedeljo in se je razveselila: "Ančka!" Ančka je globoko sklonjena hitela pobirati kamenje in je skušala prikriti Rozalki obraz. "Ančka! Ali ne slišiš?" "Kako si rekla, Rozalka?" "Čeprav so tako nasprotovali, pa vendar žene Marko čez Vrh." "žene. čez Vrh žene." "Dober je vaš ata." Podlipnikova ni odgovorila. Spomnila se je na mamo, ki ji je šele sinoči, ko sta legali spat, povedala, da bo morala na vse zgodaj na njivo. Kaj bo o njej, o Ančki, mislil Marko, ko mu edino ona, Ančka, ni voščila srečne planine, še doma je ni bilo danes zjutraj; sinoči je pa prepozno zvedela: "Oh! Naša mama," se je po tihem vznevolje-vala na mater, na razumno in tiho ženo. želela jc biti Primoževa, Markova sestra: "Kaj se tebi mara, Rozalka." "Ali si mar kaj bolna, Ančka?" "Nisem. — Ne vem." če bi bila Ančka vedela, kako kar ni mogel Marko odgnati jar-cev z dvora, da je bilo celo Pod-lipnici žal, ker je poslala Ančko z doma, in kako je še z vasi iskal Marko v Podlipnikovih oknih Ančko, bi ji bilo še huje. Ropotaje je padalo kamenje v trugo. Obema dekletoma, Ančki in Rozalki, pa so uhajale misli in oči čez polje, čez Vrh največji trop v srenji, Marko, najmlajši ovčar. Nič manj ni hodil v mislih z "No, pa ne." Vrgla je golen-ce v travo. "Kaj se nič ne bojiš, da bi Zavrhom medved ne raztrgal Marka?" "še malo ne. Medved naj se boji Marka." Vendar je obstala pri oču in se z njim vred zazrla v Peči Jokovih jarcev ni bilo več videti ; Markove pa je Volkun poganjal skozi tesen pod križem. Marko sam je pravkar stopil od križa na nasprotno stran poti in obstal na visoki skali. Iz vasi in s polja se je videlo za njim in nad njim samo jasno nebo. "Traa-traaa!" "Trobi," se je razveselila Manica. "Slabo trobi," se je vznevoljil J ernej. "Hoohoooj!" se je oglasila s polja Rozalka. "Hooj," se ji je pridružila V vrtu Manica. "Traa-traaa!" Dekleti sta izsuli kamenje iz truge in obstali tesno druga ob drugi. Bolj iz otroške preprostosti kakor zares je šinila v glavo Rozalki čudna misel: "Tebe kliče: Aan-čkaaa." "Hoohooooooj!" se je odzvala Ančka, se tisto jutro prvič nasmehnila in se tesno pritisnila k Rozalki, Markovi sestri. Marko je spoznal njen glas in je še enkrat zatrobil: "Traa-traaa ! Aaan-čkaaaa!" Marko je zginil s skale, odšel za tropom in sram ga je bilo, da se je jezil nad Ančko. S polja se je odzvalo še več hohojev in v nobenem ni bilo sovraštva. Zavist se je skrila in molčala, odkar je Marko obtal pred medvedom. Dekleti sta zopet prijeli za trugo: "Pobožala bi te, Ančka, ko bi nc imela od prsti grdih rok." "Poljubila bi te, Rozalka, ko bi ljudje ne videli." Obema je bilo tako dobro. Jernej pa, jc skril glavo v dlani. Manica je mislila, da je zadremal, in se je tiho izmuzala od mu-je bilo ime, se je takoj pokadil v Hrusta, pa je hitro odnehal, ko je zarenčal nad njim Volkun. Okrog poldneva je pripel za Planjavčevimi jarci Mežkov Joža. Imel je za varstvo slabotno psico živo. Pa ga ni nič skrbelo. Zadnji je pripasel do koč Po-drobarjev trop šaljivi Blaž Pod-gošar, brez psa. Ko so ga vprašaji, kaj bo, če se pritihotapi volk, jim je odgovoril: "Naj le pride. Mu bom tako povedal, da bo od smeha počil, bo pa sit." Reber je obmolknila in počivala. Le vsako jutro in vsak večer so zapeli kozji zvončki in redkokdaj Koračkov rog. Oživela pa je pot čez Vrh. In iz nje je marsikako jutro, kadar so nesle dekleta v rožastih škafih, z belimi prti prevezanih, mleko s planine, zaplavala nad poljem med Pečmi in Savo zdrava pesem. PETO POGLAVJE Sleč žari Zadnjo skledo mleka je posnela Bajtnikova Mica, pokrila smetano in je, dasi ni imela navade sama s sabo govoriti, glasno spregovorila: "Prav ponjo bom morala iti." Mica je že več let planinila \ rodinski koči, ki je bila edina zidana na Jezercih; dandanes je zapuščena, bo v nekaj letih razvalina in bo izginila, kakor so izginile druge stare koče in ta-mori. Izpred praga se je ponovno ozrla proti spodnjemu jezercu, na stezo, po kateri je počasi prihajala Frčejeva Reza z velikim šopkom razcvelega sleča v roki. "Drugam moram obrniti misli dekliču," je sklenila korenja-ška Mica in sedla na klopco pod smreko, tako debelo, da sta jo dva moža komaj objela. "Rezka! Najbolj rdeče vejice sleča si nalomila. Prisedi!" "Za pred Mater božjo sedmerih žalosti sem jih." In je sedla, "Sem videla, da si jo prinesla s sabo v planino. Ne vem, če si prav naredila." "Nekaj svetega moramo imeti tudi v planinah pri sebi, ko k mašam ne moremo." "Imaš prav. Pa — nc s sedmerimi meči prebodenega srca žalostne Matere božje za mladega dekliča kakor si ti." "Najlaže pred njo molim." Solze so ji stopile v oči. Mica jo je prijela za roko in jo očitajoče pogledala: "Rezka?" "Kaj me gledaš?" "Spet si bila v Globokem po- ska proglasi za republiko. Obenem je zaplenila policija pri zarotnikih mnogo tisoč pušk in drugega orožja. 14 čolnov se je pogrezni- lo v morju New York, 23. junija. V bližini Long Island zaliva je včeraj nastal silen vihar, spremljan s točo, kar je povzročilo, da je 14 bark jadrnic se pogreznilo v morje. Le s težavo so rešili 36 moških, žensk in otrok, ki so se nahajali na barkah. Se nahaja v zraku 268 ur Chicago, 22. junija. John in Kennedy Hunter se nahajata s svojim zrakoplovom "City of Chicago" že skoro 270 ur v zraku. Pravita, da ostaneta v zraku do 4. julija, in bosta na ta način pobila svetovni rekord, ki znaša 420 ur in 21 minut. MALI OGLASI Pevski zbor "Zarja" Pevski zbor "Zarja" je na seji 18. junija zaključil, da radi kršenja "Zarjine" ustave in pravil proglašuje uradniška mesta Zarje" izpraznjenim ter je izvolil nov odbor, kot sledi: predsednik Leo Poljšak, podpredsednik Frank Mikše, koresponden-5ni tajnik Jos. Frančeškin, finančni tajnik John Krebel. Nadzorni odbor: Walter Lazar, Anton Epich in A. Zaje. Vsa korespondenca, ki se tiče zbora, naj se naslovi na: Jos. Frančeškin, 13720 Chautauqua Ave. "Zarja" se je porodila v okvirju organiziranega delavstva, pela je in se razvijala ter stala zvesta svojim principom do danes in to hoče ostati tudi v bodoče. Njen detinski pečat "delavske solidarnosti" je ni obte-žal, zapiral njena pota k izpopolnjevanju, temveč ji je dal življenja in jeklene volje v njenem razmahu, da se je lahko kosala z marsikaterim zborom. Težkoče je prestala "Zarja" v preteklosti in tudi v bodoče ne bo brez bojev, zato bomo pa toliko bolj energično delali. Prijatelji, delavci: pridružite se "Zarji" vsi, ki imate veselje in posluh za petje, vsi ste nam dobrodošli ! Vaje se vršijo kot navadno v starih prostorih vsako sredo večer ob 8. uri v S. N. D. Odbor "Zarje." Zahvala Prosimo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki so nas ob priliki 25. letnice najine poroke, dne 14. junija, tako razveselili in nam napravili tako krasen "surprise party." Obenem so spravili sku paj toliko, da so nama kupili! krasno pohištvo za spalno sobo. Zlasti se pa zahvaljujemo Mrs. Kos, Mrs. Plevnik, Mrs. Stušek in Mrs. Vidmar, ki so vse tako lepo uredile. V resnici morava priznati, da sta Mr. Joseph Plevnik, naš "ljubljanski stric" in njegova soproga prebrisane glave, ko sta naju na tako lep način odpeljala na "Rožnik." In vam Mr. J. Zulich in Mr. Joseph Plevnik, lepa hvala za vaše izvrstne govore. In posebno iskrena hvala gre sledečim: Mrs. Joseph Kos, Mrs. Joseph Plevnik, Mrs. A. Stušek, Mrs. F. J.; Vidmar, Mr. in Mrs. Jospeh Plevnik, Mr. in Mrs. Joseph Kos, j Mr. in Mrs. A. Stušek, Mr. in Mrs. F. J. Vidmar, Mr. in Mrs. i Louis Starman, društvu Zori-slava, Mr. in Mrs. Rud. Perdan, Mr. in Mrs. Joseph Meršek, Mr. in Mrs. Frank Vesel, Mr. in Mrs. John Zulich, Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Anthony Skufca, Mr. in Mrs. Matt Molk, Mr. in Mrs. Anton Ogrin, Mr. in Mrs. Hrvatin, Mr. in Mrs. John Drenik, Mrs. Mary Perte-kel, Mrs. Pirnat, Mr. in Mrs. Mike Marolt, Mr. in Mrs. John Lenarčič, Mrs. Anna Zakrajšek, Mr. in Mrs. F. Žagar, Mrs. F. Skebe, Mr. in Mrs. Roy DeLa-| ney, Mr. Jos. Fakult, Mr. in Mrs. L. Rehar, Mr. in Mrs. Frank Wolfe, Mrs. Mary Petek, Mr. in | Mrs. F. Rupert, Mr. in Mrs. J. Glinšek, Mrs. Uršula Trtnik, Mrs. A. Korošec, Mrs. špelko, Anna in Jos. červan, neimenovana, Mr. in Mrs. M. Račičič. Vsem. skupaj iskrena hvala. Hvaležna Mr. in Mrs. August červan, 18705, Kildeer Ave., v beli Ljubljani. Led! Led! Poleg Grdinovega pogrebnega zavoda sem odprl postajo za led. Ta postaja bo odprta od 7:30 zjutraj do 6. zvečer. Led se na željo pripelje tudi na dom. Se priporočam. Anton Bučan 5901 Bonna Ave. Tel. FLorida 1822-R. ( June S4. & 27.) Odda se stanovanje, obstoječe iz petih sob, kopališče. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., v trgovini. (147) toku pri Štefanovem križu." njim, z Markom, Jernej. Samo | njega, da bi ga ne zbudila. I "Kako to veš?" — drugače je hodil kakor sestra j Staremu ovčarju pa so same j «Pred mano Zavrhom nihče in, no — Ančka. Na vrtu je se-i od sebe začele teči solze. Tako nič ne more skriti, še mravlje del, na nizkem stolčku. Manica hudo v življenju mu je bilo sa- ne kadiia in svoje zaiege. In ko je stikovala okrog dreves. mo še tisto uro, ko so mu zabili si predvčerajšnjim vsa zasopla "Da mi ne boš jedla golenih raj nico v krsto. Z njo je žive! pritekla h kočam in pripovedo-češenj." kratka leta, z gorami pa nad pol vak) da si v Globokem potoku "Ne bom, oča, so še prekisle in stoletja. In nikoli več jih ne bo j čutila medveda, sem kmalu za predrobne. Sama koščica jih j videl. Nikoli več: ! tabo prišla tudi jaz. In jaz sem je." "O, ljubi moj Bog!" bila tisti medved, ki je v gošči "Tak si jih že pokusila." In je videl Boga-Očeta. Z vi- na(-| Štefanovim križem godrnjal "Sem jih. Pa so zanič." šokih oblakov je priplaval na j jn lomastil." Gledal je v Peči, kjer je če/ rahlo meglico v škrbino med Sto- «zakaj si me tako prestraši-meli gnal Marko z Volkunom, j lom in Srednjo pečjo in ni imel!la?» naravnost po BrunkU navzgor zlatega žezla v roki. Skoraj de- "Zato sem te, ker nisem mogla Pa Jok s Hrustom: "Prehitro že- lavniški je bil in ga je dobro- več gledati tvojih solza in ker ne fant. Na Vrhu se jima bosta hotno ogovoril, njega, opešane- gem te hotela za vselej oplašiti, tropa zmešala in vso planino jar- ga ovčarja: da ne boš več hodila jokat za ci ne bodo vedeli, čigavi so. Jo- "Ali spet za vnuke moledu- Štefanom." ka bi moral spustiti naprej. Saj ješ?" pravim, kako je narobe, ko člo-| "Gospod Bog! Zase bi prosil, j (Dalje sledi) Hiša naprodaj Ima 11 sob, 6 spodaj, 5 zgorej, vse lepo in moderno, zidana garaža. Radi odhoda na farme dam hišo pod ceno. Hiša je na lepem prostoru na Edna Ave. Lastnik stanuje na 1080 E. 72nd St., kjer zveste za podrobnosti. (149) ZAHVALA. Tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je kruta smrt pretrgala nit življenja nadvse ljubljenemu soprogu, oziroma očetu ANTON OŠTR Preminul je 5. maja v starosti 66 let. Doma je bil iz vasi Slinovec, fara Sv. Križ na Dolenjskem. Položili smo ga k večnemu počitku 9. junija po cerkvenih obredih na Calvary pokopališče. Dolžnost nas veže, da se zahValimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas obiskali in tolažili v teh britkih lirah. Najlepša hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so okrasili krsto pokojnika s krasnimi venci in vsem, ki so darovali za svete maše ter onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno pri pogrebu. Najlepša hvala društvu Slovenec, št. 1 SDZ in častni straži SDZ za njih spremstvo na pokopališče ter društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. Lepo se zahvaljujemo Rev. Jagru za cerkvene obrede in ravno tako pogrebniku Frank Zakrajšku za lep sprevod. Enaka hvala vsem, ki so spregovorili v zadnji pozdrav pokojniku na pokopališču. Še enkrat se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam na en ali drugi način pomagali in nas tolažili v žalostnem času! Ti pa, preljubi soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! V spominu našem ostaneš za vedno! — Žalujoči ostali: Frances Oštir, soproga. George, sin; Rosie, hči. Cleveland, O., 21. junija, 1930. MESTNE IN OKRAJNE DAVKE lahko plačate pri nas brez dodatnih stroškov Kot prejšnja leta nam je tudi letos okrajni blagajnik dal poverjenje pobirati davke na obeh naših uradih. Poslužite se te prilike in si prihranite pot iii stroške v mesto. Če nimate novih računov, prinesite s seboj zadnje pobotnice. The International Savings & Loan Co. (SLOVENSKA HRANILNICA) 6235 St. Ciair Avenue 819 E. 185th Street Naznanilo občinstvu Naznanjam, da sem otvoril prostor za ključavničarstvo in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam. Fr. čepirlo, 1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave. (Tue.X) ^loltetuls© . CfcB SfcFANOBfcE Oglas Od danes naprej nisem več odgovoren za morebitne dolgove, ki jih naredi moja žena. George Milič, 1421 E. 47th St. (147) ^iiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiimimiiimir^ I PRIPOROČILO! I Slovenska trgovina z vso opravo za moške, ženske in otroke. Se priporoča za obilen poset. Blago najboljše vrste. P. USAY 783 E. 185th Street dimiiiimimiuiiiiiimimmmimitmiit To SAULT STE. MARIE MACKINAC ISLAND New York Dry Cleaning Co. 6220 St. Clair Ave. ENdicott 2063 Čistimo, barvamo, popravljamo, predelujemo vsakovrstna moška in ženska oblačila po najnižji cehi. ' Cjsti-mo tudi moške in ženske klobuke. Povsod znano staro in zanesljivo podjetje. DeLUXE 5 DAYS 5 NIGHTS PLAN YOUR VACATION to leave on the Great Ship "SEEANDBEE" from Cleveland, September 8th; returning Saturday, September 13th. Cruise includes Lake Erie, the Detroit River, Lake St. Clair, the St. Clair River, Lake Huron, beautiful St. Marys River and Lake Michigan. Stop-overs at the famous "Soo" Locks, with sightseeing trips at Chicago and Mackinac Island. Wonderful scenery. Endless entertainment. Excellent meals. ' All expense, including fare, meals, stateroom accommodations and sightseeing trips..... From Cleveland, only $75.00 Ask your Tourist Agent or write us for free special C&B Line Cruise De Luxe Folder Cleveland and Buffalo Transit Co, E. 9th Street Pier Cleveland, Ohio Daily Steamer Service between Cleveland and Buffalo, also Cleveland and Ft. Stanley, Canada J Lepa prilika! Zamenja se hišo za eno družino za posestvo v stari domovini. Prednost ima Dolenjsko ali štajersko. Pozve se po šesti uri pri lastniku. Naslov na 1377 E. 171st St. blizu St. Clair Ave. (147) V najem se da stanovanje, obstoječe iz 5 sob, kopališče in furnez. 5614 Carry Ave. (149) Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. Spisal GABARIOU m "Amerižlco Domovino' A. »ABBO. "Ah, čemu izgubljate toliko besed?" je rekla Dionizija. "Iz razite se jasneje." "Nu, gospod Boiskoran ne more oditi iz jetnišnice skozi vrata. Ob osmih zvečer, ko se zapro velika vrata, gre vojak, ki je na straži, v notranjost jetnišnice, kjer ostane do petih zjutraj, in v tem času ne morete ven." "Ali je hotel iztisniti več denarja?" "Naj bo že kakorkoli, če ste zadovoljni, se že najde pot," "Da, toda če hočete ven od tu, je treba stvar tako urediti, kakor da ste hoteli resno pobeg niti. Zid med obema stolpoma, kolikor jaz vem, ni preko dveh čevljev debel, in na drugi strani ni nikoli straže. Prinesel vam bom železen drog, s katrim boste naredili v steni luknjo." Jakob je zmignil z rameni in vprašal: "Kako boste pa naslednjega dne, ko bom jaz nazaj, pojasnili stvar?" Blangin se je nasmehnil: "O, zanasite se, da ne bom rekel, da so podgane preglodale steno. Tudi na to sem že mislil. Obenem z vami bo pobegnil še neki drugi jetnik, katerega pa ne bo več nazaj." "Kateri jetnik?" "Trumence. On bo srečen, če jo bo mogel odkuriti in on bo tudi naredil luknjo v steni. To stvar morate sami ž njim uravnati, ampak seveda tako, kakor da jaz o vsem tem ničesar n« vem." Načrt je bil resnično dober, toda ideja zanj je prišla od je-čar j eve žene. "Torej prav," je rekel Jakob. "Dajte mi kramp in pokažite mi prostor, kjer naj naredim luknjo, in pogovoril se bom tudi s Trumencem. Jutri dobite denar." Jakob je že hotel oditi z ječar-jem, ko ga je Dionizija poklicala. "Vidiš, Jakob, da se nisem ničesar ustrašila, da ti izpolnjeni par ur svobode, katere si želiš. Ali mi hočeš zdaj povedati, kain misliš iti?" "Rotim te, Dionizija, ne si i vame, da ti to povem." Iz oči mlade deklice sta spolzeli dve solzi. "Ah, saj te razumem," je rek la. "Le predobro te razumem Dasi malo vem o življenju, sem vendar vedela, da se nekaj skriva pred menoj. Zdaj pa ni nobenega dvoma več. Jutri greš obiskat neko žensko." "Dionizija, Dionizija," je rekel Jakob ter sklenil roke, "ro tim te!" Ona ga ni poslušala. Odmajala je z glavo ter nadaljevala. "Da, obiskat greš žensko, ka tero si ljubil ali katero mord. še danes ljubiš, kateri si šepetal iste besede ljubezni kot meni. Kako moreš v tej nesreči misliti nanjo? Saj ona te ne ljubi! Zakaj te ni prišla obiskat v tvoji nesreči ?" Jakob ni mogel tega nič več prenašati. "Moj Bog," je vzkliknil, "rajši ti vse povem, kakor pa da bi ostali ti dvomi v tvojem srcu. Torej poslušaj in odpusti mi!" Toda ona ga je prekinila, mu položila roko na usta in rekla: "Ne, ničesar mi ne pravi, ker ne želim ničesar vedeti. Jaz verujem vate. Toda zapomni si, da si ti meni vse — nada, življenje, sreča. Tudi če me varaš, vem le predobro, da bi te ne nehala ljubiti." V,es obupan ji je Jakob ponovil: "Dionizija, moja zlata duša, naj se ti izpovem in naj ti povem, kcfo je ta ženska, katero moram videti." "Ne," ga je prekinila. "Stori, kar ti pravi tvoja vest. Jaz verujem vate." Ob teh besedah je odšla s'svojo teto Elizabeto. Nikoli do tega trenotka ni Jakob vedel, kako smrtno sovraži grofico Klavdijevo, z onim sovraštvom, katero ne pozna ničesar drugega kakor željo po maščevanju. "Nič več, ji ne bom prizanašal;" si je dejal. "Nič več ne bom odlašal. Za to nimam nobene pravice, kajti moja dolžnost je, da branim Dionizijo." Zdaj je bil bolj kot kadarkoli prej odločen, da naslednjega dne obišče grofico Klavdijevo. Drugi dan je Jakob govoril s Trumencem ter mu razložil svoj načrt. Trumence ga je poslušal, potem se popraskal za ušesom in rekel: "že prav, gospod, že prav, toda vidite, težava je tif, ker jaz sploh ne maram pobegniti." Jakob je osupnil, če mu Trumence odpove svoje sodelovanje, ne more tudi sam iz zapora, ali mora vsaj še čakati. "Kaj resno mslite, Trumence?" ga je vprašal. "Popolnoma resno, gospod. Vidite, tukaj se mi ne godi baš slabo. Imam dobro posteljo, dvoje obedov na dan in zmerom dobim tudi kak novčič, da si kupim tobaka in kozarec vina." "Kaj pa vaša svoboda?" . "I nu, tudi to bom dobil. Saj nisem zakrivil nikakega zločina. Res da sem preplezal nek vrtni zid, ampak zato ljudi še ne obešajo. Govoril sem z gospodom Magloirejem in natančno vem, kje stojim. Rekel mi je, da bom dobil morda do štiri mesece. I, nu, to ni tako slabo. Ampak če pobegnem, bodo poslali orožnike za menoj, in potem me bodo dobro zašili." Ampak zakaj naj vas orožniki ujamejo?" je ugovarjal Ja kob. "Zato, ker so orožniki, gospod. Pa to še ni vse. Če bi bila sedaj pomlad, bi rekel, jaz sem vaš z dušo in srcem. Toda zda je jesen in dela ni lahko dobiti." "Toda jaz imam denar,' 'je rekel Jakob. "Ga pa jaz nimam," je odvrnil Trumence. "Ali mislite, da bi vas pustil pobegniti s praznimi žepi? Jaz vam prav rad dam, kolikor zahtevate." "Res?" se je začudil Trumence. Pogledal je Jakoba z upapol-nim pogledom in nadaljeval: "Vidite, zahteval bi precejšnjo vsoto. Zima je dolga. Vidite, rad bi imel, čakajte . . . petdeset napoleonov." "Dobili jih boste sto." Trumenceve oči so zažarele. "Pa se vendar ne norčujete z menoj r> "Ali hočete celo vsoto naenkrat?" je vprašal Jakob. "Čakajte." Odprl je miznico in vzel iz nje bankovec za tisoč frankov. Toda Trumence je dejal: "O, takega bankovca ne maram. Prav dobro vem, koliko je vreden papir. In kaj na.i sedaj storim s takim bankovcem? Pri prvi priliki, ko bi ga hotel izmenjati, bi me zaprli." "Torej, prav; temu se lahko odpomore. Jutri vam lahko izplačam v zlatu ali pa v manjših bankovcih, kakor hočete." Zdaj mu je Tumence vesel stisnil roko. "Dajte mi v zlatu ali pa v manjših bankovcih," je rekel. "Zdaj sem vaš mož. Samo povejte mi, kjer naj naredim luknjo." "Povedal vam bom jutri, Trumence. Do takrat pa molčite." Noslednjega dne je Blangin pokazal Jakobu, kje naj se pre bije zid. ,?Da vas ne bo nihče zalotil pri delu, bom povabil dvoje svojih tovarišev na obed," je rekel jet-n i čar, "in prav tako tudi vojaškega narednika, ki ima povelj-; stvo nad stražo." Ko je bilo vse pripravljeno, ista se Jakob in Trumence takoj ko je napočil večer, podala na j delo. Trumence je imel močno roko in zid je bil kmalu prebit, i Trumence je pomolil svojo glavo , skozi odprtino in rekel: "Noč je temna in žive duše ni nikjer. Torej, pojdite." Trumence se je prvi potisnil ! skozi odprtino, Jakob mu je sledil. Ko sta bila zunaj, je Jakob izročil Trumencu šop ban kovcev in rekel: "Dajte še to k onim sto napo-lleonom, ki sem vam jih že dal. j In zdaj se vam zahvaljujem tei vam obljubljam, da vam tega, ' kar ste danes naredili zame, ne bom pozabil, če pridem kdaj iz te kaše. Torej dobro srečo!" S temi besedami je Jakob nak-lo ošel, toda Trumence pa ni odšel v smeri, kakor sta se domenila. "čudna stvar je to s tem gospodom," je rekel Trumence sam pri sebi. "Kam neki gre?" In radoveden mu je sledil. XVIII. Jakob je šel naravnost v ulico Mautrec. Ko je prispel do hiše, v kateri je zdaj prebival grof Klavdij, je potegnil za zvonec in pozvonil. Prišla mu je odpirat služkinja, katero je Jakob vprašal: "Ali je grofica Klavdijeva doma?" "Da, doma je, toda ne spre-i jema obiskov." "Toda jaz jo moram videti." ' "Nemogoče." "Povejte ji, da želi ž njo govoriti nekdo, ki je poslan od go-jsoda Galpina. Gre namreč za | Boiskoranovo zadevo." i "Zakaj niste tega takoj povedali?" je rekla služkinja. "Pro-s i m vstopite." "Prosim, počakajte tu, jaz pa grem povedat grofici." ; Služkinja je prižgala v spre-jemnici luč ter odšla. Jakob je čakal z utripajočim srcem prihoda svoje nekdanje ljubice. ! Končno je zaslišal lahen korak, ; vrata so se odprla in vstopila je grofica, oblečena v črni obleki. Jakob je stal za vrati, nato pa nenadoma stopil naprej in dejal: "Sama sva." Ona je ostrmela in vzkliknila: "Jakob!" Gledala ga je prestrašena, kakor da vidi pred sabo duha. Jakob jo je pogledal in rekel: "Nikar ne poskušaj pobegniti. Prisegam ti, da te bom v tem slučaju zasledoval tudi v sobo tvojega moža." "Ti tukaj, Jakob, ti tukaj?" je za jecljala. "Da, jaz," je odgovoril. Kajne, to te preseneča? Mislila si si: 'On je v zaporu in jaz lahko mirno spim. On ne more pobegniti. On ne more in noče govoriti. Jaz sem zakrivila zločin, on pa bo moral plačati zanj. Mislila si, da si zdaj popolnoma varna. Toda nisi! Vidiš, jaz sem tu!" "To je grozno!" je zajecljala grofica. "Da, grozno, res!" "Morilec! Požigalec!" krohot. i njem, jih je večina mnenja, da "Kaj, ti me tako nazivaš?!" vladajo na Marsu razmere, v ka-"Da," je odgovorila, "jaz te terih je človeško življenje ne- tako nazivam. Jaz poznam motive, o katerih nimajo sodniki niti pojma. Ti si se bal, da bom uresničila svoje grožnje. Ko sem te takrat tako naglo zapustila, si si dejal: 'Vse je končano; set-daj bo vse povelala svojemu možu.' In nato si podtaknil ogenj, da bi izvabil mojega moža iz hiše, požigalec! In potem si streljal na mojega soproga, — morilec !" On se je še vedno smejal: "Torej tako," je dejal. "Kdo bo neki verjel taki zgodbi? Najina pisma so sežgana, in če mi- mogoče. Zdi se nam sicer zelo čudno, da bi bila med brezštevilnimi svetovi, ki krožijo po neskončnem svetovnem prostoru, le naša zemlja tako srečna, da omogoča življenje tako mnogo-brojnemu živstvu; rastlinstvu, živalstvu in človeku. A dokler ne dobimo dovoljnih dokazov o življenju na katerem drugem svetovnem telesu, moramo smatrati Zemljo za edini svet, kjer se razvija življenje. Tako moramo na naše vprašanje: Ali žive ljudje na Marsu? odgovoriti: Ne vemo. Ali bo sploh kdaj mo- sliš ti zanikati, da si bila mojalgoče to dognati? Upajmo! Po-priležnica, prav tako lahko jaz | nosna je človekova naloga, spo-zanikam, da sem bil tvoj ljubi-| zna vati naravo, ki ga obdaja, mec. Ali misliš, da se morda Duh mu je željan vedno novih jaz bojim tvojega moža? Če tako misliš, se zelo motiš. Jaz se ne boji mnikogar. Da, takrat v Vinski ulici, sem se ga morda bal, ker se se bal, da naju preseneti. Toda zdaj, ko mi gre spoznanj; zato bo v svojem ne-utrudljivem iskanju dognal še marsikaj, kar nam je danes skrivnostno. če pa vendar žive ljudje na Marsu, ali je mogoče, da bi pre- ža življenje, koga naj se še bo-;jeli kakršnekoli znake iz tolike jim? Kaj me briga zdaj tvoje ali! daljave? Lotimo se tega tudi velezanimivega vprašanja! Valovi brezžične telegrafi,je se širijo po etru, oni zagonetni snovi, ki smo o njej govorili v zadnjem članku. Hitrost teh etr-skih valov je ogromna: 300,000 km na sekundo. V eni petnajsti-ni sekunde pride na najbolj oddaljeni konec naše zemlje, v eni sekundi pa sedem in polkrat okoli zemlje. Hitrost valov brezžične telegraf i je je torej tako ogromna, da smemo sklepati, da bi se lahko pogovarjali z bližnjimi zvezdami, če bi tam živeli ljudje. Ker pa se energija (sila) oddaljenostjo razpršuje, nastane vprašanje, ali bi mogla biti sila etrskih valov, ki bi dospeli z Zemlje na Mars, še tako velika, da bi ondotni ljudje dajali zna-'ke z take daljave. Da bomo mogli odgovoriti na to vprašanje, se i moramo nekoliko pobaviti z ne-i katerimi pojavi, ki so važni za njegovo sovraštvo?" Grofica je bila smrtno bleda in je zamrmrala: "Kdo bi si mislil? Ali je mogoče?" Nato je dvignila glavo in dejala : "Saj sama ne vem, kaj govorim. če si ti nedolžen, kdo pa je potem kriv?" Jakob jo je prijel za roko, se sklonil nad njo in dejal: "Kdo je kriv? Ti, nesrečni stvor, ti!" Nato jo je odrinil s tako silo, da je padla v naslonjač in nadaljeval: "Ti, ki si želela postati vdova." "Moj Bog," je zajecljala grofica, "če si ti res nedolžen, kdo je neki kriv?" Nato je naglo vstala, pogledala Jakoba v oči in rekla: "Ali je res mogoče, da nisi ti zakrivil tega zločina?" On je zmignil z rameni. "Torej je li mogoče, da če ni-1 vsakega, ki ima radioaparat. si ti kriv, da misliš, da sem jaz že prvi iznajditelji radia so zakrivila ta strašen zločin?" opazili, da je učinek brezžične "Morda si ga ti samo ukaza- telegraf i je ponoči veliko večji la, dočim ga je izvršil kdo dru- kakor podnevi. Kdor je že negi." kaj časa poslušal radio, je goto-"Oh moj Bog, kaj si misli ta vo tudi sam to zapazil. Kje tiči človek o meni!" temu vzrok? Solčna svetloba sla-Nato je sledil dolg molk. bi valove brezžične telegrafije. Stala sta si iz obličja v oblič- To se -ie J'^"0 Pokazalo leta je ter gledala drug drugega v 1912- ob solnčnem mrku. Čim 0gj bolj je bilo solnce zakrito, tem »m • i • • i •<>» • jačji so bili znaki, prihajajoči "Torej kaj naj se stori?" je J , J ,, . ' 1 . , . , , od oddajne radiopostaje; ko ie rekla grofica. ... .. x . , ^ .V.J .... bil solnčm mrk na višku, so bili Treba je povedat resnico,' j tudi znaki najmočnejši. Ko pa sežejo po noči brez dvoma brez-zračni, etrski prostor, kjer jim je prosta pot do drugih svetov, če bi bilo mogoče zleteti na luno, postaviti tam močan prejem-ni aparat, bi v temnih nočeh mogli poslušati zemeljske oddajne postaje. Brezžični promet med Zemljo in Marsom bi bil torej mogoč, če bi živeli tam ljudje, ki bi razumeli jezik prihajajočih valov in znali dati odgovor. Zdaj moremo nekoliko bolje pojavijo po časopisih, da je ta ali oni prejel znake z Marsa. Nikakor ne moremo sklepati, da je kako prejeto znamenje prišlo z Marsa, če ne nastopi na svetu popoln električni mir. Ta pa bi nastopil le tedaj, če bi prenehali delovati vsi električni stroji od največjih elektrarn pa do zadnjega električnega zvonca. Ker je to nedosegljivo in smatrajo resni učenjaki Mars za ne-obljuden, moramo za zdaj smatrati omenjene novice za never- presojati novice, ki se tupatam jetne. Pred Belo hišo v Washingtonu je bilo predstavljenih 1,300 otrok predsedniku Hoover ju. Predsednik jim je napravil lep govor. je odvrnil Jakob. "Kakšno resnico?" se je solnce zopet odgrinjalo, je tudi jakost znakov pojemala, še "Da sem bil jaz tvoj ljubimec; mnogo drugih zaprek je, ki ovi-da sem prišel v Valpinson na se- rajo širjenje radiovalov. Te za-stanek s teboj; da sem izstrelil j preke so v zraku, ki obdajajo naboj, ki so ga našli tam, zato, da sem naredil ogenj za sežga-nje pisem." "Nikoli!" je vzkliknila grofica. (Dalje prihodnjič) -o- Prebivalstvo največjih mest v Ohio zemeljsko oblo. Tu je vedno nekaj elekrike, ki moti delovanje radio-aparatov. To ve dobro vsakdo, ki je poslušal na aparatu ob hudi nevihti. čim pa dospejo radio-valovi v brezzračni prostor, kjer se nahaja le čisti eter, ne trčijo na ni-kako oviro več; tam se morejo širiti v neskončne daljave in števni urad iz Washingtona dos?eti do zvezd\ Valovi, ki jih naznanja sledeče številke za; vrebivalstvo raznih mest v drža- j vi Ohio: Cleveland 901,482, Cincinnati 449,452, Toledo 290,787, | Columbus 289,056, Akron 253, 653, Dayton 200,764, Youngs-1 town 170,004, Lorain 44,471, Lima 43,284, Mansfield 33,434, i proizvajajo oddajne postaje, do- V bližini Robey, Ind. je zrakoplovec poročnik Wilson treščil s svojim zrakoplovom v avtomobil Petra Brockmana-Pri tem je bil ubit Brockman, njegova vnukinja in njegova žena. Poročnik je ostal nepoškodovan in ga je pozneje policija aretirala. Jakob je izbruhnil v glasen Elyria 25,450. O RADIU, ETRU, MARSU IN NJEGOVIH PREBIVALCIH Pred kratkim smo čitali po časopisih, da je neka radio postaja prejela znake, o katerih so domnevali, da prihajajo z Marsa. Take in podobne novice so se že večkrat čule. Tako so pred leti poročali časopisi, da je italijanski' iznajditelj Marconi res prejel znake iz nekega drugega sveta. Marconi sam je potem to zanikal. Stvar sama je brez d\u>ma zanimiva in bo gotovo čitatelje za- vorimo. Odgovoriti nam je na dve vprašanji: 1. Ali sploh žive na Marsu ljudje? in 2. če žive, ali je mogoče, da bi dospeli kakršnikoli znaki iz take daljave? Vprašanje, ali žive na Marsu I ljudje, se jako pogosto pojavi. Bavili so se ž njim resni učenjaki in skušali na najbistroumnej-še načine Odgovoriti nanj z da ali ne. žal moramo priznati, da o tem še nihče ni dognal ničesar zanesljivega. Med možmi, ki so nimalo, če o njej kaj več sprego- se resno bavili s tem vpraša- Nova Lindberghova rezidenca. Hišo je kupila sestra Lindberghove tašče in se nahaja v Old Lyme, Conn.