■ aMmnnmentc postale — Poštnina plačan« t gotovini
Leto XXII., št. 262
LJubljana, sobota 14. novembra l942'XXI
Cena cent SO
upavutno i i.,ut>l|aua. fucauljcn
Teltfoc fc. »1-22. 51-23. 11-24 taserum oddelek: Lfnblum. Puecinliera
O 5 - Teletor fc. 31-23. 91-26 Podružnica Nore meacoi Ljubljanska ceaf &»čtmi: ca L hibi lansko pokrajino pri pofcno-ieko»nenj zavodu fc. 17.749, za ostale kraj« Italije Servino Cooti Con Post No 11-M1S
IZKLJUČNO ČASIOPSTVO Italije in inozemsrva ima
•Jmonp PnhMicifS tralian* S
a o« ta*
Ishafa ritk da« cnao poa«4«IJka Naročnina aoaia atitci« IM U^-^ pa Ur 22m
	UttdsiitTOi
	ficonijcfi sika itav* S« fericfcc
	ker. 31-22. 51-23. 51-24.
	
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliciti di provemenzi mliam to uten s Uniooe Pubblicrt* Italiana S. A. MILANO
v Francijo poteka po načrtu
successi delle forze aeree e navali delTAsse
3 mercantili, 2 piroscafi nemiri affondati, nunserose altre unita colpite
II Qcai>tiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 13 novembre 1942/XXI il seguente bollettino di guerra No 901:
In Francla ed in Corsica proseguono i preordinati movimenti delle nostre truppe.
II Capo della Flotta Francese del Medi-terraneo ed il Comandante in Capo della difesa costiera di Tolone hanno solenne-mente dicluarato che difenderanno le navi da guerra francesi e la fortezza marittl-ma di Tolone contro ogni attacco delle Potenze anglosassoni.
II Fiihrer ed il Dnce hanno percio' dato ordine che la regšone della fortezza di Tolone non si a occrprtn dalle truppe italo-germaniche.
In Marmarica le unitA britanniche hanno rinnovato poderosi attaechi; sulle colonne nemiche Farma aerea e' intervenuta con ri-petute azioni di mitragliamento e di spezzo-namento.
Aerosiluranti e bombardieri italiani hanno agito ad ondate auccessive contro le formazioni navali anglo - americane nelia Bala di Bougie, conseguendo nuovi risul-tati; »ono stati colpiti con siluro e grave-mente danneggiati un incrociatore tipo »Leander«, un grosso cacciatorpediniere e due piroscafi di cui uno di oltre 10,000 tonn, un mercantUe carico di munlzioni centrato b saltato in aria, due altri piro- . scafi, raggiunti da bombe, si incendiavano |
mentre notevoli distruzioni venivano pure causate agli impianti portuali.
IrMaggjore Carlo Emanuele Buscaglia, che aveva gujdato nelI'azione ji suo valo-roso gruppo aerosiluranti e superato con la nuova vittoria ottenuta le 100.000 tonn d} naviglio nemico colato a picco, non fa-ceva ritorno alla base.
Due altri nestri veljvoli non sono rien-tratj; un aereo britannico rjsulta abbattuto.
Reparti aerei germanicj hanno condotto riusciti atiacch; contro le navi avversarie nelle acgue algerine affondando una nave transporto da 10.CC0 tonn, centrando due incrociatori e tre cacciatorpediniere, dan-
negrsiando numerose altre unjt& mercantili in alcune delle qual; sj verificavano esplo-sioni.
Un nostro sommergibile parter i pan te alle operazioni sulle coste deH'Africa Setten-trionae Francese e comandato dal Tenente di Vascello Pasquale Gigli ha affondato in un solo attacco due mercantil; nemiei per complessive 25.000 tonn.
Nelle rečen t i incursioni sulla Sardegna il nemico — como da sua stessa confessi-one — ha perduto 19 apparecchi da bombardamento. Molti rottamj son.o stati rin-tracciati al largo delle coste. Un nostro sommergibile ha abbattuto a cannonat^ un quadrimotore nemico.
»pehl letalskih in pomorskih sil Osi
sovražne trgovske ladje, 2 parnika potopljeni, številne drage edinlce zadete
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je ol>javil 13. novembra 901. vojno poročilo:
V	Franciji in na Korziki se po načrtu nadaljujejo premikanja aaših čet.
šef francoskega sredozemskega brodovja in vrhovni poveljnik obrambe v Tou-lonu sta svečano Izjavila, da bosta branila francoske vojne ladje in pomorsko trdnjavo Tculon proti slehernemu napadu anglosaških sil.
Fiihrer in Duce sta zato odredita, da ita-lijar.sko-nomške čete ne zasedejo področja trdnjave Toiilon.
V	Marmariki so britanske edinice ponovi'močne napade; letalstvo je ponovno ob irelje\V)lo s strojnicami in razprševalo sovražne kolone.
Italijanska torpedna letala in bombniki so v zaporednih valovih napadli angleško-ame:!ške pomorske oddelke v zalivu Bougie in dospgli nove uspehe; s torpedi so bili zadeti in hudo poškodovani križarka t5p.\ »Leander«, velik rušilec in dva parnika, izmed katerih je imel eden 10.000 ten, medtem ko je neki trgovski parnik, natevorjen s strelivom, zletel v zrak, ko je bil zadet, in sta bila zažgane, dva druga parrika, ki so ju pogodile bombe, dečim so bila povzroče:-va znatna porušen ja tudi v pristaniških napravah.
Major Carlo Emanuele Buscaglia, k; je vodil v napad svojo hrabro skupino torpednih letal in je s svojo nanovo doseženo zmago potopil nad 100.000 ton sovražnega brodovja, se n; vrnil na oporišče. Še dve drugi naš j letal; se nista vrnili, sestreljeno je bilo eno britansko letalo.
Nemški letalsk; oddelki so izvedli uspele napade proti sovražnim ladjam v alžirskih vodah in potopil; eno prevozno 10.000 tonsko ladjo, pogodili pa dve križarkj in tri rušilce ter poškodovali številne druge trgovske edinice. izmed katerih so na nekaterih nastale eksplozije.
Naša podmornica, k; se je udeležila operacij ob obali francoske Severne Afrike pod poveljstvom poročnika bojnega broda Pa-squala Giglija, je potopila z enim sam>'m napadom dva sovražna trgovska parnika s skupno 25.000 ton.
Pri poslednjih letalskih napadih na Sardinijo je sovražnik, kakor sam priznava. izgubil 19 bombnikov. Mnogo ostankov teh letal so našli ob obali. Naša podmornica je s topovskimi streli sestrelila sovražnikovo štirimotorno letalo.
V španskem Maroku zajeti ameriški mdalci
Tanger, 13. nov. s. Padalcj Zedinjenih držav so pristali na raznih točkah Maroka. Njihova oprema je bila takoj zaplenjena, padalci sam; pa internirani.
Stockholm, 13. nov. s. Londonski poročevalec lista »Svenska Dagbladet« objavlja danes zanimivo podrobnost o izkrcevalnfn operacijah v francoski Severn- Afriki General Doolittle, vrhovni poveljnik ameriških letalskih sil v Severni Afriki, je za las ušel smrtj v neki leteči trdnjavi, s katero je v družbi z nekaterim; oficirji izvršil izvidniški polet. Nekaj lovcev Gsj je namreč napadlo bombnik in ga obsuio s streli, tako da je bila ogrožena njegova stabilnost. Eden izmed pilotov js bil ubit in nekaj mož posadke ranjenih. Zgolj po čudežu se je leteča trdnjava zadnjj hip rešila sovražnega pritiska.
* __j.3I0s.2si isezadovelfni r. D s GanHeom
Ankara, 13. nov. s. V Sibiriji in Libanonu se trdovratno vzdržujejo govorice, da Angleži in Američani niso zadovoljni z neuspelim delom generala De Gaullea v njihovo korist in da nameravajo zaradi tega postaviti drugega voiitelja francoskih disidentov. Domnevajo, da bi ta sprememba utegnila imeti za posledico splošne spremembe v vrstah degolističnega pokre-ta.
Vichy|ska vlada obsodila generala Girauja
vichy, 13. nov. s. Ministrski svet je imel včeraj svojo sejo. na kateri je Laval poročal o položaju v severni Afrikj. Maršal Pe-tain in njegova vlada sta ugotovila, da je general Girau. ko je sprejel cd tujcev poveljstvo nad francoskimi silam,- v severni Afriki, pogazil dano besedo t?r omadeževal čast in se pregrešil proti dolžnosti častnika. Zaradi tega ga ne smejo poslušati nit-; čete, niti uradnišvo. niti ljudstvo. Mar-ial Petain je sam osebno prevzel vrhovno
poveljstvo nad frtn oskimi silami :n ;e vsak c o dolžan >?polnjev)*i samc njegova povelja.
Šele prvi korak Osi
Budimpešta, 13. nov. s. Glavni predmet komentarjev madžarskih listov predstavljajo dogodki v Afriki, zlasti pa nagli in uspeli oJl govor osi na anglosaški poskus napada proti Evropi. Listi zlasti poudarjajo, da predstavlja zasedba francoskega ozemlja po četah osi samo prvi korak večje akcije) ki jo nameravata podvzeti Rim in Berlin,' da bi bila kos anglosaški grožnji. List »Pest Ujszag« piše med drugim, da bodo Anglosasi imeli še priliko spoznati, da napal proti evropski celini ni tako eno-
staven in lahek, kakor bi se utegnili zdeti bolni domišljiji. Hitler je v svojem poslednjem govoru izjavil, da bo os primerno odgovorila na vsa anglosaška izzivanja. Italija in Nemčija ne nastopata samo v svojem interesu, temveč v interesu vse Evrope, ki mora biti zato hvaležna Hitlerju in Mussoliniju. Tudi to pot zaključuje list, so se Angleži zmotili v svojih računih.
Nemška premoč
v proi^odnji
Berlin, 13. nov. s. Gospodarski sotrudnik lista »Valkischer Beobachter« objavlja članek pod naslovom »Naša premoč nad Zedinjenimi državami«, v katerem ugo-
tavlja med drugim, da je nemška vojna proizvodnja večja kakor ameriška in sicer iz enostavnega razloga, ker razpolaga s popolnejšo organizacijo delovnih sil. Se-veroameriška vojna proizvodnja trpi danes predvsem zaradi krize racionalizacije. Vsi Rooseveltovi napori, da bi zajel v program vojne proizvodnje vse delovne sile naroda v skladu z metodo gospodarskega sodelovanja na ljudskih osnovah, kakršna je že dolgo vpeljana v Nemčiji, so se izjalovili. Delovni sistem v For lovih tvornicah je n. pr. že zastarel in ga prekašajo delovne metode narodnega socializma. S Fordovim sistemom, zaključuje pisec pa je tudi v celoti premagana vsa severnoameriška industrijska proizvodnja.
daljnje potopitve ameriških lai
k
Ob maroški obali je bila potopljena križarka tipa „Birminghain", 1 rušilec in 3 transportne ladje — V zapadnem Sredozemlju so potfsnorinse potopile veliko transportno ladjo, dve pa poškodovale, dočim so osna letala potopila večjo transportno ladjo in eno manjšo, 14
nadaljnjih pa poškodovala
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na fronti.na zapadnem Kavkazu so bili odbiti sovražnj napadi. Nemški oklcpn; oddelek, ki je bil na ozemlju prj Alagirju začasno odrezan, je po zavrnitvi ponovnih sovražnih napadov zopet dobil st,k z bližnjimi nemškimi oddelk; ;n Je pri tem zajel več sto ujetnikov.
Rumunske čete so južno od Stalingrada odbile sovražne napade, pri katerih je sodelovalo več bataljonov.
V	Stalingradu je b;lo prejšnjega dne pridobljeno czemlje očiščeno razpršenih sovražnih oddelkov.
V	srednjem in severnem odseku fronte krajevne bojne operacije. Letalstvo je napadalo sovražne oskrbovalne kolone na cestah jn železnicah.
Med napadalnimi operacijami nemških podmornic proti britansko-ameriškemu iz-krcevalnemu brodovju ob obalah francoske Severne Afrike sta bila včeraj ob atlantski obali Maroka potopljena ena križarka razreda »Birmingham«, ki je bila zadeta s 5 torpedi in 1 rušilec razreda »Carr«. Nadalje so bile v pristanišč« Fedala potopljene tri transportne ladje s skupno 22.500 br. reg. tonami.
V zapadnem Sredozemlju so druge podmornice potopile transportno ladjo s 7.000 br. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh drugih večjih ladjah, izmed katerih je bila ena potniška z dvema dimnikoma.
Pri Bougie so nemška in italijanska letala v neprestanih nočnih In dnevnih napadih potopila nadaljnjo transportno ladjo z 10.0C0 br. reg. tonami in manjšo ladjo, poškodovala pa 14 drugih Lidij, med njimi vsaj eno tako močno, da je mogoče računati z njeno potopitvijo. Bombni zadetki so bili doseženi nadalje na dveh velikih vojnih ladjah, na eni križarki in treh rušiicih.
Težka bojna letala so podnevi bombardirala pristanišče Bougie in letališče Mai-son Blanche pri Alžiru.
Zasedanje južne francoske obale je v glavnem končano.
Nadalje javlja vrhovno poveljništvo nemške vojske:
šef francoske vojne mornarice v Sredozemlju in poveljnik obalne obrambe v Tou-lonu sta podala svečano izjavo, da se bo^ta francoska vojna mornarica in pomorska trdnjava Toulon branili proti vsakemu anglosaškemu napadu. Fiihrer in Duce sla zato odredila, da se zasedba trdnjave in pristanišča Tniilon po nemških in Italijanskih četah cj.udti.
Ogromne Izg&fie anglosaške mc^aries
Berlin, 13. nov. s V zvezi z zmagovitimi akcijami letalskih in podmorruških sil osi proti vojnim in trgovskim angleško-ameriškim edinicam v vodah francoska Afrike objavlja nemško vrhovno poveljništvo še naslednje podrobnosti:
V luki Bougie, kakih 180 km od Alžirja, je nepričakovani letalski napad bombn h, strmoglavnih in bojnih eskader, ki so na vidne cilje odvrgle svoje bombe navzlic siloviti protiletalski reakciji, presenetil 20.000 tonsko trgovsko ladjo, ki se je prav tedaj bližala pomolu. Neka druga 10.000 tonska trgovska ladja, ki je bila tudi zadeta, je kmalu na to eksplodirala in se naglo potopila. Ta iadja je bila natevorje-na s strelivom. Skoraj istočasno je enaka usoda zadela 6000 tonsko ladjo, ki sta jo pogodili dve po!;onski bombi. V zalivu Bougie je bil nadalje zadet v zadnji tlel 10.000 tonski trgovski parnik. Neka prevozna ladja, ki je bila zadeta v polno, se je morala ustaviti zaradi požarov, ki so izbruhnili na krovu. Kasneje je bil zad;t neki prekooceanski 15 do 20 tisoč tonski parnik, na katerem je bilo takoj opaziti velik požar. Ob pomolih v luki so letala tipa »Junkers 88« zadela še več drugih trgovskih ladij. Na neko 25.000 tonsko prevozno ladjo so eskadre strmoglavcev odvrgle nekaj bomb. ki so povzročile hude požare. Na neko 20.000 tonsko prevozno ladjo in na dve trgovski ladji v skupni to_ naži 23.000 ton, pa so bili prav tako opaženi zadetki. Neka 10.000 tonska ladja za prevoz čet, ki je skušala doseči luko, je bila zažgana. Raz?n tega so strmoglavna letala izvršila nove napade proti trgovskim ladjam, ki so plule vzdolž alžirske obale.
Tudi nemško in italijansko podmorniško orožje je doseglo nove velike uspehe. V oranskih vodah so podmornice potopila 3 prevozne ladje s skupno 35.000 tonami, ra-
zen tega pa pognala torpeda v nadaljnjih 6 ladij, izmed katerih so bile tri vojne ladje.
Kakor doznava nemško vrhovno povelj-rištvo, je bil v oranskh vodah zadet tudi 2-.000 tonski prevozni parnik, pripadajoč družbi Blue-Fur.nel, ki je registriran v Li_ verpoolu. Eombe so povzročile eksplozijo na ladji, ki se je nekaj minut nato potopila. Ista usoda je zadela neki 4000 tonski trgovski parnik, medtem ko je bila S-? cela vrsta vojnih ladij, ki so operirale v bi žini Orana in Casablarce, predmet uspešn h napadov podmornic.
Človeške r"T£F.ke ameriške vojne sti^isaiice
Buenos Aire«, 12. nov. s. Mornariša državno tajništvo Zed;njenih držav sporoča, ' da jc ameriška vojna mornarica od 16. ! do 31. oktobra tega leta izgubila 729 mož j svojih posadk.
Pozorna zamrmnje Japonske I
Tokio, 12. nov. s. Predsednik vlade Tojo I in zunanji minister sta danes dopcklnp izjavila, da zasleduje Japonska z največjim zanimanjem razvoj položaja, ki je nastal zaradi angleško - amei iškega napada na francosko Severno Afriko.
Bombardiranja sovjetskih postojank onstran Vslge
Berlin, 12. nov. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela v tukajšnjih oja-ških krogih, da so včeraj nemške udarna čete po silovitih bojih zboljšale svoje postojanke v industrijskem delu Stalingrada vzdolž Volge. Poizkusi boljševikov^ da bi zmanjšali pritisk v smeri na tovarno Rdeči oktober, so se izjalovili s krvavimi in velikimi izgubami v koncentričnem ognju
težkega orožja nemške pehote. Podvigi, ki jih poskušajo Rusi, imajo značaj obupanosti, tem bolj, ker jih izvršujejo brez polpore topništva in letalstva. Sovjetske postojanke, na vzhodnem bregu Volge so nemški strmoglavci včeraj ves dan obmetavali z bombami. Poizkusi sovražnika v pretekli noči5 da bi dobil preko Volge težko orožje, ki ga sovjetski vojski primanjkuje, so se ponesrečili.
Na nekem sovjetskem letališču v okolici Tuapseja so nemška letala na tleh razbila z zažigalnimi in rušilnimi bombami 91 sovražnikovih letal, dočim so bili hangarji zažgani. V severnem loku Dona je nad 100 nemških strmoglavcev silovito napadlo naprave in bivališča boljševiške vojske ter skladišča municije in živil, skrita v gozdovih.
V srednjem odseku je nemško letalstvo uničilo ali zažgalo štiri vlake s četami, ki so hitele na pomoč. V nekem drugem zbirališču sta bili vrženi v zrak dve sklali-šči municije in skladišče pogonskih sredstev. Nadaljnji prevozni vlaki so bili uničeni južno od Umenskega jezera. Pri majhni delavnosti sovjetskega letalstva so bile boljševiške izgube majhne ter je bilo zato sestreljenih le 23 letal. Ta letala so zbili nemški in španski lovci, dočim je eno letalo uničilo nemško protiletalsko topništvo. Samo eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. (Piccolo.)
Berlin. 12. nov. s. Nemška letala so na nekem sovjetskem letališču v bližini Tuapseja uničila na tleh z zažigalnimi in rušilnimi bombami 9 sovražnih letal, letalske lope pa zažgala V severnem loku Dona je nad 100 strmoglavcev silovito napadlo vojaške naprave in taborišča bolj-ševjkov, kakor tudi skladišča streliva in zaloge živil, skrite v gozdu. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo uničilo ali zažgalo več ž«Iezniških konvojev z ojačenji. V nekem razporeje-valnem središču, sta zleteli v zrak dve skladišči streliva in eno skladišče goriva. Nadaljnji trije tovorni vlaki so bili uničen' južno od jezera Ilmen. Spr čo slabotnega delovanja sovjetskega letalstva so bile boljševiške izgube v letalih manjše in so se omejile le na 23 sestreljenih letal, med tem ko je neko nadaljnje letalo uniči a protiletalska obramba Eno samo nemško lovsko Istalo se ni vrnilo na oporišče.
Znatne ssvjetske izgube
na finskem odseku
Helsjnki, 12. nov. s. V zadnjih 24 urah so f;nski metalej bomb in finsko topništvo na bojišču ob Karelijskj ožinj silovito bili sovjetske postojanke in skupine pionirjev, zaposlenih pri utrjevalnih delih, ter jim povzročili hude izgube. Na osrednjem odseku bjišča ob Aunuški ožini se je fin-slrm četam posrečilo odbiti sovražnika. Iti je prodrl v neke okope Kasneje so Sovjeti prešlj v ponovni napad, ne da bi se pri tem ozirali na zelo hude izgube, kj jim jih je povzročil zaporni ogenj, tako da so ponovno vdrli v okope. Sovjetske izgube na tem odseku se cenijo na 400 mrtvih. V nekem drugem odseku so finske čete zavrnile močan sovjetsk; napad. V zraku nad južnim odsekom Sivai^ija so fimki love; sestrel li eno sovjetsko lovsko letalo tipa »Migg »3«.
Proslave Vladarjevega rojstnega dne
v inozemstvu
Tokio, 11. nov. s. Ob priliki rojstnega dne Veličanstva Kralja in Cesarja je italijanski veleposlanik danes dopoldne zbral v poslaništvu vso italijansko kolonijo v Tokiu in Jokohami v navzočnosti funkcionarjev in atašejev poslaništva ter v navzočnosti inšpektorja Fašija Giuda Alessia. Kraljevi veleposlanik je sporočil pozdravne čestitke Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju.
šanghaj, 13. nov. s. Rojstni dan Kralja
Viktorja Emanuela IH. je italijanska kolonija v šanghaju proslavila s svečanim Tedeumom v Italijanskem domu, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki diplomatskega zbora in druge inozemske osebnosti.
Bratislava, 12. nov. s. Rojstni dan Kralja in Cesarja Viktorija Emanuela m. je slovcJki tisk proslavil na zelo svečan način. Vsi listi so prinesli slike ln življenske podatke visokega slavljenca ter poudarjali dejstvo, da ga ves italijanski narod obožuje kot Kralj a-vojaka. Slovaški radio je v posebni oddaji opisoval slavne čine Savojskega doma ter vladarja, pod čegar žezlom se je Italija povzpela tako visoko. Italijanski poslanik je priredil povodom rojstnega dne sprejmem na poslaništvu, ki so se ga uleležili najvišji zastopniki vlade, političnega, socialnega in kulturnega sveta ter polnoštevilno italijanska kolonija.
Helsinki. 12. nov. s. Omenjajoč rojstni dan Kralja in Cesarja pišejo finska ldsti o Italiji in italijansko-finskih vezeh ter poudarjajo. da se jasna proti boli j ševiška politika Italije sklada s poilitiiko Finsike. Zlasti list »Turin Sanomad« opozarja, kako je 9 finskega vidika predvsem važno sodelov" ie italijanskih oboroženih sii v skupni bo.bi proti boljševizmu, glavnemu sovražniku finskega naroda. Mi smatramo protiboljševi-sko borbo piše navedeni list, za svojo sveto dolžnost mi dolžnost zapadne oivillizaoi-je, predvsem pa za dolžnost napram velikemu civiliziranemu sredozemskemu na<ro-du, ki je dedič tako mogočne civilizacije m do katerega čutimo vse simpatije, ki so se s sedanjim bratstvom v orožju še poglobUe. Ko danes v Itailiji intonirajo »Giovinezzo«, s-e italijanski narod bolj kot kdaj ko4i poprej zbira okoli starega prapora v imenu svoje dobre stvari in dobre stvari zapadne civilizacije, pri čemer samo veča šivajo vero in svo.io voljo. Danes veljajo nase prav posebno prisrčne simpatije italijanskemu narodu, kateremu želimo popoln uspeh vseh njegovih narodnih naporov v zmagoslavni luči novega dne, ki bo nastopili po sedanjih hudih vojnih izkušnjah.
Dnevnik »Karila«, organ Karelijskega prebivalstva. jemlje proslavo rojstnega dne Krailja in Cesarja za priliko, da v posebnem članku poveličuje Italijo kot izvor vse kulture in kot deželo, ki je vedno privlačevala Fince. List piše med drugim, da so> dogodki zadnjih let še bolj uitrdiilii vezi med Italijo in Finsko v duhu skupne borbe proti boljševizmu.
Odločilna doba madžarske zgodovine
Budimpešta, 12. nov. s. Danes je predsednik vlade Kallay v poslanski zbornici in v senatu prečital važno osebno pismo regenta obema zbornicama, v katerem se ta zahvaljuje madžarskemu parlamentu za vse, kar je storil, da bi bil dostojno počaščen spomin pokojnega Josipa Horthvja, ki je junaško padel na vzhodnem bojišču. Obenem dostavlja regent v pismu nekaj programatičnih točk madžarske politike. Madžarska, pravi poslanica, stopa v odločilno dobo svoje zgodovine. V tej vojni morata čast in zvestoba določiti zadržanje Madžarske v interesu rase in domovine. Ne želim drugega kakor blaginjo naroda. V vsakem vprašanju ob vsaki priliki želim postopati v skladu z državnimi interesi. Potrebno je, da bo madžarska vojska vedno močnejša, tako da bo kos vsem situacijam. Sleherni Madžar mora v čedalje večji obliki porabiti vso svojo energijo in ves svoj kapital v službi madžarske stvari. Doba, v kateri živimo, pa zahteva tudi reforme, ki se morajo izvršiti v Interesu ljudstva. Narod sam naj bo kar najbolj složen ▼ borbi, katere izid bo za stoletja »dločil o usodi Madžarske. Prepričan sem, zaključuje regent, da bodo vsi Madžari storili svojo dolžnost, tako da bo srečnejša bodočnost zagotovljena domovini in madžarskemu narodu.
Citanje poslanice je dalo povod za navdušene manifestacije na regentov naslov.
Rumu tiski general na obisku v Bolgariji
Sofija, 12. nov. s. Na povabilo šefa glavnega stana bolgarske vojske bo rumunski general Potopianu obiskal Sofijo v dneh 14., 15. in 16. t. m. Ob tej priliki bo imel tudi nekaj predavanj o udeležbi rumunskih oboroženih sil v protiboljševiški vojni.
Nemci iz Palestine se vračajo v Nemčijo
Berlin, 13. nov. s. V okviru akcije zunanjega ministrstva tretjega Rajha za povrnitev nemških državljanov, bivj jočih v inozemstvu, doznava »Deutsche Allgemetie Zeitung«, da je 10. novembra prispejo v Turčijo iz Palestine kakih 300 Nemcev, lfi so včeraj nadaljevali svojo pot proti Nemčiji v posebnem vlaku.
Potopitve britanskih
Gospodarstvo
Kaj predstavlja
tonaža ladje
Angleška admiraliteta je objavila spisek britanskih vojnih ladij, ki so jih doslej nasprotniki potopili. Gre seveda samo za one ladje, ki so uradno priznane kot izgubljene, torej ne za vse, v resnici potopljene ladje. Te številke pa so zelo poučne, ker kažejo, kako je angleška propaganda postopno prisiljena k priznanju, da je varala lahkoverno angleško in inozemsko javnost.
Doslej priznane izgube dosegajo vsaj pet oklopnic. To pomeni, da je začetna napadalna sjla angleškega brodovja zmanjšana za znaten odstotek. Čeprav gre za najmogočnejše brodovje sveta, je vendar izguba vsaj petih oklopnic zelo občutna, zlasti pa v Sredozemlju, kjer te mogočne enote ne morejo več ščiti tj konvojev.
Vsaj pet nosilk letal je takisto označiti za izgubljene. Dočim je pri raznih vesteh o potopitvah s strani osnih sil angleški tisk naglo zavračal dejstva, je treba vendar na koncu obračuna priznata, jn to vidijo Angleži sami, ter napraviti pri računu nekak odbitek. To pot gre vsaj za pet nosilk letal. Ako tedaj odštejemo od letalskih oporišč, ležečih blizu sovražnih obal, še potopljene nosilke letal, bodisi da so priznane alj samo poškodovane, bo imelo britansko brodovje še zelo malo ladij tega tipa na razpolago. To je tudi razlog, zakaj si angleški konvoji izbirajo rajši dolgo atlantsko pot ter se ogibljejj kratke sredozemske, kjer samo močno letalsko spremstvo lahko obrani konvoje pred napadi letalskih sil osi. Dodajamo k temu še izgubo zaščitne ladje za hjdroplane, kar je prav tako huda izguba, kajti zaščitne ladje so potrebna dopolnitev nosilkam letal na potj, kjer preži sovražnik.
Nadaljnjo vrsto izgub tvori 25 priznano potopljenih križark. Ta številka je zelo znatna in priznanje teh potopitev dokazuje, da je nemogoče nadaljevati politiko večnih demantijev. Tu gre za prave kri-žarke in tem je treba dodati še 30 pomožni^ križark, opremljenih z vso naglico, da nadomestijo manjkajoče ladje, k; pa jih je z isto naglico zadela ista usoda.
Velike gospodarske težave Turčije
Carigrad, 12. nov. s. Saradzoglu, predsednik turške vlade, je imel ob otvoritvi zasedanja velike narodne skupščine pričakovani govor o ukrepih, ki jih misli vlada Izdati glede oskrbe in prehrane Turčije ter proti špekulaciji. Predsednik je v svojem govoru med drugim dejal, da se je Turčija že ob izbruhu te vojne znašla pred vprašanjem povečane potrošnje nasproti zmanjšani proizvodnji spričo vpoklicev raznih letnikov pod orožje. Znani so ukrepi prejšnje vlade, je dejal Sp*~-1-oglu, vendar so ee ti ukrepi izkazali z. lalo učinkovite in zato se je morala vit. odločiti za nove. Glede zvišanja cen je" dejal, da niso krivi samo špekulanti, temveč tudi splošni položaj, ki je spremenil v vojujoče se narode prav za prav vse države v turškem sosedstvu, tako da vlada ni mogla več vršiti nadzorstva nad uvozom in njegovimi cenami. Seveda pa mora sleherni omejitveni ukrep biti samo začasnega značaja, k§ijti najboljše zdravilo je v povišanju proizvodnje.
Govornik je nadalje analiziral položaj posameznih slojev prebivalstva in se zlasti pomudil pri vprašanju položaja državnih uradnikov, ki so naleteli na najhujše težave. Napovedal je nadalje več ukrepov, ki naj bi olajšali položaj vseh onih, ki žive od stalnih prejemkov. Med drugim je napovedal nov dodatni davek na pretirane dobičke, ki naj bi zadel predvsem velike trgovce. Dohodki iz tega davka se bodo porabili za narodno obrambo. Predsednik je nato govoril o vprašanju uvoza žita, za-
vojnih ladij
Glede rušilcev, ladij, katerih izguba se ne da lahko ugotoviti, priznavajo uradni krogi 98 izgubljenih, kar je zopet zelo znatno število. Ta številka pomeni močno brodovje, v katerem je bilo po vsej prilik; tudj onih znanih 50 rušilcev. ki jih je Veliki Britaniji prodala Amerika v izmeno za odstop nekaterih točk lastnega ozemlja.
Podmornice se seveda najlažje zataje, kadar so izgubljene, kajti treba bi bilo ne samo videti značilne oljnate madeže na morju, da bj lahko z gotovostjo trdili, da so izgubljene. To je tudi razlog, zakaj britanska admiraliteta lahko napoveduje zelo nizko številko v tem pogledu. Govori namreč samo od 46 podmornicah, toda pri tem se vidi, da gre samo za one. katerih izgubo je sovražnik neizpodbitno dokazal. Prava številka je seveda mnogo višja in prav pri teh tipih ladij so Britanci dosegli nedvomno vrhunec utaje.
Dolgi spisek vsebuje nadalje 16 korvet ter 38 spremljevalnih ladij in minonoscev brez podrobnejše označbe. Tudi to so im-pozantne številke, ki bi gotovo napravile silen vtis v Angliji. Zato se je ameriška propaganda požurila ter objavila spisek jz-gub, ki je mnogo manjši, razen tega se prj objavah izgub poslužuje načina, da se javi vsak dan izguba ene ali dveh ladij, s čimer se dejansko izpopolnjujejo že objavljene izgube. Resnica, ki se tako daje angleški javnosti po žličicah, je po vsej priliki manj grenka.
Zaključki, ki izhajajo iz proučevanja te* številk, so za britanskega državljana gotovo žalostni, saj živi v utvarah optimistične in lažnive propagande, ki si je vedno prizadevala, da zaziblje angleško javnost v prepričanje o majhnih in nevažnih izgu-oah. Poročanje o svojih neznatnih in sovražnih ogromnih izgubah je postala nekaka vražja laterna magica, kj se je poslužuje stara gospodarica morij prj svojih porazih. Kljub temu je prišlo na dan, kar je vlada hotela skriti za vsakn ceno: začetek poraza.
Otvoritev Italijanskega kulturnega zavoda v Odesi
Odesa, 12. nov. s. Ob udeležbi številnih prijateljev Italije, pisateljev in umetnikov je Italijanski kulturni zavod v Odesi začel svoje delovanje. Violinist Antonio Ianigro je priredil zelo uspel koncert. Otvoritev Italijanskega kulturnega zavoda spada v normalno obnovo kulturnega in umetniškega delovanja v mestu.
Zadušnica za pokojne člane Italijanske akademije
Rim, 10. nov. s. Davi je bila na pobuda Kr. italijanske akademije v cerkvi sv. Luke in Martina maša zadušnica za pokojne člane akademije. Pevci sikstinskega zbora pod vodstvom akademika Perosija so izvajali glasbene točke Pergolesija in samega msgr. Perosija. Razen predsednika Feder-zonija so maši prisostvovali člani akademije. svojci umrlih akademikov ter predstavništva ministrstev, stranke in vlade.
Protižidovski Izgredi v Palestini
Ankara, 9. nov. s. Iz Palestine poročajo. da so tamkajšnji Zid je hoteli proslaviti obletnico Balfourjeve izjave pred 25 leti. Ta proslava pa je zbudila najživah-nejše ogorčenje in ostre proteste arabskega prebivalstva, ki je izpostavljeno najbolj nečloveškemu preganjanju s strani Zidov, ki so v služb- britanskega imperializma. Doznava se med drugim, da so se v Tel Avivu Arabci znesli nad številnimi Zidi.
Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Oven Francu in Jožefi iz Ljubljane, Predovičeva 16; zakoncema Agnič Jakobu in Mariji, Mlake št. 1, občina Gradac; zakoncema štangelj Alojziju in Tereziji, Jama štev. 2, občina šmihel-Stopiče, ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir.
Rusi niso zadovoljni
Kakor posnemamo po listih, zasledujejo tudi madžarski Ijsti, kakor v ostalem ves evropski tisk. z največjim zanimanjem dogodke v severn; Afriki, pri čemer poudarjajo, da je takojšnja odločitev Nemcev in Italijanov, da Sq ustvarijo v nezasedeni Franciji obrambna središča, postavila na glavo vse anglosaške načrte.
Madžarski oficiozni list »Pester Lloyd« pa je razen tega objavil zanimiv dopis iz Ankare, v katerem ugotavlja, da so v Moskvi vest o vkorakanju nemških in italijanskih čet v Francijo prikrivali javnosti do zadnjega trenutka. Po vesteh iz sovjetske prestolnice si je mogoče ustvarit,- precej jasno sliko o trenutnem sovjetskem razpoloženju. Gotovo je na primer med drugim, da v sovjetskih uradnih krogih smatrajo, da je poskus za otvoritev drugega bojišča v Evropi že propadel. Čeprav zasledujejo tud; v Moskvi razvoj dogodkov v Severni Afriki z največjo pozornostjo, je vendar izven dvoma, da smatrajo izkrcanje ameriških čet na tem področju zgolj za angleško-ameriško zadevo, kj ni nitj v najmanjši zvezi s svoječasnimi Roosevel-tovimj jn Churchillovimi obljubami Stalinu glede nastanka drugega bojišča. Zato se ne smemo čuditj, ako sovjetski listi poročajo o afriških dogodkih na zadnjih straneh in skoro neopaženo.
Anglež,- in Američani, ki so mislili, da bodo s svojim na veliko razbobnanim udarcem v Afriki potolažili svoje sovjetske zaveznike, doživljajo tako tudi na tem področju novo razočaranje, ki je zelo značilen znak za odnose tako zvanih »zaveznikov«. Gotovo je, da se polemike o potrebi drugega bojišča, ki že več mesecev razvnemajo vso zavezniško javnost, zaradi najnovejših afriških dogodkov ne le niso polegle, temveč — kakor nam to kaže odmev teh dogodkov v sovjetski javnosti — so le še poglobila medsebojno nezaupanje tako zvanih »združenih narodov«.
Državni podtajnik v hrvatskem zunanjem ministrstvu
Zagreb, 13. nov. s. Z današnjim ukazom je Poglavnik imenoval pooblaščenega ministra Oskarja Turino za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu.
Italijanski dar pedagoški šoli v Zagrebu
Zagreb, 13. nov. s. Italijanska vlada je darovala knjižnici Visoke pedagoške šole v Zagrebu veliko število važnih in dragocenih knjig. Ob izročitvi tega darila je italijanski generalni konzul poudaril v svojem govoru simoblični pomen poklonila in izrazil željo, da bi se še nadalje poglabljali itaJijansko-hrvatski kulturni odnosi.
Italijansko-finski
gospodarski sporazum
Helsinki, 13. nov. s. Listi izražajo svoje zadovoljstvo zaradi srečnega izida italijan-sko-finskih pogajanj, ki so dovedla do podpisa novega trgovskega sporazuma med obema državama. Med drugimi listi poudarja »Uusi suomi« važnost novega dogovora, ki določa znatno povečanje medsebojne izmenjave.
Skoro dnevno čitamo v poročilih, da je bilo potopljenih 50.000 ali 100.000 bruto registrskih ton sovražnega ladjevja ali pa še več. Le malokdo ima pravilno predstavo, kaj to pomen;. V brutoregistrskih tonah se meri samo razsežnost trgovinskih ladij (ne teža), le vojne ladje se merijo po teži od-nosno po prostornini izpodrinjene vode v kubičnih metrih odnosn0 tonah (deplace-ment). Zato se tonaža trgovinskih ladij pogrešno smatra kot težjnska mera. ker je čista prostorninska mera, saj označuje notranjo prostornino ladje, ne samo prostornino onih delov ladje, kjer se naklada blago, temveč tudi ostalo prostornino za potnike in posadko, za kotle in stroje, za kurivo in prostornino onih oddelkov ladje, kamor se spušča za obtežbo voda. kadar mora pluti ladja brez tovora.
Točno računano Je brutoregisfrslca tona prostornina kocke s stranico 141.5 cm, kar ustreza prostornini 2.83 kub. metra. Ladja z 10.000 brutoregistrskimi tonami ima torej 28.300 kubičnih metrov prostora v notranjosti, pri čemer se računa ves pokrit prostor, če pa se izmeri samo ona prostornina, ki je namenjena za tovore blaga, potem dobimo netoregistrske tone
Velika ladja je uradno izmerjena in se pri tem ugotovi tonaža v brutoregistrskih tonah im netoregistrskih tonah. Tonaža v netoregistrskih tonah je seveda manjša nego tonaža v brutoregistrskih tonah Razlika med obema tonažama je pri čistih tovornih ladjah najmanjša. Pri mešanih potniško tovornih ladjah je netotonaža za več kakor polovico manjša od bruto tonaže. Pri čistih potniških ladjah pa je netotonaža malenkostna, ker imajo take ladje le malo prostora za blagovne tovore.
Povprečno se lahko na ladjo s 10.000 brutoregistrskimi tonami naloži okrog 14.000 težinskih ton blaga, kar ustreza tovoru 1400 vagonov po 10 ton. Blaga, ki ne zavzema mnogo prostora v razmerju s težo, pa se lahko naloži še več. če torej govorimo, da je bilo potopljenih 100.000 brutoregistrskih ton ladjevja, potem moramo vedeti, da je bilo s temi ladjami, če so bile popolnoma natovorjene, potopljeno še mnogo več dragocenega blaga. Pri povprečni natovoritvi lahko računamo s 140.000 težinskimi tonami blaga ali 14.000 vagoni blaga. To je ogromna količina, zlasti kadar gre za pogonska sredstva. Na 100.000 brutoregistrskih ton tankovskih ladij se lahko naloži 150.000 ton tekočega goriva, to je količina, ki bi omogočala 75.000 tankom srednje velikosti vožnjo v daljavo 1200 km.
Za prevoz 140.000 ton blaga, ki ustreza tovoru trgovinskih ladij s 100.000 brutoregistrskimi tonami, potrebujemo na suhem 14.000 vagonov ali 280 tovornih vlakov s 50 vagoni po 10 ton. če pa bi hoteli to količino blaga naložiti na velike 5 tonske tovorne avtomobile, tedaj bi potrebovali za prevoz tega blaga 28.000 velikih tovornih avtomobilov. Tako ogromne količine blaga gredo z ladjami na dno morja, če gre pri potopitvi za skupno tonažo 100.000 brutoregistrskih ton. Navedli bi lahko še več sličnih primerov." S področja prehrane naj navajamo še naslednji primer: če so ladje, ki imajo skupaj 100.000 brutoregistrskih ton naložene z žitom, tedaj imamo opravka s količno žita, ki zadošča za prehrano velemesta s poldrugim mL lijonom prebivalcev za eno leto.
Nov napredek v proizvodnji celulozne volne
Nemški list »Der Vierjahresplan« poroča, da jc po dolgotrajnih poizkusih uspelo izdelati posebno vrsto celulozne volne, v kateri so vlakna votla v obliki cevke.
Kakf-e velike tehnične težkoče je treba, pri tem prebroditi lahko spoznamo, če pomislimo, da je vlakno celulozne volne neprimerno tanjše, kakor človeški las. Razmerje med debelino vlakna celulozne volne in človeškega lasu je približno tako, kakor Je razmerje med debelino vžigalice in držaja metle. V zadnjih desetletjih je uspelo proizvodnjo celulozne volne tehnično zelo izpopolniti in se danes celulozna volna izdeluje že v 250 različnih vrstah, kakor so pač zahteve predilnic. Celulozna volna danes že v marsikaterem pogledu nadkri-ljuje naravna vlakna in se da izdelati nakodrana, svetla ali motna, mehkejša ali trša; sploh je uspelo sijajno doseči lastnosti naravne volne ali bombaža. Vlakno se da tudi dobro barvati, je voljno in odbija mokroto. Samo v eni točki doslej ni uspelo ponarediti naravni proizvod, namreč v tem, da ima naravna volna navzlic izredno majhni debelosti obliko cevke. Zrak, ki je v tej cevki, daje naravni volni ono posebno lastnost, da drži toploto. Sedaj pa Je tudi v tem pogledu uspelo ponarediti naravni proizvod, kar se je zdelo pri prvih poskusih nemogoče. Nova vrsta celulozne volne se imenuje »zračna celulozna volna« in ima kakor naravna volna lastnost izolirati toploto, vrh tega pa je še bolj elastična in mehka kakor naravna volna.
Gospodarske vesti
= Nadrobna delitev zemljišč. Komisar za agrarne operacije objavlja v »Službenem listu« razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz 1) Dvora; 2) Vrhnike in Drenovega griča; 3) Vrhnike; 4) Blatne Brezovice in Vrhnike; 5) Bevk. Načrti o podrobni delitvi skupnih zemljišč bodo razgrnjeni na vpogled udeležencem, in sicer glede posestnikov iz Dvora v Polhovem Gradcu od 12. do 25. t. m., glede posestnikov iz Vrhnike, Drenovega griča, Blatne Brezovice in Bevk pa na Vrhniki od 18. t. m. do 1. decembra t. 1. Neposredno ali posredno udeležene stranke lahko vložijo pismeno ali daje ustno na zapisnik svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dine razgrnitve naprej pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske je dobila pooblastilo, da sme izdati za 230 milijonov kun obveznic v komadih po 1.000, 5.000, 10.000 in 100.000 kun. Obrestna mera bo znašala 4% in se bo plačevala na polletne kupone. Država bo jamčila za anuitetno službo teh obveznic. — Hrvatsko prometno ministrstvo je ponovno opozorilo vse telefonske naročnike, da je treba vsak razgovor na telefonu pričeti s »spremno«, podobno kakor prej z besedo »halo«, konča pa naj se razgovor s pozdravom »spremni«, namesto prej običajnih pozdravov. —• železniški most preko Save pri Brčkem je bil te dni izročen prometu. V kratkem bo most dovršen tudi za cestni promet. Pontonski most, preko katerega se sedaj vrši vozni promet preko Save, bo po dovršita cestnega dela železniškega mostu zopet odstranjen. S tem bo ustvarjena nova trajna prometna zveza med severnim delom in južnim delom Hrvatske. — Milanski list »II Sole« je prinesel izjavo ol-pravnika poslov finskega poslaništva v Zagrebu Yontlilaja, ki izraža prepričanje, da bo otvoritev finskega poslaništva v Zagrebu okrepila trgovinske odnošaje med Hrvatsko in Finsko in da se bo povečala zlasti izmenjava onih dobrin, ki so danes potrebne za vojno.
= Izvoz kmetijskih pridelkov iz Bolgarije. Zveza bolgarskih kmetijskih zadrug, ki ima okrog 500 milijonov lastnih sredstev, je dosegla v lanskem letu preko 10 milijard levov prometa. Zveza je v znatni meri udeležena pri bolgarskem izvozu in je lani izvozila 6 milijonov kg sadja, sočivja in mezge v vrednosti 100 milijonov levov, nadalje za 150 milijonov levov jajc, za 20 milijonov levov perutnine in še mnogo drugih kmetijskih pridelkov.
= Iz gOrenjskeoa trgovinskega registra. Vpisale so se (nastopne tvrdke: Hotel »Stara pošta«, zakupnik Franz Lieber, Kranj; Viktor Bidouc, stavbenik, Kranj; Franc Izgoršek, gradbeno in pohištveno mizarstvo. Šmartno pri Litiji.
Nemiri v Indiji
Bangkok, 12. nov. s. V Kalkuti je prišlo do velike manifestacije, ki se je je udeležilo nad 10.000 oseb. Ogromni sprevod demonstrantov je imel na čelu velik napis: Ne plačamo glob! živela neodvisnost!
Ko je množica obhodila glavne ulice v mestu, se je ustavila pred vladno palačo, ki je bila zavarovana s polkom pehote in velikim številom policijskih čet. Komisija, v kateri je bilo 12 Indijcev, je prosila za sprejem pri guvernerju, da bi intervenirala za razveljavljenje glob, ki so jih Angleži naložili kakim 30 krajem v pokrajini Ben-gala. Policijski uradnik, ki je vodil varnostno službo, jo odgovoril, da je guverner odsoten in da mu bo ob povratku poročal o željah, ki jih je izražala komisija. Ker se je množice lotil nemir, so jo skušali policijski agenti razpršiti. Prišlo je do številnih spopadov, v katerih je bilo več demonstrantov ranjenih, več drugih pa aretiranih. šele ko je nastopila vojska, se je množica razpršila.
V kraju Ahmadabad sta bili zažgani dve angleški šoli. Aretirani so bili pri tem 4 dijaki. Skupina »škrlatnih srajc« je napadla poštni urad v Pešovarju in policiji se ni posrečilo, da bi preprečila, da ne bi bil urad zažgan. Guverner Madrasa je razpustil upravo dveh mest v okrožju Andra, češ da sta se dva funkcionarja udeležila pretiangleških demonstracij. Neka bomba je eksplodirala v neki kavarni v Karačiju ter ranila tri osebe in močno poškodovala lokal.
Novo jabolko spora med Anglijo in Ameriko
Po vesteh, ki prihajajo iz Argentine, sta si Anglija in Amerika zopet v laseh glede usode britanskega imperija. Dejstvo je namreč, da v Washingtonu ne štedijo z očitki Angliji zaradi njene politike v Indiji. Nedavno je o tem zelo ostro govoril VVillkie, sedaj pa se ameriški listi prav nič več ne pomišljajo zapisati, da mora Anglija priznati Indiji neodvisnost. Toda jabolko spora med Londonom in Washingto-nom ni le v tem.
Vsiljuje se vprašanje, zakaj se Američani tako zanimajo za indijsko neodvisnost. Američani bodo sicer odgovorili, da je to e.len izmed Rooseveltovih vojnih ciljev, ki da izhaja iz znane atlantske karte. Ker pa je po sredi Anglija, niti ne skušajo prikriti svojih pravih namenov s takšnimi izgovori, kajti z »zaveznico« morajo govoriti v jeziku, ki ga razume. Tako je ameriška revija »Time«, ki se peča na široko z indijskim vprašanjem, brez slehernega olepšavanja navedla dejanske razloge ameriškega zanimanja za usodo Indije. Gre, kakor piše revija, za izključno strateške razloge ki izhajajo iz razmotri-vanj o vodstvu sedanje vojne in ki jih v Washingtonu označujejo za tako zvano »svetovno strategijo«. (V imenu te ^svetovne strategije« so v ostalem Američani zasedli Liberijo v zapadni Afriki in se izkrcali tudi v francoski Severni Afriki!). Da pa ne bi Angleži le preveč občutili, da gre dejansko pri tem le za sebične ame-riše interese, se je navedena revija potrudila, da se postavi tudi v obrambo Kitajske in celo Sovjetske zveze.
Lanchlin Currie, posebni Rooseveltov odposlanec v čunkingu, je namreč po pisanju revije izrazil predsedniku »nujno čangkajškovo željo«, da bi prevzel posredovanje v indijski zadevi, in sicer ne le zato, ker so Angleži aretirali »velikega prijatelja Kitajske« Pandita Nehruja, temveč tudi zato, ker so v Čunkingu mnenja, da indijska zadeva ni prav za prav notranja britanska zadeva, saj je od njene rešitve odvisna usoda vseh »združenih narodov«, da, celo usoda vsega novega svetovnega reda. Te razloge hoče seveda na široko izkoristiti Amerika in se v nasprotju s Churchillovo trditvijo, da gre pri tem le za notranje britansko vprašanje, vmešati v indijsko zadevo. Revija »Time« utemeljuje to ameriško potrebo še posebej z naslednjimi razlogi: 1. Kitajsko je mogoče oskrbovati edinole preko Indije. 2.
Samo iz Indije lahko »združeni narodi« začno ofenzivo za zopetno osvojitev Birme. 3. Nadzorstvo nad Indijo pomeni istočasno tudi nadzrstvo nad Bengalskim zalivom in Indijskim oceanom. 4. Položaj Indije je tak, da bi z njenih tal zavezniške letalske sile lahko operirale istočasno proti zapadu in vzhodu. 5. Oskrbovalna pot Sovjetske zveze preko Irana bi lahko vedno bolj pridobila zara"di operacij na Daljnem vzhodu.
Tako torej Američani prikrivajo svoje posebno zanimanje za Indijo z razlogi tako zvanih »svetovnih strateških dimenzij«, ki so ameriški miselnosti tako priljubljene. V podobnem smislu se izražajo seveda tudi nešteti drugi ameriški »strategi«, ki pišejo o teh vprašanjih cele kupe člankov. Roose-veltu so seveda takšna razmotrivanja zelo ljuba, ker mu nudijo prav spodobna opravičila' za vse njegove korake v Indiji, na katere seveda Angleži ne morejo gledati brezbrižno. Tako je ameriški predsednik poslal na primer v Indijo več posebnih gospodarskih komisij, ki naj bi na mestu proučile, do kolikšne mere bi bilo mogoče izkoristiti Indiio za tako zvani »ar^en-. de. mokracij«, ki naj bi bil povsem avtonomen. Eden izmed takšnih »gospodarskih strokovnjakov«, ki ga je Roosevelt poslal v Indijo, se je vrnil z dolgim poročilom, v katerem se med drugim pritožuje, da je samo Velika Britanija kriva, ako Indije ni mogoče izkoristiti v industrijsko-vojne namene, češ, da Angleži z zaščito svojih proizvodov samo ovirajo uspešni razvoj samostojne indijske industrije. Zaradi tega pravijo v Washingtonu, mora Amerika čim prej poslati v Indijo svoje gospodarske strokovnjake, ki naj te probleme samostojno rešijo.
Tako se Američani poslužujejo, vseh mogočih argumentov, da bi kritizirali sedanji britanski sistem v Indiji, obenem pa pripravljali tla za svojo »indijsko« politiko. Razume se samo po sebi, da zbuja to ne-voljo in ljubosumnost angleške »zaveznice«, a se zato ne smemo čuditi, ako je Churchill v enem svojih poslednjih govorov kakor že pred njim Eden. smatral za potrebno, da spregovori nekaj besed v obrambo britanskega imperija, ki ga danes tako resno in močno na vseh koncih sveta ograža — ameriški imperializem. K neštetim jabolkom spora med Anglijo in Ameriko se tako pridružuje sedaj še — Indija, kjer med tem odpor proti britanski nadvladi narašča od dne do dne.
ključil pa je svoj govor z izrazom trdne vere, da bo država prebrodila sedanje te-
žave.
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sjl Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je zreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Smoletu Alojziju, pok. Franca in pok. Frančiške Novšak, rj. v Bastariji 31. IV. 1884., bivajočemu v Gorenji vasi št 11, na-hajajočemu se v zaporu,
2.	Miklavčiču Radu, pok. Josipa in pok. Ivane Jevnikar roj. v Stični. 9. IV. 1920, tam bivajočemu v vasi Velike Crmlje, na-hajajočemu se v zaporu, in
3.	Kastelicu Ignaciju, sinu Ignacija, roj. v Stični, 20. IX. 1920, bivajočemu v Velikih Crmljah št 1, v begstvu.
Obtoženi so bili
a)	zločina po čl. 1. naredbe 3. V. 1942, ker so v Stični v nedoločenem času do 30. IX. 1942 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi;
b)	zločina po čl. 16. naredbe od 3. X. 1911 '-er so v istih krajevnih in časovnih ok iah sodelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	zločina po čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941, ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah protizakonito bili v posesti orožja in vojaške municije.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Smoleta Alojzija in Miklavčiča Rada in Ka-ste!'ca Ignacija za krive pripisanih jim zlc»^ov in jih je kot take obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno na plačilo razpravnih stroškov ter vzdrževanja v zaporu.
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljana in v »Pjccolu« v Triestu.
Ljubljana, 6. novembra 1942-XXI. *
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Mavsarju Francu, pok. Josipa in Pivk Ivane, roj. na Brezovici 28. X. 1907 in tam bivajočemu, delavcu,
2.	Filipiču Antonu, pok. Antona in Marije Labruska, roj. na Brezovici 24. X. 1904., tam bivajočemu. zidarju, in
3.	Založniku Ivanu, sinu Matije in Lončar Ivane, roj. na Brezovici 16. V. 1912, tam bivajočemu, zidarju, vsq trije so v zaporu.
Obtoženi so bili:
a) zločina protj osebni svobodi (čl. 605. k. z.), ker so v družbi s tremi drugimi ne-
znanci v Plešivici 25. VIII. 1942 oropali osebne svobode Ivana Mraka. Vidmarja Valentina in Brenčiča Antona;
b)	nameravanega umora z obtežilniml okoliščinami (čl. 575. do 576. 61 št. 2. k. z.), ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah z namenom, da bi zakrili storjene zločine, povzročili smrt Ivana Mraka;
c)	ropa z obtežilnim,- okoliščinami (čl. 628. k. z.), ker so v istih okoliščinah odvzeli z grožnjam; Ignaciju Leniču dve kravi, dva konja, dva prašiča in kmetski voz;
d)	napada protj varnosti države (čl. 2. naredbe z dne 3. X. 1941). ker so v jstih krajevnih okoliščinah v razdobju do 25. VIII. 1942 z namenom, da bi povzročili napad proti varnosti države izvršili dejanja, naperjena na opustošenje, ropanje in ustrahovanje na anektiranem ozemlju;
e)	prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v zgoraj omenjenih okoliščinah sodelovali pri združb), naperjeni za nasiln; prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
f)	sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih okoliščinah sodeloval; pri oboroženih krdelih z jstimi nuneni kakor pod prejšnjo točko;
g)	nezakonite posesti orožja ;n mun;cije (CL 2. naredbe z dne 24. X. 1941». ker s0 v istih krajevnih in časovnih okoliščinah ime-1 in nosilj brez predpisanega oblastnega dovoljenja orožje in municijo;
h)	napada na javne organe tčl. 8. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v jstih okoliščinah s prevratnim namenom izvršili čine, zaradi katerih bi bile lahko hudo oškodovane javne naprave;
!i poskusa napada proti žiVjenju pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7. naredbe od 3. X 15*41), ker «0 v zgoraj omenjenih okoli-£č:nr.h poskusili napad na ne do t alti J. v ost jn na osebno svobodo pr.padn ko/ Oborožen h sil.
Iz teh razlogov je sodeče Mavsarja Fiai-ca, Filip-čo Antona :n Založnika !vana spozTplo za krive zločinov sodelovanja v oboroženem krdelu, prevratne združbe ;n pr.sc^ti oroija te* jih kot taks obsed lo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posled-cami. Na temelju čl. 479. k z. je sodišče Mavsarja, Filipiča in Založnika, oprostilo ostalih obtožb zaradj pomanjkanja dokazov.
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu.
Ljubljana, 9. novembra 1942-XXI.
Japonski letalski uspehi na Kitajskem
Nanking, 12. nov. s. Tiskovni odsek japonskih oboroženih sil na Kitajskem sporoča, da je eskadra japonskih lovcev izvršila napad na letališče pri mestu Kvajlig, prestolnic, Kvangsija, in na letališče pri kraju Liling, v pokrajini Honan. Japonski lovci so med napadom sestrelili štirj sovražna letala in tn druga uničilj na tlefc. Vsa japonska letala so se vrnila na oporišče.
juuuuuuuuuLiLiLiLiijuuDaanni n: 11 ni n
Obnovite naročnino!
Sovražni načrti v Sredozemlju Izjalovljeni zaradi bliskovitega posega Italije in Nemčije
Odločitev za napad na Korziko in na južne obale Francije je nemški narod zvedel v nedeljo nekoliko po 12. uri. Mora se reči, da nikakor ni bil preveč iznema-den. Tudi nepoučeni ljudje so smatrali da so bili vojaiki ukrepi Nemčije in Italije neizogibni. V ostalem, pravi pariški dopisnik Goringovega glasila, je bul vsak prebivalec zasedene m nezasedene Francije od pretekle nedelje dalie prepričan, da bodo države osi nedvomno zelo hitro im učinkovito reagirale na angloameri3ki napad na severno Afriko.
K&kor rečeno, prebivalstvo Nemčije ni bilo znenadeno. pač pa je pokazalo globoko zadovoljstvo, ker sta osni državi tako učinkovito poskrbeli za vojaško varstvo južne francoske obale in otoka Korzike. S tem sc- države osi onemogočile načrte sovražnika ter sn razširile izhodišče za napad proti anglosaškim postojankam v Afriki. V splošnem pa gre enostavuo samo za pre-vent.vne :n obrambne ukrepe, dasri unaio tudi ofenzivni pomen. Italijanske in nemške čete imajo sedaj ogromno oporišče v Sredozemlju, ki se razkrosti.ra od Pirenejev do Rodosa. ter bodo lahko izgnale sovražnika iz severne Afrike in iz Sredozemlja, ki spada po besedah Hitlerja v življenjski prostor Evrope.
Glasilo maršaAa Goringa »NazionaJzei-tungo: piše, da je popolnoma razumljivo, ako v tej fazi borbe za Sredozemlje pripada Italiji odlična vloga kakor je tudi umestno, da je Italija obenem z Nemčijo »eag:rala na angloameriški sunek z enako vojaško akcijo, ki naj zavaruje zadnje postojanke zmagovitega končnega napada.
Ugotavljajoč izjalovljene angleške načrte podčrtava list zlasti izjave, ki jih je včeraj podal Roosevelt. Ameriški predsednik ie dejal, da so bile operacije proti se verni Afriki sklenjene že lanskega avgusta ob sestanku Churchilla z Mo>otovom. Iz tega je razvidno da je bila Moskva napro-šema. naj sodeluje pri hinavskem besedičenju o drugi fronti ter naj zahteva otvoritev druge fronte, da bi se s tem prevari! e države osi. Nedvomno s>c bila dana Molotovu zagotovila, da bo zasedbi Alžira in Maroka sledilo izkrcanje na Korziki ter na južnih obalah Francije. Na drugi način si ni mogoče pojasniti velike rezerv'ran ost i ki jo kaže Moskva že 48 ur glede dogodkov v Afriki.
Seveda je pri tem, piše omenjeni list, igral veliko vlogo zlasti izdajalec De Gaul-le, ki se ie takoj požuril in pozval častnike nezasedene Francije, naj izkoristijo skope ure. ki iiih imajo na razpolago, ter naj se pridružijo svojim tovarišem v Afriki. In kakor se spominjamo je de Gaulle izdal »ličen poziv tudi v dnevih premirja v Com-piegneju, toda imel je zelo neznaten uspeh.
Z druge strani pravi diolomatski dopisnik Scherllovih listov dr. Krieg da vichvj-ska vlada ni bila v položaju, da bi z zadostno odločnostjo branila lastne koristi. Šele izdajalski napad na severno Afriko je vichyjski vladi odprl oči. Petain iz raznih razlogov ni bil kos novemu položaju ne politično, še manj pa vojaško. Zato sta bili Nemčija in Italija prisiljeni k odločnim ko~akom. Francoski narod mora biti vesel teh ukrepov in ponosen nanje. Saj se mu sedaj nudii prilika, da se aktivno udeleži borbe za zmago evropske stvari.
List navaja nato prva poročila i i anglosaškega tiska ter ugotav-lilja. da kažejo onemoglo jezo. Nekateri dopisi skušajo tolažiti 9voje čitatelje, zatrjujoč, da je za sedaj dosežen važen eilj, ki bo prisilil Hitlerja. da razcepi svoje sile in da odtegne čete z drugih front da bi lahko zasedel ostalo Francijo. Razen tega ne bo mogel f več računati na pridelke in surovine francoskega kolon i jalnega imperi ja. Vse te votle besede pa ne morejo izpremeniti britanskega javnega mnenja, ki nikakor ni prepričano o velikem uspehu afriškega podjetja Drugi listi pišejo, da sita Nemčija in Italija odbili udarec, ko sta z bliskovito hi tre« t jo preprečili napad Anglosasov na Evropo. V južni Evropi napadalci ne bodo našli tako lahkih ta! kakor v Maroku in v Alžiru. Osne čete so že na pohodu, da branijo južno Francijo in vso Evropo proti dednim sovražnikom evropske čel ne.
Vsak pameten Francoz razume, da je bil ta ukrep osi izvršen zaradi neizogibne vojaške potrebe v konst Evrope. Vsak Francoz, ki ljubi svojo zemljo, mora biti hvaležen Italiji in Nemčiji, ki sta s takojšnjim odločnim posegom obvarovali južno Francijo, da rui postala prizorišče borbe (Piccolo.)
»News Chronicle« je objavil z velikimi naslovi in čez vso prvo stran lista no-
vico o izkrcanju Američanov v severni Afriki in pravi: S strateškega stališča otvar-jajo začete operacije pot za velike možnosti. Gre za nič manj kakor za kontrolo nad Sredozemskim morjem Zadnji dve leti je zapadni del tega morja posta! v resnici nekako os-no jezero.«
»Times« razkriva v svojem poročilu, da je bil napad na severno Afriko izveden po davno premišiljenem načrtu. Načrt so proučevali že več kot dve leti in se je proučevanje začelo takoj ob angleškem prodira-
nju r Abeskupo. List priznam*. da )e
pad na Af riko stal mnogo žrtev in na hude težkoče, docim »News Cturoniciec in »Daily Herald« priznavata, d«, je bil položaj doslej v Sredozemlju nevzdržen, lotiti os je zadnji dve leti popolnoma previa. dovala.
Londonski dopisnik »Narior^d zertung« pravi, da nastaja vprašanje, ali imajo zavezniki dovolj sile na razpolago za neposreden napad ija italijanski polotok. Kakor se vidi, so te besede dragoceno priznanje, ki dokazuje, da je bila Malta popolnoma izločena. Zato je bilo Angležem in Američanom zelo nujno da so si znova osvojili gospodstvo nad Sredozemljem t»*r otvo-riiln prometne zveze. (Pkoolo.)
Ali naj bedo črnci enakopravni
Sodelavec hrvatske poročevalske agencije »Evrope« v daljšem sestavku razglablja o kočljivem vprašanju rasnih nasprotstev med črnci in belci v Ameriki.
Do 130 milijonov ameriških državljanov je potomcev sužnjev, ki so jih pred približno 300 leti naselili v južnih državah, kjer so bili najcenejša delovna moč na bombažnih nasadih. Suženjsko vprašanje je bilo leta 1861. zunanji povod za krvavo državljansko vojno ki se je čez štiri leta končala z zmago severnih držav, ki so si zapisale na svoje zastave osvoboditev črn_ kili sužnjev. Z osvobojen jem pa črnci niso dobili nobenih posebnih olajšav. Ogromno število jih je živelo, kakor jih živi tudi sedaj, v mnosro slabših razmerah kakor za časa suženjstva, ko se je zanje njihov gospodar, čeprav iz koristoljubja, v resnici brigal.
še danes sa kažejo ostra nasprotja v postopanju s črnci med južnimi in severnimi državami Amerike. Prebivalci severnih držav so po svojih puritanskih pojmih smatrali, da so vsi ljudje enaki, in da ni nobenih rasnih razlik. Tudi prebivalci južnih držav so bili vzgojeni v tem duhu, toda jih je skupno življenje z milijoni črncev seznanilo z njihovimi rasnimi lastnostmi. Poleg tega je tedaj živelo 9 desetin črncev v južnih državah. Osvoboditev sužnjev je omogočilo stalno seljenje črncev proti severu, tako da se je do danes tja izselila že ena petina vseh ameriških črncev. To preseljevanje je seznanilo tudi prebivalce severnih držav s črnskim vprašanjem in posledica tega je bila, da so se pri belcih pojavili rasni instinkti. Čeprav je z zakonom iz leta 1867. črnec postal polnopraven državljan, vendar se je v južnih državah obdržala stara praksa rasnih razlik, medtem ko je sever postopno prihajal do zaključka, da črnci in belci niso eno in isto.
V južnih državah, v katerih danes živi 4 petine vseh ameriških črncev, je obstojalo vedno ostro nasprotje proti uvajanju volilne pravice črncev. Ce hoče črnec glasovati, mora dokazati na posebnem izpitu, da pozna zgodovino in ustavo USA. Ker pa so izpraševalci belci, je ja3no, da na izpitu mnogo kandidatov pade. V južnih državah obstoji od državljanske vojne naprej sam«? ena ameriška stra/nka, tako zvana demc kratska stranka. Temu so vzrok črnci. Vs> beli Arrieričani se namreč zavedajo, da bi ustanovitev druge .-stranke brezpogojno do-vedla do tega, da bi ss med strankama pojavila borba za črnske glasove in tako bi črnci v kratkem času dobil: politično enakopravnost in postali odločilna politična sila. Politični ravnopravnosti bi sledila socialna enakopravnost, tako da bi črnski proletariat, ki nima velikih potreb, napravil belim delavcem življenj; nemogoče.
Medtem pa je treba voditi račun o tem da niso vsi črnci analfabeti in pripadniki proletariata. Mnogim izmed njih je uspelo, da so se izobrazili, nekateri celo akademsko, in tako je rastala črnska inteligenca. V USA je danes nad 40.000 črnskih duhovnikov ln na tisoče odvetnikov, zdravnikov, učiteljev in profesorjev. 2500 v-šjih šol stalno vzgaja novo črnsko inteligenco. V nakladi skoraj 2 milijona izvodov izhaja 230 črnskh časopisov in so črn-cem na razpolago tudi radijske postaje. Izobraženi črnci posebno težko prenašajo rasno zapostavljenost in tako je nastal nevaren vmesni sloj, ki postaja agitator im vodja v borbi proti bolj rasi Črnska nevarnost je iz dneva v dan večja. Južne države so sicer preprečile politično enakopravnost črncev, se pa zato v severnih državah kaže njihovo vedno jačje politično nastopanje. Tukaj skupno z belci volijo in so v 17 severnih državah bili odločilni za izvolitev. Črnski glasovniki so postali zlasti važen činitelj pri predsedniških vo-Itvah. Posebno se je to opaz:lo pri zadniih volitvah, ko je spet kandidiral Roosevelt. Kakor je bil brez pomislekov v zunanji politiki in je brez posebnega razloga pahnil svoj narod v vojno, tako ja brez po-
mislekov rušil tudi vse potrebne rasn® ograje. Naravno je, da črncem ne ustreže vsake njihove želje, toda kjer le more, izpolnjuje njihove zahteve že iz hvaležnosti, ker je v veliki meri s črnskimi glasovi zasedal predsedniško mesto.
Pri svojih političnih spletkah je Roosevelt vedno gledal na to, da si je zagotovil črnsko delovno silo za vojno industrijo. Zmano je, da se beli delavci energično upirajo vsakemu sodelovanju v obratih s črnci. Kolikor je bilo črncev zaposlenih v industrijskih podjetjih, so opravljali samo r.ajnizkotnejša dela. Rooseveltu pa je uspelo odpreti črncem dostop v tovarne, kar je izzvalo veliko nezadovolistvo. Odpor belih delavcev pa traja še naprej, tako da Rooseveltu uspeva le postopno uvajati črnsko delovno moč v vojno industrijo.
Laže je šlo Rooseveltu pri njegovem delu izkoriščanja črncev za topovsko hrano, že sedaj ob3toja večje število čisto črnskih vojaških edinic še celo v mornarici služijo na posameznih manjših ladjah. Ce bo črncem omogočeno tudi obiskovanja častniških šol, je za sedaj še odprto vprašanje. V Angliji so črne in bele vojake iz Amerike enako prijazno sprejeli. AngleM sicer imajo rasne ograje v svojih kolonijah, toda doma niso poznali črnskega vprašanja. Tako se je zgodilo, da so nekatere obiteljl pozivale v goste skupno črnce in belce. Beli so bili seveda nad tem postopanjem ogorčeni ln so zahtevali, naj se za črnce določijo posebna gostišča ln zabavišča
Pod takšnimi okolnostmt je razumljivo, da žele črnci zapustiti svoja naselja v me-sfcih, kjer živo v zelo bednih stanovanjskih razmerah. Značilno je, da za iste prostore plačajo najmanj dvakrat tolikšno najemnino, kakršno bi plačali belci. To stanovanjsko bedo zelo dobro izkoriščajo židje, opravičujoč svoje postopanje s tem, da se belec nikdar voi ne bo vselil v stanovanje, v katerem je prej bil črnec. V črnskih okrajih neprestano raste kriminalnost, tako da je danes petkrat večja kakor pri belcih. Kaj bo, če se bodo črnski
Prigionieri britannici catturati dalie nostre truppe nel corso delle recenti oper azioni sul fronte egiziano — Britski ujetniki, ki so jih zajele italijanske čete med zadnjimi
operacijami na egiptski fronti
vojaki borili za demokracijo, po končani vojni pa zahtevali vedno večje pravice od vlade, ki je brezumno potrgala vse rasne ograje? se vprašuje člankar in obenem tudi odgovarja: Vlaetodržd bodo tedaj videli, da bodo črnske zahteve vedno večje in da sa s prirodo ne smejo šaliti. Vsaka krepitev črnskega vpliva kr-epi tudi rasno misel. Kdo ve, kako sa bo po Rooseveltovi zaslugi to vprašanje v Zedinjenih državah razvilo ln kakšne bodo končne posledice?!
Bell Jeleni
V Sušicah pri Caslavi v Protehtoratu imajo 80 belih jelenov. Njihovi predniki so prišli tja za časa Marije Terezije. Pripeljal jih je takratni dvorni lovec grof Thun iz Indije. Od štirih belih jelenov sta dve samici poginili. Bela jelena sta se pozneje parila z navadnimi košutami in tako se je sčasoma zaredila čreda belih jelenov, ki jih je zdaj 80 Beli jeleni so zelo plahi. Oblasti so jih zaščitile, da bi se kot redkost v živalskem svetu ohranili.
IZVEN DVOMA
—	Kako moreš trditi, da je bil Adam zvest svoji Evi? Kdo bi mogel to dokazati?
—	To je izven dvoma Saj veš, da drugih žensk v raju ni bilo.
IKAJ V IE Ml ? IKAJ ZIMAMI?
501.	.Kaj je storila sfinga, ko Je Edip rešil njena vpračanja?
502.	Kaj je bila »Zlata horda«?
503.	Kaj so Rontgenovi žarki?
*
504.	Še ena iz stare kitajske matematike.
V stari kitajski aritmetiki, ki smo jo omenili v nalogi 500., je tudi naslednja naloga: »V hlevu so fazani in zajčki, skupaj 35 glav in 98 no? Koliko *:vali je vsake vrste?« Izračunajte ' ' % davnim sklepanjem!
505.	Križanka.
Vodoravno: 3. najmanjše sestavne enote živih organizmov, 9. neumna, 12. izdelovalec orožja, 15. prepričati, 16. vrsta zem-
lje, 17. merilo. 18. duše po francosko, 19. del pluga, 23. poštevalnica, računica, zgornja plošča pri stebrnem glaviču (tuj-J§a), 26. španska kolonialna posest v Za-padni Afriki (italijanska oblika), 28. premikati, 30. južnoazijska dežela, 31. žensko ime v svojilni obliki, 32. naramni znak.
Navpično: 1. iznajdba, 2. pripadnik divjega azijskega naroda, 3. napačna oblika glagola biti, ki jo pa pogostoma opazimo v knjigah in listih, 4. očka, 5. stara dolžinska mera, 6. označba junaka iz Go-tovševe opere, 7. oblika glagola ožiti, 8. armenska reka, 10. rimski grič, 11. reka v Birmi, 13. denuncirati (po domače), 14. soli iz oetove kisline, 19. opis, načrt, 20. zaključni del valčka, 21. sladkovodna riba,
KULTURNI PREGLED
Izšel je roman „£1 hakim"
V	izdaji »Dobre knjige« je pravkar izšel slovenski prevod romana nemško-švicarskega pisatelja Johna K n i 11 1 a »El hakim«. Po- obeh poglavitnih romanih tega pisatelja, »Tereza Etienne« in * Via mala«, ki smo ju dobili pred leti v izdaji »Modre ptice«, imamo po izidu »El hakima« v slovenščini najboljše in najznačilnejše, kar je spsrl K nit tel. Ce poudarjamo besedo .1 a j-značilnejše. ne mislimo, da v ostalih Kmttiovih spisih ne bi bilo mnogo zanimive snovi, ni pa mogoče zanikati, da teh troje romanov najbolj predstavlja Knittlo-vo stvarjalno osebnost in poglavitne literarni. kvalitete njegovega, zdaj že dokaj obsežnega dela.
Roman »El hakim« je zreli sad pisateljevega daljšega bivanja v Egiptu. Nastal je okrog 1. 1936 in je na mah opozoril na se predvsem s svojo snovjo, ki je bila in ostala v nekem smislu aktualna. Menda ni še nihče pred Knittlom tako podrobno obdelal socialnih, kulturnih in zdravstvenih razmer ob Nilu. kakor jih obravnava Knittel v ctkviru svoje pripovedne kompozicije. Z druge strani je »El hakim« zagrabil po svoji obliki: spisan je v prv osebi, kot življenjska izpoved egipčanskega kirurga, oris njegovih porazov in zmag. njegovih vzorov in izkušenj. Vzlic temu. da ima po sivoji obliki osebni značaj, je v bistvu močno objektiven; stilno nas spominja nekaterih dobrih romamiziranih življenjepisev. Tako je torej »El hakim« zaslovel predvsem kot roman sodobnega Egipta in kot življenjepis kirurga.
V	knjigi je še tretji važni element: mi-
slim na njeno visoko etično usmerjenost. Glavni junak romana, zdravnik dir. Ibra-him, ni samo človek ki gre preko o>vir k svojemu smotru; tako gredo premnogi ljudje in so zato preneka t enk rat prava nesreča za svojo okolico. V življenju n; samo važno, da imaš neki trden smoter: še važ-nejc je, s kakšnim! sredstvi ga skušaš doseči. Bralec »El Hakima« ima prijetno pri-..iko primerjati v romanu mladega dr. Ibra-hiima na pr. z njegovim šefom v Damno«-orahu dr. KoftalLijem. Tu si stojita nasproti idealist alt mističnega značaja in -zprijen material ist egocentrične k zločin s t vu nagnjene narave. Citate!j takoj ve da je tako le prepogosto v življenju in da ie p"av v tem smisel velike etične borbe v posamezniku in v družbi.
Dr. Ibrahim ima že od mladih nog pred očmi en som smoter: biti zdravnik Pri tem ga ne mika zdravmištvo kot donosen poklic; ne. on vidi v njem vzvišeno poslanstvo človeka, ki lajša trpečim bolečine. Pozneje veže svoj poklic s povzdigo zdravstvene kulture in s pogoji splošnega napredka Egipčanov. Njegov narod ugonabl'ajo mnoge bolezni samo zbog siromaštva, nevednosti iin zanikrn osti. V orientalsko barvitem okolju Egipta prevzema d t Ibrahim vlogo zapadnjaško usmerjenega razsvetljenca, ki mu je omika več kakor domača zaostalost, razum več kakor strasti, evropska organizacija in red dragocenejša od domače nemarnosti in f atavistične neskrbnosti. Toda dr. Ibrahim nikakor ni pozna egipčanska izdaja evropskega razsvetljenca, ki meni, da je rešitev ljudi zgolj v omiki. Veličina
niegovega življenjskega boja je prav v spoznan u. da ne zadoščata ne umstvena izobrazba ne organizacijski napredek, če človek ne premaguje v samem sebi strasti in če se ne izoblikuje v nravno višjo osebnost. ki bo s svojim vzgledom bodrila in povzdipn>va'a druge Dr Ibrahim je skratka človek, ki je svoj življenjski vzor — vzor zdravnika m egipčanskega patriota — spravil v	s svojo plemenito naravo Ta Egipčan se za dosego svojih smotrov ne more in noče pos'uževati 5<'abih sredstev. Um-Ijivo je. da ni svetnik asket. purčavnik: da je vsokdar po! nokrv en člov ek. A v njegovem etičnem vzgonu kvrku v njegovem čutu olgovo<-no"ti in v nehlinipni in nesebični liubezni do človeka — ljubezni, ki je daleč od patoma modn'h človekoliuf»ov — vidimo tip novega OrienMca nekpko sintezo starodavnih egipčanskih izročil in pozitivnega duha evropske kulture.
Zato je torei Knittlov »El hakim« več kakor samo roman Egipta in življenjepis kirurga: je etično povzdigujoče delo. velik me men to današnjemu človeku v niegovih boinh za novi humanizem! Egipčanski, medicinski in etični sloj. ki se prepletajo po vsem romanu, dajejo »El hakimu« poleg izredne zanimivosti tudi resnobno pomembnost Dobili simo knjigo, ki je re6 vredna, da jo prebiramo prav v sedanjih časih -
To je v najsplošnejših potezah idejna vsebina romana »El hakim«; te vsebinske črte so izpolnjene z mnogimi živahno opisanimi dogodki. Roman, ki ga je prevedel H Borko, se razločuje od drugih Knittlovih dd tudi po slogu. Pisatelj je dobro občutil, da ne sme spisati osebnih zapiskov egipčanskega zdravnika v Izrazito literarne m slogu, marveč da mora pripovedovati tako,
kakor bi res pisal takle zdravnik Zaradi tega ima roman ponekod stil memoarskih in življenjepisnih knjig, drugod pa spominja na časniiško reportažo. Nikjer ni čutiti izumetničen ost i, pripovedne nabuhlosti, odvečne lepobesednosti. Za stil tega Knittlo-vtga romana so zlasti značilni kratki stavki kar inna tu svoj peseben pomen: značilen je preprost, pojmoven in jasen jezik, kakor ga imajo znanstveniki ko pišejo literarno. Prevajalec se je trudil, da bi tudii glede s<ti'a in ritma Knittlovega pripovedovanj« ne bil »prevajant-prevarant«.
Roman »El hakim« je potemtakem delo, ki je bilo vredno prevoda v naš jezik in k,i b: mu billo želeti mnogo bralcev Leposlovje te vrste ne prija samo onim, ki iščejo »dogodkov« in »razvedrila«, marveč tudi tem, ki či*ajo iz potrebe spozna van la tujega žrv-lienia in zaradi nekake soočbe osebnega etosa s preizkušenim etosom drug h. četudi f" n:h oseb in njihovih avt« ?v.
»Gradbenika Solnesa"
Kaj nam ima povedati Ibsen v teh dneh? Ah so njegova dela — ki katera? — med istimi slovstvenimi umetninami. Id s> svojo miselno vsebino, z etiko in forma.no lepoto vzdrže preizkušnjo takih časov, kakor so naši?
Pred sedanjo vojno so se oglašale v slovstvenih obzornikih neredke sedbe, da je Ibsenovo delo zaradi svojega intelektualističnega simbolizma zvečine mrtvo; dalje, da problemi, ki jih obravnava *wnajjo nič skupnega s sedanjostjo. Rekli so, da je bil Ibsen korenit pisatelj druge aodoviee 19. stoletja in da so m« topovi velike vojne leta
22. najbližji sorodnik iz istega kolena, 24. nizki glasovi, 25. moderno zabavišče, 27.
vzklik, 29. žensko ime.
• * •
Rešitev nalog 12. t. m.:
496.	Svinčnik je prejel svoje ime oi tega, ker so pred izumom grafitnih pisal pisali s svincem.
497.	Mohamedovi naslelniki v posvetnem in verskem vodstvu izlama se imenujejo kalifi.
498.	Elektrovodni palčici ali ploščici, ki sta spojeni s poloma baterije ali s poloma električnega aparata, med katerima teče elektrika ali se vrši iskrno razelektrova-nje, se imenujeta elektrodi. S pozitivnim polom spojena palčica (ploščica) se imenuje anoda, z negativnim polom spojena je katoda.
Najbolj znani pojav razelektrenja v zraku je električna iskra. Za preiskovanje razelektrenja v razredčenem zraku imamo posebno napravljene, zaprte steklene cevi. Cim je zrak v cevi razredčen na 0.024 mm (navadna napetost 1 at = 760 mm), izginejo svetlobni pojavi razelektrenja med elektrodama, katoda pa izžareva temne (očem nevidne) katodne žarke. Ti žarki izstopajo iz katole pravokotno na njeno površino in se razširjajo premočrtno.
Vsako nekovinsko telo v cevi fluoresci-ra in se segreje, če ga zadenejo katodni žarki. Rubin in apnenec se svetita rdeče, diamant svetlozeleno; alkalne soli dobijo po kemijskih spremembah drugačne barve, n. pr. postane bromkalij moder. Magnet jih odklanja z njih poti; žarki imajo mehanske učinke in naelektrijo telo negativno. Katodni žarki lahko gredo iz cevi, obstoji jo lahko v navadnem (gostem) zraku, nastati pa morejo le v močno razredčenem zraku.
Katodni žarki sestoje Iz prostih elektronov (negativnih atomov elektrike). Njih hitrost zavisi ol napetosti in znaša 30.000 100.000 km na sekundo. Pomen katodnih žarkov je zlasti v tem, da po njih nastanejo Rontgenovi žarki.
499.	Šahovski problem.
1. Lgl. Sf3; 2. Lh2! (2. Ke2?, Sgl : +;
3.	Kf2, Se2!); 2... Sh2:; 3. Ke2! (3. Kel ?, Sf3 + : 4. Kf2. Sg5!), 3 ... Sg4;
4.	Kf3, Kg6; 5. Kg3, h2; 6. Kg2, Kgo; 7. Khl remis.
500.	Iz stare kitajske matematike.
Z uporabo Pitagorovega izreka dobite, da je voda globoka 12 čevljev. Trstika je visoka 13 čevljev in polovica kvadra.tove stranice je 5 čevljev. Iz te naloge lahko sklepamo, da so Kitajci že tedaj in pred Indijci poznali tako zvano »Pitagorovo trojico« 5, 12 in 13 in jo gotovo tudi uporabljali za zakoličenje pravega kota (gl. vpr. 303. z dne 22. Vin. t 1.).
»Prosim za roko vaše najstarejše hčerke.«
»Ali boste mogli skrbeti za družino?« »Gotovo!«
»Dobro. Saj veste, da nas je petnajst!«
1914 zagrmeli za pogreb — njemu in njegovemu času. — V razdobju med dvema vojnama so ga skušali nekateri dramaturgi »aktualizirati« in približati obč nstvu. Slovstveni spori za in proti Ibsenu so večkrat izzveneli v njegov prid. Posebej omenjam drobno, toda vsebinsko temeljito študijo Oskarja \ValzLa. ki je nasproti mnenju, da je Ibsen dramatik intelektualnih tez in problemov, poudari! umetniškega duha v njegovih dramah in skušal povzdigniti nad čas in njegove mčne njih nravstveno vsebino, teh nekaj etičnih načel, ki dajejo človeku bodrilo in pouk v nekaterih težkih vprašanjih zasebnega in družabnega življenja.
Vsekako nam po vsem tem in pred sleherno Ibsenovo dramo na odru ostaja nekaj dvomov o izdatnosti te nelahko prebavljive umetniške hrane, ki nam jo nudi Ibsen. »Gradbenik Solnes«. ki je ime! pro-miero v Drami, je kakor nailašč za tako preizkušnjo. Štejejo ga v vrsto simbolističnih dram. Njegov simbolizem je otipljiv. Izražen je v podobi tistega sitolpa, Ici označuje gradbenikov vzpon kvišku — vsemu navkljub. Dvakrat se vzlic vrtoglavosti povzpne na vrh zgrajenega stolpa. Prvič osvoji s tem dejanjem srce in fantazijo trinajstletne Hiilde Wanglove in ji obljubi, da pride čez deset let ponjo ter jo kot princeso popelje v daljno deželo Drugič tedaj, ko pride Hilda — veselo. wikingški drzno dekle — na njegov <k*m in zahteva, da izpolni svojo obljubo in ji odpre, če ne kraljestva, pa v«aj zasanjano novo življenje. Prav tedaj je dogradil svoji žena gradič« podobno viilo 5 stolpom. Hildiin pojav vzbudi njegovo zrelo moškost, nalašč tvega vso In preizkusi svojo moč; povzpne se na vrh stolpa, omahne i<n strmoglavi v smrt.
Moralna fizdognomija gradbenika Solneaj


*	Nova grobova. Po težki bolezni je v 64. letu starosti preminil orožniški narednik v pokoju g. Pavel Kobal. Za njim žalujejo žena, dve hčerki in številno drugo sorodstvo.' Pogreb bo v nedeljo ob pol 17. iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu _ v Prevacini je po kratki bolezni
v visoki starosti 89 let umrla ga. Avgusta Orlova, vdova po nadučitelju. Blago ženo so položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Smrt znanega letalca. V zračni borbi je padel major inž. Franc K u s a t z z Dunaja, star 33 let, vodja nočnega izvid-niškega oddelka. Odlikovan je bil z zlatim nemškim križem, z železnim križem 1. in 2. stopnje, s častnim pokalom maršala Gorin-ga in z zlato letalsko sponko.
*	Smrt znanega industrijca. V Augsbur-gu je po kratkem boiehanju umrl inlustri-jec Theo Crone:ss, obratovodja znamenitih tvornic Messerschmittovih letal. Vse njegovo delo je bilo ozko združeno z zgodovino velepodjetja Messerschmitt A. G., ki se je v veliki meri razvilo po njegovi zaslugi. Pokojnik je bil že v prvi svetovni vojni letalec in se je boril pri Dardanelah.
*	poročila sta se na Rakeku v sredo 11. t. m. Zuccato Vincenc, žel. uradnik in Klemenčič Nada. Čestitamo!
*	poroka na daljavo. Nemški državni pravosodni minister je po dogovoru z drugimi ministri odločil, da poslej lahko tudi žene predlagajo poroko na daljavo, posebno če so v vojni službi. To se zlasti lahko vpošteva pri ženskah, ki so v tujini internirane ali pa so zaposlene kot samaritanke in podobno.
*	Električni ribolov. Deželna ribarska zveza za alpske pokrajine je započela poizkuse ribolova s posebnim električnim aparatom. Orodje ima motor, ki proizvaja istosmerni tok in je opremljeno z dolgimi gumijastimi kablji. V času ribolova podvržejo električnemu toku rečne in potočne struge ter polovijo ribe, ki so dosegle predpisano dolžino, če se uporablja istosmerni tok, je ribarjenje razmeroma lahko. Od toka prešinjene ribe hitijo k pozitivnemu polu in jih je mogoče pred omotenjem dvigniti iz vode z mrežami. Tako je pri prvih poizkusih uspelo v kratkih urah po-1 oviti ob majhni uporabi pogonske sile precejšnje število postrvi, ki so nuj>no potrebne za umetno ribogojstvo. Električno ribarjenje ima še to prednost, da lahko ro-parice in druge ribe. ki ne spadajo v posamezna vodovja, v kratkem spravi iz skrivališč. kjer sicer ribiču niso dosegljive. Dosedanji poizkusi so pokazali, da se da uspeš o ribariti po novem načinu samo v tekočih vodah v Širini do 10 metrov.
*	Gospodinjski koledar za leto 1943' XXI-XXII bo izšel v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Naročila sprejema knjigama v šelenburgovi ulici štev. 3.
*	Vodnikova pratika 1943 bo — kakor smo to pri tei naši lepi ljudski čitanki že vajeni — tudi letos prinesla poleg prati-karskega gradiva mnogo zanimivih, poučnih člankov in ilustracije naših priznanih slikarjev.
Pezcr pred tstsvi živilskih nakaznic
Ze prejšnji mesec smo prebivalstvo opozarjali, naj ne izroča živilskih ali oblačilnih nakaznic prav nikomur, čeprav bi še tako uradno nastopal in se izkazal ce!o z uradno legitimacijo. Mestni preskrbovalni urad namreč nikogar ne pošilja k strankam po karte, da bi jih vzel Ln prinesel, temveč vedno povabi stranko samo v urad, če je treba kaj urediti zaradi živilskih ali drugih nakaznic.
Tak tat so je v ponedeljek spet pojavil v Krojaški ulici. Silno oblastno je nastopal in z odločnim uradnim glasom zahteval, naj mu pokažejo živilske nakaznice, da jih uradno pregleda, če je vse v redu in po predpisih, že skoraj izrabljene nakaznice je pustil, celo karto je pa vzel seboj seveda je pa ni prinesel v mestni preskrbovalni urad, ker jo je ukradel za svoje umazane namene.
Opozarjamo prebivalstvo, da še tako oblastni in uradni nastop ter neobhodna aktovka nikakor nikomur ne daje pravice pobirati živilske nakaznice, ker, kakor rečeno, mestni preskrbovalni urad nikogar ne pošilja po kakršnekoli nakaznice, temveč stranke vedno vabi v urad.
Zato vsakega takega predrzneža takoj izročite policiji!
u— Za razstavo v Jakopičevem paviljonu narašča zanimanje od dne do dne. Dvorane so toplo zakurjene in je tako omogočeno ljubiteljem umetnosti poljubno uživati ob daljšem ogledu te zares zanimive in lepe razstave štirih mladih slovenskih mojstrov: kiparjev Putriha in Zdenka Kalina ter slikarjev Nikolaja Omerse in Staneta Kre-garja. Kakor smo beležili, je razstavljenih 22 plastik in 51 slik. Vse te umetnine so razstavljene tako, da vzbuja celotna razstava pri vsej pestrosti vtis izredno prijetne harmonije. Kdor se želi dalje časa po-muditi na razstavi, mu priporočamo, da jo obišče čez teden Onim, ki želijo čuti strokovnjaško besedo o razvojnih poteh naše mlade likovne umetnosti, pa bo posebno dobrodošlo vodstvo, ki bo v nedeljo ob 11. dopoldne. Vodil bo prof. Ivan Vavpotič.
u— Hladno vreme traja dalje. Odkar je jutranja temperatura na Martinovo padla pod ničlo, nam dalje gospoduje hladna in oblačna jesen. Le po malem se ozračje spet ogreva. Tako smo imeli v četrtek zjutraj 2.05 stop. C, čez dan pa je živo «rebro naraslo na 5.2, a davi je toplomer beležil 3 stop. C. Nebo je pooblačeno. vendar pa je ozračje mirno in zato nas jesenski hiad ne prizadene prehudo. Barometer se drži še vedno visoko.
u— Soboslikarski, ličarski in pleskarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže orga-nizacijsko-strokovnega sestanka, ki se bo vrši! v nedeljo, dne 15. novembra ob 10. dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Za člane udeležba obvezna! — Predsedstvo Skupine soboslikarjev in pleskarjev.
u— Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih kategorij, ki so se vpisali v sindikate, da čim preje dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je treba plačati Lir 1. člani lahko dvignejo izkaznice v tajništvu oddelka med uradnimi urami, ki so vsak delavnik #d 8.—12. in od 3.-6. ure. — Industrijski odsek PDZ.
u— Vsi šoferji v Ljubljani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. nov. ob 10. dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku se bodo določile smernice, po katerih naj se šoferska delegacija ravna na predstoječi anketi za ureditev šoferskega vprašanja. Zato naj ne bo nobenega šoferja, ki bi od tega važnega sestanka izostal.
—	Predsedstvo Skupine šoferjev PDZ.
u— Samo še ta teden je čas, da se vpišete v nove jezikovne tečaje za italijanski in nemški jezik, in sicer v začetniški, nadaljevalni in dopolnilni (konverzacijski) tečaj. Metoda odlična. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 9—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust.
u— Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2
—	prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji z!ravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica št. 7.
Z G&renjskega
Zbor planinskih kmetov. V nedeljo 15. t m. bo v Zgornji Beli na Koroškem veliko zborovanje koroških planinskih kmetov. Izpregovoril bo inž Anton Reintha-ler. ki je državni podtajn k in vodja oddelka za planinsko kmetijstvo v Berlinu. Svoj ob'sk na Koroškem bo izkoristil za ogled kmetijskega šolstva Zborovanja v Zgrornji Beli se udel.že tudi predstavn:ki iz Golovca.
Matineje v celovškem gledališču Uprava celovškega d želnega gledališča bo priredila v letošnji sezoni prvič celo vrsto jutranjih prireditev'. Prva taka matineja bo v počaščenie 80 letnice Gerhardta Hauptma-na. Poleg predavanja o pesniku bodo recitacije njegovih del.
V	Šmartnem pri Litiji je bil sklican prvi zbor nemške delovne fronte. Na zbor so bil povabljeni vsi obrtniki, rokodclci in obrati krajevna skupine. Govoril je okrožni načelnik delovne fronte Huener iz Kamnika.
V	Mežiški dolini so bile spominske svečanosti 9. novembra v Guštanju, na Prevarah. v Mežici in črni. V Guštanju je govoril okrožni vodja dr. Pototschnig.
"Smrtna nesreča v jarku. V eekrvfiki oko- i
lici Je zvečer šel domov 68 letni upokojenec Andrej Frank, čez dan je pomagal nekemu kmetu pri delu, potem pa si je hotel skrajšati pot po kolovozu, ki drži čez več jarkov. Spotaknil se je in padel več metrov globoko ter je z glavo trčil ob kamen, j Sele naslednje jutro ga je našel neki delavec nezavestnega. Kmalu po prevozu v celovško bolnišnico je Frank izdihnil.
Smrtna nesreča na Progi. 61 letni kmetovalec Joahim Durnberger iz št. Lenarta v Lava/ntinski dolini je po nesreči prišel pod tovorni vlak. kateremu se je hotel v poslednjem trenutku izogniti. Obležal je na mestu mrtev.

štaferske
Tudi v Maribor« bo obrtniška razstava.
O uspešni celjski obrtniški razstavi poročajo listi, da bo v nekaj tednih prirejeno podobno obrtniško tekmovanje tudi v Mariboru. Razstava naj bi pokazala, da je spodnještajerska obrtnija enako vredna ostali štajerski obrti. O položaju obrtništva v Nemčiji je izpregovoril zvezni uradni vodja Hackl v Celju naslednie besede: »Mnoge težave ovirajo v vojni razvoj obrti. Kljub temu mora vsak obrtnik izpolnjevati svojo nalogo. Mojstrova naloga je, da strokovno in nazorno vodi svojo posado. Biti mora vzgojitelj in prijatelj obenem, vajencu mora čuditi dovršeno strokovno znanje, ker bodo po vojni nujno potrebne strokovne meči v vsaki obrti. Rokodelec ni več kakor prejšnje čase samostojen delodajalec, marveč je podjetnik, delodajalka pa je država. Ona obvezuje vse državljane k delu, da bi tako skrbela za skupno blaginjo. Obrtnik mora z zvestim izpolnjevanj »m dolžnosti dajati svoj delež za fronto. Vsak obrtnik je vojak dela.«
Ljudska univeiza v Mariboru. Kakor v drugih večjih spodnještajerskih krajih, je bilo tudi v Mariboru ustanovljeno ljudsko vseučilišče (Volksbildungsstatte). Sinoči je bilo prvo predavanje v Gotzovi dvorani. Otvoritvene besede je spregovoril okrožni vodja Mihael Strobl, nato pa je študijski svetnik dr. Fritz Endes predaval o borbi za veliko nemško misel. Igral je godalni orkester mariborskega žensk jga učiteljišča.
življenje in smrt. v Mariboru je umrla ga. Marija Eggerjeva v starosti 59 let, sedlarjeva vdova. — V št. Jurju ob južni železnici so se poročili Ivan Kristan in Marija Arhova, Stanko Jager in Ana Vo-duškova,. Franc šumej i>a Marija Pepelni-kova ter Ivan šarlah in Ida Vovkova.
Iz sodne služ!>e. Za višje sodne nadzornike so bili imenovani na področju graške_ ga višjega deželnega sodišča: Karel Tels-nig v Celovcu. Henrik Dollin v Zg. Beli, Franc Strobl v Judenburgu, Leopold šeško v Velikovcu. Gabrijel Moravčnik v Beljaku, Peter Vidnik v Celovcu, Valentin Vr-hovnik v št. Vidu na Glini in Anton Tratnik v Gradcu.
Predavanje o umetnosti v Celju. Celjsko ljudsko vseučilišče priredi vrsto predavanj o osnovi: Poti k umetnosti in umetniškemu užitku. Prvo predavanje je bilo v četrtek. Akad. slkar Anton Klin-ger je predaval o snovi: Kaj je umetnost.
Cestna zapora. Cesta med Lučani in Solčavo ter Logarsko doli" o bo od 16. t. m. zaprta za vsak vozni promet. Popravili bodo dva mosta.
Nesreče. 341etni posestnik Emanuel Gau-be iz mariborske okolice je bil po nesreči obstreljen z lovsko puško v glavo. 351etna tovarniška delavka Alojzija Vrtačnikova je na vožnji proti Mariboru padla s kolesa in se poškodovala na glavi. 151etni Karel Ocepek se je poškodoval pri telovadbi. 40-letni izvošček Jože Tramšek je v Mariboru pa'.el s kozla in si poškodoval oči. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
S kolesa je padel. 39 letni sodarski mojster Faustin Vrečar iz Zg. Polskave je padel s kolesa ter se nevarno poškodoval po rokah in po glavi. Piepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tja so pr. peljali tudi 46 letno Emo Bajerjevo iz LimbuSa, ki si je pri padcu nalemila rebra.
e
Dosaveznik hrvatskih učiteljskih društev Gabrijel Cvitan je pred dn:vi prevzel svojo dolžnost od začasnaga poverjenika zveze hrvatskih učiteljskih društev Franja Majcna.
Posvetovalno poverjeništvo Zavoda za soeia*no zavarovanje je pred dnevi imenoval minister za narodno gospodarstvo. Predsednik odbora je načelnik poljedelskega oddelka v ministrstvu za narodno gospodarstvo inž. Luka Kovačevič.
Hrvatski tednik na Portugalskem. Iz Lisbone poročajo, da v portugalsko prestolnico prihaja že del j časa hrvatski tednik »Neue Ordnung«, ki ga v portugalskih političnih in gospodarskih krogih smatrajo
In nn porto delTItalia meridionale: imbarco di materiale per 1'Afrlca Settentrionale. V neki luki Južne Italije: natovarjanje materiala za Severno Afriko
za najbolje obveščen list o razmerah ln dogodkih na jugovzhodu Evrope.
Za načelnika glavnega ravnateljstva za obrt, industrijo in trgovino v ministrstvu narodnega gospodarstva je Poglavnik imenoval dr. Josipa Cabasa, dosedanjega načelnika oddelka za zunanjo trgovino.
7001etnica Zagreba. V nizu proslav, ki se pripravljajo ob priliki 7001etnice proglasitve Zagreba za svobodno mesto, bo v hrvatskem radiu govoril v ponedeljek ob pol 2. popoldne zagrebški župan Ivan Wer-ner.
Zagrebška mestna občina je kupila Kul-merjeve travnike. Zaradi olajšanja izvedbe regulacijskega načrta je mestna občina v Zagrebu pred dnevi kupila Kulmerjeve travnike za 70 milijonov kun. V mnogih predmestjih pa tudj v mestu samem se je dolgo časa gradilo brez pravega reda in načrta. Zato je bilo v mekaterih okrajih nemogoče izpeljati sodobne ceste in kanalizacijo. Mestna občina namerava dati na novo pridobljenem zemljišču posestnikom hišic in parcel v nereguliranih okrajih večje zemljišče kakor so ga imeli doslej. Novo pridobljeno zemljišče zagrebške mestne občine meri okoli 280 jutrov.
Delavsko naselje v Sisku je dograjeno. Lani so začeli ob cesti, ki vodi iz Siska v Petrinjo. graditi novo delavsko naselje. Vsega skupaj je zraslo 54 hišic, ki imajo po 3 "sobe in stranske prostore. Delavske družine se bodo v nove domove vselile 15. t. m.
Iz Srbije
Nemški komentar k preosnovi srbske vlade V nemških političnih krjgih so sprejeli govor ministrskega predsednika Nediča, ki ga je imel ob priliki preosnove vlade, zelo simpatično. Predvsem poudarjajo njegovo trdno voljo za združitev vseh gospodarskih sil v državi in za ustvaritev prepotrebnlh pogojev, da bo Srbija v druži-i evropskih narodov zavzela mesto, ki ji pripada.
Novi ukrepi zoper sabotažo. »Novo Vreme« poroča, da je nemški vojaški poveljnik v izpopolnitev naredbe o uvedbi nemškega kazenskega prava na zasedenem področju izdal dopolnilno odredbo, da je vsak lastnik ali upravitelj javnega al' zasebnega podjetja za vsako sabotažno dejanje delavcev in nameščencev osebno odgovoren. Le #e bo lastnik ali upravitelj podjetja lahko dokazal, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da prepreči sabotažo, ne bo kaznovan.
Narodno gledališče
DRAMA
Sobota. 14 novembra: ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red B Nedelja, 15. novembra: ob 10.30: Princeska In pastirček. Otroška predstava. Izven Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15.: Oče naš. Izven
Ponedeljek, 16. novembra: zaprto •
H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, Ali-na, njegova žena — Marija Vera, dr. Her-dal — Raztresen, Knut Brovik — P. Kovič, Ragnar Brovik — Verdonik, Kaja Foslije-
je dokaj jasna. Ibssna je živo zanimal problem nadčloveka, čeprav ne v nietzschejan-skem smislu. Tudi pisec »Gradbenika Solnesa« je sanjaril o nadčloveku, prav kakor o Tretjem cesarstvu, o novi kulturni sintezi, vendar njegov nadčlovek ni Ml kakor Nietzschejev »jenseits von Gut und. Bose«. Živel je v času, ko je bil poedinec nad vse cenjen; vsa znanost in vsa umetnost sta služilli sproščanju poedinčevih pravic in možnosti, vse ga je razvajalo, vse verovalo, da je Midi vidiij nosi tel j velike nravne in kulturne obnove. Ibsen je ob istem času kakor Ni.etz.sche sanjarili o aristokratizaciji družbe, vendar Norvežanu ni šlo za hrvno plemstvo ali za plutokracijo, tudi ne za plemstvo genija in nadarjenosti, marveč za plemstva karakterja, volje in mišljave. (WalzeL) Ali nam njegov Solnes pove kaj o tem novem plemstvu individualističnega časa.
Solnes je nedvomno človek volje. Brezobzirno gre za svojim smotrom. Stre svojega nekdanjega učitelja Knuta Brovika in spremeni propadlega arhitekta v svojega asistenta; tišči k tlom in izkorišča njegovega sina Ragnarja in izigrava Ragnar j evo zaročenko Kajo, ki se zaljubi v tega »močnega moža«. Taikoj v začetku drame nam kaže spoprijem starega Brovika s Solnesom vso neizprosnost Solnesove sebičnosti
Brovik (trudoma vstane): Aili naj torej zapustim ta svet brez gotovosti, brez veselja, brez vere in zaupanja v Ragnarja? Ne da bi videl eno> samo njegovo delo?!
Solnes (se na pol obrne proč im za-godrnja): Hm — ne vprašujte dailje.
Brovik: In vendar, odgovorite mi na to. Ali naj se kot berač poslovim od življenja?
Solnes: Odidi te s sveta, kakor pač znate in morete!
In Solnes, ki tako tepta eksistence in n ravna čustva drugih, živi v stalnem strahu pred mladostjo — pred mladimi tekmeci, ki bi ga utegnili poteptati kakor je cm poteptali Brovika.. Zategadelj tišči Ragnarja k tlom iin izkorišča Kajo. Vstop Hilde v njegovo, notranje tako razrvano življenje pomeni zanj priiliv novih energij. Na mah se čuti močnejšega in mlajšega. Njegova volja zrase. Hilda se zaveda tega svojega vpliva in, ko je deset let čakala nanj in položila v njegovo osebo vse svoje san je o drznem, velikem človeku, ga hoče imeti močnega in brezobzirnega. Ob njenem vzkliku: »Živel gradbenik Solnes« sc ta »nadčlovek volje« zmuši v smirt, a Hilda sliši nekje v ozračju skrivnostne zvoke harfe.
V	resnici je Solnes raziklan in notranje zbegan človek. Taki so vsi, k' se na zunaj šopirijo s svojo močno voljo Človek je 'Lahko junak le v nekih izrednih trenutkih, ne pa na vsej življenjski bojni črti. ko tolikokrat hlini junaštvo. Brezobzirni sebič-neži greše zoper višji zakon življenja in si sami pripravljajo propast. Solnes pada z višine, ker je precenili svojo moč. Tako se tudi v motivu Solnesa oglaša večni problem volje in moči.
V	ostailem pa kaže Ibsenova drama ozračje nesrečnega doma, v katerem so ljudje doma in vendar žive milje vsaksebi, nezmožni ustvariti višjo harmonijo duš. ki je najtrdnejša opora telesnega sožitja. Strta izmučena duša je tudi Alima Solnesova. Še kot žena se igra z lutkami in f>e venomer obdaja z dragimi rodbinskimi spomini. Vse to ji nekega dne zgori z rojstno hišo vred. Poslej ima vse življenje čustvo brodOlomca. Ofcnoka-dvojčka umreta za posledicami te
katastrofe. Solnes zaradi tega požara zrase kot arhitekt; vendar, dom mu je uničen, zaman išče z ženo tistega notranjega ravnovesja. ki je pogoj sreče. Vse je razbito in samo brezobzirna volja ga dirži pokonci nad temi razvalinami. Tu ga nekoliko razumemo1 in se dotipljemo do njegovega toplega utripa; vemo. da je »nor«, kakor so »noria vsi, ki verujejo in upajo v možnost rešitve iz mrzlih življenjskih zagat.
Medtem ko je Kaja čustveno razdvojeno in niravno šibko dekle, ki podlega varljivemu vplivu močnega »šefa«, je Hulda pristna ibsenovska ženska. Pojavi se na mah. kakor bi biila padla z neba "r. zasuče Scdnesovo življenje na nov tir. Pride s planin, brez prtljage, z malo umazanega perila, se naseli v hiši in j*> vso obvlada. Nasproti solnesov-sko trudnim dušam je Hiilda sveža kakor sapa z gora; njena duša je ustvarjena za osvajanje, za čar velikih stvarjainih dejanj prav kakor za nenavadne, močne sanje. Ni človek umetno napihnjene volje, marveč človek, ki je po naravi močan v volji in predvsem mlad — mlad z vsem, kar ima ženska mladost mikavnega in neubranljivega. Zato lahko samo Hilda požene kvišku trudnega nadčloveka Solnesa in samo ona ne klone, ko strmoglavi v smrt Zakaj v nji so čuti, ki prestrezajo glasove skrivnostnih harf v višinah, pesem večnega zmagoslavja življenja nad smrtjo.
Danes, ko je posameznik s svojo individualno kulturo in z vsemi svojimi duhovnimi in čustvenimi krizami potisnjen na stranski tiir življenja, razvrednoten in spremenjen v število aili blago. 90 nam ti tipično ibsenovski problemi zelo oddaljeni. Kaj so te drame duš v primeri s silno dinamiko dogodkov in pojavov v naših dneh? Kaj so nam danes te samotne duše, ki se mučijo z
vprašanjem osebne sreče ali ki iz same nemoči in dolgočasja sanjarijo o lepšem svetu? Kaj so nam vsi ti simboli, te čudne dremat ske izumetničen osti?
Uprizoritev »Gradbenika Solnesa« odlikuje neka, dejal bi, že tradicionalna zvestoba ibsenovskeimu stilu. Neko spoštovanje do nordijske življenjske atmosfere. Gospa Marija Vera je kot režiser pokazala z izgraditvijo celote m ugladiitvijo posameznosti svojo že priznano fineso in umetniško kulturo. Z A1imo je hkrati ustvarila enega tistih likov, ki ostajajo v spominu: jesenske žene, ki se trudoma išče v malenkostih vsakdanjega življenja in skuša pozabiti nesmiselnost svoje notranje borbe z neuteš-Ijivo bolestjo. V ospredij« zanimanja je stala ga. U k m a r-B ol ta r j eva kot Hilda Wanglo\na, S svojo telesno pojava, prav kakor z bogatimi umetniškimi izrazili, je dalla .ga. Ukmar j eva potaokrvno življenje vlogi, ki ima težišče v kontrastu tiste sproščenosti in primarne duševne vedrine, s katero Hilda osvaja Soflnesov trudni dom. Kajo Foslijevo igra s prikupnim umevanjem ga. S i m č i č e v a. Po daljšem presledku je spet nastopil Iva-n Levar v vlogi gradbenika Solnesa. Z nrnogofličndim, čeprav v glavnem znanim registrom svojih igralskih zmožnosti je skušal kar moči izčrpati umetniško vsebino nelahke. globoko problematične vloge — duševno podobo moža, ki se dviga kvišku, ko zdvaija nad seboj. Bila je to prava vloga za Levarja, Starega Brovika je igral Jože Kovič: pojav fizično strt*ga življenja, ka trn akud* kSiM z vero v siina. Njegovemu sinu Ragnarju je dal svežo odrsko podobo Verdonik. Raztresen je uspešno nastopili v večji vlogi — kot zdravnik dr. Herdal. Glavni sodelavci so bili obilno obdarovani s cvetjem.
va — Slmčičeva, Hilda Wangel — Boltar-Ukmarjeva. Režija: Marija Vera, inscena-cija in prevod: ing. arh. B. Stupica.
Mladinska predstava kot matineja. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo ponovljena prvič v letošnji sezoni mladinska igra P. Go-lie: »Princeska in pastirček«. V pestrem dejanju, ki slika dogodivščine dveh otrok v gozdu, nastopajo: zabavni veterani, gozdne živali, botra šuma, sitna guvernanta, hudi lovec, šega vi kuhar ček i. dr. Veljale bodo cene od 10 lir navzdol. Režiser: prof. O. Šest.
Ponovitev E. Gregorinove igre »Oče naš« bo v nedeljo ob 15., na kar opozarjamo. Ker vlada za to predstavo posebno ob nedeljah veliko zanimanje, je v interesu občinstva, naj si v predprodaji zagotovi vstopnice. Delo je miselna ilustracija sedmerih prošenj iz molitve, prikazana v prizorih iz sodobnega življenja. Igro je zrežiral E. Gregorin.
OPERA
Sobota. 14 novembra: Travia,, izven. Nedelja, 15. novembra: ob 15.: v..i«parone.
Opereta. Izven. Cene od 24 Ur navzdol
Ponedeljek, 16. novembra: zapito •
G. Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Ribičeva, Flora — Poličeva. Anina — Polajnarjeva, Alfred — čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — T. Petrovčič k. g., sluga — M. Gregorin. Solo pleše Japljeva. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin.
K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlovar, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan, Sindulfo. njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Benozzo, krčmar — M. Sancin, Sora, spletična — Bar-bičeva, Massaccio' — B. Sancin, Luigi — Pianecki. Tonio — Marenk. častnik — Jel-nikar, sluga — Simončič. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin.
»Si videl? Nima nosu.«
»Da. Povedal mi je. da se je zaletel b
avtomobilom v zid.«
« « *
»Bil sem pri zdravniku, ki sf mi ga bil priporočil.«
»Ali si mu povedal, da sem te poslal jaz?« »Da.«
»In kaj je rekel?«
»Moral sem plačati honorar, preden me je preiskaJ.«
*
»Da, zob je mrtev — moram napraviti krono!«
»Gospod doktor, imam rajši pogreb brez ceremonij!«
POKLON
Srečko je neroden v izražanju svojih misli. Nekoč je bil na plesu predstavljen mladi debeluhasti dami. Zaprosil jo je za ples.
—	Samo en fokstrot lahko plešem z vami, ker moram potem domov, — mu je odgovorila. — Moja rodbina namreč že odhaja.
—	O, kako prazno bo tu po vašem odhodu, — je vzdihnil Srečko.
*
STRAH
—	Čez teden dni se poročim, — pravi Olga svoji prijateljici. — Bojim se, strašno se bojim
—	Nikar se ne delaj tako naivne. Kakor da bi takih reči še ne poznala. Česa se pa tako bojiš?
—	Kuhinje.
OPREZNOST
—	Ali si čital v novinah članek o novi bolezni?
—	Kaj? O novi bolezni? Skrij brž no-vine, da jih ne najde moja žena!
Kje je bila zibelj človeštva?
V listopadu smo — in na vtažniih tleh in v vodah brohni in gnije odpadlo listje, iz katerega bo vzklilo svoje dni novo življenje, na grobovih so se zasvetile lučke za vse one, ki so se vrnili v naročje matere zemlje. Hladnejši so vetrovi dolge so jesenske noči. Smo otroc: svetlobe in toplote, hudo nam stori tema in mrak, pa se podajamo v mislih daleč na jug, kakor so to storile že davno naše zale ptice selivke. Z očesom duha zagledamo modro se svetlikajoče Sredozemsko morje. Egipt s starodavnimi piramidami faraonov Nil, Iti nam mrm.raje pripoveduje o prastarih časih, a zdajci se ustavimo, saj se razprostira pred nami očarljiva pokrajina.
Kenija mu je vzvišena planota črne celine Tu se blešče nailik smaragdom globoka iczera v katerih se zrcalijo visoko v nebo se vzpenjajoči gorski velikani, ki jim tudi žgoče ravniško sonce ne stali snega in ledu z mogočnih pleč in bre^zdanjih prepadov. To je dežela, kjer se bohotno šopiri voščene!istno. vedno zeleno rastlinje, tvorce mestoma neprehodne goščave, ki so si jih izbrali za svoje torišče slon, no&orog in s podmolklim grmenjem se oglašajoči kralj živali, lev.
Zgodilo se je v letu Gospodovem 1932, da je lepega dne kopala pn mestecu Rand-mu pri Kanjeri mala odprava pod vodstvom m'adega znanstvenika (Leakeva) po starih kulturah, ko ga pokliče neki delavec, po-kazujoč nra kepo zemlje, iz katere je štrlela človeška dolnja čeljust. Na prvi mah se morda Leakey sam ni zavedal važnosti te najdbe; a ko je opazil, da ima čeljust obradek, kar je znamenje govorečega človeka in da je po zemeljski plasti sodeč (gornji tercijar) najstarejša fosilna najdba člo-večnjaka, ni bilo več dvoma o njeni važnosti. saij so bile vse dotedanje teorije o razvoju človeka osnovane na ostankih člo-večnjakov brez obradka (n. pr človečnjak z Jave, Kine, Heidelberga in Neandertala). Pa tudi zemeljske plasti, v katerih so bili najdeni, so bile mlajše od kanamskih. Ho-mo kanamensis, kakor so krstili to najdbo, je tedaj zaslovel po vsem svetu Antropologija, veda o življenjskih pojavih človeka, je dobila dragocen podatek, ki ji je postavil nov cilj ter je vtirill njena prizadevanja v novo smer.
Iz zibeli, ki je torej povsem tem stala v Srednji Afriki, se je kasneje človeštvo razšlo v vse smeri, najprej po vsem starem, zatem pa tudi čez Beringovo ožino po vsem novem svetu.
Kakor znano, živita na svetu nekaj čez dve milijardi ljudi, glede na prostmanost celin je to neznatna kopica, ki bi jo lahko postavili na predel štiristo štirjaških kilometrov, pri čemer niti ne bi bilo gneče.
Ker nanese pogovor dandanes večkrat na izraz »rasa« in ker se ta beseda uporablja zdaj za kako barvno, zdaj za jezikovno, zdaj za katerokoli drugo skupino človeštva, posvetimo med ostalem tudi njej nekaj be-sedic. Ko se je stari Noe po vesoljnjem potopu izkrca;! iz svoje barke, so se mu narodili tri sinovi od katerih naj bi zastopal Sem belce, Kam črnce, Jafet pa rumen-aa—HBiimi w ■ ■■———a————
Ukrajinska centrala za mlako In maščobe
Po zasedbi Ukrajine so nemške oblasti takoj začele organizirati mlekarstvo in preskrbo prebivalstva z maščobami. Potrebna je bila nova organizacija, obratovanje v podjetjih se je moralo obnoviti in proizvodnja povečati. Posrečilo se je obnoviti delo v pretežni večini podjetij. Organizacija mlekarstva je bila poverjena centralni trgovski družbi za vzhodne pokrajine. Vse delo se je moralo prilagoditi nemškim potrebam in interesom. Namesto prejšnje organizacije je bila ustanovljena centralna uprava za mleko in maščobe s sedežem v Kijevu. Centrala ima svoja oblastna zastopstva, ta pa zopet svoje krajevne poslovalnice.
Centralna uprava za mleko in maščobe ima oddelek za upravo in finance, za mlekarstvo, olje in maščobe. S pomočjo tega aparata, ki mu je dodeljenih okrog 10.000 obratov, se je posrečilo reorganizirati ukrajinsko mlekarstvo. Pozneje je bila centrala reorganizirana. Ustanovljena je bila posebna delniška družba, ukrajinska centrala za mleko in maščobe z delniško glavnico 100.000 mark. Ta družba ima zdaj v rokah vse ukrajinsko mlečno in maščobno gospodarstvo. Ona je tudi lastnica vseh v to stroko spadajočih podjetij in obratov. To je prvi korak na poti k preosnovanju boljševiškega gospodarskega sistema v zasebno gospodarstvo na-rodno-socialističnega kova.
ce. tako vsaj tolmačijo to povest, pri čemer se govori često o beli, črni in rameni rasi.
Antropologija pa razlikuje med štirimi podvrstami človeštva namreč med Avstralci, belci, črnci in ruimenci. Vsaka teh podvrst je razdeljena na nekoliko ras, vsega skupaj jih je približno štirideset. Kaj je torej rasa. »Rasa je skupina ljudi, ki jo označuje posebna povezanost nekolikih določenih dednih lastnosti« v kaki človeški podvrsti (dr. Božo Skorlj). Rasa torej ni označba za kako barvno podvrsto, za pripadnike kake jezikovne skupine, za kako versko skupino, za arijce, Žide ali pa za kak narod. V enem narodu je lahko več ras, -zvestnd rasi pa pripadajo lafrko razni narodi. Znaki, ki jih med ostalimi uporablja antropologija za spoznavanje določenih ras so na primer visoka, srednja, majhna, čokata rast. ba.rva oči zaikodranost in barva ks, oblika nosa in d:rugo. Belo podvrsto, ki ima 14 ras, najdemo po vsem svetu.
Oglejmo si slednjič Kenijo kot zibel člo-
veStva s podnebne strftns. Če sledimo znamenitima znanstvenikoma (Schiaparelliju in Wegenerju v njunih izvajanjih glede potovanja tečajnik točk (brez katerega si ne bi mogli zadovoljivo tolmačiti minulih ledenih dob na raznih predelih sveta), se kenijsko podnebje v teku novega zemeljskega veka, kamor spadata tercija in kvartar, ki prihajata v poštev za razvoj človeka, ni bistveno spremenilo niti tedaj, ko je bil (po VVegenerju) severni tečaj na skrajnem severu Skandinavije in je v Alpah dosegla ledena doba svoj višek S premaknitvijo tečaja, ki je zavzemal pred ledeno dobo približno isti položaj kakor ga zavzema dananes, se je sicer tuda ravnik premaknil na ustrezajočo širino proti jugu, po minuli zaledenitvi ailp sta se p« ravnik in tečaj vrnila v prejšnjo lego. Kenija je torej prešla iz tropskega v pol tropsko, za/tem pa sipe t v tropsko podnebje in nikdar ni primanjkovalo toplote in svetlobe, ki sta glavna činitelja za neovirani razvoj življenja; zaradi tega se je verjetno baš tu na podneb-skem tečaju miru razvilo možgansko bitje, krona sit varstva — človek.
Kipca k v davnim
Iz »Neues Wiener Tagblatta« povzemamo naslednji zanimivi odstavek o pokrajinah, ki se v sedanji vojni tako pogosto imenujejo, v (lavni preteklosti.
Začetek ruske zgodovine se začenja s prošnjo vzhodnoslovanskih plemen na švedskem bivajočim germanskim Vare-gom (Normani Vikingi), naj pridejo v njihovo deželo in nad njimi vladajo, da bi svojim notranjim sporom enkrat napravili konec. Našli so se trije bratje, Rurik, Sineus in Truvor, ki so se odzvali temu pozivu in mu sledili. Rurik je tedaj, leta 862., ustanovil zametek ruske državnosti in novega pojma o ruski narodnosti v Nov-gorodu na Volhovu ob Ilmenskem jezeru, ki je bil v 15. stoletju cvetoče trgovsko mesto nemške trgovske družbe Hanse. Va-regi so se imenovali tudi Rosi ali Rusi; ime je bilo znano tudi Grkom in Arabcem tistega časa in se je ohranilo kot označba za ves narod.
Varegi-Rusi so se lz Novgoroda pomaknili proti jugu do Dnjestra in črnega morja. Ustanovili so kijevsko državo. Iz Kijeva se je širila kolonizacija v severno-vzhodni smeri dalje proti Vladimiru in Moskvi, kjer so se z rusko-slovanskim narodnim telesom združila tudi nekatera finska plemena. Leta 1383 je veliki knez Ivan Kalist skupno z metropolitom prestavil svojo prestolnico iz Vladimira v Moskvo in s tem je bila končana, natančno 500 let po prihodu Rurika v Novgorod, prva velika etapa ruske kolonizacije.
Prostor, ki ga je država zavzemala, se tudi onstran karelijske, baltiške in mol-davske mejne pokrajine nikakor ni mogel označevati kot- narodnostno enoten. Zato tudi danes razlikujemo generalni komisa-riat Belo Rusijo, državni komisariat Ukrajino in ostalo področje Velike Rusije, delitev, kakršna odgovarja etapam ruskega državnega ln prosvetnega življenja, šele, ko je moskovski veliki knez prevzel oblast od svojih bratrancev in se proglasil za vladarja vseh Rusov, se je ruska kolonizacija v vzhodni Evropi nadaljevala in segla do visokih vrhov Kavkaza, prešla čez Ural in se zajedla globoko v azijsko Sibirijo, od koder je s pomočjo Kozakov in brezkončnih kazenskih karavan dosegla Japonsko morje, se raztegnila čezenj, prešla Tihi ocean in segla na Alasko, ki so jo šele leta 1867 za odkupnino 7.2 milijona dolarjev Rusi odstopili Zedinjenim državam Severne Amerike.
»Votlo drevo«
Veliko preddvorje med Kavkazom ln Uralom ima izza časa grškega zgodovinarja Herodota ime Kipčak. Prvotno so z njim označevali samo deželo med Volgo in Donom, za katero se bijejo že nekaj časa najhujši boji, pozneje pa pokrajino na prehodu iz Evrope v Azijo, ki meji: na severu na koleno Volge pri izlivu Ka-me, na vzhodu je meja Ural in stepe onstran Kaspiškega morja, na jugu hrbet Kavkaza do višine »železnih vrat Derben-ta« in na zapadu črta med Donom in velikim Dnjeprovim lokom do Azovskega morja.
Abulgsasi, perzijski knez in zgodovinar, pripoveduje o Oghus-Kanu kot praočetu turških predhodnikov, ki so se iz Srednje Azije, pasoč svoje črede, pomikali proti zapadu. Eden izmed njegovih številnih sinov se je na popotovanju rodil v
kj pomeni »votlo drevo«. Označba je pozneje prešla na deželo, kateri je vladal in na pleme, ki ga je vodil. Kraljestvo Kip-čakov pa je kmalu razpadlo. Ko so v začetku 13. stoletja mongolski jezdeci Džin-gis-kana pridrli na zapad do šlezije, Madžarske in Dalmacije, so najprej zavzeli Kipčak. Prevzeli so sicer ime ozemlja, toda na njem naroda Kipčakov niso več našli.
Tisoč let poprej se je začelo veliko preseljevanje narodov na stepah med Donom, Volgo in Kavkazom. V teh krajih so se formirale udarne čete neznanih in v veliki meri še do danes pravljičnih jezdecev, ki so tedaj z neverjetno dinamiko drli proti zapadu in pred seboj uničevali ter vlačili s seboj tudi druge narode. Evropska ljudstva so dobila tedaj popolnoma nove meje in so se med seboj spajala po volji vladajočih oblastnikov'.
Invazija Hunov
V Kipčaku, »Votlem drevesu«, so si iz notranje Azije proti zapadu prodirajoči Huni postavili svoj prvi tabor. Bili so domnevno turškega pokolenja z mongolskim vodstvom. Ljudstvo kralja Atile si je najprej pridobilo oblast nad v Severnem Kavkazu trivajočimi Alani, plemenom skitskega porekla, čigar potomce najdemo danes med na Kavkazu živečimi Oseti. Huni in Alani so potem skupno napadli državo vzhodnogotskega kralja Ermanriha, ki je vladal nad pokrajino med Donavo in Volgo. Vzhodnogotsko kraljestvo je v 4. stoletju bilo največje področje, ki je kdaj pripadalo germanski oblasti v vzhodni Evropi. Razpad Ermanrihove države zaradi hunske invazije leta 375. se označuje kot začetek preseljevanja narodov. Skupno s Huni in Alani so se podali tudi Vzhodni Goti proti zapadu, pregnali tam Zapadne Gote, Vandale in Burgundce z njihovih pokrajin ter se obrnili proti Panoniji, Balkanu in Apeninskemu polotoku, kjer je leta 471. zavladal drugi slavni vzhodno-gotski kralj Teodorik Veliki. Sledove Vzhodnih Gotov najdemo še danes v južni Rusiji. Za njihove naslednike smatrajo krimske Gote.
Visoko na severu Klpčaka, v porečju reke Kame, med Uralom in Volgo so imeli mongolski Madžari svojo prvo državno ozemlje. Tu so se pomešali s finskimi plemeni in v 9. stoletju prišli v Panonsko nižino, kjer imajo še danes svojo državno organizacijo, več ali manj v narodnostnih mejah. Južno od pradomovine Madžarov se je tedaj širila od Kame do Kavkaza mogočna država Bolgarov, ki je obstojala od 9. do 13. stoletja ln katere vladarji so imeli svojo prestolnico v mestu Bolgari, južno od Kazana. Samo del Bolgarov se je podal na pohod proti zapadu; čez Dnje-per in Dnjester so dospeli do izliva Donave in dalje na Balkan, kjer so se pomešali z romanskimi Tračani in s podložnimi slovanskima plemeni ter leta 680. ustanovili Bolgarijo.
Sredi 11. stoletja so čez uralsko pogorje pridrli do spodnjega toka Volge in naprej v Evropo Kumanl, ki so jih Rusi imenovali Polovce. V svojem pohodu proti zapadu, so Polovci' naleteli na močan odpor ruskih ljudstev, med katerimi še danes žive junaške pesmi v spomin na kneza Igorja, ki se je bojeval s Polovci. Tudi za Borodinovo opero »Knez Igor« je snov zajeta iz teh votlem drevesu. Dobil je zato Ime Kipčak,

Gospod Balon gre na lov
Gospod Balon hiti na lov, z njim vrli kuža Hasan — hov!
Bil je prelep jesenski dan čez polje je sfrčal fazan.
Zadel — seve — je prvi strel »Brž tja!« je lovec psu velel.
bojev. Mongolski val je Kumane zagnal proti zapadu, kjer se jih je večji del izgubil med Madžari, nekaj pa jih je prišlo v Bolgarijo. Polovci, ki so ostali v Kipčaku, so se pomešali z Nogajci, ki še danes žive v po njih imenovani stepi med Kavkazom in Azovskim morjem.
Takšno pisano narodnostno karto so našli Mongoli leta 1220. v Kipčaku, ko so Kana Kutena pregnali in ljudstvo, ki je v Evropi moralo vzdržati prvi naval Džin-giskanovih armad, leta 1223. v silni bitki ob Kalki zapadno Taganroga odločilno premagali.
Zadnja roza se poslavlja
Lep Jesenski dan je. Po dolini se blešči od svetlobe. Bister potoček objema trato kakor srebrnobel pas in se vije in brzi dalje v svet. Ob njegovih bregovih raste or-javela trava. Osmodila jo je prva slana.
Poglejmo na vrt! Sonce je zbudilo zadnji kras narave — kraljico rož. Rdeča vrtnica je bila pravkar odprla glavico. Žalostna se ozira okoli in kaj vidi, Njene sestrice so vse strte. Upoglo se držijo in nič ne govori. Naenkrat se ugledata z blizu stoječo ktizantemo. »Kaj, samo ti si še tukaj?« jo nagovori nedolžno bela krizantema Roža ji žalostno govori: »Da, menda resi Že prej se mi je tako čudno zdelo. Dolgčas mi je, ker nimam nikogar, ki bi mu mogla potožiti svojo žalost. Ako hočeš, bodiva midve tako, veš, bolj v prijateljski zvezi. Saj si gotovo že izkusila, kako hudo je biti samemu na svetu. Povej, dragica, kako ti je? Kakor vidiš, sem nedavno osamela, pravkar, ko so bile pomorfene moje sestrice. Onikrat si bila ti ie vsa zavita v zeleni kožušček. Hvala Bogu, da si se vsaj zdaj razcveta. Kako hudo bi mi bilo, ko bi morala biti sama, čisto sama.c Njun pogovor se je obrnil še na druge reči.
Roža je bila lepa. Rdeče ličece ji je žarelo v toplem sončnem objemu. Vesela je bila na vso moč in ko bi mogla, bi zaple-
Ob gozdu, koder vodi pot, smrči in spi rejen gospod.
V nahrbtniku — o božji čas! cel venec tolstih je klobas.

Prinese Hasan jih v poklon to je strmel gospod Balon.
sala brzi čarovniški ples. Kajti srečno se je čutila v družbi krizanteme. zlasti, ko ju je božalo toplo sonce.
A žal, roži se je življenje nagibalo h koncu. Ljubeče se še pogovarja s svojo tova-rišico in se ji zahvaljuje za veselo družbo.
A jesen je jesen. Dnevi so čestokrat pusti, da, celo grdi, deževni. Tudi zdaj se je vreme naenkrat spremenilo. V ranem jutru. ko je sonce jelo obrobljati visoke, sinje gore, se je zdelo tako lepo in še pozneje je sonce sijalo precej ljubo. Zdaj je pa zašlo za goste oblake in se pokaže le sem in tja.
In na vrtu? Rozino telo in glavica sta globoko sklonjeni. Listi odpadajo. Težko diha in počasi govori. Tiho šepetajoča se poslavlja od krizanteme: »Le potrfri, saj pride tudi tebi čas smrti! Glej, jaz grem za sestricami. Ne žaluj! Uživala bom večje veselje*. Vzravnala je še enkrat svoje onemoglo telo, se obrnila proti soncu in ga lepo pozdravila. Nato je poljubila ktizantemo v slovo. Roža premine. Uboga krizantema sameva. Dolgočasi se, ker je izgubila tovarišico.
V mrzlem, precej rezkem jesenskem vetru prileti jata ptic. Na vrtu opazijo umrlo kraljico rož. Iz daljne višave jo pozdravljajo in kličejo: »Me pa letimo proti jugu čez svetle gore in skozi rožnatordeče oblake, ki plavajo nad južnimi morji. Tam se naselimo pri tujih cvetkah in zapojemo pri tujih šotorih«.
A roža je bila mrtva, Čula ni ne ene besede več.	Fianja Š.
»Tebi je dobro, Erika. Kadar te ujezi tvoj mož, greš kratko in malo k svojim staršem!«
»Žal ne več! Včeraj se je spri oče z mojo materjo in mati se je odselila k moji stari materi.«
•
»Doma nas je deset bratov ln vsak ima sestro!«
»Potem vas je pa dvajset!«
»Ne, k sreči samo enajst!«
J. K C
r n:
Brlgita
Vsega mojega gorja je kriva ta nesrečna
Brlgita!
Preklemana bodi ura, ko se je tako noro zatreskala vame in mi začela piti dragoceni sok mojega življenja kakor da bi na vsem širnem svetu ne bilo najti drugega, še bolišega človeškega bitja od mene'
že dolgo sem slutil, da se bo nekaj zgodilo in da to vražje znanje ne bo srečno končalo.
Zategadelj sem se je otresal in otepal, kar se je dalo.
Ali vse zaman!
Nisem se je mogel odkrižati.
Kakor Erinija mi je bila za petami.
Na vseh potih me je spremljala, vsiljiva pošast in me še ponoči morila s svojo neusmiljeno zvestobo.
Dokler ni končno prišlo do katastrofe ...
Nekega meglenega jesenskega jutra jo je presenetila žena v moji postelji.
Od studa in gneva je zakričala.
Z grabačimi rokami je planila proti nji.
»čakaj, grdoba!« je zavreščala.
Toda Brigita ni hotela počakati.
Urnejša in spretnejša je bila od žene.
Dva... tri skoke — in že ji je zginila Izpred oči.
Njene dolge, tanke »cepelige« so ji rešile življenje.
Brlgita pripada svojevrstni rasi.
Smešnodolgi kraki jo odlikujejo in pa sodčasto zavaljen, nekako napihnjen trup.
Pogled nanj mi je vselej vzbujal jezo in bojno razpoloženje.
»Od mojih krvavih žuljev... od moje žlahtne krvi, se nesnaga, debeliš,« sem ji zabrusil, pa ti jeznoriti izbruhi niso prav nič zalegli:
Mrcina je še kar nadalje izkoriščala mo-
jo neverjetno dobroto in me žrla noč ln dan.
»Kie si Jo pobral?« je zapiskala žena.
Od razburjenja so ji drhtele posinele ustnic*.
Ustrašil sem se njem ega hudega pogleda in sem skesano sklonil glavo.
»Saj veš, kje preži ta mrčes na svoje uboge žrtve!«
»Torej si bil spet v gostilni?«
Energično sem odkimal.
»V kavarni?« je sitnarila dalje.
»V kavarni bi že bil utegnil najti tega ljubkega kebrčka... Zdi se mi pa, da je tistega aristokratskega pokolenja, ki najrajši osrečuje kino-obiskovalce. 2e pred dobrim tednom sem bil v kirnu... in od takrat nimam več miru božjega! čudovito dobra mora biti moja kri, da se me ta vrag tako drži!«
»Zakaj mi ničesar ne poveš! Jaz bi jI že zdavnaj dala vetra!«
»Nisem neumen, da bi pravil! Potem bi šele regljala, kako prinašam nadlego v hišo!«
Ko je žena odšla na živilski trg, ml Je sijajna ideja prešinila možgane: »Zdresi-raj zlodja — če se ga ne moreš iznebiti — da boš imel vsaj kako korist od njega!«
Pred dušne oči ml je stopil Marko, cigan, ki je v mojih dijaških letih v ljubljanskem Pratru imel svoj »Veseli teater«.
Za dva krajcarja vstopnine smo otroci, dijaki in vojaki (do podnarednika) gledali, kako so dresirane bolhe vlačile pairna-te kolavte, plesale, plezale ln uganjale najsmešnejše norčije. Po končani predstavi si je Marko vprasnil ranico na roko in je svoj »ansambl« pogostil s toplo krvjo.
Kakor pri koritu so se dolgonoge umetnice zbrale okrog rdeče kapljice in pile življenjski sok. Potem je gospod ravnateli prinesel škatlico z bombažem ki vse so
lepo v redu, druga za drugo, poskakale vanjo.
»čakaj, Brigitica!« sem sklenil, »zdaj bo pa druga pela. še danes pričneva s šolo!«
Po dolgem naporu se mi je posrečil lov.
že samo iskanje mi je bilo vzelo precej dragocenega časa. Vse blazine Im rjuhe sam moral premetati, preden sem jo zagledal.
Ne bom popisoval, kakšno metodo sem uporabljal pri tem pouku in koliko truda me je stalo prvo prizadevanje, da mi je na klic: »Brigita.1« skočila na roko. To jw-molčim iz poslovnih ozirov, ker nameravam izdati priročnik o dresurl bolh, čim najdem velikodušnega založnika.
šolanje se je vršilo v največji tajnosti, ker sem zdresirano Brigito nameraval pokloniti ženi kot dragoceno darilo za god.
V	današnjih časih ima človek hude skrbi, kadar se približujejo domači prazniki. Saj ne veš, kaj bi kupil, s čim bi razveselil srce!
V	svoji vili (škatljlci za žveplenke) se je Brigita kaj dobro počutila, čez dan i* dremala na mehkem bombažu. Zvečer sem jo pa vzel v posteljo. In potem je lazila in se pasla vso noč po mojem mršavem telesu.
Kakor ml je bilo zoprno ln mučno: nisem jI bramii.
Neke noči sem pa užival popoln mir.
čudil sem se in se izpraševal:
»Kaj je danes z Brigitico, da se ne gane? Menda vendar nI bolna?«
V	tem js pa že zaškripala v soseščini postelji. Moje boljše polovice jezni glas je prekinil nočno tišino:
»Kod si pa spet danes lazil, da si prinesel toliko bolh! Požrle me bodo!«
»Dobro delo bi mi storile,« sem hotel odvrniti. pa sem Se pravočasno ugriznil v jezik.
Užaljen, da ml dela tako krivico, sem legel na drugo plat.
Ko sem sodil, da je njen duh odiplaval v kraljestvo sanj, F' • lahno privzdignil odejo in šepetaje zakucal:
»Brigita!«
Ni ubogala.
šele, ko se je že danilo, sem jo spet začutil na koži.
Tisti dan je bila žena nenavadno resna hi molčeča.
Ošinila me je z ostrim pogledom ln rekla:
»Midva Imava še dolg neporavnan račun... Kdo je tista Brigita, ki si o njej sanjal nocoj?«
• • *
Mehki zvoki kavarniške godbe so prijetno božali duše številnih gostov. Vriskale in plakale so violine.
Natanko tako kakor je bil zapisal in zaukazal komponist, ki že zdavnaj počiva v hladnem grobu.
Sedel sem z žerao pri visokem oknu in vlekel na uho dobro znane melodije. Mehanično sem segel v žep po vžigalice, da bi si prižgal cigareto.
Odorl sem nepravo škatlico.
V elegantnem loku je skočila Brlgita iz nje, naravnost v naročje gospe Debelu-ške, ki je vsa zamaknjena v dnevnik sedela pri sosednji mizici.
Previdno sem se sklonil naprej ln zaše-petal ves obupan:
»Brigita, Brigita!«
žena je prebledela ln vstala.
Ne da bi me pogledala, je zapustila kavarno.
In s tem dnem se je pričelo moje trpljenje .. Kakor pes in mačka živiva v sovraštvu. Sleherno besedo mi prigrize s kako zlobno pripombo. Ako ji čisto lepo in mirno omenim: Gizela, danes je pa zelje prismojeno, m) zabrusi:
»Pa pojdi k Brigiti na kosilo!« če ji rečem: na suknji ml manjka gumb, se odreže: »Nesi jo Brigiti...« ln tako dalje. Ko sem ji pod silo razmer moral izdati skrivnost nesrečne dresure, se je žaljivo zagrohotala:
»Prinesi jo, potem bom verjela! Ha-ha, dresirana bolha, čudno, da še tega ne poveš, da si jo že podkoval!«
Trikrat sem že bil prt gospe Debeluški. Vse je obrnila tn pregledala. Rekla je, da je naletela že na več drobnih kebrčkov, takega primerka — kakršnega sem jaz opisal, pa še ni videla. Verjemflte mi, gospod:' strašen je zdaj moj položaj!
Ko Je suhljati moj znanec končal svojo zgodbo, je krmežljavo jesensko sonce že s poslednjimi mlačnotopliml žarki obsevalo klopi v mestnem parku. Zasmilil se ml je ubogi možiček in sem ga poizkušal potolažiti:
»Hudo je, hudo tu na svetu! Sleherni človek ima kak trn! Poglejte onole lepo, vitko gospo blondinko, nama nasproti. Ves čas se že trudim, da bi prestregla moj sočutni pogled, ko se zdaj že trldesetič sklanja nad zaledjem svojega bolnega otro-čička. Bojim se, da bo dobila grbo! Vam pa svetujem: Preskrbite si novo Brigito in prepričajte gospo soprogo o svoji sposobnosti. Predvs:m pa: čimprej izdajte svoj priročnik! Jaz bom med prvimi kupci!« • * m
Včeraj je ves zasopel pridirjal naš »Mor-ček« iz kina:
»Očka, da bi ti videl, kakšen špas smo imeli v kinu! Suh možicelj je hodil od sedeža do sedeža, se jokal in vpil: Brigita, Brigita! Potem smo videli, kako se je pripeljal rešilni avto m ga odpeljal.«
Silno me je pretresla ta vest. Ubogi gospod Hlebič!
Kaj bo, kaj bo z njim!
Kaj bo z njegovim priročnikom!
SPOR T
Objave NZ
Nogometna zveza objavlja glede jesenskega nogometnega turnirja, ki je bil končan preteklo nedeljo, še naslednje:
Po vpogledu sodniškega poročila je verificirana finalna tekma, odigrana dne 8. t. m. med Ljubljano in Marsom s 3:0 v korist prve. Zato je končnj vrstnj red v turnirju B ugotovljen takole: 1. Ljubljana, 2. Mars, 3. Vič.
Nagrade. Kakor je bilo že javljeno, se nagrade za moštva, ki so sodelovala na
turnirju, lahko dvignejo pri nogometni zvezi.
Kar se tiče nagrade za najbolj fair moštvo, je bilo po sodniških poročilih ugotovljeno, da moštva Zabjaka, Viča in Dopola-vora v turnirju A ter moštva Ljubljane, Marsa, Dopolavora, Zabjaka in Viča niso prejela v teku turnirja nobene kazni ali opomina in se zaradi tega nagrada, določena v ta namen, razdeli na enake dele med vseh osem omenjenih moštev.
Nagrada za četrto plasirano moštvo ne bo jzdana.
Moštvo Fhmam — gmt našega snesia
V sredo popoldne je gostovalo v Ljubljani moštvo Fiumane in zmagalo nad
vojaško reprezentanco Ljubljane s 3:2
Popoldne 11. t. m. ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bila na
igrišču Ilirije odigrana pričakovana nogometna tekma med nogometnim klubom Fiumano im Ljubljansko vojaško reprezentanco. Pohvala velja popolni organizaciji, ki je biila v rekah Urada Borcev Zveze Fašijev in mestne posadke s sodelovanjem Pokrajinskega Dopolavora.
Stadion, ki je biil svečano okrašen s t nabojnicami. med katerimi je biilo opaziti tudi zastave prijateljskih dtržav, je sprejel .številno vojaštvo tukajšnje posadke. Njihovo pričakovanje tekme je razveseljevala glasba vojaške godbe in tista, ki so jo prenašaj i po zvočnikih. Nasprotno, kakor se pogorvto pritožujemo ob drugih podobnih priložnostih, je bil prenos z zvočniki zelo jasen in to je treba v organizaciji posebej pohvaliti.
Ob 14.30 so prišli na častno tribuno, ki je prav tako bila okrašena z raznimi zastavami, Viceprefekt David za Eksc. Visokega komisarja. General Fava za Eksc. Generala Robottija Namestnik Zveznega tajnika Ca-purso za odsotnega Zveznega tajnika. General P orni. Kvestor Ravelli in zastopstvo Nemškega konzulata.
Pred tekmo, ki je še enkrat polka zada ču-ječo skrb vojaških oblasti in Stranke za Oborožene Sile, katerim se skuša nuditi vse največje možnosti razvedrila je zvočnik prenašal najlepše besede na nasilov atletov, ki »vedno kažejo tako na bojnem polju kakor v športnih dvobojih visok tekmovalni duh, zvestobo in čudovite plemenske sposobnosti osvajanja in obračajo v tej uri polni dogodkov spoštljivo misel na Veličanstvo Kralja im Cesarja in na Duceja-Ob razveseljujoči ponovitvi rojstnega dne Suverena visoko dvigajo v prijateljskem in sovražnem svetu krik vseh napadov in vseh zmag: Savoia.«
Vsi navzoči so poslušali nagovor v r>o-zoru. Nato se je začela tekma, ki je izzvala pogosta odobravanja navzočih če ne zaradi tehničnih odlik, pa zaradi gorečnosti, ki so jo pokazali igralci na igrišču. Pri vojaški reprezentanci, v kateri smo občudoval nekaj odličnih poedincev. ni bila popolna povezanosti med posameznimi linijami. V ostalem pa je šteti v zamudo igralcem v zeleni majici da so to tehnično pomanjkljivost nadomestili z izrednim borbenim duhom. Tehnična pomanjkljivost pa je docela razumiiiva in opravičena z njihovo sedanjo službo. Čeprav so gostje dosegli premoč, je tekma vendarle pokarala obojestranske faze v igri in ugodne priložnosti za zelene, ki simo zaradi nesigiirnosti v streljanju nekaterih napadalcev niso dosegli kakšen z godi tek več. Vratar, razen ob dragem zgoditku. ni zagrešil napak in se je odlikoval v nekaterih lepih obrambah; z njim je treba omeniti srednjega napadalca Zidaricha. sijajnega reailizatorja obeh zgodiitkov. in delno tudi krilsko vrsto: branilca sfa naglo čistila svoj prostor. Fiuma-na se je izkazala kot so'1'dno moštvo s precejšnjim tehničnim znanjem: odlikovali sta se obe liniji v ozadiu. med tem ko je srednji napadalni trojici, ki je odlično gradila siredii igrišča, manjkalo borbenosti za zaključek.
V celoti pa je bila tekma dovolj zanimiva in ni manjkalo navdušenja.
Če je Fhimana zaznamovala naravno premoč, so bili napadi zelenih številni in ni igra nikoli stagnirala. Vsi zgcditki so bili doseženi v drugem polčasu: v prvem polčasu, med katerim je bil enominutni odmor posvečen v čast Padlih, se je igralo na obeh delih igrišča in je vojaška reprezentanca v lepem erdu napadala V drugih 45 minutah igre je moiTtvo Fiumane pobralo sadove
svojega tehničnega znanja, ko je obenem
izkoristilo tudi kratko razdobje utrujenost v vrstah zelenih. Dva zgoditka gostov sta biila dosežena dejansko po nekaj minutah po zaslugi srednjega napadalca in desne zveze, ki je kasneje dosegia še tretjega Nato se je reprezentanca znova opomogla in vzpodbujana na ves glas po navzočih tovariših se je ponovno vrgla v napad. Po zaslugi izredno hitrega m okretnega Zida richa je dosegla dva lepa zgoditka,
Kavalirsko in korektno tekmo je odlično sodil poročnik Fuoco. Ob koncu je spremljevalec moštva Fiumane izjavili organizatorjem svojo prisrčno zahvalo za gostoljubni prejem katerega predmet so bili vsi igralci.
Mošt vi sta nastopili v naslednjih postavah:
AC Fiumana: Costantini. Mara«, Rubina-ti, Borghi, Loich. De Giovanni, Poggi. Pao lini, Zidarich, Cossovich. Zambclli.
Vo'ja.:ka reprezentanca: Ferrari, Nabiati, Darin. Pez. Della Libera. Rinaldi. Tognoni. Molinelli, Bertozzi, Favalli. Gianco.
Sodnik poročnik Fuoco.	Lic.
II
nogometni turnir
Dopoiavoro iz tobačne tovarne organizira novo tekmovanje na zelenem polju s sodelovanjem še treh ljubljanskih enaj-storic
Pod pokroviteljstvom Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani bo na stadionu na Bleiweisovi cesti prirejen nogometni turnir Dopolavora Tobačne tovarne.
Turnir, ki bo nedvomno vzbudil živahno zanimanje med jmjatelji $n prijateljicami nogometa, se bo začel jutri in bo 22. t m. zaključen. Sodelovali bodo štirje klubi in sicer; »Ljubljana«, »Mladika«, »O. N. D. T. T.« in »Zabjak«.
Jutrj bodo pomerili svoje moči ob 13.30: »Mladika« in »Zabjak«, ob 14.45 pa »O. N. D. T. T.« jn »Ljubljana«. Naslednjo nedeljo pa ob 13.30 oba premaganca in ob 14.45 oba zmagovalca. Tekme bodo trajale 2 krat 35 minut.
Zmagovalec turnirja prejme v trajno last pokal, darilo Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani, zmagovalec tolažUnega srečanja Pa pokal prireditelja.
O sodelujočih nogometnih družtvfli smo že mnogo pisali. »Ljubljana« Je prvak komaj zaključenega splošnega turnirja in Ljubljanske pokrajine. »Mladika« je vigra-no in agilno moštvo, ki je z izidom i:i proti Ljubljani dokazalo, da ni od muh. Simpatije gledalcev je pridobilo tudi mlado moštvo »Zabjaka«, ki je pokazalo zadovoljivo formo in mnogo volje do zmage. Nova enajstorica »Dopolavora« s Tržaške ceste Pa je s svojim uspešnan sodelovanjem v splošnem turnirju dokazala, da je vredna nasprotnica močne Ljubljane. Nogometaši iz Tbačne tovarne gojijo tehnično igro in so se dobro pripravil« za nove nastope.
»Dopoiavoro* bo na novem turnirju nastopil v naslednji postavi: Oblak; Kisel— Nagode I.; Batič — Plečko — Marinče&r, B rajnik — Niko — Nagode II., — Rot — Preic. Tehnični vodja je gospod Jenko Vladimir, trener pa znani ljubljanski sodnik Vrhovnik Vladimir.
*
I* zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Delegiranje za 15. XI. pokalni turnir
Dopolavora tob. tovarne: prva tekma g. Makovec, druga g. Kos Hinko. Predsednik.
SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba; 8.00: Napoved časa — Poročila v italijančini; 12.20: Plošče; 12.30: Poročila v slovenščini; 12.45: Lahka glasba; 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 13.10: Pet minut gospoda X; 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini; 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester pesmi vodi dirigent Angelini; 14.00: Poročila v italijanščini; 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Operetna glasba: 15.00:Poroeila v slovenščini; 15.15: Pokrajinski vestnik; 17.10: Nove plošče Cetra; 17.55: Rakovec: Gospodinja in služ kinja — predavanje v slovenščini; 19.30 Po ročila v slovenščeni; 19.45 Simfonična glasba; 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogod kov v slovenščini; 20.30: Vojaške pesmi; 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Suzanina tajna — glasba: Ferrari Madonna Imperija — glasba: Alfano — V odmorih: Predavanje v slovenščini; 22.45: Poročila v italijanščini.
time cenjene oglaševalce,
naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenuiku To velja zlasti za male oglase, namenjene za nedeljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11 uro
UPRAVA «JUT R A»
MALI OGLASI
Kdor *£e »lužbo plača m vsako besedo
L —JO. za drž. in prov. takno —.60. aa dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos sa te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L •—.60 za besedo. za drž ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je I« 10.—.
Briv. pomočnika-co
dobrega delavca, sprejmem takoj. Dorčec Ivan, Ljubljana, Dalmatinova 13.
15632-1
iiiiujiihj -
'"V
Sprejmemo takoj
pleskarja, tapetnika, mlade delavke in delavce. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15697-1
Frizerko
mlaišo moč, ki ima zares veselje do dela, sprejmem stalno službo. — Salon J. Kos, Mestni trg J.
15690-1
Sprejmem pletiljo
in učenko za strojno pletenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15685-1
Otroško negovalko
(zaščitno sestro), samo-stoino in izvežbano, spreimem takoi za dojenčka. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«.	15597-1
Kuharico
pridno in pošteno, ki bi samostojno in varčno vodila gospodinistvo spreimem v stalno službo z dobro plačo. Pomoč v hiši. Ponudbe na ogl. odd. iutra pod »Gospodinja«.	15'96-1
Vaienci (-ke)
Krasno najfinejšo
Alpacca taso in lep namizni prtiček (oval), ročno delo. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut^a.
15648-6
Prodam
eleganten voziček. ho-dilni stolček, plinski reso. Pretner, Gledal ška ul. 4-m.	15641-6
Sobo odda
Sobo oddam
z dvema posteljama in s souporabo štedilnika. Na slov r vseh poslovalnicah Jutri.	15660-2 J
Opremljeno sobo
v centru s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15675-2}
Vajenko
sprejme modistka Steg-nar Ivanka, Stritirleva ul. 9.	15611-44
Veliko Lutzovo peč
prodam. Ogled: Mestni trg št. 26.	15659-6
Lagodno prodam
čisto in dobro ohranjeno večjo otroško posteljo in skoraj nov zimski plašč za 12?ctnega dečka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15667-6
Otroški voziček
globok, prodam. Kozinc, Janežičeva 12 (Prule).
15674-6

Kupimo biciklje,
bicikeli-pume in motorna kolesa. Plačamo dobro. — Merkur, Puharjeva ul. 6.
1569S-11
Pohiitvo
Moderno pohištvo!
Spalnice, jedilnice in dnevne sobe, kupite najugodnejše v zalogi pohištva: Celovška c. 95 (tramvajska postaja »Stara mitnica«).— Istotam se sprejemajo dnevno od 13. do 15. ure vsa naročila za mizarski tvrdki Rok Berlič in Franc Senk. Trata.	15631-12
Prodam
dobro ohranjeno črno zimsko suknjo za srednjo postavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15663-13
Moško suknjo
za 200 lir in ženski plašč s krznom za 200 lir, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15666-13
Enonadstropno hišo
3 dvosobna stanovanja, n« Dolenjski cesti, prodam — v nedograjenem stanju za Lir 140.000. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nedograjen«« 15564 20
Opremljeno sobo
za dve osebi, s prostim vhodom, lero in prostorno, v centru oddam takoj ali s 1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
15649-23
Mladenič
gre k pošteni družini kot sostanovalec. Ves dan odsoten. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. december«.	15644-23a
Pletilni stroj
100 cm, štev. 12, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15686-29
s?!®mm
Krznar
ki modernizira, čisti, popravlja kožubovino in izdeluje prinesene kože. Proti garanciji. Stari trg 21-11. Kovačič.	15647-30
Gospodje, pozorl
Klobučarna »Pajk« vam stroko vn J aško očisti preoblikuje ln prebarva klobuke vseb vrst pc nizkih cenah Lastna delavnica — Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra cesta 38	I-158-M-3C
Krzno!
Damski ln otroški plažči. krzno za ohšive in žepe, muf i, ovratniki itd. pri L. Rot, krznarstvo, — LJubljana, Mestni trg 5.
J -183 M 30
f
nformacije
Oče štirih otrok
bolan že dal) časa, nad 7 mesecev delanezmožen, prosi za pomoč, da bi mogel preživljati otroke. Za vse darove se najtopleje zahvaljuje. Darove sprejema ogl. odd. Jutra.	15501-31
Vloge in prošnje
v italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje, izvršuje vse informacije in razne osebne usluge »SERVIS BIRO«, Ljubljana Sv. Petra c. 29.	J-1S9-M-37
Gostilna Balkan
Sv. Petra cesta 25, javlji cenjenim gostom, da smo dobili novo pošiljko dobrega vina. Vsako soboto, nedeljo in ponedeliek pečemo dobre čepavčiče. — Za cenieni obisk se priporoča I. Radilovič.
_ tiiitmiiiiiititiiiiHiiiniMMiiiiiiii =
Tulipane in krokuze
originalne holandske smo dobili
Sever & Komp., Ljubljana
Umrl nam je naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Enonadstropno hišo
za bežigrajsko gimnazijo, petstanovanjsko. prodam za Lir 550.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem hipoteke večji« 15563 20
orožniški narednik v pokoju
v 64. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 15. novembra 1942 ob %5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. novembra 1942.
Globoko žalujoči: TEREZIJA, žena — MILKA, PAVLA, hčerki — VODIČKA •JOSIP, zet — BREDICA, JO-ŠKO, MAJDICA, vnuk in vnukinji — ter ostalo sorodstvo
SPLOŠNO JUGOSLOVANSKO BANČNO DRUŠTVO D. D., podružnica v Ljubijsna, naznanja, da je preminul gospod
PAVEL KOBAL
bančni sluga
Pokojnemu, ki je od obstoja naše podružnice posvetil zavodu vse svoje moči, bomo ohranili časten spomin.
Ljubljana, dne 13. novembra 1942.
RAVNATELJSTVO IN URADNI8TVO


Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša mama, teta, stara mama, gospa
»Snedena je Martinova kaša —
končana je jesenska paša."
(Ljudski rek.)
Aniusfia
vdova po nadučitelju
v starosti 89 let po kratki bolezni preminula. Prevacina (Gorizia), dne 23. oktobra 1942.
ŽALUJOČI SINOVI
P. G. Wodeho«HM»f
24
ODJETNI SAM
Hnmoristfčea roma
»Z gospodom Wrennom pogosto igrava šah,« je še povedal gospod Cornelius.
Sama niso takšne podrobnosti prav nič zanimale.
»Do svidenja torej,« je končal razgovor. Nato jo je z naglimi koraki ubral proti Ogilvy Streetu.
xn
Sam postaja čedalje podjetnejši
Londonske ure so pravkar bile dvanajst, ko jo je Sam primahal po Strandu, nato pa zavil na levo in nameril korake v Fleet Street, da bi začel svoje delovanje pri lordu Tilburyju, v pisarnah Mammoth Publishing Company.
V času, ki je bil minil od razgovora z gospodom Corneliusom, se je bila vsa njegova vnanjost korenito izpremenila. Oglasil se je bil v mikavni trgovini pri Covent Gardenu, ki ima nad vrati napis »Brata Coen, trgovina z izgotovljeno obleko« in slovi kot Meka za vsakogar, kdor rajši utrga svojo obleko že zrelo, kakor da bi potrpežljivo čakal, kdaj dozori. Prijazna brata Coen sta ga bila oskrbela z lepim volnenim sakojem, fino srajco nedoločnega vzorca, parom nogavic, ovratnikom, podvezami, žepnim robcem, ovratnicami in klobukom, takisto urno in spretno kakor bi bila opravila izsledovalca za pot v severne dežele, vojvodo za dolžnostni obisk v Bucking-hamskem dvorcu ali ljubitelja lova na velike zveri za izlet v Vzhodno Afriko.
Vrhu tega sta ga bila obula v elegantne čevlje ter mu postregla z izprehajalno paličico po najnovejši modL
! šlo je, skratka, za to, da se stari Sam Pynsent Shotter predstavi občinstvu v razkošni, bogato ilustrirani izdaji.
Vsi proučevalci človeške nature vedo, da je vpliv j novega »perja« presenetljiv. Sam je zdaj prožno stopal po cestnem tlaku, in njegov veseli obraz, kL se je docela ujemal z njegovo vnanjo podobo, je zbu- j jal nehotno pozornost ljudi, ki so ga srečavali.
Tako ga je opazil tudi krepak, zagorel mož, ki je korakal v nasprotno stran, to je, s hrbtom proti obljubljeni deželi londonskega časnikarstva.
Oči tega človeka so se za hipec z nekakšnim odporom ustavile na Samovern obrazu, kakor da ne bi prihajalo njihovemu lastniku občudovanje nič kaj od srca. Nato so se mahoma v grozi razširile in mož je obstal kakor urečen.
Neki pešec, ki mu je sopihal baš za petami, se mu je silovito zaletel v hrbet, in Sam, ki mu je z razpetimi plahtami in brzino štirih vozlov na uro jadral naproti, je od spredaj enako silovito trčil vanj. Posledica trčenja je bila, da sta nehote padla' drug drugemu v objem, in ko se je Sam s težavo izvil nerodnežu iz narečja, je ostrmel in osupnil, videč, komu gleda iz oči v oči.
»Hash!» je zavpil.
V vsej vnanjosti kuharja na »Araminti« ni bilo ničesar takega, po čemer bi bilo moči sklepati, da ga to srečanje veseli. Naglo je vrgel oči preko rame, kakor bi iskal najbližje možnosti, da utone v vrtincu cestnega prometa. Poskusil je celo, čeprav brez uspe-
ha, da bi se iztrgal prijateljski roki, ki ga je držala za rokav.
»Kaj pa onegavite?« ga je vprašal Sam, ki je nazadnje opazil to prizadevanje.
»Nič ne onegavim,« je odvrnil Hash. Govoril je s kosmatim, a nekam boječim, da, kar čudno ponižnim glasom. Če je bil glas gospoda Corneliusa podoben glasu druidskega svečenika, si moral glas Hasha Tod-hunterja nehote primerjati z glasom žrtve, ki leži zvezana na oltarju. »Nič ne onegavim, Sam,« je do-brikavo ponovil. »Kaj vraga naj bi pa onega vil?«
»Od kod ste ušli, hočem reči?« je vprašal Sam.
Hash je rahlo zakašljal.
»Iz tiste palače tamle, iz Tilburyjeve, da povem po pravici. Pisemce sem oddal za vas. Pravili ste mi, da mislite nastopiti službo pri njih.«
»Imeniten pisec pisem postajate, dragi Hash,« je smeje se pripomnil Sam.
Ta namig je kuharja z »Araminte« močno uščenil v slabo vest. Težko je zasopel in pretrgano zagoKal.
»Dajte, da vam povem, Sam, kako je bilo,« je rekel po precej dolgem obotavljanju. »Vse do pičice vam razložim,« je z votlim glasom nadaljeval, »kajti kakor sem zmerom trdil, če nastane med dvema starima ... prijateljema, se upam reči, nesporazum ... med dvema prijateljema, ki sta skupaj jadrala po širnem svetu in nista nikoli gledala na to, kaj je tvoje in kaj je moje ...« Tu je mahoma premolknil. Akoravno ni bil zelo občutljive nature, je vendar čutil, da zadnje besede v danih okoliščinah niso kdo ve kako srečno izbrane. »In, kaj sem hotel reči, Sam,« je nadaljeval, ko je prej še petkrat ali šestkrat goltnil. da bi pridobil časa, »kaj sem hotel
reči... ehm, ali ne bi bilo bolje, da pustiva preteklost pri miru in zavaliva nanjo običajni nagrobni kamen? Vi, Sam, ki ste svetski človek, takisto ka-krat goltnil, da bi pridobil časa, >kaj sem hotel kor jaz ...«
Samu se je ta mah zasvitalo.
»Po raznih znamenjih v vašem vedenju, bi sodfl, da vaš črvivi križanec iz braka in španijelke, ki sto se tolikanj zanašašli nanj, ni zmagal pri dirki.«
»Sam,« je z resnobnim glasom odvrnil gospodi Todhunter, »ničesar vam nočem prikrivati. Biti hočem odkritosrčen, kakor je poštenjaku dolžnost. Ne, tisti križanec ni zmagal pri dirki.«
»In tako je vaš denar z mojim vred izginil v žep« sam Bog vsi ga vedi kakšnega dirkališčnega ban-karja, da se bo lahko še naprej obdajal z razkošjem, ki mu godi.«
»Šel je po vodi, Sam,« je z umirajočim glasom pritrdil Hash. »Vse je šlo po vodi.«
»In ker je tako, kaj nama ostane drugega, kakor da ga zalijeva s kozarcem pijače?« je Sam prisrčno odvrnil.
»S kozarcem pijače ?c
»Ali pa z dvema, če vam je ljubše.«
To rekši jo je z velikimi koraki ubral proti gostilni, ki je brezbrižno prežala izmed drugih prodajal« in pisarn, in Hash je ves zavzet krenil za njim. Prva groza ga je bila zdaj minila, toda njegov razum se je š* vedno boril z zamotanim vprašanjem, kaj neki je Samu, da je vkljub nepopravljivi izgubi vsega svojega denarja ostal tako ljubezniv._
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani