Leto X TRGOVSKI UST v Zaso&is za trgovino, indumtrllo, obrt Im dmmarniitvo ^aroftnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 Ur), za '/> *eta 50 lir, za 'u leta 25 Or, mesečno 9 lir. Te bonska Izdaja letno 50 lir. Plača ln toži se vLJubljanl. LONCESSIONAR10 ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza itaiiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITAL1ANO-CH1 ARI (Brescia). Številka 73. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASlOPSiVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIARI (Brescia). vsak torek I? Pettk____ Liutoliaesa, petek W. septembra 1943 c ena 0*80 Nove naj višje cene za krompir Delo Zveze d Na zadnji seji izvršilnega od- naložen predvsem v petrolejskih r- Visoki komisariat za Ljubijan- v. sko pokrajino je na podlagi proš- io nje Zavoda za prehrano za Ljub- ® 1 jan sko pokrajino v Ljubljani od u 6. Vlil. 1948 za odobritev prodaj- ;f nih cen za krompir na področju !J mesta Ljubljana določil naslednje 1 na j višje prodajne cene za krom- H Pir pridelka 1943. ie - . _. 3. 1. vrsta Woltman rdeči: č| v Prodaji na debelo: > 100 kg 160,— lir (prej 145 lir), d Iranko vagon Ljubljana. V prodaji na drobno: 1 kg 1.85 lir (prej 1.75 lire), fran-ko prodajalna. 2. Vse ostale vrste; o v prodaji na debelo: 100 kg 185.— lir (prej 170 lir), i- Iranko vagon postaja Ljubljana. v V prodaji na drobno: 1 kg 2.10 lire (prej 2 liri), franko Prodajalna, n Ti odločbi nasprotujoča določila o tukajšnje odločbe z dne 23. VITI. a 1043 št. 3681/2 se razveljavijo. 3 Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v > Prodajnem prostoru. Prekoračenje teh 'najvišjih cen • se kaznuje po uredbi o cenah v [ zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, Sl. list št. 8/42. [ Davčna potrdila zaradi ► odmere šolnine | I)a ne bo zadnje dni pred vpi- som otrok v šole naval strank ka-| kor prejšnja leta, bo davčna upra- ! va za mesto v Ljubljani sprejema- > la prošnje za izstavitev potrdil sa- ! mo do 25. t. m. Zato naj stranke ! ne odlašajo z vložitvijo prošenj, da I bodo mogle pravočasno dobiti j davčna potrdila. j Stranke, ki imajo davčni pred- ; Pjs> naj zaradi hitrejšega poslova- ; aja Prinesejo s seboj davčno knji- ; y*ioo, da bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti številko računa v davčni glavni knjigi. Obrazci prošenj se dobe pri ^ni upravi na Vodnikovem trgu -št. 5/li, 8oba 7. Nove določbe za uvoz saharina na Hrvatsko Poglavnik je izdal zakon, po katerem se smejo uvažati umetni sladkorji samo za medicinske in industrijske namene. Uvozni ino-^.°P°1 imajo samo veledrogerije in ndkorna centrala. Načeloma je Poraba umetnih sladkorjev za predano prepovedana. Uvoz dovoljuje zdravstvena direkcija, če so umetni sladkorji izrečno kot takš-ui označeni. Tihotapstvo s saharinom so kaznuje z globo do pol milijona kun. Obleke za kmetijske delavce Zastopniki madžarskega kmetijstva so zaprosili madžarsko vlado da omogoči kmetijskim delavcem kakor lani nabavo oblačilnih predmetov po nizki ceni. Letos naj bi število teh oblačilnih predmet-zvišalo. Ker gre za oblačila Približno pol milijona ljudi, šobile PUprave dokaj obširne, a bodo v t^atkem končane. To je tudi po-}). n°, ker nakupuje kmetsko pre-IValstvo zimsko obleko že v sep-mnbru. Trenutno se potrebnobla-sk’)S sodelovani6m Zveze madžar-^ 1,1 tekstilnih industrialcev raz-e Ju j e med tovarne. bora Pokrajinske zveze delodajalcev je podal njen predsednik dr. Slokar naslednje poročilo: V dobi od naše zadnje seje se je pripetilo' mnogo dogodkov, ki so več ali manj, posredno ali neposredno vplivali na gospodarstvo v pokrajini. Gospodarski promet v pokrajini se je zmanjšal zaradi prometnih težav. Težave so tako pri uvozu, kakor pri izvozu. Glede uvoza je treba poudariti, da je treba poskrbeti tudi za uvoz nujno potrebnih surovin za našo industrijsko in obrtno delavnost. Slej ko prej se je Zveza zanimala za pospešitev ureditve mnogih vprašanj v korist vseh v njej včlanjenih strok. Med drugim je zveza ponovno intervenirala, da bi začelo čimprej poslovati obnovljeno upravno sodišče. Poleg tega je posredovala pri pristojnih oblastvih za hitro rešitev raznih uvoznih in izvoznih zadev. Nadalje je vodila akcijo za plačilo raznih rekviriranih predmetov in bo to svojo akcijo tudi še nadaljevala. Zveza je izdelala v sporazumu s prizadetimi strokovnimi združenji tudi razdelilni načrt za riževo zdrobljenko, pri čemer je upoštevati, da so interesenli prijavili kot zahtevano količino 144.900 kg mesečno, na razpolago pa je bilo zdrobljenke za mesec avgust le 15.000 kg. Z ozirom na bližnjo zamenjavo obitnih listov za nove dvojezične obrtne liste je hotela zveza dobiti evidenco o številu dovoljenj za razne stroke in zato ji oblastva pošiljajo sedaj prijave in odjave obrtov, katere dostavlja potem in-teresiranim združenjem. Kolektivno-pogodbena delavnost je sedaj po kratkem zastoju, ki ga je začetkom leta povzročila na-redba o zapori plač in mezd, zopet v polnem razvoju. Od uveljavljenja te naredbe do danes je iz-al Visoki komisariat pooblastila za „(> novih kolektivnih pogodb, in sicer: 1. za kemično tovarno v Mostah, 2. za živilsko industrijo, 3. za oblačilno industrijo, 4. za sobo-slikarsko stroko, 5. za prevozno industrijo, 6. za gozdno delavstvo, 7. za poljedelsko delavstvo, 8. za vrtnarsko stroko, 9. za premogovnike, 16. za industrijske žage, 11. za knjigoveznice, 12. za tovarno kleja, 13. za opekarniška podjetja, 14. za mestna podjetja, 15. za industrijske in obrtniške uradnike, 16. za fotografsko stroko, 17. za krznarje, 18. za kamnoseška podjetja, 19. za elektrotehniško stroko, 20. za uslužbence cestne železnice, 21. za stavbeno delavstvo, 22. za kleparsko stroko, 23. za hranilnico v Novem mestu, 24. za papirnico Vevče, 25. za grafično industrijo in 26. za zavarovalnice. Od teh kolektivnih pogodb so dokončno sklenjene, odobrene po Visokem komisariatu v smislu do. ločb naredbe o- zapori plač in tudi ze registrirane pri Inšpekciji dela kolektivne pogodbe za oblačilno industrijo (dodatek k že obstoječim kolektivnim pogodbam za krojaško, damsko krojaško, čevljarsko in modistovsko stroko), za so-boslikarsko stroko, za tovarno kle-ja in za kamnoseško stroko. Regi-j strirane so pod zap. št. 7/43 do 10/43 pri Inšpekciji dela. Podpisana in poslana Visokemu komisariatu v odobritev je tudi že kolektivna pogodba za industrijo bonbonov, čokolade in peciva in kolektivna pogodba za Mestno hranilnico v Novem mestu. Pooblastilo za dokončno sklenitev pogodbe smo dali Združenju in-dustrijcev za podpis pogodbe za industrijo kavinih nadomestkov in za kemično tovarno v Mostah. Ostale načrte kolektivnih pogodb je poslala Zveza po podrobni proučitvi interesiranim združenjem, da konzultirajo zastopnike prizadetih kategorij in izdelajo na podlagi njih mnenj ter po smernicah Zveze dokončno besedilo pogodb. V času od zadnje seje izvršilnega odbora sta se pojavila dva kolektivna delovna spora večjega obsega. Eden od njih, to je spor gle de kolektivne pogodbe za delavstvo kemične tovarne v Mostah je bil rešen v sporazumu med obema strankama, to je med našo in Delavsko zvezo, dočim je bila za rešitev drugega spora, ki se tiče sklenitve dodatka h kolektivni delovni pogodbi za krojaško obrt, in sicer specialno za izdelovalce perila, opravljena prva poravnalna obravnava. Končno moram omeniti, da so se vršila dne 20. avgusta tudi že pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za kmetijske delavce. Zastopniki obeh prizadetih združenj so pri tem proučili prečiščeni osnutek pogodbe in je bil dosežen glede vseh spornih točk popoln sporazum. Končni osnutek je bil poslan zvezi, ki ga sedaj proučuje, da bo mogla dati pooblastilo za dokončno sklenitev pogodbe. Sindikalne organizacije 0 vlogi tujega kapitala na Jugovzhodu piše »N. Wiener Tagblatt« z dne 3. septembra med drugim naslednje: Po razpadu stare donavske monarhije se je začel močneje uveljavljati na Jugovzhodu kapital za-padnih demokracij. To stanje je trajalo do izbruha druge svetovne vojne, ko je začela trgovinska podtika osnih sil podirati pozicijo zapadnega kapitala na Jugovzhodu. To velja zlasti za Italijo, ki je dobila leta 1940/41 poleg Nemčije odločilen vpliv v mnogih jugovzhodnih deželah. Ce pa se natančneje pregleduje vpliv tujega kapitala v posameznih jugovzhodnih državah, se vidi, da je bivša Jugoslavija uporabljala tuji kapital zlasti za investicije. Kmalu po svetovni vojni je začela bivša Jugoslavija pospeševati industrializacijo dežele. Pri tej industrializaciji je bilo udeleženo 48 odstotkov tujega kapitala. Na prvem mestu je bil francoski kapital s 15% ter se je zlasti zanimal za rude in kovine. Enako v električni industriji, ki je bila važna tudi za cementno, lesno, letalsko industrijo in za ladjedelnice, je bil udeležen francoski kapi- vini, je vsekakor omeniti spremembo glede korporativnega reda. V zvezi z zadnjimi političnimi spremembami je prišlo tudi do razpusta raznih korporacij, do ukinitve nacionalnega sveta korporacij, osrednjega korporativnega odbora in raznih drugih odborov. Prenehal je tudi medministrski odbor za vzpostavitev preskrbe, razdeljevanje in cene in medministrski odbor za avtarkijo. Niso pa bile ukinjene sindikalne organizacije, ki delujejo še naprej. V osrednjih organizacijah, to je v konfederacijih, so bili imenovani komisarji in podkomisarji namesto dosedanjih voditeljev. Važna novost je tudi nadomestitev sindikalnih in sličnih zaupnikov v obratih z novimi notranjimi tovarniškimi komisijami in zaupniki, ki jih bodo volili uslužbenci (delavci in nameščenci) z neposrednim tajnim glasovanjem. Glede naše pokrajine je omeniti, da za nas ukinitev korporacij nima praktičnega pomena, ker jih pri nas nismo imeli, oz. nismo bili zastopani v njih zaradi avtonomnosti naše pokrajine. V naših stanovskih organizacijah je ostalo vse pri starem. Tu je treba poudariti zlasti razliko med članstvom v naših organizacijah in članstvom organizacij v drugih pokrajinah Kraljevine. Pri nas je članstvo obvezno še na osnovi določil obrtnega zakona iz leta 1931, ki je še v veljavi. Ni pa bilo članstvo obvezno v ostalih pokrajinah Kraljevine, kjer je razlika med vpisanimi in zastopanimi člani, dočim so pri nas vsi obvezno vpisani in zastopani. Zaradi tega je pri nas ostal položaj nespremenjen. tal. Ne sme se tudi prezreti tuji kapital, ki je bil vložen v banke in zavarovalnice. Na drugem me- I stu je bila Nemčija z 11 odstotki. Nemški kapital je bil večinoma avstrijskega ali češkega izvora. Na tretjem mestu je bila Anglija z 10 odstotki, ki se je enako ko Francija zanimala predvsem za rude in kovine. Italija je bila udeležena s 7, Belgija pa s 3 odstotki. (Močno je bil udeležen tudi švicarski kapital, ki ga pa dunajski list ne omenja. Op. uredništva.) Na Bolgarskem sta bili do leta 1936. glede naložb tujega 'kapitala vodilni Belgija in Švica, in sicer prva s 27.6%, druga pa s 23.3%. Francoski kapital je bil udeležen z 11.4%, ameriški z 10.9, italijanski s 5.9, češki s 5.5, nemški s 5.2, avstrijski z 2.6 in angleški z 1.4%. S široko zasnovano nacionalizacijo se je mogla udeležba tujega 'kapitala znižati od 51 na 23 odstotkov. Od leta 1940. pa se je položaj v toliko spremenil, da je zavzela Italija s 24.8% prvo, Nemčija z 20.7% pa drugo mesto. Združene države Sev. Amerike so bile udeležene še z 19.1, Belgija s 15.7 in Švica s 4.1 %. 1 V Romuniji je bil tuji kapital družbah, ki so bile večinoma v ameriških, angleških, nizozemskih, francoskih in belgijskih rokah. Skoraj dve tretjini vseli investiranih kapitalov sta bili tujega izvora. Najmanj je bil udeležen tuji kapital na Madžarskem, kjer je zagrabil tuji kapital samo nekatere banke ter nodjetja težke industrije. Ne samo industrija jugovzhodnih dežel je zahtevala mnogo tujega kapitala, temveč so bila tudi državna posojila v veliki večini v tuji posesti. Predvsem je bila Francija zainteresirana s 27.7 milijarde frankov v jugovzhodnih državah, od česar je bilo posojeno bivši Jugoslaviji 12.7, Romuniji 8.16, Bolgarski 2.6, Madžarski i.5 in Grčiji 0.7 milijarde frankov. Ameriške dolarske obveznice so znašale skupno 170 milijonov dolarjev, od katerih je odpadlo na Madžarsko 43, na bivšo Jugoslavijo 33, na Grčijo 15, na Bolgarsko 5 in na Romunijo 4 milijone dolarjev. Kapitalna udeležba tujega kapitala v investicijah hrvatskega gospodarstva pred letom 1941 se ne more zaradi pomanjkanja statističnih podatkov natančno ugotoviti. Od ustanovitve nove države pa se je investiral na Hrvatskem samo kapital iz osnih držav. Prve izločitve zapadnega kapitala iz jugovzhodne interesne sfere so se zgodile po porazu Francije in Nizozemske, ko se je začela likvidacija zapadnega kapitala iz jugovzhodnih držav. Nato so bili blokirani inozemski konti in postavljeni pod državno kontrolo v Jugoslaviji in v Romuniji. Velik del podjetij, pri katerih je bil udeležen tuji kapital, je bil v Romuniji nacionaliziran ter je prešel v državno posest. Stanje hrvatskega sadjarstva Po naijnovejšlih cenitvah ima Hrvat-eka: 500 milijonov trt, 14.5 milijona češpelj, 2.3 milijona ijablan, 1.5 milijona hrušk, 1.12 milijona marelic, 465.000 breskev, 460.000 češenj, 334 tisoč višenj, 142.000 kutenj, 700.000 fig. 300.000 mandljevih dreves fin 10 tisoč rožičevcev. H mitsko sadjarstvo še ni zadostno naeionalaz/irano, da bi se moglo popolnoma dzikoristiti. Upajo pa, da bo na novo 'ustanovljena sad-jaiska skupna organizacija v Ikratikem dvignila hrviatdko sadjarstvo. Bolgarski gospodarski ukrepi Z odlokom ministrskega sveta velja zakon o civilni mobilizaciji, tudi zn vse lastnike vozil, 'iizvoščke, postreščke, lastnike ladij itd. Namen tega odtoka je doseči .pocenitev njfih storitev, ker te dosedaj niso bile kontrolirane. Za vse te nove obveznike civilne mobilizacije 6e bo določila nova tarifa. Ministrski (svet je izdal naredbo, po kateri igo morali vsj proizvajalci še ne prodani ali še ne oddani tobak lanske žetve ali' starejših žetev oddati najkasneje do srede prejšnjega meseca Na ta način naj bi se preprečila špekulacija g tobakom. Oblasti so namreč ugotovile, da zadržujejo proizvajalci večje količine tobaka v upanju, da bodo cene narasle. Izšla je naredba, s katero se obvezujeta Bolgarska kmetijska in zadružna 'banka ter banka Bolgarski kredit, da dovolita trgovcem in rokodelcem, ki se naselijo v Reloinorskem ozemlju, kredite v vtišiini do 50.000 levov. Gre predvsem za majhne trgovce in obrtnike, ki so v Belomor-skem ozemlju posebno potrebni. so ostale Med spremembami, ki so jih doživele druge pokrajine v Kralje- Tuii kapital na Jugo Iz italijanskega gospodarstva Romunija je pred kratkim dobavila Italiji 4000 ton mangana. Ležišča manganove rude v Romuniji se cenijo na 7 milijonov ton. Ruda vsebuje 15 do 16 odstotkov rude. Veljavnost oblačilne karte je podaljšana do 30. junija 1944, kakor sledi iz odloka, ki je bil priobčen v rimskem Uradnem listu. Oblačilne karte so bile doslej veljavne 14 mesecev do 31. decembra za se 1943. Kot razlog za ta ukrep navaja, da je treba potrošnjo tekstilnih in oblačilnih predmetov zmanjšati na najmanjšo mero zaradi postopnega zmanjševanja razpoložljivih količin. Glede fotoRrafižnih predmetov je dosegla Italija že skoraj popolno samopreskrbo. Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker se fotomate-rial danes ne uporablja samo od poklicnih fotografov in amaterjev, temveč tudi za razne znanstvene preiskave, v medicini, astronomiji, tehniki, v grafičnih obrtih in v vojni industriji. Fotografični proizvodi s srebrnimi solmi se morejo izdelovati na filmih, ploščah in papirju. Postopek za njih proizvodnjo je zelo kompliciran. Na tem polju je italijanska proizvodnja dosegla že lepe uspehe. Pozitivni italijanski kinofilm se danes izključno uporablja v Italiji, do-čim se proizvajajo tudi razne vrste negativnih filmov. Filmi za radiografije so že od 75 do 80 odstotkov osvojili italijanski domači trg. Tudi izvažajo se. Domačo potrebo fotografičnega papirja krije italijanska proizvodnja že do dveh tretjin. Nosilec svetlobno občutne plasti, katere priprava je zelo komplicirana in težka, se proizvaja danes že v Italiji. Uvažati pa se mora želatina, dočim se vsi drugi proizvodi kakor n. pr. srebrni nitrati, sintetična kafra, kalijev bromid itd, izdelujejo od italijanske industrije. Tudi za surovo proizvodnjo plošč, papirjev in kartonov skrbi italijanska industrija. Na fotografičnem polju se mora rešiti samo še vprašanje emulzije, za vse drugo se more smatrati, da je popolna samopreskrba Italije v fotografski stroki že dosežena. Italijanska proizvodnja tekočih goriv Madžarski izvoz narastel za skoraj 50 odst. V 1. 1942 je narastel madžarski izvoz (po vrednosti v primeri z onim v 1. 1941 za 43.5 odstotka, uvoz pa samo za 24.8 odstotka. teh odstotnih številkah se vidi draginja, ki je že lansko leto nastopila v Madžarski. V primeri s celotnim izvozom in uvozom je delež Nemčije nekoliko nazadoval, zato pa je narastel v madžarski zunanji trgovini delež Italije,, Protektorata, Slovaške, Romiinije, Srbije, Hrvatske, Portugalske, Francije, Belgije, Danske, Noi ve-ške, Švedske, Finske, Bolgarske in Turčije. Na Madžarskem posebno govore o večji zunanji trgovini Švedsko in Turčijo. Zboljšanje vinske cene v Španiji in Portugalski Na španskem vinskem trgu so se v zadnjem času vinske oene popravile. Neposredni vzrok zvišanja cen je podpis špansko-švi-carske trgovinske pogodbe, po kateri bo nabavila Švica v Španiji 400.000 hi namiznega rdečega vi na. Pričakovati pa je, da bo kasneje naročila še znatne količine belega vina in žganja. Iz Madeire pa se poroča, da so v zadnjem času vinske cene v dvigu zaradi velikih naročil iz Združenih držav Severne Amerike in iz Švedske. Večina izvoznikov Funchalu mora noč itn dan delati, da izvrši predvsem naročila iz Združenih držav. Ob novi trgatvi se pričakuje ponoven dvig vinskih cen. V zadnji številki gospodarske revije L’Ruropa S/O je objavil dr. Giovanni Morcelli daljši članek o italijanski avtarkiji v kemični industriji. V prejšnji številki smo objavili iz njegovega članka odstavek, ki govori o j>o-veča ni italijanski proizvodnji celuloze in umetnih vlaken, danes pa objavljamo izvleček iz odstavka o italijanskih tekočih gorivih in gonilnih snoveh. Polje, kateremu je korporacija za kemijo od vsega početka svojega delovanja |>osvetila največjo pozornost, so gonilne snovi, katerih se je v normalnih letih uvozilo 2 in |K»l milijona ton. Vprašanje proizvodnje gonilnih snovi je tako velike življenjske važnosti, da se je ustanovila 1. 1939 posebna korporacija za tekoča goriva in gonilne snovi. Navzlic številnim na pobudo dru-žbe Azienda Generale Ilaliana Petroli (AGIP) izvršenim preiskavam v spodnjih plasteh domače zemlje, je še vedno italijanska proizvodnja surovega petroleja zelo skromna (1. 1934 20.000 ton). Vrtanja pa se nadaljujejo tudi v večjih globinah, ker se ne sme opustiti upanje, da se na vse zadnje vendar le odkrijejo večja petrolejska ležišča. Ko se je spoznalo, da se na tem važnem polju popolna avtarkija ne more doseči, je korporacija za kemijo proučila na-črl za proizvodnjo 700.000 ton bencina. Po tem načrtu bi se poleg skromnih lastnih petrolejskih ležišč uporabila tudi olja, ki se pridobivajo iz destilacije bogatih asfaltnih ležišč v Siciliji, Abrucih in Laciju, a uporabila bi se tudi albanski petrolej in italijanski rjavi premog. Azienda Italiana Petroli Albania (AIPA) skrbi za pridobivanje albanskega surovega petroleja. Azienda Nazionale Idrogenerazio-ne CombustibiM (ANIC) pa je dobila naprave za hidriranje po najmodernejšem postopku, ki jih je dala tehnika kemiji na razpolago, da se namreč iz manjvrednih olj proizvajajo proizvodi višje kakovosti, med drugim tudi bencin za letala. Na isti način se more postopati tudi s katrani, ki se pridobivajo iz črnega premoga in tudi iz rjavega premoga ter z olji, ki se pridobivajo iz asfaltnega kamenja in bituininoznih škriljavcev. S predelovanjem surovih olj in destilacijskih ostankov, ki se uvozijo iz inozemstva in predelajo v petrolejskih rafinerijah, je nastal celotni petrolejski proizvodnji v zadnjih letih velik napredek. Iz lahko razumljivih vzrokov nj mogoče to dokazati s statističnimi podatki, lahko pa rečemo, da se je bencinska proizvodnja od 1. 1935 dalje popetorila. Da se pridobi 100.000 ton bencina s hidri ranjem rjavega premoga, je korporacija proučila vprašanje naprave tovarne, ki bi predelala 1,200.000 ton javega premoga iz Valdarna. Znatno olajšanje za potrošnjo gonilnih snovi pomenita gorljiva plina: metan in generatorski plin. Proizvodnja naravnega plina metana je znašala v 1. 1938 nad 16 milijonov kub. metrov, naslednje leto je narasla na 21 milijonov ter se računa, da je v 1. 1940 dosegla 50 milijonov kub. metrov, torjej količino, s katero bi se moglo na- domestiti 40.000 ton bencina. K proizvodnji naravnega plina je treba še prišteti proizvodnjo, ki se pridobi iz fermentacije odtočnega blata. Zaradi velikega pomena vse zadeve je vlada pred kratkim sklenila ustanovitev Ente Nazionale Metano, ki naj bi razširila proizvodnjo in porabo metana, kajti metan se more uporabljati ne samo kot gorilni plin, temveč tudi kot surovina za kemično uporabo. Dejansko se more uporabljati pri proizvajanju vodika, me-tilalkohola, acetilena itd. Kar se tiče generatorskega plina, je znano, da se pridobiva iz lesa in oglja z aparati, ki so vstavljeni v vozila. Ker etilni alkohol dopolnjuje po. trebo na gonilnih snoveh s tem, da se 20 odstotkov primeša bencinu, se je proizvodnja etilnega alkohola znatno povečala, in sicer na ta način, da se je povečala njegova proizvodnja iz melase. V večji meri pa se pridobiva tudi iz soka sladkorne pese ter iz sladkorne koruze, ki se sedaj vedno bolj goji. Popolno kemično izkoriščanje lesa (zlasti odpadkov), kmetijskih odpadkov in podobno) s pomočjo raznih procesov sahari-nizacije more dati znatne količine alkohola, a tudi glicerina, očetove kisline itd. Ti procesi se sedaj v Italiji proučujejo in se potrebne naprave že izdelujejo. Množestvena proizvodnja nemške vojne Industrije Ob petletnici začetka vojne so objavili nemški listi več člankov o nemški vojni industriji. Med temi članki je vzbudil posebno pozornost članek dr. Wernerja, enega najboljših poznavalcev nemške vojne množestvene oborožitvene proizvodnje. Članek je objavil »N. Wiener Tagblatt«. Iz članka posnemamo naslednje: Z daljšim trajanjem vojne in njene prostorninske razširitve so nastale tudi nove naloge za oborožitveno industrijo, in sicer tako glede kakovosti ko glede količine orožja. Nemška industrija je zato morala v mnogo večji meri preiti na proizvodnjo tudi visoko kakovostnih proizvodov po tekočem traku. Če se govori o proizvodnji po tekočem traku, se nehote misli na Ameriko 'in zlasti na njeno avtomobilsko proizvodnjo. Stvar pa je takšna, da te ameriške metode niso vedno uporabne tudi za Nemčijo in še manj za potrebe vojne. Proizvodnja na tekočem traku mora biti v Nemčiji mnogo bolj elastična in že skoraj individualna, kakor pa je v Ameriki. Orožje in municija se vedno spopolnjujeta in zato j® težko dolgo časa uporabljati isti tip. A ravno določen tip je glavni pogoj za proizvodnjo po tekočem traku. Vprašanje se more zato rešiti le na ta način, da se najde sinteza med elastičnostjo proizvodnje ter množestveno proizvodnjo. Zato se je morala določiti oborožitvena proizvodnja po načrtu in določiti, kako se čim prej doseže potrebni končni proizvod. Nato se je določilo, kateri deli in predmeti se izdelajo v posameznih obratih v naprej, da se v končni proizvodnji ti deli sestavijo in tako proizvodnja čim bolj pospeši. Na ta način pa se prihrani tudi mnogo materiala. Uvedba proizvodnje po tekočem traku je postala v Nemčiji potrebna tudi zaradi vedno večjega števila inozemskih delavcev, ki na- Že 121 Bral barva, plcsira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. vadno niso bili izučeni. Vsa vojna proizvodnja se je morala urediti tako, da je opravljal neizuče-ni inozemski delavec samo mehanične gibe, nemški delavec pa je postal nadzornik nad delom ino-zemcev ter pripravljal obratna sredstva, t. j. orodje in vse, kar je potrebno za dobro funkcioniranje proizvodnje po tekočem traku. Da pa je proizvodnja po tekočem traku tudi elastična, se mora urediti tako, da se more brez večje časovne izgube hitro preurediti za izdelavo novega tipa. Pri tem pa se je moralo paziti tudi na to, da se je prostor v tovarnah čim bolje izkoristil, ker se tovarne ne morejo zaradi večje proizvodnje poljubno razširjati. Zmotno je mnenje, da bi se zaradi proizvodnje po tekočem traku morala poslabšati kakovost izdelkov. Nasprotno zahteva ta proizvodnja, da je material najboljši in da je vsak posamezen del precizno izdelan, ker vsaka napaka zelo moti proizvajalni proces. Proizvodnja po tekočem traku pa daje tudi vodji obrata vse drugačen pregled o celotni proizvodnji kakor pa individualna proizvodnja. Takoj pokaže vsako šibkost proizvodnje ter prisili obratnega vodjo, da natančno pre gleda vsako fazo proizvodnje, .a tudi delo vseh nameščencev v obratu. Prost muke, če bo delo v določenem terminu gotovo, se more popolnoma posvetiti ustvarjal nemu delu. S hitrejšim potekom proizvodnje se tudi mnogo prihrani na motorni sili, poleg tega pa se prihrani tudi na materialu. Čas, ki je potreben, da se iz surovine izdala končni izdelek, se s proiz vodnjo po tekočem traku zelo skrajša in v tem je njena glavna prednost in zato se danes tudi nemška vojna industrija vedno bolj preureja na proizvodnjo po tekočem traku. bolj kritičen, ker so bili samo izdatki za nameščence mnogo višji ko pa vsi dohodki. Za kritje deficita je dobila organizacija 100 milijonov drfcihem kredita pri Na-odni banki, nato pa še od vlade kredit 200 milijonov drahem. Predlog bivšega finančnega ministra Gocamanisa, da bi država prevzela vse premoženje cerkve, zato pa skrbela za vse izdatke cerkve, je erkev odklonila. Drugo važno vprašanje, ki zanima grško javnost, je velika podražitev zdravil. Tudi zdravila so postala predmet črne borze, kakor e ugotovilo ministrstvo za oskrl>o. Nekateri so naložili velike vsote farmacevtska sredstva in sedaj skušajo ta prodati za velikanske dobičke. Ni pa nobenega razloga, bi se grška javnost podvrgla temu diktatu črne borze, pravi v svojem pozivu javnosti grško mi-istrstvo, ker prihajajo zdravila n farmacevtski izdelki zopet normalno iz Italije in Nemčije. Samo ekatera redka farmacevtska sred-tva manjkajo. Ministrstvo zato po-va zdravnike, naj predpisujejo bolnikom samo zdravila, ki so navedena v uradnem seznamu, ne pa zdravil, ki se dobe samo na črni borzi. Ministrstvo je tudi objavilo vse cene za zdravila in te cene so za vse lekarne obvezne. Aktualna grška gospodarska vprašanja Zaradi izjave grškega prosvetnega ministra Louvarisa, da se pripravlja zakonski načrt, s katerim bi se zagotovile plače duhovščini, je nastala v grških listih živahna debata, v katero je posegel tudi tesalski škof. V glavnem gre za dva predloga. Po prvem naj bi dobil cerkveni finančni sklad TAKE 7.5 milijarde drahem letne subvencije, a bi odstopil državi eno tretjino cerkvenih dohodkov, ki se cenijo na 5 milijard drahem. Po naročilu cerkve naj bi potem Grška narodna banka nakazovala duhovnikom plače. Po drugem predlogu pa bi država popolnoma prevzela cerkvene dohodke, zato pa bi postalo vseh 7000 grških duhovnikov državni uradniki. Tu di nameščenci sklada TAKE bi bi li prevzeti od države. Grška du hovščina pa je drugi predlog za radi morebitnih notranje-politič nih izprememb odklonila. Druga velika finančna skrb grške cerkve je vprašanje uprave cerkvenih posestev. Prejšnji grški ministrski predsednik Venizelos je odklonil državne plače za duhovnike zarad teh cerkvenih posestev, ki pa se slabo izkoriščajo. Takrat se je ustanovila organizacija ODE P, ki naj bi prevzela upravo cerkvenih posestev. Položaj te organizacije pa je postal v zadnjem času vedno Belgijska zunanja trgovina v letu 1942. Zuinanje-trgovinski oddelek belgijskega gos poda rsikega ministrstva je objavil številke o belgijski zunanji trgovini v 1. 1942. Po teh podatkih je odpadlo na Nemčijo 56 % vsega belgijskega uvoza (l. 1938. 11 %) in'83 odstotkov il. 1938. 12 %>) vsega belgijskega izvoza, na Francijo 21% (10 °/o) uvoza in 13 %> (15%) izvoza, na Nizozemsko 9 (9%) uvoza in 4 12%) izvoza. Nemčija dobavlja Belgiji predvsem surovine, ki jih dobiva nazaj v obliki izdelkov. V tem je tudi vzrok velike aktivnosti belgijske zunanje trgovine z Nemčijo. Zunanje-trgovinski odno-šaji s Francijo so se v 1. 1942. zboljšali, k čemur je mnogo pripomoglo, da spada severna Francija v področji? vojaškega poveljnika v Belgiji. Trgovinski odnošaji Belgije z Nizozemsko so urejeni z dvema pogodbama, ki se natančno izvajata. Po teh pogodbah so določeni blagovni kontingenti in dodatni nakupi blaga so dovoljeni le izjemoma, če bi to zahtevali gospodarski interesi obeh dežel. Z drugimi evropskimi državami trguje Belgija le malo ter so vsie druge evropske države udeležene belgijski zunanji trgovini le s 6 odstotki. V splošnem je belgijski uvoz iz Italije, Švice in Madžarske večji ko belgijski izvoz v te države. Glede trgovinskih pogodb ni bilo v 1. 1942. za Belgijo nikakih sprememb. Belgija je sklenila trgovinske pogodbe z ItalijO’ Madžarsko, skandinavskimi državami, Francijo, Romunijo, Bolgarsko, Hrvatsko itd. in sicer v okviru medsebojnih kompenzacij. Slovaška gospodarska pogajanja Za ta teden se v Branislavi pričakuje prihod bolgarske trgovinske delegacije, s katere^ se bo sklenliila P°~ godba o 'blagovni 'izmenjavi med Slo* vaSko in Bolgarsko. Namera je, da dosedianji ikonvpemzaeijskii iproniet nadon testi s konti.mgentniin dogovorom. Tudi maij bi se možnosti blagov-ne ii z menjave bolje izkoristile. T ežave pa povzročajo neemaike cene. — 3. sep-tembra je iprn&liai v Bratislavo finsku trgovinska delegacija, 'ki je pravfcai zaMjučila trgovinska pogajanja v Du dapeSM. Pogajala se bo o slkleiiitv! finsko-silovaSkie trgovinske ipogodbe. — Ta teden se začno v Bratistevti' tud1 ptJgajanja s hrvatsko trgovinsko de logacijo o izpopolnitvi do«eda;njegi plačilnega sporazumna. Slovaški aktiv lii saldo v trgovini s flrvateko je ži lani doseigeli 4 imifflliijone Ks, letos pj se Ije 1i z zaikomoni dcvoljeni.h oblilkaih, 'izkljufiivši življenjsko zavarovanj©. Delniška glavnica v visimi 15,000.000 lir ije vplačana v ce toti, Spremembe in dodatki: l*>g. Dukil, družba z o. z- za njo železnic iu cest v Ljubljani. Vpiše ee arhitektu Siivcu Josipu v Ljubljani podeljena posamezna ,p rokura. Nadalje se vpiše družbeni uradnici Štrus Zori v Ljubljani 'podeljena poč-vmiezna proku.ra. Komauditna družba .los, Menardi »Čelen«, konzerviranje hranil, Ljubljana. Izbrišejo se osebno jaiinčeča družhenica Menardi Joeipina ter ko-manditista: Sivic Silvester in Menardi (Jvido. Vpišeta se javna diružbemika Siviio Silvester, Glinška ullica 4 in Zupančič Pramjo, Idrijska ulica 17, oba v Ljubljani, zaradi česar je prenehala komanditna družba in 'nastaJa javna trgovska družba. Besedilo firme odslej: šivi« in Zupančič »Celon«, kon-serviranje hranil. Družbo zastopata in zanjo podpisujeta ob« družbenika samostojno. Iz zadružnega registra l’ri lesni zadrugi v Preserju se izbrišeta člana upravnega odbora Mazi Prane dn Smole Franc, vpišeta pa se člana upravnega odbora Debevc Jože iz Kamnika 2 lim Jerina Matiija iz Preserja 13. Srednje stanje madžarske trte Po dobrih začetnih izgledih so zaradi neprestane suše grozdi zelo majhni. Od avgusta dalje je rast skoraj popolnoma prenehala in če do oktobra ne bo dežja, so nade na dobro trgatev pokopane. Vlada pa poziva vinogradnike, da se kljub temu pripravijo na dobro trgatev in da pravočasno poskrbe za zadostno količino sodov. Ker je proizvodnja novih sodov zelo otežr kočena, uvoz sodov iz inozemstva pa skoraj nemogoč, bo dalo madžarsko kmetijsko ministrstvo vinogradnikom potrebne kredita za popravilo starih sodov. Madžarski sodarji bi sicer lahko proizvedli potrebne doge, a ne morejo dobiti surovega materiala v zadostni količini iz madžarskih gozdov. Na drugi strani pa se sodarji upirajo, da bi se dovolile za uvoz sodov uvozne olajšave, ker bi moglo to ovirati zdrav razvoj domače proizvodnje. Madžarski sodarji tem ?-ele, da bi bili polno za posl e-ni, ker «<> i,meli v primeroma kratkem času ponovno težke izgube. Industrija kupila posestvo zaradi prehrane svojih nameščencev Budimpeštanska strojna tovarna L. Lang je kupila od grofovske Esterhazijeve fidejkomisne gospodarske uprave v bližini Budapešte ve>iko posestvo (okoli 1500 ha). Ni 1° prvi primer, ko je industrijsko velepodjetje kupilo kmetijsko posestvo za svoj pokojninski sklad. Dosedaj so se oddajala od industrij nakupljena posestva navadno malim zakupnikom v upravo, Langova strojna tovarna pa bo’ posestvo sama upravljala, da bo mogla zalagati svoje nameščence in delavce s cenenimi fcmotijakimi proizvodi. Vprašanje mesne oskrbe v Bolgarski ^ne 18. septembra stopi na Bolgarskem v veljavo naredba o mes-j1} oskrbi vojske in civilnega prebivalstva. Po tej naredbi se dolo-letos za klanje naslednje množine: io odstotkov govedi in bivo-*°v> 15% ovc, 20 odstotkov koz in kozlov, 70% jagenjčkov in določe-n° število svinj, razen onih, ki se rede Za gospodinjstvo. Trgovina z 8°vedjo in svinjami sepre|>oveduje. Madžarski zavod za proučevanje gospodarstva je ob novi ureditvi cen, mezd in plač izračunal madžarski narodni dohodek. Pod pogojem, da ostaneta kmetijska in industrijska proizvodnja količinsko v tekočem gospodarskem letu neizpremenjeni da se nadalje ne zvišajo stanovanjske najemnine in davki in da se cene kmetijskih proizvodov zvišajo za HO odstotkov, mezde in plače za 20 odstotkov in cene industrijskih izdelkov za 40 odstotkov, bi znašal ves madžarski narodni dohodek poračunih zavoda 16.5 milijarde pengo. V gospodarskem letu 1942./48. je znašal narodni dohodek samo 12.5 milijarde. Zvišanje proizvodnje, zlasti dobra žetev, bi mogla narodni dohodek znatneje zvišati. Glede razdelitve narodnega dohodka ceni zavod dohodek kmetijstva v gospodarskem letu 1938-39 (v Trianonski Madžarski) na 1.2 milijarde pengo, v gospodarskem letu 1942/43 (v povečani Madžarski) pa na 2.75 milijarde, pc- novih cenah v prihodnjem gospodarskem letu pa na 3.7 milijarde pengo. Od tega zneska bi morali plačati kmetovalci za nakup potrošnih predmetov, za davke, za plačilo dolgov ter za kritje industrijskih potrebščin okoli 2.95 milijarde pengo. Mestno prebivalstvo bi imelo po zvišanju plač in mezd 10 milijard pengo denarja za nakup potrošnih predmetov. V Jetu 1938/39 je bila ustrezajoča vsota 3.6, v gospodarskem letu 1942/43 pa 8.3 milijarde pengo. Glede dohodka na glavo prebi- Letošnja romunska pšenična žetev se označu je kot rekordna in bo dala po nekih cenitvah 300 do 350 tisoč vagonov, po drugih cenitvah pa celo 400.000 vagonov. Pravijo, da že 50 let Romunija ni imela tako bogate žetve. Posledica tega je, da je romunska vlada postavljena pred vprašanja, ki so diametralno nasprotna onim, s katerimi se je morala baviti prejšnje leto. Predvsem mora skrbeti, da čimbolje proda presežek pšenice in da omogoči tudi finansiranje žetve. Nič manj važna niso vprašanja, ki so v zvezi s prevozom pšenice in z njenim vskladišče-njem. Iz raznih vzrokov si prizadevajo v Bukarešti najti nove odjemne trge, čeprav ni nobene ovi- Š vedski. List »Dagens Nyheter« je objavil poročilo o razvoju švedske zunanje trgovine v zadnjem času in iz tega poročila posnema »Sudost-Echo« naslednje: Kljub transportnim težkočam, nastalim zaradi vojne, se je trgovinski promet Švedske z Iberskim polotokom ugodno razvijal, a tudi z jugovzhodnimi deželami. Vse kaže, da je najnižje stanje v trgovini s Francijo in Nizozemsko premagano. V švedsiki zunanji trgovini so sedaj Italija, Nemčija in Švica najvažnejši trgovski partnerji, a tudi tako imenovani sekundarni trgi igrajo znatno vlogo. Zal so v prometu z Jugovzhodom prevozni stroški tako visoki, da onemogočil jejo izmenjavo mnogih valca ugotavlja zavod naslednje: V gospodarskem letu 1938/39 je odpadlo na gllavo prebivalca 572 P, v 1. 1942/43 (po cenah iz 1. 1938-39) pa samo 474 P. .Na glavo prebivalca je padel torej dohodek za 17 odstotkov, in sicer bi se dohodek zmanjšal za 12 odstotkov zaradi primeroma znatne revščine priključenih krajev, 5 odstotkov pa zaradi slabe žetve. Po računih zavoda je padla kvota na glavo prebivalca za meščansko potrebo določenih predmetov za 23 odstotkov, z izklju-čenjem priključenih krajev pa za 11 odstotkov. Zvišianje povprečnega življenjskega standarda bi bilo mogoče le, če bi se proizvodnja v bodočem gospodarskem letu zvišala, obseg javne potrebe pa ne bi dalje naraščal. Razdelitev za nakup potrošnih predmetov potrebnih in razpoložljivih zneskov ceni zavod takole: 1938/39 1942/43 1943/44 trianonska sedanja Madžarska v milijardah pent!« kmetsko .prebivalstvo 0.85 2.25 2.95 mestno prebivalstvo 3.60 8.30 10.— (stepno . . 4.45 10.55 12.95 Te številke kažejo premaknitev narodnega dohodka. V gospodarskem letu 1938/39 je bila kupna sila mestnega prebivalstva 4.2krat tako velika ko kmetskega prebivalstva, v gospodarskem letu 1942/43 je bilo razmerje 1 : 3.7, v letu 1943/44 pa bo 1 : 3.4. Nazadovanje kupne moči mestnega prebivalstva se ceni na 2 odstotka, dvig kupne moči kmetskega prebivalstva pa na V odstotkov. re, da bi se izvoz pšenice v dosedanje trge stopnjeval. Romunska vlada je že potipala, če se ne bi mogla pšenica prodati v nevtralne države, zlasti v Švico in Švedsko. Preden pa se bo to posrečilo, si bo morala vlada zagotoviti potrebna prevozna sredstva, a tudi glede višine pšenične cene se bo morala ustvariti jasna situacija. Obe vprašanji se kljub potrebi v nevtralnih državah dovoza pšenice nikakor ne moreta rešiti z lahkoto, ker vlada povsod znatno pomanjkanje prevoznega prostora, poleg tega pa je cena romunske pšenice precej visoka. Romunska pšenica velja namreč 260.000 lejev za vagon ter je za približno 100 | tisoč lejev nad svetovno pariteto. važnih predmetov. To velja tudi za Španijo, ki je morala zaradi tega ustaviti uvoz švedskih lesnih proizvodov, dočim sama ne more več izvažati svojih zlitin in kalijeve soli. Z zapadno Evropo je padla vrednost blagovne izmenjave od začetka vojne od 500 na 100 milijonov švedskih kron. Količinsko nazadovanje izmenjave blaga pa je še večje. Zaradi podaljšanja švedsko-madžarske trgovinske pogodbe se začnejo v začetku tega meseca v Bu-dapešti pogajanja. Švedska je danes v madžarskem blagovnem prometu z inozemstvom na sedmem mestu, toda je edina država, s katero se efektuirajo plačila v svobodni valuti. Kakor poroča stalna madžarska trgovinska delegacija v Stockholmu, se je blagovni promet med Švedsko in Madžarsko navzlic transportnim težavam razvijal v obsegu, ki ustreza v sedanji trgovinski pogodbi določenim smernicam.. Leta 1942 je izvozila Madžarska na Švedsko blaga za 30 milijonov pengo, proti 17 milijonom pengo v prejšnjem letu, iz švedske pa je uvozila v letu 1942 blaga za 20 milijonov pengo, kar je za 5 milijonov pengo več kakor leta 1941. Z Romunijo se je pravkar sklenila prva trgovinska pogodba, ki predvideva podrobno ureditev v zadnjih letih zboljšanih trgovinskih odnošajev. Iz Slovaške je dobila Švedska od marca do septembra 1948 za 7.8 milijona švedskih kron olja za mazanje in drugih mineralnih proizvodov, tekstilnih izdelkov in kemikalij, za kar je dobavila lesne proizvode, železo, jeklo, stroje in kroglične ležaje v skupni vrednosti 3.5 milijona kron. Iz balkanskih dežel se je švedski uvoz posušenih plodov, oljnatih pogač in tobaka znatno povečal, da je uvozna vredlnost vsega tega blaga narasla od 30 milijonov kron v letu 1939 na približno 100 milijonov kron v letu 1942. švedski izvoz pa se ni nič zvišal ter je bila zato trgovinska bilanca balkanskih držav s Švedsko aktivna za več ko 75 milijonov kron. Denarništvo in zavarovalstvo Starostno zavarovanje za slovaške kmetovalce Po vzoru Bolgarske namerava tudi Slovaška uvesti starostno zavarovanje za kmetovalce. Kakor na Bolgarskem, tako je tudi na Slovaškem veliko število malih in najmanjših kmetij, ki ne morejo svojih lastnikov po|x>lnoma prehraniti. Ti kmetje morajo opravljati še (tostranski poklic. Na starost pa so navadno nepreskrbljeni. Sedaj s© izdeluje zakonski načrt o uvedbi starostnega zavarovanja za kmetovalce. # Grčija je dala pred kratkim v promet nove bankovce po 10.000 drahem. Vloge v finske denarne zavode so se dvignile v juniju za 1429.8 milijona finskih mark. Od začetka tega leta so narasle vloge skupno za 5024 milijonov, dočim so lani v istem času narasle samo za 2858 milijonov finskih mark. Premoženjska oddaja na Turškem se sedaj pospešeno zaključuje. V Carigradu bo dala 270 do 280 milijonov turških funtov, ne pa 300 milijonov, kakor se je pričakovalo. Vesti iz USA Zadnji »Das Reich« je objavil naslednje vesti iz USA. Predsednik njujorške delniške borze je izjavil na nekem zborovanju bančnikov, da mora postati po vojni New York namesto Londona in Amsterdama glavno tržišče za mednarodni promet z efekti. V ta namen je potrebno, da prevzame ameriško ljudstvo z večjo pripravljenostjo ko dosedaj ri-zike, ki so zvezani z inozemskimi Kapitalnimi naložbami. Namesto generacije slabičev, ki so iskali samo zanesljivost dohodkov v varstvu vlade, mora nastopiti generacija, ki bo naravnost iskala ri-zakov v novih romantičnih deželah. Po statistiki, ki jo je objavil predsednik Morganove skupine v »Saturday Review«, se je promet v 40 največjih ameriških podjetjih' v letih 1940. do 1942. povečal za 81 odstotkov, mezde so se zvišale za 96 odstotkov, davki pa za 193 odstotkov. V ameriški bombažni industriji se preudarja o novem produkcijskem redu v velepodjetjih. Nameravajo se proizvajati normirani tipi, da bi se na ta način storilnost podjetij povečala. Gospodarske vesti Hrvatska zbornica za narodno gospodarstvo je dobila zakonsko pooblastilo, da prevede v državno last vse gozdove, ki so bili po bivši jugoslovanski agrarni reformi razdeljeni. Zasebnikom se pri tem plača odškodnina v isti višini, ki so jo plačali ob izvedbi agrarne reforme. Delniška družba »Sirena« se je ustanovila v Zagrebu z glavnico 2 milijona kun. Družba bo proizvajala in prodajala ribje, mesne in sadne konserve ter izdelovala vinski in alkoholni kis. Madžarski finančni minister je dovolil madžarskim tovarnam, da določijo posebne zneske kot povojno rezervo za obnovo strojev. Te zneske pa je treba prijaviti in jih je bilo dosedaj prijavljenih za 35 milijonov P. Vsa strnišča v Romuniji se morajo letos preorati. Da bodo mogli kmetovalci tej dolžnosti zadostiti, je oprostilo kmetijsko ministrstvo vse traktorje od rekvizicije. Ministrstvo je tudi poskrbelo za potrebna gonilna sredstva. Romunija je zvišala takse za zaposlitev inozemskih delavcev v Romuniji za 100 odstotkov. Odslej se mora plačati za vsakega višjega upravnega ali tehničnega uradnika 20.000 lejev, za nižjega uradnika 10.000, za kvalificiranega delavca 4000 in za nekvalificiranega delavca 2000 lejev takse. Romunsko državno podtajništvo za industrijo, trgovino in rudarstvo je s takojšnjo veljavnostjo proglasilo zaporo nad vsemi zalogami parafina ter prepovedalo vsako prodajo parafina. Od zapore je oproščen samo parafin za vojsko, za tovarne razstreliv in za državni vžigalični monopol. Slovaške oblasti ne izdajajo več izvoznih dovolil za les, ker da so izvozni kontingenti že izčrpani. Po mnenju strokovnjakov pa je izšla ta prepoved zato, da se olajša slovaškim kupcem lesa nabava nekaterih lesnih vrst. V Madridu se je podpisala trgovinska pogodba med Španijo in Švico. Španija bo dobavljala Švici zlasti pluto, kolofonijo in smole, Švica pa Španiji stroje in kazein, ki ga potrebuje španska industrija vezanih plošč. Po vesteh iz španskih finančnih krogov se namerava ustanoviti v Španiji velika ladjedelnica, ki bi v serijah izdelovala ladje s po 1000 do 4000 tonami iz jekla. Proizvodnja bi bila najmodemeje urejena. V glavnem bi se posamezni deli za ladje izdelali v drugih tovarnah In potem v le|djedelr