, Poštnina pfačana v gotovini Marmonta Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 239 Maribor, pondeljek 20. oktobra 1930 » JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 v*l)» mesečno, prejenan v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulleS it, 4 Vpričo 28. oktobra češkoslovaško-jugoslovanski kulturni stiki. ueslo »Zvestoba za zvestobo!«, ki le bilo prvič izrečeno o priliki zgodovinskih češkoslovaško-jugoslovanskih Manifestacij za časa svetovne vojne v Pragi leta 1918., ko so se postavljali temelji svobodni Češkoslovaški ‘J1 Jugoslaviji, se je posebno letos pokazalo v polni veljavi. Nikdar doslej n*so bila vzajemna čuvstva med na-Mi tako globoka in tako iskrena. 2e Maribor sam je imel letos priliko popraviti v svoji sredini tisoče češkoslovaških Sokolov, zdravnikov, uči-te'iev, sadjarjev, gasilcev itd. Potem So Pa prišle Češkoslovaške manifestacije v Bazovici itd., ki so pregnale \Sak dvom o realni vrednosti gesla Zvestoba za zvestobo«. , Kljub vsemu temu pa moramo, žal, Konstatlratl, da so kulturni stiki med nami in Čehoslovaki po ustanovitvi samostojnih držav postali rahlejši in tanjši, kakor so bili poprej. Posebno v,elja to za nas Slovence. Naši č-^o-Disi in časniki se brez dvoma vse bolj ^nimajo za razne kulturne, literarne, Mnetnostne in slične dogodke v Franciji in v sovjetski Rusiji kakor v bratci in zavezniški Češkoslovaški. V tem oziru nas je skoraj sram, ko čita-Mo n. pr. v »Prager Presse« nedeljo za nedeljo večja in manjša poročila ^ jugoslovanski književnosti, kulturi ”d. in ko nam posvečajo nažnjo tudi razne revije. Čehi pa kljub temu ču-"io, da je njihovo zanimanje za nas se Premajhno in da bi po svojem topografskem položaju pravzaprav Morali biti posredniki med kulturo slovanskega severa in slovanskega Juga. V tem oziru je zato velezanimiv Pojav, da se je nedavno v Brnu osnovala organizacija vseh mladih pisate-jtev Moravske in Šleske »Literarni štfedisko« ter nričela izdajati svojo 'astno revijo »Stfedisko«, v katere Programu izrecno povdarja. da hoče *W! posrednica med tem slovanskim Severom in jugom In da hoče posveti posebno pažnjo baš jugoslovanski kulturi. Ih da pokaže, kako resno Misli s temi besedami svojega progama, Je že v prvi številki prinesla Mterview svojega urednika Oldficha £emka s publicistom Božidarom Borzni o slovenski literaturi in kulturi, j^inio tega objavlja Zemek tri pesmi, *aiete iz našega okolja: »Pod Trigla-»Bohinjsko jezero« in »Slovenci kmet« ter priložnostno fotografija skupine: Fran Albrecht, dr. Reis-ran. Božidar Borko. V listku Pa obilja še oceno srbske autologije čeke lirike. h Urednika »Štrediska«, pisatelj Iti Pfstiik OJdFich Zemek, je bil letos po-k,!' v Sloveniji, kjer je obiskal Ljubno, Gorenjsko, Celje ln Maribor, J:Vezal povsod osebne stike s Predovniki našega kulturnega življenja Rovarenle ekscesarlce Clfe MADŽARSKI LEGITIMISTI SE PRIPRAVLJAJO NA 20. NOVEMBER. PARIZ, 20. okt. Bivša cesarica Cita je včeraj v spremstvu Otona odpotovala v Belgijo, kjer bo Oton nadaljeval študije. BUDIMPEŠTA, 20. okt. Habsburška nadvojvoda Friderik in Jožef sta odklonila podpisati izjavo zvestobe, ki jo je poslala v podpis bivša cesarica Cita. V tej izjavi bi morali vsi člani habsburške rodbine ob priliki proglasitve Otona za polnoletnega, ne samo priznati Otona za poglavarja habsburške rodbine, temveč se tudi zavezati, da bodo z vsemi močmi delali za restavracijo bivše avstro-ogrske monar hije. Dočim so v Avstriji živeči člani habsburške rodbine vsi izjavo podpisali, sta nadvojvoda Friderik in Jožef podpis odklonila, češ da se morata ravnati po madžarskih zakonih. Dne 20. novembra, ko bo Oton proglašen za polnoletnega, bo v Budimpešti velika demonstracija legitimi-stov. Ob tej priliki bo imel vodja legi-timistov, grof Apponyi, političen govor, v katerem bo obrazložil stališče legitimistov glede proglasitve Otona za polnoletnega in glede zasedbe mad žarskega prestola. Agrarna konferenca v Bukarešti FRANCOSKI MINISTER FLAUD1N KONFERIRA RENČE. S ČLANI KONFE- BUKAREŠTA. 20. okt. V soboto ob 11. dop. je bila otvorjena druga mednarodna agrarna konferenca v prisotnosti delegatov Rumunije, Jugoslavije, Poljske, Bolgarije in Madžarske, dočim ste opazovalce poslali Češkoslovaška in Španija. Rumunski minister za kmetijstvo Madgearu je v velikem otvoritvenem govoru naglasil, da zadostno označuje resnost položaja kme tijstva v Evropi dejstvo, da so evropske agrarne države bile prisiljene, se tekom nekaj mesecev že četrtič sestati na skupno konferenco. Naglasil je potrebo solidarnosti vseh evropskih agrarnih držav v svrho ublaženja tež- ke krize. Govorili so še zastopniki raznih držav, za Jugoslavijo dr. Stojkovič. Izvoljenih je bilo pet odsekov, ki bodo razpravljali o vseh konkretnih vprašanjih, zlasti o ruskem dumpingu, o veterinarstvu itd. Tekom sobote se je s člani konferen ce sestal tudi francoski minister trgovine Flaudin, ki je iz Beograda dospel v Bukarešto, dasi njegovo potovanje v Rumunijo ni s konferenco v nobeni zvezi. Včeraj so posamezni odseki Imeli seje. Zmaga nemške ulače Nemški državni zbor odgoden. BERLIN, 20. okt. Državni zbor je v svoji sobotni seji z 318 proti 226 glasovom odklonil predlog za nezaupnico vladi ter je z 339 proti 220 glasovom od-kazal predloge za ukinitev prisilnih na-redb odseka. Nato je bil še v tretjem či-tanju sprejet zakon o amnestiji. Parlament se je odgodil do 3. dec. BERLIN, 20. okt. Skoro vsi listi — celo opozicijonalni, seveda nekoliko sramežljivo! — beležijo zmago Briiningove vlade kot znamenit dogodek in izražajo svoje zadovoljstvo nad Bruningovo odločnostjo. Podčrtavajo zlasti njegov odločni nastop v odbitju napadov na državno brambo. Smatrajo, da je s sobotnim glasovanjem pozicija vlade močno utrjena. ZMAGA LJUDSKE STRANKE V TURČIJI. ANGORA, 20. okt. Pri parlamentarnih volitvah je dobila šele pred meseci ustanovljena ljudska stranka večino. Od 502 doslej znanih rezultatov je 276 ugodnih za ljudsko stranko. Papeževa razstava. Papež Pij XI. je dal urediti razstavo daril, ki jih je dobil povodom 50-letnice svojega mašništva. Razstava obsega krog 3000 daril, večinoma praktične stvari, darovane od raznih industrijalcev (avtomobili, motocikli, filmski aparati, pohištveni deli itd). Italijanske banke so prispevale 100.000 lir. Papež je vsa ta darila dal na razpolago za podpiranje katoliških misijonov. in pripravlja sedaj o tem tudi posebno knjigo, v kateri bo našel primerno mesto tudi Maribor kot topografsko stikališče Češkoslovaške in Jugoslavije. Razen tega pa pripravlja »Literarni štfediško«, kakor smo že svoje-časno poročali, za prihodnjo pomlad večji Izlet svojih Članov k nam. Obiskali bodo tudi Maribor, kjer se bodo zadržali en ali dva dni ln prisostvovali tudi predstavam v gledališču. Po vsem tem, kar delajo Čehi za poglobitev kulturnih stikov z nami, Je neobhodno potrebno, da pričnemo tudi ml posvečati njim več pažnje ka- kor smo Je doslej. Potrebno je, da v naših časnikih in časopisih vsaj od časa do časa obarjamo na kulturno življenje Čehov in Slovakov, da pomnožimo prevode iz njihovega slovstva in da uprizarjamo v naših gledališčih več njihovih del, kakor smo jih doslej. Po krvi, po duhu. kulturi in usodi smo si najbližji bratje, bratstvo pa ne nalaga samo pravic, ampak tudi dolžnosti! To posebej povdariti. smo smatrali za svojo dolžnost baš sedaj, ko se zopet bliža obletnica češkoslovaške svobode, 28. oktober. Ustanovitev strelske družine v Sv. Marjeti na Drav. polju. V nedelio, dne 26. t. m. ob 14. url se bo vršil v Šmarjeti na Dravskem polju ustanovni občni zbor strelske družine združenih vasi Sv. Marjeta, TrniČe, Prepole in Št. Janž. Strelske družine Hotinjavas, Skoke in Dobrovce naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Pripravljalni odbor. Kaj nas uči zadnji požar v Pobrežju? Iz vrst poklicnih gasilcev smo prejeli: Pri svoječasnem požarnem ogledu zelo velike občine Pobrežja se je razmotrivalo predvsem vprašanje preskrbe z vodo za slučaj večjega požara. Izkušeni požarnikl so takrat sprožili vprašanje zgraditve velikih bazenov, ki bi vsebovali no več sto kubičnih metrov vode. Takrat se je s prezirljivo kritiko odstavilo to vprašanje z dnevnega reda, a tudi na vodovod In hidrante se ni mislilo. Ob priliki požara tvornice Kohnstein Je pomanjkanje vode kljub energičnemu in napornemu delu 4 gasilskih društev povzročilo — milijonsko škodo. Ali bo merodajne činitelje ta škoda' zbrihtala?! Od 31 policijskih prijav 22 radi prometnih prestopkov je pač glasna govorica sicer mrtvih' številk iz »včerajšnjega policijskega poročila«. Povsem razumljivi so ka-ramboli na izredno živahnih prometnih križiščih, a pribiti se mora, da avtomobilske nerodnosti (tokrat 8, za-popadenih v gornji številki) zagrešijo večinoma šoferji iz okolice, dočim se mariborski striktno drže cestnopoll-cijskih predpisov. Prav zakrknjeni grešniki pa so vozniki z dežele, ki se ne drže cestnih predpisov, vozijo tr* moglavo po sredini ceste, se ne zrne* niio za znamenja šoferjev in promet-* nih stražnikov, a ponoči nimajo razsvetljenih vozil. — Druga kategorija, ki zasluži prav rigorozno kazen, pa so kolesarji po pešpotih. Če takega svobodnjaka ustaviš, si lahko priprav-ljen na dvoboj, v najboljšem slučaju pa odneseš težko »brento« najizbra-nejših jugoslovanskih, laških in madžarskih psovk. Ponoči pa ti huškne v hrbet kakor sova —- s kolesom.brez svetilke. Takih »športnikov« je prišlo včeraj 14 v policijsko evidenco v svrho kaznovanja! Nezgode na ulici. 241etna služkinja Ljudmila Zemljič iz Betnavske ulice se je po* noldne na kolesu peljala sko?t Fran-konanovo proti Ruški cesti. Na strmini pred Horvatovo gostilno ji Je odrekla zavora ter je padla s kolesom vred tako močno, da s! je zvila desno roko nad pestjo in dobila praske tudi no levi roki in obrazu. Sama' je šla v bolnico. — 601etnega Jožefa' Kranjca iz Novevasl pa je včeraj na povratku domov po Betnavski ulici popadel srčni krč, da se le zgrudil. Rešilni avto ga je odoremll ^mu. Nasilen zapuščeni ljubimec. Delavka Ana K. s Pobrežja je Imela ljubavno razmerje s 241etnlm Aloj-zem F. iz Jezdarske ulice. V soboto mu Je ljubezen odpovedala. Ko sta se včeraj pop. srečala v Slovenski ulici pred oskrbnišnico, jo Je zapuščeni ljubimce napadel in tako obdelal s pest* mi po glavi, da se je nezavestna zgrudila in se ji je vlila kri. Priče so na policiji potrdile njeno izpoved o napadu. K. je zahtevala proti nasilnežu sodno postopajte. • Mali Semmering na Pohorju POČITNIŠKI DOM MARIBORS KIH MESTNIH USLUŽBENCEV. Mariborski in d ne trni Na svojih nedeljskih izletih lahko obiskujejo Mariborčani poleg raznih krajev v Dravski dolini, Slovenskih goricah in obmejnega Kozjaka tudi krasno Pohorio, ki nudi v vsakem letnem času svoje posebne čare. Mariborski obiskovalec pa bi rad ostal v prijetnem in zdravem višinskem zraku tudi dalj časa, ne samo kratek dan. Posebno v novejšem času je postalo letovanje v gorskih krajih moderno, predvsem za one. ki ne zmorejo stroškov za potovanje v primorske kraje. Več članov društva mestnih uslužbencev v Mariboru je — upoštevajoč te razmere na bližnjem Pohorju — pričelo vzbujati zanimanje za postavitev večje zgradbe, kjer bi naj imeli člani društva priliko prebiti svoj dopust v zdravem zraku pri prav malih izdatkih. Prvi sestanki so pokazali pravilnost te namere, nakar se je ustanovila posebna stavbena zadruga, ki naj prevzame skrbi za zgradbo, finansiranje. Pri zibiri prostora je odbor pregledal več zemljišč, ki so bila na razpolago na vzhodnem delu Pohorja, kajti le to je primerno radi kratkega in lahkega dohoda. Po daljšem izbiranju se je odbor odločil za kompleks travnika in gozda približno 15 minut pred Mariborsko kočo ob glavni poti Sv. Bolfenk—Mariborska koča. Za razmeroma ugodno ceno se je kupilo 16 oralov zemljišča, kjer je dosti gozda za domačo uporabo, pa tudi dovolj pašnika in travnikov za govedo, v kolikor bo pri domu potrebno. Pri zasnovi načrta se je v notranjosti pazilo na dobre zveze in razsvetljavo, v zunanjosti pa so opuščena vsa moderna sredstva, ki bi nikakor ne spadala v okoliš. Po zunanjosti sliči zgradba splošnim gorskim tipom, kakor jih ima Gorenjska, pa tudi marsi-kaka stara kmetija na Pohorju. Podstavek, kletne in zunanje stene pritličja so zidane s kamnom. Prvo nadstropje in podstrešje pa P leseno. Strešni stol je nekoliko dvignjen, s čimur se je pridobilo v podstrešju isto število prostorov, kakor v prvem nadstropju. Streha je krita s Salonit-eternitom. V kleti so 4 veliki. 1 manjši ^—štor in ledenica. V pritličju sta velika in mala gostilniška soba, kuhinja s po-mivalnico in shrambo, 3 tujske , sobe in stranišče. V prvem nadstropju je 9 tujskih sob, kopalnica in stranišče, v podstrešju pa tudi 9 sob, večja shramba, temnica za fotografe in stranišče. Po 2 sobi v prvem nadstropju in podstrešju imata odprt balkon s krasnim pogledom na Dravsko polje. Stranišča so splakovalna, s čimur se onemogoči običajni smrad navadnih stranišč. Ker se je že pri izbiri zemljišča, še bolj pa stavbnega prostora pazilo na vodne izvire, ima novi dom to izredno ugodnost, da je mogoče "-"rija-ti vodovod v vsa nadstropja tako. da so mogoča splakovalna stranišča in hidranti, kar je iz požarnih ozirov v leseni zgradbi jako važno. Vsled te izredne ugodnosti bode tudi napeljana v vse sobe mrzla in gorka voda, kar bo za tako visoko ležečo zgradbo vsekakor višek udobnosti. Pa tudi lega sama vabi na obisk doma. Razgleda proti vzhodu ne ovira nobeden hrib. Od Reke. Hoč in drugih podpohorskih vasi je vidno celo Dravsko polje, katero obrobljajo na levo Slovenske gorice, na desno pa Boe pri Poljčanah. Donačka gora in drugi hribi. Po polju se vije Drava, katere srebrni pas ie krasen v zgodnjih jutranjih urah ali v mesečini, ko se svetlika tia do Varaždina. V popoldanskem solncu pa se izredno lepo vidi Ptuj in vse vasi in naselja na Dravskem polju in vinorodnih goricah. V ozadju se pokaže tudi Sleme pri Zagrebu in še mnogi drugi gorski grebeni. Okolica nudi obiskovalcem nailen-še izlete: Sv. Bolfenk. razglednik in Ruška koča, poleg prijetnih izpreho-dov po lastnem in sosednjih zemljiščih. Za solnčenje bodo na razpolago udobna ležišča s prhami, za katere se bode na solncu primerno ogrevala voda, kajti izviri vode so jako mrzli, kar pa je poleg prijetnega okusa važno za pitno vodo. Vsi izviri prihajajo namreč iz apnenčevih plasti. Zgradba je zamišljena radi racijo-nalne izrabe prostora tako obširno, da bodo prostori na razpolago tudi tujim obiskovalcem, ki se bodo gotovo radi poslužili te priložnosti, ker nimajo nikjer na Pohorju združenih v eni zgradbi toliko udobnosti. S tem bode dana nova pobuda za razvoj turistike na zelenem Pohorju, ker bodo pozneje po zgradbi avto-ceste gotovo sledile še nadaljne zgradbe. Na ta način bo na podlagi privatne inicijative nastal v bližini Maribora mali Semmering, od katerega bo imelo koristi tudi mesto. Iz gornjih razlogov upa zadruga, da jo bodo domači merodajni tujsko-prometni faktorji z vsemi sredstvi podprli, ker jim bo nova zgradba le pomagala pri propagandi za razvoj tujskega prometa na Pohorju. Zgradba je v toliko napredovala, da je priredila zadruga za svoje člane in zaposlene delavce včeraj 19. t. m. ob 10. uri dopoldne malo slavnost z običajnim likofom. Dokončana bo zgradba do konca meseca maja 1931, da bo uporabna za tujsko-prometne namene že v prihodnji poletni seziji. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondcljek, 20. pktobra. Zaprto. Torek. 21. oktobra »Sveti plamen« ab A. Kuponi. Sreda, 22. oktobra. Zaprto. Četrtek, 23. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči«, ab. C. Kuponi. Iz gledališča. V torek, 21. tm. se bo vršila prva repriza pretresljive povojne drame angleškega pisatelja Maughama »Sveti nlamen«. Ab A. — V četrtek, 23. t. m. se bo ponovila klasična Shakespearjeva drama »Sen kresne noči«, ki je dosegla letos zelo časten uspeh. Sodeluje ves ansambl, celotni orkester in zbor, ab. C. Dan tombol je bil včeraj v Mariboru. Dopoldne ob 11. se je vršila na Trgu svobode denarna tombola Aerokluba, katere edini dobitek v iznosu 3224 Din je pripadel dijaku petošolcu Elemeru Sze-peszyju iz Murske Sobote. Fant je debelo gledal, ko je naenkrat videl, da so trije jur ji njegova last. Ob 15. uri pa se je vršila ob ogromni udeležbi mnogih tisočev železničarska tombola mariborske podružnice UJNŽB. — Spalnico je dobil železničar Franjo Šunko, šivalni stroj Ela Kopičeva. mizarjeva soproga; čevljar Josip Benkič se bo grel ob 5000 kg premoga; moško kolo železničar Mihael Žnuderl, dočim je bilo dečje ko- lo nagnjeno 81etnemu Bogomiru Novaku, sinčku uradnika v bolnici; po 2000 kv premoga sta dobila Ivan Go-ričnik, upokojeni orožnik, in železničar Tomaž Hodžar, upok. železničar, Štefan Lobnik pa 1000 kg premoga; 100 kg moke je priigral zidar Aleksander Irajev. a vreče po 50 kg moke so prejeli sledeči srečniki: Viktor Jamšek, Jernej Fidler in Marija Tau-cer, železn. soproga. Kot hvalevredno moramo omeniti, da so prireditelji tombole čimbolj pospešili igro. Umrla je danes zjutraj dvamesečna hčerkica medičarja in svečarja Venka, Berta. Razvanje pri Mariboru. Od začetka septembra se pogreša 241etni Rošker Ivan, pristojen v občino Ceršak. Imenovani je bival pri svoji sestri v Razvanju št. 64. Pogrešani je majhne postave, ima rjave oči in lase. ter ie pri odhodu imel sivo obleko, moder klobuk in je bil bos. Dosedanja poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Fant je gluh in tudi težko govori. Obleke ali dokumentov ni vzel seboj. Slot/esna zaprisega pitomceu in dijakou inž. podoficirske šole se je vršila včeraj ob 10. dop. v parku vojašnice Kralja Petra. Slovesnosti je prisostvovalo veliko občinstva. Zastopane so bile tudi državne oblasti in mesto, banska uprava po okr. inšpektorju g. dr. Schaubachu, sreska načelstva po gg. dr. Hacinu in Makar-ju, mestna občina po ravn. Ježu, mestna policija po upravniku Kerševanu. Točno ob 10. je vojaška godba zasvl-rala molitev. Nato sta pravoslavni vojni proti Petar Trbojevič in katoliški vojni kurat Zavadlal v lepih nagovorih pozivala mladeniče k vzajemnosti, ljubezni, edinstvu in dosmrtni zvestobi kralju in domovini ter izvršila pred polkovno zastavo 45. pešpolka svečani obred zaprisege, prvi za pravoslavne, drugi za katolike. Gromko so ponavljali mladeniči za njima besedilo prisege. Novinci islamske vere so ostali začasno ne-zapriseženi, ker muslimanski vojni imam ni dospel. Po zaprisegi je g. polkovnik Boža Putnikovič, komandant šole, v globoko zamišljenem govoru podčrtal pomen in dalekosežnost prisege za vojaka. Pozval je vse navzoče, da so zaklicali trikratni živijo kralju, vrhovnemu zapovedniku vseh vojnih sil Jugoslavije, in njegovemu domu. Vojaška godba jezasvirala državno himno in je bil tako oficijelni del slovesnosti zaključen. Sledila je Še učinkovita deklamacija, dve pesmi dijaškega pevskega zbora, nastop s prostimi vežbami in skakanje v vrečah, ter končno izredno lepa vežba devetorice »Naprej«. 15Ietnico obrambe Beograda so včeraj 19. tm. slovesno proslavlja- li v Beogradu. Najprej se je vršila velika spominska akademija na univerzi v navzočnosti zastopnika kralja, nato veličasten 'sprevod proti Ka-lemegdanu, kjer je na gornjem gradu ob 11. izvršil slavnostni cerkveni obred patrijarh Varnava. Ob tem času je po vsem mestu za 3 minute obstal ves promet. Praznovanje obletnice se je vršilo tudi po vseh beograjskih šolah. Na predlog beograjske občine se ■je ustanovila tudi posebna blagajna za podpiranje nepreskrbljenih otrok branilcev Beograda. Spominski dan za Gortana. Včeraj ob 11. se je v stolnici vršila maša zadušnica za Vlad. Gortanoin in tovariši. Udeležilo se je Je mnogo občinstva, ki se je po maši mirno razšlo. Prodajali pa so se po ulicah v prid Gortanovemu skladu spominski znaki. — Otvoritev mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku — preložena. Okrajni cestni odbor nam poroča, da se mora radi nepredvidenih zaprek otvoritev mostu pri Dupleku preložiti od 26. oktobra na nedeljo, 9. novembra 1930. Skrajno slabo vreme zadnjih dni je zakrivilo, da ni bilo mogoče izvesti vseh del, kakor je bi- lo predvideno. Vsled slabega vreme* na se je zadržal tudi dovoz materija-la. Prosimo, da vzamejo vsi, ki so prejeli vabila za 26. oktober, to sporočilo na znanje. Spored ostane za 9. november isti, kot je bil določen za 26. oktober. Koncesijo za stavbenika je podelila banska uprava g. Franju Špesu ml., znanemu sokolskemu delavcu. Preureditev ceste v Framu. Okrajni cestni odbor skupno z občino Fram preurejuie cesto od cerkve v vasi Fram do državne ceste. Cesta se na novo fundira in valja, da bo sposobna za izredno velik promet, ki se tam vrši dan za dnevom. Srečno dospeli stoti snlav. V tozadevni notici v številki od minulega petka se mora glasiti, da je »Drava« prejela do danes že cca 300 vagonov ne samo 30 vagonov hlodov. KINO ^=GraJski:^^ Samo še par dni prvovrsten vesel spored Kabinet dr. Lari-Fari 150% nemška veseloigra. Dunajski humor. Kot predigra: 1. Pevci mojsiri 2. Pustolovine zaljubljene žabe. V predpripravi: »Sinji angelj« Union: Danes premllera Dvole src v 3/« taktu lilllllillllllllllllllllliHllllilllllllllllllllllllillllllllllilillllll Willy Forst Greti Thelmer Prvovrsten vesel 1C0% nemški zvočni film Eden najboljših zvočnih filmov Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Tuči četrti član ulamilske družbe aretiran Na podlagi brzojavne okrožnice mariborske policije je včeraj policija v Celju prijela in aretirala 291etnega mehanika Franca Rusa, pristojnega v Temenico mi Litiji, kot sokrivca pn vlomih, ki jih je izvršila družba Fak* Geiger-Pust-Rus. Kolikor je doslej dognano, je Rus sodeloval v Maribo* ru pri vlomih pri Vertnikovi v Krče* vini, pri Benkeju in v Borzi dela. Ko so ga v Celju aretirali, so našli PjJ’ njem dve zlati uri, ki očividno tud' izvirate od kake vlomske tatvin6, Rus je glasom zapiskov mariborske policije že trikrat predkaznn**m ra* di vlomov in tatvin in je šele Pfe kratkim prišel iz prisilne delavi"66' Danes bo nrepeljan v Maribor Prav velemesten promet sc vrši sedaj v okolici Pesnic6; Kmečka vozila, avtomobili, osebij' in tovorni, vmes švigajoči motocikl'- — vse je ob lepili dneh mrzlično za' posleno s spravljanjem. kupovan.ienJ in prodajanjem sadja, grozdja, vinske' ga mošta, krompirja, zelja, lesa in m6 gib dobrot dobre matere zemlje. sclje je brati raz lic trudnih oratarjeV’ pretkane misli raz ust mešetarjev, 1® ena briga plava na čelu kmetovejj1 kakor oblak nad solnčnojasno ooiian°' Da bi kako neurje ne zdivjalo sic6 spokojne reke Pesnice, predno ni vS. pospravljeno ... Tako je življenje pesniški doiini in njeni neposredni količi ob lepih dneh. Po goricah P pokajo topiči in iz dalje vidiš trum beračev, ki plezajo po rebrih kf>k mravlje. Vrh teh živih mravljišč P pojo klopotci svojo zvonko pesem o la... — Na beograjski univerzi > se je v zimskem semestru 1930-31 vp salo 2424 slušateljev in slušateljic. grajska univerza je slavila 15. tm- 6 letnico svojega obstanka. — Poslovilni večer g. generala Stan savljevlča. j0 Oficirji mariborske garnizije no priredili v sredo 22. tm. v velik1.1u rani Narodnega doma poslovilni čer generalu g. Živku Stanisavljcv komandantu mesta Maribor, ki imenovan za komandanta var«n -, divizijske oblasti. Vabijo se vsi P f telji(ce) na ta večer tem se posebna vabila ne bodo raz*' ^ la. Pristni kraškl teran - dobite v kavarni Union. N epska Torek 21. Svengalllev cvetli s popolnoma novimi eksperimen -efl3 daritev cvetlic potom medija. *ra\rO-pockerpartija. Potovanje v Orijentalski plesi gospodične . apa-Vegger-Tazz. Dan-" pondeljeK. retni večer. 20 letnica smrti leva Tolstoja OZADJE NJEGOVEGA BEGA. — NESOGLASJE V ZAKONU. Dne 20. novembra bo minilo 20 let, kar je veliki mislec iz Jasnaje poljane, Lev Nikolajevič Tolstoj, po begu od svoje družine omagal in umrl v poslopju male železniške postaje v Ostapovu. Po 48. letih zakona je njegova živ-uenska pot končala tako, kakor je vedno slutil, namreč izven iristokrat-skega okolja na Jasni poljani, izven udobnega, njemu zopernega življenja ^edi malih kmetov-trpinov in bosja-*°v... Julija 1910 je še pisal svoji zenl: »Ce ne moreš sprejeti -jogojev za dobro in mirno življenje, odidem .. odidem brezpogojno, kajti dalje tako živeti ne morem.« Kmetu Novikovu, svojemu prijatelju, pa je nekoč rekel y zaupnem pogovoru: »Da. da, verjemite mi, da govorim z vami čisto odkrito. Jaz ne bom umrl v tej hiši. Odločen sem, da odidem. Morda Lom Prišel enostavno v vašo kočo umre-‘i- Rad bi se pripravil na smrt v miru- kajti drugi me cenijo samo po ru-oeljski vrednosti. Odšel bom, prav sigurno bom odšel.« Slutnje in sklepi, ki jih je uresničil v noči od 9. na 10. novembra (27., 28. okt.). Njegova hčerka Aleksandra Lvojna je v svojih spominih sicer skušala oprati družino, predvsem mater grofico Zofijo Andrejevr.o, kar se Ji pa ni posrečilo. Tolstojev tajnik \ladimir Čertkov je v svojih spominih razkril vso tragiko Tolstojevega zakonskega življenja in poroča med drugim: Lev Nikolajevič je v zadnjih mescih podlegel razmeram, ki so ga že vedno tlačile in radi katerih si je že ‘Oliko časa želel proč od svojcev. Zo-Andrejevna se ni morda iz obzirnosti do svojega moža vzdrževala “rezsrčnosti in krivic napram kme-. °]ii, nego je kakor prav nalašč z nji-^ ravnala še posebno, okrutno in kritično. A trudila se je, da vzbudi v Kmetih vero, da ravna z njimi tako v Soglasju $ svojim možem, včasih pa Jim je tudi izjavila, da ne morejo njegove intervencije prav nič spremeniti njenih ukrepov. Razumljivo je, da je to porazno učinkovalo na Tolstoja, videl je v vsem težke preizkušnje božje, ki so postale še večje, ko je radi tega navideznega soglašanja z ukrepi svoje žene dobival sramotilna Pisma pa tudi dobromišljene prijateljske nasvete. Da se bolje razume, zakaj so bile izmere med Tolstojem in ženo tako tapete, je treba vedeti sledeče: Ko še Tolstoj ni izpremenil svojih nazorov o privatni lastnini, je dal svoji ženi polnomoč za prodajo in založbo svojih del, iz katerih je njegova družina črpala velike dohodke. Pozneje pa, ko je popolnoma odklanjal vsako privatno imovino, je skušal pripraviti svojo ženo do tega, da odstopi od svojih koncesij. Trgovanje z njegovimi deli mu je bilo odvratno in jt pomenilo po njegovih lastnih izjavah zanj najbolj mučno trpljenje. Zato je vsa dela, ki so izšla po letu 1881., Izvzel iz tega monopola in v posebnem razglasu v časopisju izjavil, da sme vsakdo poljubno ponatisnil njegova dela. Zofija Andrejevna je tako bila nri-sil.iena, da se ukloni tem odredbam: toda pri vsakem novem delu je zahtevala zase in za družino še vedno stare privilegije glede izdaje. Lev Nikolajevič se ni udal, pač pa je po teh se vedno ponavljajočih kopfliktih popolnoma zgubil svoj duševni mir, ki mu je^ bil za delo brezpogojno potreben. Zato je sklenil, da ne bo sploh ničesar več izdal. To je bilo ozadje njegovega bega pred družinskimi spori. Iz teh so se izcimile še druge neprijetnosti, ki so napravile Tolstoju bivanje na Jasni poljani neznosno. Zgodilo se je včasih, da Tolstoj niti ni mogel kam Doto-vati, da ga ne bi bili sumničili in zalezovali. ^Preprečevali so mu rtike s kmeti. Žena pa mu je celo kradla zvezke z rokopisi in male beležnice, ki jih je nosil v žepih in jih ni zaupal nikomur. Histerično ljubosumno je včasih oprezovala pred vrati njegove sobe. Po opisu Tolstojevega osebnega tajnika je bila ta ženska skrajno brezsrčna in brezobzirna, kontrast starega dobričine Tolstoja, ki je hotel vse z dobrimi besedami izravnati. Tako se je proti svojim ljudem, ki so jo svarili, naj ne ravna tako brezobzirno* z možem, ker bo to povzročilo njegovo smrt, izrazila: »Potem bi pač šla v Italijo, tam še nisem bila.« — Da kaj izsili, je mnogokrat simulirala blaznost, histerijo, poskušala samomore, zbežala napol oblečena v noči in zimi z doma. da so jo morali iskati in loviti. Zato tudi ni treba vzeti pretragično dejstvo, da se je skušala po begu Tolstoja sama končati. Tako namreč pripoveduje hčer Aleksandra v svojih spominih na očeta. — Titan z Jasne poljane je postal žrtev male usode, malih prilik, kakor jih je dosti v širnem svetu... ISSK Maribor jesenski prvak ISSK MARIBOR:SK RAPID 4:1 (1:0) Pisatelj Uladimlr Leustik prestopil v muslimanska uero h Sarajeva poročajo, da se je te dni mudil tam slovenski književnik Vladimir Levstik iz Ljubljane, ki je Pri tamošnjih muslimanskih verskih oblastih prestopil iz katoliške v muslimansko vero. Ob tej priliki je ob-«vil v sarajevskem organu muslimanov, »Novem Vremenu«, med drugim sledečo Izjavo: »Sprejel sem islamsko vero po dolgoletnem raziskovanju in študiranju Korana iz angleških, jrancoskih in nemških prevodov ter 'z druge islamske literature, prevedene na naš jezik. Glavno, kar me je Privedlo v Islam, je spoznanje, da je islam vera, ki v največji meri doseza jjili, da stori človeka dobrega, pravi-•nega in tolerantnega « ^lasouanje o soujetski ženski moči j. Sovjetski vlastodršci vidijo, da ^nsk njihovi politični problemi ne ‘^nimajo, zato so se sedaj vrgli na ensko modo in hočejo upeljati novo Pecifično sovjetsko žensko modo. y.edaj je določeno, da se bo tekom •me vršilo po sovjetski Rusiji gla-. oyanje žensk o tem. kakšno obleko ^ai nosijo ženske v sovjetski Rusiji. s*°v? moda bo prihodnjo spomlad že '°nila v veljavo. Pred mesecem dni le vršil kongres ruskih modnih kreatorjev, na katerem so žive ma-nekine pokazale osem novih modelov. Sedaj bodo ti modeli razstavljeni v vseh sovjetskih mestih na lesenih lutkah, vsaka lutka bo Imela svojo številko, in vsaka ženska bo morala glasovati za eno od teh številk. Sovjetski trust za obleke bo izdeloval samo one obleke, ki Jih bo odobril ta plebiscit. Nova transazljska letalska proga bo stopila v funkcijo v 1. 1931. in sicer polarna proga Jakutsk—Aldansk. Tabo bo transazijska zračna proga dopolnjena in bo še izpopolnjena do la-divostoka. Iz Nikolajevska ob Amuru pa bo uvedena nova letalska nroga na Sahalin, Kamčatko in obalo Severnega morja. Letalske proge v sovjetski Rusiji so dosegle izredni razmah. Danes merijo že 26.000 km in se kosajo z letalsko mrežo Nemčije in Francije. Najdaljša proga Rustfe in celega sveta je proga Moskva—Kamčatka (13.000 km), ki je dvakrat daljša nego proga London—Indija. Tudi Število letal se stalno množi, zlasti tri-motornih letal tipa »Sovjetska krila«. Ni bila ona. »Milostiva gospa, včeraj sem videla mladeniča, ki je skušal poljubiti ^a-šo hčerko.« »No — in se mu je posrečilo?« »Ne!« »Potem to ni bila moja hčerka!* Predzadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni ni prinesla senzacije. Mariborski »derby«, kakor po pravici nazivamo že 10 let prvenstveno tekmo med domačima nasprotnikoma Mariborom in Rapidom v vsaki sezoni, je tudi letos privabil na igrišče ISSK Maribora rekordno število gledalcev, ki se po stari tradiciji delijo na »vzhodno« in »zahodno« publiko. Občinstvo se je obnašalo športno in je le v dopustnih mejah navduševalo svoje miljence, tako, da je tekma končala brez najmanjših incidentov. Stara rivala sta se v tej tekmi pomerila resno in ostro. S silnim startom in hitro igro so »Mariborci« potegnili za seboj tudi nekoliko hladnejšega Rapida, ki je moral napeti vse sile, da je obdržal igro odprto. Kljub temu je imel Rapid v prvem polčasu nekoliko več od igre. Sele v drugem polčasu se je »Maribor« uveljavil toliko, da je zmago zaslužil. Vsak poe-dinec se je zavedal važnosti tekme in gre pohvala celemu moštvu. Maribor, ki je nastopil v najmočnejši postavi, je tudi topot dokazal, da je vreden simpatij, ki ga spremljajo na vsakem igrišču Slovenije. Moštvo je hitro, odločno, požrtvovalno in jako disciplinirano. Steber moštva je vsekakor ožja obramba in srednji krilec. Napad je zaigral dobro; izgubil pa je mnogo žog zaradi igranja v zraku. Junak dneva je bil Bertoncelj I, ki je s svojo igro zadivil občinstvo. Rapid, ki je nastopil v običajni postavi razen Seiferta, je predvajal lep nogomet. Hitra kombinacija, brez sto-pinga in nepotrebnega oklevanja. Mnogo so se forsirala krila, od katerih je desno zelo nevarno. Duša moštva je ožja obramba z Barlovičem na čelu. Tudi vratar je pokazal lepe parade. Igra je bila v prvi polovici precej izenačena. V začetku je pritisnil Rapid, ki pa radi slabe igre napada ni mogel doseči uspeha. Proti koncu polčasa pa je Maribor potegnil in dosegel po Bertonclju vodstvo. Po odmoru je bila slika nekaj časa ista. Rapidovci so napadli, ali brez uspeha. Kmalu pa se je obrnilo, »Maribor« je postal agresivnejši, predvsem Starc in Bertoncelj. Na »Rapidu« se je opazila utrujenost, dočim je borbenost Maribora rastla. Iz lepega soloprodo-ra Bertonclja, ki je iz težke pozicije poslal krasen strel v mrežo, vodi Maribor z 2:0. Pritisk belo-črnih je postajal vedno hujši, že dve minuti pozneje zviša zopet Bertoncelj na 3;0. Rapid igra tedaj z vso silo in doseže kmalu častni gol po Hofstatterju. 2o-ga je šla preko vratarja, — ki je ležal na tleh — v mrežo. Napadi se menjajo, igra se v peklenskem tempu. Obe obrambi imata polne roke dela. Proti koncu igre doseže Savo 4. gol za svoje barve in kmalu nato se zaključi gigantski boj, ki je kvalitativno prekašal vse letošnje nastope obeh moštev. Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane je bil vsak čas na mestu in je sodil zelo dobro. docela inferiorni nasprotnik in se je tekma skoraj ves čas odigrala v kazenskem prostoru »Svobode«. Sodil je gosp. Nemec. Tekmovanje za državno prvenstva Sedmo kolo državnih prvenstvenih tekem je presenetilo na celi črti V Beogradu sta igrala Concordia (Zagreb) in Jugoslavija 2:2 (1:1); v Sarajevu je tekma BSK in Siavija končala tudi neodločeno 0:0 in v Osijeku je zmagal Hajduk (Split) nad Slavijo z 2:0 (1:0). Prvenstvena tabela nudi po 7, kolu naslednjo sliko: 1. BSK 10: 2. Concordia 10; 3. Hajduk 9; 4. Jugoslavija 8; 5. Siavija (Sarajevo) 5 in 6. Siavija (Osijek) 0 točke. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Prvenstvene tekme: Ilirija :Grafika 3:0 (1:0); Korotan:Slcv van 1:0 (1:0). Zagreb: Grafičar:Hašk 2:2 (1:0!) GradjanskkSokol 3:1 (0:1); Železničarji: Viktorija 4:0 (2:0). Dunaj: Vienna.-Austria 3:1 (1:0); Rapid :Wacker 2:1 (0:0); WAC-Sportklub 4:2 (3:2); F. A. C.:Slovan 5:2 (1:1); Admira.-Nicholson 3:1 (2:0). Praga: Slavia:Kladno 3:0; Bohe-mians:Sparta 4:3!; Nachod :Viktoria-Zižkov 3:2; Teplitzer F. C,:Meteor VIII. 6:3; D. F. C :Rapid 5:1. Budimpešta: Ferencsvaros:Nemze* ti 0:0; Hungaria:»33« 8:3; III. okraj: Vasas 4:1. Poincarč proti reuiziji Younga-uega načrta V »ExceIsiorju« se izreka Poincarft zopet proti vsaki reviziji mirovnih pogodb, posebno pa proti reviziji Youngovega načrta. Med drugim pravi: »Da se Nemčija trdovratno okie-pa te misli, se ni čuditi, ker se je v Nemčiji že od Friderika Velikega dalje uveljavilo načelo, da se smejo neugodne pogodbe kršiti. Ako ne bi Nemčija v zadnjih letih izdala pretiranih izdatkov za svoje oboroževanje, svoja javna dela in propagando, potem bi mogla izvesti že Dawesov načrt, tem lažje seveda Youngov načrt. Dolžnost vseh upniških držav je, da ukrenejo takoj vse potrebno, ete se prepreči vsak poizkus torpediranja Youngovega načrta. Nemčija naj se zaveda, da bo izgubila svoj kredit. ako bo neprestano izzivala vtise, da namerava zemljevid sveta temeljito izpremeniti. ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. 7:2 (2:1). Prvenstvena tekma rezerv je končala z visoko zmago »Maribora«. V moštvu zmagovalca je zavladal stari elan in to zaradi tega, ker se je moštvo pomladilo. Debut obeh junior-jev »Maribora« Korenčana in Vode-bovega Dušana je žel priznanja. Vse formacije so pokazale izredno borbenost in razveseljiv napredek. Rapido-vemu moštvu Je manjkalo skupnosti, vendar se je opazila šola trenerja-Du-najčana Hofstatterja. Sodil Je g. Marinič dobro. SK Železničar:SK Svoboda 12:0 (5:0) Na igrišču SK Železničarja je bila včeraj dopoldne odigrana prvenstvena tekma imenovanih klubov. Železničarji so v vseh ozirih prekašali nasprotnika in tekmo zasluženo odloči- li v svojo korist. »Svoboda« je bila Poljaki v Zedinjenih državah. Poljakov v Zedinjenih državah J« okrog 2 milijona. Največ jih je v Či-kagu (najmanj četrt milijona). V nju-jorški državi jih je krog pol milijona, v mestu Buffalo na jezeru Erie 200.000. V Njujorku samem jih Je nad 100.000, zlasti v predmestju Brookly-nu. Večinoma so to delavci in nameščenci, inteligence je malo. Veliko Poljakinj je nameščenih v njujorških hotelih. Največje poljsko društvo v Njujorku je »Poljsko narodno društvo« z 12.000 čiani. Staro »Kolo Pol-skie«, središče inteligence, pa propada in ima danes komaj še 100 članov Največji slovar sveta. Ta ponosni naslov si zasluži angle* ški Oxford English Dictionary, ki je največji in najpopolnejši med doslej izdanimi kolekcijami angleških slovarjev. Slovar je bil dogotovljen začetkom tega leta in je znanstveno in tehnično delo trajalo polnih 70 let. V tem slovarju je preko 400.000 besed in preko 2.000.000 razlag. Zadnji zvezek obsega črke X. Y in Z, predzadnji > a je skoro do polovice napolnjen z besedami z začetnico W. Črka C ima cel zvezek, ki vsebuje 29 295 besed. Črka S pa ima po iziavi izdajatelja ^ajveč besed, to je 37.428 na 2408 straneh. Tajna mrkega dola (The Boscombe Vallev Mystery.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec. Tla so bila vlažna, barjevita, kakršna je vsa tista krajina; mnogo stopinj je bilo vtisnjenih v ilnato pot in v kratko travo, ki jo je obrobovala. Včasih je Holmes vihral naprej, včasih je obstal, enkrat je celo zavil na travnik. Sledila sva mu z Lestradeom; detektiv je bil vnemaren in slabe volje, jaz pa sem motril prijatelja s tistim zanimanjem. ki ga rodi prepričanje, da je vsaka kretnja namenjena določenemu smotru. Jezerce v Mrkem dolu je pravzaprav le z ločjem In bičjem opasana mlaka, ležeča na meji med pristavo Hatherlev in zasebnim parkom bogatega gospoda Turnerja. Nad gozdom, ki je obrobovai nasprotno stran je/. —-ca, se je dvigalo rdeče sleme, dom bogatega veleposestnika. Proti Ha-therleyu je bila Šuma zelo gosta in tam se je raztezala med gozdnim robom in ločjem ozka, menda kakih dvajset korakov dolga proga povalje-ne trave. Lestrade nam je točno pokazal tisto mesto, kjer je ležalo truplo ; tla so bila tako mehka, da sem čisto natanko videl, kam se je bil mož zgrudil po usodnem udarcu. Holmesu pa sem čital na žarečem licu in v plamtečih očeh, da je čital v pohojeni travi še čisto druge stvari. Tekal je po loki kakor pes, ki je zavohal sled, nenadoma pa je vprašal mojega tovariša: »Po kaj ste stopili v mlako?« -»Ribaril sem z grabljami po vodi, ker sem se nadejal, da najdem kako orožje ali kaj sličnega. Toda za božjo voljo — kako ?« »Oh, pojdite, pojdite! Nimam časa! Vsa trata je polna Vaše malo na znotraj obrnjene leve noge. Na pol slep bedak bi jo mogel zasledovati, tam *ia se izgubljajo stopinje v sltju. Oh, kako preprosto bi bilo vse to, da sem si to mesto ogledal, preden je pridrla nanj čreda bivolov, ki je pogazila s.e-herno ped zemlje. Tod so prilomastili gozdar in sosedje: pomendrali so vse sledove za dva ali tri metre š!roko okoli trupla. Toda tu so trije sledovi istih nog.« Izvlekel je lečo in se je ulegel na svoj gumasti plašč, da bi natančneje videl; iji ves čas je govoril bolj sam zase kakor za naju. »To so noge mladega Mac Carthvja. Dvakrat je hodil tod, enkrat pa je tekel tako naelo, da so se mu podplati globoko zadirali v tla, pete pa so jedva vidne. To potrjuje njegovo izpoved. Tekel ko je uzrl svojega očeta, ležečega na tleh. Tule so sledovi njegovega očeta; sprehajal se je ob mlaki. Kaj ua imamo tuie? Tu je sled kopita sinove puške; naslanjal se je nanjo, ko je poslušal očeta. In tole? Ha, ha! Kaj pa imamo tu? Po prstih, po prstih se je nekdo pritihotapil! In čudno, čisto nenavadne čevlje je nosil. Stopinje prihajajo, odhajajo, zopet prihajajo — seveda, tokrat po plašč. Ej, odkod pa prav za prav prihajajo?« Tekal je po trati, včasih je sled izgubil, kmalu nato ga je spet iztaknil, in končno smo zabredli precej globoko v gozd in prišli v senco košate bukve, najdebelejšega drevesa v vsej okolici. Holmes je šel po sledu na nasprotno stran drevesa; tam je še enkrat legel na trebuh in zadovoljno vzkliknil. Dolgo je ležal na tleh, obračal listje in sek-'jad ter nabiral v zavitek nekak prah: vsa tla okoli drevesa je preiskal s svojimi lečami in natančno je ogle-daval lubje bukve tako visoko, do-koder je segal. Robat kamen je ležal v mahovju, in tudi tega sl je skrbno ogledal; nato ga je spravil v žep in hitel dalje po hostni stezi, dokler ni prispel na cesto, kjer se je sled izgubljal v blatu. »To. je bil zelo zanimiv slučaj,« je dejal in se spet vedel kakor po navadi. »Dejal bi, da je tista siva hišica na desni rebri logarjeva. Ali bi ne bilo dobro, da se z Moranom pomeniva? Tudi bi rad napisal pisemce. Ko to opravim, se lahko odpeljemo k zajtrku. Le stopita h kočiji, takoj pridem za Vama.« Po preteku desetih minut smo ?opet sedeli v kočiji. Ko smo se vračali v Ross, je Holmes še vedno tiščal kamen, ki ga je pobral v gozdu. »Nemara Vas bo zanimalo, Lestrade,« je izpregovoril Holmes in mu pomolil kamen. »S temle so ga ubili.« »Saj ni nobenih znakov za to.« »Znakov res ni.« »Kako pa veste, da je res, kar trdite.« »Trava je rasla pod ffjim, torej je ležal tamkaj šele nekoliko dni. Nikjer ni bilo videti znaka, po katerem bi sodil, kje je bil pobran. In tudi z ranami se stvar ujema. Nikjer ni sledu o drugem orožju.« »In morilec?« »Morilec je močan mož. levičar, ki Šepjje z desno nogo, nosi lovske čev lje z debelimi podplati in siv plašč, kadi indijske smotke, uporablja ustnik in nosi v žepu topo kosturo. Se nekaj drugih znakov sem izteknil, a uverjen sem, da nam bodo tudi našteti pomagali izslediti zločinca.« Lestrade se je nasmehnil. »Zdi ne mi, da sem še vedno neverni Tomaž,« je dejal. »Vaše domneve so sicer duhovite, a ne zabite, da nam je stopiti pred trdosrčno angleško poroto.« •»Nous verrons,« je mimo odgovoril Holmes. »Vi delajte po svojem, jaz na ukrenem stvar po svojem. Danes popoldne sem zaposlen, v London t,a se vrnem bržkone z večernim '-lakom.« »In Vaše opravilo ostane nedokončano?« »Ne, delo — je končano.« »In tajna?« »Je rešena.« »Kdo je torej morilec?« »Gospod, ki sem ga pravkar opisal.« »A kdo je ta gospod?« »Ne bilo bi baš težko ga ugotoviti. Saj soseščina ni bogve kako ve.ika.« Lestrade je skomizgnil. »Preudaren človek sem,« je dejal, »in prav nič mi ni do tega, da bi letal po vaseh in iskal levičarja s pohabljeno nogo. Kmalu bi se mi rogalo vse londonsko redarstvo.« »Prav imate,« je mirno pritegnil Holmes. »Ponudil sem Vam priliko. Tule stanujete. Zbogom! Preden odidem, Vam pošljem nekoliko besed.« Pustivši Lestradea pred njegovim stanovanjem, sva se odpeljala * hotel, kjer naju je čakal na mizi mesni zajtrk. Holmes je molčal, bil je zamišljen; lice mu je bilo nekako žalostno, bil je podoben človeku, ki ga je osupnila zelo kočljiva stvar. »Pojdite, Watson,« je dejal, ko je bila miza pospravljena; »sedite k meni in dovolite, da Vas malo dolgočasim s svojimi marnji. Ni mi baš jasno, kaj naj storim; zato Vas prosim nasveta. Prižgite si smotko in dovolite, da Vam stvar razložim.« »Prosim, izvolite.« »Lejte, če premislimo stvar, ki se je tukaj pripetila, najdem dve točki v izpovedi mladega Mac Carthyja, ki sta naju oba takoj presenetili, dasl sta mene zavzeli za mladeniča, Vas pa proti njemu. Najorej se nama je čudno zdelo, da bi naj bil oče kričal »kui«, še preden je sina uzrl. Druga točka >e tista čudna beseda, ki jo je izustil umirajoči starec. Mrmral je sicer več besedi, a sin je ujel le besedo ,rat\ To sta glavni točki, kjer morava začeti raziskavati, in lotila se bodeva naloge tako, da vzameva fantovo izpoved za golo resnico.« »Kaj potemtakem pomeni tisti ,kui’?« »Klic nikakor ni bil namenjen sinu. Starec je vedel, da je sin v Bristolu Le slučaj je tako nanesel, da je bil blizu in slišal očetov krik. .Kui’ je bil namenjen tistemu, ki je obljubil, da pride v Mrki dol na sestanek. Ta ,kui’ je avstralski klic; le Avstralci ga uporabljajo. Zato sodim po pravici, da je bila nekoč v Avstraliji tudi tista oseba, ki jo je pričakoval stari Mac Carthv kraj jezera.« »Kaj pa znači tisti ,rat’?« Sherlock Holmes je izvlekel iz že pa zganjen papir in ga razgrnil na mi* zi. »Tole je zemljevid kolonije Viktorije,« je dejal. »Brzojavil sem sinoči ponjo v BristoL« Pokril je del mape z roko. »Kaj tate?« me je pobaral. »Arat,« sem deja,. »In sedaj?« je nadaljeval in dvignil roko. »Ballarat.« »Tako je. To besedo je starec jec^ Ijal, sin pa je ulovil le zadnja z'oga. Trudil se je mož, da bi izgovoril ime svojega morilca, češ, bil je ta in ta iz Ballarata.« »To je divno!« sem vzkliknil. »To je jasno. In vidite, sedaj smo polje znatno utesnili. Siva obleka je tretja točka, ki je postala važna, če je sinova izpoved istinita. Od prazne domneve smo se torej pririli do določene osebe: bil je Avstralec iz Balla-. rata s sivim plaščem.« »Gotovo.« »In sicer tak, ki je domač v tein kraju. K mlaki je moči le s pristave in od dvorca; kako bi prišli tujci k je-zercu?« »Tako je.« »Nato pride na vrsto naša današnja vožnja. Ko sem motril zemljišče, sem našel o ziočinčevi osebi tiste podrobnosti, ki sem jih privoščil glupemu Lestradeu.« »In kako ste jih našli?« »Saj poznate mojo metodo. Osno* vana je na opažanju malenkosti.« »Rast ste mu lahko ugotovili po dol* žini njegovega koraka. Tudi čevlji se izdajajo po svojih sledovih.« »Da, čevlji so zelo čudni.« »Toda njegova hromost?« »Desna noga je bila vselej man! vtisnjena v blato od leve. Torej ni tako trdo stopal nanjo. Zakaj ne? Kel šanta — hrom je.« »A kako veste, da je levičar ?« »Tudi Vas je presenetila rana, k*1 kor je poročal o njej pri razpravi t*4 sti ranocelnik. Udarec je bil zadan ne* posredno odzad in je vendar zdrob" levo stran lobanje. Ej, povejte mi, ka< ko je morilec to storil, če ni bi! leviJ čar? Stal je za drevesom in poslušal kako sta se oče in sin prerekala. je bil izkadil smotko. Našel sem drevesom pepel, in ker natančno o°* znam pepel raznih vrst tobaka, seflt mogel ugotoviti, da je mož kadil in* dijski dnhan. Kakor Vam je znanOi sem se nekoč s to stvarjo mno£fl ukvarjal; napisal sem celo malo raZ‘ pravico o pepelu 140 vrst tobaka pipo, za smotke in za cigarete. sem bil našel pepel, sem iskal še ost** nek smotke in ga našel v mahu. kamor ga je bil vrgel. Bila je hidijskjj smotka, in sicer take vrste, kakor J'11 motajo v Rotterdamu.« »In ustnik?« (Nadaljevanje sledl-J Stanovanje, sobo in kuhinjo oddam s 1. novembrom mirni stranki. Naslov v upravi lista. 3001 Naznanjam, da sem prevzel delavnici s stroji v Jelačičevi ul. 12 v Mariboru. Cenjenemu občinstvu se priporoča za obilen obisk Lovro Smogavc. 3008 V vili pri parku Vprašati se odda elegantna soba. Trubarjeva ulica 11/1. ______________________3009 Prodam 6 trodelnih okenj z rolo in tračno žago, vse iz železa. Vprašati pri Lovro Smogavc, Maribor, Jelačičeva ulica 12. 3007 Damski čevelj se je našel pred izložbo Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. Lastnica ga dobi v upravi »Večer-nika«. U Kupim takoj pianino ali kratek glasovir, četudi je v slabem stanju. Naslov v upravi lista. 3013 Oddam zaprto stanovanje, kuhinjo, dve sobi In vrt. Alijaževa ulica 5. 3012 Gojzerce, nepremočljive ima najceneje v za.o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul. Št. 14. XXXVII. Oddani dvo-, eventuelno trosobno stanovanje s kopalnico, električno lučjo, plinom, skoz parketirano, veliko, elegantno opremljeno sobo, separirano z vsem komfortom eni ali dvema osebama, svetel, čist kabinet, opremljen, sepa-riran, električna luč in parket. Kosarjeva ulica 41.______________________ 3005 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602 ClektroinštalaciJe, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16, Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X » rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Matibor, Slovenska ul. 4. Nagrobne napise, nagrobne svatiljke, nagrobne ograje hltio la ceneno reiovlr« slikarski mojster Martin Safran Maribor Frančiškanska ulica St. 12 Moderne pletenine kakor *olf jopice obleke puloverje veste otroške obleke nogavice za moške in žetisK« v vseh barvah in po meri izdeluje pletarna L. Goiob, Maribor Orožnova ulica 6. 274^ Ne samo ob petkih, temveč vsaki dan dobite lab sveže ribe pri ribji stojnici na Glavnem trgu naspr° kavarne Tement in v delikatesni trgovini L. UHLER ščuk«- Sveža pošlljatev rib! Morski latovi, cableau, fogoši, krapi, ruske in sveža divjačina in Pcr' Maribor). P° Ravnotain se dobi dnevno (i Slov. lovskega društva, podružnica na najnižjih dnevnih cenah. xtf Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRD ZOVIC v ▼ Maribora, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.