122. številka. Ljubljana, sredo 2. junija. VIII. leto, 1875c SLOVENSKI NAROD, g»#L7gfc fr^fr*—£ y»gdgUKdn«™ P? praznikih, ter velja po peitlprejeman, za avotro-ogerske dežele za celo leta 16 jrold., za pol leta 8 gold. la Četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošilianio na iom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr.za četi t leta. Za toje dežele za celo leto 20 gold., »a pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na lUskih šolah n aa dljako ve.ji znižana cena m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po peitl prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje odl £35 atopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši'„Hotel Evropa" Ptf»vnlBtvo, na katero naj se blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčar] jevi hibi Cislajtanija in Hrvati. Iz Zagreba 29. maja. [Izv. dop.] V 115. Štev. nSIov. Nar." je dopis „od Save", v katerem se konštatuje, da so Slovenci z velikim navdušenjem pozdravili poročilo žurnalov, da je namen potovanja Nj. Veličanstva v Dalmacijo to, da bi se Dalmacija s Hrvatsko zedinila, in potem s Cis-lajtanijo zvezala. Ker sem tudi jaz o tej kombiuaciji uže dvakrat v „Slov. Nar.u pisal, naj mi bode dozvuljeno, da povodom omenjenega dopisa „od Saveu, de v tretje o tem predmeta katero rečem. Ali je v nierodajnib državno-politiškib, ali recimo naravnost, v dvorsko-dinas tiskih krogih kombinacija, Hrvatom Dalmacijo pod tem pogojem vteloviti, da se od Ogerakega odcepijo in s Cislajtanijo združijo, to m) izvestno. Dopis v „Avgsburgerici" bi pa dal slutiti, da je vendar nekaj v tej stvari. Pa pustimo to neizvestnost na strani, ter rajne konštatujmo, da obstoji mej jugoslovanskimi narodi težnja, združiti se ▼ eno državno telo. In združenje se more samo na temelji te težnje započeti in izvesti. Dopisnik „od Save" postavil se je v tem vprašanji na slovensko stališče, povdar-jaje zlasti koristi, ki bi jih slovenski narod po izvedenji kombinacije pridobil. Jaz bi pa dejal, da se mora ta kombinacija z višjega t. j. iz jugoslovanskega gledišča presojevati. Po zemljevidi se s prstom lahko gore in ravnine, morja in puščave prehodijo težavno je pa vse to peš prepotovati. Politične kombinacije je lahko izmisliti, izvesti pa sploh jako težavno. Prvo vprašanje je: ali bi se hoteli Hrvati od Ogerskega odtr gati in s Cislajtanijo združiti? Odgovor je: eni bi, drugi ne bi. Brez hude notranje borbe gotoiro ne bi šlo. Nutranji mir je pa za hrvatski, po dolgoletnih političnih borbah vtrujen narod sedaj pogoj, ne njegovega napredka, nego vprav njegovega obstanka. Dalmacija je sicer jako zapeljiv dar, pa bati se je, da ta d*r nij danaejski dar. Drugo vprašanje je: ali bi hoteli Magjari kar tako Hrvate iz svoje državne zveze izpustiti ? Iz dobrega gotovo ne, in na zadnje bi ne mara, še eukrat prišlo mej Cislajtanijo in Ogersko kakor leta 1849., do vojne. — Avstrijski Nemci tudi ne bi bili bog ve kako veseli, Hrvate v rajhsratu videti. Saj imajo uže na Čehih, Poljcih in Slovencih dosta težke svinčene podplate, iu kdor misli, da bi hrvatski zastopniki tslovanskej opoziciji v rajhsratu do večine pripomogli, ta se tudi vara. Sov a u h k a opozicija Žalibog v rajhsratu nij bila dosedaj še nikoli složna in solidarna, da tudi z vstopom Hrvatov ne bi bila; sicer pa vemo, kako lahko se umetnim načinom manjšine v večine, in narobe večine v manjšine preobračajo. Hrvati bi bili na Dunaji ravno tako v manjšini, kakor so v Budim-Pešti kljubu trma, da skupaj sede s Srbi, Kuuiuui in Rusini. Hrvati bi si tedaj nič ne pridobili, če bi se na mesto v Budim-Pešti na Dunaji majo-rizovati dali. VpraSa se, ali bi Slovenci s tem kaj pridobili? Tudi ne mnogo. Bili bi z Hrvati ravno tako zedinjeni, kakor so bili zedinjeni ž njimi pod Bahovo centralizacijo, kakor je ž njimi denes zedinjena Dalmacija, in kakor so zedinjene slovenske pokrajine s tem, da poslanci iz vseh njih skupaj v le8enjači na Dunaji sede. Zedin-jenje Dalmacije in Slovenije z Hrvatsko ne sme iti skoz Dunaj, kakor bi dunajski državniki radi, nego mora iti skozi Zagreb! Kdor Hrvate na Dunaj vabi, ta je ravno tako njih in Jugoslovaustva neprijatelj, kakor oni, ki jih hoče za veke na Budim-Pešto priklenjene držati. Kdor nema drugam skočiti, nego ali v ogenj, ali v vodo, naj raje tam ostane, kjer je. Sicer je pa Magjar že zmirom manj uevaren za Hrvate, in sploh za Jugoslovane, nego je Nemec, in tudi Slovenci bi na boljem bili, če bi z Hrvati na mesto na Dunaji, v Budim-Pešti v parlamentu skupaj .sedeli, in politično razumnejše bi bilo, če bi Hrvati Slovence prigovarjali naj se od Dunaja odcepijo, in ž njimi zedinijo potem Budim Pešte, nego narobe, da Slovenci Hrvate prigovarjajo naj bo potem Dunaja ž njimi zedinijo. Hrvatska je samo po ogledu od Ogerske odvisna, v kulturnem pa še zmirom od Nemčije. Magjarščina se mora po Hrvatskem s svetilnico iskati, in se še ne bi našla, nemščine je pa še zmirom za cele senene voze v deželi. Politično položje je za Hrvate denes povolnejše, nego je bil kedaj poprej: na Dunaj ae vabijo, v Budim-Pešti se boje za nje, vojna krajina bo prej ko slej kot zrelo jabolko v njih naročje padla, v Dalmaciji se dela na združenje, stara se pre-bujeva, Slovenci gledajo upljivo v Zagreb, in Bosna? — naj uže bo kogar koli, dušno je tudi vsaj na pol uže hrvatska. Cela periferija gravituje na hrvatsko osredje. Nespametno bi bilo, Če bi Hrvatje to svoje izredno povoljno politično stanje s priklonjen-jem k Cislajtaniji lahkomišljeno od sebe vrgli. Sicer bo pa denašnja situvacija do doponovljenja finančne nagodbe mej Cislajtanijo in Ogersko, in mej Hrvatsko- in Og*r-sko leta 1877. ali do rešenja bosuiškega vprašanja nespremenjena ostala. Odkar je ruski cesar vojskin oblak na Rajni razpihal, Rokovnjaški jezik. (Konec.) Nekaj pogovorov z rokovnjači. Ti lobov kumerč, nihto na stenij longov te, scer zna grilc z binegarje prvolhat in te unemat. Pirgej, že volha, ga nihto na sponaš, upetej, če magaš. Kdo te je v to šren-cenco prtanov? Ta grilc z binegarje. Kaj s' pa lobovga nmohov ? Ti slab človek, nikar ne stoj dolgo tu, sicer bi znal berič z vojaki priti in te odpeljati. Glej uže gre uteci če moreš. Kdo te je v ječo pripeljal V Berič z vojaki. Kaj si slabega naredil ? Ma volajo, de biv unemov. Kaj ruilaš za 'nga federmaua, k' te fro-ga? Jest tega po ru-fajn še nihto na knaj-sam. Če si kaj unemov, al kej drujga lobovga nmohov, hibej per fro-gajn, da se nibto na zašmalaš. A, nihto se na bo-jej, na bom pregran-dov' šmalov. Kako t' nufajne šme-ka to? Nufajne je to bonov', pa le grona noben nihto na pertana. Hočejo, da sem kra del. Kakega gospoda imaš, ki te izpra-šuje? Jaz tega po imenu še ne poznam. Če si kradel, ali kaj druzega hudega storil, pazi pri izpraševanji, da se ne zagovoriš. A, ne boj se, jaz ne bodem preveč izpovedal. Kako ti dopado jed tu? Jed je dobra tu, le vina mi nikdo ne prinese. Grrona te magaš posut, če ga volaš bur-bat. Nihto na milam blin-kov, ga tud ne mojam pošat. Ko s' pa ti pro tamov ? To pa nihto nobe'-mo bornce na šnia-lam. Al si biv že ktir katov v fongajn in v frogajn stenov? En katov za'n ma-lov ferlakajua in pa unejmajua. Kdo pa te je tist katov v šrencenco prtanov ? Same šerkeljne. Vina si moraš kupiti, če ga hočeš piti. Denarjev nemam, tudi ga ne morem kupiti. Kje si pa ti prav doma? To pa nobenemu resnice ne povem. Ali si bil nže kedaj v zaporu in pri izpraševanji ? Enkrat zaradi malega tepeža in pa tatvine. Kdo pa te je takrat v ječo pripel- jal? Sami kmetje. obračajo se oči velevlasti j zopet na Ori jen t, in mogoče, da se na Orijentn še pred revan3no vojno kaj zaneti. Toliko v razjašnjenje in v pomirbo tistim Slovencem, ki misle, da bi se stvari na slovanskem jugu na bolje preobrnile, če bi Hrvati za dar Dalmacije v dunajski rajhs-rat Sli. _; —r.— Politični razgled. Notranje «1«b£«1«b. V Ljubljani 1. junija. Česat* je odlikoval poljskega ministra Ziemialkovskega, imenovavši ga svojim tajnim svetovalcem. — 31. maja je cesar odprl novi kanal Donave svečano. Isto tako je cesar mnogo osob odlikoval po povodu svojega potovanja v Dalmacijo. Tržaški namestnik Pino je postal tajni svetovalec, goriški deželni glavar Coronini je dobil orden ž-Iezne krone druzega reda, kom-tarni križ Franc-Joslpovega reda so dobili: tržaški žuoan Angeli, grof Attems v (1 urici, Jos. Morpnrgo v Trstu, vitez Porenta v Trstu in dr. Dalje orden železne krone tretjega reda: dr. Pajer v Gorici, župan goriški Pe-rlnello, nam. svetovalec Rinaldini v Trstu; dalje_ plemstvo ie dobil mej druzimi Andrej PavlctTg, predsednik trg. zbornice v Gorici; vitežki križ Franc-Jocipovega reda: škofijski tajnik Globočnik v Gorici, direktor gluhonem-niče v G< rici, župon v Sežs*ni Karel Poljaj; zlati križ s krono so dobili: dii-iktor zavoda za zanemarjene otroke v Gorici, Kumar, župan v Ajdovščini, Danici Godina, župan v Kanalu, Fr. Maluik, fajmošter v Lovrani, A. Sterk, posestnik v Drniši, Anton Strklaj; srebrni zaslužni križec: čepovanski župau Kofol, rifenberški župan Andr. Robič, ternov-ski župan Winkler. In še mnogo druzih je odlikovanih Konfiskacije začenjajo tudi nemški listi malo okušati. Komaj je potrjena konfiskacija graške nT.,u uže je bila tudi lin-ška „Tagespost" konfiscirana. Ti listi so molče ali glasno odobravali konfiskacije naših slovanskih listov, sedaj prihaja pa vrsta tudi nad nje. — Prav, vsaj bodo videli, kam vodi psevdo- ali nemški liberalizem. t V hrvatskem saboru je 31. pr. m. dr. Makanec stavil na bana dve interpelaciji. 1. Zakaj se predlogi, ki se tičejo Hrvatske, stoprv potem Bvetlej kroni predlože, kadar privoli ogersko ministarstvo. 2. Zakaj je tiskovni zakon še le v sedmem mesecu potem, ko je sklenen bil, najvišjo kraljevsko potvrdbo dobil. Na Ogersketn nehata v polovici tega meseca dva večja lista izhajati, „Magyar Politika" in „Kiizerdek," a ustanovi se nov konservativen list nVelet nčpeu (vzhodni na rod), katerega bode uredoval Kalaj — do Bedaj konzul v Belgradu. Iz Debrecsina se brzo javlja 31. maja, da je Tisza tam poslanski račun dajal. Rekel je, da se Ogerska ne more od Avstrije popolnem ločiti, pač pa mora gledati po prijateljski nagodbi kupčijsko zvezo na novo uravnati. Tisza je obljubil, mandat sprejeti. V ¥if*^t J rs rtrjfe •*▼«». Kliimttitshit zbornica se je 31. maja odprla. Prestolni govor naglasa, da se morajo pogodbe in postave spoštovati. Iz tttr&kega Pri&rena se piše, da je v okraji Vibre nastil mej tamošnjirai slovanskimi kristijani krvav upor proti krivičnim Turknm, čijih poveljnik Ali-paša se je le s težavo pred uporniki rešil v Monastir. Upor nij še udušen, vendar le bolj krajeu. Ko bi kaj od zunaj vmes prišlo, lahko bi se razširil. Iz Pariza se javlja: Kompromis mej republikanci in mej vlado je navzlic volilnega vprašanja gotov. O pruska-avstB iftluj „prijateljskoj" razmeri se piše iz Pariza londonskemu „Observer"-ju, da je Prusija v novejšem Času Avstriji infamno ponudbo naredila, naj s cislejtanskimi provi cijami zopet v „nem-ški bundu stopi, kakor pred vojsko 1. 18G6. Baje grof Beust, ta za Avstrijo nesrečni človek, v tem smislu ruje in intrigira! Velikanska veČina avstrijskih prebivalcev pa o tem ne bode hotela nič vedeti in tudi naši državniki ne, če nijso slepi in gluhi. V iierlinu taje", da bi bil ruski car mir pridigoval, češ, da za to nij bilo povoda. Kdo Nemcem veruje še! Iz Španije se poroča, da je bil kar-listični vodja Dorregaray v bitvi pri Alcora tepen, ranjen, in je bežni, izgubivši 70 mrtvih in 200 ranjenih. — Tudi pri Balanguera so bili Karlisti tepeni, kakor bo iz Barcelone javlja. Dopisi. IE VI iiriliorii 31. maja [Izv. dop.] Zadnjič sem Vam bil pisal o škandalnej ju-stici, kakoršna v Maribora vlada pod tacimi sodniki, kakor je Bauman. Denes naj omenim, da imamo še en tak individuum, ki je tudi original mej pravosodniki, namreč avskul-tant Piks. Tega človeka porabljajo včasi adjunkti za izpraševanje prič, a tudi ne razume slovenski in se nad stranko grdo zadere: „lck versteh' nichts bindiseh.1' Da ne zna, temu je kriva sama nemarnost in lenost. On je v Mariboru rojen, kjer se slovenski jezik govori in vsak dan potrebuje. Če so se ga juristi naučili, ki so iz Nemškega k nam prišli, bi se ga bil vendar lehko tudi en mariborski Piks. Se ena v nemškutarstvu važna osoba je g. Elschnigg, ravnatelj učiteljskega izobra Al niht niš magov npetat ? Koko bom magov upetat, k' je t'ko gran-dov šerkeluov po me pervolhov. Ke so te test kotov upirgal? Na fifrajn, kje je mogova dirnica tud tam bilova, in za me nufajne pahova. Ka za o nufajne t' je tojova dirnica spahova? Nihto drujga k' ju-dovno, makarone in s polivko ZLiniab.au'. Al t' je tud kej gro-na pertanova? Ali nijsi mogel uteči ? Kako bi mogel uteči, ker je tako veliko kmetov po me prišlo ? Kje so te takrat dobili ? Pri ognju, ker je tudi moje dekle bilo in za me jed kuhalo. Kakovšno jed ti je tvoje dekle skuhalo? NiČ druzega, kakor meso, žgance z juho zabeljene. Ali ti je tudi kaj vina prinesla? Mi ga je pertanova enga bonovga grana in se m' je tist katov v tiste šume na t'mo fifrajne toko bonov vižov, de še ne tko, kar lebam. Zdej pa nihto več na šmalej, ak ne zna ta binegar, ke ne baj-tov na birgajn stena, hamlov jhirat, al pa en sponar birgat. Prinesla mi je prav dobrega vina in t krat se mi je v tistem gozdu pri tistem ognji tako dobro godilo, da še ne tako, od kar živim. Zdaj [pa nič več ne govori, če ne bi znal vojak, ki ne daleč od tu na straži stoji, naju slišati, ali pa kak nadzornik poslušati Besede v tem pogovoru sem ravno tako zapisal, kakor stoje v izvirniku (le črkopis je popravljen), da se ložje spozna, kateremu podnarečju se bliža ta govorica. Gradec, 16. maja 1875. Alfonz Pavlin. ževališča. On je uže dospel do prepričanja, da se na slovenskem Štajerju potrebujejo le nemški učitelji, in da našega narodnega jezika nij treba. A o tem moževi vam bom obširno pisal, kadar več dat zberem in ga bom posebno priporočil, da se v Gradci in na Dunaji od katerega našib poslancev kakov korak stori. — Ravno tako o gimnazijskem ravnatelji in o necih profesorjih. Iz li u m ii iMtBga okraja 31. maja. [Izv. dop.] Čitaje slovenske čaRnike, črne in bele, smo se mnogokrat uže z veliko zadovoljnostjo osvedočili, da, kadar gre za mačkino švrganje, omolkne pametnejša stranka, ker katero brezvspešno pričkanje ne ostane nikdar brez žalostnih nasledkov? A v razpravi resnih in velevažnih stvarij je treba, da se dožene do sporazumljenja, do odkritja gole istine. „Slovenski Narod" nam v štev. 113. objavlja poročilo občnega zbora „slovenske Matice", in omenja, da delovanje tega društva ne zadostuje. Treba se hode vendar volitev ndeležiti in v odbor še druge može voliti. Za to bi morali vsi biti, ker vsak resnicoljuben človek je Željen nasprotne misli čuti, ter jim, ako jih za boljše spozna, gotovo tudi pritrdi. — Sicer smo res žalibog navajeni, posebno v zadnjih dneh, občudovati ljudi, katerim se je tako rekoč na pladnji predstavljala istina, ali priznati jej nijso mogli. — Mi bi radi videli, da gre stranka poleg stranke, da sodeluje stranka se ntranko v odboru, kjer je vzajemne delavnosti za blagost narodovo toliko potreba. Ali kjer drug drugemu ne da obstanka, treba, da si ga sam pribori; zatorej bi prihodnjo volitev od-borovo radi videli drugače vršečo se. Iz Ni*. Itn |»u-.iiftjI, IffUJMhRaiae st. 8, v LJubljani £d Mahr, v Gtradei bratje Oberanzmevr, v Ina bralni Dieobtl A Frank, v 4'elovel P. Birn-bacher, v JLonei Ludvig Mtiller, v Maribora ML. Morič, v Heranu J. B. ;..