76
Novičar iz raznih krajev.
Po žalostni novici v saboto, ki jo je nenadoma prinesel telegraf s sledečimi besedami „Oest. Corr.": „Iz Bero-lina nam je ravno doslo pregaoljivo naznanilo, da je car rusoveki Nikolaj v petek   dopoldne   ob   9,   uri  umeri",
—  je sledila v pondeljk vesela druga, ki jo je prinesel tudi telegraf iz Dunaja, da je presv. cesarica naša srečno rodila cesarici njo. Od poslednjega prigodka nam dosihmal še ni več znanega, kakor to, da namesto dunajskega velikega škofa, ki je še v Rimu, v kterega predpravice pa spadajo take duhovne opravila pri cesarski rodovini, je včeraj popoldne novorojeno princesinjo kerstil posvečeni škof dr. Zenner, in da botra ji je bila ffe mati cesarjeva presvitla padvojvodinja Zofija, po kteri je tudi princesinja kerstno ime prejela. Dojila jo bo žena c. k, dvornega inženirja Hocb-a iz čeških S k al i c. — O emerti čara N ikola j a piše „Oest. Corr.^ 3* dan t. m. sledeče: ^Žalostna novica, ki smo jo včeraj povedati imeli, napolnuje vse serca s silno brit-kostjo. Vse prigodbe , ki so se poslednji čas naključile o zadevah Turčije, zginejo danes pred žalostnimi občutki, v kterih serca koperne zavolj velike zgube, ki je vso Europo zadela po smerti enega naj veljavnisih vladarjev. Tridesetletno dobo Nikolajevega vladarstva bode zgodovina vsigdar prištevala naj slavnišim časom Rusije, pa ime in spomin rajnega cesarja sega tudi v vse važueeuropejske prigodbe, ki so se primerjale v tem dolgem in moogo pomenljivem času". J?Tolazbo v ti žalosti — pravi vladni list na zadnje
—  zamoremo najti le v spoštovanja vrednih lastnostih sina in naslednika njegovega, čara Aleksandra II., od kterega smemo pričakovati, da bo delo miru, ki se je z dovoljenjem rajnega ravno imelo začeti, v blagor vsim narodom doveršiti pomagal". Res je nepričakovana smert mogočnega rusovskega cesarja pretresla ves svet, vse govori od njega, vsi časniki so polni njega; — umeri pa je ravno, tako rekoč, v tistem trenutku, ko je imel izgovoriti zadnjo besedo, po kteri bi bil dal svetu mirno spravo, ali pa vžgal plamen vojske po vsi E uro p i. Za ktero boleznijo je umeri, se
še nič gotovega ne ve'; zbolel je 28. febr., eni pravijo za gripo, drugi za pljučnico; eni za putiko, drugi za mertu-dom, 2. dan t. m. zjutraj zgodaj je bil previden z zakramenti umirajočih, se je poslovil od cesarice in otrok, vsacega posebej 0 krepkim glasom blagoslovil in r popolni zavesti mirno v Gospcdu zaspal. Tako je pisal grof Miinster od smertne postelje 2 marca zjutraj ob 6 uri v Berolin pruskemu kralju. Rajni car je bil rojen leta 179& in je vladarstvo nastopil za bratom svojim Aleksandrom L 1. dec. 1825; potem ko se je njegov starcji brat Konstantin odpovedal vladi; že leta 1817 se je oženil s prusko princesinjo Karoliuo, ktera prestopivši v pravoslavno cerkev je ime Aleksandre dobila; razun vdove cesarice je zapustil 6 otrok: Aleksandra, rojenega 29. aprila 1818, za tem cesaričinji Marijo in Olgo, za tema Konstantina, rojenega 21. sept. 1827, in pa Nikolaja in Mili el a. — Koj po smerti svojega očeta je Aleksander vladarstvo pod imenom Aleksandra II. nastopil, in der-žavni velikaši s posadko v Petrogradu so mu koj prisegli.— Kaj bo sedaj? se upraeuje od vsih strani? Odgovor le sam Bog ve. Aleksander je po vsem, kar se je dosihmal od njega culo, miroljuben, in po pravici se veliko-upanje stavi na-nj. Ali prezreti se ne sme, da ste naRu-sovskem dve mogočne stranki, ktereene je zastopnik mlajši brat Konstantin in ktera ni tako miroljubna kot una, ktere zastopnik je sedanji car Aleksander. Da se bojo zavolj smerti Nikolaja pomenki pooblastencov, ki bi se bili sicer na Dunaji imeli 7. dan t. m. začeti, nekoliko zakasnili, je gotovo, zakaj rusovska poslanca Gorša-kov in Titov morata sedaj počakati pooblastenja svojega novega čara.