Cena Din 1'- dom Leto V Poštnina plačana v gotovini Ste v. 15 V Ljubljani, ponedeljek 20. januarja 1941 Začetek vojnih akcij proti Abesiniji Angleške čete so zasecfe Kassalo - Nastop anglo-abes?nsk‘h armad iz Sudana - Organ zaci*a vstaških oddelkov in bJke v osrč.u Abes.n^e Kairo, 19. jan. o. Reuter uradno poroča, da so angleške čete dosegle danes novo zmago v Afriki, ko so zavzele trdnjavo Kassalo, ki leži ob sudan-sko-eritrejski meji na jugu Egipta. Komunike pravi: Naše čete so spet zavzele Kassalo. Po srditem boju so naše čete vkorakale v mesto, odkoder so se Italijani umaknili zaradi močnega pritiska. Na italijanski strani je veliko mrtvih. Italijanske čete se zdaj umikajo na celi črti in jih zasledujejo angleška oklopna vozila Pri umiku smo prizadejali italijanskim četam hude izgube. Tudi na abesinski meji opažajo moča« pritisk angleških čet, podobno tudi sredi Abesinije, kjer se zbirajo abesinski vsta-ši. V okrožju Metammi in Gallabatu so naše pa-trole zelo aktivne. Italijani so zavzeli Kassalo, ki leži 18 milj severno od eritrejske meje, lani julija meseca. Od novembra naprej so angleške ogledniške čete operirale v hribih severovzhodno od Kassale z namenom, da ogražajo desno krilo italijanskih čet, ki so držale Kassalo. Kairo, 19. jan. g. Reuter: V Khartum je_ včeraj prispel eden od članov angleškega vojaškega odposlanstva, ki deluje že več kakor šest mese-csv v osrčju Abesinije, in sicer v pogorju severozahodno od jezera Tana 800 km od meje; Delovi je začel takoj po Mussolinijevi vojni napovedi. Poslanstvo tvori več generalštabnlh častnikov in vojaških učiteljev, ki so nemudoma organizirali ter vojaško izučili tisoče in tisoče abesinskih rodoljubov. To gibanje so Italijani nekajkrat poskušali zatreti. Vsi oddelki pa, ki so bili po-slani s tako nalogo, so bili ali uničeni, ali pa razpršeni. . „ ... . . Mesec dni potem, ko je Nemčija napovedala vojno, je prispel v italijansko Somalijo velik italijanski konvoj nemškega orožja in streliva, namenjenega za italijanske čete v Abesiniji. Toda na potu so nosače in prevoze napadli abesinski rodoljubi, ki so skoraj ves material zasegli. Organizacija abesinske armade se nadaljuje z naglimi koraki. Sprva so angleški generalštab-ni častniki pošiljali na novo izučene čete na pripravna mesta, kjer so napadali italijanske prevoze, pozneje pa so jih vodili že tudi nad večje italijanske oddelke. Po Abesiniji so se glasovi o teh uspehih naglo razširili in od povsod bo prihajali številni Abesinci, ki so se pridruževali četam ob Tanskem jezeru. Italijani zdaj nad to pokrajino že nimajo več nobenega nadzorstva. Zdaj so povsod v Abesiniji ob vseh cestah pripravljene zasede, tako da ni več mogoče pošiljati niti najpotrebnejših transportov iz kraja v kraj. Pokrajina ob Tanskem jezeru je popolnoma organizirana. Dobiva stalno nove vojake iz vseh krajev Abesinije. Te množice Angleži oskrbujejo z najmodernejšim orožjem, med drugim tudi z lahkimi tanki in z lahkimi topovi, ki so se do-sedaj izborno obnesli. Odpor v Abesiniji je ie organiziran ter je r najkrajšem času pričakovati usodnega razpleta v tem delu vzhodne Afrike. Istočasno pa se je v Kharhimu, kjer je glavni stan nekdanjega abesinskega cesarja Haileja Selasia, ustanovila druga močna abesinska arma- Sofija, 19. januarja, m. Veljaki razpuščenih bolgarskih političnih strank, zeraljoradniške, demokratske, radikalne, liberalne in socialistične, so imeti zadnje dni več sestankov, na katerih so razpravljali o notranje in zunanjepolitičnem položaju ter so zdaj izdali obširen razglas s podpisom »Zveza ustavnih moči«. V njem pravijo med drugim: »V zadnjih sedemnajstih mesecih je bito več ko polovica svobodnih narodov v Evropi podjarmljenih z orožjem, z raznimi pakti in z moralnim pritiskom. Bolgarski narod v svoji ogromni večini zahteva samo eno zunanjo politiko: mir in resnično nevtralnost brez vsakršnih vojaških zvez in vmešavanja v vojno. Prav za nobene obljube bolgarski državljani ne žele žrtvovati neodvisnosti svoje domovine. Vsak, ki bi udaril na našo neodvisnost, je naš smrtni sovražnik. Bolgarski narod ne želi priti med zobovje strojev vojskujočih se držav in tudi ne želi, sklepati vojaških zvez.« V letaku nato napadajo bolgarske komuniste zaradi njihove propagande, da bi se sklenila po- da, v kateri so se zbrali tisoči abesinskih patriotov, ki so morali zbežati ob zasedbi Abesinije in ki so pozneje uhajali izpod italijanske oblasti. Armada ob Tanskem jezeru je že začela z operacijami večjega obsega ter je včeraj ▼ srditi liitki potolkla močne italijanske čete, ki so imele v svojem sestavu tudi nekaj mehaniziranih enot. Gibanje upornikov in začetne operacije abesinske armade podpira angleško letalstvo, ki sistematično napada vsa letališča v severnem delu Abesinije, v južnem delu pa južnoafriško letalstvo, ki bombardira železniške proge in letališča. V najkrajšem času je pričakovati tedaj v tem delu vzhodne Afrike velike in obsežne anglo-abesinske ofenzive, ki naj bi vrgla s tega velikega prostora ves italijanski vpliv Vesti 20. fanuarja Vodja slovaške Hlinkove mladine, Alojz Maček, je te dni dopotoval na Koroško in obiskal tudi Beljak, kjer so mu narodnosocialistične ustanove priredile slovesen sprejem. V rimskih uradnih krogih ne dajejo nobenih po- jasnil o tem, ali se je generalu Bergonzoliju, poveljniku italijanske posadke v Bardiji, posrečilo uiti na italijanska tla, ali ne, poroča agencija Transocean. Nemški protcktor na Češkem je izdal tri doj>ol-nilne uredbe o izvedbi zakona glede izključitve Judov iz češkega gospodarskega življenja. Po teh uredbah je Judom od 31. marca dalje prepovedano sleherno gospodarsko delovanje. Nemško gospodarsko zastopstvo, ki ga vodi znani strokovnjak za gospodarska jx)gajanja dr. Clo-dius, bo jutri dopotovalo v Rim na važna posvetovanja z italijanskimi gospodarskimi voditelji. Sklenjen bo sporazum o novi ureditvi trgovine med obema državama in o določitvi razmerja, v katerem bosta pri evropski celinski trgovini sodelovali Nemčija in Italija. V Budimpešti so se začela pogajanja med jugo- slovanskim in madžarskim železniškim zastopstvom za boljšo ureditev medsebojnega železniškega prometa. Madžarom gre zlasti za to, da bi dosegli neposredno zvezo med Budimpešto in Jadranom, zlasti v poletnih mesecih, ko bi radi madžarski premožni ljudje čim udobneje in čim hitreje prihajali na morje. Od sklenitve premirja v Compiegneju je preteklo čez pol leta, od sestanka maršala Petaina s Hitlerjem v Montoireju pa četrt leta. Francija je na razpotju, toda načrt o bodočem sodelovanju med Francijo in Nemčijo je za zdaj samo lepa misel. Vlada v Vichyju pa mora z dejanji pokazati, da si tega sodelovanja ne zamišlja samo kot prehodno pomoč in da nič več ne računa z vsemi možnostmi. Niti papirnati govori, še manj pa pogosto izmenjavanje ministrov ne bo ozdravilo Francije, kateri je sodelovanje z Nemčijo brezpogojno potrebno, sodi glasilo nemške narodnosocialistične stranke za Alzacijo in Loreno, »Westmark«. Slovenski tenorist Anton Dermota, član bunajske opere, je priredil v Celovcu in Beljaku dobrodelni koncert. Med špansko vlado in angleškim poslanikom t Madridu, Hoareom, je bil sklenjen sporazum, da bo Španija lahko dobila iz Kanade večje količine pšenice. Pšenico bodo vozili s španskimi ladjami, poroča agencija Reuter. Ta sporazum razlagajo kot novo znamenje, da Španija ne pojde v vojno proti Angliji. Angleške čete so zasedle francosko otočje Tahiti v srednjem delu Tihega morja, kjer bodo Angleži zdaj osnovali vojaško in nadzorstveno oporišče. Zaradi zasedbe se hudo razburjajo Japonci Če bi bila Anglija popolnoma zdrobljena, bi prej ali slej prišel tudi vojni napad na Združene države, je izjavil v ameriški zbornici mornariški minister Knox. V Toledu so našli in slovesno pokopali truplo Lu- isa Moscarda. sina slovitega generala Moscar-da, ki je devetdeset dni branil toledsko trdnjavo Alcazar pred rdečimi tolpami Luisa Moscarda so rdeči odreševalci s samokresi prisilili, da je telefoniral očetu v trdnjavo, naj se uda, če ne, mu bodo ustrelili sina Ker general tega ni storil, «o mu sina res ubili. Drugega so mu po hudem mučenju ustrelili v Barceloni. Nemčija bo udarila na Anglijo z vsemi razpoložljivimi silami Ko se bodo skušale izkrcati nemške čete na raznih točkah, bo ogromno število nemških letal strahovito bombardiralo vsa večja angleška mesta. Z drugimi večjimi letali bodo Nemci prevažali moštvo in motorizirano orožje. Moštvo bodo vozili v Anglijo tudi s tisoči brezmotornih letal, nastopilo bo pa tudi ogromno nemških podmornic. Tako si zamišlja nemški vdor londonski list »Sunday Graphic«. Glasilo maršala Goringa »Nationalzeitung« pravi, da imajo Francozi samo še eno možnost za rešitev in sicer, da se čimprej obrnejo popolnoma od Anglije in ustrežejo upravičenim nemškim pričakovanjem. »Jour-Echo de Pariš«, ki izhaja v Vichy|u, prinaša članek Fernanda Laurenta, v katerem francoski časnikar pravi, da je danes že popolnoma jasno,* da bo Amerika do zadnjega sredstva pomagala Angliji. Laurent trdi, da so USA dejansko že v vojni in d% utegne biti njih pomoč odločilna za izid. Bivši ameriški poslanik v Londonu, Kennedv, je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da morajo Združene države dati Angliji vso pomoč, a ostati izven vojne. Priznati je treba ogromne težave, s katerimi se mora Anglija boriti, toda poguma Angležev ni mogoče popisati. Čimbolj bo Amerika podpirala Anglijo, tembolj bo koristila sebi, niso pa Združene države danes še pripravljene za dejanski vstop v vojno. Zdi se pa, da Anglija računa na pomoč ameriške vojske v letu 1942. Angleška pomožna križarka »Asturias« je davi ujela irancoski parnik »Mendosa«, ki je vozil iz Argentine dragocen tovor ter se skušal prebiti skozi angleško blokado. Križarka je parnik spremljala več dni, ko je plul po brazilskih obrežnih vodah. Prvi nočni letalski napad na Palestino je bil izveden od sobote na nedeljo. Rooseveltov volivni nasprotnik Wilkie bo v sredo odpotoval v Anglijo, da se prepriča o dejanskem položaju. Njegovemu potovanju pripisujejo velik pomen. Pogajanja za turški bombaž Belgrad, 19. januarja, m. Jutri odpotuje v Carigrad zastopstvo naš« tekstilne industrije, ki se bo tam posvetovalo o načinu nadaljnjega dobavljanja turškega bombaža v količini S00C ton, za kar so bili že doseženi načelni sporazumi. Pošiljko naj bi Turčija dostavila 1. aprila ietos. Del članov našega zastopstva bo odpotoval v Irak in Iran, drugi del pa v Egipt. V Iraku ?e bodo naši zastopniki Dogajali za nabavo volne, v Iranu pa za nabavo surovega bombaža. Pogajanja v Egiptu bodo potekala v okviru širšega načrta za nabavo tekstilnih surovin. Bo*garski narod hoče mir in nevtralnost Razglas razpuščenih bolgarskih strank proti levičarskim in desn.carskim vojnim hu skačem Tobruk in Malta - glavna cilja letalske vojne na Sredozemlju Srditi nemški napadi na Malto - kljub precejšnim izgubam London, 19 jan. o V petek ponoči so angleška letala spet bombardirala Tobruk. Povzročeni so bili ogromni požari v bližini petrolejskih skladišč Druge škode niso mogli opaziti zaradi slabega vremena. Vse bombe so padle na določeno področje. En italijanski bombnik je bil sestreljen. Angleško letalstvo je izvedlo še druge operacije v italijanski Vzhodni Afriki, kjer so bombardirali v Asabu transporte, v Hargeisi v angleški Somaliji ^.°iaške zgradbe, v Um Haggaru sovražna zbirala, kjer je bilo povzročenih več požarov, in v ^®ari. Eno angleško letalo se ni vrnilo . v V Libiji danes ni bilo nobenih sprememb v po-ožaju. Bombniki kraljevske zračne sile so ves dan hudo bombardirali Tobruk in Derno. La Valette, 19. jan g. Reuter: Kljub temu, da So nemški letalci, ki so zadnjič napadli Malto, iz-fiubili deset letal, je včeraj otok doživel nov nemški napad. V silni višavi so se zjutraj pojavila nemška letala, ki pa niso metala bomb. Popoldne pa so Nemci napadli trikrat, toda bombe so metali samo prvič. V strmoglavem poletu so zadeli letališče in nekaj naprav v pristanišču. Uradno poročajo, da škoda pri včerajšnjem nemškem napadu na Malto ni bila velika Angleška lovska letala so prestregla sovražne bombnike in sestrelila šest nemških letal, več pa hudo poškodovala. Angleži so izgubili dve lovski letali. En pilot se je rešil. Sestreljena nemška letala so znamke »Junkers 87« in bombniki znamke «Junkers 88«. Nemška letala so davi spet napadla Malto. Bombnike so spremljala nemška in italijanska lovska letala. Pred angleškim kraljem in kraljico so včeraj angleški bombni oddelki izvedli izredno lepe vojaške vaje. Z višine 5000 m so bombniki skoraj s stoodstotno zanesljivostjo zadevali umetne cilje. Kralj je po ogledu vaj izjavil, da je pre-pričan o izrednih učinkih angleškega bombar-, diranja na pravih nemških ciljih. _ londonski vojni opazovalci trdijo, da pripravljata Nemčija in Italija vdor na Malto. Ne izključujejo možnosti, da pripravlja Italija letalski napad s padalci, ko bo vreme odgovarjalo, poroča , ameriški tisk. , elan ameriškega oboroževalnega odbora Knuasen je izjavil, da bo odbor storil vse, kar bo v njegovi moči, za to, da bo orožje za napadene države prihajalo v redu in v čim večjih koli-činah. Zastopnik sv. stolice je po vatikanskem radiu obsodil dejstvo, da so v neki vojskujoči se državi s plini pomorili nad sto tisoč blaznežev, da bi jih ni bilo treba rediti Zastopnik sv. stolice je dejal, da tako ravnanje nasprotuje božjemu in cerkvenemu pravu, ker na duhu pohabljeni člani človeške družbe niso sami nič krivi in so . prepuščeni dobroti ali zlobi svoje okolice, italijanski polkovnik Menengheti, ki je v grškem | ujetništvu, je izjavil, da je med italijanskimi vojaki vladalo prepričanje, da bo vojno v Al- I baniji težko dobiti pred koncem letošnjega le-ta, tako poroča atenski radio. Am«n«a bo odslej zlasti podpirala z vsemi sred* ftvltri narode: Grke, Angleže in Kitajce, je iz-l»vil ameriški mornariški minister. Nekje ▼ Italiji, 19. jan. o. 226. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Nemške bombniške skupine so v spremstvu italijanskih in nemških lovskih oddelkov napadle nekaj vzletišč na Malti. Zadete so bile vojašnice in letališča. Nastalo je tudi mnogo požarov. Sestreljeno je bilo eno angleško letalo vrste »Hurrican«. Eno nemško letalo se ni vrnilo , v svoje oporišče. ' 1 Nekje ▼ Italiji, 19. jan. Stefani: Italijansko poročilo št. 226 pravi o bojih v Albaniji: Zaradi velikega snega je bila naša in sovražnikova delavnost na grškem bojišču omejena. Atene, 19. jan. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 84 grškega vrhovnega poveljstva pravi: Omejene krajevne operacije so bile kronane z uspehom. Atene, 19. jan. Posebni dopisnik agencije Reuter je izvedel, da so grške čete na bojišču pri Mo-skopolju zavzele višine na planini Ostravica. V dolini Devolija traja topniški dvoboj in ni ne na London, 19. januarja, o. Reuter poroča: V noči od sobote na nedeljo rtu bilo nad Anglijo nobenega nemškega letala. Tudi angleško letalstvo se ni udejstvovalo nad Nemčijo. Podnevi je nad neko mesto v zahodni Angliji priletelo eno samo nemško letalo in vrglo nekaj bomb, ki niso povzročile velike škode. Napade je preprečila huda megla. Berlin, 19. januarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča r Neka naša podmornica je potopila dve sovražnikovi ladji s sknpno 8600 ton. V noči med 17. in 18. januarjem so nemške letalske sile napadle važne vojaške cilje v Swanseu, kjer je na«tak> mnogo požarov zlasti na pristaniških in prometnih napravah. Isto noč je nekaj nemških bojnih letal napadlo važne vojaške cilje v Sueškem prekopu in Egiptu. Neko nemško bojno letalo je z bombami in strojniškim ognjem napadlo dve le- Or. Protič - prvi minister za prehrano Belgrad, 19. jan. Na predlog predsednika ministrskega sveta in na predlog zastopnika notranjega ministra je postavljen za ministra za prehrano in preskrbo dr Milan Protič, glavni ravnatelj Narodne banke v Belgradu Dr. Protič je danes dopoldne ob 11 v predsedniitvu ministrskega sveta pred Dragišo Cvetkovičem in zastopnikom notranjega ministra prisegel. godba o medsebojni pomoči s Sovjetsko Zvezo. Za to akcijo, pravijo, da bi pomenila potegnitev Bolgarije v vojno in nadaljujejo: »Prav tako vlogo igrajo tudi pustolovci z desne. Njihove firme so različne, toda cilj imajo eden: da se Bolgarija potegne v vojno ob strani ene vojskujočih se držav. Prvi hočejo narediti iz Bolgarije Estonijo, drugi pa Romunijo. Ti elementi ne upoštevajo bodočnosti. Večina njih je naivna in neizkušena, toda mnogo jih je tudi pokvarjenih in. za vedno izgubljenih. Ti igrajo vlogo sodobnih janičarjev v tuji službi proti Bolgariji. Bolgarski narod ima svoje narodne zahteve. Pred kratkim se je uresničila ena njegovih zahtev ter so vse bolgarske sile odobravale to rešitev. Bolgarski narod je pošten in hvaležen in vsakomur daje zasluženo priznanje, toda nima možnosti, da bi na tehtnici vojne rešil zmago. Bolgarija ni napadla Romunije v najusodnejših trenutkih. Tudi bolgarski narod ne želi napadati Turčije, Jugoslavije in Grčije. Bolgarija bo tako ob miru z zmago, ter tudi ob miru po sporazumu dobila priznanje in bo zadoščeno njenim narodnvn zahtevam, če sc bodo uporabljali isti načini, ki so nam dali tudi Južno Dobrudžo.« »Da se zagotovi svetla bodočnost Bolgarije v miru in njena nevtralnost, je odvisno največ od nje same in od pametne uprave.« Rosini dan krai;eviča Tom slava Belgrad, 19. januarja, m. Danes je slavil svoj 13. rojstni dan Nj. kr. Vis. kraljevič Tomislav. Pri tej priliki je bila v dvorski kapeli zahvalna služba božja. Na maršalatu dvora je bila pa odprta knjiga za vpisovanje čestitk. eni ne na drugi strani opaziti premikanja čet. V dolini Škumbe so 6e grške čete nekoliko premaknile, pozneje pa so se morale pomakniti zaradi italijanskega protinapada na svoje prejšnje postojanke. Na tem odseku trajajo boji še naprej. Grške patrolne edinice obvladujejo odsek okoli Lina in vzdolž obale Ohridskega jezera. Atene, 19. januarja, g. Reuter: Danes se je vrnila v oporišče grška podmornica »Proteus«, ki je jx>topi!a 29. decembra italijansko prevozno ladjo »Sardegna« (11.500 ton). Ladja je prevažala vojaštvo v Albanijo. Podmornico so italijanska izročila razglasila za potopljeno. tališči v južni Angliji. Zadetih je bilo mnogo bojnih letal na zemlji. Pred ustjem Temze je bomba zadela neko trgovsko ladjo. „Gautagung” slovenskega Kuiturbunda v Mar boru Danes. 19. jan., je bil v Mariboru dolgo napovedovan zbor Kuiturbunda iz Slovenije (Gauta-gung). Udeleženci so imeli dopoldne na petih mestih zborovanja, ločena po posameznih stanovih in organizacijah. Prvo zborovanje ie bilo v uradnih proetorih mariborskega Kuiturbunda na Aleksandrovi cesti 14, drugo v novih Kulturbundovih prostorih v II nadstropju Velike kavarne, tretje v prostorih protestantskega župnišča v Trubarjevi ulici, četrto v Gambrinovi dvorani, peto pa v novi dvorani Kuiturbunda v Pipuševi ulici (na dvorišču Schmidererjeve hiše). Popoldne pa se je vršilo skupno zborovanje v dvorani v Pipuševi ulici. Zbora so se udeležili delegati vseh edinic Kulturbnda v Sloveniji; snoči je prišlo 60, danes pa 30 delegatov. Za jutrišnje slovesno ustoličenje predsednika Roosevelta, ki bo nastopil tretjo štiriletno dobo državnega poglavarstva, potekajo v Washing-tonu velike priprave, tako da bo nastop tega republikanskega vladarja po zunanjem sijaju presegal vie dosedanje take dogodke Ob nastopu bo tudi velika vojaška parada. 84. dan vojne med Italijo in Grč jo: i Sneg ovira operacije na grškem bojišču Mirna noč in miren dan nad Anglijo in Nemčijo Ustanovitev ministrstva za prehrano Skrbelo bo za prebrano ljudstva, za uvoz surovin in za nadzorstvo nad cenami Ljubljana, 19. januarja. Včeraj je bilo pri nas ustanovljeno novo ministrstvo, ministrstvo za oskrbo in prehrano. Spričo sedanjih razmer je bila ustanovitev takšnega ministrstva res skrajno potrebna, ker lahko rečemo, da je dosedanja politika cen in pobijanja draginje te" brezvestne špekulacije doživela precejšen neuspeh. Drugače tudi skoraj ni moglo biti, kajti nujno potrebni ukrepi glede pravilne oskrbe prebivalstva z živili go, kakor se zdi, prišli precej prepolno. Reševanje vprašanja preskrbe prebivalstva z živili je z ustanovitvijo ministrstva za prehrano prešlo v ene roke. Dobili smo tako ustanovo, ki bo po čisto določenem gospodarskem načrtu za vso državo kot eno samo gospodarsko področje skrbela ne samo za ljudsko prehrano, pač pa tudi za zadostne količine surovin. Ministrstvo bo uravnavalo cene, prevzelo nadzorstvo nad proizvodnjo, prometom in porabo kmetijskih, obrtnih in industrijskih izdelkov in pridelkov. Novo ministrstvo bo ime'o tudi to vlogo, da se bo po njem uredilo nujno potrebno sodelovanje med drugimi ministrstvi, ki pri tem prihajajo v poštev, to je, kmetijskim ministrstvom, ministrstvom za trgovino in industrijo, ministrstvom za gozdove in rudnike, prometnim ministrstvom, dalje bansko oblastjo banovine Hrvat-ske, in sicer glede proizvodnje, prometa in preskrbe države zlasti z živili, surovinami in drugimi potrebščinami. Uredba o ustanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano, ki jo jo včeraj predpisal ministrski svet, se glasi: Cl l, Ustanavlja se ministrstvo za oskrbovanje in prehrano V njegovo pristojnost spada: skrb za oskrbovanje prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami, izdelava gospodarskega nažrta za vso državo in Bkrb za njegovo izvedbo ob sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi ministrstvi in bansko oblastjo banovine llrvatske, kakor tudi skrb za zagotovitev potrebnih surovin v državi ali iz tujine, dalje skrb, da ob sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi ministrstvi in bansko oblastjo uravna promet in predelovanje surovin ter pol-labrikatov, potem skrb za njihovo razdelitev na podjetja, ki se bavijo s predelovanjem, izvedba ukrepov zaradi ustvarjanja zalog in rezerv v državi, politika in nadzorstvo nad eeneini in pobijanje brezvestne špekulacije, vrhovna uprava in nadzorstvo nad delom industrijskih panog, ki se bavijo izključno « proizvodnjo in predelovanjem živil, koordinacija dela vseh ministrstev, banske oblasti in ustanov, ki imajo nalogo oskrbovati državo s hrano. Čl 2. Ravnateljstvo za proučevanje in organi- S»eijo prehrane pride iz kmetijskega ministrstva v ministrstvo za oskrbovanje tn prehrano. Čl. 3. Iz sestava ministrstva za trgovino in industrijo preide v sestav ministrstva za oskrbo in prehrano urad zn nadzorstvo nad cenami in centrala za kuijavo. Iz pristojnosti ministrstva za trgovino m industrijo prehaja v pristojnost ministrstva za oskrbo in prehrano Privilegirana delniška družba za silose in Privilegirana delniška družba za izvoz domačih proizvodov z omejitvijo, da glede izvoza domačih proizvodov ta slednja družba ostane v pristojnosti ministrstva za trgovino in industrijo. Čl, 4, Ureditev ministrstva ?a oskrbovanje in prehrano bo predpisal z uredbo ministrski svet na predlog resornega ministra. Čl. 5. Osebni in materialni izdatki, v kolikor niso bili predvideni v proračunskih dvanajstinah za mesece avgust--december 1M0 m do marca 1941 krediti za posle, ki preidejo v pristojnost ministrstva za oskrbovanje in prehrano, se bodo izplačevali v teku teh proračunskih dvanajstin iz rezerv^ nih kreditov Čl- 6, Uredba začne veljati z dnevom objave v Službenih novlnah. Umesten ukrep vojnega ministra zaradi vpoklicev na orožne vaje Belgrad, 18. jan m. »Službeni list« z dne 18. januarja objavlja tale ukaz vojnega ministra: »Obveščen sem bil, da je pri vpoklicu obveznikov na orožne vaje preteklo leto večkiat prišlo do tega, da so bili posamezni obvezniki klicani na vaje večkrat, včasih po petkrat, dočim nekateri obvezniki niti enkrat. Zgodilo se je, da je bilo med temi obvezniki največ takih, ki so gospodarsko slabše situirani, medtem ko bogatejši niso biti niti vpoklicani. Ker tak način vpoklicanja obveznikov slabo vpliva na moralo širokih slojev, naročam: 1. da poveljniki armadnih In divizijskih oblasti pošljejo svoje načelnike štabov ali njihove pomočnike v posamezna vojna okrožja, da pregledajo, ali in kolikokrat so se ponavljali taki primeri pri vpoklicu na orožne vaje; 2. Se bi se tekazalo, da so se ponovno vpoklicali na vaje, in sicer zaradi nepravilnega poslovanja posameznih organov, bodo krivsi poklicani na najstrožji odgovor; 8. ker bo tudi letos prišlo do vpoklica na orožne vaje, bodo poveljniki armadnih in divizijskih oblasti organizirali načrt vpoklica na orožne vaje ter vodili točno nadzorstvo nad vpoklici, tako da se omenjeni primeri ne bodo več dogajali. Pri izdelovanju načrta o vpoklicu obveznikov na orožne vaje bodo morali strogo paziti, da se smejo obvezniki. ki so slabše situirani kakor tudi njihove vprege vpoklicati v tistem času, kadar niso ne-obbodno potrebni doma za delo v kmetijstvu, gospodarstvu ali trgovini, oziroma kakšni drugi go- spodarski panogi; 4. poročilo o nepravilnem vpoklicu na orožne vaje v letu 1910 mi bodo poveljniki armadnih in divizijskih oblast' dostavili do 15. februarja 1941 s potrebnimi pojasnili o vsakem posameznem primeru. Minister za vojsko in mornarico, častni adjutanl Nj. Vel. kralja, armadni general Peter Pešič s. r. f Burnik Ama!ija Celje, dne 19. jan. 1940. V Štorah pri Celju je danes ob 1 popoldne umrla v starosti 83 let vdova po šolskem upravitelju in mati art. majorja v p g. Burnika Bogomila gospa Amalija Burnik. Blaga pokojnica j« bila vzorna krščanska mati, znana in priljubljena daleč naokoli. Posebno težko jo bodo pogrešali reveži, ki niso od nje odhajali nikoli praznih rok. K večnemu počitku jo bodo položili V torek ob 3 popoldne izpred hiše žalosti v Štorah. Naj pokojna v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Roparji napadli grof'co Bathyani v Prekmurju Iz TiSine v Prekmurju nam poročajo o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na grofico Bathyani. Grofica živi v svojem gradu v bližini državne meje. Že dvakrat je bila doslej žrtev roparskih napadov in tatvin ter obakrat jako oškodovana, sedaj pa je bil izvršen na njo tretji razbojniški napad, pri katerem so sodelovali štirje zakrinkani storilci. Vdrli so v prvem večernem mraku v njene prostore ter zvezali grofico in njeno služkinjo. Izsilili so ključe od omare, kjer je imela shranjen denar in zlatnino. Ker se je grofica nasilnežem upirala, so jo tako premlatili, da je omedlela. Odnesli so ji za 80 000 din gotovine ter raznovrstno zlatnino v vrednosti več tisočakov. Sledovi storilcev vodijo čez mejo ter so v teku sedaj poizvedbe. Ponovitev »Othella« - velik Severjev uspeh v drami Ljubljana, 19. januarja. Snoči je bila v Drami zopet, še ena, ponovitev. »Othella« so zadnjič uprizorili pred nekaj sezonami, tedaj že z istimi igralci kot snoči, samo Jaga je tedaj igraj Debevec, Nikdar ni bilo v vodstvu naše Drame toliko književnikov — in to celo takih, ki povsod zahtevajo zase vse slovenske književne in kulturne uspehe (tisto, čemur niso oni botrovali, je bilo obsojeno kot tema in nazadnjaško; v Drami sedi n. pr, kot dramaturg sloviti izumitelj črnega in belega kruha«, g. Vidmar, baje veliki lovec za absolutno kvaliteto — pa nas Drama vendar krmi z robo, ki se j« branijo celo podeželski odri. Seveda g. Vidmar, kakor je sodno ugotovljeno, ni uradno odgovoren za tak ali tak spored), vendar še nobena sezona v naši Drami ni tako globoko padla kakor je letošnja. Ker napak in /avoženosti ter slehernega pomanjkanja v načrtu ni mogoče kar če? noč popraviti in doniteti, so tokrat vrinili pred neko drugo napovedano *kva|i; tetno noviteto« samega Shakespearja in ponovili »Othella«, dasi bi bilo tudi pri Shakespearja mogoče izbrati kaj takega, kar si ne bi tako hitro sledilo tako rekoč iz sezone v sezono. Tako smo pa ob letošnji premieri »Otfielki« vendarle z veliko vero in veseljem pričakovali velik dogodek, tisto doživetje, ki je bilo letos tako redko in skopo. V veliki vlogi je nastopil Sever, ki je že več sezon dokazoval, da je med mlajšimi naše Drame njena najboljša moč, Njegove letošnje, dosedanje vloge — bilo [ih je prav za prav malo — so dokazovale, da Sever od vloge do vloge raste in da se dviga v velikega umetnika. Snočnji njegov nastop v vlogi Jaga v »Olhellu« je potrdil, da je Sever umetnik Širokih sposobnosti in na svetovni ravni. V veliko srečo si moramo šteti, da imamo enkrat mladega igralca, ki se je v takšni vlogi uveljavil s tolikšno predirnostjo in prepričevalnostjo; kakšna bi biila pač njegova pot, če ne bi moral računati z vsemi tistimi ovirami, ki n. pr. označujejo spored letošnje sezone! Na tri značilnosti bi skušali opozoriti v okviru velikega Severjevega uspeha v vlogi Jaga: le malokdo je pri na? tako suvereno* obvladal zase ves odrski prostor in si ga tako temeljito podredil svoji igri, slikovitost, razsežnost in globina prostora so igrali ob njem tako, da je bil vsak njegov prizor prava slika ali pa arhitektonska stavba zase. V igri sami je z nekakšno grozno lahkoto poustvarja! Jaga ter se gibal z njim med satan-stvom in zverstvom, ožarjenim z eleganco renesančnega svetovnjaka. Kadar pa s« je za hip ustavljal nad laistnimi dognanji o nedoslednostih in nasprotjih, je skoraj grozno mirno lebdela nad vsem dogajanjem tista zadržana napetost in tragičnost, ki razjeda in ruši temelje lastnih in tujih dognanj in sjx)znanj. V ostalih vlogah so nastopili večinoma isti člani naše Drame kot v prejšnjem podajanju. Levar je ponovil prepričanje, da bi brez njega ie težko bilo mogoče dajati »OtheMa«; ga. Milena Bollar-Ukmarjeva je potrdila, da je Desdemona ena menih najboljših vlog. R oder i ga je igral mladi iiran; njegova skupna igra s Severjem je bila velik uspeh zanj in tudi mojstrovina zase. Na nekaterih mestih je bilo pri premieri nekoliko preveč prehitevanja in prenagle silovitosti. Zato bo režija pri reprizah lahko še bolj izčistila velike uspehe snočnje predstave. Lepa razstava kiparja Putricha in slikarja Kregarja v galeriji Obersnel Odbor Zimske pomoči za Slovenijo imenovan Teden Zimske pomoči je določen od 2. do 8. februerja Ljubljana, 19. januarja. Ban dr. Marko Natlačen je imenoval odbor Zimske pomoči za Slovenijo. Odbor sestavljajo kpezoškof ljubljanski, predsednik Županske zveze, predsednik Zveze avtonomnih mest Slovenije, predsednik banovinskega odbora Rdečega križa, predsednik banovinskega odbora Unije za zaščito dece, predsednik Karitativne zveze v Ljubljani, predsednik Karitativne zveze v Mariboru, šef Javne borze dela v Ljubljani, predsednica Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani, predsednica Krščanskega ženskega društva v Ljubljani, predsednik Slovenske straže v Ljubljani in prvomestraik Ciril-Metodove družbe v Ljubljani. Teden zimske pomoči v Sloveniji je določen za Poskusen vlom v blagajno kino Sloge Ob dveh ppnoči sta dva mlada fanta, stara 20 do 23 let, poskušala navrtati blagajno v kinu Sfbgi. Eden od njiju se je proti večeru splazil v poslopje železniškega ravnateljstva in se pustil zapreti v uradne prostore. Od tu je preko balkona prišel v predsobo kinopisarne, V predsobi je Usločil vse varovalke električnega toka. potem pa se je splazil v pisarno, ki je bila dvakrat zaklenjena, pa jo je strokovnjak kaj zlahka odklenil. Kekpr je ugotovljeno, je bil fantalin opremljen z najmodernejšim vlomilskim orodjem. Njegov tovariš pa ie ** ča®a njegovega »delovanja« stal pred ktnom oiogo m pazil na morebitno nevarnost. Prav ob isti uri pa je nočni čuvaj železniškega ravnateljstva prišel tudi na ogled v prostore kina. Še ni vstopil v kino, pa ga je zuna) stoječ} pajdaš udaril s trdim predmetom tako močno pq glavi, da je t^Vni irfiubil zavest. Ta Čas sp prišli po cesti Danes dopoldne «ta odprla v umetniškem salonu »Obersnel« na Gosposvetski cesti razstavo svojih del iz najnovejžega fiasa mlada, pa že priznana umetnika, Stane Kregar in Karel Putrich. Razstava, za katere ogled ni treba plačati nič vstopnine, kar je lepa in pohvale vredno misel, bo odprta do konca meseca, do 31. januarja. Putrich se nam na tej razstavi predstavi zopet kot kipar odličnih kvalitet, oblikovalec z do podrobnosti popolnim poznavanjem anatomije človeškega telesa, imeniten opazovalec marsikomu skritih odtenkov v posameznostih, odličen v kompoziciji, Njegovi životi stoje resnično in eJ!a" ko prepričljivi v prostoru, polni so dejanskega življenja in pristnega bivanja Spretna roka upodab-Ijalca spaja oblike podrobnosti s presenetljivo iznajdljivostjo in fineso v zaključen živ, logičen, prirode« in jasen sklop, z impulzi, ki po premeteno potuhtanih niansah vežejo sosednosti. Putrich je odličen tudi v portretih, ki jih dela z isto skrbnostjo In z nekim sijajnim instinktom za posebnost, odnosno značilnost portretiranca. Ugajajo pa tudi reči v miniaturi po svoji neprisiljenosti in prtrodno-stt koncepcije. Putrich se čedalje lepše razvija, nekaj del prav zadnjega časa nam opravičuj* upanje, da z njim dobivamo kiparja, ki bo še veliko pomenil^ sv0j0 vtji|,0 tHkariko na- darjenost pokazal že, ko je nastopil z apartnimi surrealističnimi rečmi, raste naglo in zori» v pomembno, močno slikarsko osebnost, /-releji! stopa k okolici, vedno čistejši slikar postaja. Ostalo pa mu je še vedno nekaj zelo pozitivnega iz prejšnjih časov: bogastvo motivov, spretne kombinacije v predmetih in neverjetno mikavna svežost, polna rahlo pritajenega, pa vabljivega nemira, zdi se, kakor bi čez njegova dela šel nekak dih, čudni, tun veter, poln obetanja in nostalgij«. Zlasti \r0t\ iz pokrajine «o mu nemirni, radosten utrip pelje v njih. Čudovito pa se je umiril v kompozicijah: meda in Sedeja zdaj vleče k absolutni preprostosti m smiselnosti kompozicije. V Jera pogledu je na razstavi nekai slik prav značilnih v tem razgibanem, prevračajočem se času mir klasike, tišina ljudi, ki počivajo in so tu v prostoru negibni kakor predmeti- Zdi se, kakor bi se na čarobno znamenje ustavilo nihalo ure, ki meri čas in peha ljudstva k nepremišljenostim ter hlastanju, kakor bi vse pridrla-lo sapo in se ustavilo — k zamišljenosti, pa tudi k počivanju zatišij in dobroti mirovanja samega, ki postaja lepo in plemenito, ker izključuje pr. nas ljudeh tolikokrat preuranjene, preburne m zato pogosto krivične akcije, ki se jih moramo skriva) v tihi uri — če jo kdaj najdemo — grenko in boleče kesati. Kregar je na tej razstavi pokazal, kaj je prava tehnika v gpuachejih, razstavil nam je nekaj umetnin resnično visoke, nedeljenega priznanja vredne kvalitete. In kar je tudi značilno: kljub temu, da so mti zlasti pri srcu nevtralni toni, so njegove slike izredno mične, privlačne in žive. Velike pozornosti so na tej razstavi deležne tudi Krmarjeve prav dobre risbe, med njimi zlasti »Janez Evangelist«, ki je nemara še močnejši kot oni v gouaeheju. Na to kvalitetno razstavo opozarjamo vse kulturno občinstvo. uradniki železniškega ravnateljstva in so našli m j4en ležečega čuvaja* Stvar se jim je zazdela sumljiva. Vlomilec, ki je vrtal blagajno, je bil že po nekem znaku obveščen, da je nevarnost blizu. Zapustil j« pisarno in jo popihal v četrto nadstropje, kjer so ga pojpeje tudi našli. Ranjenega čuvaja so odpeljali v bolnišnico, ki jo je pa danes lahko zapustil. Če bi vlom uspel, bi bil kino oškodovan za dobrih 8000 din. Oba vlomilca je policija že prijela. še en požar v soboto V soboto je izbruhnil razen požara v stari cukrarni še en požar v Šiški. Ljubljanski poklicni gasilci so bili nekaj po poltretji uri poklicani v šiško, kjer je gorelo na Kosovem polju, v Pavšičevi ulici, Gasilci sq pohiteli z enim avtomobilom. Zborovanje celjskega društva »Mali Gospodar« Društvo je priredilo veo koristnih tečajev in ustanovilo vrtnartki odsek Celje, 19, januarja. V današnjih težkih dneh, ko je preskrba ^ življenjskimi potrebščinami izredno težka, je potrebno. da vsak pretehta svojo gospodarsko moč do potankosti in se oprime pravih smernic, zlasti na Se mali človek ki so ga gospodarske razmero že posebno prizadele. To nalogo si je v polni meri postavilo celjsko društvo >Mali gospodar«, ki ja izvedlo sklepa lanskega občnega zbora, prirejalo praktične gospodarske tečaje, gojilo in propagiralo rejo malih živali, pospeSevalo umno in intenzivno obdelovanje zemlje _ ter v ta namen ustanovilo posebpi vrtnarski odsek. Danes jo druJlvo na svojem lepo obiskanem zborovanju v okoliški ioH podalo ofuačun svojega dela v preteklem letu. I* poročila podjetnega predsednika g. prof Mirka Bitenca se vidi, da je društvo lepo napredovalo in jnnogo storilo Pravi. Slivnica pri Celju v župnem urad« v Slivnici pri tol Ju. , SliMaa pri Mariboru pri g, Kolmanu v Slivnici uri Maribor«, SrediSče pri Ortnolu pri g, Jakln Janezu v Središču Stav, 107, Sromlje pri Brciicah v župnem uradu v Sromijali. Studenice pri Poljčanah pri g. Jaklu Janezu, župniku v Htmjeniimh Šmarje pri Jelšah v dekanijskem uradu v Šmarjah. Šmartno ob Preti v župnem uradu v Šmartnem ob Dreti, Sv, Tomaj pri Ormaiu pri g- Kovačiču Alojziju, kaplanu v 8v. Tomažu. Sv. Trojica v Slov. onrieah pri g. Minihu Janezu, Zg. Senarska, poSta Sv, projioa. Turnišče jPrckpiitrje) pri KW!>, Ponirku Stefanu, organistu v TuriliSčil. Sv. Urban pri Ptuju v zup uradu v Sv. Urbanu. Urin« s<^j| l’r' ^Hpanuieu Jožetu, 6«iu postaje pri IMiJi pr! S<1S. 1'rante Minki, Sol upraviteljici v Vačah. , Hr, Vid pri arobelnom pri g, Kolencu Leopoldu, župniku v št. vidu. V »linje pri g. Škrebetu Rafaelu, tehniku v rudnika v Velenjah fit. Vid tiri PtitjU V iuonom tiradu v 6t. Vidu pri X»tuJn. Vitanje P>i Celju pri gosp. T>!5!;oveu Hlukotu v Vitanjiili. Vojnih i ni Celju v kaplani ji v Vojniku. Vuhred V župnem Uradu v Vuhredu. Vurbera pri Ptuju pri g Mlakarju Jožetu, tlu* hovniku v Vnrbergu pri Ptuju XavrfiH pri Ptuju pri g, jarhu Konradu, župniku v Zavrfaii, Zdole ari F Ulmu pri g, Peltlerju Alojziju, pro-vlnurju v Zdolah, Naročniki »SioveniSevega« koledarja, ki »o naročili koledar po 8. decembru lfltfl, pa niso prejeli koledarja direktno na dom po posti naj ne pptrudijo v svoj župni urad, kjer ga bodo dobili Naročniki »Slovenčevega, koledarju iz poSiuih oko-HSev Maribor Celje, Jem:,tire, Kranj, Sovo mesto. Ptuj tp Trbovlje, ki so naročili koledar in ga že pjačali, dobijo istega v naSth podružntrnk 'Pil dobijo tudi koledar vsi naročniki kateri so gti naročili PO ti. de. cembru in ga idafall im is din. V podružnici *Slo- vmiea< lin Jeseničan dobijo koledar tudi vsi naroč- niki i« Žirovnico, ki »o ga naročili po 8. deaembru iu plačali zunl po )8 diu. Naša ljubljena gospa vdova šolskega upravitelja v p, je dne 19. januarja 1.1. ob 13 preselila k V semogočnemu. Pogreb pokojnice bo v torek ob 15 popoldne izpred hiše žalosti, poštnega poslopja Štore-Kresnice, na pokopališče na Tehar jih. Sv. maša zadušnica bo v torek ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi na Teharjih. Namesto vencev na krsto in udeležbe pri pogrebu prosimo podpore za uboge teharske občane, štore, dne 19. januarja 1941. Artil. major v p. Burnik Bogomil, sin, s soprogo Marijo Burnik roj. Edel Puntigam, in ostali sorodniki Od tu in tam Banska oblast v Zagrebu je prva v državi poostrila ukrepe proti kršiteljem odredb o etiplnem ljudskem kruhu, Mestna občina v Zagrebu je bila razglasila, da bodo morali peki od včeraj naprej peči le takšen enoten kruh, v katerem bo pol koruzne moke, pol pa pšenične moke. Kdor bi ge pregreSil proti tem določilom, bo kaznovan po odredbi banske oblasti na zapor do šest mesecev in na denarno kazen do 100.000 dinarjev. Štirje jugoslovanski parniki so stopili v službo mednarodnega Rdečega križa, prvenstveno ameriškega Rdečega križa. Iz splitskega pristanišča je te dni odplul veliki tovorni parnik »Una«, za njim pa je odplul na Sušak tudi parnik »Petar«, ki bo lam naložil tovor tobaka za Ameriko, pozneje pa bo opravljal tiste naloge, ki mu jih bo naložil ameriški Rdeči križ, Kasneje pa bosta stopila v službo enakih ciljev tudi parnika »Anton« In »Ivan«. Za veriženje z drvmi je bil težko obsojen su-šaški trgovec Špiro Jokič. Mož je bil v okolici Bi-hača v Bosni nakupil velike količine drv še prej, predan ao bile cene za to blago omejene, Ko pa je izšla zadevna uredba, jih je skušal prodati nekemu zemunskemu trgovcu po mnogo višji ceni, ne da bi jih poprej prijavil uradu za nadzorstvo nad cenami. Toda o njegovem verižmoštvu se je razvedelo «n oblast je posegla vmes. Najprej je okrajno glavarstvo zaplenilo vsa drva, nato pa je urad za nadzorstvo nad cenami prijavil Jožica sodišču. Tani so izrekli sledečo kazen: drva se zaplenijo, Jokič pa bo sedel mesec dni v zaporu in bo plačal 6Q,00() din denarne kazni Kar po 80% sta hotela zaslužiti pri bombažu dva trgovca iz Petrinje, Katič in 2«tič, Bila sta ugledna in veljala za žejo poštena trgovca. Z blagom sta oskrbovala veliko malih trgovcev v Bosni. Pred kratkim pa sta svojim odjemalcem odtegnila bombaž, čeprav sta ga se naprej sama prodajala v svoji trgovini na drobna Na prijavo prizadetih trgovcev je bila izvedena preiskava, ki je našla veliko bombaža skritega- Trgovca sta to blago kupila že pred letom dpi in ga sedaj prodajala po 80% dražje kakor pa sta ga kupila. Oba sta bila aretirana in izročena sodišču. Konferenca ladjarskih družb na Donavi bo prihodnje dni v Mtinchenu. Pogovarjali se bodo za sporazum med vsemi ladjarskimi družbami na Donavi za sporazumno izvedbo vseh prevozov, posebno pa prevozov olj, rudnin, žitaric in raznih drugih pošiljk. Jugoslovanska delegacija, ki jo vod i ravnatelj rečne plovbe, je že odpotovala skozi Jesenice v Nemčijo. ... Državna hipotekarna banka naše države je imela v lanski poslovni dobi vejik dobiček, namreč celih 160 milijonov dinarjev, Predlanskim je znašala bilančna vsota banke nekaj nad 14 milijard dinarjev, letos pa nekaj čez 29 milijard. Pa tudi bančni obratni kapital se je skoraj podvojil. Predlanskim je bilo tega kapitela 8.4 milijarde, lani pa 15,5 milijarde dinarjev. Tako ie banka imela lani 160 milijonov dinarjev čistega dobička, predlanskim pa ga je imela 60 milijonov. Od čistega dobička bo dobila država 120 milijonov, 31 milijonov bo šlo v bančni rezervni sklad, ostalo pa bodo razdelili med uslužbence kot posebno nagrado in del dali tudi v sklad za podpiranje zadružništva. 400 vagonov tobaka je dala Hercegovina jeseni .upravi državnega monopola. Hercegovski sadilci, ki so od vseh v državi najboljše organizirani, imajo edino željo, da bi se odkupna cena ponovno povečala, da bi irpeli sadilci vsaj kakšno korist spričo velike podražitve vseh življenjskih potrebščin. Le s povečanimi cenami bo mogoče zavreti tehotapstvo, ki se j« v Hercegovini ugnezdilo še tedaj, ko so bile odkupne cene obupno nizke in so pridelovalci mnogo več zaslužili, če go tobak skrivaj prodajali v drugih krajih. Dober plen zlata je zaplenila skopljanska policija, kateri je prišlo na uho, da *e pri nekaterih judovskih trgovcih zbira na debelo zlato in tuje valute, kar naj bi potem vse skupaj odromalo v tujino. Ko je policija za to izvedela, je dala narediti preiskavo pri nekem judu. Toda tudi ta je zaislutil nevarnost in zavoj z zlatom malo prej odpremi! svojemu prijatelju v shrambo. Toda tudi tega so zalotili in povedal je, da je dal zavoj naprej, Končno so zlati zaklad našli zakopan pri tretjem judu. Policija je zaklad zaplenila in ga izročila državni blagajni, jude pa zaprla in obtožila. Za plen, pravijo, da je vreden nekaj milijonov di* Uarjev, , Silno zanimivo pravdo je sprožil pred belgraj-sodiščem znarf vojvodinski poliv dr« UiKte poškovič. Svoj čas je javno napadel dva nečaka bivšega ministra za kmetijstvo Stankoviča Ml blv-SefM bajia donavske banovine Rajiča, češ da so po svoje manipulirali $ 5 milijonsko vsoto Iz sklada /a podpiranje kmetovalcev, ki jim je toča uničila pridelek. Boškovič je imenoma navedel dr. Gjura jn inž. Stamitnira Stankoviča, ki sta imela kot biv-sa narodna poslanca svoje prste vmes pri tem denarju. Obtožil ju je, da sta dobila iz sklada denar, ki ga pa ljudem ni«ta razdelila, Čeprav sta se za to obvezala. Stankoviči in Rajič se niso proti teni očitkom znali drugače braniti, kakor da so naslovili na Baškoviča javno vprašainje, kako je z njegovimi posestvi. Smisel tega vprašanja je bil, da bi javnost mislila, da jin je BoSkovič prigoljufal. Toda dr. Boškovič ie za to obrekovanje tožal oba Stankoviča sodišču, Prvi dan razprave je bil zelo živahen. Sankoviča sta vztrajala pri tem, da si je BoSkovič protipostavno pridobil ix>sestva, Boškovič pa je ponovil očitek, da sla Stankoviča goljufala in pri-starvil, da lahko vsak trenutek ta očitek z neovrgljivimi dokazi pojasni. Povedal je tudi, da Je zbrane podatke o goljufijah predložil »udi vsem zainteresiranim oblastem. Ta zelo zanimiva razprava se bo nadaljevala prihodnji teden. Za smrtno obsodbo jc prosil sodnike kmet Vitomir Stanisavljevič, ki je bil,lam ubil svojega očeta in mačeho. Sprli so se bili zaradi delež« na po-ffstvu brata, m je lani u*mrl* $tirje dor vsak svoj delež in se razunieli z očetom. Ko P3 }e etjen oa bratov umrl, se je začd spor zaradi delitve njegovega posestva- Bratje so w$teva|I svoj oče pa ni hotel o tem mč slišati. Nekega <-me pa je gel Vitomir na to sporno zemljo m 1° Jsfel obdelovati. Prišel je oče iti ga odganjal, tna-fclia pa je vpila nad njim. Med ostrim prerekanjem j® Vitomir potegnil nož in oba zaklal. I red sodniki je skesano prizna} svoje dejanje in prosil sodnike, da ga obsodijo na smrt. Želja se mu m izpolnila, pač pa je dobil dvajset let ječe. _ Straliovit zločin v srbski vasi Rakmcu pri »elikcm Orašju se zdi, da bodo oblasti kmalu pojasnile. Ubita je bila bogata starka s svojo mlado vnukinjo. Sum je takoj padel na tri njene nekake, ki so vsi hlepeli po njeni zemlji in komaj čakali na njeno smrt. Enega od njih so orožniki prijeli in ga začeli zasliševati, Mož je tajil in tajil, vendar pa nespretno in nelogično odgovarjal. Končno je prebledel im padel v nezavest. Zato se 1« sum okrog njega še bolj zgostil, z njim vred pa so prijeli že dva bratranca in nekega vaškega pokvarjenca, za katerega mislijo, da so ga nečaki najeli z» umor. Skrb za slovensko mladino na Koroškem »Koroški Slovenec« prinaša razmišljanja q položaju in vlogi slovenske mladine na Koroškem in med drugim pravi: »Oči premnogih izmed nas so uprt® V bpdogOosl, ko bo spet mir v deželi, ko bo narod mogel posvetit} vse svoje mladostne sile svojemu kulturnemu in gospodarskemu procvitu, A vse te lepe nade so resnične le tedaj, če jih trajno povezujemo z mislijo pa mladi, rastoči rod, ki bo slovenski koroški narod jutrišnjega dne. Nič nam ne more hasniti še tako prijetna prihodnost, če ie bo deležen samo stari rod in če ne bo svojih nad in idealov mogel kropiti mladini, ki bo za svojimi očeti in materami n-ositelj slovenskega duha in slovenske misli. Kdor izgovori besedo »bodočnost«, je hkrati izgovoril besedo mladina, Res je pogled na trenutno usodo slovenske koroške mladine v6e prej ko razveseljiv. Naša mladina je v (neposredni nevarnosti, da jo prilike opravijo za dragoceni zaklad narodne kulture. Preti ji vsega pomilovanja vredna vloga kulturnih brezdomcev, Vendar ne bo nad tem vsekakor žalostnim dejstvom nihče klonil glave in izgubljal poguma, dokler živi v njem zavest, da je na usodi svoje mladine sam brez sleherne krivde- Zato si moramo glede bodočnosti naše mladine in našega naroda staviti edino vprašanje: ali vršimo svojo dolžnost? Ni tako važno, ali je narod mojster svoje usode, brezpogojno in nujno pa je, da narod hoče dejavno množiti svoj procvit in blaginjo, Le tisti narod dela resnično za svoj kulturni napredek in gospodarski razmah, ki posveča največji kos svoje ljubezni rastoči svoji mladini, Pred mesecem so se zbrale na tečaju Slovenske prosvetne zveze v Celovcu zastopnice našega žen-stva in med njimi številne mlade matere, Našo družino so 64 izbrale za sno svojih razjnotj-ivanj in v družini zrle predvsem slovenskega otroka. Govornice so nanizale nebroj zlatih misli in med pobudami je bila tudi ta, naj sleherni naš otrok izve prej ko slej, da je Slovenec- Mati, ti mu položi v usta besedo: Slovenec sem! Slovenska mati me je rodila! Ljudje Slovenci so okoli mene: Slovenski je svet, v katerem živim. Slovenska je prošnja, ki jo molim Vsemogočnemu. Slovenska je pesem, ki tako prijetno udarja na moje uhol Slovenska je govorica, ki se je poslužujem! Slovenski narod je, kateremu hočem posvetiti svoje sile in moči! In ob teh navidezno tako nebistvenih spoznanjih se bo zgodil čudež, da bo vse okoli otroka in v otroku dobilo svoj dvojni pomen in poglobljeno vrednoto. Srečen otrok, ki se more narodno vzbuditi v okrilju svoje družine, ker si bo v družinskem doživetju svoje narodnost« otel najlepši kos narodnega žitja in bitja. V slovenski vzgoii naše mladine je naše prvo in glavno delo za bodočnost. Tod moramo storiti svojo dolžnost v polni meri, potem nam bo pogled v prihodnost upravičeno veder in upa poln!« Mariborski dogodki čez nedeljo Maribor, 19. januarja. Nedelja občnih zborov. Danes popoldne se je vršil v Rozmanovi gostilni v Vrazovi ulici na Pobrežju občni zbor pobreških gasilcev Občni zbor je vodil predsednik Josip Klemenčič st, Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji, je bilo razvidno, da je pobreška četa ena najagilnejšiji v mariborski okolici, Gasilci so si izvolili za prihodnjo funkcijsko dobo po večini sedanje vodstvo- V restavraciji Slon na Aleksandrovi costi je zborovalo danes društvo trafikantov iz Maribora in okolice. Občni zbor je vodil predsednik g, Franjo Geč, Udeležba je bila Jako številna- Zborovalci so napravili sledeče- sklepe: protestirajo proti prodaji ekspertnih cigaret, zahtevajo zvišanje procenta Od (5 na 9%, da se s tem izboljšajo razmere trafikantov, in Izvrševanje dobav v redu. Društvo šteje 80 elanov, — V Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev so zborovali upokojeni častniki. Zadnja pot Aleksandra Klešjča. Včeraj popoldne Ob 3 je spremila ogromna množica pogrebcev mariborskega k« varna rja g. Aleksandra Klešiča na njegovi zadnji poti. Pokojnik Je bil postavljen na oder v kapelici mestnega pokopališča ter je obdajalo krsto nešteto vencev. Pogreb je vodil stolni župnik msgr. Umek z asistenco stolnega vikarja Pribožiča jn kaplana Kordeža. Zalostinke je igrala godba »Drava«, pevci »Jadrana« pa so zapeli pri odru in pri odprtem grobu. Poleg svojcev je stopal za krsto v sprevodu mestni župan dr. Juvan, predsednik Zveze gostilničarskih združenj v Ljubljani Ciril Majcen, predsednik Tujskoprometne zveze inž. Šlajmer, ravnatelj Putnjka Loos, predsednika MT dr. Llpold in blagajnik MT Gilly, člani Rotary kluba s predsednikom mag. ph. Vidmarjem na čelu, hrvatsko kulturno društvo Napredak s podpredsednikom Krpanom, obrtni referent dr. Senekovič, predsednik Združenja gostilničarjev v Ljubljani Dolničar, ogromno število mariborskih gostilničarjev s podpredsednikom Majcnom, tajnikom Jenkom ter ostalimi člani z vodstvom svojega združenja, okolški gostilničarji, predsednik trgovskega grom tja Osetter, zastopniki mnogošte-vilnih drugih gospodarskih in tujskoprometnih organizacij iz mesta in okolice. Pokojnika so pokopali na frančiškanskem pokopališču. Pri grobu se je poslovil podpredsednik Majcen v imenu mariborskih gostilničarjev, nato v imenu Zveze Ciril Majcen in končno gojenec gostilničarske šole v Mariboru Podhostnik. Pokojniku bo ohranjen v Mariboru trajen spomin. . . u obup« ie ustrelil. V Kostanjevici pr» »I, Bistrici se ja ustrelil 27 letni Anton Marinšek. Pp-kojnik je bil sin edinec premožnega posestnika, pa se je g starši sprl, ker se je oženil z revnim dekletom in je zato odšel od doma, Živel je pri starših svoje žene z dvema malima otrokoma, faradi pomanjkanja, v katerem je družina živela, pa 80 nastali prepiri med zakoncema, ki so Marinšku tako zagrenili življenje, da je vzel lovsko puško, odšel kakih 200 metrov od hiše ter se ustrelil v sence. Obležal je pri priči mrtev. Tatinska služkinja. Pri posestnici Jesenik Mariji v Studencih je služila nekaj časa 20 letna Ma- RADIO Program radio Ljubljana Ponedeljek, 20. Januarja: 7 Jutranji pozdrav 7,05 Napovedi, poročila — 12 Odmevi iz Poljske (plošč«) — 12.30 Poročila, objave —- 18 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 17.30 Rad. orkester ■— 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj) -r 18.80 Plo-lge _ 18.40 Geografski zemljevid Slovenije: Živalstvo (univ prof. g. dr. J. Hadži) 19 Napovedi, poročila — 19-25 Nac. ura — 19.28 10 minut zabave — 20 Koncert: sodelujejo: gdč. St. Koren-čanova (sopran), g. A, Sladoljev (tenor), g. St. Prek (kitara) in Rad. oik. — 21.30 Polke in valčki (plošče) — 22 Napovedi, poročila. Kon«e oh 22.20. Torek. 21. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7,05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7,45 — 12 NoKaJ lažje komorne glasbe (plošče) — 12.30 PoroČilai objave 13 Napovedi — '802 Opoldanski koncert Rad, ork — U Poročila, napovedi — 14,15 Šolska ura: Kramljanje z inlauino (g. M. Zor) —-17.30 Akademski pevski kvintet: koncert skladb in h*i-njoptzao|j dr. Fr. Kimovca — 18,15 I« s10-vansklh oper (plošče) — 18.40 Kaj moramo vedeti o jonih (g prof, M Adlešip) — 19 Napovedi, poročila — 19,25 Nac. ura — 19,50 Gospodinjska posvetovalnica (gB Helena Kelhar) — 20 Koncerl Rad. ork 21,15 Samospevi g. Mirka Jelačina, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila. — Konoo ob 22.15. Drugi programi Ponedeljek, 30. januarja; Belgrad: 21.10 Simf. konc. Zagrebi 21 Suppejeva opereta »Lepa Ga-latcja« — Bratislava; 19 40 Lahka gl. -- Pragai 30.30 Čajkovskega skladbe Sofija; 20 Simf. kopoert BcromUuSteti 19.10 Harmonikarji ,—, Budimpešta: 20 Simf. konc, — Bukarešta: 21.20 Plesna glasba — Stockholm) 19.30 Vojaška godba —- Ital. postajei 20.15 Ork k >nc. — Sottensi 20 Vok. koncert. Belgrajska kratkovalovna postajaš YUA, YUB (49.18 m); 19 40 Poročila v slovenščini «— YUF (19.69m): 0 30 Poročila v slovenščini ca Južno Ama' riko — VUG (l969oi); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. rija Škrbipek. Te dni pa je Jesenikova opazila, da so ji zmanjkale razne vrednostne stvari, tako zlata zapestna ura, perilo itd v skupni vrednosti več tisoč din- Osumila je svojo služkinjo, pri kateri so orožniki ob priliki preiskave res našli vse manjkajoče predmete. Praznik Bogo ja vi jen ja so praznovali danes pravoslavni verniki, Obredi so se vršili na Trgu Svobode, kjer so se zbrali poleg pravoslavnih vernikov tudi predstavniki oblastev ter prisostvovali obredu blagoslovitve vode. Vesela nesreča Ljubljana, 20. januarja. Nj res, da bi »e vsaka nesreča končala z žalostnim koncern, so tudi take, ki se končajo — srečno, včasih celo komično. Sneg nas je zasul dodobra. Mestni delavci so pa nametali ta sneg v velikanske kopice, posebno na križišč« Emonske ceste, Rimske ceste ter Vegove ulice so na-gromadeni orjaški kupi, ki merijo preko dva metra v višino. Včeraj zvečer je privozil podjeten motociklist po Emonski cesti. Vozilo je vodil ne-sigurno mimo Jelačinove trgovine s precejšnjo brzino proti Vegovi ulicj, Mprcja, ker je zgubil med kupi orientacijo, morda ga je zaneslo na spolzkem snegu ter je oblast nad vozilom za hip zgubil, res je le to, da je z veliko naglico zavozil v orjaški kup snega. Sunek je bil tako močan, da sta se motor in vozač čisto skrila sredi kupa. —• Ker je ostal močan žaromet ves čas prižgan, je le še medla svetloba sijala na drugi strani iz snega! In ta svetloba je rešila vozača morda celo smrti! Ljudje namreč karambola niso videli, le čudno svetlikanje v snegu je kazalo, da je nekaj sredi kupa. Zato so odkopali »snežno goro« ter potegnili motor in onesveščenega vozača iz snega. Mož se je kmalu zavedel ter raje pež nadaljeval pot domov! Dogodek je vzbudil mnogo »meha. Ljubljana lloledar Danes, ponedeljek 20. januarja: Fab. in B- Torek, 21. januarja: Neža, d. m. Obvestila Notno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c, 10; mr. Bohinec, Cesta 29, oktobra 81. Produkcija Glasbene akademjie v korist Zimske pomoči ki bi morala biti v ponedeljek dne 20. t. m. iz tehničnih razlogov odpade. Vsota za zimsko pomoč darovanih zneskov je narasla na 820.163 din, ki se bo pa gotovo še prav znatno povečala z dohodki raznih prireditev, z uspehom nabiralnega dne iij z darili večjih in manjših dobrotnikov mestnih revežev. Vsi hišni posestniki ne upoštevajo strogih predpisov, ker snega, ki pada raz streh, ne spravljajo in ne odvažajo izpred hiš. Zato jih nujno opozarjamo na to dolžnost, da se izognejo kazenskim postopkom, saj prav v nobenem primeru mestno cestno nadzorstvo ne bo podpiralo malomarnosti takih hišnih posestnikov, da bi morda samo spravilo sneg. Posebno jih pa opozarjamo tudi na to, da je strogo prepovedano sneg izpred hiš in s hodnikov metati ter odrivati na vozišče. Upokojence,vdove in aktivne železničarje, ki so člani Nabavlialne zadruge uslužbencev drž- žel. opozarjamo, da smo razposlali vsem službenim edinicam »Prijave« za primer oddaje živil na nakaznice. —■ Pozivamo vse naše člane, da dvignejo nemudoma te »prijave« pri pristojnih službenih edinicah (postajah, sekcijah, nadzornikih proge, kurilnicah), jih točno izpolnijo v tekstu io rubrikah i-—5 wi jih takoj vrnejo službeni edinici, ki bo te prijave do 25- t. m dostavila zadrugi. Ne pozabite napisati tudi člansko številko. — Nabavjjalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Strelska družina v Novem mestu vabi svoje članstvo na svoj redni letni občni zbor v torek 4. februarja ob 20 v prostorih mestne posvetovalnice, z običajnim dnevnim tedom. Udeležba obvezna! Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 zvečer. Torek, 21. januarja: »Othelo«. Red A- Sreda, 22, januarja: »Revizor«, Red B. Zanimiv kulturni dogodek bo gostovanje mariborskega gledališča v Ljubljani v Drami. Vršilo su bo 23. t, m. Igrali bodo Gorkega dramo *Na dou<. Delo je zrežiral Jože Kovič, OPERA Začetek ob 20 zvečer. Torek, 21. januarja: »Friderika«, Red Torek, Gostovanje J, Gostiča, Sreda, 22- januarja: »Vesele žene windsorske«. Red Sreda, V soboto bo krstna predstava Bravničarjeve opere »Hlapec Jernej« z Lupšo v naslovni vlogi. Delo predstavlja novo obliko opere, v kateri ima glavno vjogo zbor. Libreto v priredbi Delaka je posnet po Cankarjevi istoimenski noveli V glavnih partijah bodo sodelovali še: Franci, Marčec, Zupan, M, Sancin, Anžlovar. Opera je bila nagrajena s prvo banovinsko nagrado Muzikalno vodstvo dela ima v rokah N- Štritof. Režiser je C, Debevec- — Kr«tn» predstava bo za red Premierski. V belem hribu in dolu - s smučmi vsepovsod za prvenstva Smučarske tekme Zveze fantovskih odsekov Prvak ZFO v alpski kombinaciji ie Žvan Alojz, drugi Praček Ciril, tretji pa Bertoncelj— vsi iz Jesenic. Prvakinja v smuku pri članicah Praček Lojzka (Jesenice). — Prvakinja v teku Janežič Pina (Kamnik) Škofja Loka, 19. januarja. Včeraj in danes sta priredili naši največji mladinski organizaciji ZFO in ZDK svoje letošnje prvenstvene tekme v smučanju. Vsako leto opažamo pri teh tekmah lep napredek tako v kvalitativnem kakor v kvantitativnem pogledu. Letošnje tekme tako fantovske kakor dekliške so pa v vsakem pogledu nadkrilile vse zimskošportne prireditve omenjenih naših mladinskih organizacij. Letošnje leto izvedeta naši mladinski organizaciji vse svoje prireditve v proslavo veselega dogodka, ko zasede kralj Peter II. kraljevski prestol. In v okvir teh nastopov spadajo tudi letošnje smučarske tekme. Lepo je bilo pogledati mlade fante in mlada dekleta, s kakim ponosom in zaupanjem v svoje telesne sposobnosti so šli v borbe. Včeraj so bile tekme v smuku. Lahko rečemo, da so pri smuku nastopili naši najboljši tekmovalci, ki so že neštetokrat zastopali našo državo v inozemstvu. Po hudi borbi je zmagal v I. razredu Jeseničan Alojz Zvan. Organizacija izvedbe je bila odlična v vsakem pogledu. Veliko je pomagalo pri naših letošnjih tekmah „ . . vojaštvo planinskega polka i* Škofjo Loke, ki je urejalo proge, napeljalo telefon itd., sploh je vojaštvo toliko napravilo, da je imelo vodstvo zelo olajšano stališče. Zato se vojaškim oblastem, zlasti pa poveljstvu planinskega polka v Škofji Loki, najiskrenejše zahvaljujemo za res izdatno pomoč. Smuk II. razreda ie bil na Martancovi planini. Ta proga je bila dolga približno 800 m z višinsko razliko 150 m. 56 tekmovalcev se je udeležilo tekem II. razreda. Razveseljivi so uspehi teh tekmovalcev, s katerimi se bo spo-spopolnil kader naših najboljših. Cela šuma je med temi mladimi borci takih, ki že danes spadajo v prvi razred. Naj omenim zlasti Žabkarja, Stareta, Arneža itd. Seveda so vsi ti borci z Jesenic ali sicer z Gorenjske. Rezultati v smuku II. razreda so takile: 1. Žabkar Jože 0.53.2 (Kor. Bela), 2. Stare Marjan 0.54 (Jesenice). 3. Arnež Peter 0.58.1 (Jesenice), 4. Potočnik Stojan 1.01.5 (Kropa), 5. Kleindinst Rud. 1.02.2 (Brezje), 6. Remec Jakob 1.02.2 (Klas. gimn.), 7. Kavčič Filip 1.3 (Kropa), 8. Volčin Lado 1.03.4 (Jesenice), 9. Jesenko Stanko 104 (Sk. Loka), 10. Bizjak Jože 104.1 (Hrušica). Tek Slanov »koti vratca Popoldne se je vršil slalom članov prvega in drugega razreda. Tekmovalci sami so bili radovedni na izid, saj se je vršila ostra borba med Zva-nom, Pračkom in Bertoncljem, ki so se v« odlično umestili pri smuku. Pa ne samo med tekmovalci, temveč Se bolj med gledalci je vladalo veliko za- HHHItije. * . l6Ui Najprej so vozili tekmovalci prvega razreda po vrstnem redu, kakor so se umestili pri smuku. Vozili »o odlično kljub temu, da je južno vreme progo zmehčalo. Proga je postajala vse mehkejša, itako da so drugorazredniki, katerih |e bilo pripuščenih 20, vozili že na močno razrvani progi, na nekaterih pobočjih pa je zaradi neprestanih in ostrih kristi- janij pogledala trava. ,, Rezultat slaloma in skupne alpske kombinacije je naslednji: Slalom J. razreda: 1) Žvan Alojz, Jesenice: 1.28.6; 2) Praček Ciril, Jesenice: 1,31.1; 3) Žnidar Emil, Jesenice: 1,39.4; 4) Ravnikar Rado, Jesenice: 1,42.1; o) Finžgar Rudi, Kropa: 1,44.6; 6) Špec Ivan, Jesenice: 1,46 8, 7) Miceli Leon. Jesenice: 1,47.8; 8) Hfner Ivan, Skofia Loka: 1,54; 9) kordes Ivan, Kropa: 1,54.6; 10) Bertoncelj Jože. Jesenice: 1,56.7; 11) Torkar Rado. Jesenice: 1,59.7. Slalom II. razreda. 1. Stare Marjan 1.59 (Jesenice), 2. Žabkar Jože 2.04.5 (Kor. Bela), 3. Kajžar Franc 2.22.7 (Rateče), 4. Arnež Peter 2.26.5 (Jesenice), 5. Kavčič Filio 2.28.9 (Kropa), 6. Kleindienst Rudi 2 29 2 (Brezje), 7. Bizjak Jože 2.30.8 (Huciira), 8. Janša Jože 2.33.2 (Radovljica), ».Hafner Oto 2.34 (Jesenice), 10. Potočnik Stojan 2.35.2 (Kropa). Po končanem tekmovanju so se zbrali tekmo- valci in tekmovalke v Društvenem domu k razglasitvi rezultatov. Posamezne ekipe in zmagovalci so prejeli lična darila. Rezultati v alpski kombinaciji 1. razreda: 1) Zvan Alojzij, Jesenice: 233.65; 2) Praček Ciril, Jesenice: 241.5; 3) Bertoncelj Jože, Jesenice: 271.8; 4) Finžgar Rudi, Kropa: 272.3; 5) Ravnikar Rado, Jesenice: 274.8; 6) Spec Ivan, Jesenice- 289.7; 7) Žnidar Emil, Jesenice: 300.6; 8) Hafner Ivan, Škofja Loka: 306.8; 9) Kordeš Ivan, Kropa: 308.8; 10) Torkar Rado, Jesenice: 313.2. — Smu kin tek deklet Dekleta so se letošnjih smuških tekem udeležile v izredno velikem številu, doslej imajo v tem pogledu z današnjim nastopom rekord. Ravno na nasprotnem hribu za Gradom so imele svoja torišča tako za smuk kakor za tek. Pri smuku so se odli- kovale predvsem Jeseničanke in tekmovalke iz ostale Gorenjske. Rezultati so bili: Smuk L razreda: 1. Praček Lojzka, Jesenice, 38,1 sek. 2. Praček Anica, Jesenice, 41 sek. 3. Janežič Tinca, Kamnik, 1:10,3 min. Smuk JL razr.: 1. Klinar Ivica, Jesenice, 41 sek. 2. Potočnik Stana, Kropa, 45,4 sek. 3. Bevk Minka, Škofja Loka, 54 sek. Tek L razr. na 3 km: 1. Janežič Tinca, Kamnik, 12:17 min. 2. Rasperger Mila, Ljubljana-mesto, 12:27 min. 3. ŽŽnidar Francka, Boh. Bistrica, 12:45 min. Tek IL razr. na 3 km; 1. Gantar Vida, Poljane, 12:21 min. 2, Bevk Minka, §k Loka, 12:56 min. 3. Rozman Danica, Boh. Bistrica, 13:05 min. Mladinske tekme: Smuk: 1. Ivankica, Sv. Peter, 1:21 min. Tek na 2.5 km: 1. Mencinger Cilka, Boh. Bistrica, 9:30 min. 2. Ivankica, Sv. Peter, 9:47 min. Tekme ZFO na Pohorju Maribor, 19. januarja. Danes popoldne je bil drugi del podzveznih smuških tekem mariborske ZFO. Davi ob osmih je v cerkvi sv. Lovrenca na Pohorju najprej bral g. dr. Jeraj sv. mašo. Dopoldne ob desetih je bil nato patrolni tek na 12 km dolgi progi. Proga ie šla okoli trga Sv. ovrenca. Višinska razlika 100 do 150 m. Start in cilj pri gostilni »Jelen«. Nastopile so štiri patrulje. Prvo mesto si jt priborila patrulja s Sv. Lovrenca na Pohorju v postavi: Pajtler, Ko-mec, Praprotnik s časom 1.04:54; drugo mesto pa Fantovski odsek Maribor II v postavi: Grmovšek, Sojič in Stojinšek s časom 1.15:1. V tem teku so si priborili prehodni pokal mariborskega župana dr. Juvana drugič Šentlovrenčani. Mnogo zanimanja je bito za slalom tekme. Prijavilo se je na Startu 16 tekmovalcev. Tekmovalci so morali progo prevoziti dvakrat 1. Šverk, FO Ribnica na Pohorju, 1.13; 2. Kunc, FO Maribor II, 1.18; 3. Perun, Ribnica na Pohorju, 1.18:5; 4. Pajtler, Sv. Lovrenc, 1.36:8; 5. Ailetz, FO Maribor III, 1.36:3; najboljši čas dneva je dosegel izven konkurence član SK Maratona Keršbaumer v času 1.11:6. Prvak alpske kombinaci je mariborske pod zveze je Kunc Ivan, FO Maribor V, s časom 9.48:1; 2. Dolinšek, Sv. Lovrenc, 11.28:2. Popoldne ob 1 so bile tekme mladenk Dekliškega krožka od Sv. Lovrenca na Pohorju. Priglasilo se jih je 12 in so tekmovale na 2 in pol kilometra dolgi progi. Izidi: 1. SHcer Sonja 11.14; 2. Komec Albina 12.15; 3. šlavs Marija 12.28; 4. Veronik Pepca 12.40; 5. Vanek Micka 13.51; 6. Skačej Albina 13.55. Zvečer je tehnični voditelj podzveze FO, Černetič, razglasil izid tekmovanja, se zahvalil vsem, lei so sodelovati v zadnjih dveh nedeljskih tekmah za smučarsko prvenstvo ZFO Podzveze, nakar ie spregovoril zastopnik župana dr. Juvana, inž. Lah, ki je v lepih besedah pozdravil vse tekmovalce in zmagovalce ter omenil, da se mariborski župan dr. Juvan zelo zanima za smučarski šport, nakar je izročil zmagovalcem od Sv. Lovrenca_ pokal, ki so si ga drugič priborili. Če zmagajo še prihodnje leto, preide pokal v njihovo trajno last Končno ie organizator in športni delavec, solski upravitelj Petnim Jože, izrazil željo, da bi smučarji še večkrat obiskali v velikem številu krasna beli raj pri Sv. Lovrencu na Pohorju. 6. Mugerle Stanko (Ljubljana) 195.1 točk (22, 23 m); Nastopilo je 10 seniorskih tekmovalcev. Juniorji: 1. Brun Berti (Bratstvo) 211 točk (22.50, 22.50 m); 2. Božič Branko (Ljubljana) 205.6 točk (19.50, 22 m); 3. Bukovnik Leon (Bratstvo) 199.6 točk (20.5, 21.50 m); 4. Zalokar Ivan (Ljubljana) 199.2 točki (20, 21.50 m); 5. Nedog Janez (Ljubljana) 186.2 točki (18.50, 19.50 m); 6. Razinger Alojz (Bratstvo) 184.4 točke, 19, 21 m). Nastopilo je 12 tekmovalcev. Mladina: 1. Rogelj Albin (Ljubljana) 201.5 točk (15.50, 15.50 m): 2. Mandeljc Franc (Ljubljana) 200.2 točki (14, 15.50 m); 3. Vidmar Marjan (Ljubljana) 193.7 točk 14.5, 15 m). Odlična skakalna prireditev v Mostecu Ljubljanska smučarska podzveza je danes priredila na šišenskem hribu na Mostecu sijajno uspele skakalne tekme. Skakalnica je sicer majhna in ne dopušča skokov nad 30 m, je pa zato nadvse prijetna za skakače. Skupaj je nastopilo 35 skakačev: seniorjev, juniorjev in mladine. Na startu so bili danes v glavnem vsi najboljši slovenski in seveda tudi jugoslovanski skakači. Glavna borba za najboljšega je bila danes tako kakor že nekaj časa nazaj med Francem Pfibo-Skom in Karlom Klančnikom. Danes je bil Klančnik boljše razpoložen in je skakal stilno lepše, toda samo 4 desetinke točke za njim je ostal I ri-bošek. Prejšnjo nedeljo na Jesenicah je bil pa Pribošek boljši. Kdo bo boljži pri prihodnjih skakalnih tekmah? Tudi ostali skakači so pokazali lepo znanje, zlasti je hvalevredno, da je nastopilo toliko juniorjev in pa mladine. Dokler bodo najmlajši kazali veselje za skakanje, toliko časa smo lahko brez skrbi za dober in številen kader tekmovalcev. Pripomniti je le, da morajo klubi polagati čim večjo pažnjo na pravilno športno vzgojo najmlajših tekmovalcev. Današnje skakalne prireditve smo veseli, ker je lepo uspela; prepričani smo tudi, da je bilo zadovoljnih onih 1000 gledalcev, ki so zasledovali potek tekem, dasi niso videli lOOmeterskih skokov. > Tehnično vodstvo prireditve je imel Lado Vučnik. Skakalnica ie bila prav dobro pripravljena in tudi organizacija je bila dobra. Skakači so se vrstili na skakalnici drug za drugim^ tako da je bila vsa prireditev končana v dobri uri. Padcev je bilo presenetljivo malo V konkurenci je skočil najdalj Pribošek Franc (2o.o) m« izven konkurence pa je obstal v lepem skoku Klančnik pri 27 m. Skakače so ocenjevali gg. Kopriva, Sra- melj in Bernik. Tehnični izidi današnjih tekem so. Sijajne smučarske tekme v Sodražici Sodražical 19. jan. Smučarski klub Ljubljana je organiziral danes v Sodražici smučarske tekme. To niso bile smučarske tekme, kjer nastopajo povsod znani kanoni, ampak smučarske tekme doslej še brezimnm tekmovalcev, ki jih ne pozna nihče, ki pa prav tako radi smučajo in prav tako radi tekmujejo, kakor ostali tekmovalci, katerih imena so danes že znamenita Pionirsko delo SmK Ljubljane v tem smislu, da je šla organizirat v Sodražico smučarsko tekmovanje, je nad vse hvalevredno delo. To je pravo delo za razvoj in boljšo bodočnost našega smučarskega tekmovalnega športa. Število tekmovalcev naravnost preseneča in ravno to dokazuje, koliko so zamudili organizatorji smučarskega športa s teni, da so doslej povsod zanemarjali Dolenjsko in dajali prednost vedno samo Gorenjski. Je sicer res, da Dolenjska nima tako zanesljivega snega, kakor ga ima Gorenjska, vendar pa bi se dalo ob takih zimah, kakor je letoS-uja in kakor je bila lanska, zelo mnogo napraviti. Tekme so bile v Sodražici in se jih je udeležilo v vsem 87 tekmovalcev. Pripomniti je še, da 2a tekmovalcev iz Velikih Lašč, ki so bui na pon v Sodražico, ni moglo tekmovali, ker so prišli prepozno. Vendar pa število 87 tekmovalcev dovolj zgovorno kaže, Kakšno izredno zanimanje je bilo za te tekme. Prav »to zanimanje pa je pokazalo tudi občinstvo. Nekateri so prišli 15 km daleč, da so mogli tekmam prisostvovati. Prireditelj, sM Ljubljana, ie tekmovalce razdelil v tri starost« skupine, in »icer do 14, do 18 in preko 18 let. Prvi so tekli dva kilometra, drugi 4, tretji pa 6 krp. Vso organizacijo »ta izvedla Bogdan Zupan in France Bervar. Na startu in na cilju sta poslovali dve sodniški komisiji, ki sta ves obširni Sfjored Mladina: na 2 km: 1. Čampa Alojzij 15.53; 2. SUc Janez 16.38; 3. Petek Anton 16.40. Mladina: na 4 km: 1. Bojc Anton 31.48; 2. Ora-žem Ludvik 32; 3. Benčina Franc 33.01. Starejši: na 6 km: 1. Marolt Jože 46.17; 2. Košir Alojz 46.47 ; 3. Adamič Jože 46.43. Seniorji: 1. Klančnik Kare) (Ljubljana) 214 točk (24.5, 24.50 m); 2. Pribošek Franc (Bratstvo) 214.4 točke (25, 24 m); 3. Mežik Janko (Ilirija) 210.2 točke (24.50, 24.50 m); 4. Nedog Jože (Ljubljana) 196.4 točke (22, 22.50 m); 5. Zupan Ivan (Ilirija) 195.5 točk (21.50, 22.50 m); Smučarsko prvenstvo SK Korotana Ugodne vremenske prilike in sijajne snežne razmere so danes naravnost vabile smučarje v naravo, smučarske klube pa k prirejanju tekem. Smučarskih tekem je bilo danes na pretek po vsej širni slovenski domovini. Bilo jih je toliko, da jih skoro ni mogoče vse registrirati. Mladina pač hoče športa in tekem. Čemu bi jih torej ne imela ? Tako je tudi današnji dan izkoristil SK Korotan in v svojem kraljestvu na Golovcu in Rakovniku priredil svoje klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Dopoldne je bil smuk iz Golovca, popoldne pa slalom na travniku za zavodom. Dopoldanski smuk je prav lepo uspel, popoldne pa je začel najpreje nagajati sneg, ki se je kmalu izpremenil v dež. Za prihodnji teden pa je kaj slabo znamenje za smučarijo. Dopoldanske in popoldanske tekme je opazovalo precej gledalcev, ki so se čudili spretnosti nekaterih vozačev pa se tudi prisrčno smejali, kadar se je kdo zakadil v sneg in se hitel pobirati. Precej padcev je bilo zlasti v zadnjem delu proge, ki je bil precej strm. V celoti je tekmovalo 20 seniorjev in 18 naimlajših, starih do 14 let. V glavnem so nastopili samo člani prireditelja. Proga za smuk je bila dolga kakih 600 metrov, višinska razlika pa ie znašala kakih 80 melrov. Tekmovalci so progo prevozili dvakrat. Doseženi uspehi: Seniorji: Smuk: 1 Hribar Jože 2:23.1. 2. Jarc Drago 2:42 4, 3. Padovan Rudi 2:49.4, 4. Kumar Jože 2:51.4. (Vsi člani SK Korotana.) Izven konkurence: 1 Berlot Bogdan (SK Korotan) 2:05. 2. Magušar Janez 2:44, 3. Pli-verič Anton 3:07. Slalom: Kumar Jože 1:05.8, 2. Kahne Darine 1:13.4, 3. Novinc Franc 1:28.5 (vsi člani Korotana). Klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji si je priboril Kumar Jože. drugi je Kahne Darine, tretji pa Plevčak Zvone. Izven konkurence ie bil najboljši Berlot Bogdan (SK Korotan), nato Pliverič in Blaznik. Mladina : Mladina ie tekmovala samo v slaloniu in ie dosegla naslednje uspehe: i. 2uoančič Franc 0.36.4, 2. Kumar Janez 0.37.5, 3. Žerjav Ciril 0.40 (vsi člani Korotana). Državno prvenstvo v umetnem drsanju Zagreb, 19. jan. Na igri&u ASK je bilo včeraj in danes državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki so se ga udeležili tudi najboljši slovenski drsalci. Iz ne-znanih vzrokov pa ni bilo v kategoriji juniorjev in juniork niti enega slovenskega zastopnika, zanimivo je, da so v vseh ostalih kategorijah nastopali sami Slovenci, ki so pokazali mnogo vec, kakor na svojem zadnjem nastopu pred 14 dnevi, ter so s svojo sigurnostjo in z znanjem navdušili gledalce. V kategoriji juniork je nastopila tudi zastopnica Srbov Eva Grber (BTK). Popoldne je bila v hotelu Esplanade razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Za leto 1941 so se plasirali tekmovalci takole: Seniorji: 1. Thuraa Emanuel (Ilirija) 272.3; 2. Biber Jože (I) 250 ; 3. Betetto Janez (I) 246. Seniorke: 1. Pahne Silv« (I) 252.7 (edina tekmovalka). Juniorji: 1. Gros Zlatko (SAŠK) 109.2; 2. Škrtič Ante (Hašk) 101.3; 3. Herzog Ivav (Hašk) 94,7. Juniorke: 1. Gomboš Klara (SAŠK) 111.1; 2. Grber Eva (BTP) 105.1; 3. Betaj Mira (SAŠK) 96.5. Pari seniorji: 1. Palme-Biber (I) 11; 2. Ser-nec-dr. Švab (I) 10.2. Juniorji: 1. Bogataj-Betetto (I) 9.1 (edini par). Po končanem tekmovanju sta pokazala svoje znanje na ledu bivši svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Ka,'el SchSfer in Fritzi Gillard, ki sta z izvrstnim programom in veliko umetnostjo navdušila gledalce, ki jih je kljub mrazu hotelo še in še občudovati. Nastopili so še drugi drsalci in drsalke. Velik aplavz je žela Silva Palme (Ilirija) z valčkom v gorenjski narodni noši. Občinstvo je navdušila tudi gdč. Vlasta Sernefeva. Slovenskim smučarjem, ki pojdejo v Celje Spored prireditev in navodila la prvi vsenarodni zbor naših smučarjev Po vsej Sloveniji ee vrše priprave ca I- “let »Jovenskih smučarjev, ki po pripravah sodeč, kani biti največja manifestacija smučarstva, kar jih je doslej bilo v naši državi. Ni slučaj, da je Slovenska zimskošportna zveza izbrala za te velike prireditve | ravno Celje. Doslej so se podobne prireditve vršile I zvečine v gorenjskem kotu, ki je ves smučarski i in Dve smučarski prireditvi v Mariboru Mladina Maribor, 19. januarja. SK Železničar je priredil danes dopoldne v propagandne svrhe mladinski smuški tek na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Udeležba je bila Številna ter so tudi rezultati prav dobri. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri razrede: I. do 10 let, II do 12 let in III do 14 let starosti. Doseženi so bili sledeči rezultati: L skupina (1500 m): 1 Pliberšek M. r času 7 min. 22 sek.; 2. Muraus J. 7 min. 29 sek.; 3. Lešnik B. 7 min 37 sek. . , _ D. skupin« (2 km): 1. Zavrl V. v času 9 min. 26 sek.; 2. Novak F. 10 min. 2 sek.; 3. Novotny B. 10 dio. 2 sek. m. skupina (5 km); L. Lesjak F. v času 15 min. 46 »ek.; 2. Muraut A. 16 min« 16 sek.; 3. Kajšler St. 16 min. 25 sek* Obvezniki Obvezniki telesne vzgoje v Mariboru (to so sami obrtniški vajenci, ki obiskujejo tečaje obvezne telesne vzgoje naroda) so imeli danes pod vodstvom svojih telovadnih učiteljev prve izbirne smuške tekme. Vršil« «o se z« Tremi ribniki na 4 km dve sodniški komiM/i, ki sta ves obširm spored . šk« tekme. Vrš i« «o se z« Tremi ribniki na « »m opravili v dveh urah. Uspehi novih m doslej ne- dolgi progi. Vilinske razi,k e j« bi o okoli 150 m, poznanih tekmovalcev »o naslednji: 1 T«k«m se j« udeležilo 20 tekmovalcev, od teh p« «o 3 odstopili. Snežne razmere so bile jako ugodne. Uspehi prvih šestih najboljših so bili sledeči: Forneci ▼ £«su 27.23; Jakac 27.31, Lokar 27.50, Simonič 27.51, Curk 28.01, Hart 28.48 Tudi naslednjih še*t tekmovalcev je teklo še pod 29 minut. Gradjanski — BSK 4:2 (1:2) Pred približno 4000 gledalci, ki se niso ustrašili mraza In snega, je bila na igrišču Gradjan-skega povračilna prijateljska tekma ined BSK in Gradjanskim. Kljub temu, da je bil teren očiščen Rnega, ni bilo igrišče sposobno za regularno igro ter je igralcem močno drselo. Igra sama ni bila na posebni višini. Tekmovalci so se celo izkazali z nediscipliniranostjo in surovostjo. Tako je prišlo v 30. minuti prvega polčasa do medsebojnega obračunavanja med BelošcviČem In Gli-šovičem, ki sta se obnašala zelo nešportno. Sodnik pa je t neobjektivnim sojenjem razburil vročo kri igralcem in gledalcem. V prvem polčasu je bil BSK v premoči, v drugem polčasu pa je vodil Gradjanski in tudi zmagal. Gole so dali: v 3. minuti Lešnik, v 8. Nikolič, v 39, Zužič, v 53 in 77. W8lfl, v 89 pa Matekalo. Jugoslavija — Concordia 1:0 (0:0) vsako leto preplavljen s tekmovalnimi prireditvami. Toda vzgojna naloga SZZ ne sme biti usmerjena samo na teritorij, kjer je smuča rstvo že dobro organizirano in razvito, ampak je posebne važnosti, da • svojim neposrednim posegom v druge dele Slovenije izkoristi terenske prilike in s širnimi prireditvami pokaže na možnost večjega in hitrejšega razvoja smuškega športa tudi tam, kjer klubov le ni in kjer tudi terenske prilike še niso tako raziskane in izkoriščene, kot bi bilo treba^ Celje kot geografsko središče Slovenije, je najbolj primemo mesto, iz katerega naj se novi val smučarskega življenja razlije na vse strani ter zbudi iz mrtvila podeželje vse do naših severnih in jugovzhodnih meja. Slovenska zimskošportna zveza m mogla zadeti potrebe bolj v živo, kot jih je z odločitvijo, da se ta največja manifestacija smučarstva vrši v Celju, Da bo pa ta velika naloga, ki naj jo prireditev izpolni, dosegla želeni uspeh, je dolžnost vseh smučarjev, da prineso pokazat svoje znanje in disciplino ter svojo organizatorično silo vsej slovenski javnosti, posebno najmlajšemu rodu bodočih slovenskih smučarjev, da io bo ob lepoti in plemenitosti tekmovalnih borb zajelo navdušenje, ki druži in vzgaja, ki poživlja in ustvarja, da bo ta velika prireditev tudi najbolj častni mejnik slovenskega smučarekega Iporta ter vzpodbujajoči kažipot mladini, da bo kmalu vsa, prav vsa na belih poljanah krepila moč slovenskega naroda. Vsi smučarji in prijatelji mladine, pohitite v belo Celje, pripravite se, zakaj prireditev se or*™ že v petek, 24. t, m. Hokej na ledu Zagreb. 19 januarja. HAŠK : PR1M0RAC 4:1. Varaždin, 19 januarja. VSD : KSU 1:0. Z« tiskarn« . Liuhli.nl: Jot, Kramar!* - lidaja«el|: l.l Jo*. 8odj. - Urednik: Kirk. Jav.r.ik - Rokopis«, ne - »8 lo.en-.kl dnm« l*h.ja mk dela.nlk ob 11 - V Mfltdeliklk I« iniran)ik - M*««tn« oaro’nlna (« 14 dl« m taetemstv« 15 dl« - Sam« jMM«delJ*kl »81**«»kl dom« velja meseno B dinarjev, polletne 85 dinarjev, celoletno 50 J"«rJe». Ui7i.HI««. l«»iurj«va alte« l/IU — U p r » T11 Kopitarjeva «U «, Ljubljana - Tele!.« 4fr«l d« 40-0» - F.dr.t.l.a: Maribor, Cel j«, Pt«j, Jenke, Kra*l, Nev. m«st«, Trbovlje.