Odmevi s pokrajinske skupščine. K POLEMIKI. Razvoj polemike, ki jc nastala vslcd mojc kritikc na delegaciji, kaže, da je bila kritika vendar zelo potrebna. Prav na pod^ lagi poteka dclegacije se pričenjajo razvijati vprašanja, ki so za organizacijo velikega pomena, in stanu ne bo nič škodovalo, če se pbravnavajo. To bo prineslo ne le več jas« nosti, ampak tudi nekoliko več delavnosti vorganizacijo. V svoji — demagoški kritiki sem n. pr. izjavil sledece: »Žo nekaj lct se posebno po= udarja potreba izvenšolskega dela med ljud= stvom. Sistematično sl! je to gojilo iz odseka za kmetijskosnadaljevalno šolstvo. (Zopet ena mojih negacij!) Žalibog se ni pri tem zainteresiralo učiteljstvo za probleme bolj, kot mu je določal ozki šolski krog. Gospo* darskih vprašanj ni zasledoVaSo s stališča za= družništva, ni skušalo poseči v gospodarsko življenje našega kmeta s širjenjem zadružni: ške misli. V tem pogledu ni organizacija sto = rila nieesar.« Bistveno in obširneje sem te stvari raz; vijal že leta 1927. na delegaciji v Kranju. Na letošnjih tečajih od 22.—27. avgusta smo do= živeli dvoje: da se jc predavalo o zadružni-štvu in da se nam jc obenem očitalo, kako smo zanemarjali praktično delo. Sicer so tudi zadružniški tečaji še vedno le teorija, dokler se učiteljstvo, vodcno iz organizacije, ne za* čne samo zadružniško udejstvovati med na« rodom, pribiti pa je treba, da je poverjeni« štvo (mislim s to besedo vedno eksekutivo) v vsem obsegu sprejelo mojo — dcmagogijo. To mi je samo v zadoščenje in želel bi le, ko bi šlo še dalje, res iz teorije v prakso. Kritika torej naposled vcndar koristi. Tov. Dimnik nam daje celo dobre nauke, kakšna naj bo: stvarna, podprta z dejstvi itd. Kar zahteva, smo skušali storiti: pokazati zlo in vzroke, povedati, kako naj se zlo odpravi. Doživeli smo, da so nekateri padli po nas z vsakršnimi očitki, le ne s stvarnimi. Mislim, da se onemu, ki s prepriOanjem dela za dobi'o stvar, ni bati demagoštva, ki ga niti doseči ne more. Mislim tudi, da je slovenski učitelj dovolj razsoden, da ga demagoštvo ne bo pohujšalo ne zavedlo. Da se bo pa vendar že cnkrat videla vsa moja demagogi* ja. predlagam, naj se moja kriitika celotno objavi v starjovskem glasilu. Pripravljen sem podpreti v_iko trditev tudi s konkretnim do« kazom, če ga bo kdo zahteval. Le tako si bodo mogli tovariši ustvariti samostojno mnenje, ki jim ga vik in krik o demagoštvu ne moreta dati. Ker pa se nam že dajejo nauki, kakšna naj bo kritika, je treba poudariti tudi, čemu je kritika. Žalostno je, če kdo, ki ima pola= gati račune za svoje delo, kritike ne prenese, a še žalostneje je, če se v veliki organizaciji gre preko nje, ne da bi se sploh upoštevala. Tako postopanje je ravna pot v samodrštvo. V kritiki tajniškega poročila sem se dos taknil med drugim tudi moralne obveznosti, ki je nastala vsled fuzijc članstva Slomškovc zveze, kot nekdanje stanovskojpolitične or= ganizacije ter Edinstva z učiteljstvom UJU. Ob raznih prilikah se je dala zastopnikom imenovanih organizacij obljuba, da bodo upoštevani tudi v vodstvu enotne organizacije. Z ozirom na to sem izvajal: »Ožji so= svet bo imcl dovolj avtoritete le, če se pri* tegnejo ugledni tovariši brez ozira na raz« mere, ki so desetletja vladale v stanovski or= ganizaciji. To je edini kriterij za volitcv ožjega sosvcta. Zato odklanjamo volitev po skupinah društev, ker ne odgovarja številu članstva in ne potrebam organizaeije.« Izvajanja so strogo v smislu deklaracije: enotnost nepolitične, zgolj stan;ovske orga= nizacije na podlagi skupnih gmotnih in mo= ralnih interesiDVj v smislu tovarištva in strp= nosti. Nič težkega bi ne bilo. ozirati se na« nje. Pa kaj smo videli? Opozicija je kandi* dirala v ožji sosvet tov. Rupreta kot učitelja, pripadajočega bivši stanovsko^politieni or= ganizaciji Slomškovi zvezi, a je dosegla ne= kako tretjino glasov volilnih upravieencev. Torej je večina to kandidaturo zavrgln, ne da bi hotela drugače izvršiti dano obljubo, med tem ko je opozicija konciljantno volila celo ostre svoje nasprotnike, da pokaže, kakšen duh bi moral vladati v stanovski or= ganizaciji. Toliko v splošnem. Ne morem pa še mi= mo nekaterih dctajlov, ki jih tov. Dimfiik ponavlja. Najprej zadeva poročevalca! Ni lepo, če urednik »Učit. Tovariša« zvraea krivdo predvsem na poročevalea onega član^ ka, v katerem se govori o »najetih« kritikih. Kakor ponovno zavraeam to žalitev, ugotavs ljam, da so poročila o skupščinah oficielni komunikeji poverjeništva. To nosi torej od= govornost zanje poleg urednika, med tem ko poroeevalec ni član eksekutive. Ugotavljain tudi, da se je pri redakciji tako kočljivega poročila šlo preko uredniškega konsorcija, ki ga do danes sploh še nihče ni vprašal, ali ima kaj govoriti pri urejevanju »Učit. Tovariša« ali ne. Če sem pa zapisal v svoji repliki ]h. avgusta besedc: »Stanovsko glasilo ne sme nikogar zaliti. Člani opozicije, ki list plaču« jejo, bodo še imeli priliko govoriti o tem« — sem storil to po vzglcdu »Pojasnila poverjeništva« dd. 9. avgusta t. 1., kjer se tudi — »buni ljudi in kličc na mejdan« tako le približno: »Večina opozicionalnih kritikov ni bila edina z ostalimi dekgati svojega društva, še manj pa, da bi bilo njih mišljenje izraz društvenega (!) mnenja. Kako bodo dru= fitva odobrila njih nastope, je zadeva prihod= njih zborovanj.« Moj slog torej ni izviren, žal mi je! Za sklcp še beseda o »plačaiuu«! Vse cno je, ali je padla javno ali zasebno. Čemu dvojne morftle? Kdor jo je izgovoril, se tega spominja. Ker ni padla pri seji ožjega so= sveta. jo elani lahko ignorirajo. Višek pa je, če hoče kdo razlagati, kako sem žalil ožji so= svet, ko sem povedal, da jc rabil član ožjega sosveta proti tov. Tavčarju psovko: Plača^ ncc! Na take konkluzije nisem več sposoben odgovarjati. Ljubljana, 2. scptcmbra 1929. J. Pahor, NA KRATKO! Tov. Pahor speljuje na druga polja. Pro= testi in ugovori s strani članstva proti pole= miki navajajo stvar do odločilnega foruma — pred širji so*vet, ki ima po poslovniku odlo> čati o smeri in urejevanju lista. »Nekoliko vce delavnosti« bi bilo pač želeti od vseh strani predvsem v smeri ckla na polju stanovsko političnih vprašanj, dela za materijalne in pravne interese članstva. V tem pogledu se preveč forsirajo druge zadeve, ki izčrpujejo organizacijo in ji jemljcjo silo za njen pravi cilj, za delo na materijal= nih in pravnih vprašanjih. Ne reeem, da niso tudi druge stvari potrebne. Praktični izobraževalni tečaji so bili prva zamisel sedanjega vodstva pov. UJU. Prevrgli so to idejo referati na pokrajinski skupščini v Kranju in OIO, ki je speljal za= devo v smer sociološkega študija. Posledica je bila odpor pedagoške struje in izstop nckaterih članov. iz OIO. Sedaj se vračamo kprvotnemu načrtu samoizobraževalnih te= čajev. v" Glede demagogije so najboljše izpričevalo izjave mnogih članov iz skupščine, ki pravijo: »Vsaj toliko poštena naj bi bila kris tika, da bi priznala kar se je resno delalo in naredilo.« Kandidirati • in deliti članstvo danes še vedno po pripadništvu k bivši Slomškovi zvezi in Edinstvu znači popolno nepojmo = vanje deklaracije, ali pa ima to koketiranje svoj demagoški namen. Je pa to nevarna igra za edinstvo stanovske organizacije in se oni, ki netijo ta ogenj, ne zavedajo svoje odgo= vornosti. Izsjleda, da je ista bolna kal rodila tudi uredniški konzorcij, v katerem naj bi bil en član iz bivše Slomškove zveze, en de« mokrat in en socialist. Poročila o pokrajinski skupščini so ta« krat oficijelni komunikeji poverjeništva, kadar so podpisana od poverjenika in tajnika, kakor so to poročila iz sej ožjega sosveta. Stavite predlog, pa bodete imeli taka poro* čila tudi od skupščin. Pritegnitev uredniškega konzorcija je zadeva poverjeništva. Ivan Dimnik. IZJAVA. Na gornji dopis tov. Pahorja poverjeni* štvo ugotavlja po zapisnikih, da ni bila nik« dar dana kaka obljuba v zadevi kandidatur na podlagi fuzijonirnih skupin. Nasprotno sta tov. Mencin in tov. Ribičič, prvi pri prvotnih pogajanjih, drugi na zadnji seji ožj. sosveta, žavrnila ta kriterij kot škodljiv za edinstveno organizacijo in protivcn duhu deklaracije. Ključ za volitve po okrožjih je doloeil širji sosvet, volitve so se pa vršile v zmislu poslovnika po listkih, popolnoma svobodno. Pritegnitev uredniškega konzorcija se je odložila. ker je skupščina pustila nerazči' ščeno to vprašanje in ni utemeljila niti potrebe konzoreija, ne smeri dela ter skladnosti z obstoječim poslovnikom, kar mora iz= vršiti sedaj šele seja širjega sosveta. Za poverjeništvb U.IU — Ljubljana: Andrej Skulj s. r.,Jo#ip Kobal s. r., poverjenik.tajnik. V POJASNILO. V zadnji številki »Učiteljskega Tova« riša« priobčuje tov. Pahor »Nekaj načelnih pripomb«, na katere mi bodi dovoljen kratek odgovor v pojasnilo zadeve. Kot poročevalee ponovno konstatiram, da objava resničnega in dokazanega dejanja ni žalitev. V pojasnilo zadeve tičoče se mene kot predsednika Ljubljanskega učiteljskega dru= štva, konstatiram, da je popolnoma pravilno, da je iznesel tov. Pahor zadevo pred dru^ štveno zborovanje, ker spadajo, kot seni že poudaril, društvene zadeve le pred društveno zborovanje, sem pa trdil in ponovno trdim, da zadeva ne spada v »Učiteljskega Tova* riša«. ker je interna zadeva Ljubljanskcga utiteljskega društva. • V nadaljnjem izjavlja tov. Pahor, da ni nastopil radi svojega slučaja, pač pa radi kršenja pravie članstva. V istem odstavku !>a je napisal naslcdnji stavek: Ko sem dobil pri zborovanju Ljubljanskega učiteljskcga društva 19 glasov, od 89 veljavnih, bi mi upra; vičeno lahko odkazali eno od petih delegat* skih mest, ki jih je imelo društvo, če bi ho^ tdi postopati tovariško, kar je za organiza cijo »suprema leks«. — Kakšna logika je med tema dvema stavkoma? Glede zadnjega stavka pa moram konstatirati. da na dru= štvcnem zborovanju sploh ni bilo predloga v smislu tega stavka. Kako se potem more napisati besede »če bi hoteli postopati tova^ riško« in očitati s tem društvenim članpm nctovariško postopanje. Če bi pa kdo hotel staviti tak predlog, bi moral predlagati naj^ prej spremembo pravil, ki prcdvidcvajo sprejcmanjc predlogov z večino glasov. Racli tega nisem bil niti jaz kot predscdnik, niti kdo drugi upravičcn iemati delegatskcga mc sta tovarišem. ki so dobili po pravilni volitvi 70 odnosno 68, 67. 64 in 62 glasov in ga dodcliti tovarišu, ki jc dobil samo 19 glasov. Trditev gledc kratenja pravic članstva, kar se v Ljubljani ne vrši le od danes in včcraj, je pa demagoška insinuacija, ki je nihče, ki pozna razmcrc pri Ljubljanskcm učiteljskem društvu, ne more smatrati kot rcsno. V toliko sctn smatral potrebno pojasniti »Nekaj načelnih pripomb«. V L j u b 1 j a n i , 1. septembra 1929. IV. Mlekuž.