AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 289
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 9TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja Amerika pošilja odgovor Pljuvalniki in pesti v nem-
naših ljudi po ameri- Evropi, dočim pošilja kon-ških naselbinah gres primerno svarilo
škem državnem zboru so na dnevnem redu
Kdor le more
Prebivalstvo je sito banc- Farmer ji v nesporazumu s Zavarovalnina zoper brez-
nemške republike* Hindenburga.
V	Pueblo, Colorado, sta se po- j Washington, 8. decembra, rcčila Mr. Frank Košak in Miss Ameriška vlada je poslala svoj Mary Fatur, nadalje Mr. John ; odgovor angleški vladi glede nje-Centa in Miss Emilija Jamnik. ne zahteve po moratoriju. Od-
V	Ely, Minnesota, je umrl ro- govor je dobil angleški poslanik so nastopili danes fašistični Hit-jak Leopold Majerle, rojen leta v Washingtonu. Državni tajnik jlerjevci in s pljuvalniki, črnilni-1880 v Vojni vasi poleg Črnom- j Stimson je poklical angleškega j ki in Pestmi nagnali komuniste, lja, kjer zapušča dva brata in poslanika v svojo rezidenco, kjer ' da so se podali. Fašist} so se hi-
Ni ga bolj pripravnega in bolj Berlin, 8. decembra. Dočim , priporočljivega hran en j a kot so včeraj komunisti v nemškem so božični klubi. Kako prav pri-j Kansas državi znajo ljudje do-parlamentu napadli predsednika
nih roparjev. Ljudje so jim povsod za petami
Kansas City, 8. decembra. V
eno sestro, v Elyu pa soprogo, mu je izročil odgovor. Kaj je dva sinova in štiri hčere, dva; ameriška vlada odgovorila an-brata in tri sestre.	gleški vladi glede dolga, ni ho-
Slovenska ženska Zveza na- tela izjaviti .pričakuje se pa, da znanja, da je tekom meseca ok- je državni tajnik Stimson pono-, tobra sprejela 20 novih članic vjvno odgovoril v negativnem smi-svoje vrste. Blagajna Zveze je j slu, namreč, da ima kongres Ze-znašala koncem oktobra $28,- dinjenih držav edino moč in 222.84. Mnogo lepih dopisov po-1 pravice, da spreminja obroke sameznih članic iz raznih našel-1 plačil in podeljuje moratorij na bin Amerike je priobčenih v ok-, dolgove. Dočim je vlada pri-/toberski šteh/ilki paradnega or-1 pravljena stopiti v dogovore z gana Zveze — v "Zarji."
V Chicagi je preminula po daljši bolezni poznana rojakinja Mrs. 'Ana Kosmach, rojena šmid. Doma je bila iz Selc nad Škofjo Loko. Zapušča soproga Johna, sina Johna in hčer Justi, pevko, katere glas je rekordiran na številnih slovenskih ploščah.
evropskimi vladami glede dolgov, pa pričakuje absolutno, da bodo obroki, ki zapadejo 15. decembra, točno plačani. Enak od-
teli maščevati nad komunisti radi napada slednjih 'na Hinden-burga. Potem ko je bil pretep med komunisti in fašisti gotov, so se pa komunisti in fašisti v zbornici združili in skupno sprejeli resolucijo, ki prepoveduje generalu Schleicherju, novemu kanclerju nemške države, da bi v slučaju smrti ali resigniicije predsednika Hindenburga po. stal njegov začasni namestnik. Sprejeta je bila resolucija, da prevzame v takem slučaju predsednik najvišje sodnije predsedniški urad republike. Sociali-
predsednikom Hooverjem radi pomožne akcije
Washington, 8. decembra.
poselnost mora priti povsod prej ali slej
Cclumbus, Ohio, 8. decembra.
Zvezna farmarska komisija se ;Prihodnja državna posta vodaja
Mrs. Mary Kranjc, Aurora, j evropskimi državami glede po-Illinois, je poslala pred kratkim j ravnave dolga. Voditelji repu-svoja dva sinčka proti večeru j blikancev kot demokratov ena-po nekoliko grocerije. Trgovina [ko izjavljajo, da bodo nasproto-ni daleč, pa sta fanta vseeno vze- j vali vsakemu poskusu črtati ev-]a bicikelj, da se hitreje vrneta, j ropske vojne dolgove. V poslan-
govor bo dobila danes tudi fran- stični vodja Breitscheid je imel
v parlamentu govor, tekom katerega se je izjavil: "Ko je odstopil kancler von Papen od vodstva nemške vlade, je minula nevarnost, da bi Nemčija postala monarhija. Sedanji nemški
coska vlada. Medtem se pa ustvarja v kongresu agitacija, da se sploh ne imenuje komisija, ki naj stopi v dogovore z
de prihranjena vsota, ki jo do- bro loviti bančne tatove in jitjie odcepila od predsednika Hoo- države Ohio, ki se zbere v ja-bi človek 1. decembra vsakega tudi prijeti. Ker je bilo več bank verja, ki jo je ustvaril in progla- nuariju'; dobi v pretres namera-leta iz svojega božičnega kluba, i zadnje čase oropanih, se je med sil« svojo neodvisnost. Komisiji. vano postavo glede brezposelne Kdor le more, naj si izbere poI prebivalstvom ustanovil posebni | naznanja, da postava, katero je zavarovalnine. Ta zavarovalni-svoji zmožnosti božični klub na|stražni odbor. Trije roparji so j Hoover spisal in povzročil, da na bo prišla, pa Če se jo indu-banki, katerega bo lahko zmago-1 pi išli včeraj v poslopje Shaw-j jo je kongres sprejel farmarjem strije še tako branijo. Nič ne val. Vsak teden bo nosil enlnee State and Savings Bank in ;v P''id> je popolnoma nezadost-j pomaga, da gredo industrije iz kvoder, pol dolarja ali več na j idnesli $500.00. Toda čuječi dr-: "a. Farmarska komisija je izja- j države, kjer je bila taka za varo-banko in koncem drugega leta,' žavljani so jim bili takoj za pe- vila, da je načrt, kakor ga ima valnina upeljana, kajti vse držale je okrog 1. decembra, bo do-jtami in tudi streljali so tako, da i novo izvoljeni predsednik Roose- ve brez razlike jo bodo morale bil te prihranke izplačane z; sta dva roparja obležala in bosta j velt, mnogo bolj ugoden in pri- končno upeljati, se je izjavil obrestmi vred. Vse skrbi bodo! najbrž umrla, dočim je tudi tret- 'praven za resnično pomoč far- Thomas Donnelly, tajnik State rešene za nakup božičnih daril, j ji dobil nevarne poškodbe. Ra- jmarjem. Ko je bila farmarska: Federation of Labor, ki bo skr-za zavarovalnino, za obleko, zajzne banke v ICansasu so nape-1 komisija ustanovljena, je imela bel, da bo postava glede brezpo-davke in druge potrebne stvari, ljale signalni sistem iz banke, ki na razpolago $500.000,000, da selne zavarovalnine pravilno Letos je slovenska banka, zvoni v skoro vseh trgovinah v j manipulira s farmarskimi pri- dospela pred državno zbornico. The North American Trust Co., j mestu, tako da se ljudje lahko delki. Od tega denarja je osta- Donnelly je izjavil, da nikdar ni izplačala vlagateljem božičnih nemudoma zberejo na licu me- b sedaj še $140,000,000. Komi- bil zagovornik zavarovalnine za klubov skoro 75 tisoč dolarjev, sta in napadejo roparje. Vsi Ntfa je zgubila silno mnogo de-; brezposelne, dokler ni bil od go-Kajne, to je lepa vsota, ki so sij trije roparji imajo zločinski re- ;narja na pšenici in na bombažu, vernerja White imenovan za čla-jo prihranili naši rojaki tekom kord za seboj. Roparji se bodo ; Poleg tega, da ne more iztirjatijna komisije, ki naj preiskuje leta. Koliko je veselje v družini, j v bodoče ogibali države Kansas, dolgov od ko-operativ. Zahteva brezposelnost. Podpisal je veko pride okrog 1. decembra ček	-o--farmarske komisije je, da dobi činsko izjavo komisije, ko se je
od banke! Vse težave in skrbi,	I Pnfl drama	,10V fonc] zu operiranje, da fi-;prepričal, da je taka zavaroval-
ki jih je človek imel tekom pla-	ijcpa uia a	nancira farmarske ko-operati- »ina za blagostanje in napredek
čevanja, ko mu je šla včasih tr-j Dramsko društvo Anton Ve- Ve.. V Beli hiši so bili zelo začu- naroda. Donnely je izjavil, da da, daje redno plačal v svoj bo- rovšek je v letošnji sezoni naj- deni radi izjave farmarske ko- davkoplačevalci radi namerava-žični klub, so pozabljene.	bolj marljivo_dramsko društvo v j misije. Medtem so se pa zbrali ne upeljave brezposelne zavaro-
Ko sta se vračala domov, je po cesti pridrvel avto, ki je oba dečka vrgel v jarek. Pri tem je
ski zbornici so se celo oglasili posamezni kongresmani, ki jso izjavili, da se pošlje za več let
bil 13 letni Johnie .Kranjc ubit,;:v ječo vsakega ameriškega dr-
Donald še v bolnici in bo mogo-jdolar Če okreval
S.i^i^llSaSS^S^am "" Anrerikl je zadnja leta precej za- | ako zainete kar
__estala. Ljudje ne kupujejo no-
. . . . i v , ,	, , vih avtomobilov in držijo stare,
V Milwaukee,,e umrla rojaki- Ženska obsojena na elek- dokler č Toda vsak0 tako
nja Mrs Margaret Rozman v	trični stol	motovilo pride enkrat do svoje-
viseki starosti 77 let. Ranjka York, Penna., 7. decembra. |ga konca. Stari avtomobili od-zapusca sina in dve poročeniI Mrg_ Ferguson SnipeSt 29 let |POyedo službo, in ljudje morajo
kupovati nove. Kakor hitro se
Clevelandske banke so letos j Clevelandu. Požrtvovalnosti cia-1 v Washingtonu zastopniki far-	valnine ne bodo nič trpeli. V
kancler, general von Schlei-1 izplačale preko 'štiri in pol mili- ■ nov in članic se je čuditi in v marjev, ki so ustanovili novo or-	fond za zavarovalnino bodo pla-
cher, nima monarhističnih ten- j jenov dolarjev v božičnih klu- nedeljo že zopet nastopijo v za-: ganizacijo, Farmers National	čevali delavci in delodajalci, in
dene. Njemu se lahko zaupa, j bih. To je ogromna vsota in ka- nimivi tragediji "Mrak," od po- Relief Conference, ki zahteva	Se bo fond sam upravljal in sam
ker želi, da so mase zadovoljne'že, kako je priljubljen ta način; zn&nega pisatelja Nusiča. Ta moratorij na farmarske dolgove,	vzdrževal In ker bo komisija
! varčevanja.	igra se vprizori v nedeljo, 11.	-o--ki bo upravljala ta fond, imela
Zadnji pondeljek so banke za-i (|ec- ob 7:30 zvečer, v dvorani pjvovarja Buscha name-	pod kontrolo tudi vse posredo-
Jčele z novimi božičnimi klubi..Slov. D. D. na Waterloo Road. ravajQ	odpeljati7	valnice za delo, se bo že tu pri-
A v t o m H hitairn in^iU , Ta	je ¥ da začnete , vatopnina k tej lepugn je sa-	Louiš, Mo., 7. decembra,	hranilo državi $150,000 h« leto.
Avtomobilska industrija v ! jn plačate prvi obrok. Najložje imo 40 centov. Dobri igralci kot]
in mirne.
Stalni avtomobili
T , ~ . j . „ , . ' Znani ameriški pivovar, August	tega, kar bo brezposelna
ar s prvim I Joseph Godec, JennieZakra.lsek,iBusch) ^.JJ^ ge	zavarovalnina naredila dobrega
tednom, ker kolikor dlje odlaša- Katie Dohnar, Louis Kaferle, d& bo	d	ne.iZa delavce, bodo imeli svojo ko-
te, toliko več boste morali plača-j^orence Jeraj, Vincent Rupmk, | znanih bandjtov Zato nepre. jrist tudi trgovci, kajti denar, ki
hčeri. Doma je bila iz Gornjega |gtara mati> ki pričakuje v krat-Karteleva pri Mirni peci.	kem poroda> je bila obsojena v
o	smrt radi umora policista. Ob-
Pridite na sejo
Pozor odborniki in člani Ameriško - Jugoslovanskega kluba, Jugoslovanskega Progresivnega kluba, Jugoslovanskega kluba žena in deklet in Pasijonskega kluba, pridite nocoj večer na važno sejo v S. N. Dom, kot po navadi ob 8. uri. Urediti je treba vse potrebno, kar se je naredilo v preteklosti in ukreniti vse potrebno za bodočnost. — Predsednik.
to zgodi, dobi delo tudi' stotisoče ljudi. Kot poroča Trgovska
Divja mladina
Včeraj zjutraj se .je na 89. cesti in Buckeye Road pogovarjal privatni stražnik Chas. Brienik z nekim zamorcem, ko se pripeljejo v avtu štirje fantalini, ki skočijo na ulico in začnejo pretepati zamorca, ki je pa pobegnil. Brienik še je pognal za zamorca, toda so tudi njega zbili na tla. Mimo je prišel Chas. Sanders, ki je spremljal Miss Epichovo domov. Hotel je ustaviti fantaline, ki so pa ga pobili na tla, z avtomobilom peljali preko trupla, potem pa zopet bili po njem. Enako se je zgodilo policistu Smithu, in šele ko so prišli trije policisti, so mlade bandite aretirali. Pišejo se Stanley Grodek, 20 let star, Joseph in Steve Kribusek, 22 in 18 let stara ter Steve Napolz, 19 let star. Banditi so izjavili, da niso imeli nobenega povoda za pretep, pač pa so bili pijani. Na sodniji so dobili vsak 6 mesecev zapora in $250.00 kazni.
Računi za plin
Račune za plin za mesec december lahko plačate v našem uradu do pondeljka, 12. decembra do 7. ure zvečer in si prihranite procente.
sojena je bila v smrt na elektri-1 zbornica za avto industrijo, je Čnem stolu.	(bilo letos zgrajenih v Zedinje-
nih državah 1,300,000 avtomobilov, toda. ob istem času je odpovedalo in bilo zavrženih 2,300,-000 starih avtomobilov, ki niso več za rabo. število zavrženih avtomobilov presega torej letos en milijon več, kot pa je bilo narejenih novih. Lansko leto je bilo le 736,000 avtomobilov več zavrženih kot novih zgrajenih. To pomeni, da bodo tekom enega leta začela prihajati velika naročila za nove avtomobile, in tedaj se bo cena dvignila, dočim se danes avtomobili prodajajo ceneje kot kdaj prej v zgodovini avto industrije.
-,—o-
Za birmance
V nedeljo, ko sprejme 750 otrok fare sv. Vida sv. birmo, bodo botri in botrice otroke gotove tudi pogostili po opravljenih cerkvenih opravilih. Za otroke najbolj primerna in izvrstna pijača je mehka pijača, katero izdeluje naše slovensko podjetje, Double Eagle Bottling Co., last Mr. Potokarja. Naročite en zaboj te ali one .'izvrstne mehke pijače od vašega trgovca, in če slednji nima te pijače, telefonirajte direktno Mr. Poto-karju. To je zdrava mehka pijača, katero imajo otroci zelo radi, in priznano najboljša v vsem mestu. Razveselite otroke z njo na dan birme.
Društvo Slovenija
Društvo Slovenija je izvolilo sledeči novi odbor za leto 1933: Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave., predsednik. Math Vihte-lich, podpredsednik. Joe Deren-da, 5334 Spencer Ave., tajnik. John Fortuna, blagajnik, George Matijatko, zapisnikar. Nadzorniki': Math Vihtelič, Math Mlinar in Louis Kraus. Zdravniki dr. Perme, dr. Oman in dr. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v SND.
Kdo bo šel v Girard?
Tisti, ki se želite udeležiti lepe prireditve v Girardu v soboto večer, se lahko peljete z bu-som, ki odpelje iz Clevelanda ob šestih zvečer. V ta namen se priglasite pri Mr. August Ko-landru v SND, ki je najel bus za to priliko.
Mleko v Chicagi se je znižalo za 2 centa pri kvortu.
ti za nazaj. Če pa začnete ta te-1 Anton žigman, John Zaje in den, boste v vrsti s prvim obro-|John Zaje ml. nastopijo v igri.
kom, drugi teden plačate drugi obrok in potem redno vsak teden.
Kakor rečeno: kdor le more, naj odpre božični klub v slovenski North American Trust banki in koncem drugega leta boste sami sebe blagrovali, da ste začeli z božičnim klubom. Vsak prihranjen cent vas bo varoval
Režiser je Louis Kaferle. Prvo in drugo dejanje drame se vrši nekaj mesecev ,po svetovni vojni, tretje pa nekaj let potem. Med odmori nastopi tudi mando-linski kvartet. Precej lepega petja bo slišati med igro. Občinstvo od blizu in daleč je prijazno vabljeno.
-o-
stano nosi s seboj dva s revolver- «& b°do tekom depresije dobiva-( ja. Busch se je zameril raketir-!1' delavci, bo šel trgovem za po ; jem s pivom, ker se je potegoval trebščine, in tako se* depresija 1 za postavno pivo, radi katerega |nikjer ne bo tako občutila, kot se
čuti danes, ko je delavec brez vseh sredstev.
bodo raketir j i zgubili svojo ne-
postavno trgovino.
-o—
Pivo v kanalu? j število aretiranih
Odkar so volivci 8. novembra; zavrgli prohibicijo in izvolili j Skoro 40,000 oseb, ali če hoče-kongresmane, ki se bodo poga- mo biti natančni, 39,991 oseb je
jali za dobro pivo, je pričela ste- j bilo aretiranih v Clevelandu od času, ko se boste v stiski lah-! Društvo sv. Marije Magdalene ^ ge v kanale na 71. cesti inll5. marca naprej, za-ta ali oni
Društvo sv. Marije Magdale- jInrfe	Road nekaka j prestopek postave. Radi kršenja
i ne st. 162 K. S. K. J. je pono- skrivncstna tekočina, ki je po- prohibicije je bilo aretiranih od ,vno izvolilo vse dosedanje urad- polnoma podobna po barvi in po i 15. marca 961 oseb, toda sodni-jnice za leto 1933 m sicer: pred- ()kusu dobri> peneči se pivi Mest. ki so jih oprostili 456. Radi kr-sednica Helena Mally, podpred- ob,asti skrbi tj> skrivnostna šenja avto postave je bilo areti-
ko zatekli k svojemu, prihranku, o-
Jumjum-jum!
Iz Washingtona prihaja poročilo, da se evropska'poslaništva dobro pripravljajo za praznovanje Božiča. Nizozemsko poslaništvo je dobilo včeraj iz Evrope 60 zabojev najboljšega konjaka in šampanjca, laško poslaništvo 54 zabojev, nemško 26, špansko 17 in angleško poslaništvo 16. Koliko so druga poslaništva dobila, poročilo ne pove.
Božična pošta
Poštar v Clevelandu naznanja, da na božični dan in potem v pondeljek, 25. in 26. decembra ne bo raznašana nobena pošta. Pošta prosi, da kdor ima kaj poslati, naj pošlje hitro, da se izogne navalu, ki navadno na-
Pivo \%
Washington, 8. decembra. Odsek zbornice poslancev, ki vodi zaslišanja glede postave za dovoljenje dobre pive, je danes naredil pritisk, da se zaslišanje konča prihodnji torek, da bo mogoče tozadevno postavo predlagati skupni zbornici že prihodnji teden. Načelnik preiskovalnega odseka Collier iz Mississippi je izjavil, da upa, da bo kongres glasoval tozadevno še predno se zasedanje odgodi za božične praznike. Vodja demokratov v poslanski zbornici, kon-gresman Rainey iz Illinofsa, se je izjavil, da se bo predlog glede piva glasil tako, da bo postavno pivo lahko imelo štiri procente alkohola v sebi in se bo tozadevno spremenila Volstead postava, štiri procente se je do-
sednica Frances Mačerol, tajni-
pijača. Na lice mesta so prišli ranih, oziroma so dobili povelje,
ca Marija Hochevar, blagajni-1 tni kemikj> da zadev0 znan.tda se zglasijo na sodniji, 25,484 čarka Louise Pikš, zapismkari-. ^- nQ preiščejo> toda ne m0re-:<#. Za kršilci avtomobilskih ca Julija Brezova-. Nadzorni- .Q dobiti prave m€re te akrjv. postav pridejo gospodje pijanci, ce: Frances Novak, Mary Skulj, tne pijftge da bi jo pravflno'Nič manj kot 6,887 pijanih oseb Dorothy Sterniša. Vratarica in prciskali/ a t;dijo pa"f da se pe. j je bilo pripeljanih na mestne zastavonoša: Frances Kasumč. |ni> da ima barvo; duh in okua kot!sodnije od 15. marca do 1. de-Duhovni vodja: Rev. B J Poni- pravo piy0 odkod pa prihaja to cembra. In da so bili v resnici kvar. Zdravniki: dr. J. M..Se- dcbro {vo v mestne kanaie, to pijani kažejo zapisniki sodnije, liškar, dr. L. Perme, dr. M. F. L skrivnost,	,ker je 46 izmed 6,887 pijancev
Oman, dr. Perko in dr. A. Skur.	v . . rhi	1 je.bilo oproščenih. 540 prostitutk
Seje se vršijo vsak prvi ponde-	V<?!>1 12
ljek v mesecu v stari šolski dvorani sv. Vida.
Republikanci mirni
Med republikanci v Clevelan du je vse mirno. Mirno je, ker ne morejo izvoliti namestnika za urad svojega voditelja. Ma-sehke je še vedno de facto vodi-
Mr. Math Strumbelj, poznani ! slovenski barvar iz 6020 St. j Clair Ave., nam sporoča, da je : dobil včeraj vest, da mu je 8. de-
je bilo aretiranih, oproščenih.
in le par
cembra v Chicagi umrla sestra njegove soproge, Mrs. Ana Pe-
Krožek sv. Kristine
članice Krožka sv. Kristine so izvolile sledeče odbornice za
kol, žena Franka Pekola iz Chi-!1933; predsednica Mrs. Maria
cage. Ranjka zapušča poleg se-;Hochevar, tajnica Mrs. Cathe-
tPli kPr se ostali reoublikmski stre ^ Strumbelj še eno se- • Repasky, pomožna tajnica telj, ker se ostali repupiiKansKi, gtro v clevelandu, Mrs. Katari-
voditelji ne morejo zediniti radi j namestnika.
Predsednik zbornice
Clevelandu, Mrs. Katan- Mrs Carollne Turkj blagajni-i no Podržaj iz Schaefer Ave. Is- čarka Mra Juli ja Russ> nadzor-
kreno sožalje prizadetim.	nice: Mrs. Theresa Skur in Mrs.
Ognjegasni truk	Molly Krall. Duhovni vodja:
________________ „ Frank Cave iz Mansfielda, je; Drugič v dveh tednih se je	Rtv_ A, Bombach. Seje vsak
ločilo kot postavno mero za pivo |bH na nasvet in pritisk gover- ognjegasni truk zaletel v privat-	prvi £etrtek v mesecu v dvorani potem, ko je pričalo kakih 100 nerja George White izbran, da ni avtdmobil. Druga nesreča se sv, Kristine, prič pred odborom, ki so se vse j bo' prihodnji predsednik poslan- je pripetila na W. 117th St. in
izjavile, da štiri odstotno pivo jske zbornice državne legislature, Lorain Ave., ko se je rešilni voz 1	Vest iz domovine
stane par dni pred Božičem, ker nj opojno. Med pričami so bili j ki se snide v Columbusu takoj skoro sleherni odlaša s pošilja- jrazni jidravniki, profesorji, znan- po novem letu
tvijo.
Central viadukt
Policija svari avtomobiliste naj nikar ne rabijo Central viadukt, ki se nahaja v popravilu.
stveniki, trgovci in delavci.
v • -o-
* V tovarni umetne svile v Rathenow, Nemčija, je bilo ubitih 10 delavcev.
Žensko truplo
V bližini Loraina, Ohio, so našli včeraj ob obrežju truplo kake 20 let stare ženske. Truplo je bilo vrženo iz jezera.
ognjegasnega oddelka vračal od j Mrs. Eva Ponikvar, 1165 Nor-hekega napačnega alarma. Pri wood Road, je dobila vest iz do-tem je zavozil truk v avto 32 imovine, da ji je v vasi Globelj, letne Mrs. Eaton, ki je dobila fara Sodražica, umrla 22. no-močne poškodbe.	jvembra teta Fani Košir, v ča-
Samo 13 dni je še do božič- stitljivi starosti 96 let. Naj bo nih praznikov.	'ranjki lahna domača gruda!
t
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošli jatve naslovite: Ameriška Domovina, 61X7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 289, Fri., Dec. 9th, 1932
Hooverjev poraz
Kako sodi v stari domovini časopisje o porazu Hoovra in o zmagi Franklin Roosevelta, nam služi v primer članek iz ljubljanskega dnevnika "Jutra," katerega na tem mestu priobčujemo:
V torek je v veliki severnoameriški republiki padla odločitev v borbi za državno predsedstvo. Volilni boj je trajal skoro pol leta in je postajal čedalje bolj oster in ogorčen. Spočetka je bil še kolikortoliko stvaren, od tedna do tedna pa se je stopnjevala njegova ogorčenost, tako da je proti koncu dobil že skoro čisto oseben značaj. Bojevan je bil z vso ameriško velikopoteznostjo in pompoznostjo in z naporom vseh moči na obeh straneh, republikanskih in demokratski. Vendar pa je izven dvoma, da je tudi v Ameriki volila v prvi vrsti — kriza. Njej se ima zahvaliti' Roosevelt za svojo nepričakovano veliko zmago. Hoover za svoj strahoviti poraz. Seveda so odločevali še drugi momenti, zlasti vprašanje prohibicije, vendar se je tudi pri ameriških volitvah pokazalo, da se v današnji silni gospodarski in socialni stiski množice volilcev brez globlje sodbe obračajo proč od strank, ki so bile na oblasti v letih gospodarskega propadanja. Da vladajoči činitelji krize niso zakrivili, da so jo mor da celo zadržali ali omilili, s tem si preprosti volilec ne beli glave. On vidi samo razliko med sedanjim in prejšnjim položajem, ne išče pravega in resničnega krivca, marveč brez obzirno obsodi one, ki so v trenutku, ko volilec lahko učin kov i to izreče svojo sodbo, vsaj formalno odgovorni za vodstvo javnih poslov, Pokazalo se je to še povsod, kjer so bile lani in letos volitve, pokazalo se je sedaj zopet v Zedinjenih državah.
Rooseveltova zmaga zato ni presenetila. Presenetiti je mogla tem manj, ker so že lanske parlamentarne in razne btošnje partikularne volitve zabeležile beg volilcev iz vladajoče republikanske stranke, ki ji pripada tudi Hoover in ki ima vso državno oblast v rokah že od leta 1920. dalje. Za čudenje pa je vendarle vzbudilo, da je Hoovrov poraz tako katastrofalen in zmaga demokratskega kandidata Roose velta tako sijajna. Hoover take silne nezaupnile gotovo n pričakoval. Hoovrov silni poraz pa so rodile posebne ame riške razmere, ki so se pridružile splošnim momentom, vpli vajočim na opredelitev volilcev po vsem civiliziranem svetu
V veliki ameriški liberalni republiki, kjer je individu alizem razvit skoraj do absurda, veljajo stranke in progra ihi prav malo. Obe zgodovinski stranki, republikanska in de mokratska, se med seboj ne borita za načela, marveč le za trenutno taktiko, predvsem pa za osebe. Osebnosti igrajo mnogo večjo vlogo kakor v Evropi. Ravno v tem pogledu pa je bila pozicija sedanjega predsednika Hoovra zelo, zelo slaba. Kot favorit, ki mu je zmaga zagotovljena že v naprej je šel Hoover v volilno borbo pred štirimi leti. Njegova gesla so bila samozavestna, njegove obljuba omamljive. Ob I j ubijal je ameriškim državljanom nebesa na zemlji, kjer bo delavec imel vsak dan piščanca na mizi in dva avtomobila v garaži. Tudi njegova osebnost sama je bila impozantna in je vzbujala najboljše nade, saj se je iz skromnega/kmečkega fantiča prikopal do enega največjih podjetnikov ameriške družbe in do enega prvih bogatašev. Ako je znal tako do bro gospodariti s svojim zasebnim premoženjem, zakaj ne bi kot državni predsednik povzdignil tudi narodnega gospo darstva? Tako je preudarjal ameriški volilec in dal svoj glas za "Prosperity-Presidenta."
Razočaranje je bilo hudo. Komaj dobro leto po voli tvah se je začel majati steber za stebrom takrat še tako veli kega ameriškega blagostanja. In potem je šlo dalje in dalje huje in huje. Ob koncu svoje štiriletne vlade si je mora Hoover priznati, da ni mogel izpolniti niti ene svojih veli kili obljub, pač pa je videl pred sabo nepregledno armado enajstih milijonov brezposelnih, ki v bogati Ameriki zaman iščejo dela in kruha. Mogel je tolažiti svojo vest, da ni on kriv, marveč da so krive sile, jaČje od njega in vseh Zedinjenih držav. Ni pa mogel enako potolažiti prebivalstva, ki prej ni bilo vajeno bede. Moral je pasti.
Veliki zunanjepolitični uspehi naj bi odvrnili pozornost ameriškega prebivalstva od čedalje bolj naraščajočih domačih težav. In tako je Hoover kljub svojemu nauku, da se-Evropa Amerike ne tiče in Amerika ne Evrope, dvakrat usodno posegel v evropsko politiko. Prva je bila moratorij-ska bomba, ki pa je kmalu pokazala, da dobro državno gospodarstvo ni mogoče brez dobre domače in mednarodne politike. Hoovrov moratorij je sprožil plaz, ki je zbobnel v dolino, rušeč pod seboj vse evropsko gospodarstvo z nemškim in ameriškim vred. Svet je spoznal, da so bili ameriški nagibi le egoistični, pri tem pa še kakor se je kmalu pokazalo, zelo kratkovidni in ozkosrčni. Zaradi tega je bila v Evropi z nezaupanjem sprejeta tudi druga velika Hoovrova iniciativa, ona o; radikalni splošni redukciji oborožitve.
Posledica obeh ponesrečenih akcij je bila, da je po ostalem svetu naraščajo nerazpoloženje do Zedinjenih držav in da je ta ogromna velesila bila vedno bolj osamljena. Izolacija je bila tem večja ker je Hoover med Ameriko in ostalim svetom že poprej naredil globok prepad s carinsko tarifo, kakor je enake ne zmore svet. Z njo je izločil z ameriškega trga vso inozemstvo konkurenco, povzročil pa je obenem, da so evropske države, ki so bile najbolj prizadete, druga za drugo začele odgovarjati z represalijami. Ko so njegovi nasprotniki začeli tožiti o gospodarski izolaciji Amerike, so jim Hoovrov i republikanci samozavestno odgovarjali: "Le
proč od beraške in izmozgane Evrope, od koder ne moremo pričakovati dobička, še manj pa moremo pričakovati dobička, še manj pa pomoči!" Izkušnja je pokazala, da se tudi močna in bogata Amerika ne more brez kazni iztrgati iz občestva narodov. Kriza se ne le ni ustavila, temveč še poostrila.
Morda bi se gospodarski razvoj Amerike in ostalega sveta ne zasukal dosti drugače, kakor se je, četudi bi teh in drugih sličnih Hoovrovih akcij ne bilo ali bi bile drugačne. A tudi svet gleda precej z enakimi očmi kakor ameriški volilec. Tudi on vidi predvsem efekt in vidi vsaj zunanjo zvezo Hoovra s tem nerazvestljivim efektom. Ako izvzamemo Nemčijo, ki je imela v Hoovrovi politiki vedno zaščito in potuho, izid torkovih volitev najbrž nikjer ne bo vzbudil političnega obžalovanja.
Bodoči predsednik Zedinjenih držav .Franklin Roosevelt, je še nepopisan list. Demokratska stranka pa, ki ga je postavila za kandidata in zdaj za prezidenta, je vedno ostro kritizirala poleg Hoovrove notranje tudi njegovo medna-odno politiko. Zato sme svet upati,, da bo dobila vso oblast roke, kazala za evropske in splošno svetovne zadeve, ki od njih zavisi gospodarska in politična konsolidacija sveta, več razumevanja kakor njena prednica. Samo upanje je za enkrat še to, toda v današnjih časih je tudi utemeljeno upanje že dragoceno.
venkam kakor tudi bratom Hrvatom za obilen poset.
Vas stariše, ki imate mladino, opozorite na dejstvo da bo velik "New Year's Eve Dance," v. dvorani fare sv. Kristine, kjer se bodo lahko ravno tako, če ne še bolj zabavali, kakor pa ako bi šli v tuje dvorane. Zaenkrat naj to zadostuje, več o tem še kasneje. Pozdrav!
Marija Hochevar.
Banke v Ashtabuli
Banke v bližnjem mestu Ashtabula naznanjajo, da bodo znižale obrestno mero od 4 na 3 odstotke z novim letom.
Ce verjamete al' pa ne. \
S HARMONIKO NA MEDVEDA
(Piše Jaka)
selno zavarovanje in starostno pokojnino sklicuje javni shod v smislu sklepa zadnje redne mesečne seje, in sicer za nedeljo 11. decembra, točno ob 2:30 popoldne. Shod se vrši v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. v avditoriju.
Dragi rojaki in rojakinje! Opozarjam vas vse in vabim, da
DOPISI
JAVNI SHOD
Slovenska sekcija za brezpo- in članov dolžnost, da pristopi-
jo in delujejo za ta prekoristni zakon. Kadar bo sprejet, boste lahko rekli: "Tudi jaz in naše društvo je pomagalo do tega!"
Tem ipotom opozarjam društvene zastopnike, da se redno udeležujejo sej in pri društvu sporočajo, zakaj in kako se deluje. Prosim vse društvene predsednike, da pokličejo svoje
se gotovo udeležite tega važnega I zastopni'ke na sporočilo in če se
shoda. Na tem shodu boste slišali poročilo od odbora, komisije državnih zastopnikov, oziroma predlog komisije, katero je postavil governer White za brezposelno zavarovanje.
Dobili smo za nedeljo več govornikov, med njimi tudi državne poslance. Dolžnost naša je, da se udeležimo vsi brez izjeme, da bo velika dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Najvljudneje vabim tudi naše brate Hrvate in Srbe, da se udeležijo tega shoda. Vstopnina jI prosta in bo brez vsake kolekte v dvorani.
Sprejeli bomo resolucijo, v kateri bomo zahtevali, da se vzako-ni tako nujno potrebno brezposelno zavarovanje in da to resolucijo pošljemo na državno legislature, senatu in governer ju države Ohio.
Sporočam vam tudi, da take seje, oziroma javni shodi, se bodo vršili po vsej državi Ohio in več jih bo tudi v Clevelandu. Ako bo dovolj pritiska na legislature, bo gotovo ta zakon sprejet, ker ta komisija državnih poslancev je temu predlogu zelo naklonjena, kakor mu je naklonjen tudi governer White.
V Clevelandu samem je že v centralni organizaciji nad sto velikih organizacij, podpornih, političnih, unije in razne grupe kot: Čehi, Poljaki, Nemci, židje, Slovaki, Slovenci itd. Sedaj deluje z nami tudi Ameriška delavska federacija.
Slovenska sekcija šteje sedaj že 62 društev raznih organizacij in klubov in sicer od: KSKJ, JSKJ, SNPJ, SSPZ, SDZ, KOTM, WOW, kakor tudi razna samostojna društva in soc. klubi.
Apeliram tem potom še na tista društva, ki se še niso priglasila, da pristopijo k tej prekoristni organizaciji in pomagajo s tem, da čim prej" pridobimo vzakonjeno brezposelno zavarovanje. članarina je tako malenkostna, samo $1.00 od 100 članov, $2.00 od 200 članov in $3.00 od 200 članov naprej, za celo leto.
Ta kriza, ki je tako občutna za vse, nam mora biti šola, da nas druga kriza ne sme dobiti nepripravljene. Pri tej organizaciji se ne gleda na versko in politično prepričanje. Vsak in vsako društvo je dobrodošlo. Vsak, katerega doleti brezposelnost, je vreden podpore in dobival bo podporo, to je zavarovalnino in ne miloščine.
Kavno tu trpijo danes vse podporne organizacije in društva največ, zatorej je vseh društev
ne udeležujejo sej brezposelnega zavarovanja, izvolite novega zastopnika.
Zatorej ne pozabite za v nedeljo popoldan, da pridete gotovo na ta shod in pripeljite vaše žene, može, prijatelje in znan ce in kadar to prečitate, povejte tudi drugim ki mogoče niso tega čitali.
Torej na svidenje v nedeljo popoldne v Slovenskem narod nem domu.
Vaš, za brezposelno, zavarovanje in starostno pokojnino, bi-Iježim z rojaškim pozdravom,
Frank Černe, predsednik. -o-
Silvestrov večer pri fari sv. Kristine
Kadar sem zaslišal zunaj na cesti kak avtomobil, sem se hitro poslovil od Johane in tekel ven z blenketi in drugo prtljago, pa vselej zastonj. Ko sva tako vzela najmanj desetkrat slovo, se končno vendar pripeljejo v velikim. Tiebrovim trukom. Ko sem jih zagledal, sem se začel fantom na vse grlo smejati. Kako tudi ne, ko se mi je pa vse tako špasno zdelo. Pripeljali so se v ograjenem truku, ki ni imel nič strehe in se mi je zdelo, kot bi farmer teleta, peljal naprodaj. To sem tudi fantom povedal, pa se jim nisem nič prikupil tem. Zmetal sem svoje stvari na truk, še enkrat zaklical Johani, naj pazijo, da hiša ne pogori, segel bebičku v roko, ki me je zvesto spremil prav do truka, Rudy Bo-žeglav me je prijel za roke in s pomočjo drugih so me zvlekli na truk.
"Kam se vam pa tako mudi, da ste tako zgodaj prišli?" je bilo
Navzlic slabim razmeram, je življenje pri fari sv. Kristine še vedno precej živahno. Vedno se priredi kaj novega. Društva se kar kosajo kdo bo več storil v prid cerkve. Zdaj Oltarno društvo, potem Krožek sv. Kristine, zatem dekleta Marijine družbe, možje Najsvetejšega Imena, fantje Najsvetejšega Imena in seveda pride na vrsto tudi naša šolska mladina. Dne 26. decembra bo imela svojo prireditev šolska mladina pod vodstvom naših slovenskih šolskih sestra. Gotovo da bomo šli vsi starši in vsi farani splfth da vidimo kako se bodo zopet postavili naši malčki na odru.
Dne 31. decembra, to je n?, starega leta dan, bo pa zaključek letnih prireditev za, leto 1932, z ogromno veselico, katero priredijo žene Krožka sv. Kristine. Najelo se je že dobroznano godbo Eddie Simm's Orchestra, ali po domače rečeno Hojerjeve fante, da nam bodo proizvajali razne valčke, polke in še vse drugo prav po mojstersko, ko bomo v veseli družbi prijateljev, znancev in sofaranov spremili leto 1932 v pokoj, ter pozdravili novo leto "upanje boljše bodočnosti," z radostjo. Za vse kar spada k temu, da se vrši te, večer v največje zadovoljstvo vseh udeležencev, je preskrbljeno. Vstopnina za na to prireditev bo samo 35c, kar je, ako vzamete v poštev to, da bo vsak dobil kakor pravimo "favor," in pa izvrstna godba po katerih zvokih bomo lahko plesali tudi oni izmed nas, ki smo bolj pri ta trdih v taki stroki, je ta vstopnina j ako primerna časom v katerih se nahajamo.
Veselica bo trajala do rane ure v jutro, zato se pa vljudno priporočamo Slovencem in Slo-
prvo vprašanje. Potem so pa sledili izgovori, da so morali tega in onega čakat, da je ta in ta pozgbil to in to doma, pa so morali nazaj itd. Ko so bili vsi praktični izgovori vzeti na znanje, sem vprašal kapetana Gašperja, kje da je streha pri truku.
"Kaj pa nam je treba strehe?" se je začudil. Bomo imeli vsaj fin zrak, ki smo ga tako potrebni, pa kraje si bomo ogledovali spotoma.' '
Aha, pa zavijali smo se v debele suknjiče in tiščali ušesa pod lovske kape, da nam jih sapa ni odnesla.
Truk je vozil Kari Tieber, ki pravi, da je Nemec, pa mu jaz komaj prisodim, da je Kočevar, zato smo mu dali za tovariša spredaj njegovega prijatelja iz Akrona, tako da smo ostali na Pullmanu sami naši ljudje: Gašper, Vilček, Dutsch Prince, Rudy Božeglav, jaz in pa Vilčkova harmonika. Za nami sta se pa vozila v Fordu naša bodoča kuharja, ki nista lovca po poklicu, zato tudi nista mogla imeti časti, da bi se vozila z nami.
Kapetan je zavpil: "Okej!" in motor je zastokal, pa smo zavili vzhodno po Chardon Rd. v daljne neznane kraje, "na boj na divje Amonite, sovražnike rodu srdite — medvede in zajce."
Nismo bili še sto čevljev od mojega doma, ko eden sopasa-žirjev otiplje v mojem žepu tiste arcnije, ki so za oslabele in zapuščene ljudi. Kot blisk se je rgznesla med cenjenim navzočim občinstvom novica o tej najdbi in predno sem mogel poslati v zbornico protest, je že pol steklenice manjkalo. Nak, toliko jezen pa vseeno nisem bil, da bi jo tudi jaz ne pil, zato sem skrbno gledal, da ne bi ta kratko vlekel. Samo toliko sem bil razdražen, da sem privlekel iz drugega "žepa še eno steklenico in jim jo dal, rekoč: "Nate, požeruhi, ampak to je pa tudi vse, kar imam!"
In nismo bili še vštric Močil-nikarjeve farme, pa smo že vriskali. To je pa podžgalo Vilčka, da je izvlekel harmoniko, jo raztegnil in poskušal na knofke, da se mu je končno le ura j malo, da je našel neko "vejžo" in zahre-ščala je harmonika, in spremljala milo slovensko pesem, da se je razlegalo čez hribe in doline. Ljudje, ki so nas videli, so nas začudeuo gledali in si po svoje | razlagali čudne kolednike. Ker| je bil ravno volivni dan, so naj-! brže mislili, da je naš kandidat;
peljemo na oglede.
135 milj dolga vožnja je do našega cilja in rečem vam, da ni Vilček niti za pol minute prenehal igrati. Včasih bi se bil rad malo odpočil, pa smo ga zopet zbrcali nazaj k igranju. Ljudje so nam mahali in nas pozdravljali, mi pa smo vihteli kape in kričali, da se pel jamo na fronto (pa nič kakšno).
Od vzhoda je brila ostra in strupena sapa, • ki je poskušala ubrati svoje mile glasove z Vil-čkovo harmoniko. Kadar nas je le preveč zeblo, smo posedeli po tleh, da smo bili vsaj nekoliko v zavetju. In takole smo enkrat sedeli, ko se je naš kapetan Gašper naenkrat spomnil in rekel: "Fantje, jaz pa znam eno, ki je še niste slišali, pa se tako lepo zavije na koncu, da je kar veselje. Poslušajte:
Smo fantje mi pri raj žali
z naš'mi majhnimi punkeljčki; juhej, juhej iz Kranjskega, pa not v Ameriko.
Bajgaš, ta pa ta! Kar hitro smo se jo oprijeli in ko smo jo tako kake dvestokrat zapeli, smo jo znali vsi. Ja, ta pesem se mi je pa dopadla. Pripravna je tudi zato, ker ima samo en "šti-kelc" in se ni treba človeku ubijati z mnogimi kiticami, kot recimo s tisto ižansko, ki ima 99 kitic.
Tistih 135 milj nam je minilo, kot bi se vozili tri milje in predno smo se še prav zavedli, smo bili že na mestu.
(Dalje prihodnjič) -o-
*	V ameriških skladiščih je letos 435,000,000 bušljev več koruze kot lansko leto.
*	Trotzky je zopet nastopil pot v pregnanstvo v Turčiji.
Dnevna vprašanja
1.	Zakaj imajo neveste najraje šopke ali vence iz oranžnega cvetja?
2.	Kdo je upeljal zvonenje ob a ngelj skem češčenj u ?
3.	Katera dežela je poznana kot dežela brez sence?
4.	Odkod prihaja ime Sing Sing, ki je ogromna jfetniš-nica v državi New York?
5.	Kaj je glavno mesto države Pennsylvanije?
6.	Koliko oseb je bilo od avtomobilov ubitih v prvih desetih mesecih letošnjega leta?
7.	Koliko plfče dobiva letno predsednik American Federation of Labor?
8.	Ali je bil znani indijski prerok Gandhi kdaj v Ameriki?
9.	Koliko plače dobiva governer države Ohio?
10. Kakšen pomen ima bela zastava v vojni?
Meščan si je kupil farmo. Ker je bil še novinec v tem poslu, se je vedno obrnil za nasvet do soseda, ki je bil izkušen farmer. Tako je novopečeni farmer iz-oral in vsejal pšenico. Sosed pride mimo in pravi:
"Dobro si napravil, samo če ne bo plevel kaj nagajal."
"Veste, po pravici vam povem, da jaz ne znam ločiti plevela od žita, posebno dokler je še vse zeleno," se izpove novi farmer.
"Tisto te bom pa jaz naučil, le poslušaj. Ko bo pšenica pognala, bo med pšenico tudi plevel, to se razume. Potem pa pojdi in populi vse skupaj iz zemlje in kar bo ponovno pognalo, to je plevel."
A
Pri našem novem poslopju bomo kmalu vzidali ogelni kamen. Pri znamenitih stavbah je tak dogodek zvezan s kako slavnost-jo in bi se spodobilo tudi pri nas. Ampak ne vem kako bo. Naj-brže bom moral slavnost sam obhajat. In jo tudi bom, ker jaz se točno držim lepih starih običajev. Torej, če bi kak dan v bližnji prihodnosti ta kolona ne bila na tem mestu, vejte, da smo dan prej vzidali ogelni kamen in da je meni padel na nogo.
Navada je, da v take ogelne kamne vzidajo take stvari, ki so tisti čas v modi ali v prometu. To pa iz vzroka, da bodo ljudje, ki bodo taka poslopja podirali čez par tisoč let, videli kulturo naroda, ki je živel ob času, ko se je tako poslopje zidalo, če bomo pri nas kaj deli v ogelni kamen, bi jaz svetoval, da bi vzidali en kvort ohajčana in en kvort domače špage, da bodo naši daljni, daljni potomci videli in pokusili, kakšnega smo pridelovali doma v 20. stoletju po JCr. Ker se bo gotovo dobro u ležal, bo to imenitna pijača, bi rekel.
Naša klet bo skoro izkopana in dasi po ves den presedim in se žrtvujem ter čakam, kdaj se bo prikazala še kakšna steklenica izpod lopate, pa vse zaman. Rečem samo to: ali se je izplačalo zakopavat eno samo steklenico in nam delat sline?
A
Strašno me je počastila naročnica iz Conneaut, O., Mrs. Be-rus, ki svetuje našemu uredništvu, naj bi se mi ukazalo, da napišem vsak dan štiri kolone, mesto ene. Joj mene!
Odgovori na vprašanja
1.	To je običaj ki je bil prene-šen v Evropo po Mavrih, ki so se naselili na španskem.
2.	Sv. Frančišek Asiški.
3.	Avstralija.
4.	To jef indijansko ime in pomeni "kamenit prostor."
5.	Harrisburg.
6.	23,000.
7.	$12,000.
8.	Ne.
9.	$10,000.
zmagal, in da sedaj praznujemo 110. Da se sovražnik želi pogo-zmago. V starem kraju bi mi-! varjati s sovražnikom ali da slili, da balo vozimo ali pa da se 1 želi premirje.
Zadnjič je prišla v naš ofic neka gospe s svojo lepo hčerko. Plačali sta račun za plin in elektriko. Bil sem slučajno takrat pri oknu za uradnega komija. Ko sem prejel denar in izdal uradno potrdilo, sem se zopet sklonil nad neko revijo, ki sem jo ravno čital. Gospa pa pravi: "Jaka, malo sem poglejte!" Pogledam jo zvedavo, iz obličja v obličje, ona se pa obrne k svoji hčerki: "No, sedaj se pa naglej ■Jakata, ki si ga hotela po vsej sili videti!" Joj, tak poklon! Zardel sem prav do kravate in nisem vedel, kako bi se držal, da bi se deklici bolj dopadel. Rekel nisem nič, samo prav neumno sem se režal. Ampak dopadlo se mi je pa vseeno bolj, kot lansko leto, ko je priletela neka naročnica v ofic z iskrenimi besedami: "No, hudič, ali si že prišel z jage! Boš pisal zdaj kolono?"
A
Naša bebika se že strašno zazdi in se že šteje med odrasla. Včeraj zjutraj sem se ravno bril,, ko prijoka k meni in pravi: "Ata, takoj pojdi doli in zlasaj tiste naše otroke, ki mi že vse jutro nagajajo!" Je brihten otrok, se je prav po meni vrgel. (Kadar pridem domov, bo debata glede zadnjega stavka, to vem.)
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9TH, 1932
3
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
V soboto 10. decembra bodo naši rojaki v Girard, O. praznovali 15 letnico obstanka njih narodnega doma. Za to proslavo so rojaki pripravili izvrsten program. Prijatelji Girardča-nov od vseh krajev so obljubili, da jih posetijo ta večer.
—Izredno drzen vlom je bil izvršen te dni v Rogaševcih. Neznani zlikovci so se po polnoči spravili na Rosenbergovo trgovini, ki je v bližini orožniške postaje. Da bi nemoteno izvedli svoj načrt, so postavili na več straneh straže, ki so bile oborožene s samokresi. Eden zlikov-cev se je postavil celo pred vrata orožniške postaje, da opozori pajdaše na morebitno nevarnost. Plen so tatovi znosili na cesto in so se že pripravljali, da odneso blago proč. Prav tedaj pa jih je opazil vaški kovač in hotel o tem obvestiti orožnike. Ko pa je videl pred orožniško postajo temno postavo, je šel klicat sosede in orožniškega narednika, ki stanuje v bližini postaje. Orožni-ški narednik Hafner je takoj organiziral lov na zločince, ki so začeli bežati. Ker so jim pa bili zasledovalci že tesno za petami, so se poslužili orožja in začeli streljati. K sreči zaradi trde teme ni bil nihče ranjen.
Ko so slišali streljanje, so prihiteli tudi orožniki s postaje, na čelu jim poročnik g. Koprivica, ki je bil tamkaj na inšpekciji. Kljub dolgotrajnemu in napornemu zasledovanju jih niso mogli dobiti.
Tatovi so morali pustiti vse ukradeno blago na cesti in zbe-žati praznih rok. Vlomilska tolpa je 'štela menda sedem zločincev, in sicer ciganov.
Prav tako drzen je bil vlom v Gornji Lendavi v Cipotovo trgovino. Tudi tukaj so se zločinci po polnoči spravili na delo. Vdrli so skozi izložbeno okno v trgovino na ta način, da so zlomili okove na izložbenem oknu. Delali so izredno previdno, tako da jih ni slišala niti služkinja, ki je spala v sosednji sobi. Tatovi so odnesli različnega blaga v skupni vrednosti preko 10,-000 Din. Tudi ti zločinci so baje cigani in kaže, da bodo kmalu izsledeni.
—Sirov napad na starčka. Sezonski delavci so se vrnili iz
per izpovedal, da mu je Polanec že pred dnevi grozil, da ga bo pretepel zaradi tega, ker je moral neki Polančev sorodnik plačati Rituperju nekaj denarja za bolečine po nekem pretepu. Stanje ranjenega Rituperja je zelo resno.
—Zagonetka požiga Tokove-ga parnega mlina. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča se je te dni pečal z zagonetno zadevo. Na obtožni klopi so sedeli 28 letni ključavničarski pomočnik in kurjač Ludovik Hozjan iz dolnjelendavske okolice, mladoletni mlinarski vajenec G. iz čentibe in tovarnar, znani bogatin Samuel Eppinger iz Dolnje Lendave. Vsa ta trojica je prišla na obtožno klop zaradi požarov, ki so uničili parni mlin Ludovika Toka v Čen-tibi. Iz obširne obtožnice posnemamo: Dne 30. septembra 1929. je nastal pri Toki prvi požar v kopici slame, 5. decembra istega leta je gorelo pri Toki drugič na skednju, 23. novembra leta 1930. je gorela zopet kopica slame, 26. decembra istega leta je pričelo v skednju goreti vjnlatilnici, v katero je bila vržena goreča v petrolej namočena cunja in naposled je gorelo 23. novembra leta 1931. v mlirfu; ogenj je takrat uničil vse mlinsko poslopje z vsemi napravami. Skupno je trpel Toka zaradi teh požarov 667,720 Din škode, zavarovalnine pa je prejel le 251,-074 Din. Takoj od začetka so ljudje sumili, da je pri Toki na delu zločinska roka. Orožniki so aretirali najprej nekega Štefana Volgija, proti kateremu pa je bilo postopanje zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Pač pa se je po zadnjem požaru osredotočil sum proti Tokijeve-mu vajencu, pri katerem so opazili večje vsote denarja. Osumljenec pa je pri zaslišanju povedal orožnikom, da je prejel denar od Ludovika Hozjana, kurjača pri industrijcu Samuelu Eppingerju. Hozjan mu je pri-
"Pusti ga, Mina, pusti; če pa noče drugače!"
"Ne, ne pustim ga! Jaz sem odgovorna. Bernard ni nikak trapist. Fant je, ki dorašča in je vsak dan bolj slaboten. Vedeti hočem, zakaj si je vtepel v glavo, da ne bo tri in trideset dni iiaužil nobenega mesa. Takoj hočem vedeti! Tone, pojdi ven!"
"Zakaj pa, zidaj, sredi kosila. . ."
"Ven!"
Fant je začel tuliti, šel je pa le. Na pragu se je še okrenil:
"Mina, brž napravi, ne bom prisluškoval. A potem bom vsaj smel pojesti Bernardov delež?"
"Ne, požeruh!"
V sobi je bilo tiho. Le trije so ostali: mati, Mina in Bernard. Min?< je zaukazala:
"Vstani, Bernard! V oči mi poglej! Povej materi in meni resnico! Zakaj nočeš tri in trideset dni jesti mesa?"
Fant je drhtel pred veliko sestro.
"Mina, prosim te . . ."
"Takoj povej!"
"Ali mati tudi želijo?"
"Tudi," je zpihtela Boštjanka, "le povej! Le povej, moj ljubi fant!"
Oprijel se je stola, davilo ga je, pa je vendarle povedal: "Pokoro delam za našega Lojzeta."
To je zadelo. Ko v grobu je bilo tiho, nato pa je mati glasno zaječali'.. Mina je počasi in stra-homa, iztegnila roko in se dotek-nila Bernardove:
"Pokoro za našega Lojzeta? Zakaj, zakaj pa s postom, ko si tako rahlega zdravja — zakaj pa ne z molitvijo? In zakaj tri in trideset dni?"
vo in oči so mu zastrmele.
Mino je ko blisk prešinila neka sumnja.
"Mati," je vprašala, "mati, ali ste Lojzetu na skrivaj poslali kaj denarja? In ve za to Bernard?"
Mati je klecnila vsa strta in se ječaje spovedala, kako da je poslala Lojzetu pet tisoč dinarjev. Nato je, ko že tolikrat, položila roke na mizo in naslonila glavo nanje.
Mini se mi zasmilila, ko jo je videla jokati se. Tudi mati je spadala k onim nasprotujočim 'silam, s katerimi se je morala bojevati. Kakor bi se njeno telo strdilo v led, je stala Mina in vprašada čez čas:
"Kdo ti je to povedal, Bernard?"
Solznih oči je odgovoril fant:
"Pismonoša mi je povedal. Pred tednom sem ga srečal na cesti. Povedal mi je, čeprav nisem; maral poslušati. Da naj izročim materi poštno potrdilo, a da tebi ne smem nič reči o tem. To se mi ni zdelo prav, venda? nisem hotel tebi zatožiti matere. Osem dni je ležalo na meni in zdaj sem hotel. . ."
"In zdaj, si se hotel tri in trideset dni postiti in se pokoriti, ker si vedel, da tvoj brat nemarno zapravlja tisti denar, k'i mu ga je poslala mati. Rada te imam, Bernard! Stori, kar si se namenil; tri in trideset dni bom tudi jaz jedla isto ko ti."
18.
Svetnikova nečakinja Olga je bila ljubka osebica devetnajstih let, majhna, plavolasa in živahna. Njeni starši so ji umrli in ji niso skoraj ničesar zapustili. Pa jo je vzel k sebi vladni svetnik, dasi je bil vdovec in je imel dvoje sinov v šolah in, je živel le od svoje plače. Poleti je moral bivati le v Loki, kjer je bilo poceni, če je hotel svojima sinovoma, privoščiti nekaj popotovanja in hoje po hribih. Olga je bila
Fant je pogledal sestro s svo- najrajši v Tonetovi družbi. Mi-iimi čistimi, globokimi očmi. j ne se je skoraj bala, ker je ve-"Tri in trideset dni, ker je | dek\ da ji ni všeč, če jo pri delu
imel naš Gospod tri in trideset let. In post — ker se brat ne posti."
Mino je tako'presunilo, da je
moti ali zadržuje z nepotrebnim besedičenjem. A včasih zvečer je je Mina prosila, naj ji kaj zapoje. Olga je imela zelo prije-
hotela objeti brata, a ta se je ten, dasi ne vprav obsežen glas,
plaho odmika,1. P? je prišla druga misel: "Glej, ljubi Bernard, spoštujem tvojo zaobljubo. A tvcje zdravje ne prenese tega. In potem, Bernard, ta tvoja žrtev ni potrebna. Tisto malo vsoto, ki jo je Lojze vzel s seboj, je že zdavnaj zapravil. Trdo bo moral delati, da bo mogel živeti in v pomanjkanju bo živel."
Fant je nalahno zmajal z gla-
tujine. Prinesli so nekaj demvr- znal, da ga je pregovoril k po-
ja domov, da bodo laže prebili zimo. Tudi družinski očetje so med temi delavci. Jožef Polanec iz Vučje Gomile se je tudi vrnil domov k rodbini, a praznih rok, ker je ves zaslužek zapravil. Pred kratkim je brez vsakega povoda vdrl v hišo 75 letnega posestnika Rituperja ter navelil na ničesar hudega slutečega starčka. Z nekim topim orodjem ga je začel biti po glavi in po životu. Zaradi ropota-nja sta prihiteli v sobo žena in hči in našli besno udrihajočega Polanca nad onemoglem Ritu-perjem. Prestrašeni sta zbežali po pomoč k sosedu županu, ki je prihitel z nočno stražo k Ritu-peru, toda napadalca ni bilo nikjer več. Ko sta se žena in hči Pozneje vrnili sami domov, je bil Polanec zopet v hiši. V krvi ležečemu Rituperju je prigovarjal, naj ga nikar ne javi orožnikom, češ, da mu bo zato del žganja. Mati in hči sta se njegove Ravzcjinosti ztelo prestrašili in sta ponovno tekli po pomoči Pri
žigom njegov delodajalec Eppinger ter mu obljubil za to 10,-000 Din. Dobil pa da je od Ep-pingerja le 200 Din, ostalo mu je obljubil izplačati pozneje. Po tem priznanju so orožniki are-trali Hozjana in ta je vsak požig točno opisal. Povedal je tudi, da je zažgal mlin n? ta način, da je odprl ponoči vrata z vitri-hom ter vrgel v dvigalo šop slame, katerega je prižgal. Ta jasna priznanja pa je obdolženi Hozjan pred preiskovalnim sodnikom čisto izpremenil. Tajil je, da bi bil kdaj zanetil pri Toki požar, da bi poznal G. ter da bi bil govoril z Eppingerjem. Nasprotno pa je pred sodnikom v Dol j ni Lendavi izpovedal tako kakor orožnikom. Obtoženi G. izpoveduje, da je vedel za Hoz-janove požige pri Toki, da mu je Hozjan obljubil 1000 Din za molk ter 100 Din tudi že izplačal. Nasprotno pa zanika Samuel Eppinger odločno očitano mu dejanje in nagovarjanje k požigu. Hozjan je bil obsojen na
ko kljub svoji mladosti samostojno presoja. In kako se zna rogati. Ah, da, duhovita je, lepa, gosposka — in mimo tega ima še tak lep glas! Novaka je opazovala. Ves je bil blažen:, obraz mu je nalahno zardel in prosil je še: "O, prosim, zapojte vendar še kaj, gospodična! Kar nas je ubogih, samotnih dežela-nov, po vse leto ne slišimo dobre glasbe."
"Ali ne greste nikdar v opero ali na koncert?"
"O božiču in veliki noči pridem v mesto pa slišim kaj lepega."
"Potem pa že nekaj veste. Ali v?,m je glasba zelo pri srcu?"
"Pa še kako! Edino radi glasbe bi vas zamenjal z mestom."
"Zakaj pa ne prosite službe v mestu ?"
"Ker mu je tu všeč in ker je življenje na deželi dosti bolj zdravo ko v mestu," je dejala Mina.
Nič kaj prijazno ni izrekla teh besed in vstala ter odšla iz šobe.
"Kaj jo je pa pičilo?" je Olga osuplo vprašala. "Ali je kaj zamerila?"
Novak je dejal nekam nemirno: "Ona mi je pravkar rešila to mojo službo in brez dvoma ne sliši1 rada, če le omenim, da bi mogel iti kam drugam."
"Ah, moj Bog, saj je vendar vsak svoj gospodar."
"Mina mi hoče samo dobro—"
Tedaj se je Olga zvonko zasmejeta in dejala:
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
zaslišanju je hudo ranjeni Ritu-*deset let robije in trajno izgubo
ki si ga je vežbala v dobri šoli. Posebno nekaj pesmi je bilo, ki so bile Mini zelo všeč in jih je znala tudi one. če ni bilo nikogar doma ali jo je slišala le mati, je tudi Mina včasih kaj tiho zapela. Dokler je ni Tone nekoč na skrivaj poslušal in ji dejal:
"Mina, ti tako lepo poješ ko medvedr"
Odtlej ni pela nikoli več. Pa je prišla mala plavolaska, ki je žvrgolela ko škrjanček, in Mina jo je prosila, da ji je včasih zapela nekaj njenih najljubših pesmi.
Nekoč, ko je bil Novak pri njih, je vprašala Mina:
"Ali pojejo te pesmi tudi na koncertih v glavnem mestu?"
"Nikoli !" se je zasmejala 01-|ga. "Kvečjemu jih zapojejo vča-Isih pri rokodelskem društvu ali pa pri kaki dobrodelni prireditvi ženskega društva. V resne koncertne dvorane spadajo samo pesmi velikih skladateljev. Druge so pe, prepovedane" "Kdo jih prepove?" "Dober okus. To so kritiki. Če pravijo kritiki: šlind — pa je šund, čeprav je še tako lepo. Saj ne rečem, da so pesmi, ki so vam všeč, tudi šund, vendar bi me bilo vpričo glasbenikov sram to priznati. Dejali bi, da sem starokopitna."
"Ali znate kako najmodernejšo?"
"Saj znam skoraj samo take. Zapela vam bom eno, tako, da bi jo človek venomer poslušal." In zapela jo je: o ljubezni. "To je pa krasna pesem," je navdušeno vzkliknil Novak.
---— j "Da," je rekja Olga, "prav
častnih pravic. G. je bil obsojen j ck.bra pesem je, človek?, kar pre-na leto dni robije, dočim je bil ; vzame, zlasti še, če jo sliši prvi-Samuel Eppinger oproščen. Pro- krat. Ko jo sliši stotič, se na-ti oprostitvi Eppingerja je pri- vdušenje seveda poleže. Meni javil državni tožilec revizijo. Prav tako pa sta prijavila zagovornika proti obsodbi Hozjana in G. revizijo in priziv.
General mora prepevati in plesati v gostilni
New York, 7. decembra. Aleksander Kradikov, bivši general v ruski carski kavaleriji, je tu dobil delo v nekem poznanem restavrantu. Bivši general pleše, poje in nosi jedila na mizo in je izjavil, da je s svojim delom zelo zadovoljen.
Kanada ima dobro trgovino v depresiji
Montreal 8. decembra,. Kanadska trgovina narašča, in kanadske industrije so prodale tekom prvih enajstih mesecev letošnjega leta za $52,000,000 več blaga, kot pa ga je bilo importi-ranega v Zedinjene države. Tekom letošnjega leta je Kanada kupila za $146,000,000 manj blaga v Zedinjenih državah kot leto prej. Kanada kupuje od Anglije.
-o-
Namerava umor romunskega kronprinca?
Bukarest, 8. decembra. Policija naznanja, da je dobila na vrtu šole, v katero zahaja romunski kronprinc Mihael, več bomb. Policija išče sled dveh moških, katera so videli, ko sta prišla na vrt in položila za grmovje na vrtu več paketov, v katerih so pozneje našli bombe.
MALI OGLASI
KREŠŠE^Š MEAT MARKET
za petek in soboto
špeh in salo, ft....... 6c
Domače suhe
klobase, ft.........15c
Suhe butts, ft........13c
Teletina za pečenje, ft. 10c
Vinarice, ft..........15c
Sveži shoulder, ft.....8c
Sveže prešičje kosti, ft. 5c Obisti, srca in jetra, ft. 7c Mlade kokoši
za pečenje, ft.......18c
Suha slanina, ft......12c
Se priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk.
ANTON JANČIGAR
CASH ONLY ZA V SOBOTO
V
Pir»
FlOUR
M
Najboljša moka, 25 ft. 69c
Sladkor, 10 ft.......45c
Koksar fižol, 3 ft.....20c
Sveže noge, 2 ft...... 7c
Reberca, 2 ft........15c
Sveže butts
za pečenje ali klobase 9c Sveži špeh in salo,
na debelo po...... 534c
Vsa grocerija in mesni izdelki po najnižji ceni.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Mr*. Elliott Roosevelt
Mrs. Elliott Roosevelt, žena sina (jovernerja Roosevelta, je podarila življenje četrtemu vnuku bodočega predsednika Zed. držav.
MESTNE VESTI
se zdi besedilo lepše in narav-nejše ko napev."
Mina si je mitslila: Kako ljubko in prijetno zna govoriti! Ka-
Rdeči križ
Ameriški Rdeči Križ sporoča, da je v letošnjem letu razdelil 6,524,000 sodov moke med brezposelne, 50,147,000 jardov blaga za obleke in 114,000,000 oblek, za ženske, moške in otroke. Denarno je prispeval $24,000,-000 v 95 raznih večjih narodnih nesrečah.
Dvor Baraga, C. O. F.
Člani društva Baraga, Reda Katoliških Borštnarjev, ste pro-šsni, da se vsi udeležite korakanja pri slavnosti prve sv. birme novi cerkvi sv. V.ida, v nedeljo, 11. decembra. Zbiranje je v stari šoli sv. Vida, točno ob 2. uri popoldne.
Ker se bliža konec leta 1932, se opominja vse člane, ki dolgujejo za en mesec ali več, da poravnajo zaostali dolg najkasneje do 16. decembra, 1932, ker sicer bom primoran postopati po pravilih in suspendirati vse one člane, ki ne poravnajo do prej omenjenega dneva. Vpoštevajte torej ta zadnji opomin. Z bratskim pozdravom, — Frank Pernic, nadborštnar; Chas. A. Bazilik, fin. tajnik.	((290)
Napačen premog
Henry Reesing, 3600 W. 73rd St., je bil kaznovan s $50.00 glo be, kar je oglaševal, da prodaja Pocahontas premog za $5.75 tono, dočim je v resnici prodajal pennsylvanski premog.
POSEBNOST^
Lepe šunke, funt.....S
Pork shoulder, lepi
funt..............8c
Pork chops, pusti,
funt .............12c
Teletina za ajmoht,
funt..............9c
Teletina za filanje, ft. 10c Telečji chops, funt .. .15c Telečji steak, funt .. .20c Sveže klobase, funt... 12c Najboljše suhe klobase,
funt..............16c
Sveži špeh, funt......6c
Salo za mast, funt.. .5Vac Riževe klobase, 7 za . .25c
Ako želite v resnici dobro šunko za v nedel jo, pridite k nam po njo. Imamo tudi ^vsakovrstno drugo doma sušeno meso po najnižji ceni. Vsak petek imamo tudi sveže ribe brez kosti. Se vljudno priporočamo.
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
Oddajo se
tri lepe sobe, za malo družino. Prav poceni. Istotam se odda tudi velika soba s kuhinjo za eno ali dve osebi. Vprašajte na 6513 Edna Ave.	(289)
Hrana jetnikov
Ker je pomanjkanje denarja v okrajni blagajni je bil tudi šerif Sulzmann prisiljen znižati ceno za prehrano jetnikov. Uočim so prej dajali 23 centov za jed jetnika na dan, velja danes samo 15 centov enaka jed.
Društvo A. Martin Slomšek št. 16 SDZ
Društvo Anton Martin Slomšek, št. 16 S.D.Z. ima danes zvečer, 9. decembra, ob 7:30 svojo letno sejo. Vse člane se vljudno prosi, da pridejo vsaj enkrat na leto k društveni seji. časa imamo vsi več kot dovolj, torej ne bo držal noben izgovor. Na svidenje, bratje, nocoj večer! — Predsednik.
KDOR ŽELI
lepe piščance, 4 do 6 funtov težke, po 18c funt, svežo gnat (fresh ham), 12c funt, mala, sveža plečeta po 8c funt, sveže svinjske ledice po 8c funt, dobi to pri
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
if "sjy
Naznanilo in vabilo
Članicam društva Srca Marije (staro) naznanjam, da se NE BO vršila seja v nedeljo 11. decembra radi birme, ki se vrši v nedeljo popoldne v fari sv. Vida. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se sejo preloži na tretjo nedeljo, 18. decembra v navadnih prostorih v stari šoli sv. Vida ob dveh popoldne, članice ste prošene, da to upoštevajte. Ker bo pa to glavna letna seja, so članice prošene, da se udeležijo v polnem številu. Izvzete so le bolnice. Na seji bo več važnih zadev za rešiti, obenem pa bo tudi volitev odbora za leto 1933.
Vabljene ste, da pridete vse do zadnje nsi sejo v nedeljo 18. decembra 1932 ob dveh popoldne.
Sestrski pozdrav, — Frances Novak, tajnica.	(Dec.7.9.)
--^-Trrasa Klub Slovenskih Vdov
Klub Slovenskih Vdov naznanja članicam, da se gotovo udeležite seje, ki se vrši 8. decembra, v četrtek, v navadnih prostorih. Prošene so vse članice, da se gotovo udeležijo, ker imamo rešiti več važnih stvari in imamo tudi volitve za leto 1933. Pridite torej vse.
Odbor. (287)
Vaš rent zastonj
Blizu cerkve sv. Lovrenca v Newburgu. Kupite hišo za dve družini, 12 sob in dvoje kopališč. Nizki davki. Nekaj popravila je treb?.. Samo $300 takoj, drugo po $15.00 na mesec. Cena samo $950.00. Samo lot je vreden tega denarja, življenska prilika, da pridete do svoje hiše. Oglasite se takoj pri Mr. Widmar, Union Trust Bank Bldg., Broadway in 55. cesta. Tel. Michigan 7020.	(290)
Stanovanje
se odda, pet sob, kopališče, gor-kota. Vprašajte na 1235"Addison Road.	(290)
Vaški apostol
Za "AmerlSko Domovino" prestavil M. D,
I Michael Casserman I
I PLUMBING & HEATING i I 18700 Shawnee Ave. |
!l	KRnmnrp R877	^
KEnmore 3877
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 0:30 do 8:00.
Telefon: KEnmore 1244
JOSEPH ZORMAN
ODVETNIK
6411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu)
Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12.

$18.00, 26 kosov Rogers srebrni set, votli ročaji neomojena garancija, najboljši vzorec
Tudi krasna izbera demantov, ogrlic in fine zlatnine, po jako znižanih cenah
Lahko izberete sedaj vsak predmet in ga spravimo za vas, dokler ga ne rabite, Jako liberalen kredit. Kupite sedaj in plačajte pozneje.
WOLKOV JEWELERS INC
Cleveland, O
6428 St. Clair Avenue
Nasproti Slovenskega Narodnega Doma
"Nu, boglonaj, za sedaj!" Stopil je proti vratom.
"Kam pa, zopet?"
"Gori! ... In spat! . . . Saj je to edino in najboljše, kar človek še ima!" Na pragu je postal in dejal. "Danjes sem si mislil . . . bodo že imeli pri sodniji prav, da so prepovedali Petru pridiganje! . . . Malo preveč natančen je in kaj takega ljudje ne morejo prenesti! . . . Človek bi že moral biti za to pač najboljši med dobrimi!" Hri-pavo se' je zasmejal ter stopil ven v vežo. "Lahko noč, oče!"
Osuplo je gledal šumar za njim. "Nak, res lep ženin! Vsa čast!" In kakor bi hotel uživati še dalje ta prijetni pogled na zaspanega ženina, je stopil med vrata ter gledal za sinom, ki je odhajal po stopnicah. Obenem s stopinjami Toneta pa je stopal še nekdo drug: Peter Janez Schilekerl, v prazničnih čevljih in .gvantu, je stopil iz temnega hodnika. Tako krepko in važno je stopal, da je padal šumar kar iz enega začudenja v drugo. , In v odsevu ognja, ki je gorel na ognjišču v kuhinji, je videl kako praznično je bil Peter nališpan. "Ja, človek, mar si tudi ti ohce-tar? Kam pa greš še danes?"
"Dober večer, šumar!" Tudi Petrov glas je bil nekako svečan. "Da, da . . . danes imam še neko pot, danes! . . . Izvedeli boste še, šumar, izvedeli!" In z bleskom v očeh ie odšel pri vratih.
Veter ni pihal več. Tudi dež je prenehal. Duh po zemlji v zraku. Oblaki na nebu so se že razcepili. "Glej, no, glej! še lepo vreme mi da povrhu ljubi Bog! Vse bo storil—vse!" Je mislil Peter, ko je koračil po poti. Zdravo Marijo je že zdavnaj odzvonilo. Ves prežet svetosti milega večera si je snel Peter klobuk, pritisnil ga ob prsa z obema rokam?«. Tako je šel — po svoj čudež.
Vendar pa je bila tobakarči-na hišica vsa temna. Vrata so bila zaprta. "Pač se je nekoliko zamudil^! Dolga je pot iz mesta!" Peter Janez je sedel na klop in čakal. Medtem ko je tako sedel ob črnem ozadju, ga ni bilo videti. Prišla je stara ženica, prišlo mlado dekle, pa kak fant. Poskušali so kljuko, pso-v»li — in zopet šli. "Upajmo, da so stavili na mojo številko tudi ti! Rabili bi gotovo, ti re-
veži !" Tako je mislil' Peter Janez in čakal.
Odbila je enajsta, odbila polnoči. Tobakarice pa ni bilo. Ko je udarila ura v zvoniku tretjo, je mislil Peter: "Nu, da, pač si ni upala po noči na pot z denarjem! Bo prišla najbrž šele zjutraj." šel je domov. Ker pa ni mogel spati, je prižgal svečo in sedel k pridigi na gori.
"Blagor ubogim na duhu, kajti njih bo nebeško kraljestvo. Blagor ..."
Pričelo se je svitati. Peter Janez je upihnil svečo ter buh-štabiral v polmraku. Tako ga je našla dekla, ko mu je prinesla v sobo ob šestih močnik. "Jesti p?, tudi mora človek včasih !" Pojedel je, zaprl Pismo in počival trenutek s pestjo na platnici. Nato je zopet šel k to-bakarici.
Tu so bila sedaj okna razsvetljena — po lepem jutru, v čigar nežno modrinjo so se svetili hribi Vrata pa so bila še vedno zaprta. Peter Janez je potrkal. Nato je šel parkrat okoli hiše in pritisnil svoj široki nos na vsako okno.
Na cesti je že postalo živahno. V cerkev so hodila dekleta v temnih oblekah, kakor se spodobi za svete dneve žalosti. Kajti danes je bil spovedni dan za dekleta in mladeniče — dopoldne dekleta, popoldne pa fantje.
Peter Janez je imel še celo dopoldne časa, da pričaka Ma-rijanino srečo. In ker ni hotel baš sedeti na klopi, kjer so ga lahko vsi mimoidoči videli, je šel in sedel za mejo na takem mestu, da je lahko videl vrata. In neprestano jih je gledal, ta vrata. Po cesti je hodil drug za drugim mimo. šumarjeva dekla. In Breznikova Julika v črnem krilu in črnem modercu. S povešenimi očmi je hodila, kakor bi bila vsa prevzeta pobožnega kesanja nad svojimi malimi grehki.
Ves dan, od \jutra do. večera, so prihajali in odhajali skozi cerkvena vrata. Plahih obrazov so prihajali, smehljajočih pa odhajali.
Ko se je pričelo mračiti, je stala Katra, pri vratih farovža. "Danes pa vlečejo nekam na, dolgo! Večerja pa je že fertig!" Ker je vedela, da je gospod Feli-cijan na večer spovednega dne navadno slabe volje, mu je danes pripravila dve jedi, ki jih je imel najrajši. In te sti sedaj čakali. Končno je prišel, poča-I si, v dolgem talarju, v rokah brevir, povešene glave. Težak, jtrudapoln dan je imel za seboj. 'Pozdrav kuharčin je odvrnil le [z lahkim kimanjem. Ko je.sto-| pil v vežo, ga je Katra vprašala: !"So odrihtali vse?" | "Dekleta vsa — razun ene!"
Katra je nagubančila čelo.
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
V JUGOSLAVIJO
preko Havre
na hitrem ekspresnem parnlku
CHAMPLAIN
21. decembra, 14. januarja
LAFAYETTE
5. januarja, 28. januarja
PARIS
20 .januarja, 10. februarja, 4. marca
Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila ln potna liste vprašajte naše poooblaičene afenta
Sreaeh, J&ta
2B PUBLIC SQUARE. CLEVELAND, O.
SE BO ŠE NADALJEVALA DO 17. DECEMBRA
Žene in dekleta, pridite po suknje in obleke. Imamo jih še veliko iz-bero in po zelo nizki ceni.
Se priporočam botr-cam in birmankam, da pridejo po obleke in stik-nje.
Anton Anžlovar
vogal Norwood Rd. in St. Clair Ave.
.Debeli prešiči
|	naravnost z dežele |
2	Vseli velikosti, živi ali osnaže-
S	ni, pregledani od mesta in jih
S	pripeljemo kamor želite. Meso
5	v kosih, šunke, plečeta, loins in
S	vse druge stvari se dobe vsak
=	torek in petek, koljemo pa vsak S
£	pondeljek in četrtek. Pridite in S
S	izberite si sami.
I	H. F. HEINZ !
22	S
1	Vine St., Willoughby, O. |
i	Tel. Wickliffe 110-J-2 I
5	= WlllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllli?
"Katere pa ni bilo?"
Gospod Felicijan se je trudno nasmehnil. "Saj ne moraš vsega vedeti!"
"Tako? ... A pobje?"
"Dva manjkata. Breznikov hlapec . . . ta že ve, zakaj ni prišel. In pa dobri Peter Janez. Ta pa tudi mora že biti zdrav. Kajti, ko. sem šel včeraj doli, da ga obiščem, ga ni1 bilo doma Zanj p?i me ne skrbi, ta bo že prišel." (Dalje prihodnjič.)
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
8LOVENSK1 RAZV A2AT.KO LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Poklliltei KEnmore 4181
fcma Sal'
najboljše sredstvo, da se odpravi revmatizem
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
JOHN KOMIN
6430 St. Clair Ave.
JOHN CASS
797 E. 185th St.
BOŽIČ SE BLIŽA!
Letos smo dobili iz stare domovine lepo izbero slovenskih razglednic za božič in novoletna voščila, kakor tudi Jugoslovanske Matice.
Imamo veliko izbero božičnih daril, kakor cifsare, cigarete in čokoladnih zavojčkov: vse v božičnih zavitkih. Pri na« dobite tudi drevesne okraske, električne lučke in lepo izbero za otroke. Vse to dobite v konfekcijski trgovini
MARY KUSHLAN
6415 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMiiiiiiii^
I Brazis Bros, bankrotna razprodaja |
| FINE OBLEKE — NIZKE CENE — VELIKA IZBIRA |
j $6-75 $9.75 $12-75 |
Obleke, površniki, suknje	§
Ta razprodaja je samo v eni trgovini = 6905 Superior Ave.	=
fTi m 111111 n 11111 n 11 n n i n n 1111 n 11.....m.......iiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimimi
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan) 1250 Union Trust Bldg. B. 0th in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,
Še je čas
poslati denar v Evropo
za praznike
Poslužite $e Cleveland Trust Company radio in kabel posluge za varnost in točnost.
POSEBNO NIZKE CENE
WOLKOV'S JEWELRY
najkrasnejša in najmodernejša zlatarska trgovina v mestu . V VAŠI LASTNI OKOLICI " Kupujte in prihranite si pri Wolkovu POSEBNA DARILA ZA BIRMO IN BOŽIČ	*
RAZPRODAJA PO POLOVIČNIH CENAH
Naša zaloga je sedaj popolna. Mi imamo lepo izbero Bulova, Elgin in Illinois za-pestnih ur in mnogo drugih prikladnih daril za dečke in deklice, posebno za birmo po cenah, ki so polovico nižje od sedanjih nizkih cen. Pridite in prepričajte se.
DARILA ZA DRUŽINO
$17.50 krasna srebr na zapestna ura, 20-letna garancija, s zlatim zapestjem, ki je sličen
$8.75
$9.25
, i vi) . vi t i-$14.00 zapestna ura
za moške in dečke,
s zapestnico, ki je
enaka
$6.95
Krasne moške in ženske ure, garantirane, sedaj
$12.50 ohime ura iz mahagony lesa, ki gre osem 'dni, 10-letna garancija
$2.95
in več
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9TJI, 1932
"Hvala Bogu, da bo končno vendarle prišlo enkrat na dan!"
"Da . . . ko bi bila mati še živa, ona bi mi vedela povedati, kaj1 naj storim. Z očetom pa se ne da takih stvari govoriti, to že zdavnaj vem. Zato sem si pa mislil, da pojdem k tebi in te vprašam za svet. Peter je dober, pošten človek, ta mi pove pravo . . . sem si mislil."
"Da, Tonček, da!" Peter je sedel k njemu ter položil svojo roko na njegovo ramo. "Da, Tonček, da! Sedaj govori! In glej, kakor mi bo pri duši, tako ti bom povedal!"
Tone, ki si je še vedno drgnil kolena, je poskušal govoriti. "Nil, da veš ... nekomu sem nekaj obljubil. In ko sem dal na to svojo besedo — zvesto in v časti, sem dejal . . . nu, tedaj sem gledal stvar malo drugače. Sedaj pa ... sedaj se je pa' nekoliko spremenilo . . . da, sedaj pa se mi zdi tako težavno, ko moram svojo besedo držati. Zato pa bi te rad vprašal, kaj misliš ti . . . ako človek sme besedo vzeti nazaj ?"
"In to je vse, kar te teži ?"
"Vse, da!"
"Zato ti bom sedaj dejal, Tonček!" Nežno ga je prijel za obe roke. "Tonček! In za to moraš šele mene vprašati? Ti? Poglej: ako reče kdo hudobnih ljudi kaj . . . ali se smeš zanesti? Mar ni njih beseda kakor sneg na peč? Tja ga položiš in že se staja in nič ne ostane od njega, kakor le umazan madež na pepi ... in na ljudeh!" Tone je težko dihal. "Ali se nisi že sam nad tem jezil, povej? In psoval! Sedaj pa bi jih hotel posnemati? . . . Tonček, Tonček! . . . Mar ne spadaš k tistim trem, ali štirim dobrim? Ti! Mar nisi ti najboljši? ... Pa povej mi sedaj, kaj naj ima Se obstanka na svetu, ako ga ne slab človek držal svojo besedo! bo imela beseda dobrega človeka? Mar ne mora biti beseda dobrega trdna kakor železo? . Pa zato ker ti je težavno, držati jo? . . . Da, ljubi Tonček! Mar je na tistem, kar je lahko, kaka zasluga? Tedaj bi lahko tudi Nak, nak! Glej, baš zato ker ti je hudo, moraš držati za oje! In ne smeš dopustiti na madeža ... kakor ga pusti sneg na peči! . . ..Saj spadaš med dobre! Saj si najboljši! Vate verujem, veš!"
Trenutek sta molčala. Tone je vstal. "Ah, da!" Vzdih, še globlji nego oni prvi. Nato je vzel iz žepa robec, pogledal ga žalostno in ga vrtel med prsti. "Saj sem si mislil, da ne boš mogel vedeti drugega . . . ti! In v . . nu, da . . . lepo boglonaj ti pravim ... za tvoj pošten nasvet!" Tone si je obrisal obraz, kakor oni, ki si hoče otrni-ti solzo. "Nu, da . . . mora pač ostati, kakor je . . . če hočem biti tako dober! . . . Zbogom, Peter! . . . Ampak hudobnim je lažje!" In odšel je iz sobe.
In Peter Janez se je smehljal — po dolgem času prvič smešek sreče — sreče, v katero je smel verjeti. "Sedaj je zopet on! Ta si bo kmalu opomogel! Temu Sem zopet podprl dušo, danes!"
In ker je lahko verjel svojemu Tonetu, je verjel tudi na vse drugo, neomajano. Odprl je omaro ter vzel iz; nje svojo "novo" obleko. Kajti kakor za praznik se je hotel obleči sedaj, ko pojde k tobakarici po Marijani-no srečo. Pa mar ni praznik, ko bo videl, da se bo izpolnilo upanje njegovega srca in pa čudež božji! In predno se je oblekel, se je še tako temeljito umil kakor na Novo leto. Saj je vendar pričenjalo zanj in za vse
dobre, katere je ljubil, ta večer novo življenje!
Tresenje njegovih rok je docela izginilo. In med tem ko je metal po sebi vodo, je mislil na gospoda Felicijana. Kako se bo ta razveselil novega stola! In kako bo lahko lepo pridigal na velikonočno nedeljo — ko se bo zgodil čudež in bodo vsi ljudje o njem govorili! In Petru se je že zdelo, kako sliši njegovo, pridigo: "Vidite sedaj, vi hudobni in slaboumni ljudje? Kajne, sedaj se ne smeje noben več puk-ljastemu apostolu?! Temu je ljubi Bog sedaj držal oje in je storil čudež! Pa zakaj? Zato pač ker je Peter Janez Schilekerl zaupal in veroval!"
Medtem ko je Peter Janez med umivanjem slišal gospoda Felicijana, ki je tako in še mnogo lepše pridigal, je sedel tam spredaj v izbi mladi šumar. Z rokama na hrbtu pa je stal pred njim njegov oče. Očividno je premišljeval odgovor svojega sinu. Nato se je zasmejal in dejal: "Sedaj ne bomo na dolgo ongavili naokrog! Sedaj vem, kaj ti je!"
"Tako?"
"Julka mi je povedala."
"Vaša Julka? . . . Tako?"
"Malo si nos zavihal pač, ker se nisva še peljala k notarju."
"Vam je povedala Julka? . . . Dobro se razume, ta Julka!"
"Ti norec ti!" Sunil je -nalahno sinu v čelo. "Zakaj pa nisi spregovoril kake besedice? Saj sem je itak ves čas čakal. Da ne zahtevam, da se poročiš gori v svojo ta led i g čumnato, to si lahko misliš. Pa bi bil odprl kljun! Mislim, da je grunt vendarle vreden dobre besede. Pa tudi mi ne bo zdrknil iz rok baš tako lahko, kakor zdrkne kost črešnje med prsti." , "Seveda, da! Saj ste še močni — pa bi lahko še gospodarili."
"Nu, tedaj, jaz sem že zadovoljen, da to spoznaš!" Stari se je zopet smejal. "Pa se peljiva jutri."
"Jutri moram k spovedi."
"Dobro, pa peljiva se v četrtek."
"Moram pa k obhajilu in —" Tone se je prijel za grlo, "pa k spraševanju."
"I, ves dan vaju pa menda tudi ne bodo spraševali gospod župnik."
"In pa notar . . . mislim, da ne bo imel Časa sedaj te dni. Če že mora biti ... pa se peljiva po praznikih."
"Zaradi mene! če se tebi ne mudi . . ."
"Nikakor ne!" Tone je vstal.
NIZKE CENE!
Suhi želodci, ft.......16c
Pork shoulder, ft..... 8c
Pork chops, ft.......12c
Round steak, ft......15c
Teletina za ajmoht, ft. 10c Sveže klobase, 2 ft. za 25c
Suhe klobase, ft......16c
Najfinejša mast, 3 ft. 23c Riževe klobase, 7 za... 25c
Imamo najboljše okusno, domače sušeno meso po najnižjih cenah. Se prav vljudno priporočamo vsem odjemalcem.
FRANK SKULY 6313 St. €lair Ave.
—Cleveland Crust
Member Federal Reserve Sy at em Member Cleveland Clearing Houae Aaaociation
&++ !!""! " "!" !UU!!!"! ""! !U 7PPPPPU! !UPP7!" "PPPU7P " " !PU7PP7PP !   "!"!""!