ANTIČNI MOZAIKI NA OZEMLJU SR SLOVENIJE B o ja n D ju r ić Ljubljana V resnično veselje mi je, da se lahko na tem mestu zahvalim vsem delavcem v knjižnicah, muzejih, na občinah in drugod, ki so mi kakorkoli pomagali pri oblikovanju tega dela. Po­ sebej se zahvaljujem naslednjim osebam, brez katerih delo takšno kot je, ne bi bilo mogoče : Alojziju Bolti, Elici Boltin-Tome, Stanetu Gabrovcu, Erichu Hudeczeku, Blagoju Jevremovu, Jožetu Kastelicu, Veri Kolšek, Ivi Mikl-Curk, Stanku Pahiču, Petru Petruju, Sonji Petru, Ljudmili Plesničar-Gec, Viktorju Plestenjaku, Jaru Šašlu, Vinku Šribarju, Damjanu Vahnu in Mateju Župančiču. V času, ko je bil pričujoči tekst že v tisku, sem dobil dotedaj nedostopne podatke in fotografske posnetke mozaikov Ljubljana 15.3 in 15.4. Zaradi tehničnih težav, časovne stiske in nekaterih drugih okoliščin, je bilo možno tekst dopolniti le z upodobitvami in osnovnimi podatki obeh omenjenih mozaikov, ne pa tudi s popolnim opisom in dolo­ čitvijo. Le-to bo objavljeno skupaj z novimi mozaičnimi najdbami. VSEBINA Okrajšave ................................................................................................................................. 538 Zgodovina raziskav.................................................................................................................. 540 Oris razvoja ............................................................................................................................. 541 Opombe ................................................................................................................................... 544 Katalog ..................................................................................................................................... 545 Opombe h katalogu ................................................................................................................ 608 Kronološka tabela.................................................................................................................... 609 Področni imenik........................................................................................................................ 610 Abecedni imenik ...................................................................................................................... 611 Seznam slik in tabel ................................................................................................................. 613 Karta najdišč ........................................................................................................................... 616 Povzetek — Resumé ................................................................................................................. 618 OKRAJŠAVE Abramić - — M ihael Abramić: Poetovio: Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta, Ptuj 1925 A l J — Viktor H offiler & Balduin Saria: Antike Inschriften aus Jugoslavien: Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938 AM SIA — A tti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria AÖGQ — Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen A T — Archeografo Triestino A V — Arheološki vestnik BAIEMA — Bulletin d'Association internationale pour T Étude de la Mosaïque antique Benussi — Bernardo Benussi, Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la Carta archeo­ logica deiristria, AT, 3. ser. 14 (1927—1928) 243—282 Blake II — M arion Elisabeth Blake, Roman mosaics of the IIn d century in Italy, M AAR 13 (1936) 67—214 Blake III — M arion Elisabeth Blake, Mosaics of the Late Empire in Rome and Vici­ nity, M AAR 17 (1940) 81—131 Bolta — A lojzij Bolta, O letošnjih arheoloških izkopavanjih v Celju in Gotovljah, Celjski zbornik, 1951, 251—256 BRGK — Bericht der Römisch-Germanischen Kommission Carli — G ianrinaldo Carli, Delle antichità di Capodistria, Raccolta d 'Opuscoli scienti­ fici e filologici, Tomo XXVIII, Venezia: Simone Occhi 1743, 169—329 CIL — Corpus Inscriptionum Latinarum ČZN — Časopis za zgodovino in narodopisje D egrassi — Attilio D egrassi, Tracce di Roma sulla spiaggia di S. Simone d’isola, AT, 3. ser. 10 (1923) 325—341 Führer Cilli — Führer durch die Sammlung des Localmuseums der Stadt Cilli, Cilli 1889 GMDS — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo G onzenbach — Victorine von G onzenbach: Die römischen Mosaiken der Schweiz (Monographien zur Ur- und Frühgeschichte der Schweiz, XII), Bâle 1961 G ubo — A ndreas G ubo: Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909 IM K — Izvest ja Muzejskega društva za Kranjsko J enny —- Samuel Jenny, Poetovio, MCC, NF 22 (1896) 1 —22 JfA — Jahrbuch für Altertumskunde JJ — Jahresbericht des steiermärkischen Landesmuseums Joanneum JZK — Jahrbuch der k. k. Zentral-Kommission JÖ AI — Jahreshefte des Österreichischen archäologischen Institutes K enner — F riedrich K enner, Über die römische Militärstadt in Celeia und die Procu­ ratur von Noricum, MCC 9 (1864) LVII—LXXIII Kiss — Ä kos K iss: Roman mosaics in Hungary (Fontes Archaeologici Hungariae), Buda­ pest 1973 KLDB — Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 K lemenc — Josip K lemenc, Starokrščanska svetišča v Sloveniji, A V XVIII (1967) 111—135 K lemenc-Saria, Ptuj — Josip K lemenc & Balduin Saria: Archaeologische Karte von Jugoslavien: Blatt Ptuj, Zagreb 1936 K lemenc-Saria, Rogatec — Josip K lemenc & Balduin Saria: Archaeologische Karte von Jugoslavien: Blatt Rogatec, Zagreb 1939 KLS — Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije, Ljubljana 1954 Ložar — R ajko Ložar, Poročilo arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani za leta 1931—1933, GMDS 14 (1933) 28—51 L Z — Laibacher Zeitung M AAR — Memoirs o f the American Academy in Rome MCC — Mittheilungen der k. k. Central-Commission M H VS — Mittheilungen des historischen Vereins für Steiermark Müllner — Alfons Müllner: Emona, Laibach 1879 M ZK — Mitteilungen der k. k. Zentral-Kommission N owotny — Edward N owotny, v Bericht über die Fortschritte der Römisch-Germanische Forschungen in den Jahren 1906-1907 Orožen 1927 — Janko Orožen: Zgodovina Celja: Prazgodovinska in rimska Celeja, Celje 1927 Orožen 1971 — Janko Orožen: Zgodovina Celja in okolice, I, Celje 1971 Parlasca — K laus Parlasca: Die römischen Mosaiken in Deutschland (Römisch-Germa­ nische Forschungen 23), 1959 Petru — P eter Petru (ed.), Izkopavanja in najdbe v Ljubljani med leti 1941—1961, VS 8 (1960-61) 271—314 Pichler, Bericht — F riedrich Pichler, Bericht über die von Sr. Majestät dem Kaiser dotirten archäologischen Grabungen in den Gebieten von Solva und Teurnia, Sitzungs­ berichte, X C I/I (1878) 613—658 Pichler, Text — F riedrich Pichler: Text zur archaeologischen Karte von Steiermark, Graz 1879 Pichler, Villa — F riedrich Pichler, Die römische Villa zu Reznei in Steiermark, MCC 19 (1874) 169—179 Plesničar, Emona — Ljudmila Plesničar-G ec, Emona v pozni antiki, A V 21—22 (1970- 1971) 117—122 Plesničar, Jakopičev vrt — Ljudmila Plesničar: Jakopičev vrt (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 14), Ljubljana 1968 Plesničar, La città — L judmila P lesničar-G ec, La città di Emona nel tardoantico e suoi ruderi paleocristiani, A V 23 (1972) 367—375 Plesničar, N ovo — Ljudmila Plesničar-G ec, N ovo odkriti starokrščanski objekti pri osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, Sinteza 15 (1969) 73—74 Premerstein — A nton v. Premerstein, J. G. Thalnitschers Antiquitates Labacenses, JÖAI 5 (1902) 7—32 RGMG — H enri Stern: Recueil général des mosaïques de la Gaule, 1—3 (Xe supplément à »Gallia«), 1957, 1960, 1963 R ichter — F. X. J. R ichter, Chronik von ausgegrabenen Alterthümern zu Laibach, Illyrisches Blatt, Nr. 37, 1820 (15. 9.) R iedl — E manuel R iedl, Ueber Reste einer römischen Anlage im Boden der südlichsten Steiermark, MCC 17 (1891) 137—138 R utar 1889 — Simon R utar, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Slovenskem 1 . 1888, Letopis Matice slovenske za leto 1889, 1—63 R utar 1891 — Simon Rutar, Prazgodovinske in rimske razkopine po Slovenskem 1 . 1890, Letopis Matice slovenske za leto 1891, 182—209 Schmid, Adria — W alter Schmid, Emona im Lichte der neuesten Ausgrabungen, Adria, III/10, 1911 Schmid, BRGK — Walter Schmid, v Römische Forschungen in Österreich 1912— 1924, 15. BRGK, 1923—1924 (1926), 178—241 Schmid, JfA — Walter Schmid, Emona: I. Teil, JfA VII/1, 1913, 61—188 Schmid, JÖ AI — W alter Schmid, Ausgrabungen in Emona 1916, JÖAI 19-20 (1919) 155—164 Schmid, L Z — Walter Schmid, Ausgrabungen in Emona, L Z Schmid, Tagespost — W alter Schmid, Ausgrabungen in Emona, Tagespost Seidl, Beiträge — J. G. Seidl, Beiträge zu einer Chronik der archaeologischen Funde in der österreichischen Monarchie, AÖGQ Seidl, Chronik — J. G. Seidl, Chronik der archäologischen Funde in der österreichischen Monarchie, Österreichische Blätter für Literatur, IV/242, (1847) 961—965 Sitzungsberichte — Sitzungsberichte der k. Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Classe Šribar — Vinko Šribar, Arheološko-topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli, A V 9—10 (1958-59) 271—277 Tavano — Sergio Tavano: Aquileia cristiana (Antichità Altoadriatiche, III), Udine 1972 Thalnitscher, Antiquitates — J. G. Thalnitscher.: Antiquitates urbis Labacensis: Ex diversis authoribus, manuscriptus, et original: documentis collectae, M. DC. XC. III (rkp.) Thalnitscher, Epitome — J. G. T halnitscher: Epitome Cronologica: Continens Res Memorabiles, Nobilis, Antiquissimae Urbis Labacensis, Laibach 1714 Türk-Arriach — Josef Türk-Arriach: Celje: Die alte Römerstadt Claudia Celeia, Cilli 1928 Valvasor — J. W. Valvasor: Die Ehre des Hertzogthums Crain, II, 1689 VS — Varstvo spomenikov Thätigkeitsbericht — Zweiter Thätigkeitsbericht des Museal Vereines der Stadt Cilli, Cilli 1886 Zov atto — P aolo Lino Zovatto: Mosaici paleocristiani delle Venezie, Udine s. a. Z U Z — Zbornik za umetnostno zgodovino ZGODOVINA RAZISKAV Zgodovina raziskav antičnih mozaikov, nastalih na ozemlju današnje Slovenije je, vkolikor sploh moremo govoriti o raziskavah v današnjem pomenu, najtesneje povezana z razvojem slovenske arheološke vede.1 Vse od srede 16. st., ko je zabeležena prva najdba mozaikov,2 pa do konca 18. st., se v humanističnem zgodovinopisju ob povečanem zanimanju za antiko omenjajo med predvsem epigrafskim materialom tudi najdbe mozaikov.3 Z nastopom 19. stol. se razmere v arheološki znanosti spremene. Še vedno se javljajo v tradiciji baročne historiografije nastala dela,4 ki prinašajo delno tudi še arheološki oz. mozaični material. Vendar so bi­ stvena novost tega časa specializirane institucije, v osnovi izhajajoče iz duha romanti­ cizma. Tu mislim na eni strani predvsem na že v zgodnjem 19. st. nastajajoče muzeje5 in na drugi strani na različna, predvsem historična društva.6 Te institucije, nastajajoče skozi vse 19. in delno celo zgodnje 20. st., so ob koncu 19. st. relativno dobro pokri­ vale prostor današnje Slovenije in informacije o novih najdbah so preko mreže dopisnikov in konservatorjev precej redno pritekale v njih glasila.’ Nastanek muzejev in društev pa ni imel le pasivnega značaja zbiranja predmetov in informacij. Sredi druge polovice sto­ letja je vzpostavljena nova metoda odkrivanja — arheološka izkopavanja. Resda so bila le-ta predvsem posledica zavedanja po nujnosti »zaključene arheološke slike«,8 zavest o tem pa se je lahko izoblikovala le v okviru delovanja prej omenjenih institucij.9 Obdobje zadnje tretjine 19. in začetka 20. st. pomeni tako kot za večino arheološkega materiala odkritega v Sloveniji tudi za mozaike dobo, v kateri je bilo odkritih največ spomenikov. Ložar je 1 . 1941 zapisal: »Material, ki je na ta način prišel na svetlo, je osnova spome­ niškega inventarja slovenske arheologije, ki se odtlej ni mnogo spremenil, niti prekomerno obogatil«.1 0 Danes lahko za mozaično gradivo ponovimo iste besede. Dejstvo je namreč, da se od konca Schmidovih izkopavanj v Ljubljani pa vse do danes, število v Sloveniji odkritih mozaikov ni bistveno povečalo. Razen redkih izjem kot so mozaiki Drnovega, starokrščanski mozaiki Ljubljane in še nekateri drugi, so novo odkriti mozaiki v veliki večini slučajne najdbe oz. rezultat zaščitnih izkopavanj. To pa pomeni, da so ti mozaiki zaradi svoje dejanske in prostorske fragmentarnosti največkrat neuporabljivi, seveda vkolikor njih podobo sploh poznamo. Drug problem, ki zadeva odkriti mozaični material je problem konservacije, ki se kaže v neverjetno majhnem številu dejansko ohranjenih mozaikov v slovenskih muzejih. Vzroke moremo iskati v odnosu, ki ga je imela oz. ga ima slovenska arheološka oz. umetnostno­ zgodovinska znanost do spomenikov antične umetnosti. Vse do razprav R. Ložarja1 1 ne poznamo dela, ki bi se ukvarjalo izključno z analizo domačih umetnostnih spomenikov antike, po zadnji vojni pa so se le redki slovenski strokovnjaki ukvarjali s to problema­ tiko. Najhuje se je takšno stanje odrazilo prav pri mozaikih, katerih obstojnost je za raz­ liko od npr. kamnitih spomenikov neprimerno manjša. Če pregledamo literaturo, ki se kakorkoli ukvarja z našimi mozaiki ugotovimo, da sega razpon pisanja od bežnih zapisov mozaičnih najdb prek različnih pregledov1 2 do širših opisov posameznih mozaikov,1 3 nikdar pa ne seže v območje strokovne analize.1 4 Pričujoče delo ima s tem, ko predstavlja celotno danes znano antično mozaično pro­ dukcijo na ozemlju Slovenije, namen, vzpostaviti trdno osnovo vsem nadaljnjim prouče­ vanjem antičnih mozaikov tega ozemlja in obenem vzpodbuditi podobno obdelavo osta­ lega mozaičnega materiala, odkritega na ozemlju Jugoslavije. S tem pa se vključuje v pri­ zadevanja Association internationale pour l'Étude de la Mosaïque antique (AIEMA) po izdelavi publikacijske serije Corpus Mosaicorum Antiquorum. ORIS RAZVOJA Naslednji zapis podaja splošni oris razvoja antičnih mozaikov slovenskega ozemlja, kakor se je izoblikoval ob kataloški obdelavi materiala, prikazan na izboru pomembnejših spomenikov. V razvoju antičnega mozaika pride v 1. st. pr. n. e. do spremembe, ki je odločilna za ves nadaljnji razvoj. Tedaj povsem ekskluzivna in luksuzna umetnost postane v tem času splošno razširjena, njena priljubljenost se začne kosati z dotedaj najbolj razširjeno zvrstjo talne obloge — inkrustiranim estrihom. Vzrok tej izredni razširitvi lahko iščemo v dejstvu, da se je mozaik po dolgi razvojni poti vrnil na svoja izhodišča, zavrgel svoj sli­ karski značaj in postal zopet in predvsem talna obloga, podrejajoča se v celoti zakoni­ tostim arhitekture.1 5 S tem je mozaik privzel svojo prvotno funkcijo obloge tal v smislu trdnega zapiranja arhitekturnega prostora navzdol. Mozaična umetnost se je za kratko dobo izenačila z mozaično tehniko; ostala je le enotna, nerazčlenjena mozaična ploskev, trdno ujeta v okvir, ki je ploskev funkcionalno delil. Primeri te razvojne stopnje mozaika so v provincah redki. Znani so z Magdalenske gore na Koroškem,1 6 iz Val Bandona v Istri,1 7 s slovenskega ozemlja pa iz Simonovega zaliva pri Izoli (tab. XXVIII—XXXI). Ti primeri predstavljajo začetno stopnjo tako imenovanega strogega stila. Nekaj pozneje je nastal danes neohranjeni mozaik Celje 10.1 (tab. XI—XIII), pri katerem je mozaično ploskev že prekrila linearna geometrična mreža. Mreža šesterokotnih polj z vmesnimi rombičnimi šesterokrakimi zvezdami je znana iz S Italije in Francije (Čedad, Oglej, Besan- çon), njena pojavnost pa je splošno omejena na flavijsko obdobje. Odnos med črno line­ arno mrežo in belo osnovo mozaika je kljub razčlenjenim elementom ostal enak kot pri mozaikih iz Simonovega zaliva. Vizualno deluje črn vzorec linearne geometrične sheme kot trdna mreža, razpeta preko praznega prostora bele ploskve. Morda lahko zaslutimo nek nov element v odnosu osnova — vzorec pri polnilnih motivih šesterokotnih polj, ki osnovo že delno aktivirajo v okviru vzorca, kar je značilnost mozaikov 1. pol. 2. st. Le-ti izpričujejo ineksistentnost osnove v starem smislu. Mozaična osnova je pritegnjena v sam vzorec, s tem pa je zabrisano razlikovanje med sedaj enakovrednimi črnimi in belimi ploskvami. Če je prej geometrični vzorec povsem jasno ležal na prazni osnovi in sta se ravnini osnove in vzorca med seboj razlikovali, je pri novem, ambivalentnem vzorcu osnova povsem prekrita, obe ravnini sta združeni v eno. Posledica tega procesa je bila v končni fazi v 3. st. povsem črna mozaična osnova z belim vzorcem, kar je v točnem nasprotju z začetno situacijo v 1. st. pr. n. e. Osnova je tu zopet indiferentna, kompaktna talna površina, preko katere se razvija bel geometrični vzorec. Edini primer te razvojne stopnje je med domačim materialom mozaik Ljubljana 17.1 (tab. LXVII—LXVIIIa), za katerega je poleg barvne inverzije značilno, da je prekrival tla hodnika, prostora torej, ki ima po svoji funkciji v sklopu določene arhitekture sekundarno mesto. Značilno je namreč, da se v tem času črno-beli mozaiki geometričnih shem umaknejo v obrobne prostore,1 8 kar odgovarja njih vrednotenju v odnosu do večbarvnih figuralnih in ornamentalnih mozaikov, ki so nosilci nadaljnjega razvoja. V razvojni liniji črno-belih mozaikov nastopajo v 2. st. mozaiki, ki so ohranili staro koncepcijo črne mreže na beli osnovi, obenem pa že uvedli tudi elemente nove ambiva­ lentnosti, predvsem v okviru polnilnih motivov. Tak je verjetno sredi 2. st. nastali mozaik Celje 20.1 (tab. XXVII), katerega shema je znana v Italiji že v 1. st., v Franciji in Nem­ čiji pa v 2. in 1. pol. 3. st. Dejanski razvoj črno-belih mozaikov seveda ne poteka tako premočrtno, kot bi lahko zaključili iz zgornjega. Različne stopnje tega razvoja so se uresničevale na časovno vzpo­ rednih mozaikih skozi vse obdobje rimskega imperija. Vendar so črno-beli mozaiki od konca 2. oz. začetka 3. st. potisnjeni v drugi plan, njih mesto zavzamejo v tem času v zahodnih provincah uveljavljajoči se večbarvni mozaiki. Črno-beli mozaiki variirajo od tedaj naprej dosežke prejšnjih obdobij, obenem pa sprejemajo nove elemente, razvite pri večbarvnih mozaikih.1 9 Novost, ki temeljito spremeni razvoj rimskega cesarskega mozaika zahodnih provinc, se izvrši v poznoantoninskem-zgodnjeseverskem obdobju. V dotedaj dosledno črno-bele mozaike geometričnih shem je uvedena vsaj tretja, navadno rdeča barva, nekaj pozneje pa se začno na prej izključno dvodimenzionalno koncipiranih mozaikih formulirati nove, plastične tendence. To stopnjo v razvoju talnega mozaika, ki bi jo lahko imenovali kar prehodno, izkazuje bogato mozaično gradivo, odkrito konec 19. in v začetku 20. st. na Spodnji Hajdini in na Zgornjem Bregu pri Ptuju. Mozaik Ptuj — Zg. Breg 2.3 (tab. LXXXII—LXXXV) je kljub novi, plastično konci­ pirani geometrični shemi ornamentalnega polja, še neizvit iz starega dvodimenzionalnega tretiranja talne obloge. Zavestno moramo usmeriti pozornost na značilno uporabo oz. razvrstitev rombičnih ploskev, da bi za trenutek dobili iluzijo plastično razgibanih tal. Enako stopnjo izkazuje tudi mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.7 (tab. XCb—XCIa), polno formu­ lacijo plastičnih tendenc pa moremo razbrati na dveh sočasnih mozaikih, odkritih v bližini Ptuja. Prvi je mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.5 (tab. LXXXVin—LXXXIX), katerega križna polja, razvrščena okoli kvadratnega slikovnega polja, so optično poglobljena tako, da vzbuja celoten mozaik vtis površine, po kateri je hoja nemogoča. Na tej stopnji mozaik v osnovi negira svojo funkcijo obloge tal, ki jih kot spodnjo prostorsko mejo razpira in stoji tako v opoziciji z izhodiščnim položajem v 1. st. pr. n. š. Podobno deluje mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 1.1 (tab. LXXIII—LXXV). Optično poglobljena križna polja, tu sicer ne tako dosledno kot v prejšnjem primeru, so razvrščena drugo poleg drugega ter izpol­ njena s figuralnimi predstavitvami v okroglih medaljonskih poljih. Ta mozaik predstavlja formalno sintezo dveh razlikujočih se tipov mozaikov tega časa, tipa optično poglobljenih križnih polj in medaljonskega tipa, ki ga med našim gradivom predstavlja mozaik Ptuj- Zg. Breg 2.4 (tab. LXXXVI—LXXXVII). Če so doslej prikazani mozaiki razvijali težnje po tridimenzionalnem učinkovanju v odnosu med osnovo in ornamentalno mrežo, nastajajo ob njih mozaiki, ki se omejujejo na prevzemanje posameznih plastično delujočih elementov, sestavnih delov bordur in polnilnih motivov. S tem v zvezi se pojavijo mozaiki medaljonskih shem, ki so v nepo­ sredni povezavi s stropno dekoracijo. Kakor funkcionira štukaturni okvir stropne deko­ racije, tako zapira in povezuje posamezna slikovna polja mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.4 dvo­ tračna pletenina. V tem in v izkazovanju začetne stopnje koncepcije mozaika-preproge, kjer delujejo okvirni pasovi kot »podlaga«, mu je soroden mozaik Ptuj-Zg. Breg 3.1 (tab. XCIV—XCV). V tradiciji zgodnjeseverskih reprezentativnih mozaikov, ki jih med slovenskim gradi­ vom predstavljajo obravnavani ptujski primeri, je v 2. pol. 3. st. nastal mozaik Ljubljana 22.1 (tab. LXIX—LXXIa). Značilno plastično obravnavanje nekaterih polnilnih motivov (kantharos s pecljatimi cvetovi in motivi kubov) ter štiritračne večbarvne pletenine v funk­ ciji bordure,2 0 je na tem mozaiku združeno s formalno starimi, ploskovito koncipiranimi motivi, izvedenimi v novi »tkalski« tehniki, prihajajoči iz vzhodnih provinc. Med pozno- antičnimi mozaiki našega ozemlja predstavlja ta mozaik brez dvoma enega najkvalitet­ nejših primerov. Od zgodnjega 3. st. dalje se javlja v mozaični produkciji tudi našega ozemlja nov tip mozaika. Tedaj postane namreč vse bolj priljubljena talna obloga v tehniki opus sectile, kjer so večinoma kvadratne plošče izdelane izključno iz dragocenega, uvoženega pisanega marmorja. Značaj tovrstne obloge tal ima poudarek na luksuznem, zato zavzema takrat kadar nastopa v kombinaciji z opus tessellatum največkrat središčni položaj ornamental­ nega polja oz. ploskve, ki ji mozaik tvori okvir. Ta tip mozaika, pri katerem sta dve raz­ likujoči se tehniki združeni, je razmeroma redek. Med slovenskimi mozaičnim gradivom ga v polni obliki zastopa mozaik Celje 15.1 (tab. XXV), ki je bil žal že ob odkritju močno poškodovan in so od kvadratnih marmornih plošč ostali le odtisi v osnovi. Bordurni mo­ tivi, predvsem večbarvna pettračna pletenina na črni osnovi kažejo, da mozaik ni mogel nastati pred 1. pol. 3. st. Mnogo bolj zanimiv je verjetno v 1. pol. 3. st. nastali mozaik Drnovo 1.1 (tab. XXXIIb—XXXV), pri katerem so kvadratne plošče pisanega marmorja imitirane v mo­ zaični tehniki, kar bi kazalo na dragocenost samega materiala in na željo po njega pose­ dovanju. Že omenjena »tkalska« tehnika se pojavlja na mozaikih od 2. pol. 3. st. dalje vedno pogosteje ter zaznamuje številne poznoantične mozaike zahodnih provinc. Kljub relativno velikemu številu takšnih mozaikov poznamo z našega ozemlja le en primer — mozaik Ljub­ ljana 9.1 (tab. XL Via, b). Tipičen primer mozaika, ki se v svoji strukturi povsem naslanja na izdelke tkalske umetnosti kaže to svojo odvisnost ne le v dosledni uporabi »tkalske« tehnike, ampak tudi v direktnem naslonu svojih motivov na motive tekstilij. Posebno mesto zavzema v sklopu poznoantičnih črnobelih mozaikov skupina štiri­ najstih mozaikov, predstavljajočih ostanek mozaične produkcije delavnice, ki je delovala sredi 4. st. v Emoni.2 1 V svoji sestavi izkazujejo identične lastnosti — črn okvirni pas obdaja belo osrednjo ploskev,2 2 sredi katere leži ornamentalno polje geometrične sheme. Znotraj te skupine lahko glede na razlikujoče se geometrične sheme ornamentalnih polj razlikujemo skupino mozaikov, pri katerih je ornamentalno polje razumljeno dvodimen­ zionalno,2 3 ter skupino mozaikov, katerih geometrične sheme skušajo preko razvrščanja rombičnih polj ustvariti iluzijo plastično razgibane površine.2 4 Ob primerjavi z mozaiki severnoitalskega prostora in mozaiki, odkritimi v Celju, se izkaže, da predstavljajo ti mo­ zaiki tisto razvojno stopnjo, ki jo je rimski mozaik dosegel že v 2. st. Če ne bi bili s strati- grafijo relativno in z najdbo bronastega novca Konstantija II. (337—361) v osnovi mo­ zaika Ljubljana 1.2 časovno absolutno določeni, bi lahko brez pomislekov postavili njih nastanek v 2. st. Vprašanje o vzrokih tej retardaciji ostaja odprto. Nikakor namreč ne moremo nanj zadovoljivo odgovoriti le z domnevo o lokalni mozaični delavnici, ki bi svoj repertoar opirala na dve stoletji stare predloge. Med slovenskim mozaičnim materialom ločujemo še skupino treh mozaikov, ki so prekrivali tla starokrščanskih sakralnih prostorov.2 5 Vsi kažejo izključno dekorativen značaj ter se povsem podrejajo oblikovanju prostora, ki ga s svojo členitvijo dopolnjujejo. To in uporabljene geometrične sheme2 6 določa njih nastanek v poteodozijanski čas. Novene najdbe določajo nastanek mozaikov Ljubljana 15.1 (tab. LX—LXII) in 15.2 (tab. LXIII) v začetek 5. st.,2 7 za mozaik Celje 13.1 (tab. XV—XXI) pa lahko kljub Klemenčevi dataciji2 8 v 2. pol. 5. st. ugotovimo, da bi lahko nastal že v L pol. tega stoletja. 1 Za razvoj slovenske arheologije cf. R. Ložar, Razvoj in problemi slovenske arheo­ loške vede, ZUZ 17 (1941) 107—148; S. Ga­ brovec, »Sto petdeset let arheologije v Na­ rodnem muzeju«, Argo 10 (1971) 35—48; P. Petru, »Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja«, Argo 10 (1971) 3—34; F. Kovačič, Postanek in razvoj mariborskega muzeja, ČZN 23 (1928) 255—268; S. Pahič, »Arheološko raziskovanje v Mariboru«, ČZN n. v. 2 (1966) 3—45; C. D e Franceschi, »L’Archeologia dellTstria e i suoi cultori«, AT IV. ser. 18-19/1 (1952-53) 7—20. 2 Pismo J. Gaisberga nadvojvodi Karlu, v katerem navaja najdbi mozaikov Celje 1.1, 1.2 . 3 V Valvasorjevem {Ehre) in Thalnitscher- jevih {Antiquitates, Epitome) delih sta opisani najdbi mozaikov Ljubljana 14.1, in 26.1, v delu koprskega operosa Gianrinalda CARLi-a (Carli) pa mozaika Semedela 1.1 in Valdoltra 1.1. 4 F. X. J. Richter: Geschichte der Stadt Laibach von den ältesten Zeiten bis zur Grün­ dung des Laibacher Bisthums im J. 1461 ; August DimiT z : Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, Laibach 1874; A. Muchar: Geschichte des Herzogthums Steier­ mark, Graetz 1844. 5 Leta 1811 je v Grazu ustanovljen deželni muzej Joanneum, začetki ljubljanskega muzeja gredo v leto 1821, v Trstu je v okviru aktivnosti Società di Minerva ustanovljen 1 . 1825 mestni muzej. Ob koncu 19. in začetku 20. st. na­ stanejo lokalni muzeji v Celju (1882), Ptuju (1893), Mariboru (1902) in Kopru (1910). Joanneum izdaja letna poročila {JJ), za glasila ljubljanskega muzeja cf. Branko R eisp, »Sto petdeset let knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani«, Argo 10 (1971) 49—58, za delo­ vanje tržaške Società di Minerva in tržaškega mestnega muzeja ter izdajanje Archeografa Triestina cf. Attilio Gentille, »II primo secolo della Società di Minerva /MDCCX— MCMIX/«, AT III. ser. 5 (1909) Appendice; Alberto Puschi, »II programma e la funzione del Museo civico di storia ed arte di Trieste«, AT III. ser. 6 (1911) 135—170; Piero Sticotti, »L’Archeografo Triestino«, AT: Indice generale della interna raccolta, 1929, 5—20. Za koprski muzej cf. G iustino Poli, »Le antichità ed il Civico Museo di Storia ed Arte in Capo­ distria«, Pagine Istriane III. ser., Anno 2°, no. 7—8, 1951, 20—24. 6 Leta 1839 je v Ljubljani ustanovljeno Muzejsko društvo za Kranjsko in leta 1846 Zgodovinsko društvo za Kranjsko (o njunih glasilih cf. Branko Reisp, op. cit.), na Dunaju I. 1850 Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale z glasilom MCC (prva številka izide 1 . 1856), v Grazu je istega leta ustanovljen Historischer Verein für Steiermark z glasilom M H VS (prva številka izide 1 . 1850), v Poreču pa je 1 . 1884 ustanovljena Società istri­ ana di archeologia e storia patria z glasilom AMSIA (cf. AMSIA, Fascicolo unico, 1884). Leta 1901 je v Mariboru ustanovljeno Muzejsko društvo, leta 1903 pa še Zgodovinsko društvo z glasilom ČZN (prva številka izide 1 . 1904). 7 Poleg že omenjenih glasil moramo ome­ niti še tednik V Istria (1846—1852) v redakciji P. K andlerja (več o tem cf. G iovanni Qua­ rantotto, »Pietro Kandier: Commemorato nel XL anniversario dalla morte«, AT, III. ser. 9 [1921] 1 —32) ter redne Seidlove objave ar­ heoloških najdb tudi z našega ozemlja v AÖGQ. 8 R. Ložar, »Razvoj in problemi ...«, 120. 9 Seveda so bila različna izkopavanja raz­ lično zastavljena. Tako so npr. izkopavanja mariborskega Muzejskega društva na Sp. Haj­ dini služila predvsem izpopolnitvi razstavnih predmetov, medtem ko lahko o recimo siste­ matičnih izkopavanjih govorimo ob izkopava­ njih S. Jennya 1 . 1893 na Zg. Bregu pri Ptuju in izkopavanjih W. Schmida v Ljubljani med leti 1909 in 1913. 1 0 R. Ložar, »Razvoj in problemi ...«, 121. 1 1 R. Ložar, »Ornamenti noriško-panonske kamnoseške industrije«, ČZN 24 (1934) 99—147; »Steklena čaša iz Črnelega«, GMDS 16 (1935) 97—105; »Bronast kipec gladiatorja z Mirja«, GMDS 19 (1938) 74— — 75; »Rimska najdba iz Polhovega Gradca«, GMDS 19 (1938) 85—108. 1 2 Razne preglede poznamo predvsem za celjske mozaike. Prvi obsežnejši pregled teh mozaikov je podal A. G ubo, nato pa slede pregledi J. Orožna (1 . 1927 in 1971) in A. Bolte (1951). 1 3 To velja tako za Jennyevo kot Schmidovo objavo mozaičnega materiala. 1 1 Tudi v delih tujih avtorjev, v katerih so slovenski mozaiki uporabljeni kot primerjalni material (Lajos N agy, »Über einem 1791 auf dem Capitolium von Savaria gefundenen Mo- saikfussboden«, Jahrbuch der ungarischen ar- chaeologischen Gesellschaft 2 (1923—26) 372 do 375; Parlasca; K iss), takšna analiza ni iz­ vršena. Stilno in časovno je skušal določiti nekatere naše mozaike le K. Parlasca. 1 5 Podreditev arhitekturnemu prostoru ka­ žejo vsi mozaiki. Odlično analizo tovrstne od­ visnosti je za nekatere ostijske mozaike Hadri­ janovega časa izvršil John R. Clarke, »Kin­ esthetic Addres and the Influence of Architecture on mosaic composition in three Hadrianic Bath Complexes at Ostia«, Architectura: Zeitschrift für Geschichte der Baukunst, Band 5.1 (1975) 1 —17. 1 6 Rudolf Egger, »Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1950«, Carìnthia I 142 (1952) Abb. 22. 1 7 Anton Gnirs, »Forschungen in Istrien«, JÖAI 14 (1911) Fig. 84. 1 8 Med domačimi mozaiki so takšni tudi mozaiki Ptuj-Zg. Breg 2.8 (tab. XCIb—XCIII), 4.2 (tab. XCVIII—XCIX) in 4.3 (tab. C), na­ stali v zgodnjem 3. st. 1 9 Izrazit tak primer je mozaik Celje 8.1 (tab. VIII—X), katerega plastično delovanje je kljub omejenim sredstvom enako močno kot npr. pri mozaiku Ptuj-Zg. Breg 2.5 (tab. LXXXVIII—LXXXIX). 2 0 O rastlinski dekoraciji ne moremo govo­ riti, ker je bila ob izkopu le delno ohranjena. 2 1 Mozaiki Ljubljana 1.2 (tab. XXXVIIIa), 3.1 (XXXVIIIb—XXXIX), 6.1 (tab. XLa), 6.2 (tab. XLb—XLI), 7.2 (tab. XLII), 8.1 (XLIII—XLIV), 8.6 (tab. XLV), 10.1 (tab. XLVII—XLVIII), 10.2 (tab. XLIX—L), 10.3 (tab. LI—Lìllà), 10.5 (tab. Llllb—LIV), 10.6 (tab. Llllb, LV), 11.3 (tab. LVI—LVII) in 11.4 (tab. LVIII). 2 2 Le pri mozaikih Ljubljana 1.2 in 8.1 so barvne vrednosti zamenjane. 2 3 Mozaiki Ljubljana 3.1, 6.2, 7.2, 10.1, 10.3, 10.5, 10.6, 11.3. 2 4 Mozaiki Ljubljana 1.2, 8.1, 10.2. 2 5 Podatki o dveh prostorih starokrščan­ skega kompleksa v Lj., katerih tla so bila tudi prekrita z mozaikom, trenutno niso dostopni. 2 6 Podroben opis in določitev teh mozaikov glej v kataloškem delu. 2 7 Dve zakladni najdbi pod mozaikom Ljubljana 15.1 sta bili zakopani jeseni 1 . 401. Podatke mi je ljubeznivo posredoval Peter Kos. 2 8 Klemenc, 130. KATALOG OPOMBE H KATALOGU Pričujoči katalog predstavlja zbir vseh danes znanih informacij o antičnih mozaikih, nastalih na današnjem ozemlju SR Slovenije. Upravno-politična razdelitev tega ozemlja oz. krajevna razvrstitev podana v KLS, je osnova razvrstitvi posameznih najdišč mozaikov. Sumarični prikaz te razvrstitve kaže področni imenik, dopolnjen zaradi lažje orientacije v gradivu z abecednim imenikom najdišč. V okviru posameznih krajevnih enot so mozaične najdbe razvrščene po zaporednih številkah, zaznamujočih posamezne arhitekturne celote, v katerih so mozaiki nastali. Jasna določitev teh arhitekturnih celot je možna večinoma le za ljubljanske in le delno 35 — A rheološki vestnik 545 ostale mozaike. Problem predstavljajo predvsem celjski mozaiki, ki so zato razvrščeni sukcesivno glede na najdišča od Z proti V,1 da bi s tem že v sami kataloški razvrstitvi do­ bili posamezne zaključene celote mozaičnih najdb. Zaporednim številkam arhitekturnih celot so dodane številke, ki zaznamujejo posa­ mezne mozaike in ki večinoma slede že danim oznakam prostorov arhitekturnih celot. Tem oznakam so dodane krajevno precizirajoče oznake mozaičnih najdb, navadno v obliki parcelnih številk določenih katastrskih občin, dopolnjene s starimi poimenovanji najdišč. Sledi predstavitev konkretnega mozaika, katere shema upošteva shemi H. Sterna2 in V. von G onzenbach.3 Dosledno upoštevana shema predstavitve je: velikost mozaika, sedanje nahajališče mozaika, velikost mozaičnih kock, upodobitve mozaika, barva mozaičnih kock, literatura o mozaiku, podlaga mozaika, čas in način najdbe, ohranjenost mozaika ob odkritju, opis in časovna določitev mozaika. Velikost mozaičnih kock je izražena z dolžino ene stranic zgornjega kvadrata, kadar pa zgornja ploskev mozaičnih kock ni kvadrat, sta podani dolžini obeh stranic. Plasti podlage so razvrščene od zgoraj navzdol. Tako kot upodobitve mozaika je tudi literatura našteta brez strahu pred ponavljanjem. Vkolikor za določeno postavko ni podatkov je le-ta izpuščena. Pri opisu mozaikov je dosledno upoštevana shema razdelitve, podana v BAIEMA 4,4 v mejah možnosti pa tudi prav tam podana terminologija.5 Ker menim, da prevajanje vizualne podobe v jezik ni mogoče, sem se pri opisu omejil na osnovne oznake. Sugeriral sem le način branja določene mozaične celote. Pri časovnem določanju mozaikov sem upošteval predvsem izsledke M. E. Blake,6 V. von G onzenbach7 in Â. K issa.8 Oznake primerjalnega materiala so za francoske mo­ zaike navedene izključno po RGMG, za nemške mozaike po Parlasci in za švicarske mozaike po G onzenbachovi. Za mozaike z drugih ozemelj so oznake navedene po raz­ pravah, navedenih v spremnih opombah. Primerjalna metoda, uporabljena pri datiranju, je v nekaterih primerih zaradi meni omejene prezentnosti materiala nezadovoljiva, zato ostajajo datacije nujno le okvirne. Slikovni material je razvrščen v skladu s katalogom, upošteva pa večinoma vse znane upodobitve določenega mozaika, urejene v kronološkem zaporedju in dopolnjene, kjer je to mogoče, z novo fotografijo. Tlorisi arhitekturnih celot so v tekstovnem delu. V katalog in karto najdišč niso vključena najdišča mozaičnih kock. CELJE — CLAUDIA CELEIA 1.1 k. o. Celje, pare. 2036 (Trg svobode 8, dvorišče Šlandrove vojašnice). Leta 1572 je Jurij (Jorgen) Gaisberg (Gaiksburg) »sedem laktov pod površino« odkril mozaik, katerega je s pismom ponudil nadvojvodi Karlu. Lit.: Pichler, Villa, 169 Pichler, Text, 8 G ubo, 13 Bolta, 252 Orožen 1971, 38 Sl. 1 — Fig. 1 1.2 k. o. Celje, pare. 2036 (Trg svobode 8, dvorišče Šlandrove vojašnice) V zgoraj omenjenem pismu omenja J. G aisberg, da je drug, v bližini prvega ležeč mozaik, odkril grof Ludovik U ngnad. Lit.: G ubo, 13 O rožen 1971, 38 2.1 k. o. Celje, pare. 2035 (Trg svobode 9, Narodni dom). Ob izkopu gradbene jame za Narodni dom so 1 . 1895 našli mozaik. Lit.: Simon R utar, »Claudia-Celeia«, IM K 5 (1895) 169 Orožen 1927, 40 O rožen 1971, 41 2 .2 k. o. Celje, pare. 2035 (Trg svobode 9, Narodni dom) ali pare. 2430 (Muzejski trg 1) tab. I—II velikost kock —■ 10 mm barva — črna, bela podlaga — 15 cm debela plast malte, verjetno in suspensio ohranjenost — delna nahajališče — PM Celje, fragmenti brez inv. št.: 54 x 31 cm, 25 X 22 cm, 21 x 20 cm, 20 x 20 cm, 20 x 18 cm, 20 x 10 cm, 16 x 13 cm, 12 x 10 cm, 11 x 9 cm, 10 x 7 cm, 6 x 4 cm. upodobitev — fotografija v A V 2, sl. 8; situacijski načrt Scholza iz 1 . 1943 v PM Celje, brez inv. št. Lit.: Bernarda Perc, »Rimske najdbe v Celju od 1941 do 1951«, A V 2 (1951) 232 Orožen 1971, 42 Točnih podatkov o lokaciji mozaika, odkritega med 2. svetovno vojno, ni. B. Perc ga locira v klet Stare grofije, kjer naj bi ga našli 1 . 1944 ob urejanju zasilne bolnišnice, situacijski načrt iz 1 . 1943, ki se najverjetneje nanaša na isti mozaik, pa ga locira v južni del Narodnega doma. Širok bel okvirni pas obdaja osrednjo ploskev (ornamentalno polje?) z borduro ozkega črnega pasu. Geometrična shema osrednje ploskve je shema sekajočih se krogov, tvorečih štiriliste {BAIEM A 437, G onzenbach R5). Shema sekajočih se krogov, tvorečih štiriliste se javlja na cesarskih mozaikih od njih začetka pa vse do vključno pozne antike. Analiza Gonzenbachove, kije pokazala razvojni princip te sheme,9 določa naš tip v 1. pol. 2. st. 3.1 k. o. Celje, pare. 2057 (Trg svobode 10, Prothasijev dvorec). Na dvorišču Prothasijevega dvorca so 1 . 1907 odkrili delno poškodovan mozaik. Ta­ kratno Muzejsko društvo je dalo izdelati paus-risbo v merilu 1 : 1, ki jo omenja tudi J. O rožen, vendar je v PM Celje ni. Lit.: —, v MZK, DF 6 (1907) stp. 59—60 G ubo, 16 O rožen 1927, 116 Orožen 1971, 46 3 .2 k. o. Celje, pare. 2057 (Trg svobode 10, Prothasijev dvorec), barva — črna, bela, rdeča ohranjenost — • mozaik delno poškodovan, velikost odkritega dela 25 m2 nahajališče — in situ Lit.: Vera K olšek, \ VS 1 (1958-59) 229—301 Mozaik geometrične sheme so odkrili ob izkopavanju pod vodstvom V. K olšek 1 . 1958 na dvorišču bivšega Prothasijevega dvorca. 3.3 k. o. Celje, pare. 2057 (Trg svobode 10, Prothasijev dvorec). Fragment črno-belega mozaika, ki je ostal in situ, so odkrili ob izkopavanju pod vod­ stvom V. K olšek 1 . 1958. Lit.: Vera K olšek, v V S I (1958-59) 299—301 3 .4 Gledališka ulica. Najdbo mozaika, ki je pripadal najverjetneje istemu arhitekturnemu kompleksu kot mozaiki 3.1—3, omenja G ubo. Lit.: G ubo, 26 Bolta, 252 Orožen 1927, 43 4.1 k. o. Celje, pare. 2063 (Trg V. kongresa 8, Kropfičeva hiša). Leta 1826 so našli mozaik z belim poljem in rjavo (?) borduro ter pletenino. Pichler omenja mozaične najdbe z istega mesta še v letih 1809, 1834 in 1847. Lit. : K enner, LX!! Pichler, Villa, 169 Pichler, Text, 6 G ubo, 18 Bolta, 252 O rožen 1971, 46 5.1 Trg V. kongresa (Rathausgasse 9). Pred hišo so med leti 1830 in 1850 našli mozaik. Lit.: G ubo, 18 Bolta, 252 6.1 k. o. Celje, pare. 2305 (Prešernova 7, desni prostor) tab. III—IV, VI—VII velikost kock — 8 do 10 mm barva — črna, bela podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna nahajališče — PM Celje, inv. št. 103—126 upodobitev — fotografije v A V 4 (1953) sl. 5—9 Lit. : B olta, 252—254 idem, »Rimske in srednjeveške najdbe«, A V 4 (1953) 109—129 O rožen 1971, 48 6.2 k. o. Celje, pare. 2305 (Prešernova 7, levi prostor) tab. V—VII velikost kock — 8 do 10 mm barva — črna, bela, zelena, olivno zelena, oker, rdeča podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna nahajališče - — PM Celje, inv. št. 103—126 upodobitev — fotografije v A V 4 (1953) sl. 5—9 Lit. : Bolta, 252—254 idem, »Rimske in srednjeveške najdbe«, A V 4 (1953) 109—129 Orožen 1971, 48 Leta 1951 so med zaščitnimi izkopavanji pod vodstvom F. Bolte odkopali del dveh prostorov s fragmenti dveh mozaikov. Žal ohranjeni fragmenti niso prostorsko točno do­ ločeni, zato je pričujoča rekonstrukcija le hipotetična. Okvirni pas mozaika 6.1 tvori širok bel pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki mu sledi bordura dveh ali več ozkih črnih pasov. Sredi osrednje bele ploskve (?) leži dvodelno (?) ornamentalno (figuralno?) polje s široko borduro linijskega meandra (Linien­ mäander), ki vključuje kvadratna polja (BAIEMA 264) s polnilnimi motivi kvadrata ukriv­ ljenih stranic in rastlinskimi elementi. Ožji del ornamentalnega polja (?) izpolnjuje črna bršljanova vitica na beli osnovi. Meanderski motiv v funkciji bordure (Ptuj-Zg. Breg 2.3, Nyon I, Orbe M VIII, Trier-»Procu- ratoren« Palast R. 10) je priljubljen v 2. in predvsem 3. st.1 0 Bršljanova vitica (Volutenranke) (Kiss No. 11, Ptuj-Zg. Breg 2.3-4) postane priljubljen okras mozaikov od srede 2. st. naprej.1 1 Okvirni pas mozaika 6.2 tvori širok črn pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki mu sledi bordura ozkega belega in črnega pasu, oklepajoča osrednjo belo ploskev diago­ nalno potekajočih mozaičnih kock. Sredi nje leži uničeno večbarvno ornamentalno polje z dvojno borduro — zunanjim pasom linijskega meandra z vključenimi kvadratnimi polji in notranjim pasom večbarvne dvotračne pletenine. Dvotračna pletenina se v barvni varianti javlja po sredi 2. st.,1 2 medtem ko je v črnobeli vari­ anti znana že na italskih mozaikih zgodnjega 2. st. Črn okvirni pas našega mozaika govori za čas uveljavljanja teženj po inverziji barvnih vrednosti osnove in ornamentalne mreže, kar je značilnost poznoantoninsko-zgodnjeseverskega časa. Oba mozaika lahko določimo v 2. pol. 2. st., morda tudi bliže v konec stoletja. 7.1 k. o. Celje, pare. 2265 (Prešernova 10). Mozaik je bil odkrit v bivši Rauchovi hiši. Lit.: G ubo, 18 Orožen 1971, 48 8.1 k. o. Celje, pare. 2287 (Prešernova 12) tab. V lil—X velikost mozaika — cca 400 x 400 cm velikost kock — 20 mm barva — črna, bela ohranjenost — delna, cca 400 X 174 cm nahajališče — mozaik uničen ob preurejanju minoritske cerkve v Celju, kamor so ga pre­ nesli in položili pred glavni oltar kmalu po izkopu upodobitev — risba ing. F. Byloffa v Sitzungsberichte, XCI/I (1878) Fig. 5 3 risbe ing. F. Byloffa v PM Celje, brez inv. št. 2 nedokončani risbi v PM Celje, brez inv. št. 2 risbi ing. F. Byloffa v Joanneum-Eggenberg, brez inv. št. Lit. : P ichler, Bericht, 624 Pichler, Text, 8 G ubo, 18 Bolta, 252 O rožen 1971, 46, 48 Mozaik so našli ob gradbenih delih 1 . 1862. Črnemu okvirnemu pasu verjetno diago­ nalno potekajočih mozaičnih kock sledi tritračna pletenina z zunanjim in notranjim ozkim linijskim okvirom, obdajajoča kvadratno ornamentalno polje bele osnove. Shema orna­ mentalnega polja je shema šesterokotnikov — • satovje (BAIEM A 395) s polnilnimi motivi v izometrični perspektivi izvedenih kock (BAIEMA 79). Shema šesterokotnikov je na cesarskih mozaikih v določeni zvezi s stropno dekoracijo oz. s koncepcijo medaljonskih shem (Medaillon-rapport), razširjenih največ v 2. pol. 2. st. in v 3. st. Vendar shema našega mozaika ne predstavlja sheme medaljonov, posamezna šesterokotna polja se tu med seboj tesno povezujejo ter razvijajo na vse strani. Sorodne lastnosti kaže dvoje mozaikov iz Szombathelyja (Kiss No. 25, 26) iz konca 2. oz. 2. čet. 3. st. Morda bi lahko iskali povezavo tudi z mozaiki sheme šesterokotnikov in šesterokrakih zvezd, pogostih v S Italiji in pri nas (Celje 10.1, 14.2). Osnovna poteza, ki ločuje naš mozaik od omenjenih primerov, je dosledno plastično tretiranje polnilnih motivov ter s tem celotne talne površine. Zato lahko postavljamo ob naš mozaik primere cesarskih mozaikov s kompozicijo barvno izvedenih, sukcesivno nadaljujočih se kubov (BAIEMA 496, Gonzenbach R 21). Čeprav so kubi na našem mozaiku tretirani povsem individualno, ima večina teh mozaikov izhodišče v plastični koncepciji hodne površine, značilni za zgodnjeseverski čas konca 2. oz. začetka 3. st.1 3 V tem obdobju je moral nastati tudi celjski mozaik. 9.1 k. o. Celje, pare. 2368 (Tomšičev trg 12, Klantschniggova hiša). Leta 1847 so na dvorišču naleteli na preprost črno-bel mozaik, katerega del je bil pozneje razstavljen v mestnem muzeju. Na isto lokacijo se verjetno nanaša tudi poročilo o najdbi črnega mozaika v letu 1909. Lit.: Seidl, Chronik, 962—963 P ichler, Text, 6 Führer Cilli, 18 —, v MZK, DF 8 (1909) 40 Bolta, 252 10.1 k. o. Celje, pare. 2313 (Tomšičev trg 13, Novakova hiša) tab. XI—XIII upodobitev — risba v Sitzungsberichte XCI/I (1878) Fig. 7 6 risb v PM Celje, brez inv. št. 2 risbi v Joanneum-Eggenberg, brez inv. št. Lit.: Seidl, Chronik, 962—963 P ichler, Bericht, 625 —, y JJ 36 (1848) 30 Del črno-belega ornamentalnega polja so našli ob gradbenih delih leta 1847. Linearna geometrična mreža kaže shemo šesterokotnih polj v dvojnem okviru z vmesnimi rombič- nimi šesterokrakimi zvezdami in nepravilnimi, podolgovatimi šesterokotniki (BAIEMA 409). Polnilni motiv šesterokotnih polj so šesterokrake zvezde z uokvirjenim šestlistom v v sredini. Prikazana geometrična shema je znana predvsem v Italiji in J Franciji (Čedad,1 4 Oglej,1 5 Be­ sançon 265), razširjena pa je tudi na našem ozemlju (Celje 14.2, Ljubljana 10.5). Primeri iz S Italije in Francije1 6 so datirani v flavijsko obdobje, medtem ko datiramo ljubljanski primer v sredo 4. st., kar pa glede na značilen repertoar emonske mozaične delavnice ne nasprotuje datiranju tega celjskega mozaika v 2. pol. 1. st. oz. proti koncu stoletja. tab. X lV a 10.2 k. o. Celje, parc. 2313 (Tomšičev trg 13) velikost kock — 13 do 16 mm barva — črna, bela podlaga — 18 mm debela plast fine malte na plasti grobe malte ohranjenost — fragmentarna nahajališče — PM Celje, brez inv. št., velikost 81 X 66 cm Lit.: Führer Cilli, 18 G ubo, 21 B o lta 252 O r o ž e n 1927, 106 O r o žen 1971, 36 Mozaik je bil izkopan pred 1 . 1889, ko je bil prvič omenjen. Ohranjeni fragment kaže shemo šahovnice z l i x 11 cm velikimi kvadratnimi polji. Shema šahovnice (BAIEMA 502, G onzenbach 15) je bila uporabljana predvsem za dekoracijo portikov in predprostorov, kot »podlaga« oz. okvir ornamentalnemu polju ali kot vhodni mozaik {Schwellmosaik). Za razliko od diagonalne sheme, ki je zgodnejša, se ortogonalna pojavi nekako sredi 2. st. in traja vse v pozno antiko.1 7 10.3 k. o. Celje, pare. 2313 (Tomšičev trg 13) T ü r k -A r r ia c h o m en ja še n e izk o p a n e m o zaik e n a dvorišču. Lit.: T ü r k -A r r ia c h , 17 11.1 Tomšičev trg (Primožičeva hiša). Leta 1835 je odkril stavbenik N oest mozaik, katerega načrt in risbe (danes neznane) je dal izdelati lastnik hiše Primožič. Mozaik so dvignili, mozaične kocke pa poslali v Graz. Lit.: O r o žen 1971, 99 12.1 k. o. Celje, pare. 2311 (Tomšičev trg 14). Pred letom 1909 koje bil prvič omenjen, je bil odkrit mozaik »aus roten, gelben, blauen und grünen Steinchen«. Lit.: G u bo, 21 B o lta, 252 13.1 k. o. Celje, pare. 2221 (Titov trg 9, bazilika) tab. XTVb—XXI velikost kock — 7 do 15 mm barva — črna, bela, rdeča, rumena, oker, rjava, zelena podlaga — 3—5 cm debela plast apnene malte ohranjenost — fragmentarna nahajališče — odkriti fragmenti uničeni, ostalo in situ upodobitev — risbe G. S c h ö n a v MCC, NF 24 (1898) Taf. I—V, Fig. 1 ; paus-risbe v PM Celje, brez inv. št. ; 2 fotografiji M. Lenza v PM Celje, brez inv. št. Lit.: G eorg S c h ö n , »Das grosse Mosaikfund«, Deutsche Wacht, Nr. 44, 1897 (3.6.), 5 id em , »Reste des Mosaikbodens einer altchristlichen Basilika«, Deutsche Wacht, Nr. 52, 1897 (1.7.), 4 id em , »Kurze Fundnachricht über eine altchristliche Basilika in Cilli«, Programm des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli, 1898, 33—36 id em , »Mosaikinschriften in Cilli«, JÖAI 1 (1898), 30— 35 —, v MCC, NF 23 (1897) 235 E m an u el R ied l, »Reste einer alt-christlichen Basilika im Boden Celeja’s«, MCC, NF 24 (1898) 219—225 J o žef P a jk , »Ostanki dveh krščanskih bazilik rimske Celeje«, Voditelj v bogoslovnih vedah 2 (1899) 51—61 G ubo, 22 M a rtin P erc (ed.): Celeja antiqua et nova, Celje 1926, 13 O r o žen 1927, 34, 116 Türk-Arriach, 17 Schmid, BRÖK, 207 CIL, III, Suppl. 4 AU, 31—34 Bolta, 252 K lemenc, 124— 133 Orožen 1971, 27—28 Ob izkopu gradbene jame za novo poštno poslopje so 1 . 1897 odkrili ostanke dveh starokrščanskih bazilik in v eni večje fragmente mozaičnih tal z več napisnimi polji.1 8 Ohranjene risbe uničenega mozaika se omejujejo predvsem na napisna polja, njegov orna­ mentalni del pa kažeta predvsem dve fotografiji. Celota mozaičnih fragmentov apside kaže barvno in formalno močno razčlenjeno shemo kvadratov, rombov in trikotnikov.1 9 Sredi te geometrične sheme v osi glavne ladje, leži dvoje napisnih polj. Skoraj v celoti je ohranjeno kvadratno polje z vrisanim okroglim napisnim poljem,2 0 obdanim z borduro večbarvne tritračne pletenine, medtem ko je drugo napisno polje,2 1 obdano z večbarvno dvotračno pletenino, ohranjeno le v fragmentu. Druga celota mozaičnih fragmentov se je ohranila v SV delu glavne ladje. Ohranjeni so bili fragmenti napisnih8 2 in ornamentalnih polj v obliki zaobljenega križa z vmesnimi okroglimi polji (varianta BAIEMA 384). Ta geometrična shema naj bi bila izum italskih mozaičnih delavnic 2. st.2 3 Na starokrščan­ skih mozaikih jo zasledimo že na t. i. teodorianskih mozaikih v Ogleju, datiranih v drugo deset­ letje 4. st., nato pa še na bogatem mozaiku iz Szombathelyja,2 4 datiranem v drugo četrtino 4. st., na mozaiku južnega dela t. i. poteodorianske cerkve v Ogleju,2 5 datiranem v čas med 390—410 ter na mozaiku ljubljanskega baptisterija, datiranem v isti čas.2 6 Tretja, največja mozaična celota, ohranjena sredi glavne ladje, je razdeljena v tri lon­ gitudinalno potekajoče pasove. 240 cm širok srednji pas izpolnjuje močno povečana štiri- tračna pletenina, vključujoča okrogla ornamentalna in napisna2 7 polja ter polja trnaste oblike — motiv močno povečane Trichterband (BAIEMA 201). Pas prekinja pravokotno napisno polje,2 8 obdano z dvojno borduro dvotračne pletenine in rastlinske vitice s srča­ stimi listi. Proti apsidi se ta pas zaključuje z več povprek potekajočimi ozkimi pasovi. Na obeh straneh srednjega pasu se razprostira geometrična shema pravokotno se sekajočih pasov, zaključujočih pravokotna in kvadratna napisna2 9 in ornamentalna polja. Ornamentalni motivi krogov na sečiščih pasov so povezani z rombi, izpolnjenimi z motivi pelt (BAIEMA 76) in stiliziranih cvetov. Kot polnilni motivi nastopajo še Salomonovi križi (BAIEMA 54), kombinacije »izpraznjenih« pelt, shema kvadratov in šesterokotnikov v »tkalski« tehniki, shema križev in oktogonov itd. Shemo pravokotno se sekajočih pasov, zaključujočih predvsem kvadratna polja, z motivom krogov na sečiščih, povezanih z rombi, poznamo na mozaikih prve faze starokrščanske cerkve pod Svetim Justom v Trstu,3 0 datiranih v čas med 470—500,3 1 na mozaiku S ladje bazilike della Beligna (prej del fondo Tullio) v Ogleju, datiranem v prva desetletja 5. st. ter na mozaiku domnevnega predeufrazijanskega konsignatorija v Poreču.3 2 Formalno identična shema, ki ima stranice polj in elementov povezane v enoten prepletajoč se trak, je očitno naslednja stopnja v razvoju te sheme, značilna za starokrščanske mozaike 6. st., nastale na vplivnem območju Ogleja.3 3 Na fotografiji ohranjen mozaični kompleks kaže identično shemo pravokotno se seka­ jočih pasov, zaključujočih kvadratna polja. Polnilni motivi krogov in rombov so tu, ko­ likor moremo presoditi po fotografiji, drugi in drugačni. Nastopajo predvsem v »tkalski« tehniki izvedeni križi in kvadrati, enaki onim na mozaiku ljubljanskega baptisterija (tab. LXI). Kot polnilni motivi kvadratnih polj nastopajo različni geometrijski ornamenti in sheme. Značilnost poznoantičnih mozaikov, prevajanje sheme v ornament in ornamenta v shemo,3 4 je tu povsem razvidna. Kot polnilni motiv niso uporabljene le sheme zaobljenih križev, križev in oktogonov itd., ampak celo shema pravokotno se sekajočih pasov, zaklju­ čujočih kvadratna polja. Borduro celotnemu ornamentalnemu kompleksu tvori pas seka­ jočih se polkrogov oz. pas trnov (Litzenband). V SV delu izven same bazilike je bil odkrit fragment mozaika z ornamentom kombi­ nacije »izpraznjenih« pelt (tab. XIVb), enak onemu iz glavne ladje. Glede na omenjene mozaike z ozemlja Italije, Jugoslavije in Madžarske, datirane od konca 4. do vključno 2. pol. 5. st., lahko določimo nastanek mozaika celjske bazilike v 5. st. J. Klemenc datira mozaik oz. celotno baziliko v 2. pol. 5. st. i. e. v čas po hunskih vdorih,3 5 glede na uporab­ ljene ornamentalne sheme pa bi mozaik lahko nastal že v 1. pol. tega stoletja. 14.1 k. o. Celje, pare. 2190 (Cankarjeva 9—11, Dereanijev vrt) tab. XXII—XXIVa velikost mozaika — ca. 250 x 250 cm velikost kock — 10 mm barva — črna, bela podlaga — 4 cm debela plast z zdrobljeno opeko pomešane malte plast grobe malte in suspensio ohranjenost — mozaik delno poškodovan nahajališče — ornamentalno polje shranjeno v lapidariju Joanneum-Eggenberg upodobitev — risba Eul. D ir m h ir n a v M H VS 5 (1854) Taf. II risba v MCC, NF 17 (1891) Taf. Ill risba v Sitzungsberichte XCI/I (1878) Fig. 6 risba I. V a len tin itsc h a v PM Celje, brez inv. št. Lit. : Pichler, Bericht, 625 —, v Österreichisch Kaiserliche Wiener Zeitung, No. 160, 1854 (6. 7.), 1823 E d u a r d P ra to bev era, »Ein neu aufgefundener Mosaikboden in Cilli«, M H VS 5 (1854) 124—126 J. G. Se id l, »Beiträge zu einem Namens Verzeichnisse der römischen Procuratoren in Noricum«, Sitzungsberichte XIII (1854) 87—88 Se id l, Beiträge, 269 K enner, LXI Pichler, Villa, 169 Pichler, Text, 6 —, v JJ, 1892, 40 R iedl, 137 id em , »Das Localmuseum d er Stadt Cilli«, Festschrift zur Feier des fünfundzwanzig­ jährigen Bestandes selbständiger Gemeindesatzungen von Cilli, Cilli 1892, 4 —, y JJ, 1902, 34 G u bo, 24 Orožen 1927, 42—48, 106 Bolta, 252 Orožen 1971, 50—51 Povsem ohranjen mozaik so prvič odkrili 1 . 1854. Leta 1889 so zasuti mozaik ponovno odkrili in dvignili. Okvirni pas mozaika tvori črn pas ortogonalno potekajočih mozaičnih kock, ki mu sledi ozek črn pas, obdajajoč belo osrednjo ploskev. Izven središča osrednje ploskve leži kvadratno ornamentalno polje z ozkim črnim okvirom. Shema ornamentalnega polja je shema osmerokrakih rombičnih zvezd, vklepajočih kvadratna polja (BAIEMA 367, Gon- z e n b a c h R41) — Rhombensternrapport. Preko stopnjevanja polnilnih motivov kvadratnih polj (od geometričnih preko rastlinskih do figuralnega v središču) skuša biti dosežen vtis centralne sheme. Shema osmerokrakih rombičnih zvezd, vključujočih kvadratna polja, je tipičen dosežek Italije 1 . in predvsem 2. st.,3 6 od koder se je sredi 2. st. razširila v province. Zaradi svoje nereverzibilnosti se ta shema od zgodnjega 3. st. naprej le redko pojavlja.3 7 Glede na analogije iz Francije (Reims 42, Nizy-Le-Comte 49) lahko naš mozaik datiramo nekako v 2. pol. 2. st., morda tudi že v hadri- janov čas. 14.2 k. o. Celje, pare. 2190 (Cankarjeva 9—11, Dereanijev vrt) tab. X XIVb velikost kock — 10 mm barva — črna, bela podlaga — in suspensio ohranjenost — v celoti upodobitev — risba v MCC, NF 17 (1891) Taf. Ill risba na ozelitu (verjetno negativ) v PM Celje, brez inv. št. Lit.: Riedl, 137 G ubo, 24 Orožen 1971, 50 Mozaik so odkrili med izkopavanji 1 . 1889. Ohranjena risba na ozelitu, za katero me­ nim, da predstavlja negativ mozaika, kaže dvojni, neenakomerno širok črn okvirni pas okoli osrednje bele ploskve, v kateri leži izven središča pomaknjeno ornamentalno polje bele osnove z ozkim črnim okvirom. Geometrična shema šesterokotnih polj (BAIEMA 395) ima kot polnilni motiv šesterokrake zvezde z vrisanim šestlistom. Identično shemo poznamo iz Ljubljane (Ljubljana 10.5) in Besançona (Besançon 265), podobno pa iz Celja (Celje 10.1), Čedada in Ogleja.3 8 Primer razgrajene sheme šesterokotnikov s šestero- krakimi zvezdami predstavlja večbarvni mozaik iz Salzburga-Domplatz,3 3 ki ga H. Latin datira v čas prehoda iz 2. v 3. st.1 0 Časovni razpon pojavljanja te sheme sega od srede 1. st. pr. n. š.4 1 do vključno pozne antike,4 2 z verjetnim viškom v flavijskem obdobju, kamor je datiranih največ primerov. Naš mozaik je nastal najverjetneje v 2. st., nekako v hadrijanovem času, verjetno isto­ časno z mozaikom Celje 14.1, za kar govori tudi enako obravnavanje celote. 14.3 k. o. Celje, pare. 2190 (Cankarjeva 9—11, Dereanijev vrt, prostor c). Prostor c, odkrit med izkopavanji 1 . 1899, je bil, kot kaže situacijska risba (slika 3), v celoti prekrit s črno talno oblogo v mozaični tehniki. Lit.: R iedl, 137 G ubo, 24 1 4.4 k. o. Celje, pare. 2190 (Cankarjeva 9—11, Dereanijev vrt, prostor med prosto­ roma b in e). Med izkopavanji 1 . 1889 so našli fragmente črno-belega mozaika, verjetno identičnega 1 . 1886 odkritemu mozaiku, katerega najdišče je označeno kot Pauserhof. Lit.: Thätigkeitsbericht, 17 R iedl, 137 14.5 k. o. Celje, pare. 2190 (Cankarjeva 9—11, Dereanijev vrt, prostor e). Med izkopavanjem 1 . 1889 so odkrili fragmente »in sieben Farben gehaltenen Mosaik­ bodens«, katerega mozaične kocke so bile velike 4 —5 mm. Lit.: R iedl, 138 G ubo, 24 15.1 k. o. Celje, pare. 2268 (Stanetova 3, gostilna Terschek, hotel Beli vol), tab . X XV velikost kock — 8 mm barva —• črna, bela, sivo modra, zelena, vijoličasta, rjava, svetlo rumena podlaga — 3 cm debela plast malte z zdrobljeno opeko 12—13 cm debela plast grobe malte ohranjenost — delna nahajališče — PM Celje — lapidarij, inv. št. 217, velikost 150 x 73 cm upodobitev — risba detajla v MZK, DF 2 (1903) Fig. 37 skica s svinčnikom v Joanneum-Eggenberg, brez inv. št. Lit.: F riedrich K enner, v M ZK, DF 2 (1903) 143—145 N owotny, 134 G ubo, 23 O rožen 1927, 116 T ürk-Arriach, 18 Bolta, 252 Orožen 1971, 48 Vera K olšek: Celjski lapidarij: Celeia — kamniti spomeniki, (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 7) Ljubljana 1967, 37 Mozaik so odkrili spomladi 1 . 1903. Sodi med mozaike v kombinaciji z opus sectile. Neenakomerno širok črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock z ozkim črnim notranjim pasom obdaja belo osrednjo ploskev. Sredi le-te leži v široki štiridelni borduri osrednje polje, prekrito s kvadratnimi ploščami (?) marmorja, uničenimi že pred odkritjem. Borduro sestavljajo: pas stopničastih trikotnikov (BAIEMA 161), povezan z ozkim črnim pasom, pas volutnih girland, pas zobcev (Zahnschnittband) in pas večbarvne pettračne pletenine. Datacijsko najvažnejša je večbarvna pletenina, ki se ne pojavlja pred severskim časom4 3 oz. pred 1. pol. 3. st. Datiranje našega mozaika v ta čas podpira tudi ambivalentni značaj elementov bordure, predvsem pa osrednje polje v opus sectile, ki se od konca 2. st. dalje javlja vedno po­ gosteje.4 1 15.2 k. o. Celje, pare. 2268 (Stanetova 3, gostilna Terschek, hotel Beli vol). Leta 1906 so našli v bližini prvega drug mozaik »von ziemlich bescheidener Technik«, ki ga E. N owotny primerja z mozaikom prostora 18 term v Domaviji. Lit.: N owotny, 135 16.1 k. o. Celje, pare. 2262 (Stanetova 4). Najdbo mozaika omenja J. Orožen. Lit.: O rožen 1971, 48 17.1 k. o. Celje, pare. 2167, 2168 (Stanetova 18, Stallnerjev vrt) tab. X X V Ia velikost kock — 12 do 13 mm barva — črna, bela, oker podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna upodobitev — risba v MCC, N F 25 (1899) Fig. 24 Lit.: F r a n z B en a ck, v MCC, N F 25 (1899) 161—162 G u b o , 25, 32 Med izkopavanji 1 . 1899 so odkrili fragmente mozaika oz. njegovega ornamentalnega polja. Kot bordura nastopa ozek črn pas okoli ornamentalnega polja sheme rombičnih polzvezd, vključujočih kvadratna polja (BAIEMA 369). Kot polnilni motivi nastopajo štirilisti, Salomonov križ in rastlinska vitica. Za geometrično shemo velja, kar je napisano ob mozaiku Celje 14.1. Mozaik enake sheme iz Besançona (Besançon 297 A) je datiran v zgodnje flavijsko obdobje, naš mozaik pa zaradi uvedbe tretje, oker barve (rdeče ?) datiramo v 2. pol. 2. st. oz. v poznoantoninski-zgodnjeseverski čas.1 5 18.1 k. o. Celje, pare. 2129, 2132 (Miklošičeva ul.) Med zaščitnimi izkopavanji pod vodstvom V. K o lšek so 1 . 1970 odkrili stanovanjsko arhitekturo s fragmenti mozaika, ki je ostal in situ. Lit.: V era K olšek, v KS 15 (1972) 146— 147 19.1 območje mesta Celje tab. X XVIb PM Celje hrani paus-risbo fragmenta črno-belo-rdečega mozaika, odkritega nekje na področju mesta Celje. Ohranjena risba kaže mozaik, katerega shema je identična shemi mozaika Celje 17.1. Polnilna motiva kvadratnih polj sta vitica s srčastimi listi in bel sfe- rični kvadrat na rdeči osnovi. Za datacijo cf. mozaik Celje 17. 1. 20.1 vila na Sevcih (Čret pri Celju, Rožni grič) tab. XXVH velikost kock — 8 mm barva — črna, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba 1 : 1 v PM Celje, brez inv. št. fotografija risbe I. M a r tin i v PM Celje, brez inv. št. Lit.: Thätigkeitsbericht, 18 —, v MCC, N F 13 (1887) XXXIII—XXXIV —, v MCC, NF 14 (1888) 112—113 R u t a r 1889, 62 Führer Cilli, 18 G ubo, 35 O rožen 1927, 43 Bolta, 252 Del mozaika je bil odkrit med izkopavanji Muzejskega društva v Celju 1 . 1887. Ohra­ njena risba kaže del ornamentalnega polja bele osnove z borduro ozkega črnega pasu in shemo ortogonalno razvrščenih kvadratnih polj z vmesnimi, diagonalno postavljenimi kvadratnimi polji ter povezujočimi ozkimi pravokotniki (BAIEMA 329). Z razvrščanjem različno vrednotenih polnilnih motivov je skušal mozaicist osredotočiti enakomerno po­ tekajočo mozaično shemo. Geometrična shema našega mozaika je znana v Franciji (Besançon 270, Clerval 314 A) in Nem­ čiji (Trier-Wyttenbachstrasse) v 2. in 1. pol. 3. st. Ti primeri, datirani v seversko dobo, se od našega mozaika razlikujejo predvsem po polnilnih motivih. Tu povsem črno-beli oz. belo-črni, predvsem geometrični, delno rastlinski in figuralni polnilni motivi, so tam zamenjani z bogatimi V Joanneum prispeli fragm enti celjskih m ozaikov Leta 1831 podaril dr. v. M uchar fragment mozaika. Lit.: JJ, 1831, 11 Leta 1851 podaril dr. H önisch fragment mozaika. Lit.: M H VS 3 (1852) 24 Leta 1851 podaril Jacob R ayser dva fragmenta mozaika. Lit.: M H VS 3 (1852) 38 Leta 1866 kupil Joanneum dva fragmenta mozaika. Lit.: J J, 1867, 22 / Tifa \ . U k a n i t t / t i f i a t i t i , m i i h < Sl. 5 — Fig. 5 barvnimi motivi rozet, posodja, ptic itd. v značilnih okvirih pletenine. Kvadratna polja delujejo kot »medaljoni«. Naš mozaik, ki kaže verjetno predhodno, najbrž tudi časovno zgodnejšo obliko, lahko datiramo v sredo, morda tudi 1. pol. 2. st., ko se že kaže zrahljanost prvotnega odnosa osnova — ornamentalna mreža, izražena tu z belim ornamentom na črni osnovi. 2 0.2 vila na Sevcih (Čret pri Celju, Rožni grič). Med izkopavanji F. Lorgerja 1 . 1917 so našli v enem izmed prostorov fragmentarno ohranjeno belo mozaično površino. Na tlorisu vile (slika 5), ki ga hrani PM Celje, pro­ stor z mozaično površino ni označen. Lit.: Otto Eichler, v M ZK, DF 15 (1916/17) 235 F ran Lorger, »Rimska vila na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju«, Č ZN 30 (1935), 71 Bolta, 252 . L iA . t iih tjtttu f Jn ViHtJt > N O V I K L O STE R 1.1 F. Pichler omenja najdbo mozaika. Lit.: Pichler, Text, 11 R IM S K E T O PL IC E 1.1 Ob prezidavah kopališča sredi prejšnjega stoletja so našli sedaj izgubljene fragmente mozaikov, ki so jih poslali v Joanneum. Lit.: J J, 1865, 18 P ic h l e r , Text, 53 J a n k o O r o ž e n , »Gradivo za zgodovino Rimskih Toplic in okolice«, Celjski zbornik, 1959, 166 1.2 Poleti 1 . 1925 so poleg rimskega kopališča, raziskanega leta 1845, odkrili večjo rimsko stavbo z mozaiki. Lit. : Schmid, BRGK, 207 Š M A R JE T A pri Rim skih Toplicah 1.1 Najdba mozaika je zabeležena v KLDB. Lit.: KLDB, 293 Z G O R N J E G R U Š O V L JE 1.1 V decembru 1 . 1852 so našli pri poljskih delih ostanke antične stavbe in del mozaika v globini 30 cm. Mozaik črno-bele geometrične sheme z ornamentom iz opečnih kock je bil kmalu po odkritju uničen. Iz Seidlovega poročila lahko sklepamo na risbo, ki jo ver­ jetno hrani Deželni arhiv v Grazu. Lit. : Seidl, Beiträge, 97 Pichler, Bericht, 625 J. Š., »Od Savinske doline«, Novice XI/5, 1853 (19.2.), 59 —, »Notizenblatt«, Beilage zum AÖGQ 5 (1855) 515 Orožen 1971, 80 1.2 Po podatkih Vere K olšek so pred nekaj leti ob gradnji žičnice uničili mozaik, pripadajoč verjetno istemu arhitekturnemu kompleksu. G R O B E L N O pri Šmarjah pri Jelšah 1.1 Med vasema Grobelno in Završe na ledini Grobelce je odkril F. Lorger ob izkopa­ vanju rimske vile (k. o. Bobovo, pare. 10, 11) izven same stavbe ostanke bele mozaične površine, po čemer sklepa na zunanji hodnik oz. verando. Lit. : F ran Lorger, »Začasno poročilo o odkritju rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah«, ČZN 29 (1934) 149 K lemenc-Saria, Rogatec, 61 A J D O V Š Č IN A 1.1 Sredi prejšnjega stoletja so »na severni strani Ajdovščine« našli fragmente mo­ zaika. Lit.: Št(ekor) S(tipe), v VS 8 (1960-61) 200 2.1 Titov trg Ob zaščitnih izkopavanjih so našli enobarvne fragmente mozaika. Lit.: D rago Svoljšek, v VS 13—14 (1968-69) 155 DEKANI 1.1 Leta 1902 so pri popravilu ceste odkrili »ein dem Ausgang des Mittelalters an­ gehörender Mosaikboden«, ki naj bi pripadal verjetno krščanski sakralni stavbi. Lit.: —, »Notizen«, MZK, D F 1 (1902) 395 —, »Bibliografia: Spigolature ed appunti«, A T 1 (1905) 235 2.1 A. Pusom navaja podatek o najdbi ostankov rimske stavbe s črno-belim mozaikom z vitico. Lit.: Benussi, 262 3.1 V. Šribar poroča o najdbah mozaičnih fragmentov okoli cerkve v Dekanih. Lit.: Vinko Šribar, »Arheološko delo na Koprskem«, Zbornik Primorske založbe Lipa (Koper 1956) 65 4.1 Po podatkih V. Šribarja so ob gradbenih delih v prvi ali drugi hiši na desni strani ob vstopu ceste v vas odkrili večbarvni mozaik, ki so ga prelili z betonom. IZOLA tab. XXVIII XXIXa, XXXI 1.1 k. o. Izola, parc. 446/2, 4 (prostor 1, la) velikost mozaika — 450 x ca. 930 cm velikost kock — 6 do 8 mm barva — črna, bela ohranjenost — mozaik delno poškodovan nahajališče — in situ upodobitev — fotografija v A T 10 (1923) Fig. 5 fotografiji v A F 9-10 (1958-59) sl. 9, 10 risba v VS 7 (1958-59) 332 Lit. : D egrassi, 333 Šribar, 11 E. Boltin & I. M ikl, v Arheološki pregled 1 (1959) 103—104 E ad., v KS 7 (1958-59) 331 Mozaik je bil prvič odkrit ob izkopavanjih A. D egrassija (1923), nato B. Tamara (1924), V. Šribarja (1958) ter E. Boltin in I. M ikl (1959). Bela mozaična ploskev diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki v celoti prekriva tla prostora, je razdeljena v dva neenaka pravokotna dela, obdana z različnima bordu- rama. Vmesni, povezujoči ornamentalni pas je ohranjen le v fragmentu, njegov ornament z risbe ni razviden. Borduro večjemu pravokotnemu polju tvori tritračna pletenina, obdana na obeh straneh z ozkim črnim pasom, borduro manjšega pa enostaven ozek črn pas. Mozaik, razumljen kot enostavna, nerazčlenjena obloga tal, poudarjena z okvirno borduro, ki trdno zapira osrednjo ploskev in dobi včasih — kot npr. na našem mozaiku — nalogo funkcio­ nalne delitve talne površine, je značilen za 1. st. pr. in po n. e. Najdemo ga predvsem v Italiji, redkeje v provincah. Znani primeri iz provinc so mozaik iz Val Bandona4 6 in mozaik z Magda- lenske gore na Koroškem.4 7 Vsekakor ta tip mozaika ne nastopa po 1. st., kamor datiramo tudi naš primer iz Simonovega zaliva. 1.2 k. o. Izola, pare. 446/2, 4 (prostor 2) tab. XXXI velikost mozaika — 800 x 450 cm barva — črna, bela ohranjenost — mozaik delno poškodovan nahajališče — in situ upodobitev — risba v VS 1 (1958-59) 332 Bel mozaik, ki v celoti prekriva talno površino prostora, ima notranji okvir ozkega črnega pasu. 1. st. 1.3 k. o. Izola, pare. 446/2, 4 (prostor 3) tab. XXIXb—XXXa velikost mozaika — 350 x 300 cm velikost kock — 12 do 15 mm barva — črna, bela ohranjenost — v celoti nahajališče — PM Koper, inv. št. 4144, velikost 178 x 114 cm upodobitev — fotografija v AM SIA 41 (1930) 400 Lit.: A ttilio D egrassi, »Notiziario archeologico (1925)«, AMSIA 38/1, (1926), 156 Idem, »Notiziario archeologico (1929)«, AM SIA 41 (1930) 400—401 B. Tamaro, »Isola: Costruzione romana«, Notizie degli Scavi di Antichità 4 (1928) 412 Talna površina, prekrita z mozaikom, je razdeljena v dva dela. Večji kvadratni ploskvi, obdani z notranjim okvirom ozkega črnega pasu, je dodano polje s prikazom arkadnega mostu (?), kjer vise v arkadah obeski {oscilla ?). Pravih analogij motivu, prikazanem na tem mozaiku, ne poznamo, povezanost z arkadnimi motivi antoninskega in poznejšega časa4 8 je le formalna. Mozaik je sočasen ostalim mozaikom iste stavbe. 1.4 k. o. Izola, pare. 446/2, 4 (prostor 7) tab. XXXb—XXXI velikost mozaika — 1340 x 590 cm barva ■ — črna, bela ohranjenost — mozaik poškodovan nahajališče — in situ upodobitev — fotografija v A V 9-10 (1958-59) sl. 8 risba v KS 7 (1958-59) 332 Lit.: D egrassi, 333 B. Tamaro, »Isola: Costruzione romana«, Notizie degli Scavi di antichità 4 (1928) 412 ŠRIBAR, 274 E. Boltin & I. Mikl, v Arheološki pregled 1 (1959) 103— 104 E ad., v ES 7 (1958-59) 331 Bel mozaik diagonalno potekajočih mozaičnih kock, prekrivajoč celotno talno po­ vršino prostora, ima notranji okvir ozkega črnega pasu. 1. st. 2.1 k. o. Izola, pare. 457/2, 445/7 (Simonov zaliv) Na meji med obema parcelama so naleteli na mozaični tlak. Lit.: Vinko Šribar, v ES 12 (1967 [1968]) 90 VILIŽAN 1.1 PM Koper hrani danes založen fragment mozaika (16 x 12 cm) z inv. št. 1239. KOPER 1.1 k. o. Koper, pare. 842 (Hotel Triglav) Pri gradbenih delih na Z krilu hotela Triglav 1 . 1949 naj bi prof. Benedetto Lonza iz­ kopal talni mozaik iz 4. st. (?). Lit.: A ttilio D egrassi: Il confine Nord-Orientale deli'Italia romana (Berne 1954) 73 Ljudmila P lesničar-G ec, »Nekaj zgodovinskih podatkov o Slovenskem Primorju v antični dobi in antični situs Egide«, Kronika 14 (1966) 70 ANKARAN 1.1 med obalo in cesto v Valdoltro velikost mozaika — 452 X 415 cm barva — črna, bela ohranjenost — »bene conservato« Lit.: Alberto P uschi, »Antichità romane scoperte ad Ancarano«, AT, 3. ser. 7 (1914) 159—161 Benussi, 260 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji pod vodstvom prof. Arturo Bondi-a leta 1912. Sredi mozaične ploskve je ležalo kvadratno polje (120 X 120 cm) »di un vago disegno«, uokvirjeno z rombi in trikotniki. SEMEDELA 1.1 Po podatkih Carli-a naj bi tu našli talni mozaik. Lit.: Carli VALDOLTRA 1.1 Po podatkih Carli-a naj bi tu našli talni mozaik. Lit.: Carli PIRAN 1.1 k. o. Piran, pare. 253/1 (Fornace) Leta 1846 ali 1847 so v bližini Pirana, na mestu sedanje podružnice izolske Mehano- tehnike (prej tvrdka Salvetti e Furian), našli poleg drugih ostankov antičnega zaselka tudi talne mozaike, katerih manjše število mozaičnih kock hrani Pomorski muzej v Piranu. Lit.: Pietro K andler, »Pianta materiale di Pirano«, Ulstria, II/7—8, 1847 (23.1.), 26 Luigi Morteani, »Notizie storiche della città di Pirano«, AT, 11 (1885) 184 Idem: Notizie storiche della città di Pirano (Trieste 1886) 4 PORTOROŽ 1.1 Leta 1888 naj bi tu našli talni mozaik. Lit.: Benussi, 258 2.1 Leta 1912 so med obalno potjo in Erta del Piaggio odkrili talni mozaik. Poizkusna izkopavanja je izvedel A. G nirs. Ohranjeni mozaični fragmenti so bili poleg redkih ostankov zidov edina ostalina poznoantične oz. zgodnjesrednjeveške cerkve.4 9 Polihromni mozaik naj bi glede na tehniko in ornamentiko pripadal 6. ali 7. st. Lit.: Anton Gnirs, v M ZK, DF 11 (1912) 141 Idem, »Berichte des Landeskonservators Gnirs (Küstenland) über seine Tätigkeit«, MZK, DF 12(1913) 171 STRUNJAN 1.1 Na parcelah 13/3 in 13/4 k. o. Piran so našli bel mozaični tlak. Lit.: Elica Boltin-Tome, v ES 11 (1966 [1967]) 128 SV. BERNARDIN 1.1 Poleg kapelice (?) sv. Bernarda so našli ostanke mozaičnih tal. Lit. : Benussi, 258 GRUBELCE (Slami) 1.1 k. o. Korte, pare. 15/3 (prostor 4) tab. XXXIIa velikost mozaika — 240 x 160 cm velikost kock — 12 do 15 mm barva — bela podlaga — plast opečne malte na plasti večjega kamenja ohranjenost — v celoti nahajališče — in situ upodobitev — fotografija v A V 19 (1968) sl. 4 Lit.: Elica Boltin-Tome, v Arheološki pregled 5 (1963) 119—120 E ad., v VS 9 (1962-1964) 178—179 Ead., »Antična stavba v Grubelcah«, A V 19 (1968) 129—135 Belo mozaično površino, ki je prekrivala dno bazena, so odkrili med izkopavanji pod vodstvom E. Boltin 1 . 1961. 1.2 k. o. Korte, pare. 15/4 (prostor 8) Med izkopavanji pod vodstvom E. Boltin so 1 . 1968 odkrili fragmente črno-belega mozaika. Lit.: Elica Boltin-Tome, v VS 12 (1967 [1968]) 89 Ead., v VS 15 (1972) 154 1.3 k. o. Korte, pare. 15/3 (prostor 9) Med izkopavanji pod vodstvom E. Boltin so 1 . 1972 odkrili fragmente črno-belega mozaika. Lit.: Elica Boltin-Tome, v VS 15 (1972) 154 OREŠJE na Bizeljskem 1.1 Na prostoru pod zaselkom Kopice (Kupce) med Orešjem in Sotlo so odkrili med izkopavanji prof. I. Mlinarja v letih 1938-39 mozaik. Lit.: Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 247 DRNOVO — NEVIODUNUM 1.1 k. o. Drnovo, pare. 17 tab. XXXIIb—XXXV velikost kock — notranje polje 8 mm ostalo 10 mm barva — črna, bela, rumena, oker, rdeča, rožnata, temno rdeča, zelena, siva ohranjenost — fragmentarna nahajališče — PM Brežice, brez inv. št., velikost 162 x 128 cm, 155 x 140 cm, 63 x 52 cm, 65 X 27 cm, 38 x 28 cm. upodobitev — fotografija v Stanko Škaler: Brežice (Kulturni in naravni spomeniki Slove­ nije, 15, Ljubljana 1968) 27; naslovna stran v delu Iva Curk: Vodnik za ljubitelja arheologije (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 42, Ljubljana 1973) Fragmenti mozaika so bili odkriti med izkopavanji pod vodstvom P. Petruja 1 . 1964. Rekonstrukcija, ki jo omogočajo ti fragmenti, kaže bel okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki ga na notranji strani zaključuje ozek črn okvir. Notranja ornamentalna površina je razdeljena na osrednje, verjetno kvadratno polje in na širok, štiridelni orna­ mentalni okvir, kjer imata po dva vzporedna pasova identično ornamentalno delitev: shemo meandra, ki tvori motiv grškega ključa (BAIEMA 484) na beli osnovi in ortogo- nalno shemo dveh vrst okvirnih kvadratov na beli osnovi, povezanih s črnimi kvadrati ukrivljenih stranic (BAIEMA 353). Polnilni motiv okvirnih kvadratov, so diagonalno raz­ vrščeni barvni cvetovi, izhajajoči iz osrednjega krožca. Osrednje polje, obdano z borduro dvotračne pletenine, je izpolnjeno z v mozaični tehniki imitiranimi ploščami pisanega marmorja. Talna obloga plošč dragocenega, uvoženega pisanega marmorja je od začetka 3. st. vse po­ gostejša. Dejstvo, da je opus sectile tu imitiran v mozaični tehniki, le dokazuje, kolikšno vrednost je imel ta material, obenem pa kaže tudi na željo po njega posedovanju. Črno izrisana, plastično razumljena dvotračna pletenina, ne more biti zgodnejša od 2. pol. 2. st. Povsem dvodimenzionalno koncipiran mozaik je nastal konec 2. ali v začetku 3. st. 1.2 k. o. Drnovo, pare. 17 tab. XXXYI—XXXVII velikost kock — 10 mm barva — črna, bela ohranjenost — fragmentarna nahajališče — PM Brežice, brez inv. št., velikost 134 x 55 cm, 56 x 54 cm, 31 x 21 cm. Fragmenti mozaika, odkriti med izkopavanji pod vodstvom P. P etruja 1 . 1964, omo­ gočajo rekonstrukcijo okvirnega pasu in bordure kvadratnega ornamentalnega polja. Okvirni pas tvori širok bel pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, neposredno pa sledi široka bordura z motivom astragala (Perlstab, Knotentänie) (BAIEMA 300) in štirimi kvadratnimi polji s štirilistom. Sheme ornamentalnega polja ne poznamo, ohranjeni frag­ ment kaže le polzvezdasto kombinacijo rombov. Edini oprijemljivi element datiranja je atipični motiv ploskovito izvedenega astragala, motiv, ki je prevzet iz repertoarja arhitekturne dekoracije in ki se prvič pojavi v zgodnjem 3. st.5 0 Našemu skoraj identična oblika je prikazana na mozaiku iz Balâcze,5 1 datiranem v čas okr. 200. V isti čas spada najverjetneje tudi naš mozaik. 2.1 NM Ljubljana hrani 8 x 6 cm velik fragment črno-belega mozaika z inv. št. 661, najden v Drnovem pred 1 . 1895, koje bil inventariziran. LJUBLJANA — EMONA 1.1 insula I, prostor 49 barva — črna, bela podlaga — 6 cm debela plast estriha na nasutju prejšnje zgradbe ohranjenost — fragmentarna Lit. : Schmid, LZ, 1910 (27. 9.), 2001 Schmid, L Z , 1911 (9. 3.), 507 Schmid, JfA, 94 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1909. Ohranjen 84 cm širok frag­ ment je razdeljen na 68 cm širok črn in 16 cm širok bel pas okvirnega pasu in osrednje ploskve. Mozaik je vstavljen v talno oblogo opečnih kock. EMONA Sl. 7 — Fig. 7 1.2 insula I, prostor 50 tab. XXXVIIIa velikost mozaika — 180 x 165 cm barva — črna, bela podlaga — 6cm debela plast estriha na nasutju prejšnje zgradbe ohranjenost — v celoti upodobitev — risba E. Cigoja v JfA, VII/1, Abb. 21 Lit.: Schmid, LZ, 1910 (27. 9.), 2001 Schmid, Tagespost, 1910 (13. 10) Schmid, LZ, 1911 (9. 3 ), 507 Schmid, Adria, 373 Schmid, JfA, 94 M ilan P a jk, v Cambia, n. v. 2 (1911), 112—113 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1909. Pravokotna ploskev mozaika je vstavljena v talno oblogo opečnih kock tako, da se z eno stranico dotika vzhodne stene prostora. Širok črn pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obkroža ornamentalno polje bele osnove. Centralna shema ornamentalnega polja z osrednjim kvadratom in s po eno polzvezdo v vsakem kotu, je izvedena iz nezaključujoče se sheme rombičnih zvezd, vključujočih kvadratna polja (BAIEMA 369). Centralni značaj sheme je še poudarjen z razvrščanjem polnilnih motivov. Okoli bršljanove vitice v osrednjem kvadratu so raz­ vrščeni geometrični motivi svastike in kvadratov. Celoten mozaik je glede na sedanje poznavanje cesarskih mozaikov atipičen. Shema bi govorila za čas 1 . pol. 2. st. in italski izvor, čemur pa nasprotuje širok črn okvirni pas, ki si ga pred kon­ cem 2. st. oz. 1 . pol. 3. st. le težko zamislimo. Datiranje v ta čas bi bilo možno, dejstvo pa, daje bil v sami osnovi mozaika najden bronast novec Konstantija II. (337—361) nedvomno izkazuje njegov nastanek v oz. po sredi 4. st.5 la 2.1 insula II, prostor 5 barva — črna, bela, rdeča ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, LZ, 1911 (8. 3.), 497 Schmid, Adria, 372 Schmid, JfA, 100 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1909. Po Schmidovih podatkih naj bi imel geometrično shemo. 2.2 insula II, prostor 6 velikost kock — 4 mm, 13 do 20 mm barva — črna, bela, rdeča, svetlo zelena ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, JfA, 100 Mali fragmenti večbarvnega mozaika so bili odkriti med izkopavanji W. Schmida oz. ob izkopu gradbene jame za Obrtno šolo (sedaj TSŠ) 1 . 1909. Našli so fragment z dvema vrstama majhnih svetlo zelenih kock v beli osnovi, fragment rdečega trikotnika in večje temno sive oz. črne mozaične kocke. 3.1 insula V, prostor 1 tab. XXXVIIIb—XXXIX velikost mozaika — 600 x 600 cm barva — črna, bela, rdeča podlaga — 10 cm debela plast malte ohranjenost — mozaik precej poškodovan upodobitev — risba E. Cigoja v Joanneum-Eggenberg objava te risbe v JfA VII, Adria III/10 in Corniola n. v. 2 fotografija mozaika in situ — neg. št. 385 v NM Ljubljana Lit.: Schmid, LZ, 1909 (27. 10.), 2205 Schmid, Tagespost, 1909 (28. 10.) Walter Schmid, »Emona«, Blätter zur Geschichte und Heimatkunde der Alpenländer 22, Beilage zu Nr. 292 d. »Grazer Tagblattes« vom 23. Oktober 1910 Schmid, JfA, 103—104 M ilan Pajk, »Rimska Emona vstaja«, Corniola, n. v. 1 (1910), 114— 115 Mozaik so našli med izkopavanji W. Schmida ob izkopu gradbene jame za obrtno šolo (danes TSŠ) 1 . 1909. Črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo belo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži kvadratno ornamentalno polje z borduro stopničastih trikotnikov (BAIEMA 162) in ozkega črnega pasu. Ornamentalno polje centralne sheme ima v središču belo kvadratno (slikovno?) polje na večjem črnem kvadratu, ki ga obdaja pas linijskega meandra (Hakenkreuzmäander) z vključenimi po­ dolgovatimi šesterokotnimi polji (razdeljenimi v po en pravokotnik in dva trikotnika) ter štirimi osmerokotnimi, diagonalno razvrščenimi slikovnimi polji, segajočimi v prostor osrednjega črnega kvadrata. Med polnilnimi motivi osmerokotnih polj je ohranjeno le rdeče govedo na beli osnovi. Meanderska shema ornamentalnega polja ima analogijo v mozaiku iz Weyregga,5 2 ki ga H. Latin5 3 datira v konec 3. oz. začetek 4. st. Naš mozaik je izdelek emonske mozaične delavnice srede 4. st. 4.1 insula VI, prostor 67a barva — črna, bela, rdeča ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, LZ, 1910 (27. 10.), 2239 Schmid, JfA, 113 Fragmente mozaika so našli ob izkopavanju W. Schmida 1 . 1910. Po Schmidovih po­ datkih naj bi imel mozaik geometrično shemo. 5.1 insula VII, prostor 68 barva — črna, bela podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, LZ, 1912 (11. 7.), 1511 Schmid, JfA, 118 Mozaik, katerega fragmenti so ležali med stebrički hipokausta, je bil odkrit med izko­ pavanji W. Schmida 1 . 1912. 6.1 insula Vili, prostor 32 tab. XLa velikost mozaika — 685 X 565 cm barva — črna, bela ohranjenost — fragmentarna upodobitev — risba E. Cigoja v JfA, VII/1, Abb. 42 Lit.: Schmid, LZ, 1912 (13. 6.), 1289 Schmid, JfA, 121 Del črno-belega mozaika so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. Ohranjeni fragment ne omogoča rekonstrukcijo celote, dovoljuje pa nje okvirno predstavo. Širok črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo belo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži pravokotno (kvadratno?) ornamen­ talno polje s široko, večdelno borduro. Pasovi bordure si slede proti sredini: ozek črn pas, pas trikotnikov (BAIEMA 159), pas tritračne pletenine, pas trikotnikov in mogoče zopet pas tritračne pletenine (možen je tudi pleten ornament osrednjega ornamentalnega polja). Vsi elementi bordure kakor tudi okvirni pas so značilni za obdobje, ko se že formulirajo težnje k inverziji barvnih vrednosti, kar traja od nekako srede 2. do začetka 3. st.5 4 Naš mozaik je tipični predstavnik emonske mozaične delavnice srede 4. st. tab. XLb— X L I 6.2 insula VIII, prostor 80 velikost mozaika — 193 x 142 cm barva — črna, bela podlaga — 3cm debela plast malte na 47 cm debeli ruševinski plasti ohranjenost — fragmentarna upodobitev — risba E. C igoja v JfA, VII/1, Abb. 43 Lit.: Schmid, JfA, 122—123 Precej poškodovan mozaik so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. Mozaična ploskev je vložena v talno oblogo opečnih kock tako, da se z daljšo stranico naslanja na vzhodno steno prostora. Ornamentalno polje enostavne sheme šahovnice (Schachbrett­ rapport, BAIEMA 502) je obdano z borduro ozkega črnega pasu. Atipična shema šahovnice nastopa od vključno 2. st. vse v pozno antiko.5 5 Kot izdelek emon­ ske delavnice je naš mozaik datiran v sredo 4. st. 7.1 insula X, prostor 30 barva — črna, bela, rdeča podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, JfA, 134 Fragment mozaika je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1911. Na eni izmed plošč, ki so ležale na stebričkih hipokausta, je bil ohranjen fragment črno-belo-rdeče plete­ nine. 7.2 insula X, prostor 65 tab. XLH barva — črna, bela podlaga — 2,5 cm debela plast estriha 16 cm debela plast grobe malte ohranjenost — v celoti upodobitev — risba E. Cigoja v JfA, VII/1, Abb. 49 Lit.: Schmid, LZ, 1911 (29. 7.), 1637 Schmid, JfA, 133—134 M ilan Pajk, v Corniola, n. v. 2 (1911), 318 Mozaik so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1911. Črn okvirni pas ortogonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, v kateri leži izven središča pomaknjeno ornamentalno polje. V dvojnem, črnem linijskem kvadratnem okviru je prikazan motiv koncentričnih krogov sferičnih trikotnikov (BAIEMA 531, G onzenbach R59). V preostalem prostoru kvadrata so prikazani štirje kantharosi z bršljanovimi viticami. Zopet lahko govorimo o atipičnosti ornamentalnega motiva oz. celotnega mozaika. Motiv koncentričnih krogov sferičnih trikotnikov sam po sebi ni časovno določljiv vkolikor ni združen z drugimi motivi. Razširjen je tako v vzhodnih kot zahodnih provincah skozi daljše obdobje. Mozaik kaže v obravnavanju celote značilne poteze v Emoni delujoče mozaične delavnice srede 4. st. 8.1 insula XII, prostor 2 tab. XLIII—XLIV velikost mozaika — 510 x 360 cm barva — črna, bela podlaga — ca. 10 cm debela plast estriha na ruševinski plasti ohranjenost — delna upodobitev — risba E. C ig o ja v JfA, VII/1, Abb. 70 Lit.: Schmid, LZ, 1911 (22. 5.), 1103 Schmid, Tagespost, 1911 (16. 6.) Schmid, JfA, 158 Sl. 14 — Fig. 14 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1911. Ohranjeni fragmenti oz. njih risba omogočajo verjetno rekonstrukcijo celote. Bel okvirni pas obdaja črno ploskev sredi katere leži kvadratno ornamentalno polje bele osnove z borduro stopničastih trikotnikov. Geometrična shema ornamentalnega polja je centralna kompozicija osrednjega kvadrata s koncentrično razvrščenimi pravokotniki ter vmesnimi rombičnimi polzvezdami (varianta BAIEMA 616). Polnilni motivi, kolikor je ohranjenih, so: nizka posoda s presegajočimi ročaji na visoki nogi, cvet, bršljanova oz. pseudoakantova vitica, pelta (?), Salomonov križ in kvadrat. Geometrična shema, sestavljena iz »razbitih« delov sheme osmerokrakih zvezd, položena v izredno razsežno črno ploskev ki jo obdaja bel (!) okvirni pas, izkazuje že izvršen proces barvne inverzije, čeprav ta princip tu ni povsem dosledno izpeljan. Glede na posamezne dekorativne ele­ mente kakor tudi glede na celotno kompozicijo, naš mozaik ne moremo časovno natančno določiti. Njegovo datiranje v sredino 4. st. lahko utemeljimo le preko ostalih emonskih mozaikov. 8.2 insula XII, prostor 7 barva — črna podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, JfA, 157 Črni fragmenti mozaika so bili odkriti ob izkopavanjih W. Schmida 1 . 1911. 8.3 insula XII, prostor 15 barva — črna ohranjenost — fragmentarna Lit. : Schm id, JfA, 157 Mali črni fragmenti mozaika so bili odkriti ob izkopavanjih W. Schmida 1 . 1911. 8.4 insula XII, prostor 30 barva — bela podlaga — ca. 4 cm debela plast estriha 10 cm debela plast apnene malte 10 cm debela plast izbranega kamenja nasipina ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schmid, / / / ! , 158 1 m širok fragment mozaika so našli ob severnem zidu prostora med izkopavanji W. S chm ida 1 . 1911. 8.5 insula XII, prostor 80 barva — črna, bela, rdeča podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna Lit.: S chm id, JfA, 153 Fragmente mozaika so našli med izkopavanji W. Schmida 1 . 1911. 8.6 insula XII, prostor 94 tab. XLV barva — črna, siva, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba E. C igoja v JfA, VII/1, Abb. 67 Lit.: Schmid, LZ, 1911 (22. 5.), 1103 Schmid, Tagespost, 1911 (16. 6.) S chmid, JfA , 155 Večji fragment mozaika so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1911. Neenako­ merno širok črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo belo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži pravokotno (kvadratno?) ornamentalno polje s trojno borduro: ozkim črnim okvirnim pasom, pasom stopničastih trikotnikov in pasom dvotračne pletenine, ki sega z odrastki v prostor ornamentalnega polja. Elementi bordure ter celotna kompozicija mozaika kaže poteze izdelkov emonske mozaične delavnice srede 4. st. 9.1 insula XIII, prostor 8 tab. XL Via, b velikost mozaika — 950 x 550 cm barva — črna, bela, rdeča ohranjenost — delna upodobitev — risba E. Cigoja v JfA, VII/1, Abb. 72, 73 Lit.: Schmid, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schmid, JfA, 161 F SI. 15 — Fig. 15 Močno poškodovan mozaik, ki je prvotno prekrival celotno talno površino prostora, so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. Črn okvirni pas, ki funkcionira kot bor­ dura, obdaja pravokotno ornamentalno polje, katerega shemo tvorita prekrivajoči se orto- gonalna in diagonalna mreža kvadratov. Notranja razčlenjenost posameznih linij, izvedenih dosledno v »tkalski« tehniki (Reticulattechnik) in enakomerno ponavljanje enakih elementov preko celotne površine, daje mozaiku značaj preproge. Koncepcija mozaika-preproge, nastala v vzhodnem delu imperija pod vplivom močnih tekstilnih centrov, je v prvih stoletjih le počasi prodirala na zahod. Z vdorom vzhodnih elementov ob nastopu severske dinastije postane ta koncepcija skupaj z novim načinom upodabljanja v »tkalski« tehniki nadvse priljubljena tudi na zahodu.5 6 Vsekakor je to značilnost poznoantičnih mozaikov, med katere prištevamo tudi naš primer, nastal najverjetneje v 4. st., mogoče celo pozneje, zakaj izredno močna skupina emonskih mozaikov srede 4. st. skoraj izključuje možnost njih istočasnega na­ stanka. Dejstvo, da poznamo poleg obravnavanega mozaika v Sloveniji le še starokrščanske mo­ zaike, izdelane v enaki tehniki in delno bogatejši barvni skali, ne zadostuje za domnevo o njih istočasnem nastanku. 9.2 insula XIII, prostor 13 barva — črna podlaga — in suspensio ohranjenost — • fragmentarna Lit.: Schmid, JfA, 160 Med izkopavanji W. Schmida so 1 . 1912 našli črn fragment mozaika. 9.3 insula XIII tab. XLVIc velikost kock — 10 do 10 x 17 mm barva — črna, bela ohranjenost — fragmentarna nahajališče — MM Ljubljana, brez inv. št., velikost 75 x 73 cm upodobitev — negativ II/8, 9 v MM Ljubljana Lit.: L judmila Plesničar-G ec, v VS 9 (1962—64) 180 E ad., v Arheološki pregled 5 (1963) 88 Ob zaščitnih izkopavanjih pod vodstvom L. P lesničar-G ec so I. 1963 odkrili fragment mozaika. Kvadratno, belo obrobljeno polje črne osnove ima v vrisanem krogu prikazan bel petlist s krožcem v sredini. Mozaik zaradi fragmentarne ohranjenosti ne moremo časovno določiti, glede na temno osnovo ga lahko postavimo v čas od vključno 3. st. dalje.6 7 Posebnost ohranjenega fragmenta je petlistna rozeta z osrednjim krožcem, ki se zdi v repertoarju rozet s parnim številom listov izjema. 10.1 insula XIV, prostor 34 tab. XLVII—XLVIII barva — črna, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba E. C igoja v JfA, VII/1, Abb. 74 Lit.: Schmid, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schmid, JfA, 163 M ilan Pajk, v Corniola, n. v. 3, (1912) 274 J ože K astelic, v: Petru, 280 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. Širok črn okvirni pas dia­ gonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja belo osrednjo ploskev, sredi katere leži pra- O 1 » 6 8 10 n 14 16 18 ; s m Sl. 16 — Fig. 16 vokotno ornamentalno polje z bordura ozkega črnega pasu in ozkega pasu šahovnice ter geometrično shemo kvadratnih in pravokotnih ploskev (BAIEMA 517, G onzenbach R25). Shema ornamentalnega polja ni tipična. Diagonalni primer iz Švice (Yvonand-Mordagne II) je datiran v poznoantoninski-zgodnjeseverski čas5 8 zaradi značilne ambivalentnosti, primeri iz Francije,6 9 datirani v 3. st. pa bi lahko per analogiam določali nastanek našega mozaika v isti čas. Ker pa se ta mozaik v vseh svojih potezah izkazuje kot proizvod emonske mozaične delavnice, je njegov nastanek določen v sredo 4. st. 10.2 insula XIV, prostor 35 tab. XLIX—L barva — črna, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba E. C igoja v JfA, VII/1, Abb. 75 Lit.: Schm id, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schm id, JfA, 163 M ilan Pajk, v Corniola, n. v. 3 (1912) 274 Mozaik so odkrili med izkopavanji W. Schm ida 1 . 1912. Ohranjeni del omogoča rekon­ strukcijo celote. Črn okvirni pas obdaja osrednjo belo ploskev diagonalno potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži kvadratno ornamentalno polje z enostavno borduro ozkega črnega pasu. Na centralno osmerokotno polje z notranjim osmerokotnim slikovnim poljem, obdanim z dvotračno pletenino, se diagonalno navezujejo štiri kvadratna polja z motivom rast­ linskih rozet. Ostali prostor ornamentalnega polja izpolnjujejo rombične polzvezde in pravokotna ter kvadratna polja z motivi rozet, kroga trikotnikov (BAIEMA 96) in pelt. Polnilni motiv osrednjega slikovnega polja je bršljanova vitica. Bogato razčlenjeno ornamentalno polje centralne sheme leži sredi mozaične ploskve, ki je v osnovi enako koncipirana kot pri večini emonskih mozaikov. Dejstvo, da se ornamentalno polje po svoji sestavi močno razlikuje od ostalih še ne zadostuje, da ta mozaik izključimo iz skupine emonskih mozaikov srede 4. st. Tudi tu je osnova ornamentalnega polja bela in enako izpričuje celota začetne težnje k inverziji barvnih vrednosti. Sama shema se lahko pojavi že zelo zgodaj, prav tako tudi polnilni motivi, prav uporaba starih shem in elementov pa je ena glavnih značilnosti emonskih mozaikov srede 4. st. 10.3 insula XIV, prostor 36 tab. LI—L illa barva — črna, bela ohranjenost — mozaik delno poškodovan upodobitev — risba E. C ig o ja v JfA, VII/1, Abb. 76 fotografija mozaika in situ, neg. št. 1951 v NM Ljubljana Lit. : Schm id, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schm id, JfA, 163 M ilan Pajk, v Corniola, n. v. 3, (1912) 274 Mozaik so odkrili med izkopavanji W. S chmida 1 . 1912. Leta 1944 gaje dal NM Ljub­ ljana dvigniti in prenesti v svoje prostore. Črn okvirni pas obdaja osrednje belo polje diagonalno potekajočih mozaičnih kock, v katerem leži izven središča pomaknjeno ornamentalno polje z borduro ozkega črnega pasu. Shemo ornamentalnega polja tvori linijski meander (.Hakenkreuzmäander), ki vklju­ čuje pravokotna polja s po dvema diagonalno postavljenima kvadratoma kot polnilnim motivom. Linijski meander, ki se križa v obliki svastike in vključuje kvadratna oz. pravokotna polja, poznamo predvsem v funkciji bordure (Ptuj-Zg. Breg 2.3), medtem ko je kot motiv osrednjega ornamentalnega polja manj pogost (Herzogenbuchsee III, 257 Besançon). Najpogosteje se pojavlja v 2. pol. 2. st.6 0 Naš mozaik datiramo glede na ostale emonske mozaike v sredino 4. st. 10.4 insula XIV, prostor 39 barva — črna, bela podlaga — in suspensio ohranjenost —- fragmentarna Lit.: Schmid, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schm id, JfA, 163 Črno-bele fragmente mozaika so našli med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. 10.5 insula XIV, prostor 40 tab. Llllb—LIV barva — črna, bela ohranjenost — mozaik delno poškodovan upodobitev — risba E. C igo ja v JfA, VII/1, Abb. 77 fotografija v GMDS 14 (1933) 44 Lit.: Schmid, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schmid, JfA, 163 M ilan Pajk, v Corniola, n. v. 3 (1912) 274 L ožar, 43 Mozaik so odkrili med izkopavanji W. Schmida 1 . 1912. Ob gradbenih delih 1 . 1933 je bil močno poškodovan, ostanke so prenesli v NM Ljubljana. Črn okvirni pas obdaja osrednjo ploskev diagonalno potekajočih mozaičnih kock, v kateri leži izven središča pomaknjeno ornamentalno polje z borduro ozkega črnega pasu in pasu stopničastih trikotnikov. Ornamentalno polje kaže shemo šesterokotnih polj (BAIEMA 395) s polnilnim motivom šesterokrakih zvezd z vrisanim šestlistom. Obravnavana shema je pogosta tako na ozemlju današnje Slovenije (Celje 14.2) kot v Italjii in Franciji6 1 in se javlja predvsem v 1. in 2. st.6 2 Emonski primer nikakor ne moremo datirati tako zgodaj, čeprav je shema ornamentalnega polja povsem identična naštetim primerom. Naš mozaik je namreč tipični predstavnik skupine emonskih mozaikov srede 4. st. 10.6 insula XIV, prostor 41 tab. LHIb, LV barva — črna, bela ohranjenost — mozaik delno poškodovan upodobitev — - risba E. C ig o ja v JfA, VII/1, Abb. 78 fotografija v GMDS 14 (1933) 44 Lit.: Schmid, LZ, 1912 (6. 5.), 989 Schm id, JfA, 163 M ilan Pa jk, v Corniola, n. v. 3 (1912) 274 L ožar, 43 Mozaik so odkrili med izkopavanji W. Schm ida 1. 1912. Ob gradbenih delih 1 . 1933 je bil močno poškodovan, ohranjene fragmente so prenesli v NM Ljubljana. Črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo belo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži pravokotno ornamentalno polje z borduro ozkega črnega pasu. Shemo ornamentalnega polja predstavlja mreža črnih, diago­ nalno potekajočih kvadratov, ki tvorijo kvadratna polja z vrisanim kvadratom. Polnilni motivi teh kvadratov so Salomonovi križi in diagonalno postavljeni kvadrati. Direktnih analogij našemu mozaiku ne poznamo. Enaka, vendar ortogonalna shema se po­ javlja v Italiji že v L, v Franciji in Nemčiji v 2. in 3. st. (297 E Besançon, 255 Grand, Niedaltdorf). K. Parlasca6 3 je datiral naš mozaik glede na analogne primere v Italiji v L st., dejansko pa pripada skupini emonskih mozaikov srede 4. st. 11.1 insula XV, pod Gorupovo ul. barva — črna podlaga — plast malte, pomešane z večjim kamenjem ohranjenost — fragmentarna Lit.: Schm id, LZ, 1909 (12. 10.), 2089 S chm id, Tagespost, 1909 (14. 10.) Schm id, JfA, 167 Ob gradnji ceste 1 . 1909 so delavci naleteli v globini 25 cm na fragmente mozaika. i_-----------------\ -------- \------------------_ j — u rJ— i— ------------- ---------- : :-------------------- i----------\ L _ r T ___ I Sl. 17/3 — Sl. 17/3 11.2 insula XV (Jakopičev vrt) barva — »večbarvni mozaik« nahajališče — in situ upodobitev — risba F. Stareta založena v NM ali MM Ljubljana Lit.: Stane G abrovec, »Nekaj novih staroslovenskih najdb«, A V 6 (1955) 134 J aro Šašel, v : Petru, 292 P lesničar, Jakopičev vrt, 6 Leta 1950 je izvršil NM Ljubljana zaščitna izkopavanja pod vodstvom S. G abrovca. V eni izmed obeh, pravokotno se križajočih orientacijskih jarkov so našli večbarvni mozaik. 11.3 insula XV, prostor 4 (Jakopičev vrt) tab. LVI—LVII velikost mozaika — 770 x 610 cm velikost kock — 10 mm barva — črna, bela podlaga — 4 cm debela plast apnene malte z zdrobljeno opeko 5 cm debela plast apnene malte z drobnim kamenjem in peskom 5 cm debela plast malte z drobnim kamenjem in peskom 4— 8 cm debela plast malte z večjimi okroglimi kamni in peskom ohranjenost — delna, mere posameznih fragmentov niso znane nahajališče — mozaik konserviran in situ v dveh delih: 550 x 250 cm, 380 x 160 cm upodobitev — fotografija v P lesničar, Jakopičev vrt, 10—11 Lit.: L judm ila P lesničar, v Arheološki pregled 5 (1963) 88 P lesničar, Jakopičev vrt, 8 Mozaik so odkrili med izkopavanji pod vodstvom L. P lesničar 1 . 1963. Črn okvirni pas obdaja osrednjo belo ploskev diagonalno potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži pravokotno ornamentalno polje z borduro tritračne pletenine. Shemo ornamentalnega polja tvorijo šesterokotniki z radialno razvrščenimi povezujočimi elementi — pravokot­ niki, ki oblikujejo enakostranične trikotnike (BAIEMA 414, G onzenbach R36). Polnilni Mauern der älteren Periode * » mittleren » ” » älteren Perioden, später überbaut > » ’> Jüngsten Perioden Steinquadern Pfeiler der Heizanlage, später überbaut Pflaster aus Steinplatten Pinne aus Leistenziegeln ■Türöffnungen, Öffnungen in der Mauer Heizlöcher 2 10 Z t 6 8 1 0 K ft 1 8 1 8 aim Sl. 18 — Fig. 18 -W8m. motiv šesterokotnikov je šestlistna rozeta, pravokotnikov manjši črn pravokotnik, trikot­ nikov pa na konice postavljen črn trikotnik. Shema ornamentalnega polja se pojavi v poznem 1. oz. zgodnjem 2. st.6 4 v Italiji in se nada­ ljuje v provincah na severskih mozaikih primerno modificirana. Obravnavani mozaik datiramo v sredino 4. st. 11.4 insula XV, prostor 6 (Jakopičev vrt) tab. LVIII velikost kock — 10 mm barva — črna, bela podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna nahajališče — konserviran in situ, fragmenta 174 x 80 cm, 112 x 90 cm Med izkopavanjem pod vodstvom L. P lesničar so odkrili tri fragmente mozaika, ki omogočajo shematično rekonstrukcijo celote. Črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja osrednjo belo ploskev enako potekajočih mozaičnih kock, sredi katere leži po analogijah z drugimi emonskimi mozaiki, danes uničeno ornamentalno polje. Koncepcija mozaika kaže vse osnovne značilnosti emonskih mozaikov srede 4. st. 12.1 insula XXIV, prostor 30 barva — črna, bela, rdeča nahajališče — in situ Lit.: W alter S chm id, »Bericht über Ausgrabungen des Jahres 1916«, LZ, 1916 (31. 7.), 1230 I dem, »Emona«, Slovenec, 1916 (3. 8.) Schm id, JÖAI, 163 Mozaik, pri katerem nastopajo kot elementi geometrične sheme trikotniki, rombi in krogi, je odkril W. S chm id med izkopavanji 1 . 1916. 13.1 insula XXVIII (Trg revolucije, objekt F) tab. LIXa barva — črna, bela ohranjenost — fragmentarna upodobitev — negativ XXXIV/8, 9 v MM Ljubljana Med zaščitnimi izkopavanji pod vodstvom L. P lesničar so 1 . 1969 odkrili fragment mozaika, katerega slika kaže širok črn okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock in del polja (bordure?) z motivom šahovnice pravokotnih trikotnikov (BAIEMA 505). Zaradi fragmentarne ohranjenosti mozaik le okvirno datiramo v čas od konca 2. st. dalje. 14.1 insula XXX (Stedrygarten, pozneje last J. Pollaka) barva — »večbarvni mozaik« Lit. : Valvasor, 237 T halnitscher, Antiquitates, 22 T halnitscher, Epitome, 73 R ichter, 151 MÜLLNER, 55 P remerstein, 12 Schm id, JÖAI, 136 Sl. 19 — Fig. 19 Najdbo mozaika prvič omenja Valvasor, pozneje tudi T halnitscher. Izkopal ga je 1 . 1648 (Valvasor 1649) takratni ljubljanski župan Schönleben na svojem vrtu v SZ vogalu Emone. T halnitscher opisuje mozaik kot »pavimento mosaico delphinis, equis et ratibus ornato«, Valvasor pa kot »ein Pflaster von Mosaischer Arbeit und von kleinem viereckten unterschiedlich färbigen Steinlein zusammen gesetztes darauf sich allerley Figuren und Zierrahten presentierten«. 14.2 insula XXX (Stedrygarten) V svojem poročilu omenja F. Kenner tudi mozaik na Stedryevem vrtu. Fit.: F ried rich K enner, v MZK, DF 2 (1903) 11 14.3 insula XXX tab. LIXb velikost in barva kock — črne 15 do 20 mm črne 30 mm bele ca 14 mm zelene 10 do 15 mm rdeče 30 mm ohranjenost — fragmentarna nahajališče — MM Ljubljana, brez inv. št., velikost 60 x 20 cm Lit. : L judmila P lesničar-G ec, v Arheološki pregled 3 (1961) 74 E a d.: Antična Emona v srcu moderne Ljubljane (Ljubljana 1961) 10 Fragment večbarvnega mozaika, ki ga lahko zaradi barv in temne osnove, delno tudi zaradi razvrstitve mozaičnih kock različnih velikosti, okvirno datiramo v čas pozne antike, so odkrili med izkopavanji pod vodstvom L. P lesničar 1 . 1961. 15.1 insula XXXII (baptisterij) tab. LX—LXII velikost mozaika — 744 x 680 cm velikost kock — 10 mm, 14 mm, 20 mm barva — črna, bela, rdeča, oker podlaga — podatki niso dostopni ohranjenost — fragmentarna nahajališče — mozaik konserviran in situ upodobitev — fotografija v Sinteza 15 (1969) 73 shematična risba v A V 23 (1972) 371 Lit. : Plesničar, N o v o , 73 Plesničar, Emona, 118 P lesničar, La città, 372 Ob izkopu gradbene jame za novo telovadnico so 1 . 1969 naleteli na ostanke staro­ krščanskega kompleksa — baptisterija in portika. V prostoru baptisterija, okoli osmero- kotne piscine odkriti fragmenti mozaika, omogočajo domala popolno rekonstrukcijo celote. Si. 20/2 — Fig. 20/2 Mozaična površina, obdana z 20 cm široko večbarvno linijsko borduro, je notranje razdeljena v dva neenaka dela. Večji del, ki prekriva ca. 2 tretjini celotne površine, ima osnovno shemo zaobljenih križev z vmesnimi krogi (varianta BAIEMA 384), znano na mozaikih Italije, Jugoslavije, Madžarske itd.6 5 Med večinoma dekorativnimi polji so ohra­ njena tri napisna polja. Polnilni motivi posameznih dekorativnih polj so Salomonovi križi, malteški križi, v »tkalski« tehniki izvedeni kvadrati in stilizirani cvetovi, sorodni onim na južnem mozaiku t. i. poteodorijanske cerkve v Ogleju6 6 ter stilizirane vitice in listi. Shema manjšega dela mozaika je shema pravokotno se sekajočih pasov, zaključujočih tu izključno pravokotna ornamentalna in delno napisna polja. Motivi krogov na sečiščih pasov so povezani z rombi in kvadrati, katerih polnilni motivi so malteški križi in v »tkal­ ski« tehniki izvedeni kvadrati. Polnilni motivi rombov so v »tkalski« tehniki izvedeni križi, enaki onim na mozaiku celjske bazilike. Polnilni motivi pravokotnih polj so rombi, pari »izpraznjenih« pelt in v »tkalski« tehniki izvedena diagonalna mreža kvadratov. Frag­ menti treh napisnih polj so se ohranili v SV delu baptisterija, kjer je bila njih koncentra­ cija očitno največja. Napisna polja tega dela mozaika se po obliki nič več ne podrejajo splošnemu principu mozaične sheme. Prevzela so najprimernejše pravokotne in kvadratne oblike z vmesnimi dekorativnimi ločilnimi pasovi (ena oblik je tabula ansata). Obe geometrični shemi, uporabljeni na mozaiku ljubljanskega baptisterija, sta nam znani na več primerih starokrščanskih mozaikov oglejskega vplivnega območja,6 7 datiranih od nekako konca 4. do vključno 2. pol. 5. st. Naš mozaik je moral nastati kmalu po 1 . 401, ko sta bili zakopani pod njim odkriti zakladni najdbi.6 8 15.2 insula XXXII (portik) velikost kock — 14 mm, 18 mm, 20 mm barva — črna, bela, rdeča, oker podlaga — podatki nedostopni ohranjenost — delna nahajališče — konserviran in situ upodobitev — fotografija v Sinteza 15 (1969) 73 ¥ shematična risba v A V 23 (1972) 371 Lit.: Plesničar, N o v o , 73 Plesničar, Emona, 118 Plesničar, La città, 372 Mozaik so odkrili 1 . 1969. Ohranjen v dveh večjih celotah, omogoča le delno rekon­ strukcijo iz katere so razvidne njegove glavne poteze. Ozek in dolg mozaik izkazuje značaj preproge. Spodnji del ima troje okvirnih pasov različne ornamentalne strukture in osrednji pas z napisnim poljem v zgornjem delu.6 9 Zunanji okvirni pas je črn, sledi mu pas diago­ nalne mreže črno-rdečih kvadratov in pas ortogonalnih kvadratnih polj z vrisanimi, diago­ nalno postavljenimi kvadrati, izvedenimi v »tkalski« tehniki. Polnilni motiv osrednjega pasu so v opoziciji ležeči »izpraznjeni« polkrogi. Drugi, V del mozaika, ima kot okvirni pas pas kvadratnih polj z vrisanimi, diagonalno postavljenimi in v »tkalski« tehniki izvedenimi kvadrati. Več ozkih raznobarvnih pasov ga ločuje od notranjega širokega pasu, razdeljenega horizontalno v več pasov in polj. Od spodaj navzgor si slede: širok pas diagonalne, v »tkalski« tehniki izdelane mreže kvadratov, več ozkih raznobarvnih pasov, pas v opoziciji ležečih »izpraznjenih« pelt, več ozkih razno­ barvnih pasov, delno uničeno kvadratno napisno polje s široko, večbarvno linijsko bor­ dura in okvirnim pasom izmenjujočih se krogov in diagonalno postavljenih kvadratov s polnilnim motivom malteškega križa, več ozkih raznobarvnih pasov, pas krogov s pol­ nilnim motivom malteškega križa, več ozkih večbarvnih pasov in verjetno kvadratno (na­ pisno?) polje z večbarvno linijsko borduro ter okvirnim pasom križev in oktogonov. Enako kot pri mozaiku baptisterija so tudi tu posamezni elementi celote individualno poudar­ jeni. Enotno delujoča celota je v sebi povsem razdrobljena, kar daje mozaiku značaj preproge. Shema celotnega mozaika, ki je prirejena ozkemu in dolgemu prostoru portika, je v svojih kon­ struktivnih in dekorativnih elementih kar najtesneje povezana z mozaikom baptisterija. Na tej osnovi lahko kljub nepoznavanju podobnih primerov določimo njegov nastanek v čas nastanka mozaika baptisterija i. e. v začetek 5. st. 15.3 insula XXXII (prostor SZ od baptisterija) tab. LXIV velikost kock — 14 mm barva — črna, bela, oker, rdeča, svetlo rdeča podlaga — in suspensio ohranjenost — fragmentarna nahajališče — Arheološki muzej, Erjavčeva 15, Ljubljana: dva fragmenta: 120 x 55 cm (LXIV/a) 100 X 65 cm (LXIV/b) tretji, manjši fragment (LXIV/c) v MM Ljubljana Lit.: Plesničar, Emona, 118 Plesničar, La città, 372 Trije fragmenti večbarvnega mozaika (mozaikov?) so bili odkriti med izkopavanji 1 . 1969-70. 15.4 insula XXXII (prostor S od baptisterija) barva — črna, bela, oker, rdeča, zelena (?) ohranjenost — fragmentarna nahajališče — MM Ljubljana upodobitev — rekonstrukcija D. Vahna v MM Ljubljana posnetki na celuloidni foliji v merilu 1 : 1 v MM Ljubljana Lit.: Plesničar, Emona, 118 P lesničar, La città, 373 Fragmenti mozaika, ki omogočajo verjetno rekonstrukcijo, so bili odkriti med izko­ pavanji 1 . 1969-70. 16.1 k. o. Krakovsko predmestje, pare. 77 (FAGG — odd. za arhitekturo) Ob izkopu gradbene jame so 1 . 1890 naleteli na mozaični tlak. Lit.: R utar 1891, p. 189 17.1 križišče Emonske in Aškerčeve ceste tab. LXVII—LXVIIIa velikost mozaika — širina 200 cm velikost kock ■ —-15 mm barva — črna, bela ohranjenost — delna, 200 X ca. 380 cm nahajališče — MM Ljubljana, brez inv. št., velikost 86 X 45 cm upodobitev — • fotografija mozaika in situ, neg. št. 3264 v NM Ljubljana Mozaik so našli ob gradbenih delih 1 . 1937. Fotografija mozaika kaže osrednjo ploskev diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki jo na obeh straneh omejujeta po dva ozka bela pasova. Okvirni pas ortogonalno potekajočih mozaičnih kock je črn. Edini okras osrednje ploskve so diagonalno razvrščeni beli križci iz petih kock (Fiinfwiirfelkreuz, cross o f five dots). Časovno atipična shema mozaika, značilna za mozaike predprostorov in hodnikov je pogosta na mozaikih Antiohije,’0 kjer nastopa za razliko od našega primera vedno svetla oz. bela osnova. Izvršena barvna inverzija našega mozaika postavlja njegov nastanek v čas od srede 3. do vključno 4. st.7 1 18.1 Aškerčeva cesta tab. LXVIIIb NM Ljubljana hrani v svoji negoteki neg. št. 2985, ki kaže neznan črno-bel mozaik geometrične sheme, odkrit vsekakor pred 1 . 1941 nekje na Aškerčevi cesti. Kakršnikoli drugi podatki, ki bi se nanašali na ta mozaik nam niso znani. Slaba fotografija onemogoča vsakršno določitev. 19.1 k. o. Gradišče, pare. 131 (Trg mladinskih delovnih brigad 2) barva — »večbarvni mozaik« podlaga — - in suspensio ohranjenost — fragmentarna, fragmenti velikosti 10—15 cm Lit. : R ajko Ložar, »Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928—1930«, GMDS 11 (1930) 24 Fragmente mozaika, »ki je bil... okrašen s slikarskimi motivi«, so našli ob gradbenih delih na stavbišču Bohinc 1 . 1929. 20.1 k. o. Gradišče, pare. 57 (Trg mladinskih delovnih brigad 12) barva — črna podlaga — 10 cm debela plast estriha, mešanega z gruščem in opeko 10 cm debela plast kamenja in proda ohranjenost — fragmentarna upodobitev — situacijska risba v A V 17 (1966) priloga 1, 2 Lit.: L judmila Plesničar-G ec, v Arheološki pregled 7 (1965) 121 E ad., v VS 10 (1965) 200 E ad., »Zaščitno izkopavanje rimske stavbe ob Tržaški cesti v Ljubljani«, A V 17 (1966) 455 Med zaščitnim izkopavanjem 1 . 1965 pod vodstvom L. P lesničar-G ec so v prostoru 2 odkrili dva črna mozaična fragmenta z diagonalno potekajočimi mozaičnimi kockami. 21.1 k. o. Gradišče, pare. '47 (Seunigov vrt) Fragmenti mozaika v termalnem kompleksu so bili odkriti pred 1 . 1879. Lit. : M üllner, 54 21.2 k. o. Gradišče, pare. '47 (Zelnikov vrt) Več »primitivnih mozaičnih tlakov« so našli 1 . 1890 ob zemeljskih delih za kanal. Lit.: R utar 1891, 186 Sl. 21/2 — Fig. 21/2 22.1 področje med Erjavčevo in Gregorčičevo ul. tab. LXIX—LXXIa velikost kock — 10 do 15 mm barva — črna, bela, siva, svetlo in temno rdeča ohranjenost — delna, fragment ca. 400 X 130 cm nahajališče — NM Ljubljana, inv. št. 74, 75, velikost 222 x 131 cm, 207 x 138 cm upodobitev — neg. št. 134, 2046, 2047, 2934, 2935 v NM Ljubljana Lit.: F riedrich K enner, v MZK, D F 2 (1903) 10—11 P lesničar, La città, 373 Mozaik so našli 1 . 1901 na parceli lastnika Rudolfa Göbla. Po poročilu S. R utarja locira F. K enner najdbo mozaika v prostor med Erjavčevo in današnjo Gregorčičevo ul. (prej Hilserstrasse), čeprav je bil tržaški gradbenik Göbel lastnik parcele št. '360 (bivša ■ 37 /2),7 2 ležeče na južni strani Gregorčičeve ulice. Glede na nasprotujoče si informacije danes ne moremo natanko določiti mesta najdbe. L. P lesničar-G ec7 3 navezuje ta mozaik na mozaike starokrščanskega kompleksa insule XXXII oz. ga locira na pare. '141 k. o. Gradišče, kjer naj bi po pripovedovanju odkrili 1 . 1909 ob gradnji hiše nek mozaik. Ohranjene fotografije, s katerih je razvidna poznejša dopolnitev mozaičnih fragmentov v današnje stanje, omogoča verjetno rekonstrukcijo ornamentalnega polja in bordure. Pas bogato razčlenjenih rastlinskih motivov, katerega fragment se kaže na eni fotografij, je lahko po svoji funkciji tako bordura kot dodatna ploskev ornamentalnemu polju. Bor­ dure ornamentalnega polja tvori večbarvna štiritračna pletenina na temni osnovi. Nepo­ sredno sledi ornamentalno polje sheme nepravilnih šesterokotnikov, povezanih preko radialno razvrščenih kvadratov in vmesnih trikotnikov (BAIEMA 407). V središčno šestero- kotno slikovno polje je postavljen plastično prikazan kantharos s peccatimi cvetovi v in okoli sebe. Ostali, izredno bogati in razčlenjeni polnilni motivi so: rozeta s srčastimi listi, pleteninast krog (BAIEMA 70), štirje diagonalno razvrščeni, plastično prikazani kvadri, rozeta štirih cvetov, večbarvna vetrnica (BAIEMA 94), kompozicija vetrnic, Salomonov križ in v »tkalski« tehniki izvedena kombinacija kvadratov. Kot notranji okvir posameznih polj nastopa pas zobcev (BAIEMA 144) oz. pas meanderskih elementov (Mäanderhaken, Stufenmäander). Enako shemo šesterokotnih polj s povezujočimi kvadrati in vmesnimi trikotniki poznamo predvsem na nemških mozaikih konca 2. in poznega 3. st. (Fliessem R. 19, Köln-Philosophen- mosaik), i. e. na mozaikih severskega obdobja. Sredi oz. v 2. pol. 3. st. je nastal tudi naš mozaik. Plastičnost posameznih polnilnih motivov, barvitost in večbarvna pletenina na temni osnovi so značilnosti severskih mozaikov. Močna notranja razčlenjenost motivov in uporaba »tkalske« tehnike postavljata naš mozaik prej v pozno seversko dobo kot v njen začetek. 23.1 k. o. Gradišče, pare. -118 (Babitscheva hiša, Gregorčičeva 23) Ob izkopu gradbene jame so našli 1 . 1903 črn mozaik. Lit. : A lfons M üllner, »Römische Funde in Laibach«, Argo X/5 (1903), 39 24.1 k. o. Gradišče, parc. 36/14 (Gregorčičeva ul.) Fragmente črno-belo-sivega mozaika so našli 1 . 1926-27 ob kanalizacijskih delih. Lit.: Josip Mal, »Muzejska kronika«, GMDS 7—8 (1926-27) 24 25.1 območje Gradišča R ichter omenja najdbo mozaika 1 . 1703 nekje na območju današnjega Gradišča. Lit.: R ichter, 151 26.1 Forstlecherjev vrt (nasproti bivše Realke — Vegova 4) Valvasor, ki prvi omenja najdbo črno-belega mozaika sporoča, da ga je na svojem vrtu izkopal 1 . 1685 (Thalnitscher 1682) Christofh F orstlechner. Opisuje ga kot »ein Mosaisches Pflaster ... von kleinen viereckten doch nur schwarz und weissen Steinlein zusammen gesetzt darauf man unterschiedliche Züge und Zierrahten fand ...« Lit.: Valvasor, 238 T halnitscher, Antiquitates, 23 T halnitscher, Epitome, 83 R ichter, 151 Müllner, 55 Premerstein, 12— 13 26.2 k. o. Gradišče, pare. '26 (bivša Realka, Vegova 4) barva — črna, bela nahajališče — mozaik uničen upodobitev — mozaik kopiran, risba izgubljena Lit.: Anton G vaiz, »Neue archäologische Funde in Laibach. Laibacher Tagblatt, Nr. 215, 1872 (19. 9.) August D imitz: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (Lai­ bach 1874) 50, 74 M üllner, 54 Ob izkopu gradbene jame za Realko so naleteli 1 . 1871 na večji črno-beli mozaik ter­ malnega kompleksa. »Die Zeichnung bestand in schwarzen Arabesken im weissen Felde als Randverzierung, und in der Mitte befand sich eine Rosette«, kakor opisuje mozaik A. G vaiz. 26.3 k. o. Gradišče, parc. 26/6 (Vegova 4, dvorišče) V SZ delu dvorišča bivše Realke so 1 . 1949 odkrili fragmente mozaika. Lit.: F rance Stare, »Nekaj iz arheološkega dela v letu 1949«, VS 2 (1949) 90 Jaroslav Šašel, »Nekaj novih momentov na tleh nekdanje Emone«, A V 1 (1950) 204 27.1 k. o. Kapucinsko predmestje, parc. 1 (Trg revolucije, park) barva — verjetno večbarven ohranjenost — delna, fragment 128 X 96 cm nahajališče • — 1 . 1837 ga je mestni magistrat oddal sedanjemu NM Ljubljana, kjer je založen ali uničen upodobitev — risba ing. Schaffenratha izgubljena Lit.: R ichter, 151 —, v Landes-Museum im Herzogthume Krain: Zweiter Jahresbericht 1838 (Laibach 1839) 25 August D imitz : Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (Laibach 1874) 50 Müllner, 58 K arl D eschmann : Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach (Laibach 1888) 179 Rutar 1891, 189 F riedrich K enner, v MZK, DF 2 (1903) 11 Josip Mal, »Nekatere arheološke najdbe iz prve polovice XIX. stol.«, GMDS 10 (1929) 5 Mozaik so našli poleti 1 . 1818 ob podiranju kapucinskega samostana. SV. KRIŽ pri Moravčah 1.1 velikost kock —-ca. 10 mm tab. LXXIb barva — črna, bela, rdeča podlaga — 5 cm debela plast malte ohranjenost — mozaik delno poškodovan nahajališče — in situ upodobitev — fotografija v A V 5 (1954) sl. 1, 2 Lit.: R ajko Ložar, v »Varstvo spomenikov«, Z U Z 16 (1939/40) 105 Stane G abrovec, »Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji«, A V 5 (1954) 132 Ct*H PRVA POZIDAVA OKOLI L 100 L-'.M DRUGA POZiOAVA v 1 5 . 5TOx Tïïj.'irm raeriA p o z ib a v a o p i n a -19**. Četr ta p o z ip a v a p o h. t v r r . v o jn i C X B ZIP->V)E NEZI4 ANSGA POREM./V 1 ~ LA NAiPlÿtE Bi~S. NAGBOhNSGA fiPO>AE.NIK> Sl. 22 — Fig. 22 Ob gradbenih delih je našel lastnik zemljišča l. 1953 del večbarvnega mozaika oz. orna­ mentalnega polja s črno in belo linijsko borduro. Shema lusk (Schuppenrapport, BAIEMA 509, G onzenbach R44—46) je izrisana v črno-rdečih konturah z belo notranjo ploskvijo in rdečim srčastim »listom« v sredini. Ta mozaik izpričuje pozno razvojno fazo sheme, znane že v Pompejih in razširjene v provincah od 2. st. dalje. »Izpraznitev« ploskovitih elementov geometričnih kompozicij in nadomestitev »izpraznjenega« z različnimi barvnimi črtami in ploskvami je značilnost poznega cesarskega mo­ zaika 3. in 4. st.7 4 Fragmenti verjetno drugega mozaika so vzidani v temelje porušene gotske cerkve. ŠMARTNO v Tuhinju 1.1 Roso ve groblje tab. LXXII Narodna galerija v Ljubljani hrani popotno risanko neznanega slikarja (morda J. Ho- raszek), v kateri je na listu 48 upodobljen fragment mozaika s podnapisom »Römischer Mosaikboden, St. Martin bei Stein, 1881«. Prikazani fragment predstavlja shemo sekajočih se krogov, tvorečih štiriliste (Kreuzblütenrapport, BAIEMA 437, G onzenbach R4— 14), i. e. eno najpogostejših shem cesarskih mozaikov, znano že v začetku 2. stol. in trajajočo vse v pozno antiko. Zaradi njene pogoste pojavnosti in velikega časovnega razpona v katerem nastopa, je V. von G onzenbach prav na njej prikazala splošni razvojni princip geometričnih shem.7 5 Primer iz Šmartna v Tuhinju stoji na koncu razvoja te sheme. Enako kot pri mozaiku Sv. Križ pri Moravčah 1.1 so tudi tu enobarvne geometrične ploskve »izpraznjene« in nadomeščene z drugimi barvami. Črne konture štirilistov zapirajo bele notranje površine in rdeča vmesna polja v obliki kvadrata ukrivljenih stranic, ki imajo v sredini bel krog s črnim križcem iz petih kock (Fünfwürfelkreuz). Mozaik sodi v 2. pol. 3. oz. začetek 4. st. Lit.: Emilijan Cevc, »Poznoantični mozaik iz Tuhinjske doline«, Kamniški zbornik 6 (1960) 35—48 —, v VS 10 (1965) 206 VRHNIKA — NAUPORTUS 1.1 Leta 1899 so odkrili na levem bregu Ljubljanice mozaik. Drug mozaik so našli na posestvu tedanjega župana Jelovška. Lit.: —, »Die römische Strasse von Emona nach Nauportus«, MCC, NF 25 (1899), 54 Samuel Jenny, »Grabungen im antiken Nauportus (Oberlaibach)«, JZK, N F (1906) 282 Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani (Ljubljana 1931) 63 STOGOVCI pri Apačah 1.1 Južno od vasi in ceste Trate—Gornja Radgona, na območju, imenovanem po tradiciji »die weisse Stadt«, so našli pred letom 1861 mozaike. Lit. : Johann K rautgasser, »Ueber Hügelgräber in der Umgegend von Mureck«, MHVS 10 (1861) 193 Pichler, Text, 32 Stanko Pahič, v : Peter Petru, »Arheološki spomeniki«, VS 9 (1962—64) 155 VERŽEJ 1.1 Ob gradnji železniške postaje in proge 1 . 1923 naj bi našli ostanke mozaikov. Lit.: Fran Kovačič: Slovenska Štajerska in Prekmurje (Ljubljana 1926) 24 Stanko Pahič, »Iz pradavnine ljutomerskega kraja«, ČZN n. v. 7 (XLII), 1971, 16 BETNAVA 1.1 R. G. P uff omenja 1 . 1874 pri opisu gradu Betnava kose mozaikov v grajski zbirki. Ti mozaiki izvirajo morda iz najdišča antičnih stavb v bližini gradu. Lit.: R udolf G ustav P u ff: Marburg in Steiermark (Gratz 1847), 161 Pichler, Text, 58 Stanko Pahič, »Arheološko raziskovanje v Mariboru«, ČZN, n. v. 2 (XXXVII), 1966, 22 IVANCI 1.1 Po načrtu učiteljice F ranje Šnajder iz 1 . 1928, ki ga hrani PM Murska Sobota, naj bi bili na ledini Ižišče, severno od vasi Ivanci, najdeni mozaiki. Lit.: Stanko Pahič, »Antične gomile v Prekmurju«, A V 11—12 (1960-1961) 105 KORITA 1.1 Ob cesti iz Korit v Dobravo so konec prejšnjega stoletja našli »mozajična tla iz IV. stoletja«. Lit.: Simon R utar, »Rimska cesta Aquileia—Siscia«, IM K 9 (1899), 49 MAČKOVEC pri Dvoru 1.1 V bližini cerkve sv. Janeza so našli pred 1 . 1909 poleg drugih ostankov rimskega zaselka tudi talne mozaike. Lit.: Alfons Müllner: Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien bis zum Anfänge des XIX. Jahrhunderts (Wien und Leipzig 1909) 72 DOLENJA DOBRAVA 1.1 Na njivah posestnika Janeza Terlepa so kmetje našli mozaik. Lit.: Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 230 STARI TRG pri Trebnjem 1.1 Ob izkopu jame na pare. 105/27 so 1 . 1973 naleteli na »mozaični tlak iz črno sivih kock z motivom običajne mreže (?), položen na estrih, db. ca. 5 cm. Mozaični tlak se je širil po delu, ki so ga oklepali zid in stene jame, in še v profil ob straneh«. Lit.: M(arjan) S(labe), v VS 17—19/1 (1974) 214—215 PTUJ — POETOVIO Spodnja Hajdina 1.1 k. o. Hajdina, pare. 1112 tab. LXXI3I—LXXV velikost kock — 4 mm, 10 mm barva — črna, bela, sivo modra, oker, rdeča ohranjenost — delna nahajališče — PM Maribor, inv. št. 2293 (stara 1779) — 155 X 108 cm, 2297 (stara 1925) — 65 X 51 cm, 2298 (stara 1950) — 66 X 27 cm upodobitev — risbe J. Schmida (stare inv. št. 1939—1941) izgubljene paus-risbe izgubljene 2 fotografiji (stari inv. št. 1986, 1987) v PM Maribor Lit.: —, »Fund eines römischen Mosaikbodens bei Pettau«, Tagespost, Nr. 190, 1905 (11.7.) —, »Vom Museumverein in Marburg«, Tagespost, Nr. 323, 1905 (21. 11.) K lemenc-Saria, Ptuj, 54 Mozaik je odkrilo Muzejsko društvo v Mariboru med izkopavanji na meji med Sp. Hajdino in Zg. Bregom 1 . 1905. V PM Maribor ohranjeni fragmenti, predvsem pa obe ohranjeni fotografiji, omogočajo delno rekonstrukcijo ornamentalnega polja z borduro. Ohranjeni oz. razvidni so trije pasovi bordure: pas obrobnih trikotnikov in polkrogov z okroglimi polji ter kvadratnimi polji ukrivljenih stranic, pas v opoziciji stoječih palmet oz. girland in pas tritračne črno-bele pletenine. Shema ornamentalnega polja kaže okrogla medaljonska polja s figuralnimi predstavitvami in borduro večbarvne dvotračne plete­ nine, vrisana v vizualno poglobljena polja križne oblike. Tej shemi ne poznamo analogij. Primeri tridimenzionalno obravnavane talne površine s po­ globljenimi polji križne oblike so znani od konca 2. oz. začetka 3. st. (Westerhofen) do vključno 4. st. (Trier-Musenmosaik). Negiranje tal kot hodne površine7 6 na našem mozaiku ni dosledno izvedeno. Trapezoidna polja, ki bi morala krepiti iluzijo tridimenzionalnosti, so tu z delitvijo na manjše enote »sploščena«. Še vedno je prisotna stara koncepcija rombičnih polzvezd, kar kaže na nepopolno razumevanje ob nastanku mozaika verjetno precej novih stilnih tendenc. Mozaik je nastal konec 2. oz. v začetku 3. st. Figuralna motiva dveh znanih medaljonov sta panter in jelen ob drevesu, kot polnilni motivi pa nastajajo: bršljanova vitica, rastoča iz pelte, podolžna listna rozeta in Salo­ monov križ na temni podlagi. 2.1 Kofine (Sitarjeva in Župančičeva njiva) tab. LXXVI—LXXVII velikost kock — 5 mm, 8 mm, 10 mm, 12 mm barva — črna, bela, rdeča, rožnata, oker, zelena nahajališče — PM Maribor, inv. št. 2299, 2300 (stari 1287, 1288), 46 X 33 cm, 46 X 29 cm; inv. št. 2294, 2295, 2296 (stare 1327—1329), 69 x 43 cm, 75 x 51 cm, 72 x X 30 cm; stara inv. št. 1773 izgubljena V letih 1904-05 je Muzejsko društvo v Mariboru izkopalo fragmente enega ali več večbarvnih mozaikov. Ohranjeni fragmenti predstavljajo večinoma dele okvirnih pasov oz. bordur, eden tudi del pravokotnega polja z vrisanim medaljonom (?). Bordura le-tega je večbarvna dvotračna pletenina s trni (Trichterband, BAIEMA 200). Najbogatejša varianta pletenine sploh, nastopa le kot zunanja bordura figuralnih polj ali kot bordura velikih in bogatih ornamentalnih polj. Pojavi se prvič na severskih mozaikih in nastopa sporadično v 3. in 4. st. Najzgodnejši primer nam je znan na mozaiku iz Akvinka (Kiss No. 11), datiranem v leto 198. Poznejše primere, predvsem iz 3. st., poznamo iz Švice (Yvonand-La Baumaz M II, Chatelard-Beaugy M II, Avenches 6) iz Nemčije (Trier-Wagenrennenmosaik, -Anaximander- mosaik, Köln-Dionysosmosaik) in od drugod. Naš fragment lahko glede na naštete primere okvirno datiramo v 3. st. Nekako v isti čas spadajo tudi ostali fragmenti z upodobitvijo večbarvne, verjetno šesttračne pletenine in izredno elegantne, v črni in modri barvi izvedene rastlinske vitice, ki ji ne poznamo analogij. 2.2 Kofine (Sitarjeva njiva) Po podatkih iz Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg v PM Maribor je Muzejsko društvo v Mariboru med izkopavanji 1 . 1904 odkrilo fragment mozaika (inv. št. 1264), ki je danes izgubljen. 3.1 Senekovičeva njiva Po podatkih iz Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg je Muzejsko društvo v Mariboru med izkopavanji 1 . 1907 odkrilo 5 fragmentov mozaika (inv. št. 2471), ki so danes izgubljeni. 4.1 k. o. Hajdina, pare. 1110/5, 1111/4, 1112/5 Med zaščitnimi izkopavanji pod vodstvom Z. Šubic 1 . 1973 so odkrili »tlak z mozaikom z novci iz 4. st. Mozaik, ki je prvotno prekrival prostor ca. 8 X 8 m, je le mestoma ohra­ njen. Osrednja podoba kaže Belerofonta na konju, ko s sulico ubija zmaja. Obrobljajo jo pasovi z živalskim in rastlinskim motivom in ob robu širok pas s kasetnimi motivi. Vsi pasovi so med seboj ločeni s pleteno kito«. Mozaik hrani PM Ptuj. Lit.: Z(orka) Š(ubic), v VS 17—19/1 (1974) 212—213 Zgornja Hajdina 1.1 Leta 1868 je poslal E. R eihammer fragment mozaika, najdenega za cerkvijo na Hajdini, v Joanneum. Lit.: JJ, 1869, 20 P ichler, Bericht, 625 Pichler, Text, 17 Ptuj-Panorama 1.1 Ob kopanju strelskih jarkov 1 . 1944-45 na S in SV pobočju Panorame so odkrili fragmente mozaika. Lit.: R udolf Bratanič, »Nove najdbe iz Ptuja«, A V 5 (1954) 361 Vičava 1.1 Kolaričeva hiša velikost kock — 10 mm barva — črna, bela, zelena podlaga — »fin estrih« ohranjenost — fragment 15 cm nahajališče — PM Ptuj, inv. št. 11186, fragment založen Fragment mozaika je našel preparator PM Ptuj J. G ojkovič 1 . 1964. Zgornji Breg 1.1 stavba C, prostor 5 tab. LXXVIII—LXXIX velikost mozaika — 400 x 400 cm velikost kock — 4 mm, 10 do 14 mm Sl. 26 — Fig. 26 barva — črna, bela, rdeča, temno rdeča, rožnata, modro zelena, siva ohranjenost — delna nahajališče - — Joanneum-Eggenberg, brez inv. št., velikost 235 x 205 cm upodobitev — risba v J enny, Taf. I Lit.: Jenny, 3—4 JJ, 1894, 45 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Širok bel okvirni pas diago­ nalno potekajočih mozaičnih kock obdaja skupaj z ozkim črnim pasom kvadratno orna­ mentalno polje bele osnove z borduro tritračne črno-bele pletenine. Centralna shema orna­ mentalnega polja ima v sredini okroglo figuralno polje s predstavitvijo ugrabitve Evrope. Figuralno polje, obdano z borduro večbarvne dvotračne pletenine, je vrisano v kvadrat, v katerega prostor segajo štirje trikotniki, ki se z vrhovi dotikajo notranjega kroga. V štirih vogalih ornamentalnega polja so prikazani četrtinski segmenti kroga. Bordura tako trikotnikov kot četrtinskih segmentov kroga je večbarvna dvotračna pletenina. Polnilni motivi različno oblikovanih polj so večbarvni, izključno rastlinski motivi listov in vitic. Pravih analogij temu mozaiku ne poznamo. Prisotnost več barv in večbarvne pletenine, cen­ tralna kompozicija z medaljonom, obenem pa odsotnost kakršnekoli plastične koncepcije, vse to govori za čas 2. pol. 2. st., morda celo za čas okoli 1 . 150, kamor datira ta mozaik K. Parlasca.7 7 2.1 stavba E, prostor 16 tab. LXXXa, LXXXI velikost mozaika — ca. 1066 x 740 cm barva — črna, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba v J enny, Fig. 9 Lit. : Jenny, 7 Fragment mozaika so odkrili med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Risba in opis omogo­ čata delno rekonstrukcijo celote. Bel okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock obdaja skupaj z ozkim črnim pasom pravokotno osrednjo ploskev sheme ortogonalno razvrščenih belih kvadratov in črnih pravokotnikov. Ornamentalno (?) polje je uničeno. Polnilni motivi večjih kvadratov so: svastika, kombinacija kvadratov, »peščena ura« itd. Shema ortogonalno razvrščenih kvadratnih in pravokotnih polj, izvirajoča v osnovi iz opus sedile, je povsem atipična in lahko nastopa tako v prvih stoletjih imperija kot v pozni antiki. Laže določljivi so polnilni motivi, izvedeni delno v »tkalski« tehniki, kar postavlja nastanek mozaika v čas od konca 2. st. dalje. 2.2 najdišče neznano tab. LXXXb velikost kock — 10 do 15 mm barva — črna, bela nahajališče — PM Ptuj, brez inv. št., velikost 57 X 33 cm Fragment mozaika pripada najverjetneje mozaiku Ptuj-Zg. Breg 2.1. V identični shemi kvadratov in pravokotnikov nastopata kot polnilni motiv par pelt in štirilist s središčnim krožcem. 2.3 stavba E, prostor 17 tab. LXXXII—LXXXV velikost mozaika — 790 x 725 cm (?) velikost kock — 4 mm, 10 do 14 mm barva — črna, bela, siva, zelena, oker, rdeča, rumena, rjava ohranjenost — mozaik delno poškodovan nahajališče — Joanneum-Eggenberg, brez inv. št., velikost 400 x 350 cm upodobitev — risba v Jenny, Taf. II—IV, Fig. 10 Lit.: Jenny, 7—9 Mozaik so odkrili med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Ornamentalno polje je obdano s trojnim okvirnim pasom, katerega vizualna vrednost se stopnjuje navznoter. Zunanjemu okvirnemu pasu sheme šahovnice sledi pas linijskega meandra (Hakenkreuzmäander) z vključenimi kvadratnimi polji, v katerih so kot polnilni motivi upodobljeni krivo in ravno- linijski kvadrati z manjšimi geometričnimi motivi, izvedenimi v »tkalski« tehniki. Sledi pas ortogonalne linijske mreže kvadratov in pravokotnikov, izpolnjene s figuralnimi, rastlin­ skimi in geometričnimi motivi. Ornamentalnemu kvadratnemu polju s pasom pettračne črno-bele pletenine in pasom sekajočih se polkrogov (Litzenband) je dodan na verjetno vhodni strani pas z upodobitvijo volutne bršljanove vitice, ki se veže na v sredino postav­ ljen kantharos. V osnovi nezaključujoča se shema ornamentalnega polja je preko notranje delitve kvadratnih polj in z vmesnimi polji križne oblike, enako razdeljenimi v kvadrat in štiri pravokotnike, predvsem pa z razvrstitvijo polnilnih motivov, spremenjena v cen­ tralno. V središčnem kvadratu je vrisano okroglo figuralno polje z borduro stiliziranih valov ( Wellenband), v drugih večjih kvadratnih in pravokotnih poljih pa so upodobljeni figuralni (ptice, tiger), rastlinski in geometrični motivi. Značilnost tega mozaika je dosledno dvodimenzionalno tretiranje v osnovi plastično koncipi­ rane sheme. Dosledno črnobel mozaik, kjer so barvno prikazani le figuralni motivi ter izrazita uporaba stare koncepcije rombičnih polzvezd, postavljajo njegov nastanek v pozno 2. st. 2.4 stavba E, prostor 18 tab. LXXXV1—LXXXVII barva — črna, bela in druge barve ohranjenost — delna upodobitev — risba v J enny, Taf. V Lit. : Jenny, 9 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji S. J ennya 1 . 1893. Ornamentalno polje sheme ortogonalno razvrščenih osmerokotnih polj z vmesnimi kvadrati in borduro ambivalentnih stopničastih trikotnikov (BAIEMA 162), obdaja okvirni (?) pas mreže kvadratnih polj, katerih polnilni motivi kvadratov s križi v »tkalski« tehniki so razvrščeni v smislu šahov­ nice. Tu zasledimo dvoje antičnih reparatur. Vsako osmerokotno polje — - medaljon ima zunanji okvir dvotračne pletenine in notranji okvir sekajočih se polkrogov, tvorečih pas trnov (Litzenband). Dvotračna pletenina, ki obdaja celotno ornamentalno polje, se s po­ sameznimi okviri osmerokotnih polj ne veže. Med ohranjenimi polnilnimi motivi osmero- kotnikov nastopajo predvsem rozete, ohranjen pa je tudi del večbarvnega figuralnega polja. Identično shemo ortogonalno razvrščenih osmerokotnih polj z vmesnimi kvadrati (Gonzen- bach R 65) zasledimo na dveh mozaikih iz Švice (Orbe-Triton-Theseusmosaik, Avenches-Zodiacus- mosaik) iz začetka oz. konca 3. st. V 1. pol. 3. st. spada tudi naš mozaik. 2.5 stavba E, prostor 21 tab. LXXXVIII—LXXXIX velikost mozaika — 560 x 500 cm velikost kock — 4 mm in več barva — črna, bela, rdeča, oker, zelena ohranjenost — mozaik delno poškodovan upodobitev — risba v Jenny, Taf. VI—VII Lit. : Jenny, 9—10 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Objavljena risba verjetno ne prikazuje celotnega mozaika oz. izpušča okvirni pas. Borduro ornamentalnemu polju tvori pet pasov, ki si navznoter slede: ozek črn linijski pas, pas v opoziciji postavljenih polkrogov z bršljanovim listom na konicah, pas v opoziciji postavljenih zobcev, pas dvo­ tračne črno-bele pletenine in pas bogato razčlenjene črne akantove vitice na beli osnovi. Ornamentalnemu polju je dodan še širok pas z upodobitvijo tritonov. Centralna shema ornamentalnega polja kaže osrednje, uničeno figuralno polje, obdano z borduro stilizi­ ranih valov ( Wellenband), krožno razvrščena osmerokotna polja in polja križne oblike. Polnilni motivi vizualno poglobljenih križnih polj so palmete in posodje, osmerokotnikov pa v dveh križajočih se kvadratih prikazana rozeta. V stranskih pravokotnikih nastopa kot polnilni motiv shema sekajočih se krogov, tvorečih štiriliste (BAIEMA 437) ter kom­ pozicija pelt z odebeljenimi konci in vmesnimi križci v »tkalski« tehniki. Značilen je »raz­ drobljen« polnilni motiv rombičnih polj, ki poleg omenjenih križcev zaznamuje nastop pozneje prevladujoče »tkalske« tehnike. Geometrična shema tega mozaika je v nasprotju z zgoraj prikazanimi mozaiki iste stavbe do­ sledno plastično tretirana. Mozaik datiramo v pozno 2. oz. zgodnje 3. st. predvsem na osnovi švicarskih mozaikov. Pravilnost datacije potrjuje mozaik iz Balâcze (Kiss No. 20) z identično bor­ duro v opoziciji postavljenih polkrogov z bršljanovim listom na konicah, datiran v čas okoli 1 . 200. 2.6 stavba E, prostor 24 tab. XCa barva — črna, bela, sivo modra, rdeča, svetlo rdeča ohranjenost — fragmentarna, 2 fragmenta, eden 125 X 60 cm upodobitev — risba v Jenny, Taf. VII/2 Lit. : Jenny, 10 Dva fragmenta večbarvnega mozaika so odkrili med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Objavljena risba kaže fragment bordure (?) ortogonalne sheme štirilistov z vmesnimi kvadrati ukrivljenih stranic ter del ornamentalnega polja z masko, borduro palmet in fragmentom, ki predstavlja verjetno del morske scene. Mozaik moremo okvirno datirati v 3. st. 2.7 stavba E, prostor 25 tab. XCb—XCIa barva — črna, bela ohranjenost — delna upodobitev — risba v Jenny, Fig. 11 Lit. : Jenny, 10 Fragment mozaika je bil odkrit med izkopavanji S. J ennya 1 . 1893. Risba omogoča verjetno rekonstrukcijo celote. Okvirni (?) pas, »podlaga« ornamentalnemu polju, tvori shema sekajočih se krogov, tvorečih črne štiriliste na beli osnovi, identična oni na mozaiku Ptuj-Zg. Breg 2.5. Sledi dvojna bordura, sestavljena iz pasu pettračne pletenine in pasu v opoziciji postavljenih polkrogov z bršljanovim listom na konicah. Ornamentalno polje ima centralno shemo z osrednjim križnim (?) poljem in štirimi diagonalno postavljenimi pravokotniki. V enem nastopa kot polnilni motiv visoka posoda na nogi. V osnovi plastično koncipirana shema je podobno kot shema mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.3 pri­ kazana dvodimenzionalno. Tudi tu še vedno nastopa stara koncepcija rombičnih polzvezd. Mozaik, katerega elementi bordure so identični mozaiku Ptuj-Zg. Breg 2.5 in katerega geometrična shema kaže enake značilnosti kot shema mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.3 se izkazuje kot povezujoči člen, po­ trjujoč istočasni nastanek vseh treh mozaikov v poznem 2. oz. zgodnjem 3. st. 2.8 stavba E, prostor 27, 28 (k. o. Ptuj, pare. 2142/1, 2) tab. XCIb—XCIII velikost kock — 20 mm barva — črna, bela podlaga — do 10 cm debela plast malte z zdrobljeno opeko ohranjenost — fragmentarna nahajališče — in situ upodobitev — risba v Jenny, Fig. 12, 13 fotografiji v A V 15—16 (1964-65) sl. 4, 5 risba v A V 15—16 (1964-65) priloga 2 rekonstrukcija Z. Juretin v VS 11 (1966 [1967]) 7 3 paus-risbe v PM Ptuj, brez inv. št. Lit.: Jenny, 11 Iva Mikl, v Arheološki pregled 5 (1963) 94 E a d ., v VS 9 (1962—1964) 184 Ead., »K topografiji rimske mestne četrti na današnjem Zgornjem Bregu v Ptuju«, A V 15—16 (1964— 1965) 266—268 Ead., »Poskus rekonstrukcije rimske stavbe na Zg. Bregu v Ptuju«, VS 11 (1966 [1967]) 5—9 Fragmente mozaika so odkrili prvič med izkopavanji S. Jennya 1 . 1893. Izkopavanja pod vodstvom I. Mikl 1 . 1963 so pokazala, da pripadajo vsi razlikujoči se fragmenti enemu samemu, izredno velikemu mozaiku. Kljub fragmentarni ohranjenosti je bilo možno izvesti rekonstrukcijo njegove sheme. Okvirni pas tvori pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ki mu sledi ozek črn pas okoli osrednje ploskve ortogonalne sheme kvadratov in pravokotnikov na beli osnovi. V osrednji mozaični ploskvi leži izven središča pomaknjeno pravokotno ornamentalno polje s široko borduro šahovnice in diagonalno shemo osmerokotnikov z vmesnimi kvadrati (BAIEMA 344). Preprosta geometrična shema, ki si jo moramo razlagati s sekundarno funkcijo prostora, za katerega je mozaik nastal, je časovno precej težko določljiva. Shema osmerokotnikov z vmesnimi kvadrati, ki ima določeno zvezo s stropno dekoracijo, nastopa že v Pompejih. Motiv šahovnice se v funkciji bordure pojavi šele v poznem 2. oz. zgodnjem 3. st.,7 8 ortogonalna shema kvadratov in pravokotnikov pa je glede na enake primere iz Ptuja (Ptuj-Zg. Breg 4.2) in Balacze (Kiss No. 20, 22), datirane v čas okoli 1 . 200, bliže določljiva. Mozaik je nastal konec 2. ali v začetku 3. st. 2.9 stavba E, prostor 31 Med izkopavanji S. J ennya 1 . 1893 so odkrili bel fragment mozaika in suspensio. Lit.: J enny, 11— 12 2.10 stavba E, prostor 32 Med izkopavanji S. J ennya 1 . 1893 so odkrili fragment mozaika in suspensio s »Ketten-, Wellen- und Stufen-Ornament«. Lit.: J enny, 12 3.1 k. o. Ptuj, parc, (prej 295) tab. XCIV—XCV barva — črna, bela, oker, rjava ohranjenost — mozaik delno poškodovan upodobitev — risba v J enny, Taf. V ili Lit.: J enny, 16 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji Muzejskega društva v Ptuju 1 . 1894 in pripada verjetno stavbnemu kompleksu, ki ga je izkopal J enny. Objavljena risba, ki predstavlja ohranjeni del mozaika, izpušča okvirni pas, kateremu sledi ozek črn pas, obdajajoč osrednjo ploskev ortogonalne sheme kvadratov s polnilnim motivom kvadratov ukrivljenih stranic. Le-ta je razumljena kot »osnova«, »podlaga« dvodelnemu ornamentalnemu polju. Kva­ dratnemu ornamentalnemu polju s široko borduro girland je dodan ožji pas bele osnove, v katerem nastopa kot polnilni motiv vrsta parov pelt. Centralno shemo ornamentalnega polja sestavlja 12 kvadratov okoli osrednjega figuralnega polja z dvojno borduro — pasom trikotnikov (BAIEMA 159) in pasom stiliziranih valov ( Wellenband). Vsa kvadratna polja povezuje nezaključena dvotračna pletenina. Polnilni motivi malih kvadratnih polj so: v vogalnih poljih identične rozete v kombinaciji s peltami, v ostalih poljih po štirje plastično prikazani votli kvadri. Bogata razčlenjenost mozaika, uporaba barv, ambivalentni motiv stiliziranih valov okoli cen­ tralnega polja, predvsem pa plastično prikazani votli kvadri na črni osnovi, določajo nastanek tega mozaika v zgodnje 3. st. 4.1 k. o. Ptuj, pare. 1945, 1946 (stara pare. 289/1, delno 298 /1, Helleracker) tab. XCVI—XCVII velikost mozaika — 600 x 430 cm velikost kock — 6 do 11 mm barva — črna, bela, zelena, sivo-modra, rdeča, rožnata, oker podlaga — plast malte z zdrobljeno opeko ohranjenost — delna nahajališče — PM Ptuj, brez inv. št., velikost 336 x 174 cm upodobitev — paus-risbe in akvarel J. Schmida izgubljeno Lit.: V(iktor) S(krabar), »Römische Mosaikböden in Pettau«, Tagespost, Nr. 114, 1906 (27. 4.) —, v MZK, DF 5 (1906) 225, 363 —, v »Archäologischer Anzeiger«, Beiblatt zum JÖAI, 1907 (1908), 212 Abramić, 62 K lemenc-Saria, Ptuj, 50 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji Muzejskega društva v Ptuju 1 . 1906. Ohranjeni del in opis celote omogočata rekonstrukcijo. Neenakomerno širok bel okvirni pas diago­ nalno potekajočih mozaičnih kock obdaja kvadratno ornamentalno polje z borduro gir- land oz. v opoziciji razvrščenih palmet, kateremu je na eni strani dodan pas z motivom bršljanove vitice, izhajajoče iz kantharosa, postavljenega v sredini. Delitev ornamentalnega polja je tako enaka oni na mozaiku Ptuj-Zg. Breg 3.1 in 2.3. Notranjo borduro ornamen­ talnemu polju tvori pas izmenjujočih se črnih kvadratov in »peščene ure« ter pas večbarvne dvotračne pletenine. Ta bordura sega v prostor ornamentalnega polja sheme osmerokrakih rombičnih zvezd, vključujočih kvadratna polja (BAIEMA 367, G onzenbach R41), katerih polnilni motivi so uničeni. Enostavna črnobela shema osmerokrakih rombičnih zvezd z vključenimi kvadratnimi polji je močno razširjena v zgodnjem 2. st. v Italiji. Sredi 2. st. se skupaj z uvajanjem barvitosti razširi v province. Splošno ta shema ne sega preko zgodnjega 3. st.7 9 Naš mozaik lahko okvirno datiramo v čas nastanka večine ptujskih mozaikov, i. e. v poznoantoninski-zgodnjeseverski čas. Precizneje ga lahko glede na polnilne motive rombov — barvno razdeljene ploskve, ki imajo analogije na velikem mozaiku iz Balâcze (Kiss No. 23), datiramo v čas okoli 1 . 200. 4.2 k. o. Ptuj, pare. 1945, 1946 (stara pare. 289/1, delno 298/1, Helleracker) tab. XCVH—XCIX velikost mozaika — ca. 400 x 400 cm velikost kock — 12 mm barva — črna, bela ohranjenost — »gut erhaltener ... Mosaikboden« nahajališče — PM Ptuj, brez inv. št., trije fragmenti 105 X 105 cm, 113 X 100 cm, 53 x 53 cm Lit.: V(iktor) S(krabar), »Fund eines römischen Mosaikbodens«, Tagespost, Nr. 12, 1906 (13. 1.) I dem, »Römische Mosaikböden in Pettau«, Tagespost, N r. 114, 1906 (23. 4.) — , v MZK, D F 5 (1906) 225, 363 Abramić, 62 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji Murejskega društva v Ptuju 1 . 1906. Ohranjeni fragmenti in opis omogočajo rekonstrukcijo celote. Ozek črn pas obdaja na zunanji in notranji strani širok bel okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock. Kvadratno ornamentalno polje bele osnove z diagonalno mrežo kvadratov in pravokotnikov je ob­ dano z ozkim črnim pasom. Polnilni motiv večjih belih kvadratov so križci iz petih kock (Fünfwürfelkreuz). Tu diagonalna mreža je v ortogonalni obliki znana na mozaikih Ptuj-Zg. Breg 2.8, Balâcza No. 20, 22, datiranih v čas okoli 1 . 200, kamor lahko postavimo tudi nastanek našega mozaika. 4.3 k. o. Ptuj, pare. 1945, 1946 (stara pare. 289/1, 298/1, Helleracker) tab. C velikost mozaika — ca. 800 x 200 cm velikost kock — 12 mm barva — črna, bela ohranjenost — delna nahajališče — PM Ptuj, brez inv. št., velikost 116 x 78 cm Lit. : V(iktor) S(krabar), »Römische Mosaikböden in Pettau«, Tagespost, Nr. 114, 1906 (27. 4.) A bramić, 62 Mozaik je bil odkrit med izkopavanji Muzejskega društva v Ptuju 1 . 1906. Ohranjeni fragment mozaika, ki je najverjetneje prekrival tla hodnika, kaže dvojni beli okvirni pas diagonalno potekajočih mozaičnih kock, ločen z ozkim črnim pasom. Sledi ornamentalno polje z borduro ozkega črnega pasu. Shema ornamentalnega polja bele osnove kaže ležeče in stoječe pravokotnike. Mozaična shema je izvedena iz talne obloge plošč8 0 in je v tej obliki znana že v 1. in zgodnjem 2. st. Po Gonzenbachovi8 1 naj bi proti koncu 2. st. nastopila inverzija barvnih vrednosti, vendar naš mozaik kljub temu le težko datiramo v čas pred 1 . 200. Funkcija prostora, katerega talno po­ vršino je prekrival mozaik, je dovoljevala povsem preprosto shemo, obenem pa je znano, da so mozaikom z izvršeno inverzijo barvnih vrednosti sočasni tudi mozaiki starega tipa, zato je nastanek našega mozaika možen še v poznem 2. in v 3. st. V Joanneum prispeli fragmenti ptujskih mozaikov Leta 1817 je poslal Benedikt H auschka »ein sehr hübsches Mosaikstück«. Lit.: JJ, 1824, 17 Leta 1891 je prispel fragment mozaika s Hajdine. Lit.: JJ, 1892, 40 KOTLJE 1.1 Na območju parcel 430 in 432 so našli mozaične kocke. J. Šašel meni po podatkih B. T eplya (S. Pahič meni da so le-ti napačni), da je eden mozaikov v PM Maribor s tega najdišča. Lit.: J aro Šašel, »Arheološko-topografske novosti s področja Colatia in Atransa«, A V 5 (1954) 156 1 Podobno so ljubljanski mozaiki, katerih naj­ dišča niso povsem določena, razvrščena od J do S. 2 R G M G , 1/2, 19. 3 Gonzenbach, 16. 4 M. Blanchard & J. Christophe & J. P. D armon & H. Lavagne & R. Prudhomme & H. Stern, »Répertoire graphipue du décor géométrique dans la mosaique antique«, B A IE M A 4 (1973) 13—16. 5 Dosledno so, kjer je to upravičeno, na- vajane številke elementov, kompozicij in shem, dopolnjene zaradi boljšega razumevanja delno z nemškimi termini. 6 Blake II, III. 7 Gonzenbach. 8 Kiss. 9 Gonzenbach, 266. 1 0 Gonzenbach, 284. 1 1 Gonzenbach, 277—280. 1 2 Gonzenbach, 285—286. 1 3 Gonzenbach, 297. 1 4 Giovanni Brusin, »Tesselati di Cividale del Friuli«, Memorie storiche forogiuliesi 44 (1960—1961) Fig. 4, 4a. 1 5 Ibidem. 1 6 R G M G , 1/3, 27. 1 7 Gonzenbach, 266—267. 1 8 CIL 143688 '2 0 , AIJ 63—73. 1 9 Ne povsem identična shema nam je znana doslej le na mozaiku bazilike G v Amphipolisu, cf. Jean Pierre Michaud, »Chronique des fouilles et découvertes archéologiques en Grèce en 1968 et 1969«, Bulletin de Correspondance Hellénique XCIV/II (1970) 1071, Fig. 410. 2 0 CIL 143689 . 2 1 CIL 143688. 2 2 CIL 143681 0 '1 2 . 2 3 Blake II, 199, PL 19/2. 2 4 Kiss, No. 27. 2 5 Ta vano, Tav. IV. 2 6 Plesničar, La città, 373. 2 7 CIL 143681 3 . 2 8 CIL 143681 9 . 2 9 CIL 143681 5 '1 8 , 2 0 . 3 0 Zovatto, si. 133. 3 1 Tavano, 201. 3 2 Branko Marušič, »Monumenti istriani đell’architectura sacrale altomedioevale con le absidi inscritte«, A V 23 (1972) si. 7. 3 3 Npr. mozaik bazilike Sta Eufemia v Gra- dežu iz 2. pol. 6. stol., cf. Tavano, Tav. XXX. 3 4 Cf. Ejnar Dyggve, »Die Mosaiken«, Forschungen in Salona, III (1939) 75. 3 6 Klemenc, 130. 3 6 Kiss, 55; G onzenbach, 169. 3 7 Gonzenbach, 169. 3 8 Cf. G. Brusin, »Tesselati di Cividale...«, Fig. 4a. 3 9 Cf. Dr. Petter, »Römische Mosaiken vom Domplatze zu Salzburg«, M Z K , D F 5 (1906) Fig. 13—14. 4 0 Heide Latin : Die römischen Mosaiken in Österreich, Diss. Wien 1967, 214 (tipkopis). 4 1 RGMG, 1/3, 27. 4 2 Mozaik Ljubljana 10. 5. 4 3 Gonzenbach, 286. 4 4 Kiss, 63. 4 5 Gonzenbach, 295—296. 4 6 Cf. Anton Gnirs, »Forschungen in Istri­ en«, JÖAI, 14, 1911, Fig. 84. 4 7 Cf. Rudolf Egger, »Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1950«, Carinthia I, 142 (1952) Abb. 22. 4 8 Cf. H. Latin: Die römischen Mosaiken..., 299—300. 4 9 Po lokalni tradiciji stastali na tem mestu dve cerkvici — Sta Chiara in San Giovanni di Piaggio. 5 0 Gonzenbach, 288. 5 1 K iss, N o. 23. 5 1 a Ob odsotnosti vseh drugih podatkov, ki bi precizneje določali najdeni novec, se omejujemo na čas od 337—361. Možnost, da bi bil novec kovan v času, ko je bil Konstan- tij II. še cezar (od 324), je manj verjetna. 5 2 Cf. Walter Schmid, »Ein römischer Land­ sitz am Attersee«, Jahrbuch der Oberösterreichi­ schen Musealvereines, 81 (1926) Abb. 6. 6 3 H. Latin : Die römischen Mosaiken..., 196. 5 4 Gonzenbach, 292—295. 6 5 Gonzenbach, 266—267. 6 6 Cf. Gonzenbach, 304—306. 5 7 Cf. Gonzenbach, 291—295. 5 8 Gonzenbach, 237. 5 9 Ibidem. 6 0 G onzenbach, 119; RGMG, 1/3, 42. 6 1 Cf. mozaik Celje 14. 2. 6 2 RGMG, 1/3, 27. 6 3 Parlasca, 118. 6 4 Gonzenbach, 228. 6 5 Za podrobnejši prikaz te sheme cf. mozaik Celje 13. 1. 6 6 T avano, Tav. IV. 6 7 Podrobnejši prikaz ob mozaiku Celje 13.1. 6 8 Izsledke analize novčnih najdb mi je posredoval P. Kos. 6 9 Napis archidiacono antioco batteste- R IU M E T P O R T IC U S C U M G L O R IA E T L A E T IT IA P E R F E C T U M EST. 7 0 Cf. Doro Levi : Antioch Mosaic Pavements, I, Princeton-London-Den Haag 1947. 7 1 Cf. Gonzenbach, 291—297. 7 2 Cf. Zemljiška knjiga k. o. Gradišče, vložek št. 149. 7 3 Plesničar, La città. 7 4 Cf. Gonzenbach, 268—269. 7 5 Cf. Gonzenbach, 266. 7 6 Cf. Gonzenbach, 296—297. 7 7 Parlasca, 116. 7 8 Gonzenbach, 284. 7 9 Gonzenbach, 169. Kiss, 55. 8 0 Cf. Gonzenbach, 267. 8 1 Ibidem. KRONOLOŠKA TABELA Izola 1.1 Izola 1.2 Izola 1.3 Izola 1.4 Celje 10.1 Celje 2.2 Celje 20.1 Celje 14.1 Celje 14.2 Celje 6.1 Celje 6.2 Celje 17.1 Celje 19.1 Ptuj-Zg. Breg 1.1 Celje 8.1 Drnovo 1.1 Drnovo 1.2 Ptuj-Sp. Hajdina 1 .1 Ptuj-Zg. Breg 2.3 Ptuj-Zg. Breg 2.5 Ptuj-Zg. Breg 2.7 Ptuj-Zg. Breg 2.8 Ptuj-Zg. Breg 4.1 Ptuj-Zg. Breg 4.2 Ptuj-Zg. Breg 2.1 Ptuj-Zg. Breg 3.1 Celje 15.1 Ptuj-Zg. Breg 2.4 Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 Ptuj-Zg. Breg 2.6 Sv. Križ 1.1 Ljubljana 22.1 Šmartno 1.1 Ljubljana 17.1 Ljubljana 1.2 Ljubljana 3.1 Ljubljana 6.1 Ljubljana 6.2 Ljubljana 7.2 Ljubljana 8.1 Ljubljana 8.6 Ljubljana 10.1 Ljubljana 10.2 Ljubljana 10.3 Ljubljana 10.5 Ljubljana 10.6 Ljubljana 11.3 Ljubljana 11.4 Ljubljana 9.1 Ljubljana 15.1 Ljubljana 15.2 Celje 13.1 0 100 200 300 400 500 Naselje ali mesto Občim Okraj Celje Celje Celje mesto Novi Kloster Polzela Celje okolica Rimske Toplice Rimske Toplice Celje okolica Šmarjeta Rimske Toplice Celje okolica Zgornje Grušovlje Šempeter v Savinjski dol. Celje okolica Grobelno Šmarje pri Jelšah Celje okolica Ajdovščina Ajdovščina Gorica Dekani Dekani Koper Izola Izola Koper Viližan Izola Koper Koper Koper Koper Ankaran Koper okolica Koper Semedela Koper okolica Koper Valdoltra Koper okolica Koper Piran Piran Koper Portorož Portorož Koper Strunjan Portorož Koper Sv. Bernardin Portorož Koper Grubelce (Slami) Sečovlje Koper Orešje na Bizeljskem Bizeljsko Krško Drnovo Leskovec pri Krškem Krško Ljubljana Ljubljana Ljubljana mesto Sv. Križ pri Moravčah Moravče Ljubljana okolica Šmartno v Tuhinju Tuhinj Ljubljana okolica Vrhnika Vrhnika Ljubljana okolica Stogovci Apače Ljutomer Veržej Veržej Ljutomer Betnava Maribor Maribor Ivanci Bogojina Murska Sobota Korita Dobrnič Novo mesto Mačkovec pri Dvoru Dvor Novo mesto Dolenja Dobrava Trebnje Novo mesto Stari trg Trebnje Novo mesto Spodnja Hajdina Hajdina Ptuj Zgornja Hajdina Hajdina Ptuj Ptuj (Panorama) Ptuj mesto Ptuj Vičava Ptuj mesto Ptuj Zgornji Breg Ptuj mesto Ptuj Kotlje Ravne na Koroškem Slovenj Gradec str. Ajdovščina 560—561 Ankaran 563—564 Betnava 596 Celje 546—559 Cankarjeva 9—11 554—556 fragmenti v Joanneum-u 559 Gledališka ul. 548 Miklošičeva ul. 558 območje mesta Celje 558 Prešernova 7 549—550 Prešernova 10 550 Prešernova 12 550—551 Stanetova 3 556—557 Stanetova 4 557 Stanetova 18 557—558 Titov trg 9 552—554 Tomšičev trg 552 Tomšičev trg 12 551 Tomšičev trg 13 551—552 Tomšičev trg 14 552 Trg V. kongresa 549 Trg V. kongresa 8 548—549 Trg svobode 8 546—547 Trg svobode 9 547—548 Trg svobode 10 548 vila na Sevcih 558—559 Dekani 561 Dolenja Dobrava 597 Drnovo 565—566 Grobelno 560 Grubelce 565 Ivanci 596 Izola 561—563 Koper 563 Korita 596 Kotlje 607 Ljubljana 566—594 insula I 566—568 insula II 569 insula V 569—570 insula VI 570—571 insula VII 571 insula V ili 571—573 insula X 573 insula XII 574—576 insula XIII 576—578 insula XIV 578—581 insula XV 581—585 insula XXIV 584, 585 insula XXVIII 585 insula XXX 585—587 insula XXXII 587—590 Aškerčeva c. 590 FAGG — odd. za arhitekturo 590 Forstlechnerjev vrt 593 G öblov vrt 592—593 Gradišče 593 Gregorčičeva ul. 593 Gregorčičeva 23 593 križišče Emonske in Aškerčeve c. 590 Seunigov vrt 591 Trg mladinskih delovnih brigad 2 590 Trg mladinskih delovnih brigad 12 591, 592 Trg revolucije 594 Vegova 4 593—594 Zelnikov vrt 591 Mačkovec pri Dvoru 597 Novi Klošter 560 Orešje na Bizeljskem 565 Piran 564 Portorož 564 Ptuj 597—607 Panorama 599 fragmenti v Joanneum-u 607 Rimske Toplice 560 Semedela 564 Spodnja Hajdina 597—599 Stari trg 597 Stogovci 596 Strunjan 564 Sv. Bernardin 564 Sv. Križ pri Moravčah 594— 595 Šmarjeta 560 Šmartno v Tuhinju 595—596 Valdoltra 564 Veržej 596 Vičava 599 Viližan 563 Vrhnika 596 Zgornja Hajdina 599 Zgornje Grušovlje 560 Zgornji Breg 599—607 SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1 — Načrt mesta Celja z vrisanimi najdišči mozaikov; številke odgovarjajo oštevilčenju v katalogu. Slika 2 — Tloris odkopanih objektov v Prešernovi ul. 7 v Celju; iz A V 4 (1953) 110. Slika 3 — Tloris odkopanih objektov v Cankarjevi 9-11 v Celju; iz MCC, NF XVII, Taf. I. Slika 4 — Tloris izkopanih objektov na Stallnerjevem vrtu (Stanetova 18); iz MCC, NF XXV, Fig. 23. Slika 5 — Tloris rimske vile na Sevcih, izdelan ob izkopavanjih F. Lorgerja, hranjen v PM Celje, brez inv. št. Slika 6 — Tloris odkopanega objekta v Simonovem zalivu pri Izoli; iz Notizie degli Scavi di antichità, IV, 1928. Slika 7 — Tloris Emone na načrtu mesta Ljubljana; iz Milica Detoni & Tine Kurent: Mo­ dularna rekonstrukcija Emone (Situla, ser. v 4°, 1, 1963). Tloris emonskih insul I in II iz Schmid, JfA, Tafel IV. Tloris emonskih insul IV in V iz Schmid, JfA, Tafel V . Tloris emonske insule VI iz Schmid, JfA, Tafel VI. Tloris emonske insule VII iz Schmid, JfA, Tafel Vili. Tloris emonske insule Vili iz Schmid, JfA, Tafel IX. Tloris emonske insule X iz Schmid, JfA, Tafel X. Tloris emonske insule XII iz Schmid, JfA, Tafel XII. Tloris emonske insule XIII iz Schmid, JfA, Tafel XIII. Tloris emonske insule XIV iz Schmid, JfA; Tafel XIV. Tloris emonske insule XV iz Schmid, JfA, Tafel XV. Tloris emonske insule XV iz Plesničar, Jakopičev vrt, 5. Tloris emonske insule XV z načrta Emone v MM Ljubljana. Tloris emonske insule XXIV iz Schmid, JÖAI, 161—162. Tloris emonske insule XXX z načrta Emone v MM Ljubljana. Tloris emonske insule XXXII z načrta Emone v MM Ljubljana. Tloris emonske insule XXXII iz z(F23 (1972) 371. Situacijska risba odkopanega objekta Ljubljana 20 iz A V 17 (1966) priloga 1 . Tloris odkopanega objekta Ljubljana 20 iz AV 17 (1966) priloga 2. Situacijski tloris najdišča mozaika Sv. Križ pri Moravčah 1.1 iz AV 5 (1954) priloga v tekstu. Načrt mesta Ptuja in okolice. Situacijski načrt Jennyevih izkopavanj 1 . 1893; iz MCC, NF 22 (1896) Tafel X. Tloris odkopanih objektov med Jennyevimi izkopavanji 1 . 1893; iz MCC, NF 22 (1896) Tafel IX. Tloris stavbe E z mozaiki (Zg. Breg pri Ptuju); iz VS 11 (1966 [1967]) 7. Slika 8 - Slika 9 - Slika 10 - Slika 11 - Slika 12 Slika 13 - Slika 14 ■ Slika 15 Slika 16 Slika 17/1 ■ Slika 17/2 — Slika 17/3 — Slika 18 — Slika 19 — Slika 20/1 — Slika 20/2 — Slika 21/1 — Slika 21/2 — Slika 22 — Slika 23 — Slika 24 — Slika 25 — Slika 26 — Tabla la, b Tabla Ha b Tabla III Tabla IV Tabla V Tabla VI Tabla VII Tabla Vlila b Tabla IXa b Tabla Xa b Tabla XIa, b Tabla XIIa, b Tabla XlIIa, b Tabla XIVa b Tabla XV — Fragmenti mozaika Celje 2.2, foto B. D. — ■ Fragmenti mozaika Celje 2.2, foto B. D. — Načrt najdišča mozaika Celje 2.2 v PM Celje. — Fragmenta mozaika Celje 6.1, foto B. D. — Fragmenti mozaika Celje 6.1, foto B. D. — Fragmenta mozaika Celje 6.2, foto B. D. — Fragmenti mozaikov Celje 6.1, 6.2, foto B. D. — Fragmenti mozaikov Celje 6.1, 6.2, foto B. D. — Situacijska risba najdbe mozaika Celje 8.1 v PM Celje. — Risba detajla mozaika Celje 8.1 v PM Celje. — Risba odkritega dela mozaika Celje 8.1 v PM Celje. — Načrt za prenos mozaika Celje 8.1 v minoritsko cerkev v Celju (PM Celje). — Rekonstrukcija mozaika Celje 8.1 v PM Celje. — Rekonstrukcija mozaika Celje 8.1 v PM Celje. — Risbi mozaika Celje 10.1 v PM Celje. — Risbi mozaika Celje 10.1 v PM Celje. — Risbi detajla mozaika Celje 10.1 v PM Celje. — Mozaik Celje 10.2, foto. B. D. — Risba mozaika Celje 13.Ib iz MCC, NF 24 (1898) Fig. 1. — Tloris celjske bazilike z ohranjenimi fragmenti mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24 (1898) Taf. I. Tabla XVIa — - Risba detajla mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24, Taf. II. b — Risba detajla mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24, Taf. Illa. Tabla XVIIa — Risba detajla mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24, Taf. Hib, c, d. b — Risba detajla mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24, Taf. V. Tabla XVIIIa — Risba detajla mozaika Celje 13.1 iz MCC, NF 24, Taf. IV. b — Paus-risba mozaika Celje 13.1 v PM Celje. Tabla XIX — Fotografiji M. Lenza mozaika Celje 13.1, v PM Celje. Tabla XX — Grafična rekonstrukcija mozaika Celje 13.1. Tabla XXI — Grafična rekonstrukcija dela mozaika Celje 13.1, ohranjenega na fotografiji M. Lenza (tabla XIXa). Tabla XXII — Risba I. Valentinitscha mozaika Celje 14.1 v PM Celje. Tabla XXIIIa — Risba mozaika Celje 14.1 iz MHVS 5 (1854) Taf. II. b — Risba mozaika Celje 14.1 iz MCC, NF 17 (1891) Taf. III. Tabla XXIVa — Mozaik Celje 14.1, foto B. D. b - — Risba mozaika Celje 14.2 v PM Celje. Tabla XXVa — Risba mozaika Celje 15.1 iz MZK, DF 2 (1903) Fig. 37. b — Skica s svinčnikom mozaika Celje 15.1 v Joanneum-Eggenberg. Tabla XXVIa — Risba mozaika Celje 17.1 iz MCC, NF 25 (1899) Fig. 24. b — Paus-risba mozaika Celje 19.1 v PM Celje. Tabla XXVII — Fotografija risbe mozaika Celje 20.1 v PM Celje. Tabla XXVIIIa — Mozaik Izola 1.1 iz AT, 10 (1923) Fig. 5. b — • Mozaik Izola 1.1, foto V. Šribar. Tabla XXIXa — Mozaik Izola 1.1, foto V. Šribar. b — Mozaik Izola 1.3 iz AMSIA, XLI/II, 400. Tabla XXXa — Mozaik Izola 1.3 v PM Koper, foto B. D. b — Mozaik Izola 1.4, foto V. Šribar. Tabla XXXI — Risba mozaikov Izola 1.1, 1.2, 1.4 iz VS 7 (1958-59) 332. Tabla XXXIIa — Mozaik Grubelce 1.1 iz A V 19 (1968) sl. 4. b — Fragment mozaika Drnovo 1.1 v PM Brežice, foto B. D. Tabla XXXIII — Fragmenta mozaika Drnovo 1.1 v PM Brežice, foto B. D. Tabla XXXIV — Fragmenta mozaika Drnovo 1.1 v PM Brežice, foto B. D. Tabla XXXV — Grafična rekonstrukcija mozaika Drnovo 1.1. Tabla XXXVI — Fragmenta mozaika Drnovo 1.2 v PM Brežice, foto B. D. Tabla XXXVIIa — Fragmenta mozaika Drnovo 1.2 v PM Brežice, foto B. D. b — Grafična rekonstrukcija mozaika Drnovo 1.2. Tabla XXXVIIIa — Risba mozaika Ljubljana 1.2 iz Schmid, JfA, Abb. 21. b — Risba mozaika Ljubljana 3.1 iz Schmid, JfA, Tafel XVII. Tabla XXXIX — Mozaik Ljubljana 3.1, neg. št. 385 v NM Ljubljana. Tabla XLa — Risba mozaika Ljubljana 6.1 iz Schmid, JfA, Abb. 42. b — Risba mozaika Ljubljana 6.2 iz Schmid, JfA, Abb. 43. Tabla XLI — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 6.2. Tabla XLII — Risba mozaika Ljubljana 7.2 iz Schmid, JfA, Abb. 49. Tabla XLIII — Risba mozaika Ljubljana 8.1 iz Schmid, JfA, Abb. 70. Tabla XLIV — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 8.1. Tabla XLV — Risba mozaika Ljubljana 8.6 iz Schmid, JfA, Abb. 67. Tabla XLVIa — Risba mozaika Ljubljana 9.1 iz Schmid, JfA, Abb. 72. b — Risba detajla mozaika Ljubljana 9.1 iz Schmid, JfA, Abb. 73. c — Mozaik Ljubljana 9.3 v MM Ljubljana, foto B. D. XLVII — Risba mozaika Ljubljana 10.1 iz Schmid, JfA, Abb. 74. XLVIII — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 10.1. XLIX — Risba mozaika Ljubljana 10.2 iz Schmid, JfA, Abb. 75. L — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 10.2. LI — Risba mozaika Ljubljana 10.3 iz Schmid, JfA, Abb. 76. Lil — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 10.3. Lillà — Mozaik Ljubljana 10.3, neg. št. 1951 v NM Ljubljana. b — Mozaika Ljubljana 10.5, 10.6, neg. št. 2823 v NM Ljubljana. LIV — Risba mozaika Ljubljana 10.5 iz Schmid, JfA, Abb. 77. LV — Risba mozaika Ljubljana 10.6 iz Schmid, JfA, Abb. 78. LVI — Mozaik Ljubljana 11.3, foto B. D. LVII — Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 11.3. Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla LVIII Tabla LIXa b Tabla LX Tabla LXI Tabla LXII Tabla LXIII Tabla LXIV Tabla LXV Tabla LXVI Tabla LXVII Tabla LXVIIIa - b - Tabla LXIX Tabla LXX Tabla LXXIa b Tabla LXXII Tabla LXXIII Tabla LXXIVa - b - c Tabla LXXV Tabla LXXVIa b - c Tabla LXXVIIa - b Tabla LXXVIIIa b ■ Tabla LXXIX Tabla LXXXa b Tabla LXXXI Tabla LXXXII Tabla LXXXIII Tabla LXXXIV Tabla LXXXV Tabla LXXXVI Tabla LXXXVII Tabla LXXXVIII Tabla LXXXIX Tabla XCa b Tabla XCIa b Tabla XCIIa b Tabla XCIIIa b Tabla XCIV Tabla XCV Tabla XCVI Tabla XCVII Tabla XCVIH Tabla XCIXa b Tabla C Mozaik Ljubljana 11.4, foto B. D. Mozaik Ljubljana 13.1, neg. št. XXXIV/8, 9 v MM Ljubljana. Mozaik Ljubljana 14.3 v MM Ljubljana, foto B. D. Mozaika Ljubljana 15.1 in 15.2, foto M. Pajk. Risba mozaika Ljubljana 15.1, D. Vahen. Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 15.1. Risba mozaika Ljubljana 15.2 — D. Vahen; Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 15.2 — B. D. Mozaik Ljubljana 15.3, foto M. Pajk. Mozaik Ljubljana 15.4, risba D. Vahen. Rekonstrukcija mozaika Ljubljana 15.4, D. Vahen. Mozaik Ljubljana 17.1, neg. št. 3264 v NM Ljubljana. Mozaik Ljubljana 17.1 v MM Ljubljana, foto B. D. Mozaik Ljubljana 18.1, neg. št. 2985 v NM Lj. Mozaik Ljubljana 22.1, neg. št. 134 v NM Ljubljana. Mozaik Ljubljana 22.1 v NM Ljubljana, foto M. Pajk. Grafična rekonstrukcija mozaika Ljubljana 22.1.1 Mozaik Sv. Križ pri Moravčah 1.1 iz A V 5 (1954) sl. 1 . Risba mozaika Šmartno v Tuhinju 1.1 iz Kamniški zbornik 6 (1960) 37, 39. Fotografiji mozaika Ptuj-Sp. Hajdina 1.1 v PM Maribor. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 1.1 v PM Maribor, inv. št. 2293, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 1.1 v PM Maribor, inv. št. 2298, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 1.1 v PM Maribor, inv. št. 2297, foto B. D. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Sp. Hajdina 1.1. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 v PM Maribor, inv. št. 2294, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 v PM Maribor, inv. št. 2296, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 v PM Maribor, inv. št. 2295, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 v PM Maribor, inv. št. 2299, foto B. D. Mozaik Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 v PM Maribor, inv. št. 2300, foto B. D. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 1.1 iz Jenny, Taf. I. Mozaik Ptuj-Zg. Breg 1.1, foto B. D. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 1.1 Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.1 iz Jenny, Fig. 9. Mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.2, foto B. D. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.1. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.3 iz Jenny, Taf. IL Mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.3, foto B. D. Mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.3, foto B. D. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.3. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.4 iz Jenny, Taf. V. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.4. ■ Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.5 iz Jenny, Taf. VI. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.5. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.6 iz Jenny, Taf. VII/2. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.7 iz Jenny, Fig. 11. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.7. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.8 iz Jenny, Fig. 12, 13. Tloris odkopanega objekta z mozaikom Ptuj-Zg. Breg2.8, iz /H'T5-16(1964-65) priloga 2. Mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.8 iz AV 15-16 (1964-65) sl. 5. ■ Mozaik Ptuj-Zg. Breg 2.8 iz AV 15-16 (1964-65) sl. 4. Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 2.8. Risba mozaika Ptuj-Zg. Breg 3.1 iz Jenny, Taf. Vili. ■ Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 3.1. - Mozaik Ptuj-Zg. Breg 4.1, foto B. D. - Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 4.1. - Fragmenta mozaika Ptuj-Zg. Breg 4.2, foto B. D. - Fragment mozaika Ptuj-Zg. Breg 4.2, foto B. D. - Grafična rekonstrukcija mozaika Ptuj-Zg. Breg 4.2. - Fragment mozaika Ptuj-Zg. Breg 4.3, foto B. D. L \s ETOVIO V l A \\ ) , ■ v \ \ y ( * 1 1 1 J v ■ v 2 1 r KARTA NAJDIŠČ ANTIČNtH MOZAIKOV SLOVENIJE 1 Celje 2 Novi Klošter 3 Rimske Toplice 4 Šmarjeta pri Rimskih Toplicah 5 Zgornje Grušovlje 6 Grobelno 7 Ajdovščina 8 Dekani 9 Izola 10 Viližan 11 Koper 12 Ankaran 13 Semedela 14 Valdoltra 15 Piran 16 Portorož 17 Strunjan 18 Sv. Bernardin 19 Grubelce 20 Orešje na Bizeljskem 21 Drnovo 22 Ljubljana 23 Sv. Križ pri Moravčah 24 Šmartno v Tuhinju 25 Vrhnika 26 Stogovci 27 Veržej 28 Betnava 29 Ivanci 30 Korita 31 Mačkovec pri Dvoru 32 Dolenja Dobrava 33 Stari trg 34 Ptuj (Sp. in Zg. Hajdina, Ptuj-Panorama, Vičava, Zg. Breg) 35 Kotlje LES MOSAÏQUES ANTIQUES SUR LE TERRITOIRE DE LA R. S. DE SLOVÉNIE TABLE DES MATIÈRES Abréviations............................................................................................................................. 538 Histoire des recherches ............................................................................................................. 618 Description du développement ................................................................................................ 619 Catalogue ................................................................................................................................ 545 Explication du catalogue ......................................................................................................... 621 Tableau chronologique............................................................................................................. 609 Index territorial ........................................................................................................................ 610 Index alphabétique .................................................................................................................. 611 Liste des figures et tableaux ..................................................................................................... 622 Carte géographique.................................................................................................................. 616 Histoire des recherches L’histoire des recherches des mosaïques antiques, créées sur le territoire de la Slovénie actuelle est — pour autant que l’on puisse parler de recherches au sens actuel — le plus étroitement liée au développement de la science archéologique slovène.1 Du milieu du 16e siècle, où l’on nota la première découverte des mosaïques,2 à la fin du 18e siècle, dans l’historiographie humaniste, à côté de l’intérêt accru porté à l’antiquité, on mentionne aussi les découvertes des mosaïques parmi les matériaux avant tout épigraphiques.3 A l’avène­ ment du 19e siècle, les conditions de la science archéologique changent. Il y a encore des oeuvres créées dans la tradition de l’historiographie baroque,4 qui apportent en partie aussi des matériaux archéologiques ou mosaïqués. Cependant, une nouveauté essentielle de cette période, ce sont les institutions spécialisées, provenant dans leur fondement de l’esprit du romantisme. Il s’agit ici, d’une part, avant tout des musées5 qui se forment déjà au début du 19e siècle et, de l’autre, des différentes sociétés, surtout historiques.6 Ces institutions, se formant à travers tout le 19e siècle et en partie même au début du 20e siècle, recouvraient relativement bien, à la fin du 19e siècle, la surface de la Slovénie actuelle et, par le réseau des correspondants et des conservateurs, les in­ formations sur les nouvelles découvertes parvenaient assez régulièrement dans leurs organes.7 D’autre part, la formation des musées et des sociétés n’avait pas seulement le caractère passif du rassemblement des objets et des informations. Au milieu de la seconde moitié du siècle on établit une nouvelle méthode de découverte — les fouilles archéologiques. Il est vrai que celles-ci étaient avant tout la conséquence de la prise de conscience de la nécessité d’un «tableau archéologique achevé»,8 mais cette conscience n’avait pu se former que dans le cadre des activités des institutions précédemment mentionnées.9 La période du dernier tiers du 19e siècle et du début du 20e siècle est — pour la plupart des matériaux archéologiques découverts en Slovénie — comme pour les mosaïques, la période dans laquelle on a découvert le plus de monuments. En 1941, Ložar a noté : «Les matériaux qui ont vu le jour de cette manière, sont la base de l’inventaire des monuments de l’archéologie slovène, qui depuis lors n’a pas beaucoup changé et ne s’est pas non plus enrichi outre mesure.»1 0 Aujourd’hui nous pouvons répéter les mêmes mots pour les mosaïques. C’est un fait, en effet, que de la fin des fouilles de Schmid à Ljubljana à nos jours, le nombre des mo­ saïques découvertes en Slovénie n’a pas essentiellement augmente. A de rares exceptions près, comme les mosaïques de Drnovo, les mosaïques vieilles-chrétiennes de Ljubljana et encore quel­ ques autres, les mosaïques nouvellement découvertes sont en grande majorité des découvertes fortuites ou le résultat de fouilles de protection. Mais cela signifie que, en raison de leur caractère fragmentaire réel et spatial, ces mosaïques sont le plus souvent inutilisables, évidemment pour autant que leur image visuelle nous est connue. Un autre problème qui concerne les matériaux mosaïqués découverts est celui de la conser­ vation, qui se manifeste dans un très petit nombre de mosaïques en fait conservées dans les musées Slovènes. Nous pouvons en chercher les raisons dans les rapports de la science archéologique ou d’histoire de l’art slovène avec les monuments de l’art antique. Jusqu’aux traités de R. Ložar,1 1 nous ne connaissons pas d’oeuvre qui s’occuperait exclusivement de l’analyse des monuments d’art du pays, par ailleurs après la dernière guerre seuls de rares spécialistes Slovènes se sont occupés de ces problèmes. Un tel état s’est reflété le plus fortement justement dans les mosaïques, dont la consistance est moins durable que par ex. celle des monuments de pierre. Si nous examinons la littérature qui s’occupe d’une manière ou de l’autre de nos mosaïques, nous constatons qu’elle va des notes fugitives concernant les découvertes des mosaïques, en passant par différentes revues,1 2 aux descriptions plus larges de mosaïques particulières,1 3 mais qu’elle ne touche jamais au domaine de l’analyse professionnelle.1 4 Le présent travail, en présentant la production entière des mosaïques antiques connues à nos jours sur le territoire de la Slovénie, a pour but d’établir une base solide à toutes les études ulté­ rieures des mosaïques antiques de ce territoire et à la fois d’encourager un traitement analogue des autres matériaux mosaïqués, découverts sur le _ territoire de la Yougoslavie. Et par là il rejoint les efforts de l’Association internationale pour l’Étude de la Mosaïque antique (AIEMA), par la publication du «Corpus Mosaicorum Antiquorum». Description du développement La communication suivante est une description générale du développement des mosaïques antiques du territoire slovène, come elle s’est formée avec le traitement catalogué des matériaux, présentée dans un choix des monuments d’une certaine importance. Dans le développement de la mosaïque antique, au 1e r siècle avant n. è. survient un change­ ment qui est décisif pour tout le développement ultérieur. Cet art alors tout à fait exclusif et de luxe connaît un grand essort et il commence à rivaliser avec l’espèce jusque-là la plus répandue de revêtement du sol — l’aire incrustée. La cause de cette extension extraordinaire peut résider dans le fait qu’après une longue voie d’évolution, la mosaïque est revênnue à son point de départ, rejetant son caractère pictural et redevenant avant tout revetement du sol en se soumettant en­ tièrement aux lois de l’architecture.1 5 La mosaïque a donc repris sa fonction primitive de revêtement du sol dans le sens de la fermeture solide de l’espace architectural vers le bas. L’art de la mosaïque s’est égalisé pour une brève période avec la technique de la mosaïque; il n’est resté qu’une surface mosaïquée homogène, non décomposée, fermement prise dans le cadre qui divisait fonctionnellement la surface. Les exemples de ce degré de développement de la mosaïque sont rares dans les provinces. Ils sont connus par le Magdalenskberg en Carinthie,1 6 le Val Bandon en Istrie1 7 et sur le territoire slovène par le Simonov zaliv (la Baie de Simon) près d’Izola (tab. XXVin—XXXI). Ces exemples représentent le degré initial du style dit sévère. Un peu après s’est formée la mosaïque non conservée aujourd’hui de Celje 10.1 (tab. XI—XIII), où la surface mo­ saïquée était déjà recouverte par un filet géométrique linéaire. Le filet à champs hexagonaux avec des étoiles rhombiques intermédiaires à six branches est connu en Italie du Nord et en France (Ci- vidale, Aquilée, Besançon) et il s’est limité généralement à la période flavienne. Le rapport entre le filet linéaire noir et le fondement blanc de la mosaïque est resté, malgré les éléments décomposés, égal à celui des mosaïques de la Baie de Simon. Visuellement l’ échantillon noir du schéma géo­ métrique linéaire agit comme un filet solide, déployé par-dessus l’espace vide de la surface blanche Nous pouvons peut-être pressentir un nouvel élément dans le rapport fondement — échantillon dans les motifs de remplissage des champs hexagonaux, qui activent encore en partie le fondement dans le cadre de l’échantillon, ce qui est la caractéristique des mosaïques de la Ie moitié du 2e siècle. Celles-ci certifient l’inexistence du fondement au sens ancien. Le fondement mosaïqué est attiré dans l’échantillon lui-même, ce qui efface la distinction entre les surfaces noires et blanches maint­ enant équivalentes. Si auparavant l’échantillon géométrique était posé tout à fait nettement sur le fondement vide et si les plans du fondement et de l’échantillon se distinguaient entre eux, dans le nouvel échantillon ambivalent le fondement est entièrement recouvert et les deux plans sont réunis en un. La conséquence de ce processus fut, dans la phase finale au 3e siècle, un fondement mosaïqué tout à fait noir avec un échantillon blanc, ce qui est exactement l’opposé de la situation initiale au 1 er s. avant n. è. Le fondement est ici de nouveau une surface du sol indifférente, com­ pacte, sur laquelle se développe un échantillon géométrique blanc. L’unique exemple de ce degré d’ évolution parmi les matériaux du pays est la mosaïque de Ljubljana 17.1 (tab. LXVII—LXVIIIa), pour laquelle, à côté de l’inversion des couleurs, il est caractéristique qu’elle recouvrait le sol d’un couloir, donc d’un espace qui, par sa fonction dans le complexe d’une architecture déterminée, a une place secondaire. Il est caractéristique que dans ce temps les mosaïques noir-blanc des sché­ mas géométriques se retirent dans les espaces marginaux,1 8 ce qui correspond à leur évaluation envers les mosaïques figuratives et ornamentales de plusieurs couleurs, porteuses du développement ultérieur. Dans la ligne d’ évolution des mosaïques noir-blanc, au 2e siècle se manifestent des mosaïques qui ont conservé l’ancienne conception du filet noir sur fondement blanc, mais qui ont déjà en même temps introduit aussi des éléments de la nouvelle ambivalence, avant tout dans le cadre des motifs de remplissage. Telle est probablement la mosaïque de la moitié du 2e s. de Celje 20.1 (tab. XXVII), dont le schéma est connu en Italie déjà au 1er s. et en France et en Allemagne au 2e et dans la Ie moitié du 3e siècle. Le développement réel des mosaïques noir-blanc n’a pas le cours rectiligne qu’on pourrait s’imaginer d’après ce qui a été dit ci-dessus. Les différentes étapes de ce développement se sont réalisées sur les mosaïques parallèles dans le temps durant toute la période de l’empire romain. Cependant, les mosaïques noir-blanc de la fin du 2e ou du début du 3e s. sont repoussées au second plan, leur place étant occupée dans ce temps dans les provinces occidentales par les mosaïques de plusieurs couleurs en progression. Les mosaïques noir-blanc font varier à partir de ce moment- là les résultats des périodes précédentes, recevant à la fois les nouveaux éléments, développés dans les mosaïques de plusieurs couleurs.1 9 Une nouveauté qui change radicalement le développement de la mosaïque impériale romaine des provinces occidentales, s’effectue dans la période antoninienne avancée — séverienne du début. Dans les mosaïques jusque-là conséquemment noir-blanc aux schémas géométriques est introduite au moins une troisième couleur, ordinairement rouge, et un peu plus tard, sur les mosaïques aupa­ ravant conçues exclusivement à deux dimensions, commencent à se formuler de nouvelles tendances plastiques. Cette étape du développement de la mosaïque du sol, qu’on pourrait nommer de tran­ sition, est confirmée par les riches matériaux mosaïqués, découverts à la fin du 19e et au début du 20e siècle à Spodnja Hajdina et à Zgornji Breg près de Ptuj. Malgré le nouveau schéma géométrique plastiquement conçu du champ ornemental, la mo­ saïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.3 (tab. LXXXH—LXXXV) n’est pas encore arrachée de l’ancien traitement bidimensionnel du revêtement du sol. Nous devons consciemment orienter notre atten­ tion sur l’emploi caractéristique ou la répartition des surfaces rhombiques, pour obtenir pour un instant l’illusion d’un sol plastiquement mouvementé. La même étape est confirmée aussi par la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.7 (tab. XCb—XCIa), et nous pouvons voir la pleine formulation des tendances plastiques sur deux mosaïques de la même période, découvertes au voisinage de Ptuj. La première est la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2 (tab. LXXXVIII—LXXXIX), dont les champs croisés, répartis autour d’un champ d’image carré, sont optiquement approfondis, en sorte que la mosaique entière donne l’impression d’une surface, sur laquelle la marche est impossible. A cette étape, la mosaïque en son fondement nie sa fonction de revêtement du sol qu’il écarte comme limite spatiale inférieure, étant ainsi en opposition avec sa position de départ au 1 er siècle avant n. è. La mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1 (tab. LXXIII—LXXV) agit d’une manière ana­ logue. Les champs croisés optiquement approfondis, ici certes pas si conséquemment que dans l’exemple précédent, sont disposés l’un à côté de l’autre et remplis de représentations figuratives dans des champs circulaires à caractère de médaillon. Cette mosaïque représente la synthèse for­ melle de deux types de mosaïques de ce temps se distinguant l’un de l’autre, le type des champs croisés optiquement approfondis et le type de médaillon, représenté dans nos matériaux par la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.4 (tab. LXXXVI—LXXXVII). Si les mosaïques présentées jusqu’ici aspiraient à une action tridimensionnelle dans le rapport entre le fondement et le filet ornemental, il y a à côté d’elles des mosaïques qui se limitent à la prise d’éléments particuliers agissant plastiquement, de parties constituantes de bordures et de motifs de remplissage. En connexion avec cela apparaissent des mosaïques de schémas à médaillons, directement liés à la décoration du plafond. De la même manière que fonctionne le cadre à stucs de la décoration du plafond, un treillis à deux rubans ferme et relie les champs d’images particu­ liers de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.4. La mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 3.1 (tab. XCIV— XCV) lui ressemble en cela et par l’apparition de l’étape initiale de la conception de la mosaïque- tapis, où les bandes de cadre agissent comme «fondement». Dans la tradition des mosaïques re­ présentatives séveriennes du début, représentées parmi les matériaux Slovènes par les exemples traités de Ptuj, se range la mosaïque de Ljubljana 22.1 (tab. LXIX—LXXI) de la 2e moitié du 3e siècle. Le traitement plastique caractéristique de certains motifs de remplissage (le «kantharos» à fleurs à tiges et à motifs de cubes) et du treillis à quatre bandes de plusieurs couleurs en fonction de bordure2 0 est lié dans cette mosaïque aux anciens motifs de conception plane, exécutés dans la nouvelle technique «de tissage», venant des provinces orientales. Parmi les mosaïques de l’antiquité avancée de notre territoire, cette mosaïque représente sans nul doute un des exemples de la plus haute qualité. A partir du début du 3e siècle, dans la production des mosaïques aussi de notre territoire se manifeste un nouveau type de mosaïque. A ce moment-là en effet, devient de plus en plus popu­ laire le revêtement du sol en opus sedile, où en majorité les plaques carrées sont faites de marbre bariolé importé, précieux. Le caractère de ce genre de revêtement du sol est mis sur le luxe, il occupe donc, quand il entre en combinaison avec 1 'opus tessellatum, le plus souvent la position centrale du champ ou de la surface ornementale, dont la mosaïque forme le cadre. Ce type de mosaïque, dans lequel sont réunies deux techniques différentes, est relativement rare. Parmi les matériaux mosaïqués Slovènes il est représenté sous une forme pleine par la mosaïque de Celje 15.1 (tab. XXV), qui hélas! à sa découverte a été fortement endommagée et dont il n’est resté des plaques de marbre carrées que des empreintes de base. Les motifs de bordure, avant tout le treillis de plusieurs couleurs sur 5 bandes sur fond noir, indiquent que la mosaïque n’a pas pu être faite avant la Ie moitié du 3e siècle. Bien plus intéressante est probablement la mosaïque de Drnovo 1.1 (tab. XXXIIb—XXXV) de la Ie moitié du 3e siècle, où les plaques carrées de marbre bariolé sont imitées en technique mo­ saïquée, ce qui indiquerait le caractère précieux du matériau et le désir de le posséder. La technique «de tissage» déjà mentionnée se manifeste dans les mosaïques à partir de la 2e moitié du 3e siècle de plus en plus fréquemment et marque de nombreuses mosaïques de l’antiquité avancée des provinces occidentales. Malgré le nombre relativement grand de ces mosaïques, nous ne connaissons sur notre territoire qu’un exemple — la mosaïque de Ljubljana 9.1 (tab. XLVIa, b). Cet exemple typique de mosaïque qui, dans sa structure, s’appuie entièrement sur les produits de l’art du tissage, montre sa dépendance non seulement dans l’utilisation conséquente de la techni­ que «de tissage», mais encore dans un appui direct de ses motifs sur ceux des textiles. Une place particulière revient, dans le complexe des mosaïques noir-blanc de l’antiquité avancée, au groupe de quatorze mosaïques, représentant le reste de la production mosaïquée de l’atelier qui oeuvrait au milieu du 4e siècle à Emona.2 1 Dans leur composition, elles présentent des propriétés identiques — une bande noire encadre la surface centrale blanche,2 2 au milieu de laquelle se trouve le champ ornemental du schéma géométrique. A l’intérieur de ce groupe nous pouvons distinguer, en ce qui concerne les schémas géométriques des champs ornementaux qui se distinguent les uns des autres, un groupe de mosaïques, où le champ ornemental est compris à deux dimensions2 3 et un groupe de mosaïques, dont les schémas géométriques essaient, par la répartition des champs rhombiques, de créer l’illusion d’une surface plastiquement mouvementée.2 4 A la comparaison des mosaïques de l’espace italique nord et des mosaïques découvertes à Celje, il apparait que ces mosaïques représentent l’étape d’évolution que la mosaïque romaine a atteinte déjà au 2e siècle. Si elles n’étaient relativement déterminées par la stratigraphie et absolument dans le temps par la découverte de la pièce de monnaie de bronze de Constantius II (337—361) dans le fondement de la mosaïque de Ljubljana 1.2, on pourrait sans hésiter les dater du 2e siècle. La question des raisons de ce retard reste ouverte. Nous ne pouvons nullement y répondre d’une manière satis­ faisante seulement en supposant un atelier de mosaïques local, appuyant son répertoire sur des modèles âgés de deux siècles. Parmi les matériaux mosaïqués Slovènes nous distinguons encore le groupe des trois mosaïques qui recouvraient le sol des lieux sacrés vieux-chrétiens.2 5 Elles ont un caractère exclusivement dé­ coratif, se soumettant entièrement à la formation de l’espace qu’elles complètent. Cela et les sché­ mas géométriques employés2 6 déterminent leur formation dans la période post-théodosienne. Les découvertes des pièces de monnaie déterminent la date de formation des mosaïques de Ljubljana 15.1 (tab. LX—LXn) et 15.2 (tab. LXIII) à la transition des siècles, tandis que pour la mosaïque de Celje 13.1 (tab. XV—XXI), malgré la datation de Klemenc de la 2e moitié du 5e siècle, nous pouvons constater qu’elle pourrait être déjà de la première moitié de ce siècle. Explication du catalogue Ce catalogue représente le recueil de toutes les informations connues aujourd’hui sur les mo­ saïques antiques, formées sur le territoire actuel de la R. S. de Slovénie. La répartition politique- administrative ou locale de ce territoire est la base de la répartition des localités particulières des mosaïques. Un tableau sommaire de cette répartition est donné par un index territorial, complété — pour une meilleure orientation dans les matériaux — par un index alphabétique des localités. Dans le cadre des unités locales particulières, les découvertes de mosaïques sont classées par nu­ méros d’ordre, indiquant les ensembles architecturaux particuliers, où les mosaïques se sont for­ mées. Une détermination nette de ces ensembles architecturaux est possible en majeure partie seulement pour les mosaïques de Ljubljana et en partie pour les autres. Un problème se pose avant tout pour les mosaïques de Celje, qui sont de ce fait classées successivement par rapport aux loca­ lités de l’O vers l’E,1 pour obtenir déjà dans le classement même du catalogue des ensembles clos particuliers des découvertes de mosaïques. Aux numéros d’ordre des ensembles architecturaux on a ajouté les numéros qui indiquent les mosaïques particulières et qui pour la plupart suivent les désignations déjà données des empla­ cements des ensembles architecturaux. A ces désignations on a ajouté les désignations des découvertes des mosaïques précisant le lieu, ordinairement sous forme de numéros des lots de terrain des com­ munes cadastrales déterminées, complétées par les anciennes dénominations des localités. Puis vient la présentation de la mosaïque concrète, dont le schéma tient compte des schémas de H. Stern2 et de V. von Gonzenbach.3 Le schéma conséquent de la présentation est le suivant: la grandeur de la mosaïque la grandeur des cubes de mosaïques la couleur des cubes de mosaïques le fondement de la mosaïque la conservation de la mosaïque à la découverte le lieu où se trouve actuellement la mosaïque les représentations de la mosaïque la littérature sur la mosaïque le temps et le mode de la découverte la description et la détermination chronologique de la mosaïque La grandeur des cubes de mosaïques est exprimée par la longueur d’un côté du carré supérieur, mais quand la surface supérieure des cubes de la mosaïque n’est pas un carré, les longueurs des deux côtés sont données. Les couches du fondement sont réparties de haut en bas. Comme les représentations de la mosaïque, la littérature aussi est énumérée sans crainte de répétition. Si pour un point déterminé il n’y a pas de données, il est omis. Dans la description des mosaïques, on tient compte conséquemment du schéma de la répar­ tition, donné en BAIEMA 4,1 dans les limites des possibilités on y donne aussi la terminologie.5 Comme j’estime que la traduction de l’image visuelle dans le langage n’est pas possible, je me suis limité dans la description aux désignations de base. J’ai suggéré seulement le mode de lecture d’un ensemble de mosaïque déterminé. Pour la détermination chronologique des mosaïques j’ai tenu compte avant tout des résultats de M. E. Blake,6 V. von Gonzenbach7 et A. Kiss.8 Les désignations des matériaux comparatifs sont indiqués pour les mosaïques françaises exclusivement par RGMG, pour les mosaïques allemandes par Parlasca et pour les mosaïques suisses par Gonzenbach. Pour les mosaïques d’autres territoires, les désignations sont indiquées d’après les traités, indiqués dans les remarques. La méthode comparative, utilisée pour la datation, est dans certains cas, en raison de la présen­ tation limitée des matériaux pour moi, insuffisante; c’est pourquoi les datations ne restent néces­ sairement que générales. Le matériel photographique est classé en accord avec le catalogue et il tient compte en majeure partie de toutes les représentations connues de la mosaïque déterminée, classées par ordre chrono­ logique et complétées, où c’est possible, par une nouvelle photo, les plans de base des ensembles architecturaux sont dans le texte. Dans le catalogue et la carte des localités on n’a pas inclus les localités des cubes de mosaïques. LISTE DES FIGURES ET TABLEAUX Figure 1 — Plan de la ville de Celje avec les habitats des mosaïques; les numéros correspondent à la numérotation du catalogue. Figure 2 — Plan de base des ouvrages déterrés de la Prešernova ul. 7 à Celje; de AV, 4 (1953), p. 110. Figure 3 — Plan de base des ouvrages déterrés de la Cankarjeva 9-11 à Celje; de MCC, NF 17, tab. I. Figure 4 — Figure 5 — Figure 6 — Figure 7 — Figure 8 — Figure 9 — Figure 10 — Figure 1 1 — Figure 12 — Figure 13 — Figure 14 — Figure 15 — Figure 16 — Figure 17/1 — Figure 17/2 Figure 17/3 Figure 18 Figure 19 Figure 20/1 Figure 20/2 Figure 21/1 Figure 21/2 Figure 22 Figure 23 Figure 24 Figure 25 Figure 26 Tab. la, b Tab. Ha b Tab. III Tab. IV Tab. V Tab. VI Tab. VII Tab. Vlila b Tab. IXa b Tab. Xa b Tab. XIa, b Tab. XIIa, b Tab. XlIIa, b Tab. XIVa b Tab. XV Tab. XVIa b Plan de base des ouvrages déterrés dans le jardin de Stallner (Stanetova 18); de MCC, NF 25, fig. 23. Plan de base de la villa romaine à Sevce, effectué lors des fouilles de F. Lorger, conservé au MP de Celje, sans n° d’inv. Plan de base d’un ouvrage déterré dans la Baie de Simon près d’Izola; de Notizie degli Scavi di antichità, IV, 1928. Pian de base d’Emona sur le pian de la ville de Ljubljana; de ... Plan de base des insulae d’Emona I et II de Schmid, JfA, tab. IV. Plan de base des insulae d’Emona IV et V de Schmid, JfA, tab. V. Pian de base de l’insula d’Emona VI de Schmid, JfA, tab. VI. Piane de base de l’insula d’Emona VII de Schmid, JfA, Tafel Vili. Piane de base de l’insula d’Emona Vili de Schmid, JfA, Tafel IX. Piane de base de l’insula d’Emona X de Schmid, JfA, Tafel X. Piane de base de l’insula d’Emona XII de Schmid, JfA, Tafel XII. Piane de base de l’insula d’Emona XIII de Schm D, JfA, Tafel XIII. Piane de base de l’insula d’Emona XIV de Schmid, JfA, Tafel XIV. Pian de base de l’insula d’Emona XV de Schmid, JfA, tab. XV. Pian de base de l’insula d’Emona XV de Plesničar, Jakopičev vrt, p. 5. Plan de base de l’insula d’Emona XV du pian d’Emona au MM de Ljubljana. Pian de base de l’insula d’Emona XXIV de Schmid, JÖAI, p. 161—162. Pian de base de l’insula d’Emona XXX du pian d’Emona au MM de Ljubljana. Pian de base de l’insula d’Emona XXXII du pian d’Emona au MM de Ljubliana. Pian de base de l’insula d’Emona XXXII de AV, 23 (1972), p. 371. Dessin de situation de l’ouvrage déterré de Ljubljana 20 de AV, 17 (1966),annexe 1. de AV, id. annexe 2 Pian de base de situation de l’habitat de la mosaïque de Sv. Križ près de Moravče 1.1; de AV, 5 (1954). Pian de la ville de Ptuj et des environs. Plan de situation des fouilles de Jenny en 1893; de MCC, NF 22 (1896), tab. X. Plan de base des ouvrages déterrés au cours des fouilles de Jenny en 1893; de MCC, NF 22 (1896), tab. IX. Plan de base du bâtiment E avec mosaïques (Zgornji Breg près de Ptuj); de VS, 11 (1966 [1967]), p. 7. — Fragments de la mosaïque de Celje 2.2, photo B. D. — Fragments de la mosaïque de Celje 2.2, photo B. D. — Plan de l’habitat de la mosaïque de Celje 2.2 au MP de Celje. — Deux fragments de la mosaïque de Celje 6.1, photo B. D. — Fragments de la mosaïque de Celje 6.1, photo B. D. — Deux fragments de la mosaïque de Celje 6.2, photo B. D. — Fragments des mosaïques de Celje 6.1, 6.2, photo B. D. • — Fragments des mosaïques de Celje 6.1, 6.2, photo B. D. — Dessin de situation de la découverte de la mosaïque de Celje 8.1 au MP de Celje. — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 8.1 au MP de Celje. — Dessin de la partie découverte de la mosaïque de Celje 8.1 au MP de Celje. — Plan pour le transfert de la mosaïque de Celje 8.1 à l’église des frères mineurs de Celje (MP de Celje). ■ — Reconstruction de la mosaïque de Celje 8.1 au MP de Celje. — Reconstruction de la mosaïque de Celje 8.1 au MP de Celje. — Dessins de la mosaïque de Celje 10.1 au MP de Celje. — Dessins de la mosaïque de Celje 10.1 au MP de Celje. — Dessins d’un détail de la mosaïque de Celje 10.1 au MP Celje. — Mosaïque de Celje 10.2, photo B. D. — Dessin de la mosaïque de Celje 13.1b de MCC, NF 24, 1898, Fig. 1. — Plan de base de la basilique de Celje avec des fragments conservés de la mo­ saïque de Celje 13.1 de MCC, NF 24, 1898, tab. I. — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 13.1 de MCC, NF 24, tab. IL — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 13.1, de MCC, NF 24, tab. Ilia. Tab. XVIIIa b Tab. XIX Tab. XX Tab. XXI Tab. XXII Tab. XXIIIa b Tab. XXIVa b Tab. XXVa b Tab. XXVIa b Tab. XXVII Tab. XXVIIIa b Tab. XXIXa b Tab. XXXa b Tab. XXXI Tab. XXXIIa b Tab. XXXIII Tab. XXXIV Tab. XXXV Tab. XXXVI Tab. XXXVIIa b Tab. XXXVIIla b Tab. XXXIX Tab. XLa b Tab. XLI Tab. XLII Tab. XLIII Tab. XLIV Tab. XLV Tab. XLVIa b c Tab. XLVII Tab. XLVIII Tab. XLIX Tab. L Tab. LI Tab. LII Tab. Lilia b Tab. LIV Tab. LV Tab. LVI Tab. LVII Tab. LVIII — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 13.1 de MCC, NF 24, tab. Illb, c, d. — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 13.1 de MCC, NF 24, tab. V. — Dessin d’un détail de la mosaïque de Celje 13.1 de MCC, NF 24, tab. IV. — Dessin de la mosaïque de Celje 13.1 au MP de Celje. — Deux photos de M. Lenz de la mosaïque de Celje 13.1 au MP de Celje. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Celje 3.1. — Reconstruction graphique d’une partie de la mosaïque de Celje 13.1, conservée sur la photo de M. Lenz (tab. XIXa). — Dessin de la mosaïque de Celje 14.1 de I. Valentinitsch au MP de Celje. — Dessin de la mosaïque de Celje 14.1 de MHVS, 15 (1854), tab. II. — Dessin de la mosaïque de Celje 14.1 de MCC, NF 17 (1891), tab. III. — Mosaïque de Celje 14.1, photo B. D. — Dessin de la mosaïque de Celje 14.2 au MP de Celje. — Dessin de la mosaïque de Celje 15.1 de MZK, DF 2 (1903), Fig. 37. — Croquis au crayon de la mosaïque de Celje 15.1 à Joanneum-Eggenberg. — Dessin de la mosaïque de Celje 17.1 de MCC, NF 25 (1899), Fig. 24. — Dessin de la mosaïque de Celje 19.1 au MP de Celje. — Photo du dessin de la mosaïque de Celje 20.1 au MP de Celje. — Mosaïque d’Izola 1.1 de AT, 10 (1923), Fig. 5. — Mosaïque d’Izola 1.1, photo V. Šribar. — Mosaïque d’Izola 1.1, photo V. Šribar. — Mosaïque d’Izola 1.3 de AMSIA, XLI/II, p. 400. — Mosaïque d’Izola 1.3 au MP de Koper, photo B. D. — Mosaïque d’Izola 1.4, photo V. Šribar. — Dessin des mosaïques d’Izola 1.1, 1.2, 1.4 de VS, 7 (1958-59), p. 332. — Mosaïque de Grubelce 1.1 de AV, 19 (1968), fig. 4. — Fragment de la mosaïque de Drnovo 1.1 au MP de Brežice, photo B. D. — Fragments de la mosaïque de Drnovo 1.1 au MP de Brežice, photo B. D. — Fragments de la mosaïque de Drnovo 1.1 au MP de Brežice, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Drnovo 1.1. — Fragments de la mosaïque de Drnovo 1.2 au MP de Brežice, photo B. D. — Fragments de la mosaïque de Drnovo 1.2 au MP de Brežice, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Drnovo 1.2. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 1.2 de Schmid, JfA, Abb. 21. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 3.1 de Schmid, JfA, tab. XVII. — Mosaïque de Ljubljana 3.1, n. 385 au MN de Ljubljana. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 6.1 de Schmid, JfA, Abb. 42. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 6.2 de Schmid, JfA, Abb. 43. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 6.2. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 7.2 de Schmid, JfA, Abb. 49. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 8.1 de Schmid, JfA, Abb. 70. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 8.1. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 8.6 de Schmid, JfA, Abb. 67. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 9.1 de Schmid, JfA, Abb. 72. — Dessin d’un détail de la mos. de Ljubljana 9.1 de Schmid, JfA, Abb. 73. — Mosaïque de Ljubljana 9.3 au MN de Ljubljana, photo B. D. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 10.1 de Schmid, JfA, Abb. 74. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 10.1. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 10.2 de Schmid, JfA, Abb. 75. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 10.2. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 10.3 de Schmid, JfA, Abb. 76. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 10.3. — Mosaïque de Ljubljana 10.3, n. 1951 au MN de Ljubljana. — Mosaïques de Ljubljana 10.5, 10.6, n. 2823, MN de Ljubljana. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 10.5 de Schmid, JfA, Abb. 77. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 10.5 de Schmid, JfA, Abb. 78. — Mosaïque de Ljubljana 11.3, photo B. D. — ■ Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 11.3. — Mosaïque de Ljubljana 11.4, photo B. D. Tab. LX Tab. LXI Tab. LXII Tab. LXIII Tab. LXIV Tab. LXV Tab. LXVI Tab. LXVII Tab. LXVIIIa b Tab. LXIX Tab. LXX Tab. LXXIa b Tab. LXXII Tab. LXXIII Tab. LXXIVa Tab. LXXV Tab. LXXVIa Tab. LXXVIIa b Tab. LXXVIIIa b Tab. LXXIX Tab. LXXXa b Tab. LXXXI Tab. LXXXI I Tab. LXXXIII Tab. LXXXIV Tab. LXXXV Tab. LXXXV I Tab. LXXXVII Tab. LXXXVIII Tab. LXXXIX Tab. XCa b Tab. XCIa b Tab. XCIIa b Tab. XCIIIa b Tab. XCIV Tab. XCV Tab. XCVI Tab. XCVII Tab. XCVIII Tab. XCIXa b Tab. C — Mosaïque de Ljubljana 13.1, n. XXXIV/8, 9 au MN de Ljubljana. — Mosaïque de Ljubljana 14.3 au MN de Ljubljana, photo B. D. — Mosaïques de Ljubljana 15.1 et 15.2, photo M. Pajk. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 15.1, D. Vahen. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ljubljana 15.1. — Dessin de la mosaïque de Ljubljana 15.2 — D. Vahen; Reconstruction gra­ phique de la mosaïque de Ljubljana 15.2 — B. D. — Mosaïque de Ljubljana, 15.3, photo M. Pajk. — Mosaïque Ljubljana 15.4, dessin D. Vahen. — Reconstruction de la mosaïque de Ljubljana 15.4, D. Vahen. — Mosaïque de Ljubljana 17.1, n. 3264 au MN de Lj. — Mosaïque de Ljubljana 17.1 au MN de Lj., photo B. D. — Mosaïque de Lj. 18.1, n. 2985 au MN de Lj. — Mosaïque de Lj. 22.1, n. 134 au MN de Ljubljana. — Mosaïque de Ljubljana 22.1 au MN de Lj., photo M. Pajk. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Lj. 22.1. — Mosaïque de Sv. Križ près Moravče 1.1 de AV, 5 (1954), fig. 1 . — Dessin de la mosaïque de Šmartno à Tuhinj 1.1 du Kamniški zbornik, 6 (1960), p. 37, 39. — Photo de la mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1 au MP de Maribor. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1 au MP Maribor, n. 2293, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1 au MP Maribor, n. 2298, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1 au MP Maribor, n. 2297, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 1.1. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 2.1 au MP Maribor, n. 2294, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 2.1 au MP Maribor, n. 2296, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 2.1 au MP Maribor, n. 2295, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 2.1 au MP Maribor, n. 2299, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Spodnja Hajdina 2.1 au MP Maribor, n. 2300, photo B. D. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 1.1 de Jenny, tab. 1. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 1.1, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 1.1. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.1 de Jenny, fig. 9. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.2, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.1. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.3 de Jenny, tab. II. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.3, photo B. D. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.3, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque Ptuj-Zgornji Breg 2.3. — Dessin de la mosaïque Ptuj-Zgornji Breg 2.4 de Jenny, tab. V. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.4. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.5 de Jenny, tab. VI. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.5. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.6 de Jenny, tab. VII/2. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.7 de Jenny, fig. 11. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.7. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.8 de Jenny, fig. 12, 13. — Plan de base de l’ouvrage déterré avec la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.8 de AV, 15-16 (1964-65), annexe 2. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.8 de AV, 15-16 (1964-65), fig. 5. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.8 de AV, 15-16 (1964-65), fig. 4. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 2.8. — Dessin de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 3.1 de Jenny, tab. Vili. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 3.1. — Mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.1, photo B. D. — Reconstr. graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.1. — Fragments de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.2, photo B. D. — Fragment de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.2, photo B. D. — Reconstruction graphique de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.2. — Fragment de la mosaïque de Ptuj-Zgornji Breg 4.3, photo B. D. 40 — A rh e o lo š k i v e s tn ik 625 ^ufnahtnc f o tm Kreistyous v il \ iS Tab. III Celje 6.2 Tab. VII G ru » tir u s unti .< ti» fc rtc M e r D u r * H s t h n i j f a< ~ h ; . , . _____ , .......... ,m (-.unA. .».I P lr (i l< 4 « #« sl« 0 . ' r.--u.,.l, i f f „I u n i t n w . r j e .* P r* I # is.SC , b da R m : u.u n g. s Tab. XI MOSAIKBODEN J u li ,»«inSiov,alitril,BH*»»rmrilli. Celje 10.1 Tab. XII a ....a... »„ s;..a... Li/' : L. / * r , 1 / a \ 1 > ori/ 1 M D I 'm xfa a Trw trs-w nrrr .r j i..; rekonstrukcija m ozaik xii-2 — ljubljana - 1 9 1 1 cn lì un ii ii i if a infinni Unir lui u n b } SIVO R D ECE BELO Sivo BBLO Ptuj-Sp. Hajdina 2.1 b ■ s x m n ix ià ^ à à à à à à k rekonstrukcija m ozaik E-ie-ptuj zg breg - 1893 b a t t a p u p v n a x a p * p ^ m m p x p ^ p >q p * p \3 p j i Ld trn xa txa va tia t^a h 4 va ^ * a t i d b a b a t > > a i i a K a t k a ± d ± a t k a « 0 ' [ à j i f i z l 2 i « : î ;T t M 1 > < ! > < ; ! > < > i è B è é « ? ä > m à > J Î 3