WaxtfttuSavSeitth M Ш
НдшшдпкепБо^е
Verlag uad SohrifUeit^g: fflagenfurt, Btoarckrlng 13, PosUach IIB / Bwrngapreie (Im vonuu WUbar) monatUch 1Ш 1— fret Наш (elneclilleflUeh RM 0.20 ZusteUeetotlhr Aobesteuungea aer Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden nur achzlltllob und aur bli 26. dea laufenden Monata aagenommen
Nr. 67.
Krainbarg, dem SS. Anguet 194S.
8. Jahrgang.
Velik: uspeh večje izpopolnitve nemške obrambe v poletni bitki
Doslej Ш29 oklopnjahov uničenih ali zajelih
Boji na vsej vzhodni ironli nezmanjiiano osirl - Sovjetska laklika ostane irontalni mnoštveni napad
Berlin, 24. avgusta. Čeprav so se težišča sovjetske poletne ofenzive, ki sedaj traja že 46 dni z nezmanjšano ostrostjo, različno spreminjala, se vendar celokupna slika bitke na Vzhodu ni nikdar spremenila. Angleži in Severnoamerikanci so že grajali, da trmasto vztraja sovjetsko vrhovno poveljstvo, ki se ni ničesar naučilo iz dosedanjih neuspehov svoje poletne ofenzive, pri taktiki frontalnih mnoštvenih napadov. Navzlic temu naskakujejo Sovjeti slej ko prej frontalno najrazličnejša mesta vzhodne fronte v nadi, da le nalete na slabo točko in uporabljajo pri tem zopet neizmerni material in velikanske množice ljudi. Nemška fronta je pa velikanska tetiva, ki ujame z največjo prožnostjo vsak sovražni pritisk in udari nato sovražnika z ustreznim nasprotnim pritiskom. Vseeno, če so napadi na fronti ob Miusu ali pri Izjumu, jugoza-padno od Bjelgoroda ali v bojnih odsekih Vjazme in Staraje Ruse, nalete vedno na v posameznem prožno, v celem pa ostro in uspešno obrambo. Radi tega kaže vzhodna fronta tudi med sovjetsko ofenzivo pogosto skozi dneve in tedne enake strateške ali celo taktične osnovne poteze. Samo eno se lahko spreminja in to je število sovjetskih zgub.
Presenetljivo visoko število odstrelov oklopnjakov v četrtek j^s 486 oklopnjaki Jia tretjem mestu v sovjetski poletni ofenzivi sploh. Dne 19. julija je bilo 562 okolop-njakov odstreljenih, dočim ima 22. julija doseženo število 556 odstrelov sovražnih oklopnjakov še vedno rekord. Takrat je pa šlo za posamezne konice v posebnih dneh velikega boja. Celokupno število zadnjih sedmih dni odstreljenih sovražnih oklopnja-
kov znaša 2045, tako znaša za zadnje bojne dni znatno povprečno število, število od začetka sovjetske poletne ofenzive odstreljenih sovražnih oklopnjakov znaša sedaj ogromno število 15.329 uničenih ali uplenjenih sovražnih vojnih vozil. Razven tega se je izkazalo, da ne gre rastoče število odstrelov sovražnih oklopnjakov zadnjega časa na rovaš večje uporabe po sovražniku, temveč večje izpopolnitve nemške obrambe.
Francoski „vojaški menih**
Paris, 24. avgusta. Sedemdesetletni francoski vojaški duhovnik Msgr. Mayol de Lupe je odpotoval v torek tretjič na vzhodno fronto k pripadnikom francoske prostovoljske legije. >Boljševiško nevarnost«, je izjavil francoski »vojaški menih«, kot ga naziva pariško časopisje, >se bo za Fran-
cijo in Evropo lahko samo takrat premagalo, če je še kaj mož, ki so pripravljeni umreti za velik ideal. Na vzhodni fronti bojujoči se francoski prostovoljci so tudi Francozi, ki se sedaj kažejo kot može.«
Štirje lovci „Fo(ke-Wulff" proti 20 Angležem
Berlin, 24. avgusta. Nemška lovska letala za boj na daljavo so sestrelila 15. av^ gusta na prostem lovu nad Atlantikom v 45 minutah štiri angleške bombnike. Ob Rokavskem prelivu je prišlo 15. avgusta do letalskega boja med štirimi lovci »Focke-Wulff« in iz kakih 20 angleških lovskih letal obstoječim, odredom. Kljub sovražnikovi številčni premoči »o napadli naši štirje lovci odred in so sestrelili iz njega enq letalo Spitfire.
V nedeljo uničenih 409 sovj. oklopnjakov
Dne 17. avgusta je bilo sestrellenlh loi štirlmotornlb ameriških bombnikov
Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. avgusta objavilo:
V neprestanih težkih bojih so bili tu&i včeraj na odseku ob Miusu odbiti vsi sovražni prodorni poskusi.
Pri Izjumu so znova vzplamtela bojna dejanja. Močne pehotne in oklopnjaške sunke Sovjetov so ulovile naše čete z nasprotnim napadom in jih razbile. Samo v odseku enega armadnega zbora je bilo pri tem odstreljenih nad 130 sovražnih oklopnjakov.
Uporabili so dwoini prcdwideni ča$
Severnoameriški časnikar potrjuje zmešanje sovražnih načrtov s Siclitjo
Lizbona, 24. aprDa.'V Angliji so še vedno razočarani nad nepričakovano zakasnitvijo sicilskega »sprehoda« in posrečeno evakuacijo nemško-italijanskih čet. V zmešnjavi glasov, ki 30 usmerjeni deloma še na ta dejstva in deloma že na velikopotezno naznanjeno »živčno ofenzivo«, se pojavljajo sem pa tja tudi — celo po ljudeh, ki so sicer vzvišeni nad stvarno opazovanje zadev, toda v agitatoričnih neslanostih vrše tem večje storitve« — tudi opisovanja, ki komentirajo z nekaj stvarnosti potek bojev na Siciliji, ki so tako malo potekli v smislu pričakovanj.
Tako je izjavil znani ameriški uvodničar Raymond Clapper, da prvič niso še zda-
leka dosegle angleško-ameriške padalne čete pri operacijah določenega jim cilja, drugič je ozemlje Sicilije nudilo mnogo več težav, kot se je prvotno mislilo in tretjič se je malim nemškim oddelkom z uspehom posrečilo, da so blokirali gorske ceste. Clapper torej priznava, da se je uračunalo poveljstvo invazijskih čet v vseh faktorjih, ki so se morali uvaževati pri načrtu operacij; v presoji lastne bojne moči, upoštevanju ozemeljskih pogojev in računu odporne moči nasprotnika.
Kako so bili prevrženi vsi načrti sovražnikovih podvzetij, izhaja iz končne ugotovitve Amerikanca, da so zahtevale nn^ra-cije dvojni predvideni čas
Zidje vodijo osoiini sovražno aqilacijo
Značilen primer sovražne praiise: radio Aižir popoinoma v rokah Židov
Tanger, 24. avgusta. V znamenju režima de Gaullea se niso povrnili samo židje Severne Afrike zopet na svoja stara odločilna mesta. Tudi iz Francije pobeglo Židov-etvo se šopori na najbolj vplivnih položajih javnega življenja. Primer za prepoji-tev naprav za tvorjenje političnega mišljenja z židovskimi elementi predstavlja oddajna postaja Alžir, ki je postala merodaj-na pod naslovom »Radio France« za vso francosko Afriko. Vsi važnejši sodelavci tega gaullističnega radia so židje, kot izhaja iz sledečega seznama: 1. glavni ravnatelj: Bellimann, alžirski Žid; 2. ravnatelj: Canetti, italijanski Žid; 3. napovedovalec: Bernhard Lecache (psedonim Jean
Valmy), Žid, predsednik mednarodne lige proti antisemitizmu in fašizmu; 4. napovedovalka: gospa Lecache (pseudonim Ze-raffa Ketty) vodi oddaje za žene v prenosu: »La Voix de Г Amerique«; 5. napovedovalka gospodična Krusorsky, poljska Židinja; 6. napovedovalec: Lazare Pappo psevdonim Musard), madžarski Žid; 7. napovedovalka: Jenny Moatti, Židinja; 8. napovedovalec: Brunsvick (psevdonim Claude Julien), iz znane židovske rodbine trgovcev s kožuhovino; 9. napovedovalec: Geor ges Štora (psevdonim Georg Valdy), žid: 10. napovedovalec Roger Picard, pariški Žid; 11. napovedovalec: Levy Brahm (psev-(Nadaljevanje na 2, strani.)
Tudi v prostoru Harkova so čete vojske In Waffen-^^ v hudem boju a sovjetskimi pehotnimi in oklopnjaškimi odredi. Harkov, kateri je tekom vojne na Vzhodu že večkrat menjal posestnika ih je danes samo še kup razvalin, je bil v okviru odmikalne-ga gibanja po načrtu ponovno izpraznjen. Severnbzapadno od Harkova se je nadaljevalo čiščenje ozemlja od po nemških oklop-njaških grenadirjih obkoljene sovražne skupine ail pri rastočih številkah ujetnikov in plena.
Povsod, kjer so na ostalih odsekih fronte napadli Sovjeti, so bili odbiti z visokimi zgubami navzlic uporabi svežih čet. Včeraj so zgubili boljševiki na vzhodni fronti 409 oklopnjakov in 73 letal.
Nad Salernsklm zalivom so zbila nemška lovska letala 13 sovražnih letal. V obalnem prostoru zasedenih zapadnih ozemelj in na prostem lovu nad Atlantikom je bilo sestreljenih enajst nadaljnjih sovražnih letal, po večini večmotornih bombnikov.
Angleški odredi bombnikov so napadli preteklo noč brez načrta zapadno nemško ozemlje. V več krajih so bila zadeta po večini javna poslopja, med njimi cerkve, bolnišnice in šole, z razstrelnimi in zažig^lni-mi bombami. Prebivalstvo je imelo malenkostne zgube. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo sestreljenih pet sovražnih bombnikov.
Brza nemška bojna letala so napadla v noči na 23. avgust ozemlje severno od Londona, kot tudi posamezne cilje na jugovzhodni obali otoka z bombami težkega kalibra.
Pri dnevnem napadu severnoameriških letalskih sil na dve južnonemški mesti dne 17. avgusta, je zgubil sovražnik po šele sedaj zaključenih .poizvedbah ne, kot je bilo prvotno javljeno, 56, temveč skupno 101. homhn'^'
Mračne slutnje v Londonu
i-tocklioiiii žl avgusta. Komentator ша-■ lonske poročevalske službe, orodje angleške vlade, je pred dnevi rekel: »Nemci so še •'.merom neizmerno močni. Se zmerom stoje utrjeni v strašni celinski trdnjavi. Sicilija je -lopet dokazala, kako strašni sovražniki so. Cažc, knkšne boje 1: lo morali še izvojevati zavezniki, če napadejo celino Hitlerjeve Evrope.« Navzlic krajevnim uspehom na posameznih točkah so zavezniki še daleč od tega, da bi privedli do odločilnega obrata vojnega dogajanja. Tudi na Vzhodu je tako, da še izkaže mesto predora poraz.
Realnosti тојпе
Spisal Relchsminist«r dr. Goebbels
Berlin, 24. avgusta. V tedniku »Das Reich« objavlja Reichsminister dr. Goebbels članek o položaju z naslovom: »Realnosti vojne«. Dr. Goebbels izhaja iz ugotovitve, da spada k zrelemu političnemu presoja^ nju ne samo razum, temveč tudi moč predstavljanja, in ravno v tem greši večina onih, tako pravi Reichsminister, ki si laste najbolj glasno in najbolj nujno tako presojanje. Napravijajo navidezni račun na način, ki le v redkih primerih more vzdržati pobližjo preiskušnjo. »Vsestransko znano dejstvo je, da so najbolj glasni kričači v sreči ravnotako najbolj glasni kričači v nesreči. Kot se zibljejo v srečnih dneh v iluzijah, tako se kopljejo v slabih dneh v brez-upnosti in pesimizmu. Lahko jih kaznujemo samo z zasramovanjem; kaj drugega ali kaj boljšega ne zaslužijo.
Mi Nemci smo imeli v svoji Zgodovini veliko nesreče in smo radi tega izredno nezaupljivi napram seriji uspehov; če pa se ta serija zamenja s priložnostnimi neuspehi, potem smo si pa pustili dopasti na način samoobtožbe, ki se je, zdela, da je samo ona pripravna, da je ohromela naša aktivnost in naša samozavest. Nacionalsocialiati^a vodstvo se čuti oproščeno tega nemškega dednega zla. »In ta krepost nezmotljivosti, katero je kazal pokret pri svojem dvigu k oblasti, odlikuje tudi danes nemško vodstvo. Ono gleda sicer stvari realno in trezno, poprime jih pa ne samo z razumom, temveč tudi z močjo predstave. Kot razvoj dokazuje, jih je doslej vedno odpravilo in to bo tako tudi v bodočnosti. Ni nobenih težav, ki ne bi mogle biti zmagane, če jih ho^je zmagati velik narod«.
Dr. Goebbels ugotavlja, da so si mnogi izmed nas včasih predstavljali, da bomo tako velikanski boj brez krize obvladali. Morali smo pa že od početka računati s tem, da bodo enormne obtežilne preizkušnje še- , le prišle in moramo kot pravo srečo smatrati, če smo si mogli v prvi polovici vojne, zagotoviti toliko ročnih zastav. Najhujš* nevarnost je bila odstranjena z zmagami ' v prvih treh letih vojne, ko smo se otresli vrvi za zadavljenje, katero nam je nadel sovražnik pravzaprav že ob začetku vojne okoli vratu.
Dr. Goebbels nam postavlja za vzgled zadržanje naših vojakov, ob katerem bd moralo pravzaprav vsakemu Nemcu močneje utripati srce, če zazna iz angleških ali severnoameriških glasov, da se naše čete na Vzhodu in na Jugu bore kot tigri in po njih pridobljeni prostor branijo daleč preko tisoč kilometrov pred našimi mejami, kot bi šlo ža lastno domovino. To je dokaz zatp, da nemški vojak ne govori o politiki, ampak politično ravna. »Ve, za kaj gre. On čuti natančno, da je dolžan svojemu padlemu tovarišu, da obdrži z njegovo žrtveno smrtjo pridobljene ročne zastave za zmago in jih brani z vsemi močmi, ki se sploh morejo misliti. Kajti tukaj leži jamstvo našega končnega triiunfa«; V nasprotnem taboru opazujejo trenutno z največjo napetostjo, kako reagira nemški narod na najnovejši razvoj. Vsak dan prinašajo angleški in severnoameriški časopisi cele stolpce poročil o položaju v Reichu, po katerih se love špekulacije in drzne nade. Sovražni zračni teror je namenjen izključno samo za to, da omaje našo vojno moralo in napravi nemški narod s tem za zaveznika svojih sovražnikov. Če so se posamezni sodobniki , četudi večinoma nezavestno, — dali iz-
stran 8. — štev. 67.
K /■ R A W Д N K e N BOTE
Sreda, 25. avgusta 1943.
rabiti za službo podajačev sovražni propagandi, so s tem prizadejali naši stvari največjo škodo in sicer s tem, da sovražnika vzpodbujajo s svojim delovanjem, da nadaljuje B svojim slepim in divjim terorjem proti nemikl domovini in ga po možnosti še poveča. »Najbolje služi danes domovini oni, ki izvršuje odkrito in hrabro svojo dolžnost, zvesto in nezmotljivo veruje v našo veliko stvar in se ne pusti zvoditi v zmoto z ničemer in po nikomur v svojem zaupanju v končno zmago, če bivše to, kar imamo v pripravi in rezervi, lahko odkrito povedali, bi bil najbrž tudi dvomljivec poučen o čem bo'jSem. Toda interes dežele prepoveduje, da govorimo o bodočnosti, da celo o bistvenih sestavnih delih sedanjosti«.
Minister opominja narod, da gleda v trenutkih, v katerih se dogodki dramatično kopičijo, s suvereno gotovostjo na Fiihrerja, v čigar roke j# položil svojo usodo, če nemško vodstvo molči, je imelo še zmeraj razlog za molčanje, nikdar pa ne smemo iskati tega razloga v notranji negotovosti. Žalostno je, da daje tak čas prosto polji izdelovalcem vesti; oni bi svoje stvari ne mogli bolje opraviti, kot če bi bili od sovražnika м to plačani.
Dr. Go.ebbels označuje vojni položaj nato s sledečo opombo: »Boljša stvar je imeti tisoč kilometrov sovražnega prostora v rokah kot pa pol ducata konferenc med Churchillom in Rooseveltom. čeprav prinaša sovražnik stisko in nesrečo našim mestom, pa tudi tega bo enkrat konec. Porušene hiše se lahko vedno zopet pozidajo, zrušena srca pa nikoli«.
Minister zaključuje svoja opomlnjevalna izvajanja s sledečo ugotovitvijo: »Kdaj je še imel kak narod na predvečer petega leta tako velikanskega boja enako ugodno pozicijo za zmago kot sedaj naš? Fronte stoje nepretresene, domovina kaže, da je dorasla nasprotnemu bombnemu terorju morallčno in materielno. Veletok vojnega materiala odhaja iz naših tovarn. Novo napadno orožje proti zračni vojni sovražnika se izdeluje. Dan in noč dela na tem brezštevilno pridnih rok. Postavila so nas sicer pred hudo preizkušnjo potrpljenja ,toda nekega dne se bodo Izplačala«. Minister opozarja na dobro letino in na zagotovljen prehranjevalni položaj in zagotavlja, da bomo začeli v doglednem času zopet z vsem zamahom na področjih vojskovanja, na katerih trenutno ne razvijamo običajne aktivnosti. Na nas je ležeče, da dnevno pridenemo poslednje in nepogrešljivo, namreč pogum, hrabrost srca, odkrito miiljenje in globoko nemško vernost. Tu so realnosti vojne in te bodo, če se jih zmeraj poslužujemo, končno močnejše kot iluzije naših sovražnikov, kajti vojna je zadeva moči in volje in kdor je odločen, da Jo vodi v tem duhu, temu je zmaga zagotovljena.
v dveh dneh odsireljenih 420 oklopnjakoi/
Uspešna obramba ob Miusa - Izpadnl poizkusi obkoljenih skupin izlalovllenl
Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. avgujBta objavilo:
Na fronti ob Miusu so nadaljevali včeraj bolJSevIkl svoje napade z močno podporo bombnikov. Naše rčete bo odbile v ogorčenih bojih od moža do moža naskok bolJSevlkov, pbkollle skupino 21 sovražnih oklopnjakov, ki Je prodrla in jo uničili.
Tudi v bojnem ozemlju Harkova se nadaljuje pritisk Sovjetov z zelo močnimi silami proti našim postojankam. Izpadal poizkusi obkoljene sovražne skupine sil so se izjalovili, Zapadno od Orla in jugozapad-no od Vjazme so bili odbiti krajevni sunki sovražnika. Nemški grenadirji so vdrli globoko v sovražno postojanko in jo razbili.
Včeraj je bilo na vzhodni fronti uničenih 266 oklopnjakov.
Odredi bojnih in strmoglavnih letal ter bombnikov zračnega orožja so napadali v
glavnem na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte pehotne in oklopnjaike Bile sovražnika in bo razbili na novo pripeljcne rezerve. V zračnih bojih In po protiletalski obrambi je bilo včeraj uničenih 85 sovjetskih letal.
Finsko zračno orožje Je sestrelilo 20. avgusta 15 sovjetskih letal.
Iz sovražnega odreda bombnikov, ki je bil močno zaščiten po lovskih letalih, je bilo sestreljenih nad Južno Italijo po nem-Skih lovskih letalih enajst angleško-sever-noameriških letal.
Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in Atlantikom sta bili zbiti dve nadaljnji sovražni letalL
V hudih obrambnih bojih v prostoru Orla se je posebno odlikovala 12. Flakdivi, Sion.
Motno delovanle zračnega orožja
Močni sovražni prodorni poskusi zrušeni s hudimi zgubami
Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. avgusta objavilo:
Ob Miusu in v prostoru južno In jugo-zapadno od Bjelgoroda se nadaljujejo močni sovjetski napadi. Z visokimi zgubami so se vsi zrušili. Zanosnl protinapadi hitrih odredov vojske in Waffen-^f so udrli globoko V sovjetsko zaledje.
Tudi v prostoru Jugozapadno od VJazme, pri Staraja Rusi in Južno od LadoSkega jezera so odbile naše čete vse bolJSeviške prodorne poizkuse.
Včeraj je bilo na vzhodni fronti odštre-Ijenih 154 sovjetskih oklopnjakov.
Zračno orožje Je napadlo posebno ob Miusu in v bojnem prostoru Bjelgoroda sovražne nared stoječe čete, zbiranja oklopnjakov, položaje topništva in kolone za nove pošiljke. Uničilo Je včeraj samo na južnem odseku vzhodne fronte v zračnih bojih 68 sovražnih letal, .
V	obalnem ozemlju Neaplja so sestrelili nemški lovski letalci iz slabotnega sovražnega letalskega odreda J,4 Jetal.
V	času od 11. do 20. avgusta so "zbile nemške pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in mornariško protiletalsko topništvo 34 sovražnih letal.
Amerika ne verule več v zmago
Lizbona, 24. avgusta. Komentator radia Boston, ki iz bližine spremlja razgovore med Churchillom in Rooseveltom, je rekel v svojem zadnjem poročilu dobesedno:
Slalni ogorčeni boji v borbi pri Iijnmn
Boljševlk! so zgubili v četrtek skoro 500 oklopnjakov In 81 letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. avgusta objavilo:
Na fronti ob Miusu so se razvneli znova siloviti boji.
Pri IzJumu so odbile naše čete v ogorčenem boju hude napade boljševikov, so obkolile z drznim nasprotnim napadom dva aovjetaka bataljona in ju uničile. •
V	bojnem prostoru jugozapadno od Bjelgoroda se nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo.
Na ostalih odsekih fronte so izjalovile naše čete, učinkovito podpirane po zračnem orožju, vse sovjetske prodorne poskuse in #0 prizadejale sovražniku visoke zgube.
Včeraj so zgubili Sovjeti 486 oklopnjakov In 81 letal.
V	vodah Ribčevega polotoka so potopila brza nemška letala eno sovražno stražno vozilo.
Močan odred nemških bojnih letal je napadel v noči na 19. avgust znova pristaja-liSče Bizerte in je zadel z bombami vseh kalibrov 11 velikih ladijskih enot. Pri tem je bilo močno poškodovanih 11 prevoznih ladij s skupno 33.000 brt, ena trgovska ladja s 5000 brt se je pa takoj potopila.
Nemška lovska letala so sestrelila včeraj v silovitih zračnih bojih v južno italijanskem prostoru 28 angleško-sevemo-ameriSkih letal, med njimi 15 Itirimotor-nih bombnikov.
Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je uničila tekom 19. avgusta obramba lovskih letal in protiletalskega topništva 12 so-vrainih letal. Preteklo noč je zgubil so-jnktnik jri motilnlh spletih x M£ada«}n
severnem ozemlju Reicha, potem ko je brez učinka odvrgel bombe, eno nadaljnje letalo.
Pri oskrbi Sicilije in kasnejšem prevozu tam se bojujočih odredov nazaj, so se posebno odlikovale za promet uporabljene enote vojne mornarice pod vodstvom Fre-gattenkapitana barona Liebensteina z neumorno službo.
Vojaški ataše USA zapusti Finsko
Helsinki, 24. avgusta. Vojaški ataše severnoameriškega poslaništva na Finskem je z več drugimi člani poslaništva zapustil Helsinki in se je preselil v Stockholm. Nato se bo tudi po poročilu uradnega finskega poročevalskega urada vrnil finski vojaški ataše v Washingtonu, fregatni kapitan Grohndal, na Finsko.
>Obtlpali emo sovražnika, da najdemo ono znamenito mesto lipovega lista, ki je bilo pogubno za Siegfrieda v gozdu Worm-8 a in za nemški narod leta 1918., najti se je mora radi zmage«. Iz te izjave jasno izhaja, da USA več ne verujejo na vojaško zmago in računajo samo Se, da odpovedo nemški živci.
Sovjetske grožnje Angliji
Llzhona, 24. avgusta. Ce angleška vlada dopušča, da se delajo v Londonu nadalje načrti za ureditev povojne Evrope, posebno Jugovzhodne Evrope, brez Sovjetske zveze, bo Izvajala Sovjetska zveza glasom poročila moskovskega časopisa »Vojna in delavski razred« posledice in razveljavila pogodbo t Anglijo In USA iz 1. 1942,
Ta grožnja je tembolj resna, ker je ponovno izražena po londonskem sovjetskem veleposlaništvu v angleškem jeziku izhajajočem tedniku »Soviet War News«, Časopis v tej zvezi energično opozarja na to, da si je pridobila Moskva vodilno pravico v Evropi in povdarja, da se morajo že v kali zatreti vsi načrti, da bi se oslabilo sovjetski vpliv.
Odpoklic Lltvlnova
Stockholm, 24. avgusta. Po uradnem sovjetskem obvestilu je odpoklicalo Predsedstvo Vrhovnega Sveta Sovjetov po odpoklicu Žida Majskija kot veleposlanika v Londonu sedaj tudi žida Litvinova-Finkelstei-na kot veleposlanika v Washingtonu, Na njegovo mesto je bil imenovan Gromyko za veleposlanika v Washingtonu.
Prehranjevalni položa] v Angliji
ženeva, 24. avgusta. Prehranjevalni položaj Anglije očitno ni tako dober, kot bi rada angleška agitacija natvezla inozemstvu. Kajti, kakor poročajo iz Londona, se bo podal v najkrajšem času zopet zastopnik londonskega prehranjevalnega ministrstva s prošnjo v USA in Kanado, kjer bo govoril v prvi vrsti na raznih mestih o snovi: »Prehranjevalni položaj v Angliji«.
Badoglio Sicllcem
Rim, 24. Avgusta. Maršal Badoglio je nagovoril Sicilce po adiu ter je v svojem govoru podčrtal neločljivo vez, ki veže Italijo s Sicilijo ih je pozval sicilski narod, da ostane trden.
Zidje vodijo osovinl sovražno agitacijo
(Nadaljevanje в 1. strani.)
donim Pierre Ferjac), alžirski žid, prejšnji urednik komunističnega časopisa »Ce Soir«; 12. napovedovalec: Jacpues Bema Simon, (psevdonim Jacques Hebe) alžirski Žid; 13. napovedivalka: Nina Ulvine (psevdonim Nina Marion) Židinja; 14. napovedovalka; Theresija Aboulker, (pod dekliškim imenom Fevrier), mladinske oddaje, Židinja; 15. napovedovalec; Lazrie, alžirski Žid, mladinske oddaje; 16. umetniška sodelavka: Francois« Rosay in prijateljica zgoraj imenovanega ravnatelja oddajne postaje Canettija, nastavljena s plačo 35.000 frankov memečno za itici oddaj« m
s posebnim honorarjem 5000 frankov za vsako nadaljnjo oddajo: ta velikanska plača je bila kasneje znižana po finančni oblasti na 12.000 frankov mesečno. 17. umetniški sodelavec: Raymond Boukabza (psevdonim Berbac) žid; 18. umetniška sodelavka: Leonie Carrus (psevdonim Lina Mu-rat), alžirska Židinja, petje; 19. sodelavka Estelle Athais (psevdonim Estelle Claire), Židinja; 20. sodelavka: Colette Temine, Židinja.
Edini resnični strokovnjak za radijske oddaje in nežid podjetja Jean Masson (po-preje radio Luxenburg ) je moral zginiti pod pritiskom de Gaullea, da je napravil prostor Židu,
CglPCAIL€
Protiletalsko topništvo nemškega zračnega, orožja je seetrelilo 17. avgusta opoldne nad Meslneklm prelivom tekom šestih minut pet sovražnih letal, vzorca »Lightning«.
Kot posledica velikega napada nemflkih tor-pednik letal na angleški konvoj v Glbraltarekl morski ožini se vidijo sedaj veliki oljnati madeži na vodni površini. Na Špansko obalo Je morje naplavilo precejšnje množine blaga, kot kondenzlranega mleka, posod za olje In mu-nlcijsklh zabojev.
34 nadaljnlh pariških rcetavracij je zaprtih za štiri mesece, ker niso upoštevale predpisov racloniranja živil- Celokupno Število pariških gostiln, ki so bile prizadete s takimi ukrepi, znaša okoU 1000.
Tri dolgo Ukane nevarne hudodelce, kateri
so ogrožali špansko pokrajino Katalonijo skozi leta z umori In roparskimi napadi, je sedaj zaprla policija v Barceloni. Zaprti so zagrt-6111 številne umore že med državljansko vojno. V posesti roparjev so našli 700000 pezet In razne dragocenosti.
Pri operacijah na Siciliji je padel, kot Јџ bilo v četrtek sporočeno poveljnik devetnajstega armadnega zbora, francoski begunakt general Louis Marie Koltz.
Te dni je bilo spušCcniii na turSko ozemlje v bližini bolgarske meje po sovjetskem letalu Sest agentov, rodom Bolgarov, ki žive v begunstvu v Sovjetski zvezi, katere ao turška oblasti takoj internirale.
Iranske diplomate v nevtralnih državah ao pri njihovem prihodu v Teheran, v kolikor le jih je vrnilo, Internirale angleške oblaatl, ker 60 se zadržali neprijazno proti okupacijskim oblastem.
V	Iraku je bila dana radi po Angležih pospeševane trgovine z opojnimi strupi na Bližnjem vzhodu, nekemu uradu naloga, da pod-vzame boj proti opojnim strupom, kot kokainu, heroinu Itd- Tekom enega tedna je ta urad zaprl 2i26 oseb, ki BO trgovale s strupi. Vsekakor je pričakovati, da se bodo ze te zaprte trgovce zavzeli Angleži.
Argentinsko najvišje zvezno ^odlSče je potrdilo odredbo, po kateri se pe smejo naseljevati komunlstl-
Uporaba papirja po severno-ameriSklh časopisih bo ponovno skrčena, kot pove poročilo angleškega strokovnega lista »Wordls Press News«- Razlog za to je, ker Kanada, katera je krila skoraj vso potrebo papirja v USA,
sedaj znatno manj dobavi- S tem v zvezi se zvišujejo cene-
Severnoamerlškl bombnik, tipa »Consolidated« je napadel 17- a'^gusta zjutraj v vodah južnega Pacifika japonsko bolničarsko ladjo »Buenoe Aires Matu«. To je že dvanaJsUč letos, da je sovražnik na neCloveSkl naOln napadel - , ф Japonsko bolničarsko ladjo-
Po poročilu radia^Bngdad so objavili kurirsko letalo iz Angfle v Atene, Egipt, Palestino in Transjordanljo radi sovražnih akcij za zgubljeno-
Kot v I^ndonu uradno sporočajo, eo oja-čill angleško zračno obrambo- Vzdolž angleške južne In jugovzhodne obale so poet^avill težke protiletalske topove za pojačenja lahkega protiletalskega topništva- To pojačenje je bilo Izvršeno zalo, da lahko uspešneje nastopajo proti novim napadnlm metodam nemškega zračnega orožja.
V	četrtek ob dveh zjutraj je eksplodirala na trgu v središču Stockholma tajlnstvena bomba, ki je z velikim plamenom udarila v zrak- Nek mož, kateri je baje bombo.vrgel, kot tudi eden njegovih pomagačev, sta bila po daljšem lovu skozi mesto zaprta-
Z lastnoročnim pismom ministrskemu predsedniku se ogrski državni upravitelj pl. Horthy zavzema, da naj bodo že sedaj zagotovljeni boljši življenjski pogoji vojakom, ki so se odlikovali s hrabrostjo.	• '
Kot poroča list >Folkets Dagblad« Iz Lon-dona, znaša sedaj angleSkl vojm dolg Indiji in domlnlonom eno mlljardo funtov- Indija j# največji upnik s 500 milijoni funtov, na dru> gem mestu je Kanada In nato Irska. Dolg ob stoji Izključno v valuti funtov, katera naj bi bila plačana za dobavljanje vojnega orožja-
V	sovjetski republiki Azerbejdžan je odredil pooblaščenec sovjetske vlade in vrhovni poveljnik Transkavkaza, armadnl general Tule-njev, Izredno stanje. Ta ukrep je bil potreben, ker se sicer ni moglo več potlačiti notranjih težav-
Iz ravnokar objavljenega poročila o državni konferenci ogrske narodne stranke se razvidi, da je bila konferenca po besedah strankinega voditelja uspešno zaključena s tem, da veruje Ogrska neomajno v končno zmago Nemčije In njenih zaveznikov.
»Mislim, da smo podcenjevali letalsko proizvodnjo Japonske«, je izjavil šef urada za severnoameriško letalsko proizvodnjo, vlceadmi-ral Dewltt. ki se je ravnokar vrnil z nadzorovanja pacifiških postojank- Japonci Imajo sedaj skoraj približno toliko nosilk letal v Pa>> clflku kot USA.
93 odstotkov vseh zapoelenow v sovjetski letalski Industriji je žena ali mladoletnih med 14. in IS. letom starosti- Dnevni najnižji delovni čas znaša enajst ur- »To ugotavlja ravnokar z obiska Sovjetske zveze v New-York se vmlvSl bivši severnoameriški letalec Iz prejšnje svetovne 'vojne, Rickenbacker v časopisu »Dally Mali« dne 20- avgusta.
Verlae nnd Druck" NS--Oao»erla* nnd Drockerrf KBrnten. GmbH,. Klaiteiifurt — VerlaKMeiter Dr. Krnil Heitjan (im Wrlirdienit). — Hanptr sdirlftleltar: Friedrleh Ho^mann. —. ZorMlt iaM I ^	_ Ajnelisaliata Mr. 1 gOWg.	"
Mitfaoch 25. August 1943.
KARAWANKEN BOTE
Selte S. — Nr. 67.
Am Sonntag 409 sowjetische Panzer veraichtet
101 viermotorige USA^Bomber am 17. August bel Tagesangriff abgesdiossen
A us dem Fuhrcrhauptquarticr, 23. August. Da» Oberkommando der Wchrmacht gibt bekannt:
In anhaltend schweren Kampfen wurden auch jicslern am Mius-Abschnitt die fcindlichen Durdi-bruchsvcrsuchc abgewicscn.
Bci Isjum flammtcn die Kampfhandlunjcn erneut auf. Starke Infantcric- und PanzervorstoBc dcr So-wjcts wurden von unseren Truppen im Gegenangriff abgefangen und zerschlagen, Allein im Abschnitt fines Armcekorps wurden dabei tiber 130 feindliche Panzer abgeschossen.
Auch im Raum von Charkow stehen Truppen des Heercs und der Waffen-ff in heiBem Ringen mit sowjetisciien Infanterie- und Panzerverbanden. Charkow, das im Laufe des Ostfeldzugcs bereits mehr-fach den Besitzer gewechscit hat und heute nur noch cin Triimmerfeld ist, wurdc im Rahmen einer plan-maBigen Absetzbcwegung abermals geraumt. Nord-mestlich Charkow schritt die Sauberung des Ge-landes von einer durch deutsche Fanzergrenadierc cingekessellen fcindlichen Kraftcgruppe bei wadisen-dcn Gcfangenen- und Beutezahlen fort.
Uberall, wo die Sowjcts an den itbrigen Front-abschnitlen angriffen, wurden sie trotz Einsatz fri-scher Truppen unter hohen Vcrlusten abgewicscn.
Am gcstrigen Tagc vcrloren die Bolschewisten an dcr Ostfront 409 Panzer und 73 Flugzcugc.
Uber dem Golf von Salerno brachten deutsche JSgcr dreizehn feindliche Fhigzeuge zum Absturz. Im Kiistenraum der bcsetzten Westgebiete und bei freier
Gllickwiinsdie des Fiihrers an Horthy
FOhrerhauptquartier, 20. August Dcr Fuhrer hat dcm Reichsverweser des Konigrciches Ungam zum ungarlschcn Nationaifeiertag mit einem in herzlichen Worten gehaltenen Teicgramm seine Gluckwiinsche Cbermittclt.
Tagesbefehl an die SA
Berlin, 24. August. Dcr vom Fuhrer mit der Fiihrung der Geschafte des Stabschefs der SA beauftragte Obergruppenfuhrer Wilhelm S ch e p-m a n n hat. wie die NS-Korrespondenz meldet, den naclistehcnden Tagesbefehl an die SA er-lassen:
Manner der SAI
Der Fuhrer hat mlch mit der Fiihrung dsr Gesdiafte des Stabschefs der SA beauftragt.
Ira sdiwersten Ringen unseres Volkes um seine auBcre Freiheit iibernehme ich. vom Ver-trauen des Fiihrers berufen, eure Fiihrung und gruGe alle meine Kameraden an der Front und in der Heimat.
Unsere Aufgabe 1st. als Nationalsozialisten in unwandelbarcr Trcue und selbstloser Hingabe dcm Fuhrer zu dienen. Unser Kampf, unser Kinsatz und unsere Arbeit sind auf ein Ziel ausgerichtet: den dcutschcn S leg I Hcil dcm Fiihrcr!
Deutsdte Jager zeigten ihre Sđilagkraft
Berlin, 24. August. In den Mittagsstunden dćs August flog, wie bereits gemeldet, ein starker nordamerikanisdier Verband von zwei- und vier-niotorigen Bombenflugzeugen unter starkem Jigdsdiutz in den Raum von Neapel ein. Dcr Angriff gait der Stadt selbst, sowie einigen Orten in der Umgebung. Deutsche Jager nahmen sotort den Kampf auf, zwangen die fcindlichen Flieger zum wirkungslosen Notabwurf ihrer Bomben und sdiossen 0 Kampf- und 2 Jagdflugzeuge aus dcm feindliAen Verband heraus Einer der fcindlichen Jager brack nadi schwercn Treffern in der Luft auseinander. Nur 12 der nordamerikanischen Piloten konntcn aus den abgesdiossenen Masdimen abspringcn und hingen nodi wahrend der Luft-kampfe in 4000 Meter Hohe an ihren Falischir-men. Ливег diesen 11 Absdiilssen, denen nur ein einziger Verlust auf unserer Seite gegeniibersteht, wurden noch 0 weitere feindliche Flugzeuge be-schadigt. Bei zwei viermotorigen Bombern saKen Treffer in den Motoren und weitere sieben wiesen Starke Besdiadigungen an den Tragtlachen und den Leitwerken auf. Audi van diesen Maschincn durften nur wenige den Absprunghaten wieder erreicht haben.
Jagd Qber dcm Atlantik wurden elf weitere feindliche Flugzeuge, meist mehrmotorige Bomber, abgeschossen.
Britische Bomberverbande griffen in der vergange-nen Nacht planlos westdeutsches Gebiet an An mchreren Orten wurden vorwiegend offentliche Ge-baude, darunter Kirchcn, Krankenhauser und Schulen. von Spreng- und Brandbomben getroffcn. Die Bevol-kerung hatte gcringe Verluste.
Nach bishcrigcn Feststeliungcn wurden funf feindliche Bomber abgeschossen.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen in der Nadit zum 23. August das Gebiet nordlich London sowie Einzelziele an dcr SudostkOste der Insel mit Bomben schweren Kalibcrs an. Bei dem Tagesangriff nordamerikanischer Fliegcrkrafte auf zwei siiddcut-sche Stadtc am 17. August verier der Feind nach
den trst Irtzt ibgeschlossenen Nadiforsdiangen nidit, wie urcprunglich gemeldet, 56, sondern insgesamt 101 viermotorige Bomber.	,
Vier neue Eichenlaublrager
FOhrerhauptquartier, 22. August. Oer Fiihrer verlieh am 21. August das Eichenlaub zum Ritter-kreuz des Eisernen Kreuzes an Generalfeld-marschall v. K ii ch I c r, Oberbcfehlshabet einer Heeresgruppe, als 273. Soldatcn, Gcncralfeld-marschall Bus ch, Obcrbefehlshaber einer Armce, als 274. Soldaten und an Generaloberet LInde-m a П n, Obcrbefehlshaber einer Armee, als 275. Soldaten der deutschen Wehrmacht.
Ferner hat der Fuhrer Generalmajor Paul Conrad, Kommandeur der Panzcrdlvision Hermann Goring, als 276. Soldatcn dcr dcutschcn Wehrmacht das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes verliehcn.
In der schweren Schlacht auf Sizllien hat sich die unter FQhrung des Generalmajors Conrad stehende Panzerdivision besonderg ausgczeichnet.
Yansifiards feufffsdie Vernidiffungsfehrei
Der Urgrund aller Auslieferungspolitik
Nur Bolschewisten als Vollstre&er - Vansittard bezeugt Deutsdilands Einigkelt
hw. Stockholm, 24. August. (Eigenbericht.) Die Blatter des cnglischcn Informationsministeriume, Abteilung Auslandsorganisation, unter ihnen die in Stockholm ersdieinende „Nyheter Fron Stor-britanien", veranstalteten eine Werbung fiir die Vernichtungsidecn des Deutschenfressers Vansittard, die sich vollkommen mit denen Chur-chills, Edens und ihrer jQdischen' Hintermanner decken und kiirzlich von einer namhaften GroGe der Konservativen Parte! zum Programm er-hoben wurden.
Um ctwaigen Bedenken In neutralen Landern entgegenzuwirken, wird eine Nebeneinander-stellung der Argumente Vansittards mit denen eines Gegenpaukanten, des Labour-AuBenseitcrs Bcvan, veroffentlicht, wobei natiirlich der hoff-nungslose Querulant Bevan bewuBt so schlecht wie moglich abschneidet.
Vansittard, der durch diese MaBnahmen der englischen Regierung erneut offcn als ihr Rat-geber fiir die Rachemafinahmen nach einem etwaigen Sieg Englands und seiner Verbiindeten hcrvortritt, beginnt seine Darlegung mit einer hafierfiillten Betrachtung dariiber, warum der Krieg diesmal so viel langer dauere als 1914 bis 1918 (erganze und warum er alle Aussichten besitzt, anders zu enden: woraus Vansittard neue HaBkrafte zieht). Er gibt folgenden Gtund an;
„Weil das deutsche Volk heute mehr und nicht etwa weniger einig ist als damals und well Hitler ein wahrheitsgemaBerer ReprSsentant des deutschen Volkes ist als der Kaiser mit all seinem Snobismus. Die alte deutsche Armee ware unter dem Gewicht von zwei WinterfeldzQgen in RuB-land langst zusammengebrochen. Das deutsche Volk in dcr kaiserlichen Ara hStte vor dem gegenwSrtigen Bombenkricg aufgegeben: es war weniger zah, weniger fanatisch, weniger welt-herrschaftslQstern als das Volk in Hitlers Dcutschland."
Man spiirt, wie schwer einem Vansittard dieses Lob wird, wie schr er es bendtigt, um die lange Daucr des Krieges und die schlechten Aussichten fiir einen englischen Sieg zu bcgriinden. Man
denkc: Zahigkelt bescheinigt er Dcutschland, eine Eigenschaft, die seit urdcnklichen Zeiten von dcn Engiandcrn in Erbpaclit genommcn wird, Dcr Terrorluftkrieg erscheint in seiner Dar-stellung erneut klar als Nachfolger des Hunger-krieges: was jener damals vollbrachte, solite diesmal der Bombenterror bewirkcn, aber er schiagt fehi, wie selbst Vansittard zugebcn mufi. Was er iiber die alte deutsclie Armce sagt, ist belanglos. Wehn cr aber das Streben nad) Lebensraum als „Sudit nach Welthcrrschaft" hinstellt, so ist das bemerkenswcrte cnglische Taktik: Die satten GroBrauber verfolgen natiirlich den fleiSigen, ehriichen Nachbar, der nur scine Existenz zu sichern sucht, mit dem Vor-wurf unzulassiger Ausdehnungsgier. DaS Deutsch-land sich sein Lebensrecht nicht abprcssen lassen will, das ist in dcn Augen seiner cnglischcn Feinde dcr eigentlichc Kricgsgrund. Man horc hlcriiber Vansittard;
Der „Vansittardismus" (wie cr sclber selne Lehra nennt) stiitze sich — so erklart cr — auf unbestrittene und unbcstreitbare Tatsachen, nam-lich vor allem auf den Umstand. daB andere Nationen ethischcn, politischen Fortschrittsgelst bewiesen batten, Deutsdiland aber nicht, und zwar weil es seit ISO Jahrcn falsch erzogen worden sel. Nicht etwa bloB in gewisscn Grup-pen, sondern in seiner Gesamtheit.
„Das deutsche Volk und die deutsche Wehrmacht sind ein und dasselbc." Das ist der Kern-vorwurf, den Vansittard zum Nachweis der Not-wendigkeit seiner Vernichtungsplane erhebt. Also weil Dcutschland sich seiner Haut wehrt und entgegen den Fortschritten in dcr Verjudung und Dckadenz anderer Volker wehrhaft geblieben ist, deshalb 1st es „falsch erzogen". Die Verant-wortung fiir alle Kriege in die Dcutschland ver-wickelt wurde, schiebt Vansittard erstens den Icitendcn Pcrsonllchkelten Deutschiands, zwei-tens dcm deutschen Volk, drittens alien Freun-dcn Deutschiands in dcr Welt zu. Er macht wohlgemcrkt in seiner Verurteilung Deutschiands kelnerlei Unterschied. Schon die alte deutsche Sozialdcmokratie set militarisch ge-wcsen. Sie haben den vorigen Krieg unterstiitzt
und sich In der Weimarer Republik als reaktio-
nare Helferin des „Militarismus" erwiesen. Die sozialdcmokratischen Politiker hatten stets Ge-walt und Annexion gewollt, weil das Volk sie zur Errcichung eines hoheren Lebensstandards verlangt habe. Vansittard schimpft auf Ebert, Noske, Scheidemann und die gesamten marxl-stischcn Politiker des doch hinreichend von der (Jmwelt abhangigen Zwischcnrciches, als wenn sie samt und sonders die wildesten Nationalisten gewesen waren. Nicht einmal die Briining-Ara findet vor seincn Augcn Gnade. Die alten Gewcrkschaftcn hatten sidi „so arrogant wie stets" benommcn; sle hatten schon an der Mai-feier 1933 teilgenommen, und am 17. Mai 1933 habe die gcsamte deutsche Linke fiir Adolf Hitlers Aufienpolltik gcstimmt. Die Anhanger einer Vcrsohnungsptilitik — gegen die Vansittard im Vorbeigchen polcmislert, ohne zu erwahnen, wo es solchc angcblich gcbcn soil — vcrsuchten, so sagte er, das cnglische Volk mlt der Behauptung zu narren, alles wcrde gut werden, wenn bloS eine deutsche sozialdcmokratische Republik zu-standc kommen wUrde. „Ich gedenke, ihnen den Erfolg dieser Bctriigercl zu versalzcn." Nicht einmal das Gefabel von „untcrirdischcn Be-wegungen" laBt Vansittard gelten. „Keiner hier-zulande hat so gute Mdglichkeiten gehabt wie ich, derartige Bewegungen zu studieren. Sie waren nicht der Rede wert in den Jahrcn vor dem Krieg und es gibt auch heute keine, die des deutschcn Volkes Siinden und Verantwortun-gcn aufwiegen konnte."
Von der schwachen ..Erwidcrung" des Einzel-ganjjers Bcvan sind eljcntlicli nur zwei Satze zu erwahnen. die wescn ihrcs Wahrhcitswcrtcs ein ge-wisscs Gewicht haben. Er sagt; „Wenn wir dcr Denkweisc der Vansittart-Richtunj folgen wollten, wird dcr Zustand dor hcutijen Welt hoffnungslos uad sinnlos." Und in der Tat. jcgcn die Plane fiir eine ..Umschulung" des deutschcn Volkes (die doch bereits von dcn eigentlichen Vemichtungszielen Vanslttarts weit abweichcn und nur zur 'Betorung der Dmnmen vorgcschcn werden) macht er folgcndes geltcnd: „Wer soli iiber diese Kurse cntschclden? Und wonach sollen sie ausgcrichtct werden?" Bcvan gcnicBt scit alters her so vici Narrcnfrclhcit, daB er Derartlgcs einmal sagen darf.
DaB die Lchre Vanslttarts darauf abzielt, Deutsch-land zu vernichten wird von dcn iiber die englischen Plane |a gut genug untcrrichteten bolschewlstisdhen Bundesgenossen bcstatigt. der zwar genaa das glelche will, die Vollstreckung aber sofort in die eigenen Hande nehmcn mochtc. Die In Stockholm erscheinende Sowjctzcitschrift ..Sowjet Natt". das bolschewlstische Gegcnstiick zu dem obcn genannten englischen Agitations organ eagt ftusdriicklich: „Die Vansittare-Idcologie erstrebt Deutschiands Zerstiickelung."
Wer die entschcidende Antwort auf die Frage sucht, warum England go bereit 1st Dentschland — dcn Kcm und letzten Pfeiler Europas — im Falle eines gemelnsamcn Sieges den Sowjeta auszuliefem. erhalt die Antwort Im „Vaaslttartlsmus"; Wei] die Sowjets durdi die voUe Sowietlsierung die Vemich-tung Dcutfchlande and Europaa herbeifiihren wUrdea und eomit als die besten Vollstrecker lencs engllsch-jiidischen Vemichtungswilleos gelten. In dies em End-ziel 1st die fcindlicbe Liga genau eo einzig, wie selbs* nach dcm Zeugnis des Erzfclndes Vansittart dai deutsche Volk in seiner Abwehr des britischen Ver-nichtungswlllcns.
Vom Atlantikwall zum Mittelmeer /
Im Western, August 1943. Wir haben kurzlich auf Einladung des OKW die West- und Siidkiiste Frankrcichs besucht. Die vierachntigige Fahrt gait einer Besichtigung von Aniagen und Einrichtungcn der Kriegsmarine und vermittelte einen umfassenden Elnblick in die vielfaltigen und schwercn Aufgaben, die dcr deutschen Seeltriegfiihrung am Ende des vierten Kriegsjahres gestelli sind. Ernste Gespradic mit hohen Offizieren und frohliche Unterhaltungcn Im Kreise der Manner dcr Kriegsmarine machtcn die Reise besonderg eindrucksvoll, stark und eriebnisretdi.
Ein eindracksvoUer und erlebnisreidher Besuch bei unserer Kriegsmarine
Aleuten-Insel Eiska evakulert
Tokio, 24, August. Aus dem kaiserlichen Haupt-puartier wird laut Domei berichtet; Die kaiserlichen Armee- und Marineeinheiten, die auf dcr Insel Kiska stationiert waren, haben die Eva-kuierung ihrer gesamten Streitkrafte in dcr zweiten Halfte des Juli ohne Storung durch den Feind vollendet. Diese Einheiten sind ietzt bereits in neucn Stellungen eingcsetzt worden.
Verlustreiche USA-Landungsoperationen
Tokio, 24. August. Die Nordamerikancr haben mit ihrer Landung auf dcr Alcuteninscl Kiska wider Erwarten langc gezogert. Der Grund dafiir 1st nach Ansicht militarischcr Fachkreise in Japan der katastrophalc Vcrlust der USA-Truppen fcci der Landung auf Attu. Dort haben sie nimiich 8000 Mann verloren. Allein in dem begrenzten Kampffaum der Insel Rendova und im Munda-Gebiet wurden ferner bisher 40.000 amcnka-nische Gefangene und Vcrwundete gezahlt
Verlogene Berichterstattung
Tokio, 24. August. Wie das kaiserliche Haupt-quartier in Tokio zu dcr Ende Juli erfolgten Zuriicknahme der japanischen Truppen yon der Insel Kiska noch meldet, unternahmcn me Amc-rikaner, die von der Evakuierung uberhaupt nichts gemerkt hatten noch in der ersten August-halfte zahlreiche Bombenangriffe auf Kiska. So gab das amcrikanische Marinedcpartement am 4. August bekannt, daC die amerikanische Luftwaffe in 18 Wellen die Insel bombardiertc und auf „japanischen Widerstand" gestoBen sei. Ferner selen amerikanische Flieger am 10. und 13. August von „japanischen Flakbatteriin" auf dcr Insel Kiska angegriffen worden. IVus dizsen Meldungen gcht hcrvor, wie verlogen Bcrichte 'der amerikanischen' Flugzeugbesatzungen sind.
Hodiste Abwehrkraft
Am Atlantik und am Mittcimccr hat dcuUche Technik die modernsten Befestigungen unserer Zeit gcschaffen. Dcr klarc stratcjische Plan d«r die Unzahl von Geschiitzcn schwercn und achwcrstcn Kalibcrs, diese zahllosen Fiakstellungen und Bunker, Panzergriiben und Panzerspcrrcn diese; dichtc Gcwirr von Drahthindernissen und Minenfcldern, von MG-und Pak-Standen entworfen hat. vcrdient nicht minder Bcwundcrung wic dcr FleiB und die Tiichtigkeit, die Arbeit und dcr Einsatz dercr, die diesen Plan verwirk-licht haben. Es sind die Manner der OT die Manner des Rcich.sarbeitsdicnstcs. Nach ihren Wcisungen und unter ihrer Leitung schaffen und wcrken Tauscndc und abcr Tauscndc auslandische Arbeitskrafte. fielBig, disziplinicrt und schon langst dutchdrungcn von dcr Erkenntnis, daB dcr Wall an der Westgrenze des Kontincnts auch dcm Schutze Ihrer eigenen Heimat dient. Die schaffende Front Europas bckundct hier durch die Tat. durch die Arbeit ihren Willcn z«m Sieg,
Der Wall am Atlantik und am Mittelmeer hat heute mit seincn wcitreichcnden Bcfcstlgungcn und vicl-gcglicdertcn Slchcrungcn seine hodistc Abwehrkraft und voile Kampfstarke bereits erreicht Und trotz-dem wird Tag und Nacht unermiidlich und ununter-brochen weitcrgcarbeitet, gcgrabcn und gebohrt, ge-zlmmcrt und gcsprengt. Unabliissig rollen die Transporte und bringen immcr ncucs Material, immer neue Mcnschcn. Wo heute cin Graben lauft, eind es morgcn zwei, wo heute zwei Bunker .stchcn, stehen mprpcn drel,
Zwischen Draht und Minen
Hinter dcr Mauer von Stahl und Beton stuiien die Manner, die sie vcrteidigen. Panzergrenadiere. Pio-nierc, Flieger. Mat rosen. Alle ausgeblldet nach detn Grundsatz: „Jeder Mann an |eder Waffcl" Die machen nicht vicI Aufhebcns von Ihrcm DIenst. dcr zwischen Beton. Draht und Mincn verlauft und hohe korperllche Anforderungen stellt.
Keiner von diesen untcrschUtzt den Gcgncr. keiner nimmt Ihn lelcht. Aber sie sind erfiillt von einer eiskaltcn Ruhc und einer souveranen Gclassenhcit, dcnn sie wissen, daB noch starker als der Feind ihr Wille 1st, ihn zu vernichten, Fiir sie heifit der Befchl: Seriistet, bertit sein, varten und wieder warteni
Utrne und Hande
In zahireichcn Abschnitten dcr langen Kiistcnfront »ind Ausbildungslajcr und Lehrschulcn fiir dcn Nadi-schub eingeriditct. Wlr haben mchrcre derartige Schulcn aufgcsudit und dcm Untcrricht bcigcwohnt. Die hohen gcistigcn und korpcrlichcn Voraussctzun-gcn, die zur einwandfrelen Bedienung eines schwercn Flakgcschiitzcs gchoren, sorgen von selbst fur cine strcnge Ausicse unter dcn Schtilcm. denen Lineal, Winkel und Rechenschiebcr gcnau so vertraut sind wie die zahilosen Bestandtcile des Geschiltzcs. Him und Hande miissen hier zusammenarbeiten, wenn der Erfolg gcwahrleistet sein, soli. Hin und wider rollcn Salvcn iibcr das Mecr. Dann horchen die Badcgaste am Strand ftir kurze Zclt auf „Obungsschiefien" stellcn sie aufatmcnd fcst. Abcr nicht immer handclt es sich nur um einc Obung. Die wcificn Ringc um die langen Rohre dcr Batterie dcufcn auf die Front-nahe und mahnen immcr wieder Offizicr und Mann an ihren Auftrag; Wache zu hatten und bereit zu sein!
Auf Handcisschiffcn ist Excrzieren der Bordflak, die hcute von unscrcn Frachtcm nicht mchr fort-zudcnkcn 1st Hollisch 1st das Tempo, blitzschnell lede Bcwegung und sicher Icdcr Handgriff. Die Manner sind mit iedem Ncrv und jedem Muskcl bci der Sache. Vicllcidit 1st das Schiff schon morgen mit einer wichtigen Ladung untcrwegs. Wer zur Bordflak gehort. kann sich das Ritterkreuz holen. Ein Untcroffizier hat es den Mannschaften vor einiger Zclt Im Mittelmeer vorgemacht und seincn Kameraden die Ha rte und dcn Kampfgcist vorgelcbt. den der Dicnst an dieser Waffc verlnnrt
Letzte Bereitschaft
Diesen Frontgelst haben wir besonders nachhaltig dort gcspiirt und gcatmet, wo wir mit Offizieren und Mannschaften unserer kampferprobten und kampf-gcwohntcn FlottcnvcrbanJe bcisammcn waren, auf dcn Raum- und Minenbootcn, auf dcr Torpedobooten und Zerstorern, in dcn U-Bcot-Heimen und U-Boot-Bunkem. Die Manner, die eben von Feindfahrt kamen oder morgen wieder „einsteigen" und auslanfen, er-ziihlen von der Struktur des Luft- und Seekriegcs, von der wedisclnden und s teti g sich fortentwidcclndcn Angriffs- und Abwehrtaktik. von den Sicherungec des Feindes und unseren Gegenmittcin, von dcr Schwcre und Harte des Kampfee dcr U-Boote und dcr Sidie-
rungsfahrzcuge, erzahlen von der vcrsdiworenen Ka-mcradschaft und Gcmeinschaft, die Offizier und Mann verbindct.
Die unsagbarcn Strapazcn und unvorstellbaren Entbehrungcn, daa Wissen um die Gcfahr und das standigc Ringen mit dem Tode haben diese Mcnschen gewandelt. Innerlich und auBcrlldi. Sie sind um Jahre gcaltert, reifer und ernstcr gcworden, aber auch barter und stolzcr, noch unbeugsamer und entsdilos-scner. Auf ihren Gcsichtern licgt der Adel des Kampfcrs, dcr Wille zur Ictztcn Bercitschaft, zur hochstcn Hingabe,
Ganz von selbst kommt das Gespradi auf die Frontstadte, auf die deutsche Heimat im Bombenkricg. Wir boren stolzc Beisplele von Gemeinschaft. Innerer GroBc, von Bcwahrung und Haltung. Millionen von Volksgenossen, Soldaten, Frauen, Kindcm und Manncrn jeden Alters haben diese letzte Bereitschaft bckundct. Sie ist das stolzcste Zeugnis unseres Volkes in dieser emsten Phase des Krieges. Front und Hclmat sind hcute bcseclt von dcr glelchcn Erkenntnis: daB es nur Siegcn gibt.
Gesammelte Kraft statt Kraftmeiertum
Wlr standen auf dcn Duncnhugeln dea Atlantik, am Strande des Mittelmeeres, sprachen mit hohen Offizieren und einfachen schiichten Soldaten, mit frischcn unbekiimmerten Burschen, die noch auf ihre Fcuertaufe warten. und Manner, die hodiste Tapfer-kcitsauszclchnungen tragcn, untcrhieltcn una mit dcutschcn Ingcnieuren und Rilstungsatbeitcm, die tagaus, tagein in den wuchtigcn Bctonburgcn der U-Boot-Bunker bel kunstlichem Licht und In muffiger Luft rechncn und messcn, bohren und echweifien gingen durch die Wohnbunker der Wehrmacht und durch Baradcen dcr Arbeitsdienstmiinner, hiclten die Ohren stcif und die Augen wadi und uberall empfln-gcn wir den gleldien Elndruck: nirgends bledicrne Siegesphrasen oder hohle Kraftmeiercl. nirgends audi ein Zweifeln oder Jammem, da fur aber uberall ein gesammeltcr Ems t, cin Besinnen auf die elgene Kraft, einc unzerstorbare Ruhc, eine unbeugeame Entachloa-eenheit und ein starker Wille zum Sieg.
Diese Feststcllung buchen wir als dag beglfldiendste Ergebnis und als das erhebcndstm Erlebnis unserer Fahrt zum Atlantik und zum Mittelmeer.
Und norh eines sel hervorgehoben: wir haben es auf unserer Reise immer und Immer wieder aus dem Munde bewahrter Offiziere der Kriegsmarine gehort: nldit die Menge des elngesetzten Materials, nidit die GroBe der elnzelnen Schiffetypen und nldit die Anzahl der Soldaten sind ffir den Sieg entsdieidend. sondern in allcrcrster Llnle der kampferische Gelst. Und dieser Gelst gehSrt zu unserer Kriegsmarine genau eo wle die Brise zum Meer.
spite 4. — Nr. 67.
KABAWANREN BOTE
M'ttvvocli, 35. August 1943.
Die Stunde ohne Mofi /
Im Norden hat sich die Sonne den Bergen zugenel'gt. Sie blelbt Uber Ihnen, wandert ■welter In gleicher Нбће, elne Stunde oder zwel, dana hebt sle slch wleder zu neuem Anstleg, strahlend einen Jungen Tag beglnneond- Die Mittemachtasonne, Bnde und Anfang ru-glelch...
Doch wo let hier Anfang und Ende? Wlr ffnden kelnen Verglelch, kelnen MaBstab fUr dlese Stunde.
Dort auf dem Felsbuokel eteht der Poeten, er geht auf und ab, gleichmftBlg, inuner um das GeschUtz, er geht im Krels.
Immer blelbt seine Gestalt slchtbar. Hanch-mal verhMlt er plBtzllch In selnem Schrltt. Scharf steht seine Silhouette gegen den tag-hellen Hlmiael. Der Kopf let gewendet al# horchd er auf Irgend etwas, auf den Wind, daa Meer, mine feme Sprengung...
Auf dieaem Buckel steht stets eln Posten, der dort die Schrltte um das GeschUtz macht. AIs ware es Immer echoo bo gewesen, als wtlrde es Immer so blelben. Ohne Anfang und Ende. Trennungsloe.
*
I Bin Verglelch ftlr dlese Stunde T
Wlr wollen zurlVck zu Ihm, dem elnsajn Wachenden-
Seln Blld 1st wle eln Symbol. Der Krleg hat M geschaffen- Unvermlttelt und plOtzlich zeigt er hler seln Wesen, an dlesem Blld. In elnem Blld. Das Rtltsel, die Schwere, die ganze GrSfie elner Leldenschaft, eeln oberstes Ge-setz: die Bereltschaft. Alles slchtbar an elnem Blld, zusammengedrftngt In elner Gestalt, In elnem Geslcht: das Symbol des Wa-chens. Symbol des Allelnselns, In der Nacht elnes fremden Landes, fern der Helmat, tau-sende von Kllometem fern.
Elne Wache fUr dlese Helmat, Wache fUr die Kameraden. Mlt denen man flucht und lacht. Mlt denen man das GefUhl des »Immer fUrelnander da Seine« tellt. Wache fUr die alleln groQen Dinge; Volk, Reich, Lebensge-setze.
Und unten 1st das Meer. Wle §.hnelst du Ihm, du Wachender. Immer bewegt — wann ruhest du elgentllch?
Wle glelchen slch eure Schicksale!
Auf Wellen tr&gt der Krleg Ihn, den Solda-ten. Uber Htihen und Tlefen, auf und ab, gegen Wlderstande, die ee immer gab, Immer geben wlrd-
Selten verhalten da mal die Wogen In ru-hi^em Erlnnem und Ausruhen, selten flndet der Soldat mal In die ruhigen, in etch ge-kehrten Bezlrke des Anschauens-
Ађег Jetzt lat elne dleser seltenen Stunđen. Jetzt, wo du schelnber alleln blat, auf der Нвће am GeschUtz, da flndet deln BUck auch nach inn«n- Die Gedanken tasten zurUck zum >Vorher«, zu Freunden, zu Eltern, zu den Au-gen elner Frau, zu froben und emsten 8tun-den- Aber sie ruhen dort nlcht aus. Sle fallen zurUck, bald, dorthln, In die Wogen, die jetzt seln Leben tragen. Denn sle alleln behen> achem Ihn- Doch als er an das >Vorher« dachte, da tmterschleden seine Augen vlel Wahres von Falechem. — So flndet er Grenzen in der Grenzenloelgkeit, die ihn umgibt, er flndet Zeltabschnitte in der Zeltloslgkeit, in der er hier »teht.
Er flndet aber auch Unverllerbares, wahr-haft GroBes und immer GUltlgea, unangeta-stet und geschUtzt- Was Immer blelbt, nicht zerstert und genommen werden kann. Da wlrd ihm lelcht und froh uma Herz- Ja, lat er, der Soldat, nicht der ewige Trttger und BeschUtzer dleeer Werte. Tut er nicht dae gleiche, was M&nner aelnea Volkes ateta taten? Immer schon. Jede Generation. Zu alien Zelten ? So
1st er, der Soldat, Ende und Anfang zuglelch-*
Geslcht ilnei Soldatin an du sohwslgenden Front
Uftd die Stunde, von der wlr eprachenT Wlr euchten einen Verglelch.
Wlr guchten elne Abgrenznng fUr ele, einen Punkt mm Horizont, elne Zahl.
Warte nur elnlge Zelt noch, dann let allea vorbel: Unruhe, das unfaBbare Sch6ne, daa fremde UnfaBbare, wo keine MaBat&be mehr relchen fUr Zelt und Raum- Denn elnmal geht die Sonne wleder unter- Elnmal geht unser Kampf in ErflUlung, unser Sehnen, Kamerad.
Dann hat sle wleder klare Abgrenzungen, hat wleder Form, die Stunde- Nur kurze Zelt noch-
*
Und daim noch eln paar Wochen hln- Da herrscht die Polarnacht, ewlges Dunkel- Und wleder let alioa zeltloa. Dann helBt es' von neuem: bestehen!
So wlrd es Immer seln, Im Krelslauf der Sonne, in unserem 3>ben- Doch zwischen Hoch und Tlef glbt es eln Mlttel, elne glelchblel-bende Gerade, — zu ihr werden wir immer surUckkehren.
Es let die Bahn, auf der wlr leben- Elne Bahn, ohne -Anfang und Ende, zeltlos, gren-zenlo# . . .
Kriegeberlchter Dietrich Studier
Aus dem Anekdotensdiatz
Eln anerkannt mKBlg begabter Musiker namene Liodl kam zu dem berlihmten Planlsten Field in Moskau- Field lag phlegmatisch In selnem Lehnstuhl und rauchte elne Pfelfe- Der Besucher bat ihn, Ihm seine neueste Koraposl-tion, elne Kantate, betitelt »Der Tod Mozarte«,
In Muslk gesetzt von Lodi, vorsplelen zu dUr-fen- »Meln lieber Негг«, sagte da Field, >wenn es 'Der Tod Lodle, In Muslk gesetzt von Mozart', ware, so wtirde ich nachts aus dem Bett eprin-gen, um die Muslk zu ћбгеп. Aber so 1st mlr die Beschaftlgung mlt melner Pfeife lieber«.
AIs bel der ersten Probe zu >Zenoiba< der Schauspleler Unzelmann seine Rolle ablas, er-tBnte Goetlies Stimme: »Ich bin es nlcht ge-wohnt, daS man seine Aufgaben abUest«. Unzelmann entschuldlgte sich mlt dem Bemerken, dafl seine Frau selt einlgen Tagen krank dar-nlederllege, er sel nlcht zum Lemen gekommen. »E1 was«, rief Goethe, »der Tag hat 24 Stun-den, die Nacht mlt eingerechnet!« Unzelmann sagte: Exzellenz haben wohl recht. Aber ebenso gut wle eln Staatsmann und Dichter der Nachtruhe bedarf, ebenso auch der Schauspleler, der oft Poesen reiflen muS, wenn Ihm daa Herz blutet. Exzellenz wissen, daQ ich stets melner Pfllcht nachkomme und bin fUr den Fall wohl entschuldigt-« Alles erwartete mlt epannung die Antwort. Nach elner Pause rlef
Goethe: »Die Antwort paUt. Welter!«
*
Humboldt stellte einst den alten Geheimrat. Dr. Helm zur Rede Uber den h&uflgen Ge-brauch von Arsenik als Heilmlttel bel gewis-sen Krankheiten. Besonders verweilte er bel dem Schaden, den junge Arzte, Helms Belspiel foigend, mlt dlesem Mlttel anrlchteten. »Wle wollen Sle«, sagte Humboldt, »lieber Freund, es an jenem Tage bel Gott verantworten, wenn er Ihnen Rechenschaft darUber abfordert? Was kOnnen Sie sagen?« — »Was Ich sagen we rde?« erwlderte Helm, indem er die Hand auf Humboldts Schulter legt. »Ich werde sagen: Alter Junge, das verstehst du nlcht!«.
Beisende der Liilte /
Die Zugzeit der VOgel, Ihr Wandem In fUr eie gUnitlgere Gegenden, vollzieht sich melstens recht unaiitfftllig, sodaB die melsten Menschen, wenn Bie nlcht sehr naturverbunden slnd, von diesen Umstellungen der Vogelwelt nichts oder nicht vlel bemerken. Immer wleder hat die von Winterdunkel und Winterkfilte befreite Menschhelt unserer Laodstriche diesen Ver-kUndern und Bringem des FrUhllngs schon zu-gejubelt, und noch heute wle einst beugen wir • una In Btaunender Ehrfurcht vor dem Wonder des Vogelzuges, dessen Geheimnis noch kein Gelehrter ergrUndetn konnte. A lie dlese verschiedenen VSgel, die von welten Fernen herkommen, kennen Ihren Weg ganz genau und streben nach elnem ganz bestlmmten Zlel, nach Jenem Waldeswlnkel, Gartenhag oder Wiesenplatz, den sie im vergangenen Herbst verlieBen. Wohl gelingt es gar manchen nlcht. daa Zlel Ihrer Reise zu errelchen, aber die weitaua grSBte Zahl findet mlt .unbegrelfil-cher Sioherhelt den Weg zu den Orten, wo Bie frtiher lebten. Deutsche Omithologen haben eln Rlngsystem ausgearbeltet, das jetzt von alien Vogelkennem der Welt beniitzt wlrd, und durch dae es gelingt, den FlugstraBen der ZugvOgel in vieien F&llen auf die Spur zu kommen, und man hat immer wleder festge-stent, daB VOgel, die an elner bestlmmten Stelle berlngt wurden, zu demselben Platz zu-rilckkehrten, um hler wleder Ihr Nest zu bauen. Und wenn die Vdgel im Herbst den RUckweg antreten, dann verlasaen die Jun-gen mancher Arten, die erst bel uns das Licht der Welt erblickt haben, ihre Geburtestatte vor Oder nach den Eltern und fllegen auf demselben Luftweg zurUck, auf denen die Eitem gekommen slnd, ohne alle FUhrer, die ihnen den Weg zeigen kCnnten. Wle das geschieht? Es 1st unzKhllge Male gefragt worden, un4
Das Wundei; des Vogelzuges
viele Erklttrungen slnd versucht worden, ohne daB elne voll befriedigt h&tte.
Der die kUrzeste Zelt bel uns weilende Sanger ist wohl die Nachtigall. Sie trifft ver-haitnismtlBlg recht apSt — je nach den Brtll-chen Lagen etwas verschieden, — um die Mitte des April bel uns ein, wo die MKnnchen wahrend der Brutzeit (im Mai) uns besonders in mondhellen, lauen N&chten durch ihren wehmUtlg etimmenden, achluchzenden Gesang erfreuen. Aber dlese Freude dauert nlcht lange, denn nachdem die Jungen ausgefallen slnd, und die Sorge um ihr fernera Gedeihen beide Eltern in Anspruch nimmt, stellt daa Miinnchen den Gesang ein. Schon frilh, Ende August, mltunter noch zeitiger, veriassen sie uns. Die Lerchen kommen oft schon im" Februar, Rotkehlchcn Im M&rz, und dann alle anderen- Der Kuckuck kommt wohl als letz-ter, verlaBt uns dafUr schon im August. Auch ■ der Plrol veriaBt uns schon Ende JuU bis Mltte August-
Der S torch erscheint oft schon Anfang Marz, veriaflt uns aber schon Mltte August, trotzdem zu dieser Jahreszeit noch kein Mangel an Nahrung zu verzeichnen ist- Verhaltnis-m&Qtg spat zieht die Schwalbe fort Denn oft noch am Anfang Oktober — gUnatige Witte-rung und schOne Herbsttage vorausgesetzt — sieht man elne ganze Menge von Schwalben eifrlg der Fllegenjagd obllegen- Doch berelts Mltte September, mltunter schon am Anfang dieses Herbstmonats, sieht der aufmerksame Beobachter die auf den Leltungsdrfthten sitzenden, dort Kriegsrat h^ltenden Schwal-benflUge, die slch auf die groBe Reise rUsten.
Der Vogelzug let In alien seinen Einzelhei-ten ein unarkiarliches Geheimnis der Natur und wlrd es wohl noch lange blelben.
Alfred Ruscher.
(Млш schatzkAstleih
Spriiche aus der Edda
Nachrubm
Verg&ngllch let aller BMlte,
ee sterben Oeschlechter und Sippen,
dlch selber nift clnst der Tod-Doch nlramer wlrd echwlnden und ewlg wird w&hren der Nachruhm,
den du erworben durch wackere Tat
Nooh let der Slppe Buhm nicht dahla,
wird auch der Sohn eret ceboren,
wenn der Vater mvor mchon dem Tode verfallen-Wer eoUte eonet setxen dem, der fUr Immer Ine Reich der Bel lat Keritteo,
den ragenden Denksteln,
zu Mgen
epiten Geechlechtem von dee toten Ahnberm herrlichen TatemT
Zweokloeee Leben
Verdorren,
an Staub verfaJlen
rauBt bald schon die Ftthre^
die etnsam etebt
auf stelnigrem Grand.
fern von der stolzea SchwMteni
Btattlicher Schar.
So muB verkUmmern
und troetlo* vergehn
der einsame Mann,
den keiner mag,	'
den Jeder meldet-
Zwecido* lebt er daiiln,
nlcht. kennt ein Zlel
seln Ueblos Leben.
Keiner vergieBt elne Xr&oe,
wen er in Irgendeloer
vergeMeoen Бске,
von Gott und der Welt теНамев,
seines Daselne Ode beechUeBt.
KUhnhelt and Peigheit Der кШше Mann glbt wilUg und gem von dem, was er Im Kampf gewonnen, lebt froh seinen Tag,
nur selten plagt Ihn die Sorge.
Der felge lilaim meldet den Strelt,
lebt stets In Furcht,
und gelzig
hiltet er H*b und Out,
wird ntanmer iioh freim Miner Gaben.
Ee meldet den Kampf der mutlose Mann und hofft auf eln ewlges Leben Doch schont den FelgUng auch Schwert und Speer,
nichts hUft Ihm seln eitlee Hotfen.
Auch ihn holt im Alter der Tod
Wenn dump! der Klang der Trommel diohnt
Die Trommel hat zu alien Zelten und bel alien veikem elne wlchtlge Rolle geepielt, sei es auf dem Marsch, helm Gefecht oder in der Schlacht- Ihr dumpfer Ton hat etwae besonders Aufrtlttelndes an slch und wlrkt vor al-lem anfeuemd, so daB sie oft groBen Antell an elnem Siege trfl-gt-
Selt oralten Zelten Slgnalinstnmient bei den Negemf
Wann und wo die Trommel erfunden wurde, 1st nicht mehr festzustellen- Erstmallg taucht sle in der Wellgeschichte bei den alten Indern auf Dort wurde sle In Verblndung mit Bek-ken helm Angrlff geschlagen- Es muB Indee fragllch erschelnen, ob das Instrument nlcht berelts vorher bel den Chlnesen und den VOl-kern Afrlkas bekannt war- Jedenfalls weifl man, daB die Trommel gerade bel den Neger-vOlkem mehr als Irgendwo sonst seit uralten Zelten als Slgnallnstrument bekaamt let. Die Trommelslgnale dlenen dazu, slch raach und slcher aelbst auf verh&ltnismKBlg welte Snt-fernungen zu verst&ndlgen.
Intereesant 1st, daB weder die Grlechen noch RBmer elne Trommel fUhrten, ebenso wenlg die Galller und unsere Vorfahren, die Ger-manen- Dagegen besaBen die Perser dieses Instrument, das einen sehr scharf en Schall erzeugte.
Die Trommel rlef dae Kriegsgertoht
In Suropa tauchte die Trommel erst um dae 13- Jahrhundert auf- Sle wurde hler zuerat von den Ungam und BChmen gefUhrt- Die Hunnen und MongWen lleBen sle nur In der Schlacht erschallen. Die HuMlten schiugen die Trom-meln beim -Angrlff Sie fUbrten die ђегШип-teste Trommel, n&mlidi die mlt der Baut des Zlaka Ufoerspannt- Die richtige Glanzzelt dieses Instrumentes begann aber erst zur Lands-knechtzelt- Die damallge tlefe, mlt SchnUren gespannte Trommel, die wir heute In groBer limllchkett bel der Ш	vurdt
ebenfalls wle von der Hltler-Jugend im FUnf-takt geschlageu.
Auch das Kriegsgerlcht versammelte slch auf den Trommelschlag hln; die Trommel wurde gerUhrt, wenn das »Recht der langen SpleBe«, das SpieBrutenlaufen, begann. Seit dieser Zelt blleb die Trommel bel den deutschen FuB-truppen bis auf den heutigen Tag.
Sturm unter diimpfem Trommelwirbel
Sogar bei den Volksaufstanden Im Bauern-kriege woUte man Trommler und Pfelfer nicht mlssen. Ihr Kiang begleitete den Mord an dem Grafen Heifenstein, sowle an dessen Mutter, nach der Einnahjne von Welnsberg, Unter dumpfem Trommelwirbel wurden Stiidte und Dbrfer gestUrmt, Uber Ihr slnd die Lands-knechte getraut worden, auf Ihr wUrfelte man um Geld oder gar um das Leben. Auf elner Trommel sank auch der alte Landsknechtvater Georg von Frundsberg vom Schlag getroffen nleder, ala seine .lieben Kinder' meuterten.
In hohen Ehren etanden die Trommeln bei der Reiterei, die Kessel — oder Heerespauken fUhrte. Dag let — wie man well! — tellweise auch heute noch so- Reich geschmUckt, gehd-ren sle, wie die Standarten und Fahnen, kum Heeresger&t Sle eind h&ufig in Siiber gewesen, und dae Regiment, das Pauken eroberte, durfte sle, wenn es selbst noch kelne besaS, welterfUhren Die zahlrelchen silbemen Pauken, die preuBische Reiterregimentei In den Krlegen des GroBen Fi-iedrlch eroberten und seltdem fUhrten, slnd nach 1806 eingeschmol-zea worden.
ЛЈ* Neger da# KalbfeU echlugcn
DU Splelleute wurden schon frUh mlt Litzen und Borten herausgeputzt, zur Zelt Friedrich des GroBen waren es zumeist Neger. Neger waren ferner die Trommler und Pfelfer der Rlesengarde Friedrich Wllhelms I sowle an-derer Regimenter dieses Soldatenk6nlgs. Lange Zelt bezog mtui lie au# der Kolonle GroB-lYledrlehsberc, und ali dlese an die Hollander
verkauft wurde, schloB mau mit Holland einen Vertrag dahingehend, daB der preuBischen Regierung laufend eine bestimmte Anzahl von Negem geliefert wurde, die man dann zu Spiel-leuten ausblldete-
Sowohl die friderizianlsche Zelt wle auch die der Freiheitskrlege behielt die Form der Trommel im wesentUchen bei, nur war sie nicht mehr so tlef wie frUher. Spiiter wurde dann der Holzkessel abgeschafft und durch einen Metallltessel ersetzt Ferner erfolgte die KaibfeU-Spannung nlcht mehr durch Taue und Schlaufen, sondern durch Schrauben, die mit drel- Oder vierkantigen KSpfen versehen waren.
Von IMchtem besungen — Im Volke bellebt
Die Trommel let Uberall Im Volk bellebt und biidet vor allem den groBter Stolz der m&nnlichen Jugend. Kein Wunder, da4 sie auch in der Soldnten- und Kriegspoesie elne bevorzugte Rolle spielt; man denke nur an die herrlichen Gedichte von Ernst Moritz Arndt und Ei-chendorff. Mlt der Trommel rUcken die Sol-daten Ins Feld, und der Dichter singt:
»Die PreuBen haben Alarm geschlageu, Du schwarzbraun M&del, nun hllft kein Klagen, Deln Tambour, der rUckt ins Feid!«
Manchmal wird sogar der Tod in die Person des Tambours gekleidet, der unerschrocken dem Feind entgegenschreitet. Auch beim letz-ten Geleit des gefallenec Helden fehlt die Trommel nicht Wie wehmUtlg erklingt es aus Silchers Lied: »Es geht bei ged&mpftem Trom-melklang« und in dem Volkslied von »Andreas Hofer« will der Ton »dem Tambour nicht un-term Schlegei vor«. Selbst nach dem Tode er-fUllen die Trommel und Uir SchlRger noch Ihre Pfllcht. Joseph von Zedlltz spricht In sel-"pra Gedlicht »Die nftchtliche Heerschau''
»Nachts um die zwblfte Stunde VerlftBt der Tambour sain Grab,
Macht mlt der Trommel die Rimde,
Geht emslg auf und ab...#
So kttnnten noch viele Beispiele fUr die Be-Uebthelt der Trommel angefUhrt werden. Wir wollen mlt dem Gesagten das kurze Kapltel Uber dae volkstUmUche Instrument aber schlleBen.
Elisabeth Heineick
Wuliten Sie schon...
... daB der Mangold, elne dUrmwurzelige Kul-turvarletttt der RunkelrUbe, auch Belfiikohl Oder Romischer Kohl genanat wird?
... daB Mauvein der Klteste Anlllnfarbetoff 1st, der 1856 erstmala hergextellt wurde?
... daB der Erfinder des MetaUschkiuche*, der heute im Apparatebw, be* blegsamen Hochdruckleitungen und ala Kompeoaator fUr Dampfleitungen mannlgfache Verweadung findet, der Badener HelnrlfJi Wltzemaim war?
...daB die Logger, echarf gebaute KUeten-fahrzeuge mlt 2 — 3 Masten, die vor etwa hundertfUnfzig Jahren tn England und Frank-relch als Kriegsfahrzeuge benutzt wurden, jetzt melst nur mehr der groBen Herlngi-fischerel dlenen?
... daB Landfall In der Seemanneaprache eln Punkt der KUete genannt wlrd, der beim Anaegeln suerst in Slcht kommt, alao gewls« sermaBen Ina Auge fftllt?
... daB man achon ini Altertum GerKtachaf. ten kannte, die beim Essen als Handwerkszeug dlenten? Der Gebrauch dea Meaaeni 1st IXager Ublldh als die Handhabung des LOffela und der Gabel.
...daB der Tarpon, влсћ SUberCtacii nannt, Im Kampf um seln Leiben oft welt aus dem Waaser springt, um slch vom Angelhakea zu befrelen. Im Herbst kommt er zu Tausen-den aus den FlUsaen in den Atlantik, waa vlel Freunde dea Angelaporta herbeUockt
...daB In der RlohtamttM a*# Ratiutuaea zu HelBen aldt am der Waatd «№# mm Bteia gehauene geachloaaene Band mlt wametuJ er-hobenem Zelgeflnger beflndet, die an eln Im Jahre 1880 dort gegen einen Waffenschmied zu Unrecht auagesprochenea Todeaurtell erlnnem авЛТ
■Sreda. 25. avgusta 1943.
KARA tV Л N II K N П O X E
stran 5. — štev. 67.
Od di/eh konvojev potopljenih 94.000 brt	t««««
•7 I	.	И žarišlu dneva
Kako si je pridobil larntner Kapltanleutnant Trojer das Rltterkreuz ■ m	■=
Iran Hralnborg
(Iz vaškega življenja) Na binkoStnl ponedeljek od tolp odpeljanega Jamnlk Johanna iz Pungart St- 9 so o priliki Velike akcije policije na Salrachbergu našli mrtvega. — Stanovniku Franzu Iz Brode 14 je zmalieil konj z udarcem obraz In ве nahaja v bolnici v Gallenfelsu. — Florjantitechu v Pungartu je petnajstdelnl kozolec pogorel. Skoda je precejšnja, ker je bil kozolec poln i'ži in pšenice. — Poročil se je stavbeni risar Hojker Franr iz Burgetalla 16 , hčerko Ber-nlka Iz Alt Laaka. — V čaau od 21. julija do sedaj so bili v območju Burgstalla rojeni: St. Oswald Bernlk, Paul Omejc, Johanna Dem-scher, v Logu, Werohlka Ferlltz, v Gostetsche In Stanislaus Puscher. Umrla sta 66 letni Jo-hann v Logu ia enoletn* Oreterl Knlfltz iz Drage.
Krels Radmanindarl
Podnart-Habcm. (Pridno zbiranje sadja) Tudi letOs se udeležujejo žene male Ortsgruppe Podnart-Habern pridno zbiranja sadja za vojake. Zbrale so 60 kg borovnic, jih vkuhale v marmelado in jih dale na razpolago oboroženi sili.
MMrsIii kroniki b Goreniske
Kr»lnbarg{ Rodil se je Josef Luskowetz, Falkendprf Nt. вЗ. — Umrl je Simon Nanut, Kralnburg Seclandsttafie 18 — Poročili so se: Albin Swetel, St Oeorgen 82 z Ludmilo Let-ner, 8t, Georgen, Jt>sef Pipan, Domitz 13 obč. Flodnlg t Aloisio Dermastia, Flfidnlg, Jakob Rebmak s Angelo Barle, oba v Naklaa 39, Lortnz Ukoser z Anno Rosmarm, oba v Ho-temaach. 26 obč. St. Georgen.
Pozdravi gorenjskih fantov
Gorenjski fantje pošiljajo pozdrave svojcem, prijateljem in znancem, Gorenjcem in Gorenj-kam. Grenadirji: Katschin Josef, Markun Franz, Mrak Johann, Koschenina Josef, Men. zinger Johann, Germ Franz, Hodnik Stanitsch-ko, Rosman Frana, Boschltz Johann, Wild Rado, Jenko Franz, Brankowltsch Peter, Gre-benschek Leo, Erjavschek Johann, Sodja Silvo, Cerovschek MIlan, Mlinar Andrej, Kopav-nlg Raiko, Makova Josef, Matljaech Johann, Koblar Johann, Jenstrle Johann.
Шишиа nhoda
v vaeh ozemljih Ukrajine, v katerih je bil nasejan soja-flžol, bo po stanju posetev zelo dobra letina- Pridelovanje soja-fižola z njegovo visoko in mnogostransko uporabnostjo bo v bMoče še povečano
Izredna važnost traktorjev, predvsem za poljedelstvo, je vedla do ustanovitve nove Sole га izobraževanje vozačev traktorjev v Harko-vu, kjer izobražujejo teoretično In praktično vozače.
Uvedba trgovskega mletja namesto mletja proti plačilu v Ukrajini predstavlja eno izmed •nnoglh etap gospodarske obnove nemške cl-vijne uprave v zasedenih vzhodnih ozemljih. Od 1. avgusta poslujejo na svoj račun mlini, v kolikor ne delajo za oboroženo silo in niso taki mlinarji, ki meljejo proti plačilu In menjavi. Prodaja mlevskjh pridelkov se vrši uradom, ki oskrbujejo nemške vojake In ukrajinsko prebivalstvo mest, poleg tega pa tudi tovarnam za testenine tn kekse. Kako se obnavlja pod varstvom nemškega orožja ukrajinsko prehranjevalno gospodarstvo, da se mu omogoči izpolnitev njegovih velikih nalog za Evropo v sedanjosti In bodočnosti, naj bo za to primer tudi uvedba trgovskih mlinov.
Rolf Lennar:	"■^4
Sfnetnijeifidic, ki ш нтиен
HUMORIBTICEM ROMAM
Če bi bil Schwabe v končnem krogu »Jupitra« apodbodel — tega mu pa nikakor ni hotel storiti — bi bil kot prvi pretekel cilj. Tako pa je za repno dolžino zaostal na dru-dem mestu.	'b;
Njegova zmaga na drugem mestu je pa tudi predstavljala nekaj zelo imenitnega, in so jo izredno slavili. Anita je Imela nekaj solz od veselja v očeh, toda tega ni smel nihče videti.
Ko se je Schwabe preoblačil, mu je po-I nujalo pet lastnikov dirkalnih konj pogodbo nad pet let, ki jo je Schwabe seveda moral odkloniti, nakar so gažo podvojili.
Kakega špekulanta bi tukaj čakala sreča.
Vtem ko ga časnikarski poročevalci sni-jnajo in intervjuvajo, priteče Anita k.njemu, se mu nasmehija's svetlimi očmi in gleda samo še njega.
Schwabe ji hoče izročiti 3000 lir, ki jih je pri Btavi dobil z njo, toda Werner reče rezervirano: »Anita vendar od tebe ne more sprejeti denarja«. Hvala Bogu; končno je vendar kmečki učitelj pokazal svojo slabo stran, triumfira sam pri sebi.
»Ah takov, meni Schwabe in zardi.
Ker pa ne ve, ali naj da denar Wemerju za njegove etroSke — sam bi ga nikakor ne hotel obdržati — ritlene, da bo za polovico nakupil cvetic, drugo polovico pa skrivši dal prepisati na Wernerjev konto.
Ko Anita mvečer »topi т avoje hotelske j>reetoM, so spremenjeni v cvetlični vrt.
РК. Po svečani izročitvi Ritterkreuza po vodji podmornic takratnemu Oberleutnan-tu z. S. T r o j e r j u se je obrnil poveljnik do mornarjev svoje podmornice, od katerih jih je pet dobilo EK I in 19 EK II. Zahvalil se je vsakemu posameznemu in je rekel, da naj poneso domov vsi ponosno zavest, da velja odlikovanje z Ritterkreuzem za vsakega in da deli z njimi čast.
Sele 27 letni častnik je med podmomi-čarji znana osebnost, kajti predno je dobil frontno podmornico, je bil od 1. 1940. poveljnik neke šolske podmornice. Izobrazil je celo vrsto poveljnikov, od katerih je imel velik del velike uspehe v konvojskih bitkah zadnjega časa. Leta 1936. je prišel po odsluženju delovne službe k vojni mornarici in 1. 1938. kot Oberfahnrich k pod-morniškemu orožju, kjer je bil deležen trde in temeljite izobrazbe. Kar je kasneje na svoji šolski podmornici učil, veliko in težko umetnost napada na konvoje, razpršitve in uničenja sovražnega spremstva, je sko-ro šolsko predvajal na svojih obeh večjih vožnjah proti sovražniku. Oberleutnant, Kamtner iz Klagenfurta, je naravnost specialist v »strenju konvojskega spremstva«. Ima dober nos, pravijo eni: streljati zna kot kralj strelcev, trde drugi. Njegovi možje so izračunali, da bi lahko tvorili uspehi njihovega poveljnika v dveh konvojskih bitkah, v katerih je potopil 94.000 brt, normalno posebno poročilo. Oberleutnant Trojer se smehlja, če kaj takega sliši, in noče o tem nič vedeti, da je to kaj po-
Bešilna arija Pri hudem bombnem letalskem napadu na NeapelJ Je podirajoče se poslopje zasulo znanega barltonlsta Carla Gallefa, ko je bil na poti v Sorrento. Nezayestenga so Izvlekli čez nekaj časa izpod ruševin. V prvem razburjenju so mislili, da je pevec mrtev In so prepeljali dozdevnega mrliča na pokopališče. Tu je prišel barltonist polagoma do zavesti. Na mah je spoznal položaj, v katerem se je nahajal In je takoj uporabil svoj močan glas, katerega mu podarila narava, s tem, da je na ves glas zapel neko arijo. Tako so postali pozorni na živega mrtveca, katerega so nato prepeljali v bolnico-
Stenice kot umetniki stradanja Francoski znanstveniki so se bavlll z vprašanjem, kako dolgo lahko mrčesl stradajo- Rekord kot umetnik stradanja je odnesla pri tej prllkl samica posteljne stenice. Pri temperaturi 30 stopinj toplote je živela 134 dni brez najmanjše hrane- Predpogoj je bil vsekakor, da nI bila motena In da je lahko ostala mirna, da ne porabi svojih moči in rezervne snovi predčasno z gibanjem- •
Švedski medvedje Švedski parlament je sklenil ,da je lov na medvede v času od 1- sept- do 31. okt- prost-2e mnogo let se sploh nI smelo streljati med-
Anita pritisne svoj obraz k hladnim cvetkam in sanja vso noč o nekem prečno-progastem jokeju.
*
Na »Jupitrovem« hrbtu je »spremljevalec, ki ni nevaren«, postal nevaren. Zmagal je ne le na dirkališču, ampak na vsej črti
malega dekliškega srca.
*■
Človek je proizvod dedičnosti in vzgoje.
S tem hočemo povedati, da se je Schwabe v novi okolici, v katero ga je spravil njegov prijatelj, popolnoma spremenil.
Postal je samozavesten. Eleganten. Postal je nekam močnejši. Ker po ra:^ih na-stopivših okoliščinah po pravici domneva, da se Werner boji, da ima Schwabe namene glede Anite, hoče Wernerja razveseliti in si v prihodnji etapi, v igralnici v Monaku, osvoji dekle.
Ime ji je Georgine.in se nahaja s svojimi starši na poletnem zabavnem potovanju.
Sedi zraven njega in redno dobi, on pa vedno zgubi. »Taka smola!« mrmra predse, če grablje porinejo denar dobitelju .kakor travo brez vrednosti. »Tako smolo imam« Toda igranje je zabava, in ker stavi le naj nižje zneske, si še nekaj časa privošči tn veselje. Če bi ga sedaj mogli videti Win gendorferji: To bi izbuljili oči! Njihov učitelj v smokingu \ igralski beznici. V pra vi igralski beznici!
Namuzne se In se kratkočasi, ko gleda z grabljami, ki zopet zgrabljajo ' denar — medtem tudi njegovo ttoho, kar točno opa zuje — in ga potisnejo k njegovemu sosedu. Tam leji že cel kup.
sebnega, da je dobil že po dveh konvojskih bitkah das Rltterkreuz, čeprav je njegov uspeh enkraten.
Že na prvi vožnji, pri konvojskih bojih jeseni 1940, se je posebno odlikovala podmornica novega imetnika Ritterkreuza, kot se glasi v vojnem poročilu z dne 14. oktobra 1942. Takrat je potopil iz konvoja osem ladij s 47.000 brt. In zopet enkrat je bila njegova podmornica zraven, ko se je tedaj vršila v posebnem poročilu z dne 20. marca omenjena velika konvojska bitka, v kateri je bilo potopljenih 32 ladij z 204.000 brt. Sest pamikov s 46.463 brt gre pri tej vožnji na rovaš Kapitanleutnanta Trojerja.
Kapltanleutnant Hans Harwig Trojer je bil rojen 22. januarja 1916. Svoje prve vožnje je opravil kot stražniški častnik na podmornici imetnika Ritterkreuza Kapitanleutnanta Rollmanna. Tam si je nabral skušenj pri prvih podvzetjih v Biskajskem zalivu od septembra 1939. do junija 1940., kjer je • potopila podmornica na več vožnjah 120.000 brt, enega rušUca In eno podmornico, katere skušnje eo ga usposobile, da je že po dveh konvojskih bitkah dobil das Rltterkreuz. On je tip nemškega pomorskega častnika, ki obvlada siatematiko podmor-niške službe, ki je smel napadalec, toda ki zna ravno tako čakati na svojo uro, da ga ugodno približa konvoju, in ki dokaže, da tudi najmočnejše spremstvo ni varno varstvo proti torpedom nemških podmornic.
A. F. Teschemachter.
vedov, da se ta žival ne iztrebi. Skleip vlade so na švedskem silno kritizirali, kajti boje se, da ne bi naravnost poklali okrog tristo medvedov, ki žive še v gozdovih Švedskega Lapp-landa: Število medvedov je že zelo padlo, toda radi uvedbe zaščite se je kmalu zopet pomnožilo.
Bibiški blagoslov
Moštvi dveh Španskih ribiških pamikov sta potegnili ob afriški obali z.mrežo težko kaseto iz kositra, v kateri je bilo za 3000 funtov-Sterllngov angleSkih bankovcev. Zaklad se je najbrže potopil s potopljeno ladjo. V smislu zakonitih predpisov )y?do ta denar oddali Španski banki, ki bo po obliajnlh formalnostih odobrila ribiče za protivrednost v Apanski veljavi.
V neki anatolikl vaet se je Izvršil grozovit umor. Mlinar, ki je bil daleč naokrog znan kot rokoborec, je bil umorjen na najgroctovItejSl način po tekmecu, ki je vodil neko tolpo. Ponoči so reveža v mlinu napadli, z moinlm udarcem sekire mu je bil prerezan goltanec In ko se je boril s smrtjo, so mu odrezali ti krvoločnlkl najprej levo roko In nato obe Ucl-Enega storilca so že ugotovili, zanikava pa vsako Izjavo o svojih tovariših- Znaki kažejo, da Imajo opraviti z nevarno skupino morilcev, — metode kot jih poznamo od band!tov na Gorenjskem.
Ko hoće iz zanimanja pogledati^šfOTe-mu dobitelju v obraz, zasledi, da njegov sosed ni noben sosed, ampak da je to soseda. V vročem igranju je to popolnoma spregledal.
Bila je Georgine.
Povod, da je tukaj, je isti ko pri Schwa-beju. Oče ji je bil podaril nekaj bankovcev, da se zabava in jih zaigra, češ vsak kdor je bil v Monaku, je moral tam tudi igrati.
Georgine se ozre po Schwabeju. Mali mladi gospod ob njeni strani je že davno vzbudil njeno pozornost, ko je z veselim obrazom trdovratno zgubljal in vsakemu bankovcu dal na pot vedno iste besede; »Takšna smola«.
»No če vi sedite zraven mene, pač moram zgubiti«, ugotavlja Schwabe dobrodušno.
»Kako to?« vpraša ona vesela.
»Dobiti more pač samo eden. Potem pa že raje vi«.
Ona pristane na njegov ton. »Hvala«, pokima, in med tem je njen dobiček že zopet narastel.
Simpatičen gospod, ti mali humorist. Ph! Kako sedijo drugi tukaj z bridkimi obrazi in vročično strme za vrtečo se kroglo! Njen sosed kar ne spada v to družbo. Gotovo jv kakor ona v igralnici le, da se zabava
Do nadaljnjega pogovora med njima ne pride, ker se pojavijo njeni starši, da vzamejo hčerko s seboj. Oče je vitek goapod z monoklom in materi je okrog Štirideset, glede lepote in plemenitih potez pa skoro ne zaostaja za hčerjo.
»No no? Kaj si ves t» denar dobil*? вч čudi oče.
Kriegswichtige Femgesprache
Vojno važni telefonski pogovori na daljavo
Der Fernsprediverkehr und besonders đer Fernverkchr nehmen unaufh6rlich zu und sind Jetzt sđion fast doppelt so stark wie vor dem Kriege. Das 1st nicht verwundcrlich, denn unsere Wehrmacht, unsere Im Zeichen des totalen Krieges arbeitende RUstungsindustrie, Partei, Behorde und Wirtschaftsorganisationen raussen Tag fUr Tag hunderttausende wehrwichtige Fern-gespradie fiihren, die — und das lat die Haupt-sache — moglichst sofort oder mit geringster Verzogerung abgewickelt werden sollen.' Leider wlrd die piinktlidie Abwkklung dieses wichtigcn Fernverkehrs in hohem MaBe durch Prlvat-gesprSche unwichtigen Inhalts verhlndert, Prlvet-gespr&che, an deren Stelle ebenso gut eln Brief oder eine Postkarte treten kdnnte. Die meleten Mensdien slnd der Meinung, ihre wenlgen Pri-vatgesprSdie konnten ja unmoglldi storen und warden schon noch durdikommen. Da es dabei vielen gar nlcht auf ein dringendes oder em Blitzgesprćlch ankommt, werden oft krlegs- und wehrwiditige FerngesprSche zurUckgestellt: diese aber mufi die Deutsche Relchspost in allererster Llnie durchbringen, das 1st jetzt ihre vornehmste Aufgabe im Fernsprechdienst.
In Zukunft werden daher alien Teilnehmern, denen die Deutsdie Relchspost die Ftihrung krlegs- und wehrwichtlger Femgesprfidie zuer-kennt, Kennziffem zugetetlt. die bei GesprSchr-ansammlung genannt werden miissen, wShrend die iibrigen Tellnehmer kelne Kennzlffer erhal-ten; die Gespradie mlt Kennziffer sind als dringende oder Bljtzgespradie anzumelden und werden nadi Priifung der Berechtlgung vor den kennzlfferlosen GesprSchen abgewickelt.
Damlt sollen die Gesprfiche nichtkriegswlch-tlgen Inhalts kelneswegs unterbunden werden. nur sollen sle aus der Hauptgeschaftszeit her-ausblelben, die den krlegswlchtigen Gesprachen gehoren muB. Diese Regelung bedeutet elcher fiir mandien einen Verzldit auf llebgewordene Gewohnhelten und Bequemlichkelten, 1st aber nlcht zu umgehen; denn liber allem anderen steht die Ruckslcht auf die Wehrwirtschaft. Und noch eine Bltte an alio Fernsprechteilnehmer. Wer unbedingt ein Ferngesprach fuhren muB. fasse es mlt iuBerster KUrze; denn ebenso wIe in vollbesetzten Bahnen miissen wir heute audi in vollbesetzten Fernleltungen zusammenrildien.
Schwelne-, G&nse- and Entenbestand
stanje praftlCeiv, gosi In rac
Der ' ReichsernShrungsminister gibt jetzt Ein-zelheitea der vorgesehenen Kontrollen der Er-gebnisse der Schweine-, Ganse- und Entenzahlung vom 8. September 1943 Lm gestmten Groii-deuttchen Reich bekinnt. Die KontroIIeure dUrfen nicht in der Gemeinde, die ste zu pril-fen hiben, ansiisiig und sie diirfen tuch nicht «n der Ziihlung vom 8. Septembei* betciligt ge-wesen »ein. Sie-htben eine schriftliche Vollmachf und milxen in jedfr Haushaltung mit Schwei-nen, Giatta und En ten die BestSnde persSnlich nachprttfen, gleichgiiltig, ob sich die Ttere im Stall, Schuppen, aut dem Hof, im Garten oder aul der Weide usw. befinden, Werden bei der Kontrollzehlung Abweichungen von den Angaben bei der Zahlung tm 8. September festgeitellt, dann erhtlt der Viehhalter Gelegenheit, sich dtzu zu luKern. Gegen Viehhalter, denen wisscntlich fahche Angaben bei der Zahlung vom 8, September 1943 nachgewiesen .werden, soil scharf vorgegangen werden.
»ŠeJaj vidiš, da znam tudi jaz zaslužiti denar«, se smeje ona, »ne samo ti!«
»No potem te bom pa vsak dan poslal v igralnico, da si zaslužiš denar«, se posmehuje on.
Ko Georgina vstane, da bi odšla, pokima Schwabeju tovariško: »Na svidenje«. On takoj vstane in se prikloni.
Njen oče pogleda Schwabeja preskuša-joče. »AH si tega gospoda spoznala?« vpraša Georginina mati.
» Da, je to čeden gospod, ki se mi do-pade«, reče na lahko. »Odvzela sem mu ves njegov denar«. '
»Tako? Potem se pa o priliki revanži-raj«, se smeje njen oče.
Prihodnji dan sreča Schwabe Georgino na promenadi, ko se sprehaja z Wernerjem in Anito. Pozdravi, in ona se smehlja. Sama je. Škoda, da je on v družbi, ker bi ji bil sicer lahko dostojno ponudil, da jo spremlja.
Sreča mu je pa vseeno mila. Popoldanski ples se začne. Hitro so mize zasedene, natakarji v belih frakih žonglirajo mimo s pisanimi tortami in slastnimi ledenimi pijačami, in tudi Anita, Werner in Schwabe шо dobili mesta. Od tu lahko pregledajo plešoče dvojice kakor tudi široko sinje morje z brezglasnimi čolni. Odročno mesto si je Anita zbrala, ker itak ne more plesati; kajti predpoldne je pri kopanju in ko je tekala; bosa stopila na mal risalni žebljiček, in zdaj ima tam levkoplast, in kadar krepko stopi, jo vsakikrat zbode. Torej danes raje ne pleše. Gledanje je tudi zanimivo.
KDxdj# pdhodnM)!
Zgodbe brez politike
stran G. — štev. 67.
K A R Л W A X K E N BOTE
Sreda, 25. аук'Ј-1' 1043.

SLIKE

Skozi dm in strn
Neka nemška napadna' čela je dobila nalog, da poizveduje za sovražne postojanke na drugI strani brega. Vsi živci vodje napadnega oddelka so napeti, kajti vsak trenutek lahko sovražnik odkrije poizvedovalno četo In začne na njo streljati-
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Henisch, Atl., M.»
SA-Obergruppcnfiihrer Willi. Sciiepmann,
ki je poverjen a posli Stabschefa SA.
(SA.-Wegener, HH., M )


Služba policije za povodno varstvo na Donavi v srbskem prostoru Potniki se morajo izkazati in njihova prtljaga ee natančno preišče, če ni v njej orožja, in tihotapskega blaga.	PK-Aufnahrne:
^-Kriegsberichter Hege, Ordnungspolizel, M,




Vse svoje premoženje vzamejo s seboj Ce ae pri valovanju gibljivega vojskovanja na Vzhodu izprazni sovjetska vas, gre skoro vedno vse prebivalstvo z nemškimi četami, kajti Sovjete poznajo In so skusili »blagodej-stvac boljševizma na lastni koži.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Waske, Atl, M.)
Brzi čolni prevzemajo torpede (PK-Aufn.: Kriegsber. KrCncke, Atl-, M-»
Oklopljeni zidovi in jarki obdani od bojnih položajev In postojank proti-oklopnjaSkega topništva ter žičnih ovir, Ščitijo samo nekaj pristopnih dolin skalnate utrdbe Krete kot zapore in trdnjavske zagozde daleč za močno utrjeno obalno obrambo. (PK -(Aufn-: Kriegsberichter Wittmack, Sch, M.)
^	Reko morajo prekoračiti
Pionirji pripravljajo na plitvem mestu prehod za sledeče oklopnjake.
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Kipper, , л1
S takimi prsnimi oklepi
so bili deloma oboroženi napadajoči sovjetski strelci v novih bojih južno od Ladodkega jezera Toda tudi ta oklep ga ni mogel, kot kažejo zadetki, varovati pred našimi krogljami. (PK-Aufn.; Kriegsber. Freckmann, Sch, M.)
fFo svetu
Delavci našli pn podiranju stare hiše pri Barceloni 33 kg zlata. Zazidano je bilo v raznih zidovih. Prejšnji lastnik hiše je domneval že pred leti, da so bili v posest njegovih prednikov skriti zakladi. Zato je odlašal s prodajo razpadajoče hiše Ko so bile njegove pre-iekave za skritimi zakladi brez uspeha, se je pred nekaj tedni odločil, da hišo proda. Novi lastnih je začenjal hišo takoj podirati, ker je rabil prostor za zidanje moderne stavbe. Lastnik je podaril delavce'm večino zlata.
Ce govorimo o jainiih Villucha, mislimo pri tem izključno na vlllaške naravne rove In na Jame Hossć ali gorko kopališče. Popolnoma neznana pa je domačinom in tujcem jaKia Vasaoijen ali tudi Vesojen, ki se nahaja v občini Landskron in za katero se moramo zanimati bolj kot za prejimenovane ne samo Iz Jamarskega, temveč tudi Iz arheološkega stališča Nad kamnolomom v bližini grandhotela Annenheima na Južnem obrežju Osslachcr See zija ta jama, okoli 8 m visoka, 26 m široka in бв m dolga Ljudje jo neeivajo »pogansko luknjo«. 2e ta naziv pove poznavalcu, da je morala biti tu nekoč stara naselbina. V resnici so v spodaj ležečem kamnolomu 1. 1844. naill v višini 25 do 50 metrov nad dolino bronasta orodja. Konico kopja z nasajeno cevjo, 29 cm dolgo, so našli, potem vzhodno od poganjke luknje, na bivši stezi preko pečine, ravnotako tudi zvonček s trikotnim ročajem, znotraj s sledovi železnega obroča In za stre-' Ijaj dalje kot konico kopja so našli dva me-denina/ita meča 64 In 645 om dolga; od 1. 1873 dalje sta v villaškem muzeju. Spodaj v dolini je pač nekoč peljala stranska cesta od
Santicuma (Villach) do Virunuma preko St. Velta. To dokazujejo tudi druge arheolo&ke najdbe ob tej cesti.
Hud tajfun z motnimi nalivi je v flanghaju, posebno v nižje ležečih mestnih predelih In v pristanišču, kjer so se Številne ladje odtrgale in so bile težko poškodovane, napravil ogromne škode.
V pokrajini Blhar je prišlo pri poplavi 150 oseb ob življenje. Sest krajev je popolnoma uničenih. Poplava ogroža okraja Kalikat .In MIduapur (Berigallja). Oblasti so pripravile vse, da se ogrožena okraja izpraznita.
Na razstavnem prostoru mesta MUhlhausen v Alzaciji, kjer se vrši trenutno jesenska razstava, gostuje med drugim cirkus z divjimi živalmi, Iz katerega je te dni ušel mlad lev Živali se je posrečilo, da je s pritiskom svoje šape vtisnila vrata svoje kletke In neopaženo ušla. Zverina je mahedrala po cesti in je nagnala mlado In staro, veliko In majhno v paničen beg. Končno se je posrečilo nekemu delavcu, da je zaprl leva v neko dvorišče, v katerega se je vtihotapila zverina.
Med eno Izmed najredkcjiih In najtežjih operacij spada takozvano lupljenje srca, pri kateri vzame zdravnik srce v roko In ga oprosti plasti apncnca. Pred nekaj časa je izvršil tako opcracIjo v mestni bolnici v tJtersenu v južnem Schleswlg-Holstelnu tamošnji višji zdravnik. Bolnica je dolgo časa bolehala za vnetjem srčnega moSnjlčka In je morala biti radi poapnenega srca operirana Tudi v tem primeru je bilo vzeto srce ven In je bilo po vseh pravilih »oluščeno«. Uspah je bil zelo razveseljiv, kajti žena je sedaj že zopet povsem zdrava.
V Jeni je umrl 78 letni tajni vladni svetnik Dr. Hans Gruner. Umrli je bil zelo zaslužen nemški kolonijalni politik, ki je služboval v prvi svetovni vojni mnogo let kot okrajni načelnik v nemško-afriškem zaščitnem ozemlju Se po svoji službeni dobi je prejel Gruner pisma od mnogih poglavarjev črncev, v katerih so se izražali, da naj bi prišli Nemci nazaj v Afriko.
Nedavno je prinesel portugalski radio oddajo z živalskimi glasovi, ki so značilni za Pireneje. Pri tej priliki je napravil docent lizbonskega vseučilišča zanimivo opazovanje neke mačke Ko je pri omenjeni oddaji slišala mačka čudno piskanje nekega posnemovalca živalskih glasov, je skočila v divjem skoku proti zvočniku ter je praskala in grizla tkanino. Bila je res sreča, da se je v tem trenutku oddaja končala In da je pustila zdivjana mačka zvočnik pri miru Od tedaj dalje kroži žival včasih po cele ure nezaupljivo okoli aparata, dočlm se popreje nikdar ni zanj brigala.
Te dni so v Madridu podirali staro hišo, ki je bila na glasu, da skriva duhove. Splošno so je nazvall »Časa de las Fantasmas« (hiša duhov). Nihče nI hotel kupiti te stare hiše, dokler se nI končno našel kupec, ki jo je kupil samo zato, da jo podere in na Istem mestu zgradi novo poslopje Kupčija se je Izplačala, kajti v kletnem zldovju so našli vzidano kaseto, ki je vsebovala 33 kg zlata.
Izabela Gamblni, žena diplomiranega poljedelca Iz Plae. ki je sedaj kot vojni prostovoljec v Italijanski armadi, je porodila pred kratkim petorftke, od katerih pa nobeden nI bil za življenje sposoben. Prvi je dejansko zagledal luč sveta, pa je že po nekaj minutah umrl. Šele nato je opazil zdravnik, da hočejo še na-
daljnja živa bilja na svet. Rojstva so trajala celo uro, toda vsi novolrojenčkl so bill že mrtvi. Mati je zdrava. Porodila je že tri leipo raz* vite otroke.
V	zapadnih Pirenejih so opazovali ponoči redek naraven pojav. Iz okolice polarne zvezde se je Izločil dobro viden meteor In je padel z bleskom magnezija. Pokrajina je bila sredi noči več sekund razsvetljena kot podnevi. Rep kometa so opazovali tri minute.
Aolskl vodja Iz Ključenice pri MUhlhausnu v protektoratu je zbral 25.000 metuljev. Deloma jih je sam vzgojil. Peča se predvsem z gojitvijo novih vrst potom križanja.
Med francoske industrije, katere so ogrožene, da bodo radi z vojno nastopivšega pomanjkanja surovin-ustavljene, spada tudi znamenita Industrija rokavic v Grenoblu, katera je izvažala "popreje svoje Izdelke v vse evropske države In v prekomorje Po daljših prelzkušnah v laboratorijih se je posrečilo uporabiti zajčje kože za Izdelovanje rokavic- Take rokavice so baje zelo uporabne za šport, kot tudi za promenado. V promet jih bodo tudi spravili pozimi kot podvlečene rokavice. Ker je v Franciji zelo veliko divjih In domačih zajcev, bo vprašanje rokavičjega usnja s to novo obdelovalno tehniko povsem reSeno-
V	Nyhusu, poleg norveške-švedske meje, prenaša poštne pošiljke Iz poštnega avtobusa v poštni urad nek pes Na tej poštni progi se odlaga pošta za vrsto manjših krajev v zavezanih poštnih vrečah ob cesti, tako da morajo razni poštarji sami odnašati pošto. Poštar v Nyhusu je sedaj tako zdr .Iral svojega psa, da vsak dan odnaša poštno vrečo In jo prinaša več sto metrov daleč v .poštni urad Pametna žival iKvršuje svoje delo točno in zanesljivo.
Srpđa, 25. avgusta 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Štev. 67.
Ml IG ueitB?
Malo zrcalo todokn* in minitit preivtU m civilitecij*
250 letnica pipe
Pipo so začeli sedaj v vojni radi pomanjkanja tobaka vedno bolj uvaževatL Poprej eo razpolagali tobakarji kar s celo garnituro pip različne velikosti, kratkih, pol-dolgih in dolph pip. Minulo je ravno 250 let, odkar eo priile prve pipe v promet. Preprosta lončena pipa je bila pripeljana leta 1585. Iz Virginije v Anglijo in si je od tam osvojila ves evropski trg, potem ko so Jo začeli najprej na tovarniški način izdelovati na Nizozemskem. Leta 1793. je iznašel dunajski zdravnik pipo, kot je še da-nee v uporabi. Kot bivališče konstrukterja je postal Wien obenem tudi glavni kraj izdelovanja pip. V Nemčiji je zavzel kraj Ruhla v Tiirinškem gozdu, kjer je polno Umetnostnih obrtnikov, vodilno mesto v proizvajanju tobačnih pip.
Metulji na potovanjih
Iz številnih opazovanj, ki bo jih napravili У zadnjih letih v vseh delih sveta, izhaja, da mnogo metuljev potuje slično kot ptiči. Metulji le zberejo v večjih rojih, in lete v gotovi smeri, ne da bi jih odvrnila iz njihove prvotne smeri kaka zapreka. V splošnem gresta oba spola skupaj na potovanje. 'Anatomične študije kažejo, da te živali v začetku svojega potovanja še niso spolno zrele. Da so ta potovanja nagonske narave in ne morebiti posledica vetrovnih tokov, izhaja iz tega, da lete metulji mnogokrat nasprotno ali prečno vetrovni smeri, in nadalje da so pri letih v splošnem zbrane samo živali ene in iste vrste. Kako zelo žene metulje selitveni nagon, kaže vrsta opazovanj potovanja metulja, ki se zadržuje na osatu. Med 15. in 20. aprilom je bil metulj pogosto v Alžiru, dosegel je Španijo 3. ma-ja, je preletel Pireneje 17, maja, Alpe začetkom Junija in je prišel končno v Nemčijo v drugem tednu junija. Domnevajo, da bo nadaljnji študij preseljevanja metuljev pokazal še mnogo sličnosti s preseljevanjem ptičev.
jnate ^oapođtnaHe novice
7јл zboljšanje poljedelstva v novih bojgar-•kih ozemljih je etavllo poljedeleko mlnlatr-■tvo v Sofiji Iz đriavnlh drevesnic v Skoplju ^ KavadarCiju na razpolago 460.000 mladik, ki so bile razdeljene med vinogradnike v Ma-cedoniji. S tem bo vinogradništvo za dober oditotek povečano, katero je obdelalo ploskve, ki sicer niso ugodne za poljedelstvo-
Da se pravilno zadosti pogojem za rast, katerim so podvrženi pridelovalci sadja, so bile sedaj zvišane nagrade za oddajo sadja v Ukrajini. TaJco se daje n. pr- za oddajo koiCi-častega sadja In hruSk v vrednosti po deset karbovancev, trideset točk, za oddajo Jabolk, orehov In mandeljev v vrednosti po deset karbovancev, pa dobi dobavlJaC Šestdeset to6k, za Čebulo iste vrednosti pa 40 točk.
žaloigra
Ameriško žaloigro — je nazval Theodore Dreiser svoj roman, ki je brezobzirno opisoval propadlost civilizacije v USA, ki je odkril plitvost in dejstvo, da ni stala nasproti plitvi površini nobena merodajna globina. Po šest milijonih Židov obvladana agitacija v Severni Ameriki poskuša to spoznanje prevpiti in na vsakem podeželskem križpotju postavlja kričeče lepake, nenavadne izmere, na katerih se lahko bere: »There's no way than the American Way!« Torej nobena pot, ki bi se mogla primerjati z ameriško. S takimi in slični-mi gesli hočejo prepleskati resnično mize-rijo, hočejo odvrniti pozornost jankejev od obilice problemov, ki jih srečujejo vsak korak v svoji lastni deželi.
Tu je n. pr. dejstvo, da Je priznal Nelson Rockefeller pred nekaj dnevi v svojem poročilu o svojem zadnjem potovanju v Južno Ameriko, da ne more Južna Amerika dobavljati živil Severni Ameriki. Priznanje prihaja nekoliko presenetljivo, kajti po konferenci v Hot Springsu in po uradnih in napol uradnih izjavah Washingtona bi morala biti pravzaprav svetovna javnost prepričana, da Zedinjene države naravnost plavajo v živilih, da čakajo samo na priložnost, da se znebe prebitka. Toda ni tako. Kajti šele pred kratkim je objavil zvezni urad za statistiko, — ki ga povsem razumljivo vodi Žid (E. A. Goldenwelser) —, nekaj številk, ki so zelo pripravne, da uničijo blodno misel o neizčrpnosti človeških rezerv Severne Amerike. Po teh šteje kmečko prebivalstvo USA pri skupnem številu okoli 131 milijonov prebivalcev, niČ več kot 30 milijonov ljudi, torej samo malo nad 20 odstotkov vsega prebivalstva! Od 1. 1910. do 1936. je nazadoval delež farmarjev od 34 na 24 odstotkov in niti 9 odstotkov narodnega dohodka se ni pridelalo iz zemlje, ki je kot nalašč, da ureiniči raj na zemlji!
Za temi številkami in prikritim priznanjem Nelsona Rockefellerja, da živilske zaloge v USA ne zadostujejo sedaj niti za lastno potrebo, se skriva resnično žaloigra največje izmere. To je tragedija »Share-cropperjev«, izkoreninjenih farmarjev brez zemlje, ki so postali žrtev roparskega obdelovanja in njemu sledeče erozije (odnašanja zemlje po vetru in vodi). Državni urad v USA je cenil že pred nekaj leti, da je skupno postalo žrtev odnašanja zemlje 17.5 milijonov »krov, torej okoli 35 milijonov oralov zemlje. V delih Caroline, Virginije in Georglje je postalo 60 odstotkov zemlje nerodovitno. Četrtina pokrajine ob Misuriju je izpostavljena cel6 resnemu odnašanju, ena četrtina je vedno že nekoliko v nevarnosti. V Oklohami sami trpi 13 milijonov akrov od okoli 16 milijonov. Od ene četrtine rodovitne zemlje v USA je približno odplavljena ena tretjina površine, od nadaljnje četrtine plodne zemlje, pa ene šestine ni moči več obdelovati. Ameriška sta-
tistika navaja nadalje dejstvo, da je samo od 1. 1930, zapustilo 36000 farmarskih družin svoja bivališča, ne da bi o stotisočih poljedelskih delavcev sploh govorili. Izkoreninjeni so tisti, katere je sedaj prevzel deloma moloh oboroževalne industrije in pričaral nove probleme, na primer poostritev vedno pod površino tlečih rasnih nasprotij, kot dokazujejo dogodki, ki so se nedavno dogajali v Detroitu.
Neposredno z revščino farmarjev in posledicami roparskega obdelovanja ameriške zemlje Je zvezan problem pomeščanjenja dežele. Se leta 1870. so predstavljali farmarji okoli 50 odstotkov prebivalstva. Med letoma 1910. in 1920. pade kmečko prebivalstvo za 1.4%, med letoma 1920. do 1925. pa za 8.3%. Od leta 1925. do 1939. je bilo letno okoli 600.000 ljudi, ki so zamenjali kmečko življenje z lažjim zaslužkom v hie-stih, pri čemer se je mestno prebivalstvo hitro pomnožilo. Razvoj, katerega se lahko tu samo dotaknemo, je poostren z dejstvom, da 80 se v USA podesetorili v zadnjih 30 letih pred vojno državni in krajevni dolgovi. 2e pred štirimi loti je napovedal Roy Helton v »Harper Magazine«, da bo-
do narasli z nadaljnjo vojno na najmanj 85 milijard dolarjev in da ee lahko nato pri« Cakuje konec ameriške demokracije.
Roosevelt je uresničil prerokovanje, leti Roosevelt, ki bi rad zasužnjil danes redko naseljeni celini, neizmerni deželi brez kmetov, po nalogu svetovnega žldovstva vse države zemeljske oble. Roosevelt je hotel popolnoma zavestno razširiti ameriško žaloigro v svetovno žaloigro v blodnji, da lahko prevali grehe zoper lastno deželo s pomočjo finančne moči Wallstreeta In židovske maščevalnosti na pridne, delovne in preobljudene mlade države, v prvi vrsti na . sile trojnega pakta. USA se hočejo ubraniti posledic grozovitega zanemarjenja v lastni deželi, hočejo predvsem prevaliti s tem grehe, ki so jih zagrešili s roparskim obdelovanjem pionirske dobe, na ramena drugih, da naravnost poskušajo razširiti tlačlteljeki in izkoriščevalnl sistem židovskih satrapov na ves dvet. To je najbolj skrita korenina Rooseveltove vojne. Na eni strani rapidno padanje kmečkega prebival- i stva in rodovitnosti zemlje, na drugI strani stalno naraščanje židovskega vpliva, židovske finančne moči in industrializacije, torej popolno uničenje naravnega ravnovesja, ki naj se vzpostavi na stroške svetovnega gospodarstva.
Proizvajalni načrt Ш\ \ zmedi
Zadnle rezerve delavcev zbira Roosevelt - Omejitev uporabnih predmetov
Bern, 24. avguata. Rezerve delavcev v USA so že tako zelo izrabljene, da se v raznih proizvajalnih panogah občutno čuti pomanjkanje delavcev. List »Newe Croni-ole« javlja, da so v USA morali oprostiti 4300 vojakov, ker zahtevajo težke industrije in premogokopi zadostno Število delovnih moči. Premogokopi sami rabijo, kot poudarjajo, Še najmanj 8000 mož, če naj dobavijo zahtevane množine premoga.
»Daily Mail« ve poročati, da je postal splošen delovni položaj v USA tako zelo težak, da se je sedaj Roosevelt odločil, da mobilizira vse, ki so za delo sposobni. Ta ukrep bo zadel vsakega moža v starosti od 18. do 85. leta in vsako ženo v starosti od 18. do 50. leta. — »Times« opozarja na to, da posebno primanjkuje delavcev v letalski industriji, ker od teh slabo plačani delavci odhajajo v ladjedelnice, kjer so boljši delovni in plačilni pogoji. Angleški čatepis Bvetuje vladi USA, da pravočasno prepove menjavo delavnega mesta, ker brez tega ne bo mogoče zadeve urediti.
»Daily Telegraph« poroča, da so zahteve vlade napram tovarnam tako samovoljne in brez načrta, da so bile potegnjene v to breznačrtnost tudi to\%rne same. 2200 delavcev neke tovarne v Detroitu je po poročilu tega časopisa »topilo v stavko, ker so jih gonili od delovnega kraja do delovnega kraja, da ugode enkrat temu, enkrat drugemu vladnemu naročilu.
Da se vse te težave odpravijo, si т Was-hingtonu ne vedo drugače pomagati, kot da še nadalje radikalno omeje industrijo potrošnih predmetov. »Daily Express« misli, da morajo računati Severnoamerl-kancl v tej stroki t znižanjem proizvodnje za 20 odstotkov. Časopis Javlja poleg tega, da bo vlada т Washlngtonu prisilile družinske očete, ki so bili od vojakov so-pet odpuščeni, ali že pri naboru oproščeni, da vstopijo v oboroževalne obrate, če bi s» temu pozivu upirali, morajo računati s tem, da bodo oktobra morali dokončno oditi v vojaško službo.
Severnoameriški ravnatelj uradov za delovno službo MacNutt je naznanil uradom za vpoklic k vojakom po njem povzročeni seznam, v katerem je naštetih 149 za vojno važnih in 118 nevažnih industrijskih panog. Pri nevažnih je napravil MacNutt posebno rubriko za pohajač«, ki n& šaljiv način sledi neposr^no rubriki tovarn za žganje in pivo.

Ri v> za6eU žeti v Južnih delih Oatlinda radi ugodnega vremena letos preje kot lansko leto in Je že ikoro vie požeto. 2ito J« bilo aicer redkejše, kot lansko leto, toda bolj polno, tako da Je predvidoma pričakovati boljšega pridelka kot lansko leto- Tudi ozimna pšenica kaže nadpovprečno dobro- PSenica pa kaže r •plošnem enako kot laneko leto ter ae y splošnem lahko raCuna z dobro letino-
Dr. F. J. Laha*
AusacKneideo! Avfbewahien!
Фш1&ек mdhfidlSjeh and pmkUseh.
203. STUNDE.
tber das Fahrrad
1.	Radfahren ist eehr gesund. — Kolesarjenj« je zelo zdravo.
2.	Lassen Sle die Radpumpe nlcht am Rade, sle wird oft gestohlen. — Nikar ne pustite seealke na kolesu, večkrat jo kdo ukrade.
3.	Ein guter Battel federt. — Dober sedež je prožen.
4.	Pflegen Sie Ihr Fahrrad, dann werden Sle ee lange haben. — Skrbite za svoje kolo, potem ga boste dolgo ohranili.
6. Fachausdrilcke; — Strokovni izrazi:
1.	Pumpenh&lter (der) — aesavčno držalo
2.	Glocke, die — zvonec
3.	Werkzeugtasche, die — torba za orodje
4.	Bereifung, die — obroH
6.	verchromt — pokroman 0. vernickelt — ponikljan
7.	Vorder-(Hinter)radbremse, die —
zavora sprednjega (zadnjega) kolesa
8.	Nabe, die — pesto
9.	Felge, die — platišče
10.	Speiche, die — napera, špica, prečka
11.	rreilauf, der — prosti tek
12.	Kette, die — venga, verižica
13.	KettenschloS, das —. verižna ključavnica
14.	Schlttseel, d«r p— kljuS
15.	Kettenschlltzer, der — varovalnih, Ačitnik za verigo
16.	Bremsgurami, der — gumi pri zavori
17.	Putzbiirste, die — krtača za čiščenje, enaženje
18.	Federung, die — vzmeti
19.	• ausziehbarer Gepackstrager — po-
lica za prtljago, ki se da izvleči
20.	Fahrradstinder, der — stojalo, podstavek za kqlo
.21. Mantel, der — plašč
22.	Schlauch, der — cev, troba
23.	Pedal, das — pedal
24.	Achse, die — os
25.	Kugellager, das — kroglični ležaj
26.	Felgenbremse, die — plastična zavora
27.	RUcktritt, der — zadnja stopica
28.	Ventilschlauch, der — cev x zaklopko
29.	Kettenspanner, der — natezalnik verige, napenjač verige
30.	Scbmiere, die — maža, maet
31.	61, das — olje
32.	Kotblech, das — blatnik
33.	Zehnlochschlilssel, der — ključ z deset votlinami
34.	SchraubenschlUis^ dar — Izvijač, ključ za vijake
33. Lenkstange, die — vodilni drog, oje, vodilnica, krmile
86. Griff, der — počnik, ročaj, driaj
87| Radnetz, das — (nre&a jti kolera
38.	Dynamo, der — dinamo
39.	Batterie, die — baterija
40.	Scheinwerfer, der — žaromet
41.	L&mpchen, das — svetilka
42.	Lichtanlage, die — svetlobna naprava
43.	Blendlicht, daa — elepilna luč
44.	SchluBlicht, das — končna luč (lu-čica)
45.	Olk&nnchen, das — oljnica, posoda za olje
Лахпо
Pri Oenundsbro ns tvedekem Jivi že več kot eno leto mačka v najožjem prijateljstvu z tajcem- Mačka j« ima in zajček bel In obeh akoro nI moči ločiti. Foakuiali so dejatl zajčka v hlev, toda ni dolgo čaaa trajalo, ko je poskušala mačka na vrne mogoče načine rešiti svojega tovariša. Sedaj živita zopet skupaj, pljeta mleko Iz skupne sklede In skupaj lovita miši. Oba sta se navzela tako zelo skupnih navad, da tudi ob istem času gresta ležat.
Časopis »Tukung: Pno«, trobilo CangkajSeka, Je te dni ponovno klicalo na pomoč Zedinjene države in Veliko Britanijo, ko med drugim pravi; Japonska doslej 3» ni doživela nobenega resnično občutljivega udarca. Na celinski fronti predstavlja velikansko silo.
Kolikor uradnikov že tri leta željno čaka, da zopet zapuste Vichy In se končno vrnejo v svoja pariška stanovanja, ravno toliko bolnikov, bolnih na Jetrih In želodcu, čaka, da Jim bodo zopet na razpolago hotelskt sobe, ki so spremenjene v pisarne. To sezono je prišlo več kot 200000 vprašanj hotelskim vodstvom v VIchyju, б« morajo priti v kopališče. Na razpolago Je samo 221 sob, d očim Jih je bilo po-prtje na razpolago 14768. Junija JLS4'2. Je bilo Icdanlh 51000 živilskih nakaznic, od katerih jih J« 26.000 prejelo prebivalstvo Vichyja, ostalih 36000 jih Je bilo pa razdeljenih med aadaj т VIchyju zaposlene uradnike, *x Ceaar
•e razvidi razmerje domaClnov In prleeljen« cev. Pri tem pa niti niita vpoitevana oroinl* etvo in osebna straža maršala.
Pristne Stra<llvarlJeTO gosli eo odkrlTl r Funchalu na Madelri. Vtisnjeno Ima letnico 1732 in tehta 419 gramov. Do pred kratkim ШО bile te gosli 2e nad sto let v posesti neka norveške družine, katera nI niti najmanj mislila, kako dragocen« #o gosli.
Xova severnoameriška napredna, stranka j* odrekla Rooseveltu vs^o podporo, ker nima zaupanja v njegovo vojno politiko. RooMveU tova gospodarska politika s« označuje kot ka« tastrofa.
V Bukarešti so odkrili veliko ponarejanj# inozemskih vizumov. Zaprli ao tri Poljak#.
20 odstotkov bencin« prihrani aparat, katerega je iznašel llzbonski šofer Jos# Franco. Plin, ki ne zgori v cilindrih, je speljal zopet nazaj v razplinjač.
Zatemnitev nI Newyortenom več vie6, tako Javlja »Dally Expres« iz New Torka. Trgovine in velike tvrdke hočejo končno delati reklamo zopet z velikimi Neon-napisl in av-tomobllisti so 2e siti tega, da morajo x zatem/* njenimi lučmi voziti po glavnih cestah. Vojna Je za nje It dosti dolgo trajala.
Sin prejšnjega mehiškega predsednika,
Orltz Rubio, je bil obsojen na 14 let Ječ#, kot poroča KFE iz Mehike, ker je marca m###ca letos umoril guvernerja države Mehika.
MohUUd poelMieo Melxueiro Je паргатО mu momor v parlamentu, kot poroča Renter is Mehike, ker je odbor za preizkušanje mandatov odklonil njegovo Izvolitev.
Meet na uprava bolgarake preetoUce Je pred nekaj časa razpisala tekmovanje гл načrte nove mestne hiše v Sofiji. Došlo je trinajst uporabnih načrtov. Za atavbi#če Je bU dolo« Cen Južni del mestnega vrta. čeprav •# nI gotovo po katerem načrtu se ho zidalo ,ee pa vendar že lahko reče, da bo s tem načrtom bolgarska prestollca obogatena n omembe vredno reprezentativno etavtxx
Strnn 8. — šlcv. b7.

Л A K A rv Ч	, BOTE
Srpda. 25. avgiistn 1943*
AMTLICHE ВЕКЛМХТМЛ^СНОМСЕМ
DM Gauleiter und ReichHgtatlliaUcr Im Re!ch«Kaa KHrnten Der Chef cler Zivilverwaltun« ftlr die beeetiten Gebiete KSrntens ________________und Kraina_
Z—StO—KV/L—5510/13.	~
K1 a R e n f u r t, Km 10. Aueuet 1948.
BEKANNTMACHUNG
Betr>: DurchfUhrunit von SelbstschutzmaBnahmen Im Lnftschntz.
Zur purchfttlipunjf der Selbstechntzmafinahmen im Luftschut* ordne ich mit sofortiKcr Wirkutur fUr den Bereich de« Reichs-saaee Karnten und Oberkrain fuleendee an:
1. Bereitstellunit ron LliRchsHnd:
Zur erfolKreicheii BekHmpfune von EntstehmiEsbrilnden durch Brandborabeii »us KpiudfluRzeuiren ist in alien Uiiusorn. und zwar aui DachbBden. in den Wohnumicn. in den ТгвррепаиГкапгеп und in den Lnftspiuitzraumen sofort LOschsand in aoisreichender Мепке bpreitzustellen.
FUr die Bereitstelliine sind in ermter L/inie L9sch.4andtUten (PapiersKcke). deren Beschaffuni: in die Weee ccleitet ist. zu venvenden. Die kiiufiiche Abcabe der Ttiten erfolst durch die Amtsti'iieer dee Reiclisluftschutzbuudes. In jedem Raume mtlssen mindestens drei gefUllto Sandtdten bzw. Sand in gleicher Мепке vorhanden sein. In feuchten Ramnen, insbesondere in Luftschutz-rS.umeu dor Wohneebiiude, ist der Loschsand nlcbt in Tiiten. eondern Kisten oder andercn dauerhaften BehUltnissen zu iageni.
A'eraritvvortlich filr die Bereitsteliunsr des Liiscbsandes sind: a) der JInuseiKenltimer filr alle nicht an andere Personen ab
...... Treppenhaul
und
yermictfte Кашпе sowie fUr I)achbo(len,
LuftKoli iitzpinim:
b) die Mieter filr alle von ihnen aiuremieteten Wohn- und eon-
stisen Riiume.
Die L<5scliRancUUten und BehBltnisse sind so aufzuatellen. daB ele leicht auffindbar und jederzeit eriffbereit sind. mediehst in unmittelbarpr NKIie der Tilren.
Der Luftschutzwart 1st. verpflichtet, die BereitstellunK dem Leschsandes mit Nachdruck zu betrelben. Er ist dabei vora Blopkleiter der NSDAP. weitesfjfehend zu unteratUtzen.
Die von den Stadt- und Gemeindeverwaltunscn eingerlchteten ofientlichen LBschsandentnahmestcllen. die als sol eh e besondei-s ИЧ kennzeichncn sind. stchen filr den itennnntcn Zweck der Be-vBIkerunir kostenlos zur Verfileune. Wer Losctisand zu ainloren Zwecken entnimmt. macht sich strafbiir. Zur FQllung der Tiiten darf nur trockener Sand verwendet werden.
3. Berc'ltstclluna von Liisehwasser.
L<5schT\-ae«er ist In aurelchcnden ifenecn in alien verfUebaren jBehaltnissen iiirht nur wiilirend der Nachtzeit. sondern auch am Таке in den WohnrHumen. auf Dachboden. in TreDPcnhiiusern und In Luftsohutzriinmen bereitaustcllen. Alle verfUabaren Be-h alter, die sich filr die Aufnahme von Wasser eienen. wie TCimer, Waschtrosc. Spillfiissnr. Bndewannen und ilUnliches. mUssen mit Wasser mtandiz aneefUlIt sein.
/ur "VermeidunK unnOticen Wasserverbrauches ist bei Tnsobrauchnahme der ancefllllten BehUlter da.s Wasser filr hilus-hclifi Zwecke %u verwfnden Vom Beirinn bis zum Ende der jewt-i.s Kliltigcn amtlichen Verdunklumtszeiten haben die Wohnun?«-inhabcr Liischwasse- in Kimern odor in andercn fUr Loschzwpcke eeeiKnoten Behaltnissen in den Trepoenanfiritneen vor ihren Woh-nuncsttlren aufzustcllen. Unseachtet dessen milssen auch inner-h alb der Wohnune Liischwasservorrate in ausi eicbenden Мепкеп vorhanden smn.
FUr die BereitetPllune dee LSschwassers auf den Dachboden hat der HausoieentUmer zu sorKCn.
, AVolinuncsinbaber. die verreisen oder deren Wohnune eiitweder bei Nachtjjeit oder Шпвег als einen Tag unbewohnt bleibt. sind Ternflichtet, Ltkchwaaser in ihrer Wohnune I>€reitzu8tellen. Die Abwesenheit und die Bereitstellune de« Losrhwasser« ist dem LnQschutzwart oder dessen Stellvertretor reflilzeitie mitzuteilen.
Die Behandlune des Liischwaasers bei Frosteefahr wird zu ewrebener Zeit bekannteeeeben.
8. Rauraune bzw. Entriimpelunit der Dachboden.
In den Luftschutzurten mit eeschloasener odor halboffener Bauweise mind die DachbSden. soweit sie nicht zu Wohnraumen Tuneestnltet sind. zu riiumen.
In den ilbrieen Ocbauden 1st die EntrUmoolune eenauestens durchmifUhren. Als GerUmpel eelten alio brennbaren oder sperri-pen GeeenstKnde. die fUr den Mieter dauernd enlbehrlich oder fUr ihn nach der Verkehrsanschauune eerinewertle sind.
Aiif alien DachbBden ist die Entfernune aller Latten-nnd BretterverschlSee durchzufUhren. Das Holzmatorial der enl-fernten VerschlH.ee eilt als bescblaenahmt, Es ist fUr den hehelf.«-mKBigen Ausbau dir buftechutzrKame dem OWcrbdreermeUter bzw. BUreermeister unverztlelifh anxu&Meen. Es ist in ersler Linie fUr den Ausbau der LuftschutzrUume deb Ilauses. In welch em die Verschlaeo entfernt wurdon. freizueebpn. wenn die LultichutzraumeverhSltnisse den Ausbau erforderlicb machen.
4. DiirvhrUhrunK der Verdnnklnne.
Die Verdunklune ist wKhrend der amtlieh festtresetzten Ver-dunkluneszeit im cesamten. Gaubereich und in Oberkrain ee-nauestens durchzufUbrcn. Auseenommon sind die vom uufteau-konlmando. bzw. von mir eenehmieten Verduiikluneserleich-teruneen.
Bei .\nbrinBune der VerdunkUinespInrlchtune hat der Ver-antwortliche darauf zu achten. daB die LicbtaustrittsBffnuneen lichtdicht abeeblendet werden- Als AbblendinittPl koinmeii nur lichtundurchlSesiee und lichtdiclitabsohlicBende Verdunklunesvor-richtuneen in Betraclit. Filr die Verdunklunc der Treppen-AufeKnge sind die Hauseieentilmer verantwortlicli. Die Vpi-dunklune der Licbtquellen im Treppenhaus ist unzuliissie. weil dadurch die erfolcreiche SohadcnsbekiimDfunB in Fracp eewtpllt wird. .\us dem elpichcn Grunde 1st es auch verboten. Blaiilicht-
l.irooen in Treopenhiiusern nnziibrmffen und in Bctrieli zu nelimcn.
_	'	en. in donen sioli Tyiclitciuellpn he-
finden. milsscn entweder die bicbttrilepr (GliUitiirneu)_ pnlfprni
oder die Šchaltcr unier VcrschluB soholten bzw dip Leitnncen Rtromlos tremncht wprrlpti, dnmit Uiibcrufene keinp VprdunklmiKS-vprStBUe liprbpifllhrpn kiinnpn. bzw. iedp vprsphpntliche Hptati-pnne mit Siohcrheit vprhindert wird Blnnliohtduellen. dip жчт Beisoipl in Hfifpii odpp HiiiiseinEaneon nneebraplit wprdpn dlirfen. Find ab nofort «o abzusciiirmen. daB ihr Licht Icdielich nach unten. keinesfalls aber nach der Seite oder ear nach oben schcint.
5. AhHperrune der Gam- and Waascrhiihnc.
Die Haunthiihnfi der Gas- nnd Wasserlcitunsren in Wohn-sebauden eind bei Flieeeralarm sofort abziusperren und durch eine vom Luftsohutzwart zu bestimmende Selbetschutzkruft wKhrend der Dauer de* P^iezeralarma besetzt zu halten. um im Bedarfs-falle bei der Schadensbekaraofune rechtz«itii. den Wasserhahn aiifsoerren zu kiinnen
e. Fcatleffune von FInchtwecen:
TTm die T^IBcliehkeit. aus vorschllttcten LufUichntzraumPn in das Freie zu eelnneen und um Hiifeleistune von auBen von Haus zu Haus zu ermiielichen mtlssen zwischen unmitteibar benachbar-ten Hausern Diirpheiin?sm8elichkpitpn ceschaffpn werdpn. Die Lage dpr Durchbriicbsstollp in dpn Kclierepschnsseii ist so zu wah-len., <iaB die VerbindunesOffnune vnn beidpn Selten ieiclit zu fin-den und schnell errpichbar iat. Die Verbindunor.slKfnunir ist zwcck-maBig in Drpleeksform mit einer untprpn Breite von 75 Zenti-meter пдсђ oben bei einer HSIie von 1 Metpr zusnmmenlnufend anzulPBOn Um im VerschUttunKsfalle die im Luftscbutzraum ein-Kesclilossenen Volkscenossen rascbestcns befreien zu kiinnen. ist die Durchbruchsiiffnunor mOzlichst einserilckt. clnstpinic |p|pht mit KalkmortPl. keinesfalls Zementm3rtel zu vermauern. Der den Durchbruch nbsphlieBende oberste Zieirelstein ist nur lose elnzu-Bchiebcn. Das Vcrhiinitpn der Durciibrochsliffnunp mit Decisen Oder das Znstellpn mit Brettern oder andercn Stoffen ist miter-pagt. Dip Diirchbruchsstellp ist von beiden Seiten. diirch einfache. zweckmaBie »eibstvprfertiRte Hinwpisschilder oder Aufschriften zu kcnnzpichncn. Auf den ZunanirswPKen sind an eeeiencten PtRllen Schilder oder Aufschriften mit einem Pfoil und der Sclirift: ..Zur Verbindunersoffnune zum Nachbarhaue StraBe Nr.,.....' anzubringen.
7. Bereitstellune von SelhstechulzeerBt.
In den Wohnpebiiuden ist von den HauseieentUmern nach-utehend aufseflllirte.4 Selbstschutzgerilt bereitzustellen und dau^ ernd In Kebrauchsfiihiffem Zustand zu halten:
1. LuftscbutzeinstellsDritze ftlr iedes Stockwerk im Treppen-flur:
1 Binreiflhnken Im Trenpenaufeanp:
1 Starke Leine odor Peil im Luftschutzraum;
1 Steh- oder Anstelleiter im Treppenhaus; 1 liuftsphutzhausapotheke im Luftschutzraum:
1 bis a Feuerpatschpn im Treppenhaus:
LHschsand und LBschwasser eemaB Ziffer 1 und 2 dieeer B«-kanutmachuntt;
1 Schaiifel odpr Spaten im Treppenhaus:
Xxtn, Bpile. SitBPn soweit vorhanden. im Luftschutzraum.
Da die meisteii der Selbstschutzaeriite bewirtschaftet und nur in beschrilnktem Ma Be im freien Handel erhiiltlich sind. haben die Mieter die nicht filr Ihren Seibstschutzbeiiarf bcndtiirten. als LuftscbiitzeerKt geetgneten GeeenstKnde heizustellen. In den LuftscbutzrSnmen railesen an den Kaminen die Schipber durch Filz. S toff. Popier oder Glaswollc abgedicbtet werden. denn durch den Kamin drineen beim Niedereehen von Snrenc- und Mineii-bomben hSufisr RuB. Ranch und Staub in den Schutzraum. so da P die-Insassen vorilbercehend weder sehen noch atmen kBnnen. Die HauseinentUmer sind »ehaJton. das fehlende Oeritt rascheatens zu bemchaffen. wobei sie durch den Reichsluftschutzbund weiteet-schend zu unterstOtzen sind.
8. Rerrichtantf топ Lufteehatzranmiepiek.
Kach Aiisltteune dee Flietrtralarme h*t leder Volksaenosse al* uuftschiitzraumeeDHck rait in den Keller lu nehmen:
1 komplette 2. Garnitur seiner Bekleidunesausstattun*:
Tiscn-. Bett- und KBrperwasche:
Schuhe:
Deckcn;
Lcbensmittelkerteni BarKeld;
wiphtice Dokumente:
SparbUcher:
Taachenlampe oder Кегип;
Miiiulvorrat:
Trinkwasspr oder andere BrfriichurursKetrSnke;
warine Milch ftlr SHuKlinire. mBglichit in Thermoefluehen:
KBhestcck;
Teller. Tassen und Topf.
Die vorbezeichneten GeeenstSnde aind in Koffern oder ande-ren leicht transportahlen Bpliiiltniwen in den Wohnuniten eriff-oereit m halten. Bei BrandkataTitrophcn eroBereii AusmaBes, (lurch die ein weiterer Verbleib in den Luftscbutr.riimmMi iiumiiR-liph Kemacht wird. sind die mitKotlihrten Dppkcn und Tilcher in JVasser 7,n tnuchen und beim Verlassen des Rnuiiips umziihSnirpn. Die iiniKebanBte па.чле Decke schUtzt auf dem Fluchtweg« vor verbrennunKen und Tod.
9. BehelfgmhOlcer Ausbau der LuftschutzrSume.
Bei alien ausbaufiihijfen Luft.4chutzraumen ist znnSchst ein behelfsmKBiBer Ausbau anzustreben. um ein Durchachlagen der Luftschjitzraumdecke durch fallende Trtlmmerlast zu verhindern. Dies wird durch AbstUtzune der Decke durch Stempel. Bohlen und _ Balken, die fest verkeilt nnd untereinander verankert eind, erreicht. Die Kenster zu den Liiftschutzriiumen sind splittersicher inittels Bohlen oder Erde oder durch andere eeeisnete Mittel. wie Ketonljlocke. zu verkleiden. LlischKeriito sind mit dem Namen des I'iiepntiimors oder mit einem Kennzeichen 'zu verseben. um Ver-weclisluntren oder Verluste in Einsatznachten m6Blichst zu ver-mpidon. N,4here W.eisunBPn erteilen d:e iirllichen Luftschutzleiter unu die Bauberater des Reichsluftschutzbundes.
'^"'Jprrjiume. welche sich als Luftschutzr&ume eignen. jedoch zur jCeit fur andere /wecke in Anspnich гепоттеп sind. sind un-verztlirhch zu rSumen und ihrer Bestimmrng als Luftschutzraum zuzufUnren. Dies snlt insbesondere filr solche RSume. welche von iTempinde-. Staats- oder anderen Bffcntlichen Dienetitellen lowie von Betneben aiutemietet sind-
10. Verwahrone von WohnunesschlUsseln.
Wird pine Wotinung von sHmtlichen Wohnunirsbenlitzern bei J аг Oder Naclit filr kurze oder lanee Zeit verla.ssen. so iet der \VolHiunBS8cnltissel dem Luftschutzwart oder seinein Stellvertre-ter m VerwahniiiB zu seben damit bei einem LuftanKriff die Wonnuuft zur Brandboutrollc bzw. BrandbekiimpfunK betreten werden kann. Die SchlUssel eind durch AnhSnaeschlld zu kenn-zeicliiicn und wenn mUslich in einem verschlossencn Umschlag zu uberseben
AuBerhalb von Luftaneriffen 1st dem Schlii4splverwahrer das Ketreten der verschlossenen WohnunK nur zur Behebuntr von Ge-falironquellen. zum Beispiel SchlieBen offenirelas-sener Gashiihne, Abscnaltune eineesphalteter Lichtquellen with rend der Verdunk-Minwzeit Bestattet. In diesen Fallen darf er die WohnunB nur in KpBlpitiinB einer Person, welche mBBlichst nicht mit ihm ver-wandt sPin solite, betrpten.
Bei Riickkehr des WohnunBsinhabers ist dleeem das erfolgte Betppten nnd ,der Grund hiefilr mitzuteilen.
Bei FlipBeralarm hat der SchlUsselverwahrer fUr die Offnunjr der verschlossencn WohnunB Sorgo zu trasen.
11. Verhalten bei Flieeeralarm.
pberster Gnindsatz ist. Ruhe zu bewail ren- Die auf der StraBe hefmdiicnen VolksBonossen haben sich unvcrzUglich zum nSchst erreiclibarcn offentlicbeii Luftschutzraum zu hegebcn, sofern sie den Luftsphutzrnum ihres Wohnhauses nicht in kUrzerer Keit er-reiclien кВппРп. Den .^nordnuncen der Polizei. der Im Luftschutz piiiBesetztpn Amtstrager der NSDAP. und der Ordner des Reichs luftsrhutzbundes 1st unbedinBt Ко1ве zu leistcn.
pie in den WohnunBen befindllchen Personoii haben die bereit zu liflltrnden Lrispbwassprvorriite zu ргвНцхпц. dip Koiister zu pffnen uikI das LuftschutzraumpppMck In den I.uftscluitzraum zu brinBPn. npi DiMikPlbpit ist vor Verlassen der WohnuiiB das I,icht zu verlnschen. Die EiiiBanestOrpn zu den Iliiuserii und Wohmin-цеп sind aufzu.splilioQon. Die rUren sind anzulpbnpn. aber tilcbl Pinzuklinkon. Dip im Liiftscliutzraura clnBetroffenen Pprsonen babpn sich soclPioh bpim Luftschutzwart zu melden und sich ein-satzberpit zu halten. Ein Verlassen des Liiftschutzraumes vor der kntwarntinB 1st oline Erlaubnis des I./uftschutzwartes verboten. sowpit nicht pine bebfirdllche ErmiichtiBung zum Betreten der StraBe das Verlassen des Raum"« eestattet.
12. Mcldepfllcht.	,	.
Haushewohnpr welche sloli with rend der Nacht auBerbalb der WohnunB auflialtpn. haben dieses dein Luftschutzwart oder »einem Stcllyertreter mitzuteilen. Das eleiche bIU fUr die Aufnahme yon hausfremden Personen zur NiichtiBunB uliter .\n«abe des Vor- und t amiliennanipns und des Wohnortes dcrselben.
13. SchlnObestlmmunit.
Dip Ortspolizplverwalter haben vorstehende AnordimnBen. so-wpit sie noch nicht durch DHrohfUhrunjrsverordnmicen zum T.uft-schutzBesetz anreordnet wiirdeii. durch schriftliche polizeiliche vprfiiKunir der Bevolkerunc ihri-s OrtsDoIizeiberelcliPS hpkaniitzu-Bplipii. \ prstBBe веврп d lese VerfuBUiiB sind unnachsichtllch zur AnzelKe zu brliiBen und die BestrnfiiiiB auf (iriind des Luft-schutzcpsciizes und dpsspii DurchfUhrunBsvprordnungcn vorziinoli-men. Ill scliweren Pilllen 1st ^nisnahmslos die StrafvprfolBiins dem zustiindiBPU Gericht zu fIbrrBelien. GebUhrpupfliclitiBe Ver-wariuiniren sind In Anbctracht der NotwendlBkeit der BPnaue«ten BeachtunB der vorsteheiiden AnordnunBen nicht am Platze und haben deshalb zu uiitcrble-iben
K 1 a K e n f u r t. am 10. AuBUst 1913.
In VertretunB: Bez. W o 1 s e в e e r. ReBleruuBsprSsIdent.
tilKUNO «. KUSSI If. «. t«.0R10lll194|
^^HUeTiUliAU^
ist in vi#l#n Fjill#n nur d*r Gftid« 9«b«f. Zmp RUduahUmg i«in«s An-Hilos am G##*a#	Kapital,
da« oft nidtt fluuig lu madi«n itf. Hi«fur<bi«M #imTr#f$er in dar Raidvi* lottari« mil d#m vialan Oawinst* aittsidHon di# M6glkMaitl STAAtLICHI LOTTeRII-IINNAHMi
PROKOPP
WIIN VlfS«, MAIIAHILFIISTIASSI 2t LOirtllSli 4» IM }—» Ч« RM Vi IM
IIILU
Xu/tfe<ftIciucA-di<fttfun]tei»a«ta
D. R. P. 100 iger Sfhulz
■гекеп Luften(weichune hei Einfaliren топ Nasreln jeder Sttirke Doiiaticer Eisengegen stMnde hei poriigen, sleich wie neucn SchlSuchen нИег lufthereifteu (i ahrzeuge. An-to«. Motor- and FahrrHder
IlU
Kubrikatloom • Werke VVien. MUnchen. Zentrale \Vien. I. Hafncritets 3-4, Ruf R 23-3-S8.
SENF
Fabrik C. Wenger, Klagenfurt
Wir Kaiucn lauiend
au« nacUwetsltchem Prlval-beelti gut erhnlten* IJnifor men iuilwecjet Art M Nut el WetterkrSiten Bluseii Нч#ен Uiiiformksppeii. PelziuNiitet PelzrHoke Pelzwesteir Leder-Q fllzstiefel moiterne SchuB wflffpn Komrollnhren nsmi ZuhehHr Kehrr8Hfr leloht*
MotorrSiler SUdoatilculNrlier Wachdiensi Klneeiifurt FeMtnarsohHll
r'onrnij Plst» Nr 0 Ruf in-30 —
KAUFHAUS
HEIBIBST
KLAGENFU R1
HILFT
PUNKTE SPAREN
durch R«p*retur ven SWmplen
und TrlkotwHsch*
Ausgabe
ren Speisekartoffeln fUr die S3. Zuteilunesperiode.
Dos LsndMPrnShrunirsamt KSnilen eiht filr den Ralchsgnu irnten und als Referat Eruahnmg und Uandwirtschaft dee LdZ fiir die besetzten Gebiete Kiirnteus und Krains folgendee be-
kannt:
Die WochenrationssiUzo an Rpeisokartoffcln worden fUr di» Dauer rtsr 33. Zuteilunzsopriodp. das ist filr die Zeit vom 2S. August hi« 19 Seotemher 1913. wie folgt festgesetzt;
1.	FUr Normnlvertirauclier llnhaber von Bezugsausweisen fUr
Rpei.^ekartoffpln):
a)	Boim BeKiig der laufoiiden Wochenration konnen vom Klcinverteiler cpgcn KntgeBcunalime dps einzplnen Woch^n-absohnitte» an den Verlirauclier 3 kz Spoisekartoffeln aus-cegoben werden.
b)	Beim Voraiisbezug der Soei-sokartoffoln fUr die ganw» 53. Zuteilungsperiode. das ist fUr die Zeit vom 23. Angnst bis 19. September 1943. erhiilt dor Bczuirsberechtigte gegcn Abeabe dor vier Abschnitte I—53 bis IV—33 beim Klein-verteiler 15 kg Spoisekartoffeln.
2.	KUr die GroBverbrauchergruppon allor Art bleiben die in der
Presse bereits bekamitgemacbten Ilationssiitze und Bezuga-
bestimmiingeu auch woitcrhin aufrecht.
AiisdrUcklich wird nochmals darauf hingewiesen, daB aJs Grundlage zur Bozugscheinaiissttdlung die eiiizoln abcotronnten Bozuesauswois-Abschiiitte filr oine mengenmiiBige Belipforung von 3 kg. die gemoinsam abgotrennton Abschnitte I—.">3 bis IV—53 hmgpgen ftlr eine mengenmUBige Belieferung von 15 kg zu gelten haben.
Klagenfurt. den 20. August 1943.
Landesernahrunesamt KSrnten.
Anordnung
dee LandeebauernfUhrere von Karnten vom 20 8- 1945-
Der Landesfischerelverband Kamten 1st der organisa-torische ZusammenschluB sfi.mtllcher Bewirtschafter von Fisch-gew&aaern und der Ubrigen FischerelausUbenden in der Bin-nenfischerei und der Fischssucht Kftrntene. Eg umfafit gemHS der vom ReichsbauemfUhrer erlassenen Anordnung vom 11. 9. 1941 — VA 1 112
a)	die Berufsflscher,
b)	die Fischer im Nebenberuf und
c)	die Ubrigen Besitzer und P&chter von Fischge-wassern Oder Flschereiberechtigungen, einschileSlich der Sportfischer und Sportfischereiverelnigungen.
Alle Angehorlgen der Gruppe a, b, c werden daher auf-gefordert, im elgenen Interesse und zur Vermeidung von wlrt-achaftllchen Nachteilen unverzUglich ein Gesuch um Aufnahme bei dem Landesfischerelverband Kamtens in Klagenfurt, St. Veiterrmg 55/59, einzubringen-
Der Landesbauemftihver
Odredba
LandPAbauernfUhrerja Kiirntna z dne 20 8 1943.
Landesfischerelverband Kitmtcn, je organizatorična zveza vseh zakupnikov ribolovov In ostalih gojiteljev ribištva celinskega ribarstva in ribogojstva KKrntna Obsega v smislu od ReichsbauernfUhrerja Izdane naredbe z dne 11. 9. IMl — VA 1 112
a)	poklicne ribiče,
b)	ribiče v stranskem poklicu
У C) ostale lastnike In zakupnike ribolovov aH ribiških pravic, vključno športne ribiče In združenja za Športno ribištvo.
Vsi pripadniki skupine a, b, c se zato pozivajo, da vlože v lastnem interesu in da se preprečijo gospodarske škode, nemudoma prošnjo za sprejem pri Landesfischerelverband K&rntens v Klage nfurtu, St Velterring 55 59
T .andesbaucmfUhrer
M Ali oei
Službo dobi
Učenca za pekarsko obrt takoj sprejmem. Bohoritsch Franz Badcerci, Krainburg.
901-1
Vajenca za. kovaško obrt takoj sprejmem! Predstaviti osebno pri Albin Sclnik, Swirtsdic P. Hlg. Kreuz.
«28-1
Vajenca za mesarsko in prc-kajevalsko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrba v hi-5i. Joscf Krisch-nar, Hofflein.
905-1
KAFFEEcuu
Fabrik C. Wenger, Klagenfurt
Dekletu 18 da 26 let, ki bi bilo pripravljeno v prostem času pomagati pri gospodinjstvu, dam brezplačno stanovanje. O-stalo po dogovoru. — Naslov pri K. Bote,
Dečka od . 14 let sprejmem zi razna dela v trgovini. Pozneje se zamore izučiti steklarstva. Hrana in stanovanje preskrbljeno! —
Ponudbe na Rudolf Hlebsch, Krainburg.
937-1
Menjam
Dne 16. 8. je bilo zgubljeno _	, , " kolo od seialne-
jZamenjam dobro g, jtroja, rdeče
ohranjeno ročno
siamoreznico, 12-colsko, za dobro moško ali
žensko kolo. Helena Schakel, Wart 256, Krainburg. 873-15
Službe Išče
ESSIG
Fabrik C. Wenger, Klagenfurt
Tehnični uradnik z nepopolnim znanjem nemščine, vešč tudi pisarniškega dela veletrgovine — s šoferskim izpitom — italijanski državljan, išče službo za 1. sep-tem ber dalje po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Sposoben".
951-2
Boljša, mlajša gospodinja išče zaposlitve. Prevzame tudi go-„ • . ,	J stilno ali gospo-
Krainburg pod jJinjstvo na kme-
i/qublipno
Zgubilo se je črno krilo od Poštam: Laak do gradu. Ker je krilo od druge stranke, se vljudno naproša, da
barvano, premer Г>Н cm v Krain-hurgu na cesti
od Kmetijske zadruge v Krain-
burgu preko voznega mostu čez Savo proti Wart do tovarne
žime Knifitz. Ker kolo za najditelja nima vrednosti, se isti naproša, da ga proti dobri nagradi odda pri Kmetijski zadrugi, Krain-
se vrne na na-]burg. 929-22 slov: Mrgole Jo-
sef, Schneider,
Zauchen 62. Laak-Zaier.
V ponedeljek, dne 2. 8. se je našla v jutranjem vlaku od 60 RM nagrade! Radmennsdorfa dobi, kdor mi,do AGlinga, za-pomaga dobiti	ura. Do-
nazaj damsko jki se proti izka-kolo, ki je bilo zilu pri Kari O-
021-1.
Vaienca(ko) in trg. pomočnico »prejme takoj Schuhhaus, Fr. Lichtl, Krainburg. 888-1
tih. Ponudbe pod „ljubiteljica otrok" na K. B., Krainburg.
946-2
Učenko in učenca sprejme za frizersko obrt
Lenard Pire, Krainburg, See landstra&e 28.
960-1
HiSno pomočnico od 16 let na-
firej ki bi oprav-jala poleg gospodinjskih tudi Kmečka dela sprejmem z vso oskrbo v hiši. J»nher, Bresiach, 64	912-1
Pouk
Prijave za sprejem za šolsko leto 1943/44 se sprejemajo še v sredo 1. sept. med 10. in 12. uro v Okrajni gospodinjski šoli Krainburg, baraka 3 (za Delavsko borzo) za deklice med 14. in 17. letom. Dokumente je prinesti s seboj. Upravi šole. ^ 946-19
3. 8. ukradeno. Kolo je znamke
„Standard" in ima raven, črn
okvir, svetlo-modro okrašen. (Mogoče že prebarvan.) Kdor ve za kako kolo, ki je bilo po zgoraj navedenem času kupljeno, naj javi na K. Bote, Krain burg pod številko 898-22
mannu Rad-
mannsdorfu, Hotsdhevargasse, št. 2. 5612-22
V soboto, 14.
avgusta se je zgubil v Tržiču
(Neumarktl) svetlorjavi dolgodlaki pes (ogrski stepski pes); sliši na ime „Tiger". Najditelju se izroči nagrada od 500 RM. Haus Zaka, Pen-sion'Restauranr
Veldes-See, Oberkrain.
947-22
Globok otroški voziček, katerega je dne 18. 8. nek otrok odpeljal, se dobi pri Marija Stular, Hinterhausgasse 10. Krainburg.
W0-28
Razno
Obiskovalcem Smarjetne gor* se sporoča, da je gostilna na Smarjetni gori zopet odprta in s:cer vsako so-|boto popoldne tlo 19. ure in vsako nedeljo od 7. ure zjutraj do 19. ure. Za obisk se priporoča — stari najemnik Marjan.
982-28