8 35^
60100200
PRy
poštnina plačana v gotovirJ	^aa i •
Abb- postaje i grupo.. Cena 200 lir
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
DNEVNIK
Leto XXXIII. Št. 183 (9791)
TRST, torek. 9. avgusta 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v G»vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKA PREDSEDSTVA VLADE
Ugoden obračun Andreottijevega uradnega obiska v Saudski Arabiji
Velike možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Saudsko Arabijo - Do septembra v zastoju italijanska zunanjepolitična dejavnost
»če ~ D'P'»matski svetnik predsednika vlade Andreottija je orisal s, erai »a tiskovni konferenci najbolj pomembne aspekte uradnega obi-Svet '.talOanske delegacije v Saudski Arabiji. Pred obiskom, je dejal o <*• .k *"a Rooca, je bil namen italijanske vlade razpravljati v bistvu It alt' stvareb: 0 trgovinski bilanci (ki je v močnem primanjkljaju za bla 10 zara<*i llvoza nafte in je le delno krita z izvozom italijanskega «a v Saudsko Arabijo); o saudskem gospodarskem razvoju, ki nudi Italr možnost' industrializiranim državam; o že preverjeni prisotnosti . "lanske industrije v Saudski Arabiji (Italija je na petem mestu med ./kvarni, ki izvažajo v Saudsko dol in NuD.ianska podjetja že , leta uspešno delujejo na naj-D **Cnejših področjih); ne nazadnje e- 'S1"« dokajšnjo vlogo tudi stali-Vzh 'ta,ilc do vprašanja Bližnjega vSo a' zaradi česar imajo saudski (»Vo *	za Pr*.iateIjsko dr-
li takem položaji je bil cilj potovati? dvojen; doseči na najvišji poli-, ravni zagotovitev za okrepitev
^elovanja med obema državama . se domeniti o najprimernejših re5*ih, da bi v praksi dosegli ta
l^td obiska, je dejal La Rocca, je jan ?a^ov°Ij'v za °be strani: itali-ske predloge so sprejeli pozitiv-s, lr| tako dokazali, da ima Saud-Arabija Italijo za sprejemljive-0kv^osP0cl3rskega partnerja. V tem v 'ru bo že septembra odpotovala fj-, "fdsko ' Arabijo italijanska teh-Pf "a delegacija na vladni ravni, se h. Vl> da bodo v njej funkcionarji ^.anteznih ministrstev, ne pa za-djj."1. gospodarski operaterji. Glavni k; 'tslijanske misije bo ugotoviti, itar'e ,So konkretne pobude, ki jih j 'Janška industrija lahko izvede n., "a katerih področjih. Govorijo Zt|,..sem 0 dobavah jekla, gnojil, nji avstvenih infrastrukturah, o grad-CasE železnic, o gradnji obratov t^ Pridobivanje pitne vode iz morja Dn, " Pobudah na področju teleko-'iikaeij.
t)jt ?: dokaz zanimanja saudskih volijo i'V za okrepitev stikov z Ita-j0 -.p? jeseni prišel v Rim presto-^in. kduik in prvi podpredsednik haj»afrskega sveta Fahd, za njim pa
gl a
Ool^Jski Arabiji največjo važnost
^istrsk, _
Ji sam kralj Kal asnik je pobda -J Arabiji največje kov. * na vprašanje dobavnih ro-
Ottjp' tudi sam kralj Kaled. Andre-V ,. v glasnik je poudaril, da so
Jau<Nki ■
OV-	v CtOC4.ll JV
Vs»ki sauc*sk° tržišče
ki je odprto
kom' zasebni pobudi, je izredno Sk ,at‘titivno in je vsaka industrij-gj^. Pobuda tesno povezana z dru-AnaJ lci J'1' tako rekoč pogojuje. sVo' totti je glede tega zagotovil sogovornikom, da je itali-skom' Poetični položaj po programih ? sP°razumu, ki so ga podpisa-boij 'anke ustavnega loka mnogo •%'labilen, vlada pa je skušala k' P°dporo vsek družbenih sil, tir, ' zagotovila povečanje proizvod-Ka.ter znižanje ur stavk.
Sr, ai" zadeva mednarodno politiko saudskj voditelji obravnavali
Danes bo znano kdo se bo moral sam obdavčiti
p RlM — Finančni minister andoifj bo v prihodnjih dneh, a°rda pa že danes, odgovoril a vsa vprašanja v zvezi z na-vedano samnnhdavčitvijo, ki ^ Predpisuje novi davčni zait"' Besedilo odloka bo nato . končno odobrila vlada na se-7®- avgusta.
Čeprav se novice prepletajo, lok* da *)0 Prvotnl osnutek od-tijj . korenito spremenjen. Slcd-■ .le predpisoval vsem davko-iavm Va*cem’ k' so leta 1)176 pri-la ]" svoje dohodke s formu-t«KCln ^4b' naJ »e do konca ok-j. r* sami obdavčijo za 75 od-„ ‘kov letošnjega predvidene-s' ""hodka. Prvotna zamisel o ■Poobdavčevanju je imela sili druKačen cilj; odpraviti dis-(i„i^’l,,acijo na račun podrejenih avcev, katerim sproti odtr-vis i davke, medtem ko neod-e "' delavci plačujejo davke z Mii *n° zamudo in se okori-K. '■ razvrednotenjem lire. n(,Zn*‘ie pa so izvedenci finanč-e •*» ministrstva spravili vse v „ koš, proti čemur so odloč-si|P Uastopile zlasti levičarske
Rešitvi, ki sta po mnenju ko-slp.i Ptocjev najverjetnejši, šta ministrstvo
>Uo
sc bo po-
tg. - k prvotni zamisli in sa-; ' "davčevanje bo obvezno le d„ ""odvisne delavce, ali pa bo-^dpisali razne stopnje sa-b0 ,, .davčenja sorazmerno z do-ig,,,1 odvisnih delavcev, ki i-dohšj Poleg službe šc drug vir Ig f|dkov. V tem primeru naj l97r'Sti' ki so prijavili za leto iem ^V°H‘ dohodke s Tormnlar-sgg,‘Rl plačali od 20 do 30 od-8 i„i* * * * v vi davka, če imajo med h,,.!! ‘ milijonov lir letnega do-iigaj-1’ od 40 do 50 °dst., čc !etn,r "Mo
tli
čt*v Sa dohodka. Samoobdav-na-i "i bili izvzeti tisti, ki ieth, ""»ni kot 6 milijonov lir ga dohodka.
10 °d 7 do 9 milijonov lir ig, 'jg*1 dohodka in 75 odst., čc let,,!® vee kot 9 milijonov lir
vprašanje Bližnjega vzhoda zelo u-
m ir j eno in brez nepotrebnih pole-
mik. Obe strani zagovarjata pra-
vično in trajno rešitev ter obnovitev mirovnih pogajanj. Arabci so izrazili italijanskim voditeljem priznanje zaradi italijanskega stališča
v okviru EGS tudi v luči razširitve gospodarske skupnosti na nekatere druge države Sredozemlja.
Po potovanju Andreottija in For-lanija v Saudsko Arabijo bo vlada nekoliko opustila mednarodno dejavnost do začetka septembra. Jeseni pa bo italijanska diplomatska dejavnost zelo razgibana. V prvih dneh septembra bo prišel v Italijo pred-sedrvk španske vlade Suarez, ki bo po uspehu na prvih svobodnih volitvah po 40 letih obiskal glavna mesta držav EGS, potem ko je Španija 28. julija uradno vložila prošnjo za
vstop v gospoda rsko skupnost. V drugi polovici septembra bosta obiskala Rim zvezni kancler Schmidt in predsednik britanske vlade Calla-ghan. Tudi z njima bo predsednik vlade Andreotti govoril o programskem sporazumu, ki ga je že orisal Carterju in Giscardu d’Estaingu. Oktobra pa bo zunanji minister For-lani odpotoval na Japonsko. Osrednja tema pogovorov poleg italijanskega notranjega položaja bodo mednarodna denarna in gospodarska vprašanja. V začetku oktobra pa bo Andreotti obiskal še Kanado, (if)
Dirslat proti «džunj»Ii plab
RIM — Federacija vodilnih državnih funkcionarjev («Dirstat») se je zavzela za odločno izvajanje vladnega načrta, ki zadeva ureditev razmer na področju tako imenovane «džungle plač». Dirstat meni, da je treba spoštovati člen 36 republiške ustave, ki predvideva enakopravnost pri plačah za isto delo po kakovosti in količini.
.....................
11. AVGUSTA ZAPADE ROK ZA VPIS V POSEBNE SEZNAME
Važna naloga sindikata pri uresničevanju zakona o zaposlovanju mladine
Lama: Delavsko gibanje mora izkoristiti ta zakon, da ustvari trdno povezavo med šolo in proizvajalnimi strukturami
RIM — Eno od prvih vprašanj, ki se ga bodo morali lotiti sindikati takoj po poletnem oddihu, je vprašanje zaposlovanja mladine. Ta problem je sindikalno gibanje vključilo
v	zahtevno platformo, ki jo je predložilo vladi v začetku leta, ministrski svet pa je v odgovor pripravil poseben zakon, po katerem bo 11. avgusta zapadel prvi rok za vpisovanje mladih med 15. in 22. letom starosti v posebne sezname za zaposlitev.
Po podatkih ministrstva za delo se je do konca julija vpisalo v te sezname (vključeni so tudi diplomiranci, ki se lahko vpišejo do 26. leta starosti) 293.000 mladih, in sicer 66.000 iz severne Italije, 57.000 iz srednje Italije in 169.000 iz južne Italije. Primerjava teh številk s podatki državnega statističnega zavoda ISTAT o brezposelnosti (mladih ljudi med 14. in 29. letom starosti brez zaposlitve je 1.043.000 na skupno 1.432.000 brezposelnih) kaže, kako se je le majhen odstotek mladih vpisal v posebne sezname. Ugotoviti vzrok tolikšnega razkoraka in pospešiti vpisovanje bo ena glavnih nalog, ki jih bo moralo rešiti sindikalno gibanje.
Doslej je federacija CGIL, CISL, UIL zahtevala le podaljšanje prvega vpisnega roka, kar pa je ministrstvo za delo odločno zavrnilo, ker se z 12. avgustom začne drugi rok vpisovanja (trajal bo do konca leta) in upati je, da bo v tem primeru vpisovanje bolj številno.
Za uresničitev zakona o zaposlit
vi	mladine, ki je večleten, je vlada nakazala za letos 90 milijard lir, prihodnjih treh letih pa bo nakazala 380, 320 in 270 milijard lir za skupno tisoč in 60 mili jard lir. Naloga sindikatov in zasebnih ter javnih ustanov pa bo izkoristiti nakazana sredstva ter začeti z reševanjem enega od najbolj žgočih problemov italijanske družbe, ki je tudi eden od glavnih vzrokov študentovskim gibanjem.
Generalni tajnik CGIL Luciano Lama je ob ugotovitvi, da se je v posebne sezname vpisal le majhen odstotek mladih brez zaposlitve, poudaril, da bo treba v tem sklopu razviti gibanje, v katerem bodo sindikati, krajevne u-stanove in poltične sile aktivneje angažirani. Zakon, ki ga je izdelala vlada, je po oceni Lame nepopolno, vendar pa koristno orodje za rešitev vprašanja, o katerem delavsko gibanje razpravlja že dalj časa. <Pomanjkljivo in dokaj pozno uveljavljanje zakona — je pribil Lama — dokazuje, da je sindikat s svojimi pobudami premalo prisoten v državnih strukturah*. Te pomanjkljivosti pa je treba odpraviti, saj .je zakon tisti vezni člen med šolo in delom, ki ga je sindikat že dolgo iskal.
Državne in poldržavne ustanove, ki se mislijo poslužiti zakona, so že pripravile vrsto programov za vsai začasno zaposlitev mlade delovne sil« in prav tak« razvijajo
ustrezne načrte tudi občine. Najbolj zariimiva plat zakona pa zadeva brez dvoma industrijo, trgovino in poljedelstvo. V teh področjih zakon predvideva vrsto spodbud za tiste, ki bodo zaposlili mlade ža nedoločen čas. Med drugim bo država vzela nase breme 32.000 lir za vsakega mladega zaposlenega v Severni Italiji in 64 tisoč lir v Južni Italiji. Sindikalno gibanje in zlasti sindikalne federacije v industriji morejo sedaj ugotoviti, kako najbolj izkoristiti ta sredstva v okviru pogajanj v posameznih podjetjih, (vt)
Pravda o miroljubni poli v socializem
MOSKVA — Ob 60 letnici 6. kongresa boljševiške stranke je moskovska Pravda objavila daljši članek, v katerem priznava, da delavski razred lahko pride na oblast tudi po mirni poti. «če je ena možnost na sto, da je ta pot uspešna — piše časnik — je delavsko gibanje ne sme prezreti. Izkušnja pa uči, da buržoazija seže po orožju, ko vidi, da je njena oblast ogrožena. Komunisti morajo zato znati uporabiti vse metode boja.»
KAM BO PRIPELJAL SPORAZUM MED «ŠESTIMI»
Izhod iz krize samo v zavednem načrtovanju
Plačilna bilanca zabeležila šele v juniju aktivni saldo - Sindikati zahtevajo kratkoročne ukrepe
RIM — Italijanska plačilna bilanca je po zadnjih začasnih podatkih, ki jih je sporočila Banea d ltalia, zabeležila v mesecu juniju letos aktiv v znesku 384 milijard Lir. To je prvi pozitivni bilančni zaključek v letošnjem letu. Zadnji aktivni saldo so zabeležili lani v decembru, in sicer za 461 milijard lir. Med majem in junijem so se rezerve konvertibilnih valut povišale za 1838 milijp-nev dolarjev ter so dosegle raven 6180,4 milijona dolarjev.
V	prvih petih mesecih letošnjega leta je plačilna bilanca zabeležila skupni negativni saldo v višini 2138,3 milijarde, kar je le nekaj manj kot v istem razdobju lanskega leta.
Podatki, ki jih je sporočila Ban-ca dltalia kažejo, sicer, na določeno izboljšanje gospodarskega in tudi valutarnega položaja Italije, toda niso še prepričljivi glede nadaljnjega razvoja. Res je, da se je vsaj enkrat v tem letu pokazal aktivni presežek v plačilni bilanci, toda splošen potek bilance same ni bil do sedaj nič kaj ugoden.
Sama osrednja državna banka je namreč sporočila tudi podatke glede prejšnjih mesecev. Tako na primer so v maju letos zabeležili pasiv v znesku 157 milijard in 200 milijonov lir, ki ga je treba v glavnem pripisati razliki med uvozom in izvozom. Da je bila dokončna bilanca v mesecu maju nekoliko bolj ugodna, je treba to pripisati, le večjim valutnim nakazilom italijanskih delavcev zaposlenih v tujini ter še nekaterim drugim Dostavkam.
Kot smo dejali, .je plačilna bilanca bila aktivna v decembru lani za 461 milijard lir. V letošnjem januarju so zabeležili 65 milijard in pol lir pasive, v februarju 599 milijard pasive, v marcu 877 milijard pasive ter v aprilu 322 milijard pasive.
V	letošnjem razdobju prvih šestih mesecev so se sicer valut'-/' rezerve povečale od 12.776 milijard lir na 14.299 milijard lir. toda istočasno so narasli tudi dolgovi do tujih upnikov.
Sedanji položaj je torej v najboljšem primeru tolmačenja zelo zapleten in meglen. Kaj menijo o vsem tem italijanski industrijski in poslovni krogi in kakšno je mnenje centrale italijanskih delav škili sindikatov?
Ugledni milanski list «Corrierc della Sera* piše, da je današnji položaj sicer resen, toda potrebno je organsko načrtovanje, da bi dosegli monetarno stabilnost. Potrebno je organsko načrtovanje, da bi preprečili da bi ta politika prinesla s seboj deflacionistične posledice. Potrebno bi bilo celo, da bi ta politika prispevala k zmanjšanju brezposelnosti.
V	italijanskih industrijskih krogih. posebno' v tistih ki jih predstavljajo, kot je Confindustria. prevladuje mnenje, da se bo v prihodnjih mesecih letošnjega leta in tudi vsaj v polovici prihodnjega leta kriza zaostrila. Raven zaposlenosti bo sicer padla za nekai mani kot en odstotek, toda za sedaj še ni na vidiku noben stvaren napredek, ki bi kazal, da se bo italijansko gospodarstvo opomoglo v doglednem času iz sedanje krize.
V	delodajalskih in tudi v finanč nih
stično na sporazum med šestimi strankami ustavnega loka ter zahtevajo odločno izvedbo ukrepov sprejetih na politična ravni. To bi kazalo, da sporazum med šestimi strankami vsebuje nekatere postavke, ki prijajo kapitalističnim krogom. Na drugi strani pa je treba prav v tej zvezi omeniti, da so sindikati precej zaskrbljeni. Pri tem gre za enotna stališča vseh treh glavnih sindikalnih organizacij (CGIL-CISL-UIL). ki na sprejete politične obveznosti gledajo z dokajšnjo pridržanostjo- Predvsem pa očitajo strankam da so sprejele obveznosti, ki so preveč meglene ter ne upoštevajo kratkoročnih načrtov, ki naj bi zagotovili zaposlenost. V bistvu sindikati očitajo političpim vrhovom, da še vedno sledijo rajše starim gospodarskim in finančnim konceptom po katerih je izhod iz krize mogoč le z varčevanjem na škodo delavskih množic ter z vsaj začasno brezposelnostjo, (vk)
ŠE VEDNO V TEKU POGAJANJA ZA DOLOČITEV ENOTNEGA KANDIDATA
Velika množica ljudi na pogrebu ciprskega predsednika Makariosa
p -i - -

». Si.
«*fyf
mm* -
: :t*k
v, '	<
- v V-
m*
-.■v
-	N*'?
I|
v"-? :k
■i
PARIZ — Ob obletnici atomskega napada na Hirošimo in Nagasaki je 28 komunističnih partij odobrilo skupno izjavo, v kateri odločno obsojajo gradnjo nevtronskih bomb.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiflUiiiimiiiiiiiifiiiiiniiiiiiMiimnimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMmviiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiui«
ZARADI OBTOŽB IN PR0I10B10ŽB GLEDE NASLONITVE NA 10 ALI ON« VELESIL«
Ogaden: napetost med Etiopijo in Somalijo nevarno narašča
Po umiku somatske delegacije z zasedanja v Librevillu, ker niso bili povabljeni (udi predstavniki WSLF, bodo sklepi odbora OAE za «dobre uslugc» brezpredmetni
NAIROBI — Spopadi med etiopsko vojsko in pripadniki «fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (W SLF), ki naj bi po zatrjevanju mo-gadiških oblasti zasedli skoraj že vso jugovzhodno etiopsko provinco Ogaden, postajajo čedalje srditejši. Radio Adis Abeba celo trdi, da so se sprevrgli v pravo vojno med Etiopijo in Somalijo, kolikor naj bi bile vanje vpletene neposredno tudi mogadiške redne čete.
Mengistujeva vlada, ki se je poldrugi mesec po začetku bojev znašla v hudi zagati tako v vojaškem kakor v političnem smislu (ne gre pozabiti, da je njena vojska tudi pod pritiskom eritrejskih gverilcev in da so v osrčju Etiopije na delu protirežimske sile), naglasa vsekakor, da bo končna zmaga njena in da bodo napadalci kaznovani. Polkovnikov glasnik je označil so-malske oblasti kot fašistične in pripomnil. da je šovinistično ravnanje Mogadiša v popolnem skladu • z imperialističnimi ter arabskoreakcio-naminvi načrti. V resnici so Ame-rikanci ter Britanci, kot znano, ponudili Somaliji preko Saudske A-rabije izdatno pomoč v orožju- in petrodolarjih.
Glasnik etiopskih vojaških sil pa je sporočil, da je bilo v spopadih v pokrajini Bale na etiopskem jugu včeraj ubitih 30 prosomalskih gverilcev. Etiopija že dolgo govori tu-
di o neposredni udeležbi somalske krogih gledajo precej optimi- I vojske v Ogadenu, kar v Mogadišu
tlllllMIIMUlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimillimHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIlllllllllllllllllllimillllllllllllMIIIIMIIIMIIIIinilllUIIIIH
Vodja GRAPO v policijski pasti
MADRID — Španska policija je sknraj po naključju aretirala Fer-nanda Hierra Chamona, za katerega domnevajo, da je vodja teroristične organizacije «GRAPO», ki je v zadnjih časih podpisala desetine atentatov in nekaj političnih ugrabitev. Do aretacije je prišlo v noči med petkom in soboto, skoraj istočasno pa so aretirali drugih pet pripadnikov iste teroristične organizacije.
37-letnega Hierra so aretirali po oboroženem spopadu nakar se je njegov 19-letni tovariš Luis Torrijo Cantero zatekel v bližnje stanovanje, kjer je zajel kot talce štiri o-sebe in ki jih je potem imel v rokah vso noč, dokler ni govoril s Tiernom Galvanom, vodjo ljudske socialistične stranke, ki^ ga je prepričal, naj se preda policiji. Galvan ga je potem obiskal tudi v zaporu. «Gre za še eno žrtev državljanske vojne, je dejal socialistični voditelj, saj je mladenič preživel vse svoje življenje pod vplivom preganjanj, katerih je bila deležna njegova družina med frankistič-nim režimom*.
Z zadnjimi aretacijami ter z zaplembo dokajšnje količine orožja, streliva n razstreliva je policija, tako vsaj zatrjuje notranje ministrstvo, zadala dokončen udarec teroristični organizaciji «GRAPO*, ki je nastala v zadnjih mesecih Francovega režima, (if)
Na sliki: Domnevni vodja «GRAPO» Bieno Chamon (lelefoto ANSA).
zanikgjo, vendar ne preodločno.
V Sidamu se je po-poročanju a-disabebske tiskovne agencije zbralo v soboto nad 70.000 «funkcionar-jev, miličarjev in pripadnikov kmečke vojske*, da bi javno in soglasno obsodili somalsko agresijo na etiopsko ozemlje ter poudarili pripravljenost braniti domovino do zadnjega. Podobne manifestacije naj bi bile tudi v Akakiju.
Etiopska vlada zahteva od posebnega odbora «za dobre usluge*, ki se je sestal v Librevillu (Gabon), da bi posredoval v etiopsko - somal-skem sporu, naj doseže takojšnji in popoln umik zasedbenih somalskih čet iz Etiopije. Mogadiška delegacija je medtem že zapustila Librevil-le iz protesta, ker na pogajanja ni bilo povabljeno tudi odposlanstvo W SLF. Ogadenski problem bo po sodbi zunanjega ministra Bara mogoče rešiti le z neposrednimi pogajanji med Etiopci in pripadniki «fronte za osvoboditev zahodne Somalije*. Minister je med tiskovno konferenco dodal: «Kljub vsemu še vedno upamo, da bo ogadenškemu prebivalstvu dana možnost samodločanja; tudi če bi se izreklo za neodvisnost, kakor se je to zgodilo v Džibutiju, bomo njegovo voljo spoštovali.*
Medtem ko vse kaže, da posredovanj odbora «za dobre usluge* Organizacije afriške enotnosti ne bo pomagalo k rešitvi spora, je dopotoval v Adis Abebo južnojemenski notranji minister Saleh Mosleh. E tiopski uradni krogi obiska niso komentirali, v diplomatskih pa menijo, da bo minister posredoval za prenehanje sovražnosti med Etiopijo in Somalijo. Diplomatski krogi tudi ugotavljajo sledeče: nekaj dni po povratku iz Moskve predsednika južnojemenske vlade Ali Naserja Mohameda, se je oglasil sovjetski odbor za solidarnost z azijskimi in afriškimi državami ter pozval k prenehanju bratomorne vojne med Etiopci in Somalci, to je med prijateljskima deželama*. Pravda je sicer očitala Somaliji, da s svojim početjem pomaga imperialističnim silam.
O stopnjevanju napetosti med a-disabebsko in mogadiško vlado pričata tudi tiskovni konferenci ustreznih veleposlanikov v Pekingu. V soboto je somalski veleposlanik Kahin obtožil Etiopijo, da načrtno podžiga spopade in hoče tako vplesti v problem tuje sile ter označil etiopske oblastnike kot paranoike. Somalija se zavzema za miroljubno rešitev vprašanja, možno pa je. da bo «vojna med koloniziranimi Somalci in kolonizatorji* dolgo trajala, sicer do korične zmage WŠLF. je pripom nil minister.
Etiopski veleposlanik Biftu pa je danes izjavil, da je njegova domovina pripravljena na dolgo vojno in da tudi ne potrebuje tuje vojaške pomoči. Somaliji je očital, da deluje po načrtih arabskih reakcionarnih režimov oziroma mednarodnega im perializma.
Kitajski tisk o tiskovnih konferencah ni poročal. Pekinško stališče o etiopsko - somalskem konfliktu je vsekakor pojasnila agencija <Nova Kitajska*, ko je pred dnevi pisala o ameriških dobavah orožja Somaliji. Agencija je napadla Sovjetsko
NIKOZIJA — Na desetine tisočev ciprskih Grkov se je danes poslovilo od pokojnega nadškofa Makariosa, prvega in edinega ciprskega predsednika, ki je v sredo umrl zaradi infarkta. Trugo pokojnega nadškofa so položili na topovsko lafeto in jo peljali skozi vse mesto iz cerkve sv. Ivana do bazilike device Marije, kjer je nadškof Hrizostomos daroval slovesno mašo.
Pogrebne svečanosti so se udeležili mnogi tuji državniki in predstavniki 60 držav. Bila sta prisotna tudi grški predsednik Cacos in malteški predsednik Buttigieg.
V Nikoziji se medtem nadaljujejo pogajanja med voditelji grškocipr-skih strank, da bi dosegli spora-zvezo. češ da je s svojo afriško po-Ujm! 0 enotnem kandidatu za pred-UUko se - stopnjevala tekmo ZDA-**- teniške volitve, ki bi moral biti
SZ za prevlado na črni celini, (dg)
Žarkovič v Zambiji
LUSAKA — Član predsedstva Jugoslavije Vido je Žarkovič, ki je kot osebni odposlanec predsednika Tita, na obisku v afriški državi Zambiji, je včeraj slovesno odprl hidroelektrarno «Kafue gorge*, orjaški elektroenergetski objekt, ki so ga na reki Kafue skupaj postavili jugoslovanski in zambijski delavci. Elektrarna že nekaj časa uspešno dela in zagotovi Zambiji 6,5 mili jarde kilovatnih ur električne energije na leto. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi zambijski predsednik dr. Kenneth Kaunda s skupino najuglednejših zambijskih državnikov. Žarkovič je po otvoritvi izročil jugoslovanska odlikovanja devetim zambijskim delavcem, ki so se šč posebej odlikovali pri gradnji hidroelektrarne. V nedeljo zvečer pa je bil Vidoje Žarkovič gost številnih jugoslovanskih delavcev, ki živijo in delajo v Zambiji.
Spiros Kiprianu, predsednik parlamenta in sedanji začasni predsednik države. Predsedniške volitve naj bi bile 45 dry po Makariosovi smr-t, kot to določa ustava, izvoljeni kandidat pa bo ostal na čelu države pet mesecev do rednih predsedniških volitev.
Med pogrebnimi slovesnostmi ni prišlo do neredov med Grki in Turki, kot so nekateri pričakovali. Vodja turške manjšine Denktaš je že večkrat poudaril, da v nobenem primeru ne bo priznal bodočega predsednika za predsednika vsega otoka in je ponovno zagrozil, da bo uroglasil neodvisno turško državo ter tako spravil v nevarnost dosedanja dolga pogajanja. Pred osmimi meseci sta Makarios in Denktaš sklenila sporazum, ki je predvideval u-stanovitev suverene ciprske države, vendar z obširno avtonomijo za turško manjšino. V ospredju pogajanj so bile predvsem meje med dvema zveznima državama ter položaj 200 tisoč grških beguncev, ki so morali zapustiti svojo zemljo po turškem vdoru leta 1974. fcf)
0 TEM BO ODLOČALA ŠVICARSKA POLICIJA
Še neznan datum izročitve Petre Krause Italiji
Kljub zaskrbljujočemu zdravstvenemu stanju je italijansko-nemška anarhistka še vedno v ječi
ŽENEVA — Kljub petkovemu sklepu zveznega sodišča v Lausannu, da izroči italijanski pravici Petro Krause. je položaj 38-letne italijansko -nemške anarhistke zelo nejasen. Po razsodbi je kazalo, da bo Petra takoj izgnana v Italijo, sedaj pa se je zadeva vsaj z birokratskega vidika zapletla in ženska je kljub zaskrbljujočemu zdravstvenemu stanju še vedno v ječi.
O njeni izpustitvi na začasno prostost bo morala odločati policija. Tako je v petek na seji za zaprtimi vrati sklenilo zvezno sodišče, sklep pa je bil sporočen šele danes prek švicarske uradne časopisne a-gencije. Obenem je sodni zbor sklenil. da se bo anarhistka lahko o-brnila nanj kot na prizivni organ, v primeru, da ne bi soglašala s skle pom upravnih oblasti. To — pripominja sodišče v utemeljitvi — je v skladu z načeli evropske konvencije o človečanskih , pravicah, po'katerih ima vsak jetnik pravico, da se obrne na sodnika proti administrativnim ukrepom.
V daljšem sporočilu sodni zbor trdi, da sklepu ni botrovalo zgolj formalistično tolmačenje zakona, pač pa tudi dejstvo, da zvezno tajništvo za pravico in policijo lahko bolje presodi vprašanje morebitne začasne izpustitve jetnice na prostost, ker
mora obenem rešiti tudi vse potrebne formalnosti za izročitev Petre italijanskemu sodstvu. V tem okviru se marsikdo vprašuje, če bo švicarska policija zahtevala od italijanskih kolegov jamstvo, da bo anarhistka vsaj prisotna na procesu proti nji (obtožena je, da je kršila zvezni zakon o bojnem orožju), ki naj bi se začel sredi septembra pri Ziirichu. Spričo molčečnosti pristojnih italijanskih in švicarskih krogov, pa so v tem okviru možna samo ugibanja. Gotovo je le. da si policija in vlada iz sosednje republike želita čim manjšo pozornost sredstev javnega obveščanja kot dokazuje med drugim dejstvo, da sta konec prejšnjega tedna prisilili k odgodu italijanske novinarje in Petrinega sina Marca Ognisantija, češ «z vašo prisotnostjo se lahko zavlečejo pogajanja z Italijo.* Skratka Švica najbrž čaka, da se bo pozornost javnega mnenja nekoliko zmanjšala in bo primer Krause rešen brez hrupa, skorajda skrivaj. Če to pomeni, da bo morala anarhistka odsedeti nekaj več dni v zaporu, nič hudega: pristojni organi se lahko vedno sklicujejo na zadnje zdravstveno poročilo, po katerem naj bi nekaj dni zapora več ne poslabšalo Petrinega zdravstvenega stanja.
(vt)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES JO BO SPREJEL ANDREOTTI
DELEGACIJA SLOVENCEV V RIMU
9. avgusta 1977
L.....

Včeraj popoldne je z ronškega letališča odpotovala v Rim delegacija Slovencev iz dežele Furlanije Julijske krajine. Delegacijo, ki jo je pred dnevi povabil na razgovor v zvezi z globalno zaščito naše narodnostne skupnost v Italiji predsednik vlade Giulio Andreotti, sestavljajo predsednik Slovenske kul turno-gos.p~darske zveze Boris Race, senatorka Jelka Gerbčeva za KPI, Marko Waltritsch za PSI, dr. Damjan Pavlin za Svet slovenskih organizacij in Viljem Černo za slovenska kulturna društva iz videmske pokrajine. V Rimu se bo delegaciji pridružil dr. Drago Štoka za Slovensko skupnost.
Kakor znano, so predstavniki osrednjih slovenskih organizacij v deželi in predstavniki strank, v katerih delujejo Slovenci, 3. junija letos naslovili na predsednika An dreottija pismo, v katerem so ga spomnili na obljubo, ki jo je dal septembra lani, da bo sprejel delegacijo Slovencev, in sicer zato, dn bi mu podrobneje obrazložili zahteve po globalni zakonski zaščiti in sprejetju vseh potrebnih ukrepov v korist slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini.
študijska komisija odbora za emigracijo naše dežele se je včeraj sestala v Vidmu pod predsedstvom odbornika Dal Masa. Po predhodni a-nalizi zakonskega osnutka o normah za postopek in obnovo prizadetih krajev, so sklenili, da sejo prenesejo m petek, ker so problemi zapleteni. Ta premor bo omogočil poglobitev in sodelovanje deželnih odbomištev za javna dela in za načrtovanje.
Treba je reči, da so se prebivalci Prečnika tokrat izkazali. Z izredno uspelo organizacijo tradicionalnega partizanskega tabora so pravzaprav znova potrdili dejstvo, da utegnejo biti taka in podobna slavja uspešna in, rekli bi, celo neprekosljiva po izvirnosti in prisotnost: vzdušja že zavoljo tega, ker so sad vztrajnosti in zagnanosti celotne vaške skupnosti. Če je predstava v tako sugestivnem kraju, kot je Prečnik prijazna kraška vasica, potem se za uspeh prireditve ni treba bati. Vaščani so prireditveni prostor lepo u-redili, v rebri med obema zaselkoma, tam, kjer bo stal v bližini njihov spomenik padlim. Tokrat tudi ni bilo zadrege s parkiranjem, saj so bili pod rebri jo ležeče trate in polja polna motorizirane pločevine. Nekaj športne hitre hoje je bilo potrebno le tistim, i so bili odvisni ‘od lastnih nog.
Nabrežinska sekcija VZPI, ki je bila prireditelj tabora, je imela tokrat, kot smo že rekli, srečno roko, ker je poverila organizacijo vaščanom Prečnika. Obisk tridnevnega slavja je bil izredno velik, a to ni
KUUB NAVIDEZNEMU ZATIŠJU NA POLITIČNEM PRIZORIŠČU
STRANKE SE ŽE PRIPRA VLJAJO NA JESENSKE UPR A VNE VOLITVE
Izjave pokrajinskega tajnika PSI Carboneja • Republikanci ustanovili poseben volilni odbor
PREBIVALCEM PREČNIKA GRE VSA POHVALA
Izredno uspel partizanski tabor
Tri dni pestrega sporeda in tudi zabave
fliimiiiiimiiiitiiiiniiiiiitiiiimiiiiiir
Za navideznim zatišjem na tržaškem političnem, prizorišču se dejansko skriva precejšnja zaskrbljenost nad tem, kaj bodo prinesli prihodnji meseci pred jesenskimi u-pravnimi volitvami in kako se bodo s temi spoprijele posamezne stranke, še vedno namreč lebdi nad njimi vsemi nevarnost, da s'e jim pridruži nova občinska lista, ki naj bi bila izraz nezadovoljstva nad doseženim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo in nad predvideno prosto industrijsko cono, ali z drugimi besedami povedano, nezadovoljstva nad vsakršnim premikom našega mesta in njegovega ozkega zaledja po poti družbenega in gospodarskega napredka, ki bi ogrozil nekatere interese.
To je seveda le ena izmed neštetih skrbi.
Volitve v občinski svet in rajonske konzulte, o katerih se je dolgo govorilo, da bi jih prenesli na prihodnjo pomlad in združili z deželnimi volitvami, bodo najbrž zadnjo nedeljo novembra, če naj držijo
•Ullllllll HNtllltHIII II llllllllllllllllllll Hill III lltMIfllllHilllltlllltllllllllllllllUUIIIIIII Hill tllllMIBIIIIIIIIIIItmil
UMRL JE RIKO PERTOT
Včeraj zgodaj popoldne je odjeknila žalostna vest, da je nehalo biti plemenito srce Rikota Pertota -Pendle. človek se kar ne more sprijazniti z mislijo, da Rikota ne bo več med nami. Vsem, ki so ga poznali, bo manjkala njegova razposajenost, njegova neuklonljiva volja do življenja, njegovo trezno in jasno gledanje v bodočnost, njegova slovenska zavest in tožba, da slovenske. Barkovlje izginjajo.
Pred dvema letoma je Riko praznoval svojo devetdesetletnico, čeprav ga ]e zahrbtna bolezen že močno zdelala, pa je bil še vedno v središču našega življenja, še vedno sredi dela, pisal je članke v Primorski dnevnik in Dan, hotel je ohraniti zgodovini stara, plemenita imena slovenskih barkov-Ijanskih družin, krajev, kotičkov. Takrat je hudomušno dejal, da juriša na stolico, kajti človek mora vedno naprej, človek mora stremeti k novim obzorjem, ne sme se zadovoljiti s preteklostjo in čakati v brezdelju. Rikota Pertota - Pendle pa'ni več; za njim zeva vrzel, ki je ne bo mogoče zapolniti.
Riko Pertot je zagledal luč sveta v stari barkovljanski Pertoto-vi rodovini 11. julija 1885. leta. Mati mu je bila iz Chioggie. Prva šolska leta so mu tekla v Barkovliah, pripravnico je obiskoval na Proseku, po končani nemški gimnaziji v Trstu pa se je zaposlil pri uradnem listu tržaške pokrajine «L'Osserva-tore Triestino», ki je občasno izhajal kar v štirih jezikih. Od leta 1920 dalje pa je bil pri «Edinosti» v svojstvu upravnika lista in tiskarne v Ul. sv. Frančiška.
Faš zem je začel vedno-bolj razsajati. Leta 1928 je bila ^Edinost» ukinjena, leta 1930 je Riko že prvič romal v konjinacijo v Isilo na Sardiniji, kjer je polna tri leta delal pokoro za svojo zvestobo slovenstvu. Po povratku so mu bila vrata v službe zaprla, preganjanja
pa na dnevnem redu. Do druge konfinacije v Corropoliju v Abru-cih leta 1943 je bil skupno trinajstkrat zaprt, doma pa je imel triinštirideset preiskav.
Končno se je l. 1945 ob padcu na-cifašizma začela tudi za Rikota nova pomlad. Vrnil se je v «svojo» tiskarno v Ul. sv. Frančiška kot uradnik in ostal v njej tudi pri podjetju Graphis vse do leta 1956, ko je nastopil zasluženi pokoj. Od takrat pa se je še vseskozi oglašalo njegovo pero v dnevnem tisku in drugih vublikaciiah.
Vseskozi je bil Riko Pertot tudi aktivno kulturno angažiran. Predvsem je ljubil glasbo, planine, šport. 60 let je aktivno pel, obro-mal ves Kras, Vipavsko dolino in velik del Istre. Povsod so ga cenili in vzljubili.
Stoletnice Riko Pertot - Pendla žal ne bo dočakal. Neusmiljena smrt ga je iztrgala iz naše srede, pobrala ga je in vrnila zemlji, tisti slovenski zemlji, ki jo je tako zelo ljubil. V naši zavesti bo nie-gov spomin večno živel, kajti tako plemenitega človeka ni mogoče pozabiti.
Užaloščenim svojcem ob tej nenadomestljivi izgubi izrekamo i-skreno sožalje, Riko pa naj mirno počiva v domači zemlji, kajti njegov življenjski zgled bo luč tudi bodočim rodovom, (mč)
določila zakona o volitvah, ki govori o tem, da glasujemo prvo nedeljo po zapadlosti petletnega mandata občinskega sveta (in po računih bi morala to biti v našem primeru nedelja 27. novembra). Novost letošnjih volitev bo v tem, da bom*) poleg 60 svetovalcev v občinski svet volili tudi po 20 svetovalcev v rajonske svete, ki jih je 12. Skupno torej okrog 250 ljudi.
Poleg kandidatov so se pokrajinska tajništva strank lotila izdelovanja programov. V ta namen sestavljajo komisije in pripravljajo načrte. Od teh priprav doslej še ni prišlo veliko v javnost. Daljše sporočilo so v teh dneh posredovali tisku republikanci, ki so ustanovili i-zreden volilni odbor pod predsedstvom deželnega tajnika stranke Su-klana. Med značilnostmi zasnove njihovega predvolilnega boja velja o-meniti dokaj kritično stališče do predvidene proste industrijske cone na Krasu, tako "gledč njene lokacije, kot glede pomanjkanja informacij in analiz o dejanski operativni in proizvodni zmožnosti predvidenih objektov. Tržaški republikanci so vsekakor sklenili, da bodo to vprašanje poglobili skupno z vsedržavnim vodstvom stranke, s katerim se bodo sestali septembra v Trstu.
Včeraj so se oglasili tudi socialisti. Novi pokrajinski tajnik Carbo-ne je na sekcijskem zborovanju poudaril, da bo bližnjo volilno kampanjo označevalo protislovje — medtem ko bodo izbire volivcev pogojevali predvsem krajevni problemi, bo končni rezultat dejansko enota za merjenje političnih ravnovesij na vsedržavni ravni. To pa ne pomeni, meni Carbone. da je treba podcenjevati pronleme Trsta. Nasprotno: naše mesto potrebuje jasne izbire, ki bodo zajamčile njegov gospodarski, kulturni in družbeni dvig. Boriti se je treba proti starim municipa-lističnim hipotezam, ki so že v preteklosti prinesle toliko škode našim krajem in ki se sedaj spet prebujajo. Boriti pa se je treba tudi proti tistemu sistemu oblasti, ki je pripomogel, da je Trst postalo mesto 120 tisoč upokojencev. PSI se vsekakor poteguje za alternativo.
nekaterih šolskih poslopij. Tako naj bi dogradili v miljski osnovni šoli še dve učilnici za učitelje in praktične didaktične pripomočke, pri Korošcih pa bi poiskali nove šolske prostore, da bi, med drugim, lahko uresničili tudi celodnevni pouk. Poleg tega bodo morali dograditi še nekatere važne strukture za otroški vrtec v Miljah.
V Križu izšla 5. številka vaškega glasila Skdanca
V okviru prosvetnega društva Vesna iz Križa je danes izšla peta številka vaškega glasila Skdanc i, ki ga ureja in izdaja skupina požrtvovalnih mladincev. Ta številka prinaša nekatere zanimive prispevke, med katerimi bi omenili predvsem razmišljanje o starih kriških običajih in članek o ženski enakopravno-sti v vasi. Prihodnja številka' Skdan* ca bo izšla prve dni oktobra.
zbegalo domačinov, ki so se odločili, da slavje podaljšajo še za en dan. Vsem je jasno, da je treba takih partizanskih taborov še, da je treba to tradicijo vztrajno gojiti, v tem trenutku z; naš živelj še posebej primerno obliko boja za demokracijo in narodnostne pravice. Ludvik Mokole, nepogrešljivi član skupine organizatorjev, pravi o prazniku: «Ne gre tu za posamezna imena, vsa vas je poslednji teden izživela in delala za ta praznik. Vsa vaška skupnost zasluži zato pohvalo za končni uspeh te prireditve. Del izkupička, k; nam bo na voljo, pomeni za nas neprecenljivo pomoč pri zbiranju sredstev za postavitev spomenika padlim. Sicer pa mislimo — v ta namen smo izbrali poseben odbor — potrebno vsoto zbrati s široko zasnovano nabiralno akcijo. Domačin, kamnoseški tehnik Zidarič, bo oblikovno in konkretno izpeljal zamisel o izdelavi spomenika. O sami prireditvi, o obisku, o še posebej o velikem obisku mladine pa vse najbolje!*
Prvi dan v soboto so bili na sporedu že tradicionalni boji v briško-li, kjer je merilo moči kar 32 parov. član zmagovitega para iz Nabrežine je bil kasnejši slavnostni govornik Ado Slavec. Zatem se je prisotnim predstavila s skoraj dveumim trajajočim sporedom nabrežinska godba, zvečer pa je obiskovalce zabaval ansambel «Lojze Furlan*. V nedeljo je uradni del proslave začel moški pevski zbor cVesna* iz Križa, ki se nam je za to priliko Predstavil z devetimi narodnimi ter slovenskimi in italijanskimi borbenimi pesmimi. Vmes sta spored popestrila simpatična recitatorja, domačina Čelesta Mokole (recitirala je dve Kajuhovi pesmi) in Rudolf Peric. Pevski nastop je z rusko pesmijo sklenil De Cecco iz Križa. Prisotne, organizatorja - domačina in predstavnike pokrajinskega odbora VZPI je nato pozdravil vodja delegacije Zveze borce- iz Homna Miran A-bram. Slavnostni del drugega dne je z govorom sklenil Ado Slavec, predstavnik pokrajinskega odbora VZPI. Občutil smo njegove besede: «Ti naši partizanski tabori niso samo priložnost za ganljiva snidenja bivših h cev, pač pa tudi v sedanjem trenutku nujna potreba, zakaj to je zgled za našo mladino in naš prispevek v boju proti vsem oblikam fašizma, oboroževanja in negiranja narodnostnih pravic manjšine. To je priložnost, da se s ponosom spomni-' mo na leta, ko smo se z ramo ob rami bojevali za iste cilje z našimi brati v matični domovini.* Priznani folk ansambel »Mokambo alla Ca-sadei* je nato zvabljal na plesišče trume plesalcev. Praznik se je nadaljeval tudi včeraj od 18. ure dalje.
I. Pertot
Deželna nakazila pokrajinskim konzorcijem za tehnično izobrazbo
Pred dnevi je deželni odbor porazdelil na predlog odbornika Mizzaua prispevke za strokovno izobraževanje v poslovnem letu 1977-78. Kot znano je pristojnost glede obrtniškega in strokovnega izobraževanja prešla na deželno upravo, država bo samo priskrbela deželam denar, te pa ga bodo izročile pokrajinskim konzorcijem za tehnično izobrazbo.
Na predlog deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja so izstavili 60 milijonov lir, ki jih bodo porazdelili med odbore in druge organe, ki stremijo po gospodarskem razvoju naše dežele. Vsote bodo dobili odbor za gospodarski razvoj Trsta, kom/sija za povečanje tržaškega prometa, odbor za obrambo tržaške trgovine s kavo in posebna ustanova goriške trgovinske zbornice za tržiško pristanišče.
Uspel koncert tlua Šiško vic v šlivanski cerkvici
V okviru, poletnih koncertov, ki jih prireja devinsko - nabrežinska avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je bil sinoči v štivan-ski cerkvici koncert dua šiškovič. Mojca in Črtomir šiškovič sta pred velikim številom občinstva izvajala Babnikove, Bachove, Beethovnove, Dallapiccole in Wieniawskega skladbe. Virtuoznost obeh glasbenikov je prišla povsod do izraza, predvsem pa v solo točki za violino J. S. Bacha in v Beethovnovi sonati št. 4 opus 23 v a molu za violino in klavir, kjer so se dramatični elementi z izredno močjo zliti v zavest poslušalcev. Mojca in Črtomir šiškovič sta tako dokazala, da sta mojstra presenetljivih izraznih zmožnosti, kar je opazilo tudi občinstvo, ki je oba ustvarjalca nagradilo z dolgimi in toplimi aplavzi.
Gledališča
FESTIVAL OPERETE ROSSETTI
Danes, 9. avgusta, bo ob 21. uri tretja ponovitev Abrahamove operete «Ballo al Savoy». Dirigent Tamas Breitner. Jutri ob 21. uri četrta ponovitev operete.
Vstopnice so na razpolago pri osred rfji blagajni, Pasaža Protti.
1111111111111111111111111 lili lili HHHHHHIHHHIHIHHHHHIIIIIIIintnUHHHHIIIIHIHHHHHHHHHHHHHHHIIIHIHI
PRVI DAN POLETNEGA CENTRA V DIJAŠKEM DOMU
TAKOJ SO SE ZNAŠLI
IIIIHillHIIIIHIIHIIIIIIIIinillHIHHIIIIIIIIHHHHHHIIIIIIHIHHHIIIIIIIHHIHHHHIIIIIIIIHtllHIIIHIIHIIIHHHIHHHiniHHnilHIIHIIHIIIIHIIIIinHIIIIIHHHIII1IIIHIHIHIIIf
VČERAJ ZGODAJ POPOLDNE V VIŽOVLJAH
Ljubosumen 7 0-letnik streljal na 50-letno ženo in jo ranil
Zakonca sta ločena in živita v Franciji - Žena je pred dnevi prišla na obisk k hčeri in mož je včeraj prišel za njo
Včeraj jc bil zelo vroč in soparen v Izoli in pred tremi dnevi so konč-
V Miljah bodo dogradili šolska poslopja
V ponedeljek, 1. avgusta, se je pod predsedstvom župana Bordona sestal miljski občinski svet. Na dnevnem redu je bilo poročilo od bornika za javne služnosti L. Tre-mula. Po poročilu so sklenili, da se takoj začnejo dela za razširitev
Streljal je na ženo
IHIIHIIHIHHHIHIHIHIIHIIIHIIHHIIIIUIIIHHHIIIHHHHIHIIIIIHrHIHHHIHf^MIlIHIHIIIHIIHHIHIHHIIHIIIIIIIItmHHHHnilHHHHHIHIHIIIHHHHHHIHIHIHHIHHIIH
• TRAGIČNA NESREČA NA DELU NA PANTALEJMUNU
Smrt delavca v peči upepeljevalnika
Med čiščenjem naprave usoden padec z lestve na dno peči
1 Cornelia Romana 5. Mož je bil od leta 1975 kot občinski delavec zaposlen pri vzdrževanju peči upepeljevalnika in se je tudi včeraj nekaj pred poldnem, ko so začasno ustavljeni vsi stroji, lotil čiščenja peči skupno s 43-letnim kolegom Romanom Benassijem. Delavca, ki že več let opravljata to delo sta tudi včeraj skrbno opravila svoj posel in odstranila saje, ki se nabirajo na dnu ', peči, poleg tega pa sta pregledala i tudi delovanje vseh notranjih na-1 prav. Po končanem pregledu sta se po železni lestvi sedem metrov visoke peči napotila proti vhodni odprtini. Ko je bil Roiaz že na tem, da zapre železna vrata, se je zavedel, da je v peči pozabil ročno I svetilko. Mož se je zopet vrnil v peč. Benassi pa se je malo oddaljil Včeraj se je v upepeljevalniku in čakal, da se Roiaz vrne. pri Pantalejmunu pripetila tragedi Poteklo je nekaj minut, Roiaza pa ja, pri kateri je izgubil življenje 37- od nikoder. To se je Benussiju zde-letnj delavec Celestino Roiaz, ro lo čudno, zaradi česar je sklenil, jen v Piranu, a stanujoč na Trgu1 da gre pogledat, če se ni morda kaj
zgodilo Roiazu. Že ob pogledu skozi odprtino peči se je Benussi zgrozil: na dnu približno tri metre od zadnjih stopnic, je Roiaz negibno ležal v mlaki krvi. Benassi je hitro stekel k Roiazu in s kričanjem opozoril delovne tovariše na nesrečo. Ti so takoj poklicali osebje Rdečega križa.
Sprva je kazalo, da je Roiaz samo ranjen, dežurni zdravnik RK dr. Loiacono pa je ugotovil, da ni bilo za nesrečnega delavca nobene pomoči več. Roiaz je verjetno zdrsnil in padel z lestve z višine treh metrov na dno peči, pri čemer si je prebil lobanjo, kar je bilo zanj usodno. Na kraj so prišli tudi gasilci, vendar so že bolničarji Rdečega križa prinesli truplo iz peči. Kasneje so posmrtne ostanke nesrečnega delavca s privoljenjem namestnika državnega pravdnika prenesli v mrtvašnico, kjer bo do zaključka preiskave na razpolago sodnim oblastem.
dan, kakrrnih v letošnjem poletju ni bilo veliko. Prava avgustovska vročina, ki nam jo včasih rada pošteno zagode. Tako se je včeraj najbrž poigrala z rahlim živčevjem priletnega možaka, ki ga je poleg vsega že dalj časa gi.javilo hudo ljubosumje. To čustvo prav gotovo ne spada skupaj z rahlimi živci; če pa se po naključju srečajo, se lahko primeri to, kar se je včeraj zgodaj popoldne, ko je sonce najbolj pripekalo, pripetilo v Vižovljah: na ženo, ki jo je dolžil nezvestobe, je ljubosumne^ kratkomalo streljal s pištolo.
Protagonista tega nenavadnega zakonskega razpleta sta 70-letni Karlo Jablanšček, po rodu iz Komna, a že dvajMrt let bivajoč v Franciji, v Crentzwaldu, kjer je bil zaposlen kot rudar, ter njegova 50-letna žena Marija Pftek, po rodu iz Novega Sada. Pred tremi leti sta se ločila in žena je odtlej živela pri hčeri Catherine v St. Avoldu, vedno v Franciji. Ta ločitev možu, ki je imel sicer že opravka tako s psihiatri, kot s sodniki (v Jugoslaviji je bil svojčas obsojen na prisilno delo), očitno ni bila pogodu, predvsem pa ga je ves čas grizla skrb, da mr. je žena nezvesta. V njem je najbrž izbruhnilo, ko je žena odšla s hčerko, zetom in štirimi vnučki nr počitnice v naše kraje, ali točneje v Vižovlje, kjer je poročena njena druga hčerka Sonja (le-ta se je namreč poročila z Lucianom Legišo, živita pa na št. 9/D, to je tik pod železniško postajo v Vižovljah, kar pa štejejo že pod Sesljan). Odpotoval je torej s svojim avtomobilom za njimi in včeraj je prišlo do usodnega srečanja.
Srečanja, ki bi se lahko tragično končalo, (r bi pištola, s katero je Jablanšček streljal, ne bila le...strašilna. Kljub temu so sicer delci nabojev iz plastike ranili žensko, ki so jo morali rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v bolnišnico, kjer so ji zdravnik, delno zaradi majhnih ran po licu in ušesu, delno pa najbrž zaradi velikega strahu, pripisali teden dni prognoze. Huje bi bilo, če bi. Jablanšček ne zamenjal pištole in bi namesto s strašilno streljal s pravo, ki naj bi jo tudi imel pri sebi.
Iz Francije je Marija s hčerko, zetom in vnuki dopotovala že pred d vem" tednoma. Nekaj dni so preživeli pri sorodnikih v Mariboru, nato
no prišli v Vižovlje. Nameravali so preživeti v teh krajih, ki jih ne vidijo že dobro desetletje, še nekaj brezskrbnih dni pred povratkom v em gracijo. Pa jim je včeraj navsezgodaj prekrižal račune Jablanšček. Že okrog pol sedmih se je na malem trgu med železniško postajo in njihovo hišo ustavil njegov avtomobil. Vsem je bilo takoj jasno, da se bliža nevihta, saj je moški v preteklosti že večkrat grozil. Zjutraj pa mu vsekakor ni uspelo priti v hišo. Zet ga je namreč zadržal pred vrati. Rotil ga je naj ne zganja n umnosti, ker so v hiši otroci. Moški je na to izrekel nekaj groženj, a je vendarie odšel. Ko se je okrog 13. ure vrnil, je bil odločnejši in nrav gotovo tudi veliko bolj razburjen. Že prej je nekaterim vaščanom razkazoval svoje orožje, nato pa se ga je tudi resnično poslužil, čeprav v resnici ni bilo nevarno, kot se j« pozneje izkazalo. Tudi drugič ga je zet iz Francije skušal zadržati pred vrati, a tokrat brez uspeha. Vdrl je v predsobo in dvakrat ustrelil proti ženi. šele nato je zetu uspelo, da ga je porinil skozi vrata in jih zaprl. Sosed je nato seveda takoj obvestil policijo in Rdeči križ. Žensko so odpeljali v bolnišnico, moškega pa v zapor.
Od včeraj Livio Lai v koronejskih zaporih
Včeraj popoldne so pripeljali v koronejske zapore mladega tržaškega fašista Livia Laia, proti kateremu je tržaški preiskovalni sod nik Coassin že pred časom podpisal zaporni nalog. Mladenič, ki je pripadnik zloglasne misovske mladinske organizacije Fronte della Gio-ventu, je obtožen, da je po Almi-rantejevem shodu sprožil nekaj ra ket proti sedežima Proletarske e-notnosti in KPI na Trgu Stare mitnice. Kot je znano, so Laia aretirali pred dnevi v ’ Catanii, ko je skupno z dvema mladima fašistoma mazal zidove z grozilnimi napisi. Preiskovalni sodnik je tudi mnenja, da je Lai vodil skupinico mladih fašistov, ki je ista dan razgrajala po mestnih ulicah in žalila in ustrahovala napredne delavce in študente.
Vsak pričetek je težak, pravi stari pregovor, a to nedvomno :ii veljalo za osnovnošolce, ki so včeraj prestopili prag dijaškega doma «S. Kosovel*. Takoj so se vživeli, saj je bilo poskrbljeno za čimboljše počutje. Od prvega dne je odvisno, kako se do kaka pobuda obnesla in ta o poletnem centru spada med tiste, ki so bistvene važnosti za naše otroke. Barvice, žoge, vrvi in najrazličnejši pripomočki za rekreacijo, pa še nasveti starejših, saj je marsikatera igra šla med domačimi zidovi v pozabo. Za vse to je poskrbela skupina sedmih animatorjev. Malenkost je treba, da se otrok razživi v igri: nekaj vrvic, najlonske fo-lje in imamo šotore, ob njih se fantazija razbohoti, a do tega je prišel s skupinskim delom, z medsebojnim sodelovanjem, kar je dandanes nadvse pomembno.
Če sedaj pogledamo, kako bodo potekali dnevi v poletnem centru je urnik» naslednji:	prihod otrok v
spremstvu staršev od 8.30 do 9. u-re, ob 10. urimalica, ob 12.30 kosilo, ob 16. uri pa povratek domov. Kot rečeno za prijetno počutje skrbi sedem animatorjev, center pa ima tudi zdravstveno delavko in psihologa.
AVTONOMNA LETOVIŠKA IN TURISTIČNA USTANOVA
Ciklus potujočih nastopov z Molierovo komedijo
ŠOLA ŽENINOV
z igralci zadruge «IL BARACCONE* iz Rima. Drevi ob 21. uri SKEDENJ (poletni kino) vstop prost
V primeru slabega vremena bo v kinodvorani.
Kino
M1RAMAKSKI PARK: «Luči in zvoki'
Predstavi: ob 21.00: «Der Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 22.15 «11 sogno imperiale di ramare* (v italijanščini). Prevoz ? motornim čolnom od pomola Auda ce do grljanskega portiča (ob 19-5 in 21.20). Po predstavi iz grljanske-ga portiča dva povratka.
Ariston 21.30 «11 signore delle sche*. Režija Peter Brook. Fantas tični film.
Mignon 16.30-22.00 «Super drago'-Bruce Lee. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Ossessione carnale*- , Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film.
Excelsior Zaprto zaradi poletnih V*; čitnic.	, j
Grattacielo 17.00 «Malizia». Laura An' tonelli, Alessandro Momo. Prepovf dan mladini pod 18. letom. Barv®
film-
Fenice 16.30 «Terese and Isabel’-Prepovedan mladini pod 18. letaj®-
Eden 17.00 «La signora ha fa*j° il pieno». Carmen Villani, CnfLj Giuffre. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film.	Vi
Ritz 17.00 «1 magnifici sette*. *■ Brinner, Steve McQuinn. Ba film.
Cristallo Zaprto zaradi poletnih P0, čitnic.
Aurora Ciklus znanstvenofantastična
filmov:	17.00 «L’uomo che f®®*1
dal futuro*. Barvni film.
Capital 16.00 «1 tre giomi del c0#’ dor*. R. Redford. Barvni film. j
Moderno 16.30 «L’ultima follia di M Mel Brooks*. Mel Brooks. Barv®
film-	vre
Filodranunatico 16.00 «Sicarius». povedan mladini pod 18. letom-vni film.
Ideale Zarto.
Impcro Zaprto.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Venet« Zaprto.
Astra 16.00 «Sandokan — parte j Kabir Bedi, Carole Andre. Barv® film.
Razna obvestila
Zgoniška občinska uprava obvešča-da bo sprejela v začasno službo 5. septembra 77 dalje, za šolsko 77-78, vzgojiteljico v občinskem otro škem vrtcu. Zainteresirane moral predložiti prošnjo na navadnem PaP\j ju na občinsko tajništvo do 12- uf, ’ 17. avgusta 77. Podrobnejša pojasni® na tajništvu občine.
Včeraj-danes
ob
Danes, TOREK, 9. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 5.58 in zatone 20.23 — Dolžina dneva 14.25	\jjj
na vzide ob 1.12 in zatone ob l®-1 ‘ Jutri, SREDA, 10. avgusta LOVRENC
Vreme včeraj: Najvišja dnevna peratura 29 stopinj, najnižja
stopinje, ob 13. uri 29 stopinj, rt*? ni tlak 1013,!
60-
1.5 mb ustaljen, vlaga odstotna, nebo jasno, veter j®S°\j hodnik -7 kw na uro, morje škof mimo, temperatura morja 23,9 sWr pinje.
ROJSTVA IN SMRTI w Dne 8, avgusta 1977 se je v Trs rodilo 5 otrok in je umrlo 16 os® ’ UMRLI SO: 76-letni Giuseppe ste, 69-letni Angelo Vascotto, 75-le Mario Socrate, 87-letna Giovanna “ vatin vd. Argenti, 80-letna Maria lanich vd. Roiaz, 77-letna Argia rado vd. Muradori, 72-letna Bj®*1 Viola vd. Corbatto, 80-letna Bia® . Bugliovaz vd. De Jurco, 66-letni vio Benvenia, 67-letni Gabriele . kiz, 79-letna Maria Perat, 12.,..
Fabiano Medin, 86-letni Rodolfo
U&
vicich, 77-letna Giovanna Cergol P°. Masto, 82-letni Antonio Zugan B®sS 67-letni Giovanni Bassanese.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, . F. Severo 112, Ul. Baiamonti (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3W Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLt^
Nočna služba za zavarovance in ENPAS od 22. do 7. ure: *•* št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI . \
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica:'. 226-165; Opčine: tel. 211-001: ProS:e\. tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: ‘ 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213' Milje: tel. °71-124.
V spomin na Silvija Colombina ‘jf rujeta Vido Pegan 2.000 lir in Mijot 1.000 lir za PD Škamperle-^,
Namesto cvetja na grob bra jflO Grgiča darujeta Milka in Pepka *• lir za Skupnost Družina Opčine- .
V 92. letu starosti je preminil naš oče, ded in praded
RIKO PERTOT
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.30 iz kapelice barkovljanske-ga pokopališča.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Jelica in Vlasta, brat Peter, zet Ugo Portograndi, vnuki Igor, Danijo in Nora ter drugi sorodniki
Trst, Maribor, 9. avgusta 1977
J^ORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
9. avgusta 1977
V NEDELJO OPOLDNE
OB UVAJANJU ZAKONA BUCALOSSI
UKREPI V KORIST POSOČJA
SILOVIT POŽAR UNIČIL SKLADIŠČE l ZAPUŠČINAMI PROF. HENRIQUEZA
^eni zajel starinska vozila in orožje - Nesreča ali namerno dejanjo?
K	*' *'	^
:Sk.	4 ■	I—: V*'
Požar je v nedeljo opoldne .“..Popolnoma uničil skladišče Cu Sv. Vida, kjer je bil o-toajhen, a zanimiv del L>t^'ne Prof. Henriqueza, ki je ukoijj.i"10 umrl v še nepojasnjenih l*re J?®}1' Požar je uničil le neka-*f, jj^Jvredne zgodovinske stari-t žan -*?• pre^ časom del dragoce-L^iie premestili na Opčine. P«gre^nia uničeni so bili nekateri '*t, vozovi izpred petdesetih s«o n katerimi je bil zgodovin-fe je Zanimivejši pogrebni voz, ki hi /'iJ^kojnemu Henriquezu daro-Nk0 v - 'n pa nekaj orožja in vo-'z druge svetovne voj-Mi?00	k'*	shranjen v skla-
leta zanimiv velik manometer 'kM, ki so ga uporabljali v rezervoarju pri Rojanu.
kj {J le izbruhnil približno ne 'v91ci Plodne, ko so nekateri Dre hsjlCe “Užnjih hiš hitro poklicali * tw’ ki so po nekaj urah le of„ih ;° pogasili veliki požar.
Sli ^)kov požara niso še ugo ^>Vedareprav 80 nekateri očividci Jdelj da so malo pred poldne ^tij«/Va ot-noka, ki sta prišla iz \ oa in se nato hitro odda-lisil .; notranjosti skladišča pa so H n**li dve sumljivi pločevi-Sk] Rodici.
Si(m^e, J® bilo zgrajeno pod % Turiško upravo, večji del mVai , njegovo zgraditev je prilike sam prof. Henriquez, zem-?il(4 .ie dala na razpolago tr if>°^'ria. Telefoaska družba % pred časom zaprosila so-,'adiV? Soljenje, da bi porušila [% ‘n na zemljišču zgradila V Da . fonPatorsko kabino, sodi i0 slu Prošnjo odbilo, saj .ie k , adišče formalno še vedno bojnega prof. Henriqueza.
*	ql	----------
ilibj ***«(> cepljenje psov proti ste-% j. do v tržaški občini zaklju-So’ ^Ptembra. Cepili bodo brezni , dnski živinozdravniki, in si-
*	8 ^ 0nčinskem pesjaku, Ul. Orse-S m ravnateljstvu mestne klav-
i!q j Macelli 6, ob delavnikih bd b 16. i’ ure: v popoldanskih urah Vit,	ure Pa v klavnici na

BENEŠKI DNEVNIK
VELIK USPEH PRAZNIKA V BARNASU
Sest domačih cerkvic - etape množičnega nedeljskega pohoda
Fizična kondicija ni zadostovala:	poznati
je bilo treba tudi slog in zgodovino cerkva
Vaški praznik v Barnasu je tudi letos doživel velik uspeh. Posebno veliko zanimanje je vladalo za nedeljski pohod, ki je obšel šest cerkvic, ki so med najtoli zanimivimi v Nadiški dolini. Čeprav so pohodi po Benečiji, pa tudi po Fur laniji, zelo pribljubljena oblika športa, ki privablja vsakokrat mno go ljubiteljev narave in postaja res ljudska, vsakomur dostopna oblika razgibavanja in rekreacije, je bil nedeljski pohod nekaj posebnega, saj m ostal na nivoju preproste športne prireditve, ampak je--od udeležencev zahteval tudi določeno stopnjo kulture. Na pohodu .je namreč uspel le tisti, ki je hodil z odprtimi očmi in pokazal zanimanje za življenje in kulturni izraz pokrajine. To je bil tudi namen prirediteljev, ki niso hoteli, da bi se pohod, kot se v mnogih primerih dogaja, sprevrgel v nesmiselni tek čez pokrajino, temveč nasprotno, da bi
zadnji na cilj. Odgovore so organizatorji. olajšali s kratko razlago značilnosti in zgodovine vsake posamezne cerkve, ki ie bila napisana na posebnih tablah pri vseh šestih cerkvah, tako pri sv. Kvi-rinu v Špetru, kjer je prevladovala zgodovinska razlaga (sestajanje beneškega arenga, samouprava za časa beneške republike), Dri novejši cerkvici sv. Jakoba v Bija-čah, pri cerkvici sv. Ivana, »red Landarsko jamo, ki nosi podpis mojstra Andreja iz Škofje Loke. pri umetnosti«) izredno zanimivi cerkvici sv. Luke v Lipi. ki združuje vse tipične elemente starejših beneških cerkva od ograjenega dvorišča in pokrite lope do li-nastega zvonika, pri cerkvi sv. Miklavža v Sorženti, ki je menda edina beneška cerkev s severnjaškim čebulastim zvonikom, ter seveda pri cerkvici sv. Jerneja v Barnasu, na katero so hoteli or-
C j0 z.večer se je končal v A ki Pp> Špetru praznik Unita in
^'sk'h Ra Pr'ret***e se*iC‘ie KPI
/atkirndnje takih praznikov — pred hi	socialisti priredili praz-
Asi v Sv- Lenartu — je vseljiv. .aaz večje odprtosti prebila u . levičarskih sil, odprtosti, k * sohZ? na različnih nivojih, ta-Aih jf. °yanjem na javnih zboro-- **•- ■ Jih te sile sklicujejo, s
S,>ji
ganizatorji Dohoda še posebei po-privabil j tegniti pozornost javnosti, sai je ljudi k uživanju pokrajine in nje | cerkvico lanski potres hudo poško-nih naravnih in po človeku ustvar doval. Ko se govori o restavrira
nju velikih del furlanske umetno sti, pristojne ustanove namreč pozabljajo na manjše spomenike, ki propadajo, čeprav so do svoji arhitekturi in po slikarijah v notranjosti, Da- tudi po funkciji, ki jo opravljajo v svojem okolju, izredno pomembni.
Večina izmed 200 udeležencev pohoda je bila nad to kulturno zgodovinsko usmerjenostjo navdušena, čeprav so se tu pa tam našli posamezniki, ki jim ni šlo v račun, da naj bi človek med športno dejevno-stjo tudi mislil. Pri seštevanju točk se je najbolje odrezal domačin Alberto Dorbolo iz Špatra, takoj za njim je pristala Dc-rina Bosčolo iz Benetk, tretji pa je bil spet domačin, znani planinec in agronom dr. Renato Qualizza iz špatra. Nagradili so tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter tistega, ki je prišel iz najbolj oddaljenega kraja: kot na drugih podobnih pohodih, je tudi tokrat ta prišel iz Avstralije, kjer je mnogo beneških emigrantov, ki od časa do časa obiščejo svoje rodne kraje.
Med najštevilnejšimi skupinami, ki so tudi dobile posebna priznanja, so bile skupine iz Barnasa, iz Čedada in iz Sv. Lenarta. Vsak udeleženec je dobil spominsko medaljo z reliefom ene izmed šestih cerkva.
jenih lepot. Zato je bilo pri točko vanju odločilno število pravilnih odgovorov na vprašanja o slogu in zgodovini šestih cerkvic, ki so si jih udeleženci ogledali.
Skupno število točk, ki so jih udeleženci lahko pridobili z izpolnitvijo vprašalnika, je bilo namreč petkrat večje od števila točk, ki so jih odvzeli tistim, ki so prišli
....i......................................llilimli
prazniku unita in dela v petjagu
frgled kulturnega snovanja *bvencev v Nadiških dolinah
Veliko zanimanje za slovenske knjige
teed strankami, ki so za-ij^Vjf.^Sorski skupnosti, z vedno H Hh/111 s*ališči glede najnujnej-A |w J^°v Benečije, ne nazadnje X? eniov, ki iih je postavil hn, ° .ie ri lanski potres, tc "ril 1 Političnim zborovanjem k],^eL-. rojinski svetovalec Pa-J'1 vs'5 ki se je uvodoma zah-teaz iki 50 PfiPooaogli k u-Ci.^Shiz^^a, katerega program je
«v*> vet« pe,ster in bo*at Petri’ OJ vn, -dcl svojega govora po-<li • l*ine * ?san.iu zaščite slovenske Lit Vea’ katere nujnost se kaže tu-tihi Valiti oosatejšega in iz vedno (L^h d,.,P.,neSa dela slovenskih kul-St'f>v. problematiko zaščite manjšine, za katero se Ci j. Jk' zavzema in jo bo treba t|.;%	nastopi demokra
^ ^vezan|ih 'n dnlgih si,; ^ Pe' prazn'ka so bili tudi
sporazum.
V cH v d kulturnega snovanja Slo-»Lj9 od,... Nadiških dolinah, saj so ^vrstili harmonikarji, pev-1 iti 7,''kr, j °jl lipo* iz Barnasa, pev-8i'sSSj ftAna, ansambel «Base Q» v ’ to(jj ’ kneško gledališče in dru-to^rniijf^tave, ki so jih priredili ° ie Postori h šole, pred ka-
0(lvijal praznik, so prika-
zale vsestransko rast Benečije: poleg fotografij iz prvih dni po lanskem potresu so bili razstavljeni dokumenti o kulturnem in političnem življenju, pa tudi slike in risbarije domačih umetnikov. Poleg sovjetskih obrtniških izdelkov pa so na prazniku prodajali tudi slovenske knjige ter italijanske knjige o Slovencih, za kar so obiskovalci praz nika pokazali veliko zanimanje.
/
Posebna ponudba
do 20. avgusta!
Največja Izbira surove kave po ZNI2ANIH CENAH in IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene kave.
V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 — skodelica kave po 180 lir.
POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO
DEKOFEINIRANE KAVE DK 005

PRIMO ROVIS
* R A 2 A R N A : Ut. PIGAFETTA 6/1 • fel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 * Tel. 29-210
)EGUSTACIJA: IRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 - 750-57*
V bistvu pozitiven zakon utegne zadati smrtni udarec gradbeništvu
Gradnja enostanovanjske ■ hiše za nekaj milijonov lir dražja ■ Spet glavno breme na manj premožnih slojih - Ob koncu meseca razprave v občinskih svetih
Nadaljnja sredstva za razvoj turističnega centra na Kaninu
Odpis bančnih kreditov in sredstva n ureditev novih smučišč v Kaninskem pogorju
V	uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine št. 69, z dne 19. julija letos, je objavljen dekret predsednika deželnega odbora, v dopolnilo državnega zakona št. 10 z dne 18. januarja letos, znanega tudi pod imenom zakon Bucalossi. Zakon torej, ki naj bi postavil nekaj reda v sicer dokaj neurejene razmere na področju gradbeništva, kjer so bile še do nedavna možne najrazličnejše špekulacije. V bistvu dober zakon, ki pa stopa v veljavo ob sila neprimernem trenutku, zato pa utegne povzročiti tudi mar sikatero nezaželeno posledico. Sicer pa je val negodovanja in kritik sprožil že pred dobrimi šestimi meseci, še več slabe krvi pa utegne povzročiti v prihodnjih mesecih in letih, kajti predvideno je, da bo v celoti začel veljati šele od L februarja 1979 dalje.
Kaj je najbolj razburilo duhove? V bistvu to, da bo treba še pred začetkom gradnje plačati precejšnjo vsoto za tako imenovani prispevek za urbanizacijo prve in druge stopnje ter za prispevek na vrednost objekta. V številkah naj bi to pomenilo po nekaj milijonov lir dodatnih stroškov pri gradnji enodružinskih hiš ter na desetine milijonov pri gradnji večjih stanovanjskih o-bjektov.
Sicer pa v bistvu omenjeni zakonski ukrep ne pomeni novosti, vsaj na naši celini ne. V nekaterih e-vropskih deželah so taki urbanistični prispevki v veljavi že dolgo vrsto let.
V	bistvu dober zakon pa se utegne, tudi po napovedi nekaterih priznanih ekonomistov, spremeniti v pravi bumerang, še posebej na področju gradbeništva, ki je tudi drugače že dali časa v precejšnjem nazadovanju. Zmeraj bolj redke so tako imenovane investicijske grad nje, po drugi strani pa so posegi države in drugih ustanov na tem oodroč.ju tako minimalni, da jih velja komajda omeniti. Nekoliko bolj živahna je dejavnost na področju zasebnih gradenj, prav to pa u-tegnejo hudo prizadeti zadnji pred piši.
Kaj je to urbanistični prispevek? Na kratko lahko rečemo, (ja je dav ščina, ki jo bo pobrala občina in ki naj bi služila za urejevanje teritorija, to je cest, vodovodov, kanaliza cije, razsvetljave itd. to je tiste de javnosti, ki je zdaj v glavnem pomenila veliko finančno breme za vse krajevne uprave. Urbanistični pri spevek se bo izračunal na podlagi koristne prostornine in na podlagi lestvice, ki jo bo moral odobriti občinski svet vsake občine. Prav tu oa se začenjajo težave, ki bodo najbrž za dali časa ohromile vsakršno gradbeno dejavnost. Kmalu bo potekel rok (60 dni), ko bi morale občine odobriti stopnje urbanističnih prispevkov, pa so se s tem vprašanjem do zdaj spoprijeli malok.ie. Pričakovati je zatorej, da se bo obširnejša razprava začela šele proti koncu avgusta. Težko je tudi reči, kolikšne bodo stopnje v posamez nih občinah, saj zakon jemlje v po štev številne elemente, kakor n.pr. koeficient zazidljivosti, lego bodočega objekta, geopolitično klasifikacijo občine (ravninska, hribovska), ter tudi namembnost zgradbe, saj bodo objekti namenjeni industrijski ali druai dejavnosti podvrženi različnim stopnjam prispevka. Kamen spotike pa prav gotovo predstavlja dejstvo, da ni še na razpolago u-radnega tolmačenja novih zakonskih predpisov, zato tudi občine zavlačujejo z izdajo gradbenih koncesij. Zaenkrat je gotovo le to, da bodo morali davščino plačati vsi tisti, ki so predložili prošnje po 29. maju, (ponekod pa po 31. juliju).
Zakaj zavlačevanje? Malo verjetno je namreč, da bodo župani oziroma odgovorno osebje na občinah na lastno odgovornost začeli izdajati koncesije, ko bi morali zaradi teh dejanj pozneie morebiti odgovarjati pred sodiščem. Zgoraj smo zapisali, da gre v bistvu za dober
Kakor smo pred dnevi poročali, je goriška občina najela posojilo, ki so ga namenili za drugo faz del na prečiščevalni postaji za mestne odplake, ki jo gradijo ob Soči, na meji med Dovodenjsko in goriško ob-
zakon, ki pa je dokaj zapleten, tudi spričo pomanjkanja uradnega tolmačenja. Ker pa so vmes precejšnja denarna sredstva, ki pomenijo dohodek občin, je zadeva toliko bolj zapletena. Preden pa se bo vse razjasnilo bo najbrž minilo nekaj mesecev, v tem času pa bo zamrla še tista skromna gradbena dejavnost, ki bi se sicer razvila.
Poleg prispevka za primarno in sekundarno urbanizacijo pa bodo morali prosilci plačati še precejšen znesek kot davek na vrednost načrtovanega objekta. Vrednost je sicer že okvirno določena po zakonu (od 8 do 10 odstotkov), vendar imajo tudi tu občine možnost prilagoditi stopnjo prispevka. Določba 9 plačilu prispevka na vrednost bo začela veljati postopoma, v celoti pa od L februarja 1979 dalje.
Prav glede določitve vrednosti o-bjektov in zaračunavanja prispevka pa se že zdaj porajajo številni problemi. Tako bo za nove gradnje pristojen poseben urad «Genio civile*. medtem ko bi morale vrednost starejših stavb, ki bodo podvržene preureditvi določati tehnične službe na občinah. To pa predstavlja velik problem zlasti v tistih manjših krajevnih upravah, ki ne razpolagajo s tako službo.
Za tiste, ki gradijo za trg, teh pa je zaradi znanih gospodarskih razmer zmeraj manj, novi zakonski ukrepi najbrž ne bodo predstavljali večjih ovir. saj bodo višje stroške tako ali drugače zaračunali najemnikom ali kupcem stanovanj. Drugače pa bodo brez dvoma mislili zlasti manj premožni občani, taki, ki so nameravali hišo zgraditi v lastni režiji, v ekonomiji, kakor se temu reče, saj bodo z novo davščino ob četrtino sredstev, ki so jih sicer namenili za hišo.
Zaradi izjemnega gospodarskega trenutka v katerem stopa v veljavo zakon Bucalossi, je torej pričako vati, da bo povzročil vrsto neugodnih in nezaželenih posledic. Najhujši udarec pa bo brez dvoma šel na račun gradbene dejavnosti, ki je tako ali drugače že dalj časa v hudi stiski.
k ta teden plače za delavec «SIM0»
V tržiškem podjetju SIMO, kjer so delavci v soboto, ko bi morali nasjopriti kolektivni dopust,’ sklenili, da bodo ostali na delovnem mestu, dokler ne bodo prejeli osebnih dohodkov za mesec junij, v skladu z dogovorom na medministrski ravni, da bodo še v tem tednu izplačali dogovorjene obveznosti, Izgleda, da so končno uredili vse bančne formalnosti, ki naj bi bile glavni vzrok, da dohodko'- niso izplačali do 5. avgusta, kakor se je d-užba Maraldi, ki je lastnica omenjenega .odjetja, obvezala.
Ustanovljena sekcija KPI za mestno središče
Kot smo že v prejšnjih tednih o-menili preureja KPI v mestu Gorici svojo organizacijsko strukturo. Prejšnji večer so ustanovili sekcijo, ki bo delovala na področju mestnega središča, Podturna in Sv. Ane. Za tajnika je bil izvoljen Marzio Lam-berti, administrativni tajnik je Se-verino Padovan. V odboru so še Roberto Drioli, Cristina Alari in Nando Di Dato. Nadzornik je Mario Ga-lasso.
Na skupščini so izglasovali tudi resolucijo v kateri so točke, ki zadevajo organizacijsko strukturo stranke. V sklopu te sekcije bodo delovali tudi člani KPI, ki so u-službeni v bolnišnici. Precej poudarka so dali valorizaciji rajonskih skupščin. V sklepni resoluciji je poudarjena tudi obsodba politike tukaj-
čino. Po zagotovilih podjetja, ’ objekt gradi, bodo dela končali predvidoma v dveh letih. Takrat bodo na postajo priključili približno tri četrtine kanalizacijskega omrežja
šnje krščanske demokracije (omenjeni so nedavni dogodki v pokrajinski upravi ter v občinah Tržič in Gradež), ki so v nasprotju z vsedržavno politično linijo KD. Sekciji so dali ime Giuseppa Marvina, starega komunista in protifašista. Po njem se je že imenovala mestna sekcija KPI, ki je imela svoj čas sedež v Ulici Vittorio Veneto.
Bomba v kinodvorani: samo neslana šala
Še vedno obstajajo osebe, ki se zabavajo ob tem, ko ustvarjajo psihozo strahu. Tako je neznanec v nedeljo zvečer okrog 22. ure telefoniral policiji, da je v kinodvorani Verdi peklenski stroj, šlo je 7- običajno neslan«, šalo, saj policija po natančnem pregledu ni našla ničesar.
• Goriška občina je razpisala javni natečaj za eno ali eventualno dve mesti specializiranega delavca za o-perativne stroje pri pokopališčnih uslugah. Prijave sprejemajo na goriškem občinskem uradu za osebje do 12. ure 16. septembra 1977.
Pred dnevi se je sestal upravni odbor goriškega združenja malih industrijcev ter pod predsedstvom Itala Attonija obravnaval najbolj pereča vprašanja, ki trenutno pritiskajo na italijansko gospodarstvo v celotni, s posebnim ozirom pa na gospodarstvo v naši pokrajini.
V tem trenutku najbolj zaskrblja položaj v gradbeništvu ter v lesno predelovalni industriji, torej v dveh dejavnostih, ki sta tako rekoč tesno povezani. Prav v gradbeništvu pa je poleg negativnih posledic gospodarske recesije, pričakovati še na daljnjo zaostritev tudi spričo uvajanja novih zakonskih predpisov, zlasti pa še 7.akona Bucalossi. Prav v zvezi s temi predpisi, bo združe-. nje že v jeseni priredilo javno zborovanje. na katerem bo pojasnilo svoje stališče do tega v tem trenutku zelo neprimernega vladnega ukrepa. Poleg gradbeništva je že dalj časa v težavah tudi lesno predelovana industrija, ki je sicer v naši pokrajini dokaj razkropljena,
posluje pa kljub temu precejšnje število delavcev. Težave naj bi na stale predvsem iz dveh razlogov, pojasnjujejo v tiskovnem poročilu 'ndustrijci. Zmanjšala so se naročila tujih partnerjev, ki so prejšnja leta pokupili precejšen del proizvodnje, nasičeno pa je domače tržišče. Žal pri tem ne navajajo D.drobnejše analize, pri kateri bi vsekakor moralo priti na dan, da s«« za tako stanje v precejšnji meri krivi zlasti trgovci oziroma tr govska mreža. Tako stanje je do zdaj omogočalo najrazličnejše špekulacije in bogatenje na lahek na čin. Da je bila ta dejavnost donosna, dokazuje že samo izreden porast števila novih trgovin s pohištvom v zadnjem času!
Na sestanku so predstavniki ma lih industrijcev razpravljali tudi o nujnosti smotrnejše uporabe tistih kreditnih inštrumentov s katerimi razpolaga goriško gospodarstvo (rotacijski sklad, goriški sklad) in ki so zdaj bili pretežno v koristi samo nekaterih dejavnosti, predvsem
Gorice, medtem ko bodo kanalizacijo zlasti severovzhodnega predela mesta in obmejnega postajališča priključili kasneje. Te dni smo na gradbišču napravili posnetek ob dokončanju prve faze del.
\
Alpski turistični center s središčem v Bovcu in na Kaninu je dobil te dni nadaljnja sredstva za izboljšanje obstoječih in ureditev novih smučarskih prog oziroma smučišč in drugih objektov v Kaninskem pogorju 2.220 metrov visoko nad morjem. Ustrezna dela bodo opravili do prihodje zime, s čimer bodo omogočili napredek in nemoteno delova nje tega najvišjega gorskega smučarskega in turističnega središča v Jugoslaviji.
Skupaj bodo v omenjena dela investirali okrog milijardo 600 milijonov štorih dinarjev, ki jih je v obliki kredita pod ugodnimi pogoji o-dobril Izvršilni odbor podružnice Ljubljanske banke v Novi Gorici. Naj ob ten« poudarimo, da je novogoriška banka odobrila tudi precejšnja sredst r za sanacijo Alpskega turističnega centra v Bovcu oziroma na Kaninu, ki je kot delovna organizacija že nekaj časa v stečaju. Centru je namreč odpisala približno 8 milijard starih dinarjev kreditnih obveznosti. K odpravi finančnih težav je prispevala tudi Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu, ki je kot investitor tudi sodelovala pri oblikovanju zimskošportnega in turističnega središča. Ta banka je odpisala okrog 3 milijarde starih dinarjev posojil danih v prejšnjih letih, polovico kreditov v skupnem zneski« tudi približno 3 milijar-
pa trgovine.
Ob koncu pa so re na sestanku dotaknili še vprašanja ladjedel-štva ter ocenili krizo v tekstilni industriji, ki je prišla do vrhunca prav v mesecu juliju ter opozorili na nujnost bolj odgovornega upravljanja podjetij z državno udeležbo.
Izbirčni tatovi
Očitno se tudi vlomilci in atovi specializirajo za posebne podvige. To bi lahko trdili na osnovi nekaterih dogodkov zadnjih dni na Goriškem. Tako so prejšnji teden neznani zlikovci obiskali naprav radijske postaje v Števerjanu, v nedeljo, najbrž med 10. in 19. uro, pa so obiskali fotografski studio v Ul. Locchi v Gorici. V notranjost so vdrli skozi stransko okno, kjer so raz-b'li šipo. Iz studia so odnesli tri snemalne kamere tor dva fotografska aparata v skupni vrednosti 1 milijona lir.
Prebivalstvo Ronk je v soboto zvečer potrdilo tesne fn prijateljske vezi, ki ima s prebivalci Metlike v Sloveniji in Wagne v Avstriji, t.j. z mesti, ki sta z Ronkami pobrateni. Čeprav je od takrat poteklo že veliko let, se nekateri v Ronkah še spominjajo, da so bili v letih prve svetovne vojne v begunstvu v Wagni, mestu, kjer se je takrat zbralo več tisoč prebivalcev iz vse Goriške. V domovih v Ronkah ljudje hranijo fotografije in dokumente iz teh let in veliko teh stvari smo videli na razstavi, ki prav te dni v Ronkah.
Še bolj tesne in bolj življenjske so vezi, ki vežejo Rončane s prebivalci Metlike. V tem prijaznem mestecu v Beli krajini je bilo v zadnjih mesecih narodnoosvobodilne borbe taborišče italijanskih partizanov, garibaldincev iz tržiškegs o-koliša, ki so se borili v sklopu jugoslovanske partizanske vojske proti okupatorjem. Med temi borci jih je bilo zelo veliko iz Ronk in prav zaradi tega sta občini Ronke in Metlika že pred časom sklenili pobratenje. Stiki med Ronkami in Metliko so sicer na dnevnem redu večkrat letno. Tokrat pa so hoteli dati prireditvi širši značaj: vključili, so jo v prireditev ronškega avgusta.
V soboto zvečer se je na prireditvenem proštom prostranega šolskega dvorišča trlo ljudi. V prvi polovici programa sta nastopili dve avstrijski pevki s svojimi šlagerji in vici, ki jih je publiki spretno prevajala napovedovalka.
Zatem pa je nastopila mladinska folklorna skupina iz Metlike v belokranjskih nošah in zaplesala vrsto plesov iz te najbolj južne slovenske pokrajine, škoda le, da niso pos mi, ki so jih jeli plesalci, prišle do pravega izraza zaradi pomanjkanja ozvočenja.
Prireditve so se udeležili tudi zastopniki občin in družbenopolitičnih organizacij iz pobratenih krajev.
Ronški avgust se nadaljuje z raznimi prireditvami vsak večer do ne delje.
Hotel se je obesiti:
zlomil s? je nogo
človek v obupu res ne ve kaj po čenja. V takem stanju se je baje
de starih dinarjev pa je preoblikovala v posojilo pod ugodnim.; pogoji, ki ga bo Alpski turistični center začel odplačevati po letu 1980.
Alpski turistični center v Bovcu in na Kaninu si je s pomočjo obeh bank in tud, z izdatnim sodelovanjem upravnih organov skupščine občine Tolmin torej že zagotovil pogoje, da se ponovno konstituira kot delovna organizacija. Nadaljnji napredek tega središča pa bo odslej seveda odvisen predvsem od njegovih delavcev.
Na prazniku upokojencev na Lokvah
Dr. Aleš Bebler proti elektrarni v Kobaridu
Med ovorom na tradici malnem srečanju upokojencev iz vseh primorskih občin, ki je bilo v nedeljo na Lokvah, se je član Sveta federacije dr. Aleš Bebler zadržal tudi pri obravnavanju ukrep»v za zaščito človekovega okolja in narave v Jugoslaviji. Dejal je, da se je treba zlasti boriti proti iztrebljanju gozdov, onesnaževanju izvorov pitne vode ter proti onesnaževanju Jadranskega morja. Slednjega onesnažujejo zlasti industrijske odplake iz severnoitalijanskih mest. Dejal je, da iz teh rek priteče v Jadrat, okrog 300 kubičnih metrov odplak in fekalij na sekundo. Zato je pri zaščiti Jadrana potrebno sodelovanje obeh dežel, 1 i to morje posedujeta, to je Jugoslavije in Italije.
Za nas je zlasti zanimivo in pomembno, aa se je dr. Aleš Bebler, ki je tudi predsednik jugoslovanske Skupnosti za varstvo okolja, izrekel proti projektu za zgraditev hidroelektrarne na reki Soči pri Kobaridu. Sočo moramo ohraniti lepo, čisto in čimbolj mogoče nedotaknjen", je poudaril. Z izgradnjo jezu za hidroelektrarno bi izgubili kanjon, ki zdaj krasi območje Kobarida, v nadomestilo pa dobili objekt, ki ne bi imel velikega gospodarskega pomena. Dr. Bebler je poudaril, da bi hidroelektrarna v Kobaridu na primer leta 2000 proizvajala komaj en odstotek energije ou skupne proizvodnje, ki jo bodo tedaj dosegli v Sloveniji.
Pripeljal se je
z ukradenim avtom
Čas dopustov — ugodna priložnost za vlomilce. Enega so v nedeljo le spravili za zapahe. Policijska izvidnica je približno ob 11.30 na Korzu v Gorici opazila fiat 500 parmske registracijt. Ker so na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovili, da je vozilo ukradeno, so agenti ustavili voznika, 29-letnega Gustava Manfre-dinija iz Parme. Ob pregledu pa so v avtu našli magnetofon, fotografski aparat ter še nekaj drugih predmetov. za katere menijo, da so bili ukradeni. Fant, ki je zdaj na hladnem v Ul. Barzellini, pa je bil tudi brez vozniškega dovoljenja.
znašel v nedeljo popoldne 56-letni delavec podjetja SIMO Alessio Cro-ci iz Ronk. UL P. Micca 23. V trenutku žalosti si je poiskal železno žico, da bi se z njo obesil v svojem stanovanju. B I pa je tako zmeden, da si je zbral precej drobno in zarjavelo žico. Tako, ki se je ob teti obešene«, utrgala. Nesrečnež se je pred zadušitvijo zakotalil na tla. Tedaj so nemudoma pritekli na pomoč družinski člani in odpeljali Crocija v tržiško bolnišnico, kjer se tr moral zdraviti 40 dni zaradi zloma noge. O nesreči, ki se je pripetila v nedeljo ob 19. uri, raziskujej organi javne varnosti iz tržiškeg« območji.
Kino
h urica
VERDI 17.30—22.30 «Collage». I. Birki, I. Spiesser. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Piedone a Hongkong*. Bud Spencer. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30 - 22.30 »King Kong*. Brus Cabot. Barvni film.
CENTRALE' zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA zaprto zaradi dopusta
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «La polizit tace*.
HfiCEDSIOR 18.00-22.00 «L'affittaca-mere».
LETNI KINO MARCELLIANA Zaprto
Murn Gorica in oktt! i ca
SOČA »Ugrabitev Michelle Janaon* (franc.) ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Karate Jones* (amer.) ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Od danes naprei je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ1ČD
Od danes naprei je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72-701.
IIUIIIIIIIIIIIimiMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHilllllllMllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIMMtMllinnilltllllllUlllinilinilMIMIIIIIIIIIHIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllMIIM
Čez dve leti prečiščene odplake v Sočo
MtniiitiiimiiiiimiiimiiiitiiimiiiiimiiititiiuiiifiinititiimiiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiitiiitiMiiiiiiiiuiHiiiiiiiiM
Z NEDAVNEGA SESTANKA VODSTVA API
Mali industrija' za bolj smotrno kreditno politiko
Ocena težavnega gospodarskega položaja posebno v gradbeništvu in lesno predelovalni industriji - Kreditne instrumente, s katerimi razpolaga goriško gospodarstvo, v večji meri nameniti industrijski dejavnosti
NA POLETNEM PRAZNIKU
NASTOP FOLKLORISTOV IZ METLIKE V RONKAH
Koncert avstrijskih šlagerjev - Prireditve se nadaljujejo vsak večer
PRIMORSKI DNEVNIK 4
JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI TRENUTEK
Podatki za prvih šest mesecev niso kdove kako navdušujoči
Najbolj učinkovita je ustna propaganda, ki pa jo pogojuje zadovoljstvo gosta ■ Domačemu gostu bo vendurle treba posvetiti več pozornosti
Hotel «Eta» nova pridobitev za turizem na Cerkljanskem
kov. Pri tem pa je število nočitev tujih gostov celo padlo za 7 odstotkov, zato lahko še poudarimo, da je dejansko domači gost najbolj zvest, kljub lanskoletnim očitkom, da jugoslovanski gost letuje (skoraj milijon turistov) vse preveč rad v Grčiji.
Turistično najbolj pomembna republika, Hrvaška, je v prvi polovici leta zabeležila le 2 odstotka večje število nočitev, kar pa je razumljivo, saj prispevajo v prvo polovici leta k turistični beri največ zimski turizem in termalna kopališča. Slovenija je v tem obdobju povečala število nočitev kar za 11 odstotkov in le za 2 odstotka je manj tujih turistov kakor lani.
Informacije o rezultatih turistične sezone za prvo polovico leta pa nam o končnem rezultatu lahko povedo le malo.
Vrhunec je v juliju in avgustu, zato so toliko bolj zanimive predhodne ocene turističnih organizacij, ki čutijo neposreden utrip turistične
Kakor že rrikaj let zapovrstjo v teh vročih mesecih, je tudi v letošnjem letu turizem v središču gospodarske pozornosti. Značilni sezonski ciklusi, ki postavijo po naravi dejavnosti sama poleti v ospredje turizem in gredb« ništvo, zapostavijo pa večino ostalih dejavnosti, kažejo na zelo različne ocene. Po lanskem, lahko bi rekli turistično re-cesijskem letu, ko se je vsa jugoslovanska javnost pričela spraševati kjer so zvroki za nenaden negativen preobrat, je razumljivo, da je žarišče turistične dejavnosti letos toliko bolj aktualen.
Ko so iskali krivce in analizirali situacijo, so naleteli na marsikatere podrobnosti, ki bi utegnile kaziti izgled jugoslovanske turistične ponudbe, v času, ki jim je preostal, so skušali te vzroke odpraviti, seveda vsaj tiste, ki se dajo popraviti v tako relativno kratkem obdobju. Mnogo bodic je letelo na tako i-menovano turistično infrastrukturo, torej na gostinske lokale, ki morajo spremljati večje hotelske objekte. delovanje obrobne turistične ponudbe (nočni lokali, prodaja spominkov, domača kulinarika, ažurnost pošte itd.). Torej spekter problemov, ki je bil .jugoslovanskim turističnim delavcem verjetno včasih nepomemben, turistom pa v posameznih primerih zelo važen. Znano je namreč, da se propaganda o jugoslovanskem turizmu širi še najbolj uspešno ustno, saj je neposreden uspeh agencijske in ostale propagande skromen, v primerjavi s priporočili znancev in prijateljev.
Popolna zaverovanost jugoslovanskega turizma v tujega turista se je pričela počasi krhati. Krhati iz več vzrokov. Eden izmed najpomembnejših razlogov za povzdigovanje tujih turistov je bila ned-\ omno pomembna postavka deviznega priliva v jugoslovanski plačilni bilanci. S konsolidacijo in vsaj delno uspešno stabilizacijo gospodarstva, s tem pa tudi, če še ne formalno, pa vsaj dejansko konvertibilnostjo dinarja, ta razlog postaja manj pomemben. Manj pomemben še posebno če ga tehtamo s čedalje bolj zapostavljenim domačim turistom, tistim Vi je v bistvu pripomogel k temu, da so bili objekti visoke kategorije sploh zgrajeni.
Na drugi strani pa omogoča domači turizem ob nizkih cenah zasedenost hotelov tudi izven sezone, kar je izredno važen vzvod za temeljit premislek. Gospodarski in politični razlogi govorijo v prid domačega gosta, čeprav je jasno, da se bodo morali še naprej bojevati tudi za tujega turista.
Rezultati prvega polletja v celoti niso preveč razveseljivi. V primerjavi z lanskim, kot že rečeno turistično neugodnim letom, se je število nočitev povečalo le za 5 odstot-
Hill IIIIIttMtIIIMIimilllllllllMtIMMIIMIMIM UMIK 'lili Hill IIIIIUIIIM '•lili
sezone in z večjo verjetnostjo lahko ocenjujejo kakšna bo bilanca. Po takšnih prognozah naj bi porastlo število nočitev v osmih mesecih v .Jugoslaviji za 3 odst. (primerjava z enakim lanskoletnim obdobjem), nočitve domačih gostov za 5 odst., nočitve tujih gostov pa naj bi se zmanjšale za 2 odst. Tako naj bi znašalo število nočitev v osmih mesecih skoraj 58 milijonov. Kaj nam te številke povedo?
Ob predpostavki, da so prognoze vsaj kolikor toliko točne, se rezultati turistične bere v celi državi v preostalih štirih mesecih ne bodo bistveno spremenili. To pa pomeni, da se stanje v jugoslovanskem turizmu sicer ni bistveno popravilo, glede na lansko leto, prav tako pa tudi ne poslabšalo, poleg tega pa kaže, da se bodo morali navaditi ne le na strmo rast, ampak tudi na normalne vzpone in padce sezon, kakor so jih sicer že vajeni drugje v turističnih deželah po svetu.
K. B.
Na sliki vidimo Cerkno. Na desni strani nova velika zgradba temne barve. Novi hotel Eta, velika pridobitev za turizem na Cerkljanskem. Kako .je hotel Velik, bomo ugotovili, če ga primerjamo z velikostjo cerkve
tiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiHiiiiiioiiiiiiiim»oiiiiimiMni,iiiiio,i„iil„,„oi,iiioll|l|ll(iiolilliiliii(iioiiio»iliHliHi*iiiiiooiiniiniui»tiniiiiioiiiio»iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiHniiiiiiiiioiiiiiiiiiuioiooii
V SMISLU STAREGA SLOVENSKEGA REKA, DA ŠIBA NOVO MAŠO POJE...
Na Angleškem še vedno razpravljajo ali je fizično kaznovanje dopustno
Večina šolnikov je za pretepanje, ker da so celo Churchilla pretepli v šoli Ministrica za vzgojo je morala popustiti - In vendar so tudi proti tej praksi
LONDON — Naj se ne zgražajo ne starši in ne šolarji, pa tudi pedagogi ne, če se bomo ustavili pri «zadevi», ki spada pri nas že v zgodovino, ki ca je ra Angleškem prav sedaj med šolskimi počitnicami predmet javnih razprav, da bi si bili z začetkom novega šolskega leta učite lji na jasnem, kaj smejo in česa ne smejo. Nekoč je pri nas veljal rek, da »šiba novo mašo poje*, ki je pomenil, da tudi s pretepanjem lahko nekoga prisilimo, da se bolj temeljito uči, da »kaj postane*. V slovenskem slovstvu naletimo večkrat na opise, kako jih je nekdo «dobil po zad nji plati*, bi tudi med nami. seveda med ljudmi generacije, k i gre proti zatonu, ni redek tisti, ki jih je dobil po prstih ali po zadnji plati, kajti še ni povsem izumrla tista generacija učiteljev, ki so kar krepko vihteli šibo ali palico.
Danes pravimo, je to pri nas že del preteklosti, del zgodovine, na Angleškem pa ni tako in tudi
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Postavite se po robu slehernemu malodušju. Ne posegajte v spor med prijatelji.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite bolj diskretni v odnosih do sodelavcev. Skušajte pomiriti svoje živce.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne gradite velikih načrtov. Skušajte dobronamerno poseči v neki spor.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dosegli boste izreden uspeh. Odpravite »por med vami in prijateljem.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prežeti boste z najboljšo voljo, da bi o-pravili nalogo, ki vam je bila poverjena.
DEVICA (od 2. 6. do 22. 9.) Skušajte še naprej ohraniti delovno navdušenje. V vaši čustveni zadevi bodo nastopile spremembe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite diplomatični tudi nasproti kolegom. Ni priporočljivo, da bi vse zaupali neznancem.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne izgubite poguma pred tež-kočami. Deležni boste dragocene podpore svoje družine.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Če boste krmilo trdno držali v rokah, se ga boste popolnoma polastili. Nekoliko nervozni boste.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Iz neke boleče izkušnje boste potegnili ustrezne zaključke. V družini vam bodo zaupali.
VODNAD (od 21. 1. do 19. 2.) Pri sklepanju poslovnega sporazuma bodite elastični. S svojo zamislijo boste vzbudili pozornost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite nepopustljivi do nasprotnikov. Napeto vzdušje med vami in sosedom.
zelo vidne osebnosti iz novejše angleške zgodovine so se bahale. kako so jih nekoč dobile v šali oziroma, da jim je tudi palica oz. šiba pomagala k uspehu. V teh dneh pa je v angleški javnosti govor o tem, ali naj se ta sistem vzgoje ukine ali naj še obvelja.
Minister za vzgojo gospa Shir-ley tVilliams je zaključila širšo anketo o lem, ali naj «fizično kaznovanje šolarjev še vedno velja* ali pa «bi nd kazalo ga opustiti*? V anketo je Shirley tVilliams vključila direktorje srednjih in osnovnih šol in nad 50 odst. vseli učiteljev in profesor jev javnih in zasebnih šol. In če prav sestavlja osebje angleškega aktivnega šolstva večina mladih ljudi, je večina še vedno za to, da se fizično khžnovanje šolarjev še Ohrani,	pa	čeprav	z določe-
nimi spremembami.
Učno ošebje "britanske osnovne in srednje šole -je torej za ohranitev »pravice učnih moči do kaznovanja nediscipliniranih otrok*, hkrati	pa	vendarle iz	anketnih
podatkov izhaja, da pride »fizično kaznovanje* v poštev le tedaj. ko je odpovedal vsak drugi način,	ko	vse prepričevanje ni
zalegla.
Pri	tem	je	še bolj	zanimivo
naslednje dejstvo: večina učite ljev oz. profesorjev iz javnih torej državnih šol je .proti pretepanju šolarjev, večina učnega o-sebia zasebnih šol pa je za uporabo šibe, za uporabo palice. To se pravi, da so učitelji in profesorji .javnih šol naprednejši. To pravzaprav niti ni tako čudno, rekli bi raje, da je celo razumljivo, kajti delitev med javno in zesebno šolo je izrazito razredna delitev in obiskujejo javno šolo otroci manj premožnih slojev, zasebne šole pa obiskujejo otroci bogatejših slojev. In če je res, da morila zasebna šola nudi kaj več znanja, je tudi res, da izbira zasebna šola bolj konservativne učitelje in profesorje, ki jim »novotarije* ne gredo v račun. In novotarija je v tem Dri-

meru tudi ukinitev fizičnega i<a znovanja, to se pravi pretepanja šolarjev. Še več, življenjski uspehi nekaterih angleških velikih ljudi »govorijo v or id teoriji kako potrebno je fizično kaznovanje šolarjev*. V teh krogih se ponašajo r,a primer z imeni kot sc Winston Churchill, Eden ali tudi Amerv. Navajajo cela princa Karla.
Bivši angleški premier, »zma govaiec v drugi svetovni vojni* Winston Churchill se je pred teti hvalil v angleškem parlamentu, da so mu .jih .v šoli našteli 25 na zadnjo plat. Tudi znani anele škj zunanji minister in Churchillov dolgoletni sodelavec Anthony Eden je v parlamentu «priznal» da je bil »fizično kaznovan*.
..Sim K?Xčl sicer se, tega bahal, vendar .je p je tudi on moral »nastaviti zad-' njo plat*, ko je študij al v za vedu Gordonstoun. ki je znan" po zelo ostri disciplini. Princ je glede tega povedal kaj več. Rekel je, da je ob neki priložnosti, ko mu je bilo dovoljeno iti na sprehod, preveč nagnil kozarec in da mu je cherry brandy stopil v glavo, zaradi česar je bil ob vrnitvi kaznovan.
Ti primeri bi naj služili konservativnim krogom kot dokaz, kako potrebno je «fizično kazno vanje šolarjev*. In pri tem ie značilno, da .je to stališče bjlo vsiljeno celo že omenjeni mini strici VVilliamsovi, ki je bila v začetku naklonjena ukinitvi pretepanja v šoli. Toda glasnik vsedržavnega .sindikata učiteljev in profesorjev je izjavil, da «mnogi docenti smatrajo za potrebno, da se fizično kaznovanje ohrani, kar je potrdila tudi anketa, ki jo je izvedlo ministrstvo za vzgojo, kot smo že povedali.
Pri tem pa velja še ena ugotovitev. ki je tipično angleška. Na Angleškem je decentralizacija oblasti neverjetno pomembna. In tudi kar zadeva »šolska pravila* velja ta decentralizacija, ki dopušča krajevnim oblastem, da same odločajo o posameznih zade-
vah. In glej, tudi več’na predstavnikov krajevnih oblasti se je opredelila za to, du «uporaba palice naj bo dopuščena*, seveda »ob strogi kontroli ih potem ko se o stvari učitelj posvetuje z direktorjem šole oz. z ravnate l.jem zavoda*. Še več, »vsak primer se mora registrirati v posebno knjigo, tako da ga lahko proučujejo pozneje, če bi to bilo potrebno*.
Neki učitelj, kot glasnik zveze učiteljev pa .je glede tega rekel: «In vendar mislim, da šiba ne poje tako pogosto*. Pri tem je še dodal, da »starši tako kaznovanega otroka imajo pravico zahtevati za svojega otroka zadoščenje na sodišču, seveda če računajo. da je učitelj prekoračil dopustno mero in povzročil otroku poškodbo.*
In vendar se je tudi na Amile škem združilo večje število uči tel,jev in profesorjev, ki so proti pretepanju. Svojo tezo so okre pili z. ugotovitvijo, da se je na Angleškem v zadnjih letih pretepanje v šoli povečalo in da so v nekaterih zavodih ta »vzgojni sistem* celo tako »posodobili*, da »palico so zamenjali s pasom*. Konkretno navajajo tudi šole in zavode, kjer so uvedli to orak-so. §e več, leta 15)69, torej še pren osmimi leti so ponovnjj u vedli pretepanja tudi v nekaterih otroških vrtcih. Zato združenje, o katerem je gov™-, zahteva ukinitev tega sistema in to' z zakonom. ki ga mora izglasovati oar-lament, ministrica za vzgojo Wil-liamsova pa bo verjetno že sedaj posredovala, da se bo prenehalo pretepanje handikapiranih šolarjev ter otrok v-otroških vrtcih.
Ob koncu torej ne preostane drugega kot ugotovitev, da ie angleško šolstvo zares nekoliko v zaostanku, v zamudi, ko pa je znano, da so šibo v šolah že zdavnaj odložili, ker v resnici ni nikoli zalegla, pa čeprav bi se je še danes tudi pri nas rad oprijel marsikateri- šolnik, ki mu preveč živalim otroci gredo na živce...
Pred kratkim so v Cerknem odprli nov moderen hotel «ETA», ki je bil za razširitev turizma nujno potreben. Vsako leto naraščajoči obisk pratizanske bolnišnice »Franje* v soteski Pasice pri Novakih, je že več kot deset let zahteval tak hotel, kjer bi obiskovalci te partizanske bolnišnice in tudi šole-spomenika NOB dobili poleg o-krepčila tudi primemo prenočišče.
Novi hotel «ETA» je velika pridobitev za Cerkno. Obiskovalci »partizanske prestolnice na Primorskem* — tako so Cerkno imenovali med NOB — bodo z velikim zadovoljstvom sprejeli to vest, saj so prej morali skoro »moledovati* za kosilo, kadar so prišli na o-bisk v Cerkno. Novi hotel ima 23 enoposteljnih in 12 dvoposteljnih sob ter 8 apartmajev. Velika moderna restavracija ima 120 sedežev, salon pa od 60 do 80 sedežev. Pred hotelom je velika ploščad za ples, jeseni pa bodo poskrbeli še za izgradnjo kopalnega bazena.
Tudi cene niso pretirane. Enodnevni penzion v enoposteljni sobi znaša 18 tisoč din, penzion v dvoposteljni sojai, torej prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja 30 tisoč din, v apartmaju za tri osebe pa 45 tisoč din.
V hotelu ima svoj sedež Turistično društvo, ki ima za obiskovalce na razpolago tudi vodiče.
Naj omenimo, da uživajo obiskovalci partizanske Cerkljanske blago alpsko-mediter^nsko klimo. Lahko gredo na lov ali ribolov, hkrati s tem jim mirna naravi nudi veliko užitka pri sprehodih v naravo. V Cerknem'samem srečajo skoro na vsakem koraku tia zidovih hiš vzidane spominske plošče, ki označujejo mesta, kjer je bila med NOB kakšna delavnica, skla-lišče, razne pratizanske ustanove itd. Razen tega vidijo obiskovalci kar tri velike spomenike: na pokopališču pred vhodom v Cerkno spomenik z grobnico 999 padlim partizanom na Cerkljanskem, med katerimi je trdi več desetin padlih italijanskih partizanov — garibal-dinccv, pred sedežem krajevnega urada stoji spomenik partizanu in partizanski itiamici Andrejevki iz Čepleza, dalo kiparjev Staneta Keržiča in Staneta Kešiča, na Brcah pa sprnr-nik 47 tečajnikom pdrtižanske šole, ki so padli dne 27. januarja 1944.
P. P. — Ogarev
Prejeli smo
URSS OGGL Štev. 13 za leto 1977. V tej številki revije, ki jo izdaja sovjetsko veleposlaništvo v Rimu. so objavljen'' članki o ekonomski tekmi med vzhodom in zahodom, o novi sovjetski ustavi, o sionizmu itd.
V teh okoliščinah je avstrijska vrhovna komanda vi-deia edino rešitev v eni sami veliki vojaški zmagi, in sicer z odločilnim ofenzivnim udarcem na soški fronti, tako da bi vrgli sovražnika preko državne meje v globino njegovega ozemlja. Zato je bilo nujno potrebno pripeljati nekaj divizij z ruskega ali srbskega bojišča na italijansko bojišče ter dobiti soglasje in pomoč nemškega zaveznika. S tem pa ni bil zadovoljen načelnik nemške vrhovne komande general LudendOrf. Maršal Hindenburg, vrhovni komandant vseh nemških sil, pa je bil bolj naklonjen avstrijski ideji; ob italijanskem zavzetju dela Banjšic je izjavil: »Trst je sedaj v nevarnosti. Ce Italijani ponovijo še en tak udarec, bi to odločilo vojno med Avstrijo in Italijo. Zato je tu absolutno potrebna pomoč Nemčije.* Načelnik avstrijske 'vrhovne komande general Waldstaten je med obiskom pri nemški vrhovni komandi izjavil, da je avstrijska armada na Soči številčno slaba, izčrpana od nenehnih bojev, zelo slabo preskrbljena z opremo in hrano in da zato preti nevarnost, da ta fronta pade, kolikor ne bi takoj Italijanov občutneje porazili, tako da se vsaj leto dni ne bi opomogli. Nemška vrhovna komanda ob teh argumentih ni mogla ostati ravnodušna, posebno zato ne, ker je šlo tudi za nemško kožo. Končno je dala so-
glasje in obljubila pomoč. Po načelnem sporazumu z dne 25. avgusta 1917 je bilo določeno, da se soška fronta o-krepi s trinajstimi divizijami, med katerimi naj bi bilo 7 do 8 nemških. Doslej je bilo namreč tam 21 avstrijskih divizij proti 40 italijanskim in 1.800 avstrijskih topov proti 3.000 italijanskim.
Ob vprašanju, kje oziroma na kalterem delu italijanske fronte naj bi se sprožila glavna ofenziva proti Italiji (iz Tiro), Karnije ali s soške fronte), je končna odločitev padla na zgornje Posočje, kjer bi s hitrim in nezadržnim prodorom proti Furlaniji lahko dosegli operativne in tudi strateške uspehe. Tako bi bila soška fronta likvidirana. Po mnenju generala Borojeviča je bil del fronte od Tolmina do Bovca za tako vojaško operacijo najbolj prikladen, zato je avstro - ogrsko - nemška skupina visokih štabnih izvedencev prišla na to področje in pregledala stanje in možnost za ofenzivni udarec.
Ideja o avstrijski ofenzivi v zgornjem Posočju se je rodila že pred II. italijansko ofenzivo na Banjšicah oziroma med pripravami nanjo. Že takrat je avstrijska komanda »soške fronte* (Borojevič) ocenila, da položaj zahteva začasen elastičen umik avstrijskih enot na Banjšicah, ki bi mu sledil odločilen protinapad. Nemški general Kraft je z ekipo štabnih izvedencev obiskal gornjesoško bojišče in izrekel pozitivno sodbo o možnosti operativnega preboja. Pri tem je pokazal tudi na težave pri organizaciji take operacije, za katero je sodil, da je sicer težka, tvegana in nevarna, da pa ni nemogoča. Avstrijska ocena je bila pozitivna, zato je bil o tem med obema štaboma sklenjen okvirni sporazum.
2. ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE AVSTRIJSKO - NEMŠKE KOMANDE
Avstrijska vrhovna komanda je imela že 25. avgusta izdelan svoj osnovni operativni načrt za ofenzivo v gornjem Posočju.
29. avgusta so ta ofenzivni načrt analizirali v nemški vrhovni komandi.
2. septembra je komanda avstrijske jugozahodne fronte v Beljaku dobila od vrhovne komande direktivo-za priprave ofenzive na Soči.
8. septembra je bil končno oblikovan sporazum med nemško in avstrijsko vrhovno komando za skupno ofenzivno operacijo pod geslom «WAFFENTREUE» (zvestoba v orožju).
Prva osnovna zamisel napadalnega načrta je bila:
a)	Glavni napad z osmimi divizijami iz krnsko - tolminskega rajona.
b)	Pomožni napad s tremi' divizijami iz bovškega rajona.
c)	Desno krilo II. Borojevičeve armade na Banjšicah sodeluje v napadu na črti Ročinj - Kanal.
d)	Na Krasu demonstrativne akcije v prvih dveh dneh.
Vsega skupaj bi nastopilo 42 avstrijsko - nemških divizij
proti 60 italijanskim kakor tudi ustrezno povečano število topov in vseh drugih borbenih elementov, ki jih zahteva taka operacija na planinskem terenu v jesenskem času.
Avstrijski cesar Karel je imel kot vrhovni komandant v Postojni dveurni pogovor z generalom Borojevi-cem in se z njim strinjal, da v italijanski ofenzivi na Banjšicah svoje sile na tej planoti postopoma umika proti vzhodu na hribovit teren, ki zapira idrijsko in čepo vansko dolino od Loma pri Sv. Luciji do Grgarja. Na ta način bi avstrijske sile skrajšale fronto in bi se izog nile uničujočemu ognju italijanske artilerije. Istočasno pa bi italijanske sile privabil na težak teren Banjške planote, kjer bi prišle pod ogenj avstrijske artilerije in pehote, medtem ko italijanska artilerija ne bi mogla učinkovito pomagati svoji pehoti, ker bi bila že predaleč na drugi strani Soče. Kratko rečeno, to bi bila nastavljena past za italijansko II. armado, ki bi se vanjo pozneje ujela, Ho bi avstrijsko - nemške sile prodirale s kobariškega področja proti Čedadu.
19. septembra je nemška vrhovna komanda odločila, da formira novo avstrijsko - nemško 14 armado za soško fronto pod poveljstvom nemškega generala von Biilovva in na-
9. avgusta
TOREK, 9. AVGUSTA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Musič America - Jazz kon cert
13.30	DNEVNIK
16.30	Ancona - Odbojka:
ITALIJA - BOLGARIJA
18.15	Po sledovih zvezd
19.10 Mototopo in Autogatio, risan film
19.20 Tarzan in lovci slonovih kosti
19.45	Almanah. Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 BREZ MADEŽA IN STRAHU, tretji del
21.35 Zastrupljena Italija: NAŠE MORJE'
Oddaja »Zastrupljena Italija* je obdelala že dva večja ekološko problema. Od daja govori o nevarnosti, ki jih predstavlja onesnaževanje zemlje, voda in zraka, onesnaževanje, ki lahko prinese najhujše posledice za človeško življenje. Vzemimo v poštev le primer Se vesa. ki ga rešujejo že več mesecev, a niso dosegli dokončnega rezultata, čeprav gre za prostorsko zelo o-mejeno zadevo. Pretekli torek se je govorilo o navzočnosti kovin v zemlji, kar prav tako škoduje zdravju. Danes bo govor o zastrupi jen ju morij in sicer tako s kemijskimi strhpi kot tudi z radioaktivnostjo. Italija je glede tega zelo občutljiva, saj ves »škorenj* obdaja morje. Sedaj preiskušajo nov način, kako sproti ugotavljati zastrupljevanje morja.
22i05 Glasbena oddaja
Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Komorni koncert
18.15	ENERGIJA, vzgojna oddaja
18.45	DNEVNIK 2 - Šport
19.00	DAVID COPPERFIELD, 12. nadaljevanje
Vi-omenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 DNEVNIK 2 - DOSSIER
V današnji oddaji «Dossiei» hotlo olmavnavali vprašanje industrije plošč. Gre za veliko zadevo, saj gre za promet v višini 5 tisoč mili-jan! lir oziroma za milijone in milijone plošč. Italija, ki
je sicer znana po svojih P®
ruiulraniill oinot’ TTf» P*'
pevkarjih, sicer ne . stavlja kdove kaj. ve*w se v Italiji v letu dni peča plošč za 150 mil*)8, lir, kar prav tako ni seveda v odnosu na lta
janske ekonomske razruši’ 21.30 Yves Montand: VITE DUTE, film
Ob zaključku DNEVNIK 3 Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA ™ Ljubljana
19.00	OBZORNIK	..o
19.15	Pika Nogavička - »rij*
film	...
19.45 Od vsakega jutra raste “
20.15	Risanka
20.20 DNEVNIK	..
21.00	Novele Henrgja Jamesih nizanka
21.55 Izvolite, kar naprej _ ^
22.40 L. van Beethoven: K»*F , za klavir in orkester v
duru
S petega mednarodnega®^
thovnovega tekmovanja,^
je bilo sredi junija *ia
naju, bo danes na spo*
ire*
iz finalnega večera t^gj.
vanja nastop pianista ^ sona iz Brazilije v klavirskem koncertu L. S Beethovna s simt'onlC orkestrom avstrijske f. televizije pod taktirko * la Osterreicherja.
Koper
20.30 ODPRTA MEJA 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 KDO JE UBIL
BEhj
SHERMAN ? . celoveČ<f film	jj.jj
23.15 Aktualna tema, dok.
23.55 Narodna glasba: Cerk ska lauferija Zagreb
19.30	Beli delfin
19.45	Solisti resne glasbe
20.30	DNEVNIK
21.00	Aktualna oddaia
21.50 Akcije: TURIZEM nč;
22.00	KLETKA ZA MEDVEy celovečerni lilm
ŠVICA
19.30	Poletni program z® dino
20.30	DNEVNIK
20.45	LO ZAMPINO DEL MM' TORE. TV film
21.45	DNEVNIK	.. {p
i#
22.00 LOVCI NA ŽENSKE.
TRST A
8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.(K), 19.(X) Poročila; 7.20 Dobre jutro 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Kdncert sredi jutra: 10.15,- rt 1.35 Predpoldanski Omnibus:	12.00
Glasba po željah; 13.15 Glasbeni allnannh: M. 10 ••»Dim*, roman 'v nadaljevanjih; 14.30 Glasba na našem vialu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Slovenski glasbeni mojstri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 S Plečnikom po Italiji; 18.15 Zborovska glasba. KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 21.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Ansambel The George Guitar Choir;
10.45	Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar 77: 11.80 Lepo poletje;
11.45	Orkester Jack Pleis; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.15 Ansambel Ca-sadei; 14.35 Mini juke-box; 15,00 Valčki, polke in mazurke; 15.30 Poje grapa Bay City Rollers: 16.15 Glasbeni program; 16.45 Folf ansambel; 17.10 Poslušajmo jih skupaj: 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Crash; 21.00 Operne skladbe; 21.35 Rock party; 22.00 Večerni sestanek; 22.35 Komorna glasba.
RADIO 1	&
7.(K), 8.00. 10.00. 12.00, 13.M '7Jl 18.00, 19.00 Poročila; 6.lX*, „» Glasbeno prebujenje; 8.40 K j glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 v^ zvoni. . .: 11.00 Zasmehovan8 mj ska: 12.05 Par besed; 12.3»p dežela na enkrat: Ligurija* u •Glasba z Viro Silenti; 14.20 satire; 14.30 Fausto in Ann8y dijska igra; 15.30 Glasba >n Lj: zije 16.15 E. . .state con
18.05 Tandem; 18.35 Srečanj;
VTP; 19.20 Večerni 20.30 Posvečeno jazzu; 21.05
procesi: 21.35 «11 trovarobe*^
Simf. glasba: 23.05 Lahko
SLOVENIJA . d
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, ‘ 12.00, 13.00. 15.00, 16.00, 19-00’V 23.00 Poročila; 6.15 Danes 88 ^ 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro l J otroci!; 8.20 Beseda na o8 g.(#
dan; 8.30 Iz naših sporedo8^ Glasbena matineja: 10.05_ r. ^ii
VI i^aurilri u id Ul it? j d , iv, v**
ško popotovanje; 10.20 Mia® pf,' certant; 10.40 Ljudske: N-4 • prt stični napotki; 12.03 Pole«V menadni koncert; 13.10 Dan8-izbrali; 13.30 Kmetijski 8 13.40 Po domače; 14.30 P*-11 jo vam...; 15.05 V korak » j, dimi: 16,30 Glasbeni mnz^SJ «Vrtiljak»: 19.05 Naši solistki
Lahko noč, otroci!; 20.45 ^ z Ansamblom Tone Janša: » • .
venska zemlja v pesmi in „v.
21.30 Radijska'igra: 22.3? kaskade: 00.05 Literarni no; 1.05 Dixieland parad8
čelnika štaba generalmajorja Krafta. Glavni koi®9^ cele soške fronte je bil avstrijski nadvojvoda EvK . #
sta mu bili podrejeni 14. armada (od Rombona mina) in skupina »Borojevič* (I. ,in II. soška arm*®
Tolmina do morja. Istočasno so bile postavljene °srJsjcfl
operativne smernice za vsako armado. Te so	i
pozneje nekoliko spremenjene, vendar je bila vs® glavnem tale:
14. armada
prebije fronto v rajonu Bovca
1. korpus
lovrata ter nato napreduje Pr° dadu in Reziji,	jtfi1
(na Rombonu) varuje desb°
In bok.	0/i
II. soška armada (na Banjšicah) napade dan " vj« in osvaja najprej črto Lig -Sabotin.
dni veže
prve um veio j z demonstrativni1®
I. soska armada na Krasu ske enote
ciiami-	.jf.
Prvi operativni cilj za vse je bila avstrijsko - 1 st»'
ska državna meja. Pri tem so bila med drugim Pk{jKf'
ijena tudi načela in smernice skupne borbene t/
ki naj bi dopolnjevala napadalno moč orožja. Tu
dana predvsem prednost presenečenju in takim P0^ f
ki naj bi nasprotno stran osupnile in zmedle. Tako ^ prihranjeni mnogi krvavi boji in izgube, po drug' j j pa bi se dalo zelo hitro napredovati pred očmi s k01, pf
sivnih branilcev. Pehota bi morala prodirati takoi ž jtj
u‘rin11	* oiiuio \jl UIUICUČI JJIUUlIclll "C*
mikajočim se ognjem svoje artilerije in močno u globino nasprotnikovih položajev ne glede na n*T b'1'
-* r.£i l*)5
vanje ostalih enot na levi in desni strani. V tem ie.J‘
vsebinska razlika med italijansko taktiko v vseh e°' ofenzivah na Soči, kjer je najprej trajal topnih -po več dni, in ko je topniška priprava prenehal*’ $ pehota v napad. Tako se je dogajalo skoraj veC*n?g, ^ so avstrijske komande in enote že vnaprej vedeij/ in kdaj jih čaka napad, in so se lahko vnap*'ei pripravile.
^Morski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. avgusta 1977
tenis
ZADNJI DAN EP V MARIBORU
JA UŠOVČEVI LE ZLATO
Mirna je osvojila prvo mesto v mešanih dvojicah z Bolgarom Pampulovom odličij so odnesli sovjetski zastopniki - Metrevcli petič prvak

\
\
% $
%
^Tska o^e<^
% <5-
\ £
£ 5-
O 3
£ š

‘ako ]•
»«c	1 drugače je Mirna Jaušo-
to	do medalje. Ce že ji ni
1 ®°žid ■ P08311167-110' je Pa v paru ’?pS' arJem Pampulovom postala ev-Prvakinja. Nedeljsko srečanje • eVr ^v°iic je bila zadnja tekma teniškega prvenstva a-^ Jev v Mariboru. Občinstvo je do V tii? kotička napolnilo stopnišča *em vr*u *n ^*ma n‘ dvok«.ra*a- Bil je to izjemen teniški
Moj
Hiijj V®*J sta na eni strani stala in Bolgar, na drugi pa
»lovi
Par Mozorova-Metreveli.
«(tr V so tudi običajna stvar: N 'e Petkratni evropski prvak
°8la do živega, priča tudi izid •a: 6:1. Sovjetski par si v nekoliko opomogel, vendar , arugem nizu naletel na izred-.?°tben
(t^^amezniki, Morozova pa je ?"maSa v finalu posameznic, •IjViu Pa sta bila dvakrat finalista S* turnirja v Wimb'edonu. Kljub 'iv,.; Pa sta Sovjeta odšla poražena
<iigt,' Par Jaušdvec-Pampulov je •očeti, °^*°^no in Je izkoristil tudi ^ iii° na7anesljivost nasprotnikov. ^ iJ'a Morozava in Metreveli ni-
0	.
it >,8 n'7ai 6:1. Sovjetski par
* v T
H) L arui?ei
^vojiee . ost jugosldvansko-bo'garske fl^iti A11 ie moral tako dokončno lij^’ "°nčni rezultat: 6:1, 6:4.
V »p*, °b koncu radostno izjavi-
1	^ Cutim se kot prerojena!* Zma-i jj ie namreč nekoliko opogumila ^eler, a'a Priliko, da se oddolži za •ic, I.,eusPeh v konkurenci posamez-Vi|, Jer je prav gotovo bolj ob-Ostaj ž° odgovornosti.
h Jpa srečanja tega zadnjega dne-tleč »>v tenisu so bila le obračun ihtel t, 0v^ti samimi. Metreveli je Slavno besedo. V finalu po-kij Ja°v je namreč premagal ro-•loltil aKtilj0 in se mu je tako od-tvii. 2, *anski poraz na EP v Pre-ifli,.,. let?a uspeha ni bilo priča-
je prej izločila že Jauševčevo in Morozovo.
Mirna ima tako še tolažbo, da je izgubila proti letošnji evropski prvakinji.
IZIDI ZADNJEGA DNE (FINALE)
ČLANI
Metreveli - Kakulja (oba SZ)
6:4, 6:3, 62
CLANICE
Krošina - Granturova (obe SZ)
6:1, 2:6, 6:3
MEŠANE DVOJICE Jaušovec (Jug.) in Pampulov (Bol.) -Mozorova in Metreveli (oba SZ) 6:1, 6:4
Evropski prvaki 1977
Moški posamezno: Metreveli (SZ). Zenske posamezno: Krošina (SZ). Mešane dvojice: Jaušovec (Jug.) in Pampulov (Bol.).
Ženske dvojice: Morozova in Krošina (obe SZ).
Moške dvojice: Metreveli in Kakulja (oba SZ).
ZADAR — Veljko Rogošič je iz dneva v dan bližji cilju. Včeraj je namreč preplaval 21. etapo velema-
ratona iz Podgore do Reke, ki je peljala iz Zadra v Petrčan. Svojo pot bo zaključil po predvidevanjih v soboto, 19. avgusta, ko bo prispel na Reko.
VILLAFRANCA - Tu je na srečanju med Italijo in Nizozemsko, ki je bilo namenjeno izključenim plavalcem iz državnih reprezentanc za EP v Jonkopingu, Italijan Paolo Barel-li postavil nov državni rekord na 100 m metuljček s časom 57”3, kar je 61 stotink boljše od prejšnjega rekorda.	\
NOGOMET
Cazzaniga hudo poškodovan
TURIN — Rezervni vratar Torina Romano Cazzaniga se je težko poškodoval. Med počitkom je v svoji sobi sedel na oknu in iz še nepojasnjenih razlogov zgubil ravnotežje in padel na cesto.
Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom kolka in še nekatere manjše poškodbe.
ZARJA PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO
'
Kolesarske dirke veteranov za kriterij treh dežel in za pokal «Cottur», ki je bila v nedeljo s startom v Trstu in s ciljem v Bazovici, se je udeležilo kar 71 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi italijanski prvak v tej kategoriji, Dalla Rosa.
V tej izredno hudi konkurenci in na dokaj naporni progi (84 km) se zastopniki slovenskega KK Adria iz Trsta niso najbolje odrezali.
Najboljši od naših zastopnikov je bil Marino Santoni, ki je osvojil 15. mesto, nekoliko slabša pa sta bila Silvij Verginella in Klavdij Marušič, ki sta osvojila 24., oziroma 25. mesto.
Dirka ni bila razburljiva. Kolesarji so večkrat sicer skušali poživiti dirko z občasnimi begi, pri tem pa se je vsak tak poskus tudi izjalovil. Vse je namreč kazalo, da se bo dirka zaključila z množičnim sprintom, ko je le uspelo skupini petih kolesarjev zbežati s prednostjo nekaj sekund.
Končni sprint peterice je bil silovit. Sergio Racanello je že pol kilometra pred ciljem v Bazovici si-
..............................................................................................min....tuni........iiiiuiiiiuniinm,,,,......................................................... ■•iiiiiii iiiiii.............■iiiiiiii...........im
Nogometaši Zarje bodo jutri, v okviru priprav na bližnjo prvenstvo 2. nogometne amaterske lige, odigrali prijateljsko tekmo s Triestino. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri in pričakovati je, da se bo okoli bazoviškega igrišča zbrala rekordna množica športnih ljubiteljev (Na sliki: enajsterica Zarje)
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Raccanello najboljši
Od zastopnikov KK Adria je bil najuspešnejši Marino Santoni, kije osvojil 15. mesto ■ Start v Trstu, cilj v Bazovici
ATLETIKA
sa.i
so vsi, sovjetski tabor
imeli Kakuljo za velikega j. a.taga srečanja. Na svoji stra-
Ilv»-1	.	..
ie	• ”
}hčn0l ,lrne* namreč tudi starostno H,	■ saj ima Metreveli	že 33
•d I«#* ,mednarodnem odru uje., ,vse S * ®?0, je prvič osvojil na-^ tof^^Pskega prvaka. Izkušenost !)a J, *e enkrat dobro učinkovala. * Sč Sovieti dopotovali v Maribor S eWpo, sta dokazali tudi fC' ta 8 ‘sik' v kategoriji posamez-jj dj	mreč	Krošina	in Granaturova,
tre^l!ta	zapustili	ugodnega	vtisa.
se,ih nezanimive igre je ven-Prevladala Marina Krošina, ki
V FINALU B SKUPINE EP
FRANCOZI OSMI FIN ALISTI
Jugoslovani so osvojili šesto mesto - Alebič odličen v teku na 400 m
Jugoslovani so dopotovali v Gote-borg na moški finale B skupine evropskega pokala že vdani v usodo.
V	tem švedskem mestu so v soboto in nedeljo merili moči z znatno boljšimi nasprotniki. Nagrada: pr-vouvrščsnemu je zagotovljen nastop v finrlu tega tekmovanja v Helsinkih, 13. in 14. avgusta, skupaj s sedmimi najboljšimi atletskimi reprezentancami Evrope.
Zmagala je Francija, po pričakovanjih, saj so bile ostale reprezentance zanjo prešibke in le Švedska ji je nudila močnejši odpor. Jugoslavija je pristala na šestem mestu. Na boljšo uvrstitev bi lahko upala, le če bi štela v svojih vrstah oba «velika odsotna*: Stekiča in Temi-ma. Pa tudi z njunim doprinosom bi verjetno ne dosegli »sanjske* prve uvrstitve. Stekiču nagaja noga, Te-mimu pa . . . vojaščina. Kljub temu pa so «plavi» dosegli nekaj odličnih rezultatov.
V	prvem dnevu, si je zlato odličje priboril Jožko Alebič, ki je v teku na 400 m pustil za sabo nasprotnike in prvi prihitel na cilj v času 45”95. Tri stotinke manj, pa bi bil to novi jugoslovanski rekord!
Farundin Jahič je prevzel težko odgovornost, da nadomesti Stekiča. Ni mu uspelo poleteti osem metrov daleč, vendar je na končni lestvici zasedel tretje mesto in postavil nov osebni rekord za cm boljši od prejšnjega.
Drugi dan je bil za »plave* bolj
skop na rezultatih. V teku na 800 m se je Puljčan Milovan Savič moral zadovoljiti z drugim mestom. Za las ga je prehitel Francoz Morajo. Dobro so se odrezali tudi Zarič, He-gediš in štafeta 4x400 m (vsi drugi), ki so skušali dati jugoslovanski a-tletiki realnejše dimenzije v evropskem okviru, saj bi se v idealnih pogojih reprezentanca splavih* bolje odrezala.
IZIDI PRVEGA DNE
100 m:
1.	Grapenborg (Šve.)	10”68
5.	Zarič (Jug.)	10”95
400 m:
1. Alebič (Jug.)	45”95
1500 m:
1. Plahv (ČSSR)	3’42”81
7.	Božinovič (Jug.)	3'46”50
lO.OOOm:
1.	Glans (Šve.)	28’29''28
8.	Kuzmanovič (Jug.)	29’51"19
4(10 m ovire:
1.	Bratanov (Bol.)	50”44
8.	Glohak (Jdg.1)	52”18
4x100 m:
1.	Francija	39”88
7.	Jugoslavija	41”37
Daljava:
1. Bernhard (Švi.)	8,81 m
3. Jahič (Jug.)	7,67 m
višina:
1. Almen (Šve.)	217 cm
6.	Prezelj (Jug.)	208 cm
Krogla:
1. Hoglund (Šve.)	19,62 m
5. Ivančič (Jug.) -	18,66 m
Kladivo:
.......
k PhA. 80 se uvrstile v polfinale na nedeljskem mednarodnem mladinskem turnirju v balinanju, ki ga ■^dilo ŠD Polet ob 10-letnici svoje ustanovitve. Polfinalisti pa so bili: Pesa Ronke, Polet A, Aurisi-Stllli	na - Sistiana in Polje Ljubljana
>>l,,Kliiiitll,lll,l„„l„,lllll,lllltiii|i|iifiiimmiiiiiii,tiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiililliiliiiiiiiiiiiiillliiilltllllililllllllllllllHiiiliiiiiiitlilliiillllN
'Upanje
MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR NA OPČINAH
Polet osvojil drugo mesto
j« moštvo Pesa iz Ronk - Sodelovalo je osem ekip (tri iz SRS)
^ biI na °PČ>nah, v t, $t) p(?s av 10-letnice ustanovit-iL/tir .... mednarodni balinarski
ti'ir , -j mednarodni balinarski i, ahl0 mladince, ki se ga je u-m ekip, od katerih tri
,eClje-
L f|aVrh,4an-,e je vsestransko uspelo mladih balinarjev je ''br-l'!10' Pa čeprav so tekmo-efTveli» čez 10 ur na bali-
l)kH,ISt>eSnei?torj? .pa bil turnir
.	J''’*. Sai ip nrvd Pnlptnvn

SSS. saJ je prvo Poletovo (.?-rHa£ra.1(>',l'° odlično drugo mesto
i^Moh n‘to ekipo Pesa iz Ronk (ji .Oa a.7, 2° bile polfinalne tea-SoKaJ._ visoki tehnični ravni
7-n, iutrll-m11 skorajda neizprosni. , izločilnih tekmah so iz p lednje ekipe: Erazem in ,patine, Polet B in Mon-
hllet a IlAlda -polfinala
Ro»uAurisina	13:1
. Polje u	13;8
Finale za 3. mesto
Polje LJ - Aurisina	13:12
Finale za 1. mesto
Pesa Ronke - Polet A	13:11
Končna lestvica
1.	Pesa Ronke
2.	Polet A Opčine
3.	Polje Ljubljana
4.	Aurisina - Sistiana
Po končanih tekmah se je odgovorni za balinarski odsek pri Poletu Vasja Gulič zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje, nakar je sodnik Umberto Salvini razdelil prvim štirim uvrščenim moštvom pokale, zmagovalcu pa »trofejo Malalan*.
Seznam ekip
PESA RONKE: Luciano Capolic-chio, Valmi Gerion, Edi in Maurizio Baldo.
POLET A: Aleksander Daneu, A-leksij Gulič, Franko Kocjan in Pavel Ravbar.	*
POLJE LJUBLJANA: Božo Zakrajšek, Robert Vidakovič, Stane Zgonc,
Tomi Tomše. Rezervi: Matjaž Škulj in Leo Zakrajšek.
AURISINA - SISTIANA: Marino Norbedo, Fabrizio Zugan, Giorgio in Paolo Negrini.
POLET B: Davorin Sosič, Robi Kralj, Paolino in Mauro Pitacco.
MONFALCONESE:	Mauro Pez,
Marco Rosar, Corrado Del Bello in Roberto Brattoni.
SOVIČ POSTOJNA: Drago Ber-liaus, Marjan Bagatelj, Robert Gorjanc in Igor Čehovin.
ERAZEM POSTOJNA:	Danilo
Frank, Stanko Milovec, Sandi Furlan in Franci Bajc.	(bi)
RIM — Italijanska košarkarska zveza je določila, da se bodo prvenstva moške A lige pričela v nedeljo, 23. oktobra, prvenstva B, C in D lige pa v nedeljo, 16. oktobra.
A liga se bo zaključila 7. maja 1978, ostale lige pa najkasneje 23-aprila 1978.
1. Tudor (Rom.)	68,48 m
5. Štiglic (Jug.)	63,08 m
IZIDI DRUGEGA DNE
200 m:
1.	Grapenborg (Šve.)	21”08
2.	Zarič (Jug.)	21”22
(nov jugoslovanski rekord)
800 m:
1.	Marajo (Fr.)
2.	Savič (Jug.)
110 m z ovirami:
1. Sebastian (Rom.)
5. Pisič (Jug.)
3009 m zapreke:
1. Cefan (Rom.)
4.	žužek (Jug.)
5000 m:
1. Boxberger (Fr.)
5.	Lisec (Jug.)
4x400 m:
1.	švedska
2.	Jugoslavija Troskok:
1.	Lamitie (Fr.)
2.	Hegediš (Jug.)
Kopje:
1. Nemeth (Madž.)
4. Primorac (Jug.)
Disk *
1.	Bruch (Šve.)
2.	Milič (Jug.)
Palica:
1. Isaksson (Šve.)
6.	Bizjak (Jug.)
Skupni vrstni red:
1.	Francija
2.	Švedska
3.	Romunija
4.	ČSSR
5.	Švica
6.	Jugoslavija ,
7.	Madžarska
8.	Bolgarija
1'46”96
1’46"99
14”09
14”50
8’30”52
8’37”81
13’40”96
13'45"24
30’06”63
30'07”00
16,14 m 16,08 m
88,20 m 77,32 m
61,74 m 57,78 m'
5,25 m 5,00 m
115
108
94
91
89
87
78
57
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ljubljanska Olimpija izgubila z Rijeko
REKA — V zadnji pred prvenstveni tekmi sta se v tem kraju pomerili ekipi Ri^ke in Olimpije. Zmagala je Rijeka, ki je z dvema goloma zapečatila usodo ljubljanskega moštva, predvsem zaradi lepe igre, ki so jo njeni nogometaši predvajali.
MOTOCIKLIZEM
VN CSSR V BRNU
PRED ZAČETKOM A LIQE
Več trening tekem italijanskih prvoligašev
Italijanski nogometni prvoliga.'. so v nedeljo, v okviru priprav na prvenstvo A lige. odigrali vrsto prijateljskih tekem.
Državni prvak Juventus je igral proti švoji mladinski postavi in zmagal s 3:6. En gol je dal Virdis. Na tej tekmi pa sta sj poškodovala Bet-tega (hujše) in Boninsegna (lažje).
Dokaj ttŽKO zmago je iztržil Lazio, ki je le s 4 3 odprav!! skromno ekipo Cerretese.
Roma, Ve"ona in Atalanta pa so pokazale že dobro formo in so proti pedeljskim nasprotnikom dosegle vsaka po šest zadetkov.
Ip še C-ekpj ostalih izidov:
Citta.di Castello - Perugia . 0:4
Barga - Genoa	0:5
Alpi - Vicenza	0:4
Tudi LR Kitajska
HONGKONG — Na univerziadi v Sofiji, ki e bo pričela 18. avgusta, bo nastopila tudi reprezentanca LR Kitajske, ki bo-tekmovala v atletiki, v ženski odbojki in košarki in v moški telovadbi.
LEGI ZADNJI NASLOV
Johnny Cecotto osvojil kar dve zmagi
BRNO — Po nedeljski motociklistični VN ČSSR je bil oddan še zadnji svetovni naslov.
V	razredu do 250 ccm je namreč to lovoriko osvojil Italijan Mario Lega, ki je na nedeljski dirki zasedel le tretje mesto. To pa mu je zadostovalo, saj ni njegov najnevarnejši nasprotnik Japonec Katayama, dose gel niti točke. To je že drugo slavje za italijanske barve, potem ko je v razredu do 125 ccm že zmagal Pier Paolo Pileri.
V	preostalih dveh razredih, kjer so še v nedeljo tekmovali, je bil najboljši Cecotto na yamahi, ki je zasedel dve prvi mesti. Ta dirkač je imel letos smolo, saj se je poškodoval prav v ključnem delu prvenstva. Z rezultati, ki jih dosega v zaključnem delu prvenstva, bi vsekakor lahko posegel po prvih mestih tudi na lestvicah za SP, vendar bo po letošnji sezoni ostal praznih rok.
IZIDI
Razred do 250 ccm 1. Uncini (It. - harley davidson), 2.
Villa (It. - harle.v davidson), 3.
Lepa (It. - morbidelli).
Lestvica SP
1. Lega 85, 2. Villa 65, 3. Uncini 64.
Razred do 350 ccm 1. CecoPo (Ven. - yamaha), 2. Her-
ron (Fr. - vamaha), 3. Sarron
(Fr. - yamaha).
Lestvica SP
1. Katavam’ 95. 2. Hemm 56, 3.
Ekercld 54.
Razred do 500 ccm

NOGOMET
KOŠARKA
PO TURNIRJU V MESINI
SINOČI V SPLITU
Visok poraz Hajduka
Sinoči je bila v Splitu prijateljska nogometna tekma med domačim Hajdukom % in nemškim prvoligašem Hamburgerjem, za katerega igrata v tej sezoni tudi Buljan in Keegan.
V dokaj razburljivi tekmi so sinoči slavili zahodni Nemci, ki so premagali Hajduk s 5:3.
BOKS
V BERLINU
Rcncš uspešen kot profesionalec
ZAHODNI BERLIN - V svojem prvem profesionalnem nastopu je jugoslovanski boksar Marijan Beneš po točkah, v štirih krogih, zanesljivo premagal zastopnika iz '■'aira elementa Tsinza.
Že v začetku prvega kroga je Beneš silovito podrl nasprotnika, nakar ga je stalno napadal, tako da zmaga novopečenega jugoslovanskega profesionalnega boksarja ni bila nikoli v Jvomu.
Naj omenimo, da je bilo to srečanje v okviru širše boksarske prireditve, na kateri je med drugim Italijan Rocco Mattioli osvojil naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji.
Tudi Parlov...
REKA - 20. avgusta se bo Mate Parlov srečal na stadionu na Kan-tridi s prvakom ZRN Leom Kakolie-vviezem v prijateljskem srečanju, ki bo v okviru nekakega «boksarskega mitinga*, saj bodo v tistih dneh prisotni na Reki tudi nekateri drugi boksarji, kot evropski prvak srednje-težke kategorije Italijan Franco U-della, Brazilec Antonio Franca in drugi.
Manifestacija bo potekala pod pokroviteljstvom tamkajšnjega nogometnega kluba »Rijeka* in maneger Kramaršič je že obljubil, da bo nastopil tudi Mate Parlov.
GRADAČAC — V tretjem kolu A skupine evropskega odbojkarskega prvenstva mladink je Jugoslavija o-svojila drugo zmago. V tem kolu so namreč »plave* premagale Bolgarijo s 3:0.
V tej skupini vodita NDR in Poljska, ki sta še neporaženi.
Še mnogo dela za «plave»
Razočarali so predvsem centri, ki so v zaključni tekmi proti Italiji dosegli ie 17 točk
MESINA — Dober mesec pred začetkom evropskega košarkarskega prvenstva se vse reprezentance vestno pripravljajo za to preizkušnjo. Poleg obcajnih treningov, kjer reprezentance vadijo in izbolšujejo razne sisteme igre, sodelujejo na raznih turnirjih in prijateljskih tekmah, kjer lahko preverijo svojo formo in se od bliže spoznajo z nasprotniki evropskega prvenstva.
Italija in Jugoslavija sta tako’ nastopili na dveh mednarodnih turnirjih, ki jih vsako leto v poletni sezoni priredijo v Italiji. Medtem ko sta obe reprezentanci na turnirju v Porto san Giorgiu zadovoljili, sta v Mesini do dokajšnje mere razočarali. Italija je zasedla tretje mesto, Jugoslavija pa je bila za mesto slabša in pustila za seboj le skromno peterko ČSSR. Italija je sicer nastopala z okrnjeno postavo (manjkali so Meneghin, Bertolotti in Se-rafini) tako, da je njena končna u-vrstitev razumljiva.
Jugoslavija pa skoraj da nima o-pravičila za tako slab nastop na mesinskem igrišču. Odkar je mesto zveznega trenerja prevzel Aca Nikolič, še nismo videli običajne reprezentance. Gotovo je, da bodo morah igralci še mnogo trenirati, če bodo hoteli uspešno braniti evropski
1.	— L Sceba
2. Forvilla
2.	— L Berso
2. Elesia
3.	— 1. Ezechiele
2. Reginald
4.	— L Rinforzo
2. Gland
5.	— L N ort oire
2. Ri vi gnano
6.	— L Oldesio
2. Torkosc KVOTE
12 — 2.728.230 lir 11 —	196.000	lir
10 —	19.800	lir
X
2
X
1
X
1
X
1
1
2
2
X
naslov. Kar preseneča o nastopu plavili v Mesini, je predvsem slaba i-gra centrov, ki so bili svoj čas prava gonilna sila cele reprezentance. V zaključni tekmi proti Italiji so skupno dosegli le 17 od 85 točk. Tudi v obrambi niso bili uspešni, saj so Italijani skoraj nemoteno zaključevali svoje hitre akcije.
Do pričetka evropskega prvenstva manjka še nekaj več kot mesec dni. Časa je torej dovolj, da se plavi temeljito pripravijo za to važno preizkušnjo, v kateri so se doslej vedno dobro izkazali.
Udovič Rrvi
PULJ — Na članski kolesarski dirki za »Veliko nagrado Siporex» v Pulju je zmagal član Save Bojan Udovič, pred Frelihom (Rog Ljubljana) in Bedekovičem (Metalia-commerce) itd.
1. Cecotto (Ven. - yamaha), 2. Ago-stini (It. - yahama), 3. Rougerie (Fr. t suzuki).
SP
L Sheene 107, 2. Baker 68, 3. Hen-nen 52.
AVTOMOBILIZEM
F2 ZA 17 V MISANU
lovite potegnil in tako zanesljivo o-svojil prvo mesto. Eden favoritov Dal Ben pa je bil v tej skupinici le peti.
VRSTNI RED
1.	Sergio Raccanello (Velo Club Padova), ki je 84 km prevozil v 2.14’, s poprečno hotrostjo 37,612 kilometra na uro
2.	Colus (CRA Italcantieri)
3.	Battistutta (CRA Italcantieri)
4.	Schiavo (Zanon Padova)
5.	Dal Ben (SCAT Capponi) vsi z zmagovalčevim časom
15. Marino Santoni (KK Adria) 1’40”
(bi)
KOŠARKA
EP MLADINK
Tretja zmaja Jugoslovank
Italijan Leoni najhitrejši
MISANO — Italijanski dirkač Lam-berto Leoni, ni chevronu - ferrari, je zmagal na 11. vožnji evropskega avtomobilskega prvenstva formule 2. Po prvi vožnji je sicer zaostajal za Američanom Cheeverjem, v drugi pa je zaostanek nadoknadil in prepričljivo zmagal. Ta zmaga je tudi veliko slavje ferrarija, ki se je letos, po več letih odsotnosti, posvetil tudi temu razredu.
O nedeljski dirki še lahko rečemo, da so se na njej najbolje izkazali mladi italijanski piloti, čeprav jih n' na skupni lestvici med prvimi. Razočarali pa so piloti formule 1 kot Merzario, Brambilla in Regaz-zoni, ki so tokrat morali priznati premoč svojih mlajših kolegov.
Po tej dirki vodi še vedno Francoz Arnoux na skupni lestvici, saj je edino drugouvrščeni Američan Cheever tokrat zbral nekaj točk. Vseeno pa je prednost Francoza tako velika, da je že skoraj gotov letošnjega evropskega naslova.
Vrstni red:
1.	Lamberto Leoni (Chevron - ferrari), ki je prevozil 209,280 km dolgo progo v 1.13’44”8, s poprečno hitrostjo 170,269 km na uro
2.	Cheever (ralt - bmw) po 2”7
3.	Iloffmann (ralt - bmvv)	22”8
4.	Pesenti Rossi (march-bmw) 36”3
5.	Pironi (renault - martini)	45”9
6.	Regazzoni (Chevron - hart) 1'02"8 Lestvica EP:
1.	Renee Arnoux	45
2.	Cheever	36
3.	Patrase	31
4.	Pironi	25
5.	Giacomelli	23
6.	Colombo in Hoffmann	18
TURIN — Dva avtomobila znamke fiat abarth 131 bosta tekmovala na mednarodnem rallyju »Kriterij Quebeca», ki bo v Kanadi od 15. do 18. septembra.
Posadki bosta sestavljala Maki-nen - Litton in Solonen - Markula.
Jutri prvi trening mladih igralk Sokola
Druga ženska odbojkarska ekipa nabrežinskega Sokola bo začela jutri s pripravami za novo sezono.
Prvi trening bo jutri ob 18.30, na odprtem igrišču Sokola.
HASKOVO - V tretjem kolu 7. evropskega košarkarskega prvenstva mladink je Jugoslavija v A skupini osvojila že tretjo zaporedno zmago.
Mlade Jugoslovanke so v tem kolu premagale Madžarsko z 58:57.
PO ZMAGI V POLFINALU
Viktor Korčnoj v življenjski formi
Z remijem v 13. partiji se je Viktor Korčnoj uvrstil v finale dvobojev kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka, v katerem se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja Spasski - Fortisch. Korčnoj je že v 20. potezi oa rti je, kjer je vodil bele figure, predlagal remi, ki mu je zadostoval za zmago v dvoboju z 8,5 proti 4,5. To .je že tretjič, ko se 461etni sovjetski »disident* uyrsti v finale kandidatov za svetovni naslov. Prvič je to bilo leta 1968, ko je izgubil z bodočim svetovnim p;vakom Spasskim kar , s 6,5 proti 3,5, drufič pa leta 1974, ko je izgubil s Karpovom z rezultatom 3 proti 2 ob 19 remijih. S to zmago je Karpov tudi osvojil naslov svetovnega prvaka, saj se Fischer v dvoboju za svetovno šahovsko krono ni hotel kosati t njim.
Korčnoj je trenutno, čeprav ima že 46 let, v življenjski formi* saj si lahko samo tako razlagamo prodorno zmago nad odličnim Sovjetom Polugajevskim. Ni odveč ponavljati. da je ta igralec že dolga leta stalen zmagovalec skoraj vseh turnirjev in dvobojev, katerih se udeležuje. Njegova nesreča je bila v tem, da se je srečal s takim Korčnojčm, ki spominja na Fischerja iz najboljših časov. Samo ta ameriški igralec si je lahko dovoljeval v enem samem dvoboju nizati toliko zmag proti vrhunskim igralcem, kolikor jih ti ne doživijo niti v dveh ali treh letih šahiranja.
Kakor se je svoj čas dogodilo Tajmanovu, Larsenu, Petrosjan in nazadnje Spasskemu s Fischerjem, tako se je tokrat dogodilo Poluga-jevskemu s Korčnojem, ki je tokrat igral zelo originalno v otvoritvah, u-činkovito v napadu in zbrano v o-brambi ter se je nazadnje tudi boljše znašel v zapletenih položajih. Korčnoj lahko s tako igro z izrednim optimizmom gleda na bodoči finalni dvoboj, ki bo predvidoma konec tega ali na začetku prihodnjega leta.
V Ženevi neodločeno
ŽENEVA — Enajsta partija dvoboja med Spasskim in Portischem se je končala z remijem v 17. potezi, tako da je rezultat še vedno neodločen 5,5 proti 5,5, do konca dvoboja pa manjka še pet partij. Srečanje, ki je sledilo enotedenskemu premoru se je zaključilo v trenutku, ko bi se lahko na šahovnici razvnela ostra borba. Spasski, ki je vodil bele figure, je takoj sprejel nasprotnikov predlog za premirje.
KOLESARSTVO
Bitossi pred Moserjem
SCARLINO — Italijanski kolesar Franco Bitossi je včeraj zmagal na mednarodnem kriteriju asov v kraju Šcarlino. Na drugo mesto se je uvrstil Moser s 45” zaostanka; tretji pa je bil Gimondi z enakim zaostankom kot Moser.
V soboto se je ob Ankaranskem zalivu zaključilo uspelo svetovno prvenstvo jadrnic »optimist*. Ves teden so lahko ljubitelji tega športa gledali podobne scen«
Uredništvo, uprav«, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PF 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorice. Ul. 24 Maggio 1 - Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir _ vnaprel plačane celotne 25.000 Ur. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revije «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35.00 letno 350 00 din, za organizacij in podjetje mesečno 47.00, letno 470,00 dir>
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOII 6
PRIMORSKI DNEVNIK
9. avgusta 1977
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubil*"
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207	.
Oglas)	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku sli upravi Iz vseh dr« pokrajin Italije pri SPL
i j	Član italijanski
3 W	zveze časopisnih!
*H' ‘
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
I zda j a I in tiska f
2aložnikov
flt
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK PRISPEL V IZRAEL
Skromen obračun arabskega dela Vanceove mirovne misije na Bližnjem vzhodu
Tudi Jordanija ni sprejela Sadatovega predloga - Uradno sporočilo o ameriško saudskih pogovorih šele danes Neuradne vesti o novih stališčih PLO do resolucije OZN/
TAIF (Meka) — Z razgovori z najvišjimi predstavniki saudske kraljeve hiše je ameriški zunanji minister Cyrus Vanče zaključil «arab ski del» svoje mirovne misije po Bližnjem vzhodu. Sicer se bo v če trtek pred poletom v London še bežno ustavil v Damasku, Bejrutu in Aleksandriji, vendar bo takrat podal samo kratek pregled raznih stališč in morebitnih dogovorov, na katere pa nihče več ne upa.
»Arabski obračun* potovanja državnega tajnika ZDA ni preveč razveseljiv, še manj pa dejstvo, da zelo verjetno tudi v Izraelu, kamor je odpotoval danes, ni pričakovati bistvenih novosti. Jeruzalemska vlada je sicer z veseljem, vsaj taka so bila uradna sporočila, sprejela Sadatov predlog o predhodnem sestanku, tako imenovani »delovni skupini*, zunanjih ministrov Egipta, Jordanije, Sirije in Izraela septembra letos.
Dvome o resničnem izraelskem prizadevanju, da bi prišlo do sklica «mini-ženeve», še bolj pa do obnovitve »prave Ženeve*, je namreč porodila vrsta člankov v izraelskih dnevnikih izpod peres vidnih osebnosti, političnih in vojaških, o »vedno tlečih arabskih namerah*, o »zgrešeni Carterjevi politiki do Bližnjega vzhoda*, oziroma o temah, ki so posredno ali neposredn > v zvezi z osrednjim vprašanjem arabsko-izra-elskega spora: Palestinci in njihove pravice.
Tokrat pa dvomi niso prišli iz »pristranskih arabskih vrsti, temveč iz ameriških, tik pred Vanceovim obiskom v Izraelu. Stališča obeh držav so znana, trda jeruzalemska se s časom niso nič omehčala, kakor so mogoče upale ZDA. Izvirno togost, če se JaJiko tako izrazimo, jim je v zadnjih mesecih povrnila vlada desničarja Begina, ko je že kazalo, da bo laburistična vlada le osvojila nekatere ameriške zahteve po blagem popuščanju.
K oceni, da jeruzalemska vlada ne prispeva preveč, da bi ozračje napetosti vsaj med potovanjem ameriškega zunanjega ministra po državah Bližnjega vzhoda nekoliko popustilo, so pripomogle tudi zadnje uradne izjave izraelskega premiera Begina. V razgovoru s predstavniki ameriške židovske skupnosti, je namreč po uradnem priznanju, da njegova vlada nudi libanonskim katoliškim silam izdatno pomoč v njihovem boju proti muslimanski večini in Palestincem, je slednje, zlasti pa Organizacijo za osvoboditev Palestine , obtožil «pobijalskih namenov* in zatrdil, da »bi jo bilo treoa izločiti iz civilnega občestva*.
Kaj malo verjetno je torej, ii sc Tel Aviv sploh kdaj namerava pogovarjati z «morilci», kljub drugačnim težnja ' ZDA, «naravnih» in ne spornih zaveznic izraelske države. Ne kaže namreč, da bi se Izraelci zadovoljili z odobritvijo s strani PLO resolucije 242 Organizacije združenih narodov, 11 z Izrael določa pravico do obstoja in do varnih meja.
Vprašanja, oziroma ugibanja, kaj bi v takem primeru ukrenila tela-v vska vla..a, so sprožile nedeljske vesti, da PLO namerava . odobriti resolucijo OZN in sc s tem odpovedati »napadalnim namenom* do I-zraela. Izšle s > iz Vanceovega spremstva v Taifu in dosegle Carterja na kratkem oddihu v rodnem kraju Plains v Georgiji, ki jih je precej obširno komentiral.
Carterjeva optimistična gledanja pa je kaj kmalu zatemnila uradna izjava PLO, ki je odločno zanikala svoje kakršnekoli namene v tej zvezi. Tudi če bi besedilo, ki ga je Varnostni svet sprejel leta 1976, spremenili in bi namesto o «pra vTžni u-reditvi vprašanja palestinskih izseljencev* pisali o «palestnski pravici do lastne države*, bi tega PLO ne sprejela, čeprav so se o tem bejrutski in kairski predstavniki organizacije različno izrazili.
Do rihoda Vancea v Izrael se to cj bistvenega ni nič spremenilo: Palestinci so še vedno v »vojnem stanju*, Izraelci pa na svojih okopih. Po nekajurnem izgledu, da je »mirovna misija* le pripomogla k otipljivemu premiku z zasidranih stailišč, je por.ovn' prevladala stvarna ugotovitev, da je pot, na samo do miru na Bližnjem vzhodu, temveč tudi d pogajanj v Ženevi, še težavna, (bp)
ZgMii« kazni prekupčevalcem mamili
z
BOČEN - Sodišče je obsodilo se dem ter oprostilo ravno toliko mla dincev. obtoženih, da so sodelovali z organizacijo prekupčevalcev z mamili. Vsega je bilo med sedmerico naložen h 15 let zaporne kazni, vendar !»gojno, tako da bodo obsojeni takoj izpuščeni iz zapora.
Zgledno je bil kaznovan zlasti Wal-ter Mittelberger. ki mu je sicer 35 let: 4 leta ječe. Paulu Schvvienba-cherju (19 let), k: je svoj čas pripeljal z avtomobilom iz Libanona 6 kg hašiša je bilo dosojenih 2 leti
in 6 mesecev, Alfredu Koenigu (22) 24 mesecev, Martinu Blumu (18) prav toliko, Thomasu Von Grabmay-ru (26) 25 mesecev, Robertu Pixner-ju (21) 32 mesecev in Paolu Maro-niju (26) 24 mesecev zapora. Vsi so z območja Merana. Aretirali so jih (februarja.
RIM — Socialistični poslanec Labriola je na pravosodnega ministra naslovil pismeno vprašanje v zvezi z vladno odločitvijo, da ne ipovzame nikakršnih postopkov proti rimskemu državnemu pravdniku Di Matteu. Od pristojnega ministra .zahteva pojasnil za tak sklep, ki je v nasprotju s pobudo višjega (Sveta za sodstvo.
POLEMIKA MED MARCHAISOM IN MITTERRAV DOM
Nesoglasja o jedrski politiki morda uvod v volilno kampanjo
Sedanji spori ne zadevajo splošne strategije, temveč le taktiko strank - Obsodbe v Bourgoin Jallieuu
PARIZ — Proces proti dvanajstim «ekologom», ki so bili obtoženi, da so zagrešili razne prekrške na znani protestni manifestaciji v Creys - Maivillu proti širjenju jedrskih central (v primeru manifestacije pred desetimi dnevi je šlo za gradnjo jedrske centrale »Super - Phoenix» v dolini Rone), se je zaključil s tremi obsodbami na šest mesecev zapora (od teh trije meseci pogojno) na škodo enega Francoza in dveh Nemcev, na tri obsodbe na tri mesece zapora (od teh dva meseca pogojno) na škodo dveh Nemcev in nekega Švicarja ter na pogojno odsodbo na dva meseca zapora dveh drugih obtožencev. Štiri obtožence so sodniki o-prostili.
Razsodba je povzročila v Franciji hude polemike. Sami odvetniki in tudi številni politični in drogi krogi menijo, da je bila obsodba
Jimmy Carter na oddihu
Ameriški predsednik Carter je na krajšem počitku v rojstnem kraju Plains v Georgiji, kjer pa se poleg »počitniškim dejavnostim* posveča tudi svojim političnim dolžnostim	(Telefoto ANSA)
nezakonita, ker je sodišče v Bur-goin Jallienu obsodilo 8 obtožencev kot nekakšne talce, ki niso zagrešili nič več in nič manj kot ostali desettisoči manifestantov. Nekateri pravijo, da je obsodba preveč stroga, drugi pa poudarjajo, da je spričo razsežnosti dogodkov mila.
Resnica bo verjetno nekje v sredini. Francijo pretresajo danes, morda bolj kot kje drugje, polemike v zvezi s širjenjem jedrskih central ter sploh uporabe jedrske e-nergije v ta ali oni namen. Vsa ta dogajanja pa je treba povezati tudi z izjemnim položajem Francije v okviru velikih blokov, ki danes še vedno vsaj posredno vladajo svetu. Francija se je odrekla vojaškemu zavezništvu NATO, toda ostala je še vedno v okrilju severnoatlantske pogodbe o varnosti.
Kako bo v teh razmerah Giscard d’Estaing izvajal svoj program o jedrski oborožitvi Francije, ki naj bi prepričal vsakega napadalca, da bi mu ne bilo v korist, če bi segal čez njene državne meje?
Francoski socialisti, ki sodelujejo s komunisti in levimi radikalci v »Uniji levice* nočejo si*er polemizirati s komunisti v zvezi z raznimi stališči, ki zadevajo jedrsko o-borožitev, toda neprijetno so jih prizadeli nekateri očitki komunistov. Komunisti so na svojem majskem zasedanju centralnega komiteja spremenili svojo jedrsko politiko. Rekli bi skoraj lahko, da so se zelo približali degoiistični koncepciji, ki predvideva to vrsto oborožitve kot nepogrešljivo za Francijo. Da bi pomirili neke svoje pristaše, so komunisti predlagali na skupnih sejah strank »Unije levice*, da bi uporabljali besedilo «jedrsko orožje.. . naperjeno v vse smeri*. Socialisti niso bili zadovoljni s tem besedilom, češ da je Francija na vsak način vključena v severnoatlantski pakt.
Socialisti pa so se zavzemali za ljudski referendum v zvezi z vso francosko jedrsko politiko. Komunisti so nenadoma odpovedali podporo tej socialistični pobudi., Pripomniti je še treba, da so socialisti za to, da o uporabi jedrskega orožja odločata predsednik republike in predsednik vlade.
Negodovanje francoskih socialistov je izrazil prvi tajnik socialistične stranke Frangois Mitterand, ki je v listu «Matin» precej ostro polemiziral s sekretarjem KPF Marchaisom. Posebno ostro je zavračal Marchaisovo stališče nasprotno referendumu.
Ne bi zgrešili, če bi trdili, da so skomine francoskih socialistov pa oblasti še precej velike (samo tako si lahko razlagamo njihovo pobudo za referendum, ali pa omejevanje
NIUMIIIIIIMimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIfllllltVimimoilimillllllllllllllllllllllllllimillfllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIfHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMlIllIliliUillliiiiiiliiiiiiiiiii
V «caveau> so zločinci vdrli med petkom in soboto z varilno napravo
Milijardni rop v hranilnici v Astiju Izpraznili so 97 varnostnih skrinjic
Po napadu na banko v Caorlu ranjeno 15-Ietno dekle - Še drugi ropi ■ Nadaljuje se iskanje tolpe, ki je iz «ciuba mediterranee» v Kalabriji odnesla za milijardo lir plena
ASTI — Petkova napoved, d. bo vlada sprejela izredne ukrepe za obvarovanje uslužbencev državne poštne uprave pred roparji, je slednje očitno razdražila. V soboto so namreč sledili novi napadi na poštne u-rade, včeraj pa je med drugim četverica nezakiinkanih in z revolverji oboroženih mož izropala poštni vagon krajevnega potniškega vlaka št. 49 Chioggia - Rovigo. Selu Mauriziu Mariottu (35 let) so odnesli skoraj 50 milijonov lir v gotovini in vrednotnicah ter se 1 --moteno oddaljili.
Z druge strani so včeraj zjutraj odkrili v agenciji št. 4 hranilnice v Astiju (Cassa di Risparmio di Asti) senzacionalen rop, ki je obogatil blagajno izkušene ter visoko specializirane neznane tolpe kar za milijardo lir. Pravzaprav ni šlo za rop v pravem smislu, marveč za lagodn i tatvino. Zakaj?
Zločinska, skupina, o kateri pač ni dano vedeti, koliko oseb jo je sestavljalo, je v noči m petka na soboto vdrla s pomočjo termične probojne naprave v podzemeljske prostore z varnostnimi skrinjicami. Vseh je 140, odprli pa sb jih kar 97 ter iz njih odnesli denar v gotovini, zlatnino, dragulje in raznovrstne druge dragocenosti. Časa so imeli več kot dovolj tudi za prigrizek, o čemer pričajo ostanki jedi. Na kraju so kriminalci pustili tudi kovčka s termično probojno napravo in vsakovrstnim drugim orodjem za vlamljanje.
Natančne vrednosti plena ni mogoče ugotoviti, ker posestniki varnostnih skrinjic le redko seznanijo bančno osebje z njihovo vsebino, ven dar so preiskovalci izračunali okroglo, da se naplenjeno blago bliža, kakor rečeno, milijardni vrednosti. Razčistiti treba sedaj, kako je nepridipravom uspelo sploh v notra-
njost denarnega zavoda, oziroma, če jim ni lorda pri tem pomagal u-službenec hranilnice.
Iz Oristana na Sardiniji sporočajo medtem o bliskovitem ropu v krajevni podružnici zavoda Banco di Na-poli. Izvršila sta ga nezakrinkana mladeniča, oborožena z revolverjem oziroma puško s prežagano cevjo. Naplenila sta sicer le kake 3 milijone lir v bankovcih: ko bi sc za rop odločila poprej, bi iz blagajne lahko odnesla nad 30 milijonov, se pravi dopoldanski inkaso, ki ga je bančni sel odnesel pol ure pred napadom.
Iz Catanzara pa poročajo, da še vedno ni sledu za četverico moških, ki je s pomočjo plavolaske v četrtek naropala za milijardo lir gotovine in dragocenosti v klubu »mediterranee* v obalnem kraju Nicotera Marina. Pri preiskavi sodeluje tudi Interpol (mednarodna policija), k- je čedalje bolj prepričana, da gre pri roparski tolpi za isto. ki je oropala tudi sorodni klub v Krfu, središču istoimenskega grškega otoka v Jonskem morju.
V Caorlah (Benetke) pa bi se rop v agenciji denarnega zavoda Banca del Friuli lahko tragično končal. Ko sta mladeniča izropala blagajnika (za kolike še ni dano vedeti, ker je šlo predvsem za tujo valuto), sta pobegnila s skuterjem. Ker so ju pričeli očividci zasledovati, sta nekajkrat ustrelila proti njim: svinčenka je ranila v roko 15-letno Katy Cam-el, ki je srebala osvežilno pijačo pred barom. Prepeljali so jo v bolnišnico v Portogruaru, kjer bo o-krevala v 20 dneh. če seveda ne bodo nastope komplikacije.
CALTANISSETTA - Finančni stražniki so zaplenili jahto »Ivi-
yon», ki je last Maria Varsallone iz Porticija. Jahta je plula pod molteško zastavo, njen lastnik pa ni opravil vseli carinskih dolžnosti v smislu ženevske konvencije iz 1. 1956. Varsallona je bil zaradi tega seveda prijavljen sodni o-blasti. (dg)
DUNAJ — V včerajšnjih zgodnjih urah so na avstrijskem Štajerskem zabeležili potresni sunek četrte - pete stopnje po Mercallijevi lestvici. O morebitni škodi ni nobenih vesti.
vloge predsednika republike). Nič manjša pa verjetno ni tudi želja komunistov, da bi zavzeli take položaje, ki bi jim na prihodnjih političnih volitvah zagotovili večji u-speh (na škodo socialistov, morda?). (V.K.)
Smrtna nesreča Italijana
pri Malem Lošinju
REKA — Pri Malem Lošinju je našel grozno smrt italijanski letoviščar Alberto Roberti, po rodu iz Verone. Ko se je s prijatelji nahajal na večjem gumijastem čolnu, je nenadoma padel v vodo ter z glavo zašel pod vijak motorja, ki ga je pri priči ubil. Pokojnemu je bilo 32 let.
Iztirjenje brez hujših posledic v Firencah
florentinski železniški postaji S Maria Novella so se predsinočnjim iztirili trije vozovi potniškega vlaka. Pri tem se je podrl opornik električnega omrežja, žrtev ni bilo, pa tudi
ne, toda nezgoda je za 10 ur onemogočila promet na železniških tirih od 1 do 10. Sinoči povsem normaliziral. Na sliki prizorišče iztirjenja.	(Telefoto
se ie

TABOR V D0BRLI VASI
Proti izigravanju koroških Slovencev
Prireditelji sedemdnevne manifestacije dosegli svoj cilj: vzbudili so zavest svojih ljudi in seznanili številne turiste s položajem na Koroškem
CELOVEC — Niso zaman slovenski predstavniki na Koroškem opozarjali avstrijske vlade, da ne bodo nikdar sprejeli diktata, ki jim ga je vlada vsilila na temelju dogovora treh strank v obliki znanega zakona o narodnih skupinah. Ta zakon, izglasovan na temelju protimanjšinske politike, ki jo vodijo nacionalistični krogi v Avstriji, pomeni očitno kršitev temeljnih določil sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Njegov namen je zbrisati slovensko navzočnost na celotnem dvojezičnem območju Koroške. Dovolj zgovoren dokaz je postavitev nekaj dvojezičnih krajevnih napisov, ki naj na zunaj izpričajo, kako Slovencev na Koroškem skorajda ni več in da so le tu pa tam majhne skupinice slovensko govorečih avstrijskih državljanov. Tako ureditev krajevnih napisov je izvzela iz dvojezičnega območja vse poglavitne kraje in občinska ter draga središča, ki so bila, so in bodo tudi ostala važna prosvetna, kulturna in tudi politična središča koroških Slovencev.
Eno izmed takih središč slovenskega kulturnega življenja ie tudi Dobrla vas v Podjuni. Tamkaj imajo Slovenci, kot po mnogih drugih večjih krajih, svoja prosvetna in pevska društva, svoj kulturni dom, redno prirejajo koncerte, prireditve in podobno. Vendar Dobrla vas naj bi bila po novem zakonu za vselej zbrisana iz seznama dvojezičnih krajev, se pravi iz seznama krajev, kjer prebivajo Slovenci. Odslej naj bi dokončno po novem zakonu Dobrla vas nosila samo eno in to nemško ime Eberndorf.
Slovenski živelj v Dobrli vasi se ni vdal dunajskemu diktatu in ni podlegel ustrahovalnim akcijam domačih nacionalistov iz vrst Heimat diensta. Domači mladi fantje in dekleta so prav v dokaz, da se ne vdajo, da so v Dobrli vasi tudi Slovenci in da hočejo ostati Slovenci, priredili protestni tabor, enotedensko prireditev, ki je trajala od 1. do 7. avgusta. Pred občinskim poslopjem so na trgu postavili šotore in tako simbolično zasedli uradni prostor. Ves prostor so oblepili z velikimi dvojezičnimi napisi in gesli, s katerimi so opozarjali na obveznosti, ki jih Avstriji nalaga sedmi člen državne pogodbe.
Vsak večer so se skozi sedem dni izmenjavale najrazličnejše prireditve v slovenskem jeziku, nastopali so pevski zbori s slovenskimi
narodnimi in partizanskimi pesmimi, prirejali so recitacijske večere z izbori najlepših slovenskih pesmi številnih vidnih slovenskih pesnikov. Na prostem so prirejali filmske večere, med drugim so predvajali tudi film Vrnitev.
Težišče prosvetnega tabora so bili diskusijski večeri. Slovenski mladinci so zanje vzbudili zanimanje tudi pri velikem številu tujih turistov, ki so jih vabili na' svoje prireditve in jim prikazovali položaj slovenske manjšine v Avstriji.
Prireditev v Dobrli vasi, ki je zbrala vse slovensko misleče ljudi v občini, je imela viden odmev tudi po Koroškem in v Avstriji. Na prireditev so prišli predstavniki solidarnostnih komitejev z Dunaja in iz drugih mest.
«Dosegli smo namen, ki smo si ga postavili: vzbudili smo zavest ljudi, opozorili smo na nedemokratičnost avstrijske politike in seznanili z našim stanjem veliko število turistov iz vseh krajev Evrope*, so izjavili prireditelji ob koncu protestnega tabora.
DRAGO KOŠMRLJ
SODNIK IZ SA VPNE GA DOLŽI GOLJUFIJE
Župan iz Majanj od nedelje v ječ
SAVONA — Namestnik državnega pravdnika v Savom dr. Stipo je včeraj zaslišal v zaporu Girolama Bandero, 51-letnega župana iz Majana, ki je bil v nedeljo aretiran pri Veroni. Molk sodstva v zvezi z aretacijo furlanskega župana je skoiraj ne-prodoren in zvedelo se je le — pa še to približno — česa je Bandera obtožen. Kaže, da je sodni postopek povezan z obnovo Majana, ene od najhuje prizadetih furlanskih občin.
V zvezi z navodili izrednega komisarja Zamberlettija je po 15. septembru Bandera stopil v stik z neko savansko trvdko, ki je izdelovala montažne hiše, in naročil vrsto barak. Iz še neugotovljenih razlogov pa naj bi se odnosi med občinsko upravo iz Majana in podjetjem iz Savo-ne izredno poslabšali, tako da je župan pred nedavnim zagrozil celo z odpovedjo naročila, zaradi česar naj bi podjetje ne dopolnilo vrste montažnih hiš. Vnelo se je prerekanje, ki naj bi ga prizadeti rešili ravno v nedeljo v neposrednem stiku. Zato se je Bandera namenil v Verono, kjer bi se moral v nekem motelu srečati z lastnik; savonske firme. Namesto njih, ali točneje v njihovem spremstvu pa so prišli tudi o-rožniki, ki
so na ukaz savonskega sodnika župana aretirali.
...........................■■■mi... .................................
GRE ZA POMOČNIKA ODGOVORNEGA UREDNIKA «ULTIMA GLAVE
»
V Argentini ugrabljen časnikar, ki je objasnil ozadje primera Revelli
BUENOS AIRES — V argentinskem glavnem mestu so ugrabili časnikarja Rucjolfa Fernandeza Pontala. Gre za pomočnika odgovornega urednika tednika »Ultime Clave*, ki je 4 t.m. priobčil senzacionalne vesti o zakulisju svoje-časne ugrabitve predsednika druž be Fiat-France Luchina Revellija-Beaumonta v Parizu. Primer Revelli se torej kljub aretaciji nekaterih članov zločinske tolpe še bolj zapleta.
Tednik je poročal o dokaj čudnih zvezah med ugrabljencem, ugrabitelji in (posredovalcem. Tako
V teh dneh pasje vročine si Je privoščil nekaj zasluženega oddiha tudi rimski župan prof. Giulio Carlo .Ai-gan. Med počitnikovanjem v Auj>edonii se kaj rad igra a vnučkom ,	(Telefoto. ANSA)
je 1. 1972 diktator Peron po 18 letih izgnanstva poletel nazaj v domovino z letalom, ki mu ga je stavil na voljo Revelli. Le-ta se je pozneje prav po Peronovi zaslugi seznanil z bivšim dominikanskim diplomatom Hectarjem Ari-styjem, ki je bil vpleten v ugrabitev predsednika Fiat-France. Ari-sty naj bi bil v odličnih odnosih s tremi člani ugrabiteljske tolne, sicer s Horaeiom Rossijem. Mariom Alfredom Roco in Hectnrjem Villalonom; s slednjim je 1. 1973 posredoval pri buenosaireškem režimu za likvidacijo zloglasnih perb-nističnih »posebnih škvader*. Pripomniti velja, da so bili- vsi Re-vellijevi ugrabitelji Argentinci.
»Ultima Clave* je tudi pisal, da je bila odkupnina za Revellijevo izpustitev vplačana na isti tekoči račun v Ženevi, na katerega je bilo I. 1975 položenih v večkratnih obrokih 60 milijonov dolarjev od odkupnin za osebe, ki so jih ugrabili argentinski gverilci monto-nero — kot znano, gre za pripadnike peronistične skrajne levice, ki so se pričeli podtalno boriti proti buenosaireškim vojaškim režimom.
Pripisati velja še, da gre pri nekaterih aretiranih ugrabiteljih za člane skrajnodesničarskih argentinskih gibanj, (dg)
j$
Kot rečeno, ni točno znano. 4 sodnik dolži Bandero, govori J da gre za goljufijo, župan nju namreč dobil od savonske tvro|' milijonov lir v gotovini in še d drugih daril, v zameno pa )?,% da ne bo preklical naročila, se odnosi s tvrdko poslabšali^, bi lastnika prijavila vso zadevo ^ stvu. Vprašanj, ki se v zvezi tacijo Bandere porajajo, je ri, $ Med drugim se vprašujemo. * j bi bilo furlansko sodstvo pristop ^ morebitni sodni postopek. Zadfv.^ na vsak način razčistiti in najh*" Jf do obrisi afere jasnejši, ko pan s posredovanjem zag0'0*^: lahko predočil zadevo s svojeŠ® nega kota.
Nedeljska aretacija Bandeb^ vzbudila znatno vznemirjenje v Jfv janu in okolici, kjer je župan ^ znan. Med drugim je že 20 “‘4 činski svetovalec (izvaljen je b“ lej na listi KD), od 1964. leta P*, <t di občinski odbor. Včeraj zj je sestal občinski svet v Maj^j.)) bi razpravljal o nepričakovane11!^: pletu afere in o morebitni zamenjavi Bandero na čelu ra. (vt)
SAN LUIS OBISPO - Kalifornijska policija je aretirala 49 demonstrantov, ki so med nedeljskim protestnim pohodom skušali vdreti v še nedokončano jedrsko elektrarno v bližini kraja San Luis Obispo v ameriški zvezni državi Kaliforniji.
Shoda se je udeležilo nad 1.200 0-seb, ki so nasprotovale izgradnji nove elektrarne na kalifornijski obali,
Vlak v avto: štirje mrtvi
LECCE — Na nezavarovan®’’’ J)
lezniškem prehodu pri zaseU^li' Foggi* ob krajevni progi ('aA,i:) Taviano se je pripetila str?y nesreča, ki je zahtevala štiri , $ ne žrtve. Avtomobil fiat 850. ^jjD je upravljal 62-letni m častnik v pokoju oz. profesor If coščine Pasquale Pellegrino. j vozil na tir ravno v trenu®r’$ je z dokajšnjo brzino privo®11 J' torni vlak. Trčenje je bilo nf’j/ no in silovito: Pellegrina 'n vo 38-letno ženo Gabrielin JL p1’ glia je vrglo iz avta in sta b“, j(t priči ubita, hčerkici Patrizia J. in Sabrina (2 leti) pa sta ost®*’ ( skrotovičeno pločevino, ki j° A.jr’ radi eksplozije bencinskega nika zajel požar.
Sprevodnik vlaka Nicola D® J# (38 let) je bil pri nesreči r i# poleg tega je dobil hud šok. cesar ga preiskovalci niso ’ & “ gli zaslišati. Pristojna oblast dredila zaplembo vlaka kov avtomobila. Pokojni P® \jf in Mazzegliova imata še ki, Adele in Loredano, k) i v Rimu, a trenutno sta r>a ^, cah na Eolskih otokih.	f
Na istem železniškem je pripetilo že več podobm*1 jfl' in nedaleč stoji tudi po mri* izpred 10 let. Prehod leži na49]/ tini, tako da voznik lahko ^ morebitno prihajanje vlak?, ko je tako rekoč že na tin1*.
viinF
Svojevrstna tekmo
PARj.7 — Kljub stiskam |b vam vseh zvrsti,sv. katere Jf tako. imenovani «zahodni jji roma verjetno prav zato, jjiir kratek čal ušli tegobam 0f ga življenja, po raznih kraj ‘‘j# ljajo ali pa ustanavljajo naJ nejše festivale in natečaje- ^ 1
Danes bomo poročali o starodavne n tekmovanju f8® ^ ri je lažnivcev* in o novopeč?1’ ^ skarju brk*. Prvega prirejaj rf druge polovice 18. stoletja cjj>'■ Moncrabeau v Akvitaniji r vendar je letošnji zmagovale®’ re «kralj laži», Belgijec. Nasl0^ g' lepših brk* na prvem tovrstu ^jl movanju v Tarantu pa je z tri negovanimi, 73 centimetrskriJp «na kitajski uačin* osvojil