Poifnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
I*	JEJ
Posamezni izvod 1,30 Ul., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXI.
Celovec, petek, 2. september 1966
Štev. 35 (1266|
Važna pogajanja o vprašanju Južne Tirolske
V zadnjih dneh je prišlo do vrste važnih pogajanj o vprašanju Južne Tirolske, ki jih v političnih krogih splošno ocenjujejo kot odločilne za dokončno rešitev tega problema. Italija se je namreč odločila za korak, ki tako južne Tirolce kot tudi Avstrijo postavlja pred alternativo, ali osnutek sporazuma, ki so ga v dolgotrajnih pogajanjih izdelali italijanski in avstrijski strokovnjaki, v celoti sprejmejo ali pa odklonijo. Pri tem je bilo precej resno povedano, da „srednje rešitve” ni, marveč je možna le jasna odločitev za ali proti. S tem sta se Avstrija in prizadeta manjšina na Južnem Tirolskem znašli v silno težavnem položaju, kajti pozitivna odločitev bi sicer pomenila dokončno rešitev, katera pa bi vsebovala razne pomanjkljivosti, medtem ko bi bilo v primeru zavrnitve italijanskih pogojev treba začeti reševanje spet na začetku in pri tem tvegati, da se bodo razmere morda še poslabšale.
Usodna
nedoslednost
Odkar se je razletela bomba in je nastala milijonska škoda na poslopju italijanske letalske družbe »Alitalia* na Dunaju, je v avstrijski javnosti postalo živahno in z vseh strani je slišati zahteve po odločnem ukrepanju — ne samo proti zločinskim atentatorjem samim, marveč tudi proti njihovim duhovnim očetom in naredbodajalcem v ozadju. Te zahteve so povsem upravičene in bi jih moral brez pridržka podpreti vsak polteni avstrijski državljan ne glede na politično opredelitev ali sve-tovnonazorno prepričanje.
Vendar pa je zelo zgrešeno misliti, da je postala potreba po odločnih ukrepih aktualna in upravičena šele zdaj, ko se je nevarnost atentatov razširila tudi na avstrijsko ozemlje. Prav tako »aktualna* in enako »u-pravičena« je bila namreč že vsa zadnja leta, ko so se v krajših ali daljših presledkih vrstili atentati na Južnem Tirolskem, zlasti ker je bilo skoraj v vsakem posameznem primeru ugotovljeno, da segajo niti komplota na ozemlje naše države ali sosedne Nemčije. Toda na merodajnih mestih so bili očitno zgrešenega mnenja in v tem zgrešenem mnenju korenini tudi usodna nedoslednost pristojnih organov, ki je bila značilna za dosedanje zasledovanje in kaznovanje krivcev.
Le tako je razumeti potek graških procesov, ki so pravičnost spremenili v dvomljivo farso; le tako je možno, da mnogi posredni in neposredni sodelavci pri atentatih živijo v Avstriji na svobodi, čeprav jih je italijansko sodišče na podlagi dokazane krivde obsodilo v smidu zakona; le tako pa je tudi mogoče, da se eden glavnih kolovodij ekstremističnega BAS — tako imenovanega »osvobodilnega odbora za Južno Tirolsko« — lahko javno hvali s svojo vodilno vlogo pri pripravah atentatov ter po zahodnonemški televiziji in po avstrijskem tisku grozi z nadaljnjo zaostritvijo zločinske aten-tatorske dejavnosti.
Vzroke, ki so privedli do tega nevarnega položaja, je v veliki meri treba iskati v dejstvu, da je atenta-torsko dejavnost (vsaj v njeni prvotni več ali manj nedolžni, kljub temu pa obsojanja vredni oblikij marsikdo smatral za izraz nezadovoljstva in dejanje obupa, ker dolgoletna prizadevanja za rešitev juž-notirolskega vprašanja niso rodila zabeljenih uspehov. Čim pa je postalo jasno, kje izvira pobuda za atentate m kdo so atentatorji, bi bilo treba potegniti jasno ločnico med patrio-tičnimi čustvi ter zločinskim početjem, ki z Južno Tirolsko nima prav nobene zveze, razen v negativnem smislu, ko služi le kot povod za dejavnost, ki v resnici ne pomeni ničesar drugega kot obujanje nacizma.
Dokazov za pravilnost te ugotovitve ni treba dolgo iskati; najdemo jih dovolj že pri nas na Koroškem. Spomnimo se samo zločinske razstrelitve partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu, spomnimo se potrgannih dvojezičnih napisov slovenskih organizacij in oskrunjenih grobišč protifašističnih borcev, in pomislimo na dolgo vrsto fizičnih napadov na zavedne Slovence, da o številnih izzivanjih, žalitvah in grožnjah proti našim ljudem niti ne govorimo. Tudi vse ito spada v okvir iste atentatorske dejavnosti, razlika je le v tem, da je v koroškem primeru dejavnost naperjena proti manjšini, medtem ko naj bi na Južnem Tirolskem — Vsaj navidezno — manjšini koristila.
Vsekakor pa je očitno, da ta dejavnost v enem kot v drugem prime-ru izvira iz istih korenin, namreč iz krogov, ki zlorabljajo patriotična in Narodnostna čustva, da bi lažje obujali in širili nacistično miselnost. Na
Vrsta pogajanj se je začela prejšnji petek, ko se je v Bocenu sestalo ožje vodstvo južnotirolske ljudske stranke, da se seznani s pogoji italijanske vlade. V soboto je sledilo veliko posvetovanje v Innsbrucku, kjer so se Zbrali vsi vodilni predstavniki južnih Tirolcev z deželnim glavarjem dr. Magnagom na čelu, zvezni kancler dr. Klaus, zunanji minister dr. Tončič, tirolski deželni glavar VVallndfer z drugimi predstavniki Tirolske ter zastopniki treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank. Ta teden pa je imelo razširjeno vodstvo južnotirol-ske ljudske stranke v Bocenu večdnevna posvetovanja, ki v trenutku, ko pišemo te vrstice, še niso privedla do soglasnega stališča.
Pri vseh teh posvetovanjih so prišla do izraza precej različna stališča, predvsem pa so se nesoglasja pojavila v vrstah južnofirol-skih predstavnikov. V kolikor je šlo za pristanek Italije na konkretno izvedbo južnotirolske avtonomije, je sicer kljub gotovim pomanjklji-vostam prevladovalo mnenje, da je »bolje držati vrabca v roki kot imeti goloba na strehi". Zato pa so si toliko bolj nasprotovala stališča glede vprašanja, kako bi dosegli mednarodno jamstvo morebitnega sporazuma, da bi imeli južni Tirolci oziroma Avstrija v primeru neizpolnjevanja možnost pritožbe na nadstrankarski forum. Italija je v tej zvezi predlagala mednarodno sodišče v Haagu, kar pa je Avstrija zavrnila z utemeljitvijo, da je ta forum pristojen le za formalne razsodbe, ne pa za politične in narodnostne odločitve, kot se pojavljajo v manjšinskih
Koroškem je splošno znano, da so najhujši nasprotniki Slovencev ljudje z nacistično preteklostjo; storilcev torej ne bi bilo težko najti, vendar se to doslej niti v enem samem primeru ni zgodilo. Pa tudi pri atentatorjih, katerih dejavnost je vsaj navidezno povezana z Južno Tirolsko, gotovo ni naključje, da brez izjeme pripadajo neonacističnim organizacijam, ki so oblastem sicer znane, kljub temu pa lahko nemoteno in nekaznovano razvijajo svojo protidržavno in protizakonito aktivnost.
Nedoslednost, ki jo že vsa leta prakticirajo oblasti pri obravnavanju teh pojavov, rodi nevarne sadove in lahko postane naravnost usodna za bodoči razvoj Avstrije, predvsem pa za njen ugled v svetu. Kakor so protislovenski izpadi na Koroškem škodovali odnosom med obe-
vprašanjih. Ko je Italija zdaj postavila južne Tirolce in Avstrijo pred odločitev, je seveda tudi v vprašanju razsodišča vztrajala pri svojem stališču in poudarila, da je treba izdelani osnutek sporazuma sprejeti ali odkloniti v celoti.
Na posvetovanju v Innsbrucku in zlasti na zasedanju južnotirolskega vodstva v Bocenu sta se od vsega začetka izoblikovali dve različni stališči:	večina s predsednikom
V pičlem mesecu ibo minilo 20 let, odkar je mednarodno vojaško sodišče v Nurnbergu 30. septembra in 1. oktobra 1946 izreklo sodbo proti skupini glavnih nacističnih vojnih zločincev. Največ od njih jih je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na zaporne kazni od 10 let do dosmrtno. Za tiste, ki so bili obsojeni na zaporne kazni, je bila bivša vojaška jet-nišnica Spandau pri Berlinu urejena v posebno »mednarodno« ječo, ki jo skupaj nadzorujejo in vzdržujejo Amerika, Anglija, Francija in Sovjetska zveza.
Od tistih časov mineva zdaj dvajset let in zapor Spandau se vedno bolj prazni. Trenutno so v njem le še trije zaporniki — bivši Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, ter vodja hitlerjevske mladine in zadnji dunajski gauleiter Baldur von Schirach in Hitlerjev minister za vojno proizvodnjo in oborožitev Albert Speer, ki ibosta v nekaj tednih odsedela svojo 20-letno zaporno kazen.
Po 30. septembru bo v tem na svetu edinstvenem zaporu ostal le še Rudolf Hess in postaja torej aktualno vprašanje, ali se bo za enega sa-
ma narodoma, tako je gotovo, da atentatorska dejavnost tudi na Juž. Tirolskem ne more koristiti tamkajšnji manjšini. Ker pa mora biti Avstrija v enem in v drugem primeru zainteresirana na tem, da doseže rešitev, ki bo sprejemljiva za vse prizadete, je treba najprej tu in tam dosledno napraviti konec dejavnosti, ki tako reševanje torpedira.
Zgodovina namreč uči, da se narodnostna vprašanja ne rešujejo z nasiljem, diskriminacijami in razpihovanjem nacionalnih strasti. Rešitev je edinole v razvijanju strpnosti, medsebojnega razumevanja in enakopravnega sodelovanja, ki morajo u-stvariti vzdušje, v katerem bo manjšina v skrbi za svoj obstoj in razvoj lahko zaupala v pravičnost in širo-kogrudnost države oziroma večinskega naroda.
Magnagom je zagovarjala pozitivno odločitev, drugi vplivni predstavniki južnih Tirolcev pa so vztrajali pri svojih pomislekih. Ob zaključku naše številke se je posvetovanje še nadaljevalo in torej tudi ni znan sklep, ki ga bo vodstvo v dokončno odločitev predložilo za letošnjo jesen predvidenemu izrednemu občnemu zboru južnotirolske ljudske stranke.
Najnovejše dogodke okoli južnotirolskega vprašanja je z velikim zanimanjem spremljala tudi mednarodna javnost, predvsem pa so bili predmet obširnih razprav v avstrijskem in italijanskem tisku. Tudi tukaj je prišlo do različnih stališč, vendar je splošno prevladovalo mnenje, da je sedanji trenutek u-goden in ga je zato treba izkoristiti, da se končno reši vprašanje, ki že dolga leta bremeni odnose med Avstrijo in Italijo. Potrebo po čimprejšnji rešitvi narekuje zlasti dejstvo, da bi nova poživitev atentatorske dejavnosti te odnose le še zaostrila in tako tudi problem Južne Tirolske obsodila na nadaljnjo negotovost.
mega človeka še izplačalo vzdržati Spandau v sedanji obliki. Amerika se je v tej zadevi že obrnila na ostale tri velesile in predlagala, da skupno poiščejo ustrezno rešitev. Omenjajo tri možnosti: po eni bi Hess ostal v zaporu Spandau, po drugi bi ga premestili v manjši zapor, po tretji pa naj bi Hessa oprostili nadaljnjega prestajanja ikazni. Kakšno stališče zavzemajo v Angliji, Franciji in Sovjetski zvezi, doslej še ni znano.
Pred novimi olajšavami
na meji Koroška-Slovenija
Koroški deželni glavar Hans Sima je v začetku tega tedna obiskal mednarodni vinski sejem v Ljubljani in imel ob tej priložnosti tudi razgovore z vodilnimi predstavniki SR Slovenije. Deželnega glavarja so spremljali njegova žena, deželni poslanec in kapelški župan Josef Lubas, vladni svetnik dr. Wemer Lobenwein in avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Rie-senfeld, s slovenske strani pa so se razgovorov udeležili predsednik izvršnega sveta Janko Smole, podpredsednik Beno Zupančič, član izvršnega sveta Viktor Repič in ravnatelj Gospodarskega razstavišča Karel Kušar.
Med razgovori so obravnavali razne vidike še tesnejšega sodelovanja med sosednima deželama. Deželni glavar Sima je predlagal izdelavo posebnega načrta za sodelovanje v primeru katastrof, ki naj bi obsegal tri sosedne dežele Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Ju-tijsko krajino. Predsednik Smole pa je poročal o svojih prizadevanjih tako pri zvezni vladi v Beogradu kakor tudi pri zunanjem ministrstvu na Dunaju, da bi sklenili sporazum o nadaljnjih olajšavah na meji med Koroško in Slovenijo, s katerim bi bil zlasti planincem zagotovljen neoviran dostop v obmejne pianine. Kakor že med svojim letošnjim obiskom na Koroškem, je predsednik Smole tudi ob tej priložnosti izrazil pripravljenost Slovenije, da s svojimi izkušnjami pomaga Koroški v njenih prizadevanjih za lastno univerzo.
Deženli glavar Sima se je predstavnikom Slovenije zahvalil tudi za prijateljsko pomoč, ki jo sosedna dežela nudi po nedavnih poplavah prizadetim krajem na Koroškem.
Prihodnjo nedeljo bodo v Južnem Vietnamu volitve v zakonodajno skupščino, ki naj bi potem izdelala novo ustavo ter izvedla priprave za prevzem oblasti po civilni vladi. Take volitve je predvideval že ženevski sporazum o Vietnamu, vendar se jim je vojaška vlada v Saigonu vedno izogibala in se držala na oblasti s podporo Amerike. Zdaj, ko se je Amerika z vedno hujšim oboroženim vmešavanjem v vietnamske zadeve znašla v kočljivem položaju, iz katerega tudi kljub velikanski premoči ne vidi izhoda, so bili sajgonski oblastniki naravnost prisiljeni, da izvedejo volitve, ki naj bi ustvarile videz, da gre pri vladi v Sajgonu za legitimen režim.
Kako resno pa volitve jemljejo v Vietnamu, je najbolj jasno povedal predsednik sajgonske vlade general Ky, ko jih je označil za »plebiscitno maškarado". Veliko več tudi v resnici ne bodo mogle biti, saj bodo praktično izvedene samo na ozemlju, ki ga nadzorujejo južnoviefnamske vladne in ameriške čete; poleg tega pa so osvobodilna fronta in številne verske skupine pozvale prebivalstvo, naj se volitev ne udeleži.
Ne glede na izid bližnjih »volitev” sajgonski režim ne pride mimo dejstva, da vedno bolj zgublja podporo ljudstva. To dokazujejo tudi dogodki v južnovietnamski vladni vojski, iz ikatere je samo v prvih šestih mesecih tega leta pobegnilo 67.000 vojakov. Če se bodo dezertacije nadaljevale v istem tempu tudi v drugi polovici leta, bo vojska letos izgubila približno 134.000 vojakov, medtem ko jih je lani dezertiralo 113.000.
Ta razvoj povzroča oblastnikom resne skrbi in so s 1. avgustom uveljavili poseben zakon, ki določa za dezerterje zelo ostre kazni. Najmanjša kazen znaša pet let ječe s prisilnim delom, za »pobeg h komunistom", kakor uradno imenujejo pridružitev osvobodilnemu gibanju, pa je predpisana celo smrtna kazen. Kljub temu pa se v vladni vojski naprej veča število vojakov, ki se nočejo več boriti za koristi domačega pratrljudskega režima in njegovih ameriških gospodarjev.
Zapor Spandau se prazni
\&x>*ynšjR
Pereč evropski problem:
Zanimanje za premog naglo popušča
V objemu inozemskega kapitala
Pasiva v avstrijski zunanji trgovini je v stalnem naraščanju. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je naša država izvozila blaga v vrednosti 24,9 milijarde šilingov, uvozila pa ga je v vrednosti 34,9 milijarde šilingov. Pasiva torej znaša 10 milijard šilingov, medtem ko je v celotnem minulem letu znašala 13 milijard šilingov.
Naraščanje pasive v avstrijski zunanji trgovini ni samo pojav leta 1966. To naraščanje sega že nekaj let nazaj. Lani je bila ta pasiva znatno večja kot leta 1964. In lani se je prvič zgodilo, da Avstrija pasive v zunanji trgovini ni bila več v stanju pokriti z deviznim dotokom inozemskega turizma. Letos bo to še manj, ker je že po dosedanjem razvoju zunanje trgovine in po razvoju inozemskega turizma računati, da bo pasiva še znatno večja, kot je bila lani. Inozemski turizem utegne izkazati kvečjemu aktivo 11 milijard šilingov, medtem ko bo pasiva v zunanji trgovini gotovo znašala 18 milijard šilingov.
Za tako visoko pasivo ne govori le razvoj letošnje zunanje trgovine in razvoj inozemskega turizma v naši državi, marveč tudi stagnacija v rasti njene industrijske proizvodnje. Leta je po znakih ekspanzije v prvih mesecih pričela v zadnjih mesecih v svojem naraščanju spet popuščati in je tu in tam celo močno opešala. Tako je bila proizvodnja finalnega investicijskega blaga v juniju nižja kot junija leta 1965. Izvzemši elektroindustrijo nobena industrijska veja, ki producira finalno investicijsko blago, ni dosegla lanske proizvodnje. Podobne pojave kaže zadnje poročilo inštituta za raziskovanje gospodarskega razvoja tudi na nekaterih področjih industrije konzumnega blaga. Oblačilna industrija je v proizvodnji nazadovala za 11 °lo, industrija železa in kovin, v kolikor producira konzumno blago, za 5 °/o, industrija vozil pa za 10 °lo. Skupno je industrija trajnejšega konzumnega blaga v juniju producirala za 7,5 °lo manj blaga kot v lanskem juniju.
Ob vseh teh pokazateljih lahko rečemo, da letos zvezde avstrijskemu gospodarstvu nikakor niso ugodne. Zaradi neugodnega vremena devizni dotok inozemskega turizma ne bo dosti prekoračil lanskega dotoka, industrijska proizvodnja stagnira in pasiva v zunanji trgovini narašča. K vsemu se je že drugič tekom leta dni pridružila še strašna vremenska katastrofa, katere škoda še vedno ni docela pregledna.
Ko ugotavljamo, da avstrijska industrijska proizvodnja stagnira, na drugi strani pa pasiva v zunanji trgovini narašča, se že samo od sebe vsiljuje vprašanje za vzroki takega razvoja, ki vedno spet in povsod kažejo, da v gospodarskem življenju nekaj ne more biti v redu. Če ob konjurikturi, se pravi ob naraščajoči zaposlenosti prebivalstva in ob naraščajočem povpraševanju za blagom domača industrijska proizvodnja stagnira, tu in tam pa že nazaduje, medtem ko pasiva v zunanji trgovini narašča, ker obseg uvoza vedno bolj prekaša obseg izvoza, potem se mora vsaka država resno lotiti raziskovanja vzrokov, ki jo gospodarsko izvotljavajo.
Na primeru Avstrije lahko rečemo, da so vzroki takega razvoja
•	v naraščajočem vplivu inozemskega, zlasti zahodnonemškega kapitala v avstrijskem gospodarstvu,
•	v zanemarjanju inozemskega trga s strani avstrijske industrije in izvoznih podjetij in
•	v neodgovornem navijanju cen domačega blaga na domačem trgu.
Poznavalec razmer v avstrijskem gospodarstvu, zlasti pa razmerij v kapitalnih družbah Avstrije ki to gospodarstvo obvladajo, pa bo pritrdil, da drugi in tretji vzrotk koreninita v prvem. Če namreč vpliv inozemskega in zlasti nemškega kapitala v avstrijskem gospodarstvu narašča, potem gotovo ni slučaj, da je bila Avstrija že v prvem polletju v trgovini z Zahodno Nemčijo s 5,5 milijarde šilingov pasivna in da je ta pasiva tekom enega leta narasla za 1,1 milijarde šilingov. Dokaj razumljivo je, da zahodnonemška industrija, ki ima v avstrijskem gospodarstvu svoj določen vpliv, ne bo dopuščala, da ji bo avstrijsko blago konkuriralo na zahodnonemškem trgu, marveč bo storila vse, da plasira čim več svojega blaga na avstrijskem trgu.
In temu je tako. Najboljše potrdilo za to je pred kratkim dal avstrijski trgovinski dele-at v Hamburgu, ko je dejal, da avstrijskega laga na severnonemškem trgu skoraj nihče ne pozna. Njegovi ugotovitvi podobne so tudi izjave avstrijskih trgovinskih delegatov v Franciji in drugih zahodno- in vzhodnoevropskih državah. V trgovini s Francijo je n. pr. Avstrija v prvih petih mesecih izvozila le za 24,4 milijona šilingov več blaga, uvozila pa ga je za 200 milijonov več kot v prvih petih mesecih 1965. Pri tem pa je bila Avstrija v tej trgovini že lani močno pasivna.
Vpliv zahodnega, zlasti pa nemškega kapitala v Avstriji se odraža tudi v trgovini z vzhodnoevropskimi deželami, kjer je bila Avstrija doslej v glavnem aktivna in ki kažejo
V Zahodni Evropi se vprašanje premogovnikov vedno bolj zaostruje. Kljub prizadevanjem, da bi premogovnike modernizirali in s sodobno mehanizacijo znižali stroške pridobivanja premoga, se mora premog v vedno večji meri umikati drugim vrstam goriva in virom energije. Ta razvoj se tudi pred premogovniki vzhodnoevropskih držav ne ustavlja.
Po podatkih ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo se je povpraševanje za viri energije tekom zadnjega leta povečalo za 5,7 %, povpraševanje za premogom in drugimi trdimi gorivi pa je istočasno nazadovalo za 2,1 % na 363,2 milijona ton. Najbolj je povpraševanje za premogom nazadovalo v območju EGS, in sicer za 5,8 %. V Zahodni Evropi so zabeležili nazadovanje za 3,4 °/o, v Vzhodni Evropi pa pičel porast za 0,6 %.
Premog v industriji in v gospodinjstvu izpodrivajo zemeljski plin, nafta in naftini derivati ter električni tok. V Zahodni Evropi izkoriščanje zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvu zadnja leta neprestano narašča in sicer letno za 20 do 25 %. Udelež-
Špecialni sklad Organizacije Združenih narodov in mednarodne agencije za atomsko energijo je pred tremi leti poveril jugoslovanskemu inštitutu za uporabo jedrske energije v kmetijstvu, veterinarstvu in gozdarstvu v Zemunu veliko nalogo, ki jo je le-ta v določenem roku izpolnil, ko je sedaj mednarodni javnosti predložil izdelan načrt »Jedrske raziskave in izobraževanje kadrov v kmetijstvu«. Načrt, ki ga je omenjeni inštitut izdelal, je prvi projekt te vrste v mednarodnem merilu in ga je mednarodna znanstvena javnost zelo ugodno ocenila.
Za financiranje tega projekta je posebni sklad Združenih narodov prispeval okoli 600 tisoč dolarjev, Jugoslavija sama pa 900 milijonov starih dinarjev. Projekt poleg izgradnje in opremljanja inštituta zajema tudi obsežno znanstveno-raziskovalno delo.
Vzporedno z izdelavo raziskovalnega programa se je v tem času inštitut tudi znatno razširil in moderniziral. Preuredil je stare laboratorije in zgradil vrsto novih. Njihova skupna delovna površina znaša s tem 1850 kvadratnih metrov. Inštitut ima nad 100 znanstvenih sodelavcev, ki tesno sodelujejo s kmetijskimi, veterinarskimi in gozdarskimi fakultetami, z domačimi kmetijsko-industrij-
dokajšnje zanimanje za avstrijsko blago. Medtem ko eksponenti industrijskega in trgovinskega kapitala EGS v Avstriji vedno spet poskušajo zavirati avstrijsko trgovino proti vzhodu, države te skupnosti ne prezrejo nobene priložnosti, ki se jim nudi, da lahko plasirajo svoje blago na vzhodnoevropskem trgu in v njegovi industriji.
Letošnje leto, zlasti pa zadnji meseci, ko imata ob samovladi OVP domači in inozemski industrijski in trgovinski kapital docela proste roke in zagotovljene vse koncesije vlade, kaže, da prihaja Avstrija vse nagleje v objem zahodnonemškega kapitala in gospodarske politike EGS. To pa ne v svoj prid, marveč v svojo škodo. Avstrijsko gospodarstvo in prebivalstvo utegneta še pred uradno pridružitvijo Avstrije k EGS doživeti in spoznati isto, kar je pridružena Grčija spoznala šele po letih, namreč da je bila pridružitev v njeno škodo, ne pa v njeno korist.
Blaž Singer
ba nafte in naftinih derivatov v energetski potrošnji se razlikuje od države do države, vendar je povsod v naraščanju. Tekom zadnjega leta je v Zahodni Evropi narasla od 2,5 % (Francija) do 20 % (Zahodna Nemčija), po vzhodnih evropskih državah pa je najvišja na Madžarskem, kjer je za 18% višja od potrošnje premoga. Tudi na Poljskem, v deželi premoga, nafta razmeroma naglo izpodriva premog.
Zaloge premoga po vsej Evropi naglo naraščajo in se tudi v minuli zimi niso znižale. Njegova potrošnja se je zmanjšala tako v gospodinjstvih kot v industriji, pa tudi termoelektrarne so ga porabile manj kot v prejšnjih letih. Po zahodnonemških elektrarnah je nafta zamenjala približno potrošnjo 1 milijona ton premoga, v Angliji pa 1,3 milijona ton. Za premogovnike je usoden tudi razvoj porabe koksa v zahodnoevropski črni metalurgiji, ki je v nenehnem padanju.
Spričo takega razvoja zlasti zahodnoevropske države pričenjajo zapirati svoje premogovnike. Tako se je n. pr. v Belgiji že lani število rudarjev znižalo za 3400, letos pa se bo predvidoma za nadaljnjih 10.000.
skimi kombinati in gospodarskimi organizacijami ter .z domačimi in tujimi znanstvenimi zavodi.
Kakor je bila naloga, ki jo je sklad Združenih narodov pred tremi leti poveril jugoslovanskemu inštitutu za uporabo jedrske energije v kmetijstvu, veterinarstvu in gozdarstvu akt priznanja za njegova prizadevanja, tako je sedaj njegov načrt »Jedrske raziskave in izobraževanje kadrov v kmetijstvu« dokaz sposobnosti tega inštituta in visoke razvitosti sodobne kmetijske znanosti v Jugoslaviji.
Od 8. do 18. septembra:
Jesenski sejem v Zagrebu
Na letošnjem mednarodnem jesenskem sejmu v Zagrebu bo število u-deleženih oz. zastopanih držav spet naraslo. Prvič bodo na sejmu zastopane države Argentina, Burma, Libija, Mongolija in Španija. S tem bo na sejmu zastopanih skupno 57 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Razstavljalo bo okoli 6200 tvrdk, od tega 5000 inozemskih. Uprava sejma ni bila v stanju, da bi ugodila vsem željam po sodelovanju, ker je postal ogromni 47,5 ha veliki prostor sejma že premajhen.
Zagrebški jesenski velesejem bo prikazal svetovni izbor izdelkov strojne industrije, črne in barvaste metalurgije, ladjedelništva, elektroindustrije, precizne mehanike in optike, kemične industrije ter industrije motorjev in motornih vozil. Poleg tega bodo razstavljeni tudi izdelki s področja lesne, tekstilne, živilske in grafične industrije ter industrije gradbenega materiala in drugih proizvodnih področij. Poleg splošnega dela bo zagrebški velesejem imel tudi letos vrsto posebnih špecializiranih razstav.
osi rokco) svetu
BONN. — Doslej najostrejšo kritiko na račun zahodnonemškega kanclerja je izrekel podpredsednik socialdemokratske stranke Herbert Wehner, ki je napovedal, da njegova stranka ne bo več sodelovala z Erhardom, ker ga smatra za nezmožnega. Odločne kritike pa prihajajo tudi iz vrst obeh vladnih strank ter je vodilni predstavnik FDP krščanske demokrate celo pozval, naj Erharda odstavijo.
BUKAREŠTA. — V 51. letu starosti je po težki bolezni umrl romunski obrambni minister generalni polkovnik Leoni in Salaja n.
PLASKI. — Z največjimi častmi so v Plaškem v Liki pokopali posmrtne ostanke štirih partizanskih borcev in revolucionarjev, ki so jih v aprilu 1942 četniki zverinsko ubili in vrgli v jamo Balinko na planini Pište-nik, kjer so jih pred tedni našli jugoslovanski in britanski speleologi (raziskovalci jam — op. ured.J.
DUNAJ. — Na povabilo tajskega kralja Bhumibola, ki je bil leta 1964 z ženo Sirikrt na uradnem obisku v Avstriji, bo zvezni prezident Jonas v dneh od 17. do 26. januarja 1967 uradno obiskal Tajsko. Tajski kraljevski par je trenutno na zasebnem obisku v Avstriji.
DŽAKARTA. — Po časopisnih vesteh je okrog 50.000 ljudi umrlo za lakoto, ki jo je povzročila velika suša na indonezijskem otoku Lombok, vzhodno od Balija.
KALKUTA. — Severno indijsko državo Bihar so prizadele velike poplave. Kakor poroča indijska agencija PTI iz Patne, glavnega mesta Bihara, je prestopilo bregove osem rek in poplavilo več kot tisoč kvadratnih milij zemlje. Po prvih poročilih je prizadetih nad milijon ljudi.
WASHINGTON. — Čeprav je priljubljenost predsednika Johnsona v ameriški javnosti močno padla, je že zdaj precej gotovo, da bo Johnson tudi pri predsedniških volitvah leta 1968 postavljen za kandidata demokratske stranke. Sicer je v široki javnosti in tudi v lastni stranki precej glasov, naj bi za predsedniško mesto kandidiral senator Robert Kennedy, vendar je Johnsonova kandidatura takorekoč zagotovljena, odkar je Robert Kennedy izjavil, da namerava podpreti Johnsona. Kakšen uspeh na volitvah bo zabeležila demokratska stranka z Johnsonom na čelu, bo seveda pokazalo šele leto 1968, toda novejša ameriška zgodovina priča, da je bil ponovno izvoljen še vsak predsednik, ki je le kolikortoliko ..uspešno" preživel svojo prvo štiriletno dobo.
RIO DE JANEIRO. — Azijske in afriške države so na sestanku v Braziliji, kjer so razpravljali o boju proti apartheidu, zahtevale od OZN, naj na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine sprejme odločne ukrepe, da bi popolnoma izkoreninili rasno diskriminacijo na svetu. To zahtevo so podprle tudi evropske socialistične dežele, ki poudarjajo, da politika rasne diskriminacije ogroža svetovni mir. Na posvetovanju v Braziliji je skupina afriških držav obtožila Anglijo, da ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov proti rasistični politiki rodezijske in južnoafriške vlade.
SAIGON. — Amerika je v svoji vietnamski vojni dosegla nov »rekord". Z oporišč na Tajskem, v Južnem Vietnamu in z letalonosilk v Tonkinškem zalivu so ameriška letala v enem samem dnevu izvedla 156 bombnih napadov na »vojaške cilje" v Severnem Vietnamu. Na področju Južnega Vietnama pa je prišlo do nove »pomote", ko so ameriška letala napadlo lastno četo, ki je bila pravkar v boju z enotami vietnamskega osvobodilnega gibanja. Med pripadniki ameriške pehote, ki so jih ameriška letala obstreljevala z 20-milimetrskimi topovskimi gramatami in njihove položaje zasula z napalm bombami, je bilo večje število ubitih in ranjenih.
SOFIJA. — češkoslovaška partijsko-državna delegacija, ifci jo bo vodil prvi sekretar centralnega komiteja in predsednik republike Antonin Novotny, bo od 12. do 16. septembra uradno obiskala Bolgarijo.
D2IBUTI. — Potovanje francoskega predsednika de Gaulla po številnih državah sveta se je v francoski Somaliji — zadnji francoski koloniji v Afriki — začelo z dokaj neprijetnimi presenečenji. Namesto prisrčne dobrodošlice je predsednik de Gaulle namreč doživel veliko demonstracijo, ki je izzvenela v odločni zahtevi somalijskega ljudstva »Dajte nam svobodo in neodvisnosl".
ŽENEVA. — Razorožitvena konferenca OZN v Ženevi je bila spet prekinjena in bo z delom nadaljevala verjetno meseca januarja 1967. Pričakovati po je, da se bodo pogajanja za sklenitev sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja nadaljevala v New Yorku, ko se bodo zunanji ministri 18 drlav-članic razorožitvenega odbora udeležili otvoritve letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN. čeprav na ženevskih pogajanjih v tem vprašanju miso našli dokončne rešitve, so v pristojnih krogih mnenja, do možnosti za sklenitev takega sporazuma še nikdar niso bile tako ugodne kot zdaj.
LONDON. — Po nenadni prekinitvi pripravljalnih pogovorov med zastopniki britanske in rodezijske vlade, da bi našli izhod iz položaja, ki je nastal po enostranski razglositvi rodezijske neodvisnosti, so tudi nojvečji optimisti v angleški prestolnici prišli do spoznanja, da se z rodezijskim predsednikom lanom Smthom »res ne da govoriti”. Zdaj je postalo povsem jasno, da Smith ne želi nobene rešitve rodezijskega vprašanja na takšni podlagi, da bi dobili črnci večje pravice.
BUENOS AIRES. — Argentinlja je sklenila izročiti zahodnonemftkim oblastem Gerhorda Bohnea, enega največjih nacističnih vojnih zločincev, da bi ga postavili pred nemško sodišče. Drugi vojni zločinec, ki bo izročen nemškemu sodišču, pa je bivši SS-ovski zdravnik Horst Schumann, kateri že več let živi kot zdravnik v Gani. Oba sta obtožena množičnih umorov v času nacizma In sta ob koncu vojne zbežalo v inozemstvo.
TRST. — Za deželo Furlanijo-Jutljsko krajino je bil imenovan nov vladni komisar prefekt dr. Coppellini, ki je nadomestil dosedonjega vladnega komisarja dr. Libera Mazzo, kateri je odšel na novo službeno mesto v Milan.
Velik napredek ljubljanskega vinskega sejma
Minuti petek odprti 12. mednarodni vinski sejem v Ljubljani obiskovalca v marsičem preseneča. Preseneča ga predvsem, da so na njem zastopane vse celine sveta, poleg tega pa ga preseneča njegova okusna urejenost in njegove novosti. Poleg razstavljenih 1006 vzorcev vina, 202 vzorcev žganih pijač in 40 vzorcev sadnih sokov ter vinogradniške in kletarske opreme je letos sejmu prvič pridružen sejem opreme za turizem in gostinstvo, ki prikazuje tovrstne izdelke iz Jugoslavije, Italije, Švice, Zahodne Nemčije in Avstrije.
Avstrijo zastopa na ljubljanskem vinskem sejmu 26 podjetij s 64 vzorci vina. Tem vinom je bilo priznanih 23 zlatih, 38 srebrnih in ena bronasta medalja. V seznamu zlatih medalj stoji s tem naša država na šestem mestu za Zahodno Nemčijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Avstralijo in Romunijo. Po razmerju med razstavljenimi vzorci in doseženimi zlatimi medaljami stojita na prvem mestu Avstralija in Bolgarija, ki sta dobili za več kot polovico svojih razstavljenih vzorcev zlate medalje. Bolgarija je tudi dobro odrezala z žganimi pijačami; za 11 vzorcev je dobila 11 zlatih medalj.
Vino razstavljajo podjetja iz 24 držav, žgane pijače podjetja iz 15 držav, sadne sokove pa podjetja iz 3 držav. Vsi ocenjeni vzorci so za poskušajo na razpolago do nedelje vsak dan od 10. do 19. ure.
Slavnostne otvoritve sejma so se med drugimi udeležili tudi namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Hans K e r s t n i g , podpredsednik zbornice obrtnega gospodarstva Strein in predsednik koroškega sejma, celovški podžupan Novak.
Inštitut za uporabo jedrske energije v kmetijstvu
v Zemunu je dobil poverjeno veliko mednarodno nalogo

Svetovni
boj
Začelo se bo novo šolsko leto
ne-
pismenosti
Statistični podatki, ki jih zbira specializirana organizacija Združenih narodov UNESCO, kažejo, da je med odraslimi, nad 15 let starimi prebivalci našega planeta kar dobri dve petini nepismenih ljudi. Podrobnejši pregled nam pove, da je velika večina te armade 700 milijonov nepismenih iz nerazvitih dežel Afrike, Azije in Latinske Amerike, torej iz tistega dela sveta, ki je gospodarsko najbolj zaostal. V 85 državah teh celin je UNESCO ugotovila, da od dobrih 200 milijonov šolosposobne mladine obiskuje o-snovno šolo komaj 110 milijonov ali dobrih petdeset odstotkov. Preprosti račun nam pove, da se na ta način število nepismenih med odraslimi ne manjša, pač pa vsako leto poveča za kakšnih 20 do 25 milijonov.
Kaj torej narediti, da bi se ta veletok nepismenih nekje ustavil, kaj ukreniti, da bi se vsaj ne večal in ne poglabljal nevarne struge, ki se zajeda v naš svet in ki onemogoča vsakršen napredek nerazvitih predelov sveta? Vsi dosedanji napori vlad posameznih držav in mednarodnih organizacij so po mnenju generalnega direktorja UNESCO
® ohrabrujoči, ker se vse dežele Zavedajo velike nevarnosti nepismenosti;
• nezadostni, ker jih ni mogoče rešiti v okviru razvijajočih se dežel, marveč le z veliko večjo pomočjo vsega sveta.
Cilji vseh vlad dežel v razvoju in vseh organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem problema nepismenosti, stremijo za tem, da bi osnovno šolanje postalo na vsem svetu brezplačno in obvezno. V zadnjih letih je UNESCO organizirala več pomembnih mednarodnih kcmferenc, na katerih so bili sprejeti načrti, ki vzbujajo upanje, da bodo v naslednjih dveh desetletjih ustvarjeni pogoji za redno osnovno šolanje vseh šoloobveznih prebivalcev sveta. Ta problem je torej po vsej verjetnosti na najboljši poti, da enkrat za vselej izgine z obličja naše zemlje.
Nekoliko drugačen pa je položaj 2 vojsko nepismenih starejših ljudi. Akcijski načrt UNESCO predvideva, da je treba še v tem desetletju posredovati znanje pisanja in branja vsaj 330 milijonom od skupno ?00 milijonov nepismenih. Gotovo bodo največje napore pri tem prispevale vlade prizadetih dežel, vendar pa je povsem jasno, da same ne bodo mogle izpolniti vseh ogromnih nalog, ki se postavljajo v tej zvezi. Potrebna je torej ustrezna pomoč, ki mora biti tako materialnega kot tudi moralnega značaja. Po izdelanih načrtih UNESCO bi v ta namen potrebovali okoli 2 milijardi dolarjev; 75 odstotkov potrebnih sredstev bi morale prispevati dežele v razvoju *ame, preostalih 25 odstotkov pa naj hi znašala pomoč drugih držav.
Omenjenih 75 odstotkov ali poldrugo milijardo dolarjev predstavlja Po mednarodnih ugotovitvah komaj 0,14 odstotka nacionalnega brutodo-hodka držav v razvoju, kar pomeni, da bi moral biti načrt vsekakor izvedljiv. Tudi ostalih 25 odstotkov ‘di okroglo 500 milijonov dolarjev, ki naj bi jih prispevale razvite države, ne bi smelo predstavljati nepremostljive ovire, če pomislimo, da Znašajo izdatki za oboroževanje vsako leto najmanj 130 do 150 milijard dolarjev.
Ee majhen odstotek vojaških izdatkov bi torej že zadostoval, da bi na stotine milijonov ljudi rešili nepismenosti in tako rešili enega izmed glavnih problemov, ki ovirajo nadaljnji razvoj človeštva. Ker je kil načrt UNESCO soglasno sprejet tudi na Glavni skupščini OZN, je Pričakovati, da bo svetovni boj nepismenosti v doglednem času rodil Zaželjene uspehe.
Na Dunaju, Gradiščanskem in Nižjem Avstrijskem že prihodnji ponedeljek, v ostalih zveznih deželah pa teden pozneje se bo začelo novo šolsko leto. Po dveh mesecih velikih počitnic se bodo spet odprla šolska vrata in mladina bo znova zasedla šolske klopi, da se z učenjem oboroži za poznejši življenjski boj. Za šolarje in njihove učitelje se začenja novo delo, za starše pa pomeni začetek šolskega leta dodatne skrbi, saj je v veliki meri prav od dnjih odvisno, kako bodo njihovi otroci napredovali v šoli, kjer si morajo pridobiti potrebno podlago, da bodo v poznejšem življenju lahko postali koristni člani človeške družbe.
V avstrijskem obveznem šolstvu se šolsko leto 1966-67 začenja z novostjo — 9. šolsko leto ali tako imenovani politehnični letnik — ki postavlja pristojne oblasti pred velike probleme. Podaljšanje obveznega šolanja pomeni večje število šoloobveznih otrok, pomeni pa zaradi tega tudi potrebo po večjem številu učiteljev in učnih prostorov. Samo za prve razrede ijud-
šolstvo odgovorne činitelje iz leta v leto postavljale pred nove probleme.
Vsako leto znova pomeni začetek šolskega leta poseben problem zlasti za nas koroške Slovence. Imamo zakon, ki sicer načelno tudi našim otrokom zagotavlja pouk v materinem jeziku, toda v praksi so tega pouka deležni samo tisti
otroci, katerih starši jih h temu izrecno prijavijo. Torej pomeni v naših razmerah vsak začetek novega šolskega leta tudi nov boj za materin jezik, boj, ki ga nam predpisuje zakon, kateri je bil leta 1959 sklenjen mimo vseh naših upravičenih zahtev in utemeljenih predlogov.
Kakor vsako leto, tako tudi letos pred začetkom novega šolskega leta opozarjamo starše na južnem Koroškem, da pravočasno poskrbijo — v kolikor tega niso napravili že pri vpisovanju — za prijavo svojih otrok k dvojezičnemu pouku in jim tako zagotovijo šolsko izobrazbo v materinem jeziku in v jeziku naroda-soseda. Taka izobrazba je najboljše jamstvo za mirno sožitje v deželi.
ske šole je letos v Avstriji prijavljenih okroglo 118.000 otrok, toda celotno število šoloobveznih otrok bo znašalo 953.000. Ker pa vsi šolarji devetega letnika ne bodo obiskovali politehničnega razreda, marveč bodo prestopili na razne višje šole, bo obvezne sole (ljudske, glavne in posebne) obiskovalo okoli 866.000 otrok, kar je približno za 13.000 več kot v minulem šolskem letu. V prihodnjih letih se bodo te številke še povečale in za
80 let dr. Angele Piskernik
Prejšnji teden je — 'še vedno sredi ljubljenega znanstvenega dela — obhajala svoj 80-letni življenjski jubilej dr. Angela Piskernik, naša ožja rojakinja iz Lobnika pri Železni Kapli in znana slovenska znanstvena ter kulturna delavka.
Življenjska pot naše jubilantke je bila v dvojnem pomenu pot borbe: zaradi svoje narodne zavednosti si je
Dubrovniške poletne igre
so bile tudi letos lep uspeh
Že sedemnajstič so bile letos v starodavnem Dubrovniku uprizorjene tradicionalne poietne kulturne prireditve, ki so domačinom in tujim gostom predstavile številne ansamble in umetnike iz mnogih držav sveta.
Od 10. julija do 24. avgusta je bilo v okviru tega festivala skupno 88 prireditev, od tega 35 dramskih predstav, 34 glasbenih večerov in 12 folklornih nastopov, poleg tega pa še 7 polnočnih serenad. Sodelovalo je več kot tisoč izvajalcev iz 13 evropskih in drugih držav. Festivalske prireditve si je ogledalo 55.000 oseb, med njimi — kakor računajo — do 70 odstotkov tujih turistov, ki so v Dubrovniku in okolici preživljali svoj letni dopust in za katere so bile prireditve še posebno zanimive, saj so jim nudile bogat pregled kulturno-umetniške dejavnosti v Jugoslaviji. —
Prav tako prejšnji teden so se zaključile letošnje poletne prireditve v Splitu, v katerih okviru se je od 21. 7. zvrstilo 39 različnih kulturno-umetniških manifestacij. Tudi v Splitu je bilo med obiskovalci posameznih predstav zelo veliko tujih turistov, ki so pokazali posebno zanimanje za nastope znanih jugoslovanskih folklornih ansamblov ter za baletne in operne predstave. Največja privlačnost letošnjih prireditev v Splitu pa je bil nedvomno festival popularnih jadranskih pesmi.
že v mladih letih nakopala sovraštvo narodnih nasprotnikov in je morala službo iskati izven ožje domovine; bila pa je tudi prva Slovenka, ki je dosegla doktorski naslov v času, ko je bil ženskam dostop na visoke šole še zelo otežkočen.
Po obisku domače ljudske šole In učiteljišča v Celovcu je leta 1910 maturirala v Grazu in nato študirala naravoslovne vede na dunajski univerzi, kjer je bila leta 1914 promovirana za disertacijo z botaničnega področja. Zaradi aktivne dejavnosti v slovenskih prosvetnih društvih je morala po končanem študiju dve leti čakati na državno službo, katere pa tudi potem ni dobila doma na Koroškem, marveč v Ljubljani, kjer je leta 1916 postala asistentka v takratnem Kranjskem deželnem muzeju. Pozneje se je posvetila pedagoškemu delu in poučevala najprej na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani, nato pa tudi na univerzi in višji pedagoški šoli v Ljubljani.
Med drugo svetovno vojno je bila internirana v zloglasnem taborišču Ravensibruck, kjer je tik pred koncem vojne po zaslugi sovjetskih čet ušla smrti v krematoriju.
Važno področje njenega življenjskega dela je boj za enakopravnost žena, za katerih pravice se ni potegovala le v časopisih in revijah, marveč tudi v tem, da je ustanavljala ženska društva in vzpodbujala žen-
Kulturne drobtine
0 Prosvetno društvo Svoboda »Tone Čufar” na Jesenicah že deseto leto goji tesne stike z obmejnimi kraji v Italiji in na Koroškem. Že v prvi polovici »jubilejnega” leta je društvo priredilo šest gostovanj v Čedadu, Ukvah, Doberdobu, Trbižu in v okolici Vidma, za prihodnje mesece pa ima poleg ponovnih obiskov v obmejnih italijanskih krajih predvideno tudi kolektivno slikarsko razstavo v Beljaku ter prosvetno-turistično prireditev, na kateri bodo člani društva z barvnimi diapozitivi, instrumentalnim, vokalnim in folklornim ansamblom prikazali Gorenjsko v sliki, glasbi, pesmi in plesu.
0 Ob letošnjem VII. mednarodnem kongresu prazgodovinskih ved v Pragi so v Slovaškem narodnem muzeju v Bratislavi odprli bogato razstavo z naslovom „lz prazgodovinske umetnosti na Slovaškem”. Razstavljene so bile predvsem bogato okrašene lončene posode iz mlajše kamene dobe ter nenavadno lepi primerki kulturne keramike iz starejše železne dobe. Gradivo je zelo pomembno za primerjavo sočasnih kulturnih dosežkov davnih ljudstev v evropskih deželah.
9 Ansambel Jculturno-umetniškega društva beograjskih železničarjev »Branko Cvetkovič” je priredil izredno uspelo gostovanje po Franciji, kjer je imel sedem koncertov, ki jih je obiskalo skupno 28.000 poslušalcev. V Parizu so beograjsko skupino zaradi njenega velikega uspeha povabili na ponovno gostovanje.
$ V Zagrebu bo od 10. do 17. septembra VI. mednarodni festival študentskih gledališč, ki bo imel značaj uradnega festivala mednarodne unije študentskih gledališč ISTU. V uradni konkurenci festivala bodo študentske igralske skupine iz 15 držav uprizorile 26 odrskih del.
0 Po nedavnem obisku španske plesne skupine »Antonio" v Sovjetski zvezi gostuje trenutno v Španiji sovjetska plesna skupina ..Mojsejev”, ki ima na sporedu 31 nastopov. To je prva kulturna izmenjava med obema deželama po letu 1936.
sko samozavest. Glavni doprinos pa je njeno strokovno delo na biološkem področju in na po-dročju varstva narave. Njena knjiga »Ključ za dolačanje cvetnic in praprotnic<- je še vedno edino domače tovrstno delo, priznanje pa zaslužijo tudi njeni številni strokovni članki, razprave, predavanja, učbeniki in priročniki, kar vse priča o dolgoletnem požrtvovalnem trudu in velikem strokovnem znanju.
Dr. Angela Piskernik pa je ostala vedno povezana tudi s svojo ožjo domovino in njenim slovenskim prebivalstvom, katerega življenje, običaje in narodopisne posebnosti je posredovala javnosti in tako opozarjala na boj, ki ga koroški Slovenci vodimo za enakopravno življenje na domači zemlji.
Ob njenem življenjskem jubileju, ki ga je obhajala še vedno polna volje in moči za delo, se številnim čestitkam pridružujemo tudi koroški Slovenci z najboljšimi željami!
Japonska televizija najmodernejša na svetu
Japonska radijska in televizijska družba Nippon Hoso Kyokai ali kratko NHK je najmočnejša televizijska postaja v Aziji, po svoji opremi pa nedvomno najmodernejša na svetu sploh. Zaposluje približno 15.000 ljudi, njeno poslopje je zgrajeno na površini 100.000 kvadratnih metrov, kijer so urejeni velikanski, luksuzni in tehnično popolni prostori.
Kadar Japonec vključi televizijski sprejemnik, lahko izbira program na desetih kanalih. NHK ima od tega le dva kanala, ostalih osem pa je last privatnih japonskih televizijskih družb, ki delajo propagando za razna industrijska podjetja. Splošni kanal uradne japonske televizije oddaja vsak dan 18 ur in pokriva 98 odstotkov japonskega ozemlja. Izobraževalni ali drugi kanal pripravi vsak dan 15-urni spored, medtem ko je mogoče barvno televizijo gledati le tri ure na dan. V okvir NHK spada tudi program tokijskega radia, ki obsega prvi in drugi program ter poseben program za tujino. Poleg glavne japonske televizijske postaje NHK v Tokiu je na Japonskem še deset televizijskih postaj, ki oddajajo programe za ožja bbmočja.
Na splošnem kanalu japonske televizije, ki oddaja 18 ur na dan, je največ oddaj kulturne in vzgojne narave, in sicer 45,8 odstotka. Informativne oddaje so na drugem mestu z 29,8 odstotka, zabavni program pa obsega 24,5 odstotka. S takšnim razporedom v prid kulturnim in vzgojnim oddajam se razen sovjetske ne more pohvaliti nobena evropska televizija.
Prostori japonske televizije so velikanski, luksuzni in tehnično popolni. V Tokiu je 9 študijev v velikosti 50X50 metrov in štirje študiji v velikosti 100X100 metrov. To so velikan-
ske dvorane z bogatim svetlobnim parkom, v katerih se da improvizirati takorekoč vse — celo kolesarske tekme. Glavna japonska televizijska postaja ima 6 nadstropij nad zemljo in 9 nadstropij pod zemljo.
Kakor so popolne tehnične naprave japonske televizije, tako je najbolje izšolano tudi strokovno osebje, ki je napravilo glavno preizkušnjo v času olimpijskih iger, ko so morali športna tekmovanja v največji naglici snemati in oddajati na vse strani sveta. Po olimpiadi je upravni odbor ugotovil, da je edini pogoj za brezhibno delo v tem, da ima televizija snemalce, ki so specializirani za posamezna področja. Tako delajo zdaj na japonski televiziji snemalci, ki prenašajo samo športne dogodke, drugi se posvečajo samo gledališču, tretji koncertom, posebne snemalce imajo za dokumentarne posnetke itd.
Kakor v skoraj vsem zabavnem življenju se je tudi na japonski televiziji občutno uveljavila tuja glasba, ki obsega 80 odstotkov glasbenega programa, in to tako v zabavni kot resni glasbi. Poleg tega uvršča japonska televizija v svoj program že nekaj let drame ne-jaiponskih avtorjev. Tuja dramatika ima na japonski televiziji rezervirani dve uri na teden. Prikazujejo evropsko klasiko, dela sodobnih evropskih in ameriških dramatikov; prirejajo vse novosti svetovnih gledaliških odrov, in sicer še pred premierami teh del v gledališču. Zelo pogostni so tudi filmi, predvsem seveda domači, medtem ko imajo na primer za ameriške filme predvideni tedensko dve uri ali po 1 ameriški film vsak teden. Primer ameriškega filma navajajo zato, ker je spored japonske televizije sploh pod očitnim ameriškim vpli-
vom, zato pa si je Japonska ohranila popolno »neodvisnost" na tehnični plati, saj je celotna tehnična oprema japonske televizije domačega izvora.
Zanimiv je tudi podatek, da japonska televizija od države ne dobiva nobene podpore, marveč krije vse stroške iz naročnine, ki jo plačuje 16 milijonov televizijskih naročnikov in še precej milijonov radijskih naročnikov. Pri tem pa je naročnina še razmeroma ugodna: znaša 200 jenov na mesec, povprečna mesečna plača na Japonskem pa je 20.000 jenov. Kljub temu pa japonska televizija pri financiranju svojih oddaj nikakor ne varčuje, kakor nam pokažejo naslednji podatki: polurna dramska oddaja, ki zaposli kakih 10 igralcev, scenografa in kostumografa, skladatelja in drugo pomožno osebje ter je avtorju treba plačati okoli 100.000 jenov honorarja, stane televizijo skupno kakih 700.000 jenov; posebni enourni filmi, ki jih na Japonskem izdelujejo zelo veliko, pa stanejo približno po 2 milijona jenov.
Televizija je danes na Japonskem najbolj popularna ustanova ter ima zelo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Ker je z ozirom na idejno usmerjenost pod močnim vplivom vlade, je povsem razumljivo, da predstavlja važno orodje vladajoče stranke.
Če spregledamo to »lepotno napako”, potem je treba ugotoviti, da združuje japonska televizija brezhibno tehniko, popolno organizacijo dela in neoporečno znanje svojih ljudi, kar ji omogoča, da sta hitrost in spretnost njenega dela naravnost osupljivi. Ta velikanski aparat dela v popolni tišini, toda odmev tega dela sega daleč čez meje Japonske.
LETNI SEJEM NA TRAVNIKU V PLIBERKU
fjfeschelten in
Siidkarnten
Die slowcmschen Kulturvereine »n den Frcm-denvcrkehrsorfen des gemischtsprachigen Ge-bietes Ktirntens und in ihrer Umgebung wrdmcn in den Sommermonoten in immer grofjerem Molje rhre Tatigkeit der kulturellen Betreuung der Sommergasfe, die in diesem Gebiet ihren Urlaub verbringen. Im Rahmen dieser Betreuung veranstalten ihre Chore Konzerte und Liederabende, bei we)chen sie fUr die Sommergtiste Lieder in slowenischer und deut-scher Sprache zum Vortrag bringen.
MU solchen Konzerten und Liederabenden begannen in diesem Sommer die s!owenischen Kulturvereine .Svoboda” in Loga vas/Augs* dorf und .Edinost” in Skofiče/Schieiling am See rm Hotel Ezcelsior am W6rlher See. Ihnen fofgte der s!owonische Kulturverein .Danica” in St. Vid v Podjuni/St. Veit im Jauntal. Sein Chor kotzerfierfe bisher in Skocijan/Sf. Kan-zian am Kiopeiner See, am ZablatniSko jezero/Turner See und am Malo jezero/Kleiner Kiopeiner See. Am Zabkztniiko jezero/Turner See Ito m e rti er ten auch die vereiniglen Chttre des S!owenischen Kuiturverbandes aus Podju-na/Jauntal. Die Chbre aus Globa&nica/Globas-nitz und Sleben/St. Stefan veranstalteten in-zwischen Konzerte in den Fremdenverkehrsor-ten Reka/Muhlbach, Biičovs/Ludmannsdorf und St. Primož/St. Primus in Jauntal.
Neben diesen Konzerten fanden in diesem Sommer auch in vieien Fremdenverkehrsorten Liederabende slowenischer Gruppen slatt, die entweder auf Wunsch der Hoteliere, Gast-vrirte und Pensicr.sinhaber oder auf Wunsch der anwesenden Sommergasfe veranstallet wurdci und bei denen die Gruppen vor al-iem Kdrnfner slowenische und deutsche Volks-lieder sangen. In Bilčovs/Ludmannsdorf z. B. sind auf Wunsch der Gdsfe diese gemjtlichen Liederabende schon zu einer wochentlichen Regeimdfjigkeit geworden.
Jutri se začne vsakoletna največja ljudska slavnost v Podjuni — Pliberški letni sejem na travniku — prireditev, ki se ponavlja od leta 1393, ko je vojvoda Albrecht lil. Pliberku podelil sejmsko pravico. Istočasno je dal na razpolago znan sejmski travnik, mestni očetje pa so mu morali za dneve sejma plačati najemnino. Ta navada je ostala, ko je prišel travnik v last drugih. Najemnina je bila simbolična: drobci raznih začimb kakor popra, muškata ter žebljičkov in tri vsakokrat veljavni novci najmanjše vrednosti.
Najemnino so mestni o-četje prinašali v slovesnem aktu v viteških o-premah, običaj, ki se je ohranil vse v današnje dni.
Tri dni od sobote popoldne do vključno ponedeljka bo trajalo sejmsko življenje in vrvenje. V soboto ob dveh bo pohod domačih obrtnikov in proizvajalcev „z robo in rajo" na sejmišče, nakar bo župan nastavil prvi sodček sočnega sor-
gendortškega piva.
Zvečer ob pol devetih bo velik ognjemet. V
nedeljo ob pol dveh bo izpred glavne šole slavnostna povrka z znamenjem tržne pravice na sejmski travnik, kjer bo slavnostna otvoritev sejma. Med zastopniki javnega življenja bodo letos prvič navzoči tudi predstavniki Mežiške doline, od koder zaradi ugodnega mejnega prometa Pliberčani pričakujejo številen obisk. V ponedeljek se bo pričela prosta prodaja.
Semanji dnevi v Pliberku bodo
povezani z vseljudsko veselico, kjer bo dosti zabave za staro in mlado. Na travniku bo bogato zaseden zabavni park, na več krajih pa bo igrala godba za ples. Tako bo v Breznikovem šotoru spet igrala godba .Robinson", pri Schvvarzlu pa ansambel Ortan iz Prevalj. Na sejmu bo za nakup na razpolago tudi mnogo blaga, pri čemer opozarjamo predvsem na podjetja, ki inserirajo v našem listu.
Pred pričetkom šolskega leta:
Pot v šolo ne sme biti pot v smrt!
Die Gdste, die an diesen Konzerten und Liederabenden teilgcnommen hoben, zollteh den Sdngern reichen Beifall und waren atl-gemein begeistert, in Kanton noben der slo-wenischen Sprache und Gastfreundlichkeit auch das slowermche Kulturgebiet kennen-zulernen. Durch diese Konzerte wurden neue freundschaftliche Bande angeknttptt, was so-wohl ein Beitrag zur Forderung des Fremden-verkehrs Ln Kdrnten ist, als es auch der Vttl-kerverstundigung im evropaischen Raum dient.
Po vremenski katastrofi:
Nezgode v cestnem prometu in smrtni izidi teh nezgod so iz leta v leto v naraščanju. Vedno pogosteje se dogaja, da postanejo žrtev teh ne-
zgod otroci, med njimi največkrat taki, ki jih pričetek vstopa v ljudsko šolo prisili, da se morajo podati v cestni vrvež, katerega še niso dovolj vajeni in katerega predpise ne poznajo. Kako ogroženi so otroci na cesti, vidimo zlasti iz tega, da je lani na avstrijskih cestah smrt doletela 146 otrok, nadaljnjih 6099 otrok pa je bilo poškodovanih.
V zvezi s tem so ob pričetku šolskega leta zvezno ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo, zvezno ministrstvo za notranje zadeve in deželni glavarji skupno s kuratorijem za varnost pri prometu določili, da sta meseca september in oktober v nadziranju cestnega prometa prvenstveno posvečena varnosti otrok na šolski poti. Pot v šolo ne sme biti pot v smrt! Zato morajo biti šolska pota primerno zavarovana.
Kakor pa iz izkušenj vemo, nobena varnost pešcev v cestnem prometu ne pomaga nič, če jo udeleženci cestnega prometa niso prevzeli kot moralno zapoved. To zapoved je treba zlasti otrokom v predšolski dobi in v prvih letih obiska šole tolmačiti v vseh njenih oblikah in jo »vcepiti v glavo«. Starši, katerih otroci
bodo v kratkem nastopili prvo pot v šolo, imajo sedaj med drugim tudi nalogo, da privadijo otroke na pravilno zadržanje v cestnem prometu. Dopovedati jim morajo, da ceste ne smejo prečkati prej, preden se niso ozrli najprej na levo, potem pa na desno in se prepričali, da se jim ne bliža nobeno motorno vozilo. Navaditi jih morajo, da bodo dobili pravi občutek za brzino motornih vozil in za čas, ki ga potrebujejo za prečkanje ceste. Predvsem pa jih morajo navaditi zadržanja na križiščih in tega, da smejo na odprti cesti brez stranskih pločnikov za pešce hoditi le na skrajnem levem robu ceste.
Ob pričetku šole pa naj vzamejo matere še dvoje k srcu: Zjutraj morajo otroke zbuditi pravočasno, da se bodo pred nastopom šolske poti docela zdramili in da jim v šolo ne bo treba hiteti. Pot v šolo za prvo-razrednike naj uredijo tako, da bodo šli vedno v skupini starejših otrok, ki so že navajeni cestnega prometa, in ki prej spoznajo nevarnost, ki se jim na cesti bliža, kot pa prvoraz-rednik, katerega glava je prav prve tedne polna skrbi, tu in tam pa tudi strahu, kaj ga v šoli vse čaka.
Prijateljska pomoč iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine
Za tehnično ekipo iz Kranja ki jo je takoj v prvih dneh po vremenski katastrofi poslal na pomoč prizadetim krajem Zgornje Koroške Izvršni svet SR Slovenije in ki dela v Dellachu v Dravski dolini, je koncem minulega tedna prispela tudi ekipa 13 gasilcev z dvema specialnima voziloma iz Jesenic v Beljak, kjer pomaga v opustošenib mestnih četrtih odstranjevati grušč in blato.
Skoraj istočasno sta tudi vlada Furlanije-Julijske krajine in mesto Trbiž poslala v Beljak in okolico na pomoč ekipo 40 mož z 11 vozili. Ta ekipa je bila medtem premeščena v Dellach v Dravski dolini, kjer dela skupno z ekipo iz Slovenije, z ekipo z Dunaja in pionirsko enoto avstrijske vojske. Medtem je na Koroško prispela druga ekipa, sestavljena iz gasilcev iz Vidma, Gorice in Trsta, ki je bila prav tako poslana v Dellach, kjer se je v nedeljo pod pritiskom 10.000 kubičnih metrov naplavljenega gramoza zrušil jez pred tovarno lepenke Taurer, vsled česar je bilo to naselje znova ogroženo.
V pomoč prizadetemu prebivalstvu se je vključila tudi angleška organizacija za zaščito otrok. Začetkom tedna je s prvo pošiljko iz Londona poslala 1600 kg otroškega perila, oblek in posteljnine. Medtem so na Koroško prispele nadaljne njene pošiljke.
Alkoholizem - pereč problem našega časa
Alkoholizem postaja vedno bolj ereč problem sedanje človeške druž-e. Zdravstvena statistika navaja vznemirljive številke. Ta čas je v Avstriji okroglo stotisoč težkih alkoholikov, notoričnih pijancev. Pri tem je posebno žalostno, da med njimi Število mladoletnih pivcev presega že tretjino tega števila.
Tudi po naših krajih naletimo na vedno pogostejše primere zlorabljanja alkohola. Pije se ogromno in vse preveč. Zaskrbljenost, da postanemo tudi po naših krajih s časoma ljudstvo pijancev, je upravičena.
Mnenja o tem, kaj sta alkoholizem in Zloraba alkohola, so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Svoj-čas je prevladovalo mnenje, da so pijanci ljudje, ki mrzijo delo ali pa taki, ki zaradi beraškega zaslužka s
KOLEDAR
Petek, 2. september: Stefan Sobota, 3. september: Doroteja Nedelja, 4. september: Rozalija Ponedeljek, 5. september; Lavrencij Torek, 6. september: Caharija Sreda, 7. september: Marko Četrtek, 8. september: Roj. M. D.
prostim časom niso vedeli početi kaj drugega, kakor da so iskali uteho v zakajenih pivnicah, kjer so s cenenim žganjem preganjali občutek bede in socialne manjvrednosti. Delavsko gibanje in drugi, ki so bili zavzeti za blaginjo, napredek in ohranitev delovnih ljudi ter malih in zapostavljenih narodov, so spoznali zlo alkohola že v dobi, ko so bogatini ter številni narodni in socialni šovinisti kaj radi videli, če so delavci in ljudje odvisnih eksistenc zapravljali prosti čas v beznicah, namesto v prosvetnih in izobraževalnih društvih. Ti krogi so namreč živeli na račun od olkohola otopdih množic in so jim lahko gospodarili in jih izkoriščali.
Danes v industrializirani Evropi seveda nihče ne more več trditi, da bi še obstojal »alkoholizem bede« in da bi bila zloraba alkohola omejena le na določene ljudske plasti. Sedanjo zlorabo alkoholizma imenujejo zato »alkoholizem blaginje«. Njegovi vzroki ne koreninijo v bedi, marveč v dejstvu, da je razmeroma povsod dovolj denarja, vse premalo pa prizadevanj za kulturno izživljanje v prostem času. Številni ljudje postanejo alkoholiki, ker so začeli z alkoho-
lom preganjati svoj dolgčas. Poželje-nje po olkoholnih pijačah se pogosto spremeni v strast, kateri sledijo nevarna obolenja.
Mednarodna statistika ugotavlja, da je skoraj po vseh deželah okoli 1,5 odstotka odraslih alkoholno bolnih. S tem seveda ni rečeno, da bi bil vsak, ki se ga od časa do časa »naleze«, že ogrožen od alkoholne bolezni. Ogrožen pa je, komur je postalo uživanje alkohola navada, ki je ne more več ukrotiti. Ta navada vodi h kroničnnim ukvaram na organizmu, predvsem na možganih. Alkoholik pozabi na svoje dostojanstvo in na svoj ugled in pride kaj naglo navskriž z družino in družbo. Nevarnost je tem večja, ker se kvarni vplivi alkohola velikokrat prenesejo tudi na potomstvo. Statistika pravi, da okoli 60 odstotkov mladostnih alkoholikov izvira iz družin, v katerih je bil eden od roditeljev ali celo oba podvržena alkoholu.
Zdravljenje alkoholnih bolnikov je sicer uspešno, a naporno in dolgotrajno predvsem pa izredno drago. Ozdravljen alkoholik potrebuje namreč še dolgo časa skrbno nego in nadzorstvo, kajti prav lahko se zgodi,
da se ga lotijo druge bolezni ali da se povrne v prejšnji štadij alkoholizma.
Alkoholizem današnjega časa pospešuje predvsem nebrzdana reklama za alkoholne pijače. Ta reklama je močno dvignila potrošnjo alkohola. Izdatki avstrijskega prebivalstva za alkoholne pijače so leta 1964 znašali okoli 9 milijard šilingov, kar je državi na davkih vrglo okoli 800 milijonov šilingov. Če pa upoštevamo, da morata socialno zavarovanje in narodno gospodarstvo odšteti vsako leto nad milijardo šilingov za zdravljenje alkoholno bolnih in posledic takega obolenja, potem vidimo, kako nesmiselna in škodljiva je propaganda za alkoholne pijače.
Žaro je alkoholizem veliko družbeno in narodno zlo, ki ga je treba odpravljati in pred njim svariti, kjer je za to priložnost. Končno je v interesu nas vseh, da ostanemo ljudstvo treznih, duševno zdravih in telesno čilih ljudi.
PLEMENSKI SEJEM V LIENZU
V sredo 7. septembra bo v Lienzu plemenski sejem za krove in telice ptnegavske pasme. Na sejem bo prignanih 160 krav in telic, ki bodo visoko breje ali pa s teletom. Pričetek sejma ob pol deseti uri dopoldne.
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so 12. septembra 1966 ob 8. uri ponavljalni izpiti.
V	torek 13. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave ali vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums tur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Potrebni dokumenti so rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva, zadnje letno spričevalo po uspešno o-pravljenem 4. šolskem letu na ljudski šoli.
V	sredo 14. septembra je od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede, v četrtek ob 9. uri začetna služba božja in ob 13.15 prvi redni pouk.
Ravnateljstvo
LOJZE UDE
JE PREJEL DRABOSNJAKOVO
PRIZNANJE
Kakor smo že poročali, je pred kratkim znanstvenik in raziskovalec koroškega vprašanja Lojze Ude v Ljubljani praznoval svojo sedemdesetletnico. V počastitev njegovega jubileja in njegovega dela so mu prejšnji teden ob priložnosti njegovega bivanja na Koroškem predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske prosvetne zveze priredili kosilo v hotelu »Korotan” v Sekiri.
Ob tej priložnosti so mu izročili tudi spominsko darilo in »Drabos-njakovo priznanje", s katerim ga je Slovenska prosvetna zveza ob njegovem življenjskem jubileju odlikovala za njegovo znanstveno raziskovalno delo v prid koroških Slovencev.
Od 8. septembra naprej:
AVTOBUSNI PROMET
ŽELEZNA KAPLA—LEPENA
Občinski svet občine Železna Kapla-Bela in uprava avstrijske pošte sta se sporazumela za uvedbo avtobusne linije Železna Kapla—Lepena. Po poskusni vožnji je pričakovati, da bo pričel poštni avtobus na tej 7,5 km dolgi progi voziti že 8. septembra. V glavnem bo tudi ta proga, kakor proga Železna Kapla—Obirska, služila otrokom za olajšanje šolske poti.
Avtobus na novi progi bo vozil dvakrat dnevno in sicer zjutraj in popoldne. Njegova zadnja postaja bo pri Rastočniku, med potjo pa bo imel še tri postajališča. Občina je tudi za to progo zagotovila jamstvo za rentabilnost obratovanja.
V nedeljo 4. septembra:
MOTO-CROSS
NA LJUBELJU
Pod pokroviteljstvom turistične agencije »Kompas” priredi Avto-moto-društvo Tržič prihodnjo nedeljo svoje četrte dirke za Veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu. Istočasno se bodo udeleženci dirk borili tudi za pokal Karavank.
Po dokončnih prijavah se bo ljubeljskega moto-crossa udeležilo 15 tekmovalcev iz Jugoslavije in sicer z novimi tekmovalnimi stroji češke proizvodnje ČZ. Poleg Jugoslovanov se bo dirk udeležilo še 14 tekmovalcev iz 9 držav, med njimi tudi iz Avstrije. Prvič bo pri dirkah zastopana tudi Finska. Favorit Velike nagrade Jugoslavije Ljubelj 66 in trenutno vodeči v Cup Karavank v moto-crossu je 33-letni Avstrijec Manred Klerr.
Letošnje dirke bodo spremenjene v toliko, da bo imela proga 3 ostre zavoje na desno in bodo morali tekmovalci skozi 30 vratič.
PLANIKA IN VETER
V skritem kotičku ipod skalnim grebenom je rasla družinica planik. Tiho in nemoteno so živele. Srečne so 'bile, kadar so se čez skalo razsuli sončni žarki, dremale so v jutranji ttegli in pogovarjale so se z vetrom, ki je pri-dihal iz doline, se nerodno zapletal^ v 'kosate smreke, drsel preko grmičevja, zažvižgal skozi kljukaste viharnike in se vzpel v višino. Pravil je o vaseh, o mestih, o ljudeh, ki so ga veseli, ker jim prinaša hlad v neznosni poletni
vročini.
»Kakšni pa so ljudje?« je vprašala najlepsa med planikami.
»Bodi vesela, lepotica, da jih ne poznaš! Seveda dobri so in hudobni, srečni in nesrečni)« ji je odvrnil veter.
»Ali ljudje ljubijo cvetlice?« je dalje poizvedovala.
»O, da, ljubijo jih na svoj način. Malo jih je> ki si cvetlico samo ogledajo, se s tiho mislijo nasmehnejo in gredo svojo pot. Mnogi cvetlic niti ne opazijo. Nekateri pa jih utrgajo in neso $ seboj, vtaknejo jih v vazo, kjer nekaj dni hirajo in nato umro.«
»In kaj potem?« je vprašala planika »Na-rede seme?«
»Kaj pa! Vržejo jih v smeti, tam zgnijejo do kraja. Vidiš, to je človekova ljubezen do
cvetlic«!
0 starem kmetiču, ki je šel orat
(NEMŠKA PRAVLJICA)
Nekoč je bil kmet, ki je vpregel plug in šel orat. Dolgo, dolgo je oral. Na vsem lepem je med brazdami iz-oral veliko skrinjo.
Le kaj je v njej, je mislil. Zelo rad bi pogledal.
Toda skrinja je bila zaklenjena in je imela trdno ključavnico. Tedaj je kmetič šel in poiskal ključavničarja z mnogimi ključi. Poizkusil je z največ-|im ključem in je bil ravno pravšnji. Odklenil je.
Kaj sta zagledala!
V skrinji je bila še ena skrinja, ki je bila tudi zaklenjena. Ključavničar je vzel drugi ključ in je skrinjo odklenil.
Našla sta tretjo skrinjo in v njej je bila tudi manjša skrinja in v njej še manjša skrinja. Tako je šlo naprej. Vsaka manjša skrinja pa je bila lepša od prejšnje. Navsezadnje sta našla v skrinjici majčkeno zlato skrinjico, za katero pa ključavničar ni imel nobenega ključa več. Vzel je zlato buciko, naredil iz nje zlat ključek in odklenil zlato skrinjico.
Pomislite, kaj je bilo v nji: majčken ilat teliček, ki sl je obgrizel repek, da je bil čisto, čisto kratek.
Če bi bil repek daljši, bi bila tudi >ale povestica daljša.
»Kako strašna ljubezen!« je tiho vzdihnila planika.
Tedaj je veter prestrašeno zašumel: »Glej, glej, po bližnji skali se vzpenja človek! Kaj neki išče? Morda planike, saj tam jih ni. Vrača se. Oh, sedaj se je lotil vaše skale. Že pleza navzgor. Kmalu bo tu.«
»Veter, veter, vrzi ga nazaj. Zapihaj, kolikor moreš! Ne pusti 'ga do nas!« so prosile planike.
In veter se je pognal v človeka z vso silo. Odnesel mu je klobuk in že je bil vesel, da mu je s klobukom odnesel tudi glavo. A glavo je človek samo obrnil vstran, da mu ni jemalo sape in da je mogel dihati. Po trebuhu je lezel navzgor, oprijemajoč se z rokami.
Z grozo so ga gledale planike.
»Veter, pomagaj!« so ječale.
»Močnejši je od mene, ne morem ga ustaviti,« je odgovoril.
»Tu so, tu so, kar cel šopek jih je,« je veselo zavpil človek. »Ali naj vse utrgam?«
»Samo eno, najlepšo!« je nekje spodaj zaklical ženski glas.
Trenutek je človek neodločen zrl planike, a že je stegnil roko in grebel med stebelci:
»Tebe 'bom, ti si največja«, in škrtnilo je stebelce, najlepše planike. Izmotal jo je iz šopka in ogledoval druge:
»Škoda jih je pustiti, tako so lepe!« Preložil je cvet v levico in že je iztegnil desno roko proti šopku. Vendar se je premislil in se začel previdno spuščati navzdol.
»Spremil ga bom,« je zatulil veter, »da vidim, kaj bo napravil s planiko. Prinesem jo nazaj živo ali mrtvo!«
In zdrvel je za človekom.
Preplašene planike so ostale same in žalostno zrle na štorek prelomljenega stebelca svoje najlepše sestrice.
Nižje doli je moški izročil planiko svoji spremljevalki.
»Kako je lepa, take še nisem videla!«
V rolki je že držala šopek planinskega cvet-
ja, vanj je vtaknila še planiko.
»Tudi tebe je našel,« jo je sočutno nagovoril planinski mak.
»Kaj bo le z nami?« je vzdihnil encijan, druge cvetlice so žalostno molčale. Planika je zbegano strmelo okoli sebe. Začutila je hladilni dih gorskega vetra. Dvignila je glavico in zašepetala:
»Ne zapusti me, dobri veter!«
V	dolini je ob cesti stal avtomobil. Moški in ženska sta vstopila. Motor je zabrnel in avto je šinil po gladki cesti. Po dalji vožnji se je ustavil pred veliko hišo s širokim stopniščem.
Cvetlice so se znašle v sobi na pogrnjeni mizi. Nato je nekdo prinesel kozarec vode in jih vtaknil vanj.
»Prav ta/ko, kot je pravil veter,« je pomislila planika. »Nikoli več ne bom videla sonca, ne sestric, ne vetra. In tako rada bi živela!« Zajokala je in z njo druge cvetlice.
V	sobo so prihajali veliki in mali ljudje, občudovali so cvetje, otipavali liste, šteli prašnike in gladili žametast cvet planike. Moški se je bahal, kje in kako jih je našel in bil ponosen na svoje junaštvo.
Dneve in noči se je planinski veter potepal okoli hiše. Hotel je odnesti planiko. Le kako?
Toda nekega dne, ko so cvetlice že skoraj umirale in venele, je veter videl žensko, ki je postavila na mizo veliko knjigo in odprla belo, prazno stran. Iz kozarca je začela jemati cvet za cvetom in jih polagati na papir. Pritrdila je stebelce, razkrečila cvetne liste in uredila zelenje. Dolgo jih je ogledovala, nato jih je pokrila z belim, trdim papirjem. Nanj je nagrmadila kopico ddbelih, težkih knjig.
Veter je osupnil. Zdelo se mu je, da sliši, kako se pod težo tro nežna vlakenca.
»Zakaj v knjige? Zakaj uteži? Kako strašna smrt! Uboga planika, uboge cvetlice! Ali jih ne bo vrgla v smeti?«
Planil je v sobo skozi odprto okno, razmajal zavese, zavrtel se je po mizi, a težkih knjig ni mogel razmakniti.
Zaihtel je od bolečine in nemoči, lepa planika pa ga ni več slišala.
Kako je Ribničan lovil konja
Ribničan je kupil na sejm- ga vpreže, konjiček se nju konja; ko ga prižene do- gane: sam jel, sam vozil! mov, je naneslo, da mu pri- Ribničan zlepa, de z licem preblizu gobca, zgrda, konj se ne premakne konj hlastne in odgrizne Ri bničanu nos.
z mesta.
Pride mimo popoten človek in svetuje: „Oče, kljusa je hudobna, nalašč nagaja; koprivo ji dajte pod rep, boste videli, ali steče ali ne!” Ribničan konjičku koprivo
,	„	, pod rep, — tedaj konjiček
znam vsaj napako. Kruota, ....... 1	..	.
v skok in dir, ze je zavil oko-
nn K/-»c v/ar nrizli i	'
„Vajš, konjiček," je rekel Ribničan, »Če bi ti vajdel, kaku bo žena huda nate, de si ji skazil moža, ibi bil rajši pustil nos. Ampak zdaj ti po-
ne boš več grizlu.
Nateknil je konjiču nagobčnik, res konjiček ni mogel nikogar več ugristi, ali jesti tudi ni mogel. Ribničan
!i hiše, skoro je izginil izpred oči.
„Primi ga! Ustavi ga!" je kričal Ribničan in slačil škorenj, da steče za vozom.
Mu pravi popotni človek: „Oče, kopriva kuri konjiča Ribničan bolj kot oves, huje kot bič.
Tega ne ujamete, — drugače, če si utaknete koprivo tjekaj za vrat."
Ribničan v strahu za konjiča je hitel se poslužit dobrega sveta. Dolgo, košato koprivo si je zateknil za vrat in si jo pod srajco potegnil navzdol po hrbtu. Pogrela ga je, da je kar zarezgetal, že se ije kakor blisk zapodil za konjem.
Če ga še ni ujel, ga pa skoro ujame — pravi Gorenjec.
France Bevk:
Pleši, pleši, črni kos
Pleši, pleši, črni kos, kaj boš pravil, da si bos! Pleši, pleši, da boš zdrav, pa obuj se, da bo prav. Čuk ti čevlje naredi, da ti noga ne zboli.
Pleši, pleši, črni kos, kaj boš pravil, da si bos. Sova ti na dudo piska, žaba na svoj meh pritiska. Pleši, da se ugreje kri, da se vreme naredi!
Pleše, pleše črni kos, noče čevljev, vedno bos. Duda piska: tir li li, čevelj žuli do kosti.
Čuk naj čevlje sam ima, svoji sovi naj jih da.
Indijske zgodbice
® GRBAVČEVA ŽELJA Nekoč so vprašali grbavca: »Kaj bi ti bilo ljubše: da bi bil tvoj hrbet raven ali da bi imeli drugi ljudje prav tako kriv hrbet kot je tvoj?« Odgovoril je: »Rad bi, da bi bili tudi drugi ljudje grbasti; jaz jih ne bi gledal s takimi očmi, s kakršnimi oni zrejo vame.« fr POZABLJENI PRIJATELJ Neki mož je dobil visok položaj. Njegov prijatelj ga je obiskal, da bi mu čestital. Mož pa ga je vprašal: »Kdo si in kaj hočeš od mene?« Prijatelja je bilo sram in mu je odvrnil: »Me zares ne poznaš? Jaz sem vendar tvoj stari prijatelj; prišel sem da bi ti izrekel sožalje, kajti slišal sem, da si oslepel.« fr ČUDEŽNI KONJ Nekoč je živel mož, ki je (bil zelo reven — samo konja je imel. Konja je privezal v hlevu tako, da je imel glavo tam, kjer je bil sicer rep. In .potem je na ves glas oznanjal s trombo: »Čujte, o, ljudje! Oglejte si čudo! Pridite pogledat konja, ki ima glavo tam, kjer imajo drugi konji rep!« Vse mesto je pohitelo k njemu. Toda vsak je moral plačati vstopnino, preden je smel stopiti v hlev. In vsakega, ki je prišel iz hleva, je bilo tako sram, da ni nikomur črhnil, kaj je videl,
• ZLAGANA LJUBEZEN Dekle je neslo vrč. Srečal jo je fant in ji začel slediti. Dekle ga je vprašalo: »Čemu hodiš za menoj?« Odgovoril je: »Ker sem se zaljubil vate.« Dekle pa mu je reklo: »Le kako si se mogel vame zaljubiti? Moja sestra je trikrat lepša od mene; pojdi in zaljubi se vanjo!«
Fant jo je poslušal in je poiskal njeno sestro, toda bila je zelo grda. Jezen je šel k prvi in ji rekel: »Zakaj si me nalagala?« Dekle pa je reklo: »Tudi ti mi nisi govoril resnice. Če bi se zares zaljubil vame, čemu bi potem hodil k drugi.«
In fanta je ‘bilo zelo sram.
uimiiini',111.......................
■*Qnez Švajncer:

Le učitelj Breznik in občinski tajnik sta govorila o dogodkih tako, kakor je bilo v resnici. Vedela sta, da bo Pfej ali slej prišlo do poloma. Zvedela sta tudi, da so se Po vsej državi pošteni ljudje pripravljali na odločilni boj. Razpravljala sta o dogodkih doma in po svetu ter se sedala tudi z viničarji in z delavci. Odprla sta oči Cma-9©rju, ko je pobegnil iz zapora. —
Jurij Bacman je pustil pri Mačku več denarja, kakor pa je lahko katerikoli kmet naložil v posojilnici. Leto za e,°m je posedal v gostilni, metal z Mačkom karte ter po-*Qbljal na svojo ženo. Prejokala je mnogo noči, toda za-l^an so bile njene prošnje in nič ni pomagalo, čeprav ga |e Večkrat zmerjala in prosila, naj se odreče slabi družbi.
.Dovolj si star. Vsaj v teh letih bi te lahko srečala Pamet. Slabše živimo kakor viničarji. Saj že nihče noče Pr'*i k nam na delo. — Kaj bomo delali — pravijo ko Vs® požene po grlu in zapravi v gostilni."
. .Jaz sem gospodar v hiši. Grunt je moj in sam vem, ai delam."	. .
, , .Poglej se v ogledalo, kako si se postaral. Karte ti pi-Jei° kri! Ljudje pravijo, da boš še v peklu kvartal z
Vragom."
Videl je solze v ženinih očeh in temno obrobljene oci. •Saj ne bom več," je Obljitbil.
Nekaj dni res ni mislil na karte. Zavihal si je rokave
in delal z delavci na polju ter v vinogradu. Občutil je, da je prepogosto zahajal v gostilno ... Dela je bilo toliko, da ga oba viničarja s svojima družinama nista zmogla, on pa ni dovolj skrbel za grunt, ki je vsako jesen poplačal delo med letom. V sadnih letinah so jabolka zgnila v sadovnjaku, ker niso imeli dovolj posode, da bi vse predelali v jabolčnik, in ne dovolj prostora, da bi jih še več shranili za zimo. Mnogo zdravega sadja je prodal Mačku, slabša jabolka so šla v stiskalnico, nekaj jih je žena zrezala in posušila, vendar vsega niso mogli pospraviti. Rodovitni so bili tudi vinogradi in na njivah je zraslo dovolj za doma in za prodajo. Če ne bi toliko zapravil s kartami, bi lahko imeli tudi polne hleve.
K dežju se je pripravljalo, Jurij je vedel, da bodo pri Mačku kvartali. Ostali bodo do polnoči, morda celo do jutra. Spraševali bodo zanj. V takem vremenu je vedno prihajal. Tokrat ga ne bo med njimi. Nekaj časa se je pogovarjal s samim seboj in gledal po -nebu. Želel je, da bi bilo lepo vreme in da ga ne bi tako vleklo v gostilno. Obljubil je ženi, da se bo poboljšal in držati hoče dano besedo. Potem se vsaj ne bosta prepirala.
Dobri sklepi so se izgubili kakor regratno seme v vetru. Ko so padle prve deževne kaplje, je oblekel plašč, vzel dežnik in naglo odšel.
»Jurij je prišel!” je vzkliknil Maček in mu šel naproti.
„Ne bom ostal dolgo. Zanimajo me le novice."
»Karte imamo nove," se je smejal Keglov Mirko.
»Ne bom več igral," je dejd Jurij, ki je stal še pri vratih.
»Tudi z menoj ne?” ga je podražil Maček.
»S teboj že."
»Saj sem vedel, ker pač ne moreva biti brez kart."
Jurij, ki je obljubi! ženi, da bo pustil karte, je ostal pri Mačku do jutra. V glavi mu je šumelo, ko se je vračal
domov. Ni imel pravih misli. Noge je trdno vlekel za seboj, ko je stopal mimo ribnika. V dolini je bilo hladno jutro, na vrhovih pa je sonce zlatilo drevje, ki je poganjalo popke. Vračal se je po poti, po kateri je hodil tolikokrat. Tudi če bi zaprl oči, ne bi mogel zaiti. Vsiljevale so se mu hude misli. — Jurij, ali ni škoda zate? Ponoči nisi zatisnil očesa. Kvartal si, popival in zapravljal denar. Žena gora na gruntu, poglej njen obraz, kako je vsak dan bolj bled. Srce — karo — pik — križ .. . Jurij, Jurij, premalo imaš srca za svojo ženo in premalo ljubezni do zemlje, na kateri si zrasel. Tvoj oče bi se v grobu obrnil, če bi vedel, kako delaš z gruntom. Ne vidiš ne težav ne križev na posestvu, tvoje oči vidijo samo karte ... Ali se zato potijo viničarji na tvoji zemlji, da ti lahko zapravljaš? Ni škoda denarja? Jurij, kdaj se boš spametoval? Maček se ti smeje za hrbtom, ker mu nosiš svoj denar. Goljufa pri kartah. Goljufal bo ljudi, dokler bo le mogel ...
Klecnil je v kolenih in obležal na robu kolovoza. Vest se mu ni več oglašala. Ko se je zbudil je bilo sonce visoko. Pomel si je oči in pogledal na uro. Pol enajst. Spomnil se je, kje je bil ponoči. Sramoval se je, da je kljub dobrim sklepom podlegel strasti. Obžaloval je, toda to se je ponavljalo vedno, ko se je zjutraj vračal od Mačka. Gostilne in kart ni mogel pustiti.
•
»Samo enkrat živimo," je imel Keglov Mirko navado reči. In tako je zapravljal življenje v Mačkovi gostilni, prežal na žrtve in kvartal po cele noči.
Ni ga presenetilo, da se je župnijska kuharica Lenka odselila iz vasi. Poslala mu je pismo: »Mislil si me imeti samo za igračo. Igraj se s katero koli, z menoj se ne boš. Svet je velik. Našla si bom koga, ki bo tudi v meni videl
Vaše barve kajpak poznate?
rf)(')iiieM
djO-bvllt
navad
Navada je po svojem bistvu s pomočjo pogostega ponavljanja dosežena avtomatizirana reakcija osebka. Čeprav poznamo več vrst navad npr. higienske, čustveno-moralne in druge koristne navade, ni nobenega dvoma, da so prav delovne kot učne navade za našega šolarja se posebno pomembne in dragocene.
Odveč bi bilo poudarjati, da je možno otroku privajati dobre delovne navade le v urejenem družinskem okolju, ob primernem vzgledu in pod pogojem, da začnemo otroka na pozitivne navade navajati dovolj zgodaj, ko je se močno plastičen in ubogljiv.
Dobro je znano, da ima večina kmečkih otrok zelo dobre delovne navade. Od ranega otroštva seznanjeni z življenjsko nujo trdega dela privzemajo takorekoč že z materinim mlekom vrsto najrazličnejših delovnih navad, žal, včasih preveč zahtevnih za njihov se šibki organizem, medtem ko v mestu neredko naletimo na otroka, ki sploh ne ve, kaj naj bi delal in kako naj bi uporabil svoj odvečni prosti čas.
Za učne navade pa se posebej velja, da je treba otroka začeti nanje navajati že tisti hip, ko prvič prestopi šolski prag. Utrjujemo pa jih s smotrno (ne togo) postavljenim dnevnim redom, ko otrok •točno ve, kaj bo delal v tistem času, ki mu od celotnega dneva preostaja, če odštejemo nočni počitek in šolski pouk. Učenec, ki smo ga poleg tega seznanili s prikladno tehniko učenja in ni v šoli izpostavljen kampanjskemu načinu izpraševanja, mora u-speti.
Dobra navada, pa naj bo to katerakoli, je velik otrokov kapital, katerega bo nesel s seboj v ipoznejše življenje kot zvest pripomoček za dosego osebne sreče in v splošno družbeno korist. Nikoli ne pozabimo modre misli, ki jo je na začetku XX. stol. izrekel Elbert Hub-brad, znani ameriški založnik, predavatelj in esejist: »Gojite vedno samo tiste navade, za katere želite, da bi postale vaši gospodarji!«
Vrednost krompirjevih lupin
Najboljše snovi so v lupini ali tik pod njo in jih pri lupljenju večinoma odstranimo. Sestavine krompirja v odstotkih: 20% ogljikovih hidratov, dva odstotka proteinov, desetina odstotka maščob in skoraj 78 odstotkov vode, razen tega še kalcij, železo in fosfor ter v manjših množinah vitamin A, B, C in D.
Te svoje sestavine krompir ohrani, če ga kuhamo ali pečemo neolupljenega, v nasprotnem primeru pa se spremeni v manj dragoceno hrano, ki po vrednosti zaostaja za kruhom. Skoraj vse vitaminske sestavine so tik pod lupino, kot hrana pa je krompir lahko prebavljiv, razen če ga pečemo na masti.
Nikjer ne piše, da morate ravno vi nositi mornarsko modre ali roza obleke, ki so slučajno v modi. Sploh ni rečeno, da boste ljubko napravljeni, če boste sledile modi v korak in se na primer odevale v vse odtenke rožnate ali pa peščene in lipovo zelene barve, da ne govorimo posebej o beli. Prav nič narobe ne bo, če boste nosile obleke v tistih barvah, ki pristojajo vašim lasem in koži. Da ne bo nepotrebne zadrege, smo prav za vas zbrali naslednji kratek pregled.
ČRNA — Skoraj vsem ženskam pristoja črna barva. Plavolaske s svetlo kožo lahko nosijo tako črne blagove medlih prelivov kot svetlikajoče črne svile ali satene. Rjavolaske in črnolaske morajo topo črno obleko poživeti z nakitom in svetlejšimi dodatki, sicer bodo zgledale — posebno zvečer — mrke in čemerne. Svetlikajoča črna blaga so pač ugodnejša.
BELA — Bela barva najbolj pristoja temnolaskam s temno potjo. Pristoja pa tudi plavolaskam in sivim, če so lepo rjavo za-
Drobni nasveti
■	Vse krznene stvari potrebujejo zraik. Zato jih ne smemo shranjevati v nepropustnih plastičnih vrečkah. Tako ravnanje bi jim zelo Škodovalo. Preden jih spravite v omare, jih dobro prezračite in, če 'le mogoče, presončite in narahlo iztepite. Ko krtačite, bodite previdni. Nikoli ne smete krtačiti v nasprotni smeri kot gredo dlake. Tudi ni priporočljivo potresati jih s sredstvi proti moljem. Take snovi bi jim lahko le škodovale. Bolje je torej, da sredstvo proti moljem daste v vrečko, kjer boste spravili krzno. Posebno poleti je priporočljivo, da vsaike tri do štiri tedne krzno obesite na sonce in na zrak, saj sta ta dva najhujša sovražnika moljev in neprijetnega zatohlega duha.
■	Tekači na stopnicah se najprej obrabijo na robovih. Ta mesta zavarujemo tako, da podložimo papir ali še bolje karton.
■	Kadar se vrata težko zapirajo ali kadar neprijetno cvilijo, jih široko odpremo in položimo prednje 2—3 cm debelo poleno. Pred vrata zagozdimo rezilo sekire, ki naj v sredi počiva na lesu. Močno pritisnemo na hibet sekire in tako vrata vzdignemo z vzvodom centimeter ali dva visoko. Sedaj lahko tečaje naoljimo s čopičem (kurjim peresom) ali posodico za oljenje.
■	Madeže v belih tkaninah omočimo z mešanico treh jedilnih žlic gorilnega špirita in polovico čajne žličke solne kisline, nato pa takoj speremo z mlačno vodo.
gorele in imajo svež izgled. Sicer jih bo bela barva naredila blede.
SIVA — Pristoja čisto temnim in svetlolasim ženskam. Tiste, ki imajo napol blond (svetle) in svetlo rjave lase, morajo sivo obleko poživiti z barvastimi modrimi dodatki.
MORNARSKO MODRA — To je dnevna barva, ki zvečer zgubi sijaj. Zato napravi vsako žensko, pa naj bo rjava, rdeča, črna ali plavolaska, nečimrno, pusto in mačkasto. Mornarsko-modra odlično pristoja, kajpak samo podnevi, plavolaskam, s svetlimi modnimi dodatki pa tudi rjavolasim ženskam.
RJAVA — Rdečelasim in rjavolasim pristojajo rumenkasto rjavi toni, medtem ko plavolaske mnogo bolje izgledajo v rdeč-kastorjavi barvi.
RDEČA IN ROŽNATA — Zelo ugodne barve za svetlo in temnolaske, zlasti zvečer. Rdečelične plavolaske ne smejo za nobeno ceno nositi rdeče barve, da ne bo prišlo do neokusnih nasprotij z naravno barvo lic. Cinoberrdeče obleke k od mraza modrordeči koži prav nič prijetno ne delujejo.
RUMENA — Ta barva posebno lepo pristoja temnolasim ženam, zlasti še, če se lasje prelivajo v medu podobnem sijaju. Rumena barva lepo deluje zvečer, zahteva pa primeren make-up. Plavolaske pozor: vedite, da vam pristoja samo zelenkasto rumena barva.
Za zdravje —
5Vcfcaj jedi za clvcka
JUHA IZ TELEČJIH KOSTI; kosti operetno, potoltemOr zalijemo s hladno vodo, pridamo listič peteršilja in zelene, jo pri rahlem ognju kuhamo dve uri, da zelo povre. Juho precedimo, osolimo, zakuhamo z žličko zdroba ali pa pridamo četrt do pol rumenjaka in dajemo clro-ku z žličko.
ZMEČKAN KROMPIR: kuhan krompir zmečkamo, pretlačimo, zabelimo s smetano ali s koščkom presnega masla, pokapamo s svežim peteršiljevim sokom, osolimo in dajemo otroku z žličko.
S krompirjevimi jedili ne hitimo preveč, ta *o za otrokova prebavila nekoliko težka. Pretlačen krompir bo laže prebavljiv, če ga bomo pomešali z že pripravljeno špinačo ali s paradižnikom, lahko mu dodamo tudi pretlačeno ali nastrgano surovo sadje.
Grozdje — hrana in t zdravilo
Grozdje vsebuje večje količine glukoze in fruktoze ali grozdnega sladkorja, ki ju telo hitro vsrka in pomaga mišicam pri tvorbi delovne energije. En kg grozdja daje okoli hOO kalorij. Razen tega ima grozdje veliko zaščitnih snovi in vitaminov, predvsem A, 3, C, v semenih pa vitamin D. Vsebuje tudi precej mineralov, kot: kalcij, železo, kalij, fosfor, natrij. Zaradi sadnih kislin olajšuje organizmu delo, preprečuje in zdravi različne bolezni, Tako na primer železo ugodno vpliva na bolna jetra, ledvice in želodec, ipomaga zdraviti začetno tuberkulozo in malokrvnost. Grozdje je tudi važen izvor sadnih kislin: limonske, vinske, jabolčne, pa tudi mraVljinčne. OntogO" ča naglo in popolno izločanje škodljivih snovi, ki nastajajo z razpadanjem hrane živa.ikega porekla. Zaradi tega je tudi zelo priporočljiva občasna »grozdna kura« ne samo za debelušne, temveč tudi vitke ljudi.
manj kalorij
Vznemirjena spričo velikega in nenehno naraščajočega števila ljudi z odvečno težo se je tudi znanost začela baviti z vprašanjem, kakšna naj bi bila »zdrava" prehrana. Tako je na primer ameriška akademija znanosti uvedla naravnost radikalno akcijo za zmanjšanje dnevnega obroka kalorij. Njen svet za živila in prehrano je že leta 1958 izdal „Priporočila", posebno knjigo nasvetov za pravilno prehrano.
Po napotkih te ustanove so »standard nemu” moškemu (25 let, 70 kg, srednje težko delo) pripisali 3200 kalorij dnevno; »standardni" ženski (25 let, 58 kg) pa so namenili dnevno 2300 kalorij. Vendar pa so že kmalu ugotovili, da je to še vse preveč in so izdelali nova »Priporočila", ki moškemu dovoljujejo le še 2900, ženski pa celo le še 2100 kalorij na dan. Hkrati so znižali tudi količino potrebnih vitaminov B1 in B2 ter nikotinske kisline. Prav tako je svet za prehrano svetoval, naj bi zmanjšali količino kalcija, ki so ga dodatno predpisovali otrokom in nosečnicam.
Nova ameriška priporočila so občutno pod predpisano mero, ki jo je leta 1957 nasvetovala Organizacija za prehrano in kmetijstvo OZN (FAO). Le-ta je namreč podobne količine kalorij predvidela za znatno lažje moške in ženske, poleg tega pa je FAO tudi računala, da gre za ljudi, ki morajo več pešačiti kot povprečni Američan.
S tem znižanjem kalorične vsote je bil storjen prvi korak k spremembi življenjskega načina v deželi z visoko življenjsko ravnijo. V nekaj letih je po mnenju ameriške akademije prišlo do znatnih sprememb v porabi mišične energije povprečnega Američana. Udobje prinaša manjšo potrebo po kalorijah, znano pa je tudi, da Američani preveč sedijo. Sodijo, da bodo nova priporočila imela pomemben vzgojni vpHv na ameriško prebivalstvo, ker se številne pristojne organizacije in ustanove navadno ravnajo po takih napotkih.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiniiiiiiiiiMiiiiiHniHniiiiiniiiiiiifiiiiiiiuniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiuniHiiiiiiiuiiuiiiMiinMiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiMiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMi.'Mii<i>ii>11
človeka. Nisem se ti ponujala. Ko si dosegel svoje, si pokazal svoj pravi obraz. Jaz bom živela tudi — brez tebe.”
Gledal je pismo, ki je govorilo resnico. Ko je živel še župnik Juretič, sta si z Lenko postala dobra. Hodil je k njej pod okno. Zdelo se mu je, da jo je imel rad. Bila je mlada in lepa. Ko so župnika ustrelili na meji, je ostala sama v župnišču. Takrat se je zbal, da bi jo moral poročiti. Mati bi mu gotovo branila, saj je bila Lenka revna. Tudi sam ni mislil na takšno poroko. Zato se je hotel odkrižati dekleta. Vseeno mu je bilo, če bo ona žalostna. Zakaj mu je pa verjela. Bil je moški, ki obljublja zato, da doseže cilj, nalo pa pozabi na svojo obljubo.
Kam je Lenka odšla, ni zvedel nikoli. Tudi pisala mu ni več. Ljudje so govorili, da se je vrnila k staršem in se poročila v domačem kraju s fantom, ki jo je imel rad že izza otroških let.
33
Na cvetno nedeljo tisoč devet sto enainštiridesetega leta se je šentpavelska vas predramila mnogo prej, kakor drugekrati ob nedeljah. Ves teden je viselo nekaj v zraku in vsak dan je prinesel kaj novega. Dogodki po svetu so se menjavali. Hitler 'je iztegoval svoje kremplje po Evropi. Tudi Sentpavelčani — zaprti v ozek krog vaškega dogajanja — so se prebudili iz svoje otopelosti. Spoznali so, da z ostalimi vasmi vred drve v pogubo. Slutili so približevanje nekaj nenavadnega in nezaželenega.
Radio »Alpenland" je trobil v svet: »Nemškim domoljubom strežejo po življenju! Jugoslovani požigajo domove vojvodinskim Nemcem! Ognjeni zublji kriče po maščevanju! Ljudstvo tretjega rajha je na strani svojih preganjanih bratov!”
— Sokoli iz Maribora v Šentpavlu in v sosednih vaseh
pretepajo Nemce! Volksdeutscherji in drugi izgnanci bežijo čez mejo! V državi iščejo zavetje Židje!
Vznemirljive novice so krožile po vasi od ust do ust. Eni so ijim nasedali, drugi so se še bolj zapirali v koče. Malo jih je ohranilo mirno kri.
Maček je računal: »Blago v trgovini, vino v kleti in grunt, to je vredno več kakor slabi živci. Znajti se moram!" In se je znašel. Zjutraj je naročil hlapcu: »Največji sod v kleti je prazen. Odpri ga in očisti."
Hlapec je brez besede zlezel v sod. Tona mu je prinašala vodo.
»Ti, še nikdar nisi tako zgodaj čepel v sodu?"
»S praznim trebuhom se najlaže spravim noter."
V tem ju je zmotil Maček. Spuščal se je po stopnicah v klet. V roki je držal pollitrsko steklenico žganja. »Nata, da bo šlo hitreje od rok."
»Prosim lepo, gospod."
Tona je še potem, ko se ji je zaletelo v grlu, med kašljanjem ponavljala:'»Kako so dobri gospod."
»Le glejta, da nobenemu ne posta poklepetala,” je zažugal gospodar, ko jima je povedal, da bodo skrili v sod nekaj obleke in dragocenosti.
Maček ni bil edini v Šentpavlu, ki je na ta način pričakoval Hitlerjev prihod. Tudi Keglca je skrila del premoženja, ki si ga je nagrabila z navijanjem cen v trgovini.
»Mama, ti si večkrat rekla, da bo lepše pod Hitlerjem. Zakaj torej hočeš skrivati pred njegovo vojsko? Nič ti ne bodo vzeli."
Keglca je kot po navadi zamižala na eno oko, si popravila viseče prsi in bolj sebi, kakor sinu, odgovorila: »Previdnost je mati modrosti." Nato je dvignila glas, da je bil še bolj cvileč: »Stori, kakor sem ti rekla."
Keglca je med raznimi dobrotami zakopala v kleti dobršen sodček svinjske masti. Pri Rojsu so pod streho,
kjer so na latah sušili koruzo, visele klobase in svinjska gnjat, v kleti so izkopali jamo in jo napolnili z jajci, vino in žganje je dal odpeljati na viničarijo, denar pa je spravil na stranišču, kjer je dvignil desko. Vaščani so skrivali zlatino, ker je nekdo raznesel po vasi, da Hitlerjevi vojaki vzamejo vse, kar jim pride pod prste.
Rojsov Vinko si ni belil glave zaradi Nemcev. Dobro se je pripravil na njihov prihod. Malo mu je pomagal Krauss in drugi znanci v Avstriji, malo tudi sam. Doma je pripravil nekaj zastav s kljukastim križem, ki jih je bil prinesel čez mejo. Docela pa mu vendarle ni bilo jasno, kako bo, ko bodo Nemci v deželi. Skrbelo ga je najbolj zaradi zaslužka. Ali bo lahko še tihotapil, ali ne bo več meje? Kam bo torej pošiljal živino?
In še nekaj je nagnalo Šentpaveljčanom strah v kosti. To so bili bunkerji. Majerič je imel prav, ko je pred leti dejal: »Po vojni bo smrdelo, ko bodo naši začeli graditi bunkerje." Takrat jih še niso gradili. Samo merili so in za-količevali vzdolž ceste proti Mariboru, Ob Pesnici in na robovih gozdov. Vsak dan je bilo videti več. Zelezobetonski bunkerji so spremenili tiho pokrajino. Ljudje so se jih zdaleč izogibali. Nazadnje so vojaki čez cesto postavljali železne zapornice in minirali mostove. Zvečer je bilo prepo-vedano biti na cesti.
Pri Mačku so vsak večer kvartali in popivali pozno v noč. Tako je bilo tudi v soboto zvečer. V gostilni se je natrlo ljudi, da so nekateri kar stali ob mizah, dasi je Maček pobral za gostilniško sobo vse stole v hiši.
Jurij je bil še najmanj dovzeten za politiko. Ce ga j® Maček vprašal, kako misli o dogodkih v zadnjem času, j® samo nervozno dejal: »Kaj me skrbi vse to! Vrzimo rajši karte. Se za pol litra." —
(Dalje prihodnjič)
w . K E C K :
Stric Tobias je prebival popolnoma sam v svoji hiši. Ko je pred nekaj leti umrla njegova sestra, ki mu je gospodinjila, je odpustil celo služkinjo in hlapca. Prodal je živino, dal posestvo v zakup in se čisto zakrknil vase. Sosedom se to ni zdelo niti preveč čudno; saj je bil starec vse življenje -bolj samotarski. Nikoli ni ljubil deklet, no, razen tedaj, ko je bil še mlad. Njegova edina sreča je bil denar, samo denar. Od rane mladosti
je zbiral kot čebela in vsi so vedeli, da premore stric Tobias na svojem bančnem računu težke tisočake dobrih mark. Dokler je imel še hlap-- ca in služkinjo, sta bila ta najslabše plačana delavca v vsej vasi, a sestra Martha mu je tako delala skoraj za-s ton j. Sicer pa Martha tudi ni potrebovala mnogo. Kar je šlo za vzdrževanje njenega sina Freda, je plačevala z rento, ki jo je dobivala po pokojnem možu.
Fred je materi sicer večkrat dejal, naj vendar napravi z bratom Tobiasom obračun, a mati ga je vedno zavrnila:
»Čemu, Fred? Njegova edina sestra sem, tako rekoč njegov edini sorodnik. Če umre pred menoj, preide vse njegovo imetje v mojo last. Če pa nmrem jaz prej, ostaneš le še ti. Torej no nekoč tako ali tako vse tvoje. Sicer pa veš, da je tako zapisano tudi pri notarju.«
Temu ni bilo mogoče oporekati.
.Tisto leto, ko je Fred končal šolanje in postal laborant v veliki bolnišnici, mu je umrla mati. In tedaj je pričel Fred propadati. Zaželel si je Življenja, kakršnega s svojo plačo ni mogel živeti. Zabredel je v dolgove.
Viharna noč
Ko je videl, da nima nobenega izhoda več, je šel k stricu Tobiasu in ga prosil za pomoč.
Stric Tobias je bil nekako navezan na nečaka. Pomagal mu je. A godrnjaje in zelo odločno mu je dejal:
»Fred, to je prvič in zadnjič, da ti pomagam in še to le zaradi tega, da bi ljudje tebe, ki si zadnji mojega rodu, ne vlačili po zobeh. Toda pomni: prvič in zadnjič.«
Od tedaj je živel Fred bolj zmerno. Toda v njem je neprestano vrtala misel, kako lepo bi bilo življenje, če bi imel denar, mnogo denarja. Imel pa je le svojo plačo, sicer lepo, a nič več. In neprestano je pričakoval sporočilo, da je stric umrl ali vsaj nevarno zbolel. Kakor nalašč je bil stric trden in zdrav mozaik.
— Sedemdeset let že živi. Utegne živeti še dvajset let. Tedaj jih bom imel že čez štirideset. Najlepši čas življenja bo za menoj. Čemu mi bo tedaj njegov denar? — je tuhtal Fred.
Fred je vedel, da ni težko umoriti človeka. Težko je napraviti smrt takšno, da bi bila videti čimbolj naravna. In on je iskal prav takšno možnost. Prav bolan je postal od tega razmišljanja.
Naposled pa je le iztuhtal. Saj je bil vendar laborant!
Vtzel si je letni dopust.
»Letos pojdem v hribe. Sit sem mesta,« je govoril sodelavcem in prijateljem.
Naslednji večer je kupil Fred na železniški postaji vozni listek.
Odpeljal se je v nasprotno smer od stričeve domačije.
Res se je napotil v hribe, kot je bil dejal. Hodil je od letoviške koče do
letoviške koče in se povsod vsiljivo razkazoval.
To je bilo v njegovem načrtu. Po nekaj dneh so prijazni upravniki in gospodinje letoviških koč že dobro vedeli, da prijetni mladi gospod Fred silno rad prespi noč na senikih na malce oddaljenih dobravah.
Nekega večera, ko je minilo že skoraj polovico njegovega dopusta, se je zopet nameril proti oddaljeni dobravi.
»Nocoj utegne biti nevihta. Prespite raje tu, v domu,« mu je svetovala gospodinja.
»A, kaj! Tedaj je šele lepo na senu, ko tuli okoli senika vihar in bičajo deževne kaplje streho nad glavo,« je navdušeno zatrjeval Fred in odšel.
Komaj pa je bil za gozdičem, se je pognal po strmi poti v dolino.
Dve uri kasneje se je kot slepi potnih vozil proti kraju svoje mladosti. Tovorni vlak je hrupno peljal skozi noč.
Bližala se je polnoč, ko se je izmuznil iz neudobnega skrivališča in neopaženo smuknil v temno noč. Po bližnjicah je hitel proti stričevi domačiji.
Vedel je, da mora hiteti. Najkasneje zjutraj se je moral pojaviti v enem izmed znanih planinskih domov v kraju letovanja. V dobri uri mora torej uresničiti svoj načrt.
Kako preprosto! Dve tableti uspavalnega sredstva in nato vbod z in-jecijsko iglo. Tekočina v brizgalki bo pomagala starcu brez bolečin na oni svet. Zjutraj bodo ljudje govorili, da je Tobiasa ponoči zadela kap. No, to v njegovi starosti niti ni tako čudno!
Prav gotovo ne bo nihče nič zasumil. Obdukcije gotovo ne bo. A tudi pri obdukciji ne bi nič ugotovili. To Fred dobro ve. Ni zaman laborant.
Četrt ure še, pa bo potrkal na stričevo okno. No, seveda se bo starec čudil njegovemu poznemu prihodu. Kozarca vina pa mu gotovo ne bo odrekel. Ko bo starec že v postelji, bo Fred nalil še njemu. Vse drugo bo lahko. Prej ko v pol ure bo zadeva opravljena. Nato skok skozi straniščno okno. Hišna vrata morajo seveda ostati zaklenjena. Ob treh bo na postaji v bližnjem mestecu. Tam ga nihče ne pozna. Odkar je bil deček, ni več hodil tam. Nato dve uri vožnje z brzcem.
Fredov načrt je bil trden. Vedel je, da se v letoviškem kraju, kjer bo izstopil, ob šestih zjutraj nihče ne bo zmenil zanj. Tam izstopi v tem času preveč ljudi, da 'bi posameznik zbudil pozornost, če tega noče. ‘Najpozneje ob devetih bo v planinski postojanki.
Fred je bil tako zatopljen v misli, da se niti ni zmenil iza tuleč veter, votlo grmenje in vihar, ki se je razbesnel okoli njega.
Šele ko mu je prvi močni val dežja zmočil obraz, je opazil, da je zašel v pravcato nevihto.
Pričelo je treskati, kot da bi streljali s topovi.
»Glej, hudiča. No, prava noč za smrt starega skopuha. Le kako treska!« je dejal sam sebi.
Nenadoma je prešinila njegovo zavest bliskovita domislica.
»Grom in strela. Kakšna pomoč!« je vzkliknil in se skremženo nasmehnil, prav ko je dospel do stričeve domačije.
Stara, na pol lesena visoka hiša, kakršne so običajne v teh krajih, je bila tesno stisnjena h gospodarskemu poslopju, polnem slame, starega sena in razne lesene šare.
Fred je stopil v hlev; v njem ni bilo več živine. V 'kup slame je potisnil prižgani vžigalnik, V hipu je šinil proti stropu visok plamen in začel požirati vse, česar se je dotaknil.
Okoli poslopja je grmelo in treskalo; bilo je prav pošastno.
Fred se je obrnil in zbežal v viharno noč. Ni čakal da bi se odprlo kakšno okno in bi stric pričel klicati na pomoč. Vedel je, da ga nihče ne bo mogel slišati. Koča stare sosede, ki mu je kuhala, je bila precej oddaljena in drugih domačij ni bilo v bližini.
Fred je vedel, da bo starec obnemogel, preden 'bo utegnil priti iz spalnice do hišnih vrat. Medtem pa bo ogenj že opravil svoje. Skozi okno stric Tobias ne bo skakal. Nadstropje njegove hiše je nenavadno visoko in čezmerno debeli striček bi se ne mogel splaziti skozi starinska okenca.
»Oh, moker bom kakor miš. Tale nevihta se bo unesla tako hitro, kakor je prišla,« je menil in stopil pod
visok hrast na meji stričeve posesti.
Med slepeče bliske se je pričela vri-njati rdečkasta svetloba.
Fred se je ozrl proti domu strica Tobiasa. Izza drevja se je svetil mogočen kres.
Freda je malce, a res samo malce stisnil v prsih neprijeten občutek. Takoj nato si je mrzlo dejal:
»Kaj bi bil sentimentalen. Saj bo hitro minilo.«
Tisti hip je mogočen blisk razklal stari hrast. Strela je udarila naravnost vanj in se skozi Fredovo telo zarila v zemljo.
Res je vse hitro minilo. Niti kriknil ni.
Prav zato ni nikoli izvedel, da so strica Tobiasa prejšnji dan odpeljali v bolnišnico, kjer pa je po srečno prestani operaciji slepiča že v nekaj dneh okreval.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
PoroJMa: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 ^oevn', oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	‘ eslro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Po-*<Jrc< na(e _ ,0 03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvo-rovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski kon-*•'* — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popol-donski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni ‘pori _ 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Soboto, 3.	8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književ-
n°st _ 14.15 Pozdrav nate — 115.30 Setev morja, roman
15.50 Dunajski akademski komorni zbor — 16.00 Aktu-alna reportaža — 16.30 Pogovor z gostom — 17.00 0,r°k sreče, satira — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Priznanje, pripovedka — 20.45 Or-^®straIni koncert.
Nedelja. 4. 9.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Jutranji 'Prehod _ 111.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 beraško lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Kri-*em po svetUi križem »kozi čas — 18.05 Samo veselje 1 glasbo — 19.30 Koroški šport — 2040 V/hispetrs, kristalno slušna igra — 21.15 Angelj miru nezaželjen.
Ponedeljek, 5. ».: 8.15 Pisana tančica, roman — 8.45 Narodno glasba tujih dežel — 1545 Komorna glasba — ,S’* 1 * * 4 S5 Koroški knjižni kotiček — 18.45 Tisk m gospodar-5,v° — 18.35 Mladina in gledališče — 204 5 Razvoj in-,akcijskih bolezni — 20.30 Evropska reportaža — 21.15 Iz koroškega glasbenega življenja.
Torek, 6. 9.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Do kr'ia sem šel — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — ,8»0 Koroška avlo- in motorevija — 18.15 Iz prve roke " 16,25 Ce mene vprašale — 18.35 Aktualna literarna oddojo — 19.00 XY ve vse — 20.15 Pustolovščina v New ^°rku — 20.30 Ruševine in sanje — 21.30 Lahka hrana.
5'Odc. 7. 9.. 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 komorni zbor Brucknerjevega konservatorija — 15.45 Problematiko bodočega planiranja — 17.00 Zlato rokodelko - 18.00 Aktualna reportoža — 18.15 Pomoč potre-*>ui9 vsak — 48.30 Znanstveni pogovori — 19.00 Otvoritev tsednorodnega dunajskega velesejma — 20.15 Slovenska ,aPsod,jo,
Četrtek, 8. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 u,° pesmi — 15.45 2ivljenje je igra — 18.00 Koroška kul-,u'no poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Četrt U,B delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 v® vse — 2045 Koroški hišni koledar — 21.00 Zve-alpska dežela.
Petek. 9. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Kotoma glasba — 18.00 Na obisku pri koroških pihalnih 9°dboh — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Čudovita "ora _ ,9 m Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu — J°'1S Šema— Donova — 20.45 Aktualni prispevek — 21.00 Glasbene šarade.
II.	PROGRAM
Petočilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Gnevne oddaje (razen nedelje), 5.30 Dobro jutro - 6.15 2 9lasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Peko mešano   7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli
°b enajstih   11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz
Atrije — 16.30 Koncertna ura — 1740 Kulturne vesti ~~ 12.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja * Plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 5porlnl komentar — 22.10 Pregled po svetu.
5obolo, 1. f.; 8.20 Glasba na tekočem troku — 9.20 Gosppdprstvo za vsakogar — 9.30 Otroška ura 13.20 Gdmev ,, Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Teh-
nični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Korenine indijske duševnosti — 17.25 Reporterji med potjo — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Kmalu bodo ugasnile luči
—	19.30 Velika šansa — 20.15 Kolo spominov — 21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 4. 9.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Matineja orkestra Mozarteuma v Salzburgu — 13J10 Za avtomobiliste—14.30 Pisana tančica, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina —
16.00	Temza—‘Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 1940 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Kuna, glasbena frivolnost — 20.30 Melodija za nedeljski večer.
Ponedeljek, 5. 9.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere ___ 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Narodne pesmi iz Štajerske — 16.00 Otroška ura — 17.25 Povest o dr. Fischerju in njegovi ženi — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Prerok, opera.
Torek, 6. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori športni zdravnik —
13.30	Pomembni orkestri —	16.00 Klimatska hiša na
Patscherkoflu — 17.25, Znanje za vse — 17.40 Poskusni polet čez Pacifik — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 7. 9.: 8.10 Z veselo igro — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 113.20 Teden pri Združenih narodih —
13.30	Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski kom-
ponisti — 14.35 Pesnik Hans Carossa — 16.00 Pota in stranpota — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih $0j __ 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Ali je to potrebno
—	20.30 Vseh devet.
četrtek, 8. 9.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Orkestralni koncert — 14.35 Ljudska glasba
___ 16.00 Lungavsko rimsko noselje pri gradu Moosham
___ 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Ženska oddaja —
1*9.30 Okoli operete — 21.00 Kjer je vaš zaklad, tam je tudi vaše srce.
Petek, 9. 9.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 1440 Sodobni avstrijski komponisti — 14.30 Drevo ni travca — 15.05 Nobelov nagrajenci pred predavateljskim pultom — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znalnje za vse —
19.30	Sonkin in glavni dobitek, tragikomedija — 20.40 Sproščeno-rado poslušano — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe.
zre Levizua
Sobota, 3. 9.: -16.30 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki __ 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki —
20.15 Robin Hood, vrli ropar — 2245 Cesta smrti.
Nedelja, 4. 9.: 14.00 Avstrijsko državno prvenstvo v jahanju — 15.30 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki —
19.00	Srečanje s Petrom Igelhoffom — 20.00 Brandnerjev Gašper gleda v roj, gledališki prenos — 22.00 Svetovno prvenstvo kolesarjev.
Ponedeljek, 5. 9.: 17.00 Igra brez meja — 18.35 Tečaj francoščine — ‘19.00 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Cas v j|jki — 20.15 Robin Hood, vrli ropar — 22.05 Janine Aimee.
Torek, 6. 9.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Prometne zadeve — 19.30 Cas v sliki — 20.15 L'Olimpiade, opera.
Sreda, 7. 9.: »1*1.03 Gospod s črno melono — 17.30 Moli nauk o risanju — 17.30 Polly — 18.00 Mala športna abeceda — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 2045 Kakor v slabih ro-
manih, televizijska igra — 21.00 Igra brez meja — 22.50 Janine Aimee.
četrtek, 8. 9.: 11.03 Mesto pod mestom — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Gardni oficir, komedija — 22.25 Kaj mislite o tem.
Petek, 9. 9.: 11.03 Ivan grozni — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Deviška kraljica, film — 22.05 Male glasbene dragocenosti — 22.30 Janine Aimee.
Slovenske oddaje
Sobota, 3. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Sobotni večer domačih pesmi.
Nedelja, 4. 9.: 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 5. 9.: 1445 Poročila, objave — Pregled sporeda — Narodne in ponarodele — Iz zdravnikove beležnice — 18.00 Za našo vas.
Torek, 6. 9.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik.
Sreda, 7. 9.: 1445 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 8. 9.:	14.15 Poročila, objave — Slovenske
umetne pesmi — Kaj pravite k temu.
Petek, 9. 9.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Slovenski oktet — Ljudsko verovanje.
In aller Mundi
Die rasante Schau: „EIN ZIRKUSTRAUM"
J Traditions Circus
BUSCHBERLIN
und
Roland
Bremen
KLAGENFURT, Messegelande
Trotz Rlesenerfolg nur noch bis Sonntag, 4. September, tSglldi 15 Uhr und 19.30 Uhr
Vorverkauf: KSrntner LandesreUebOro, Klagenfurt, Neuer Platz 2, Tel. 70-4-71, Clrcus-Vorverkaufswagen am Neuen Platz und Clrcuskasse, Tel. 54-01
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijsica oddaja — 13.15 Obvestila rn zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
1 <>,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 3. 9.; 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Počitniški pozdravi — 10.15 Operni koncert — '12.05 Srednje-
veška ljubezen, suifa — 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in trio Avgusta Stanka — 14.05 Iz solistične in ansam-blske glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila —
15.30	črnske duhovne pesmi s solisti in zbori — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazovske glasbe — 18.50
S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert orkestralne glasbe — 20.30 Trije možje v čolnu, radijska igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 4. 9.: 8.05 Čudovito mesto Nigagrad, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 110.00 Se pomnite, tovariši _ 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Vodila __ 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci,
znamenite arije — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedelj-
sko športno popoldne — 20.00 Glasbeni večeri — 21.00 Kličemo letovišče.
Ponedeljek, 5. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.15 Iz češke glasbene preleklosli — 10.35 Lov na slone, podlistek — 12.05 Dve koncertni deli L. M. Škerjanca — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Zbor .Slava Klavora' — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.00 Ohridsko poletje, simfonični koncert.
Torek, 6. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 1045 Odlomki iz opere .Matija Gubec’ — 12.05 Iz domače solistične glasbe — 12.40 Zadovoljni iKranjci -in Beneški fantje — 14.05 S poti po raznih deželah — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Iz klavirske literature — .1845 Vrtimo globus zabavnih melodij — .18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Plesi iz opere .Gloriana’ — 20.20 Zabrisani sledovi, radijska igra.
Sreda, 7. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Koncert za klavir -In orkester Primoža Ramovša — 12.40 Križem po Sloveniji — 14.05 Nemška lahka glasba — 14.35 Voščila — -15.30 Poljska narodna glasba — 17.05 Na obisku pri slovenskih skladateljih — 18.15 Iz naših štu-diov — 18.50 Naš razgovor — 20.00 Mozaik zabavnih zvokov — 20.50 Podeželski filozof, opera.
Četrtek, 8. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 945 Lepe melodije — 9.45 Bremenski mestni godci, glasbena pravljica — 1045 Z jugoslovanskimi pevci po popularnih operah — 1-2.05 Lahke koncertne skladbe — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Simfonija Zvonimira Cigliča — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Paleta operetnih napevov — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 9. 9.: 8.05 Operna motineja — 9.00 Pionirski tednik — 10.15 Domače viže, domači ansambli — 10.35 Pod svetlimi zvezdami, podlistek — 12.05 Iz oper Leoša Janačka — <1(2.40 Mali vokalni ansambli — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znainosti — 17.05 iPetkov simfonični koncert — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Poje učiteljski zbor — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih.
RADIO TRST
Sobota, 3. 9.: 1245 2ivalstvo Jadranskega morja —
15.30	Zbor »Emil Adamič" iz Ljubljane — 16.00 Volan — 16.20 Bolest in krivda — ,16.45 Ljudje in kraji v simfonični literaturi — 19.15 Počitniška srečanja — 20.30 Teden v Italiji — 21.00 Sestanek v parku, rodijska igra.
Nedelja, 4. 9.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.45 Pihalne godbe — 1145 S pravljico okrog sveta — 16.00 Ljudski plesi — 18.00 Najlepše simfonije — 1945 Nedeljski vestnik — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, J. 9.: 12.15 iPočifniška srečanja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Baročne skladbe — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij — 20.35 Figarova svatba, komična opera.
Torek, 6. 9.: 12.00 Iz slovenske folklore — 18.30 Ustvarjalci moderne glasbe — 1945 Spoznavajmo naravo —
49.30	Svatba v slovenski pesmi — 2-1.00 Gore v slovenski literaturi — 21.30 Iz javnih koncertov radia Trst.
Sreda, 7. 9.: 12.15 Turistični razgledi — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Komorna dela Franza Schuberta — 1945 Sodobne bolezni — 20.35 Glasbene razglednice —
21.00	Simfonični 'koncert.
Četrtek, 8. 9.: 12.00 Sto let Furlanije-Julijske krajine —
18.30	Slavni solisti — 19.00 Zlata skrinjica — 19.40 Zbor „Aquilee" iz Basiliana — 21.00 Zaprta vrata.
Petek, 9. 9.: 12.15 Žena in dom — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 18.55 Bolero — 194 5 Umetnostne galerije v Italiji — 19.30 Sodobni motivi — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.00 Sindikati v moderni državi.
Od leta 1393
Pliberški sejem na travniku
največje in najstarejše ljudsko SlčSVjS južnih predelov Koroške
v nedeljo, 4. in v ponedeljek, 5. septembra 1966
V soboto, dne 3. septembra 1966:
ob 14.00 uri: odhod z robo in rajo izpred glavne šole na sejmski travnik
ob 15.00 uri: nastavitev sodčkov piva na sejmskem travniku ob 20.30 uri: og n j e m e t
v nedeljo, dne 4. septembra
ob 13.30 uri: slavnostna povorka z znamenjem tržne pravice izpred glavne šole na travnik
v ponedeljek, 5. septembra
prosta prodaja — velik zabavni vrvež najmodernejših veseličnih podjetij
			O hranilne vloge		Gostilna Železnik
Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni		Karntner Sparkasse	O varčevanje šolarjev in mladine O giro vloge		Herta in Simon Marin Libuče pri Pliberku Loibach bet Bleiburg
LAMM		BLEIBURG - PLIBERK	O posojila O krediti O mali krediti		
PLIBERK - BLEIBURG			O valute		Priznana in priljubljena gostilna sredi
		Govorimo tudi slovensko	O potni čeki		vasi, v njej se počutijo gostje od blizu
			O vrednostni papirji		in daleč prijetno in domače.
m KRASNA LEGA
#	ODLIČNI, MODERNI IN UDOBNI GOSTINSKI PROSTORI
•	IDEALNO LETOVIŠČE
OB VSAKEM LETNEM ČASU
„Petzenkonig“
GOSTILNA FRANZ NEUBERSCH
PODKRAJ PRI PLIBERKU UNTERORT BEI BLEIBURO
Vaša ustanova je
Kmečka gospodarska zadruga
Prodaja po ugodnih pogojih krmila, gnojila, semenje, kmetijske stroje in orodje ter druge kmetijske potrebščine.
Kupuje žita in druge kmetijske pridelke
Ob sejmih
in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično in osvežujoče pivo pivovarne
SORGENDORF
Trgovina
Karl Ferra
O špecerija O železnino O manufaktura O kmetijski pridelki O gradbeni material
Pliberk - Bleiburg, Bahnhotstrafje 16 Postgasse 13 Telefon 219 in 220
Slikar in pleskar m o j s 1 e r
Josef Čuješ
PLIBERK - BLEIBURO
izvaja vsa v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela z odličnim strokovnim znanjem v zadovoljstvo vseh naročnikov.
Gostilna LIIISE in ŠTEFAN MAČEK PLIBERK - BLEIBURG		O Nova gostilna O prijetno opremljena O in na privlačnem kraju O kvalitetna in solidna postrežba
		
OTHMAR RESCHUN konfekcija in krojaštvo		V trgovini s stroji Max Traun Pliberk - Bleiburg
PLIBERK - BLEIBURG Postgasse 1	Telefon 240		O vse poljedelske stroje O šivalne stroje O radio-a pa rale O kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
		
Mizarstvo Johann Wuntschek Nončo vas - Einersdorf Pliberk • Bleiburg izdeluje opravo vseh vrst ter izvaja gradbeno in portalno mizarstvo		Gostilna „Bruckenwirt“ gostilničar Manfred Mlinar Pliberk - Bleiburg 0 Prijetni prostori 0 tujske sobe 0 kvalitetne pijače Ui jestvine Od nekdaj priljubljena domača gostilno
		
Gostilna Franz in Maria Schwarzl Pliberk - Bleiburg		Tesarski mojster Valentin Krof PLIBERK - BLEIBURG
Vzorno opremljena mesnica - kvalitetni mesni izdelki 0 Odlično znana gostilna 0 negovane pijače 0 dobra kuhinja	0 solidna postrežba Na travniku dobre klobase, hrenovke, čevapčiči		izvaja vsa v lesarsko stroko spadajoča dela v zadovoljstvo vseh naročnikov
TRGOVINA KRAUT PLIBERK
Naše posebne ponudbe	4 poceni dnevi od 3.
ob Pliberškem sejmu	do 6. septembra 1966
MIKADO RIO KAVA	n*	__ ŽENSKE NOGAVICE IZ PERLONA	g
Vj kg paket............S	C.\.	brez šiva, prvovrstne, par. . .	S	D.OU
NAPOLI ČOKOLADA	ŽENSKE MREŽASTE NOGAVICE	lO CH
polnjena, 3 velike plošče ... S 1U.	znamke .Comet", par .... S 1ZS0U
ŽVEČILNI GUMI	n	cn	ŽENSKE RAZTEGLJIVE NOGAVICE	nn
omeriiki, 6 palic......S	£.i)U	v plastičnih škatlah, par ...	S	l£.OU
GUMASTE ROKAVICE	1Q	RO	ŽENSKI ORLON PULIJI	m q __
za par.................S	lu.dU	polovični rokavi, vse barve . .	S
wettex	m	cn	RUTE ,z smE	iccn
gobasti prti, 3 komadi .... S 1U*0U	s cvetličnimi vzorci, komad . . S lu.OU
VŽIGALNIKI	Q	__ NI VE A KOŽNA KREMA	n	Cf\
.Streamline", komad....S	SJ«	srednja škatlica, komad ...	S	O.uU
KAMENČKI ZA VŽIGALNIKE	rt	rn	POTNE TORBE	inn
100 komadov .......S	I • OU	škotsko blago, 48 cm . . . .	S	IU J.
ELEKTRIČNE GRELNE	LILLV-OOLD
BLAZINE 70X135 cm q*-   najbolj kupovan spray qj _______	ŽOGE IZ PLASTIKE	_
1 leto garontijel S jO.	za lose, velika doza S O*I.	21 cm premera	S lU.
še nadaljnjih 100 ponudb najdete v naših izložbah in posebnih cenikih!
Dolfe
Primoschitz
TOTAL črpalka za bencin v Libučah Zadnja pred mejo.
Loibach - Bleiburg Libuče - Pliberk
HORIZONT- električni plot
zvesti pasfir živine
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
* »(41 t.l. (0-42-34] 2*1
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Jonežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasso 10, telefon 56-24. — Trska Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Strokovna trgovina
Franz Stefitz
PLIBERK - BLEIBURG
Papir, pisarniške potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi in časniki, igrače, parfumerija i. dr.
Mizarstvo
Karl Kaltenhauser
Pliberk - Bleiburg
OtvorHev na Pliberškem sejmu 1966
Obiščite moje razstavne prostore LoibacHer Str. 15
£i AVE-spal niče 0 EVVE-kuhinje
0 SLEEPY-oblazinjeno pohištvo
Gostilna in kavarna
BREZNIK
PLIBERK - BLEIBURG
#1 SENDVIČI • PIŠČANCI NA RAŽNJU
Za ples in zabavo igra godba	Obiščite tudi lepo izletniško točko
„Hotel Turnersce" in kamping
»Robinson” iz Knittelfelda (Veseli Štajerci) ob Zablatnlikem jezeru!
„GRINZING NA TRAVNIKU'in „ VELIK A POSKUSNJA VIN”	Vsi prisrčno vabljenil