SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejemali velja: Za «elo leto predplaian 16 (14., za pol let» 8 fld., za 6etrt leta i (Id., ia |ed«a
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «ele leto IS (ld., «a pol leta 6 (ld., za ««trt leta S (ld., ia jeden mesec 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan vetja 1 (Id. 20 kr. vei aa leto. Poeamne številke po 7 kr.
Naročnino in osnanlla (lieerate) vaprejema aprsvailtvo ia ekipedlelja v JUUL Tlakami", Tedaikeve ailee It. 2.
Rokopisi M na vradajo, aefraakovaaa piima ne vsprejemajo.
Vndaiitve je v Semeatlklk mlieafc It. 2, I., 17.
Lahaja Tsak Aon, iavaemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.

Štev. 2&0.
V Ljubljani, v petek 30. oktobra 1896.
Letnik XXIV.

"Vabilo na naročbo.
SI. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . B gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca". Državni zbor.
Dunaj, 29. oktobra.
Iz budgetnega odteka.
Nadaljnje se obravnava o dispozicijskem fondu. Ministerski predsednik grof Badeni je prisoten.
Poslanec H a a s e omenja, da je zadnja izjava ministerskega predsednika v marsikaterem oziru nepopolna in nejasna. On govora ministerskega predsednika ne smatra s stališča onega francoskega politika, kojemu je bila govorica zato, da je z njo prikrival svoje prave misli, pa tudi ne s stališča grde politike onega nemškega pravnika, ki je imel vedno dvoje železo v ognju.
Po izjavi ministerskega predsednika stoji vlada na stališču obstoječe ustave, katere v nikakem oziru ne misli pretvarjati; vzlasti v šolskem in cerkveno-političnem vprašanju ostane zvesta svojim zmernim načelom. Vlada potemtakem ni pristopna radika-lizmu, ne kaki reakciji. Obžalovati pa je, da mini-
sterski predsednik tega vladteg« staliti» ni prerisoval že pri neki prejšnji priliki, — tedaj, ko j« odgovarjal na interpelacijo radi solnograikega katoliškega shoda. Govornik peča se potem z zahtevami, koje je postavil in sklenil omenjeni katoliški shod, in trdi, d* je vsled tega v olik del avstrijskega prebivalstva hndo vznemirjen ter da bi bila dolžnost vlade, zbnr-kane duhove zopet pomiriti.
Govornik se potem pol«fnje za dejanjsko ravae-pravnost vseh državljanov, ulasti pa še Kider, loti, da so določbe temeljnih Iriavnib zakonov o prostosti veroizpovedanja ter pfutopnosti javnih uradov za vse državljane čestokrat tisto ilazorične vried administrativnega postopanja, in se čudi, da iidje vkljub najboljši zmožnosti le redkokdaj postanejo učitelji na srednjih šolah ali pa okr. aodniki.
V narodnem ozira je govornik z mini-sterskim predsednikom zadovoljen, kateri priznava velikansko važnost nemškega naroda za Avstrijo in se hoče potruditi, da napravi narodni mir.
Poslanec Romanczuk pravi, da je «tališče vlade napram Rusioom in tedaj tudi nj««ovo stališče napram vladi tako 'jasno, da ne potrebuje ni-kakega pojasnila. Govornik bi tudi vladnim obljubam ne mogel pripisovati nobene važnosti, dokler se sedanji zistem dejanjski ne izpremeni. Dispozi-cijski fond rabi se v podpiranje tistega časnikarstva, ki je prostosti rusinskega naroda povsem sovražno, pa služi tudi volilnim namenom in celo podkupovanju volile«v. Radi tega mora govornik glasovati proti dispozicijskemu fondu.
Poslanec dr. Pui trdi, da ministerski predsednik narodnih razmer na Moravskem ne pozna, drugače ne bi mogel trditi, da so se te razmere v zadnjih dveh letih zboljšale. Da se to ni zgodilo, tega so krivi jedino le Cehi, ki se zmirom bolj zaletavajo v nemške jezikovne okraje. Cehom so vsako-jaka sredstva dobra, gospodarski bojkot, grožnje in
LISTEK
VN.'W«
Slavnosti v Rimu.
Iz Rima, 24. oktobra.
V zadnjem svojem dopisu od 16. t. m. sem sporočil spored tukajšnih slavnostij pri poroki princa Viktorja Emanuela od Savoje in princezinje Helene Črnogorske; znabiti bodete tudi pričakovali, da sporočim. kako se je poroka vršila in evo vam !
Noč od 23. do 24 bila je zelo deževna in tudi še v jutro dneva poroke je precej deževalo, vender pa so se proti 9. uri deževni curki vstavili, nekoliko je še pršilo in tudi tega je bilo kmalu konec. Od vseh krajev mesta je začela skupaj vreti radovedna množica domačinov in tujcev, katerih poslednjih, kakor se računi, je sedaj okroglo 40.000 v Rim se pripeljalo. Poslužili so se vgodne priložnosti za male stroške obiskati večno mesto, kajti železnice so vožnjo za 60—70 odstotkov znižale, kar mislim da velja za 30 dni. Ni čuda tedaj, da so prebivalci raznih italijanskih provincij se te zelo znižane vožne cene poslužili ter v tako obilnem številu semkaj došli.
Množice so se postavile zlasti na trgu pred kraljevo palačo Kvirinalom in pred cerkvijo S. Maria
degli Angeli; napolnili so pa tudi vse ulice, ki drže v glavno mestno ulico „via Nazionale", po kateri se je imel pripeljati kraljevi dvor. Mnogoštevilni vojaki, pešci in konjiki so narejali močni kordon, da je glavna cesta prosta ostala in se je preprečil vsak nered. Na imenovanibotrgih in v „via Nazionale" je viselo mnogo laških iu črnogorskih zastav in so bile narejene razne olepšave, kakor je pri takih slavnostih v navadi. Po drugih ulicah je le sem ter tje kaka zastava plapolala raz oken. Plošuate hišne strehe, okna in balkoni so šteli mnogo gledalcev vendar pa je bilo tudi mnogo oken praznih.
Kakor je bilo v sporedu zazuamovano, se je najprej vršila civilna poroka. Točno ob 10. uri so se dotični svatje, se ve da v prvi vrsti ženin in nevesta, zbrali v Kvirinalu, v nekdanji kapeli sv. Paula, katera je pa po brezbožni roki sedaj spremenjena v veliko dvorsko plesišče (!). Predsednik mestnega senata, pl. Farini je imel častno nalogo visoki par civilno poročiti (kako Stolo je pri tem obredu imel, nisem zamogel pozvedeti). Prebral je najprej do-tične točke iz civilnega prava in je potem vprašal ženina in nevesto, če sta volina zakon skleniti? Oba sta odgovorila s krepkim : da 1 Zakon je bil tako sklenjen in naredili so potem sledeče pismo : „L. 1896 dne 24. oktobra sta v kraljevi palači v Kvirinalu v
žaganje, vzlasti pa tudi njih sovraštvo do moravskih iidov. Takih razmer bi vlada ne smela trpeti. Kljub ▼■emu temo hočejo moravski Nemci mir s svojimi ¿eškimi sodeželani; radi tega hočejo tudi v prihodnjem deželnozborskem zasedanju predlagati, da se n* Moravskem vpeljejo narodne kurije, da se razdeli deželni šolski svet in se narodnosti v kolikor mogoče na vseh poljih obmejite.
Govornik pričakuje še nadaljnih izjav s strani ministerskega predsednika vzlasti v gospodarskem in socijalno-političnem oziru. Ce ministerski predsednik v dovoljenju dispozicijskega fonda ne vidi nikake zaupnice, tedaj naj tudi ne sklepa na nezaupanje, ako se mu dispozicijski fend odreče. Govornik bode proti dispozicijskemu fondu glasoval.
Poslanec dr. Kail izjavi, da ga izjava ministerskega predsednika ni zadovoljila, kajti današnja ustava je prenaredbe potrebna. V šolskem vprašanju tastopa njegova stranka avtonomistično stališče ; vsaka dežela naj si uravna šolo, kakor se jej zdi potrebno. Govornik na to polemizuje proti izvajanjem poslanca Haase in Fux v narodnostnem oziru.
Na to se predlaga in s 16 proti 7 glasovom sprejme konec debate.
Poslanec Bareuther izjavi, da bode njegova stranka glasovala proti dispozicijskemu fondu in proti bodgetu.
Poslanec dr. K a t h r e i n razpravlja v daljšem govoru, da on in konservativna stranka vedno in nepremično stojita na stališču, da cerkveno-politični zakoni segajo v eerkveno oblastinse radi teg» morijo popraviti. Govornik pričakuje, da bode vlada kakor doslej tako tudi za naprej blagohotno ozirala se na verska naziranja v ljudstvu, radi tega bode glasoval za dispozicijski fond.
Govorili so še poslanci Menger, G n i e -
Rimu pred menoj, Dominikom Farinom, predstojnikom mestnega senata v zakon stopila: Princ Viktor Ema-nuel, sin italijanskega kralja Humberta I. in kraljice Margarite Savojske, rojen v Neapolu 11. no-vembra 1869, prestolonaslednik italijanskega kraljestva. Princezinja Belena rojena v Cetinju 2. maja 1873, hči kneza Nikolaja I. Črnogorskega in kne-ginje Milene Vucotič. Ko sta se ženin in nevesta v pričo mene izrazila, da se hočeta v zakon združiti, in sem se prepričal, da ni nobenega zadržka, sem njima prebral 130, 131 in 132 točko državnega civilnega zakona in ko sem ženina vprašal, hoče li pričujočo nevesto princezinio Heleno za svojo ženo vzeti, in sem vprašal tudi nevesto, če hoče pričujočega princa Viktorja Emanuela za moža sprejeti, ter sta mi oba to potrdila, izrekel sem v imenu postave, da sta omenjena s tem sklenila zakonsko zvezo". Podpisali so to pismo razven zaročencev tudi kralj in kraljica italijanska ter oče princezinje in mnogi drugi pričujoči svatje.
S tem činom je bilo zadoščeno posvetni pra vioi, zaostajalo je še, da tudi božji in cerkveni pravici zadostijo, da Sprejmejo cerkveni blagoslov. Odpeljali so se torej v gori omenjeno cerkev v sledečem vsperedu : Vseh kočij je bilo 30, mej nnmi pa je bilo šest pražnih dvorskih kočij. V prvi se je
w o s z , Rusa, Hallwioh, Moraey, Nitsche, P i u i u s k i in Barnreither.
Na to se je sprejel naslov „dispozicijski fond"
8 25 proti 9 glasovom.
Slavnostni govor ob otvoritvi velikovške šole.
(Govoril g. M. liaiun.)
(Dalje.)
Edo bi o tem dvomil, da so šole same na sebi koristne, da so potrebne ? Kdo bi mogel le za trenutek trditi, da šol ni treba, da so brez vrednosti in brez koristi ? Ne, dragi poslušalci! Tudi mi in ravno mi, tako razupiti konservativni Slovenci, katerim se tako pogosto očita, da smo nasprotniki
peljal kralj, kraljica in princ Neapolitanski; v drugi je bil črnogorski knez Nikita s princezinjo Heleno in princ Mirko; v tretji je sedela kraljica Portugalska Maria Pia, princezinja Leticija in kneza d' Aosta in d' Operto; v četrti kneginja Helena d' Aosta s kneginjo Genoveško in princem Napoleonom ; v peti princezinja Izabela s Črnogorsko princezinjo Ano in grofom iz Turina; v šesti knez iz Genove, princ Karageorgjevič in mladi princ Ferdinand. Mej kočijami, na katerih so bili po trije dvorski sluge v pražnji rudeči opravi, so na čilih konjih jahali razni dvorski stražniki. Le počasi se je dolgi sprevod pomikal iz Kvirinala po „via Nazionale" proti trgu „di Termini". Vsak se ve da je želel videti ženina in nevesto s tisto dragoceno obleko, na kateri je 270 dunajskih šivilj toliko časa delalo, pa le tisti so bili tako srečni (!), ki so blizu vojaškega kordona prostor imeli. Vojaki so dajali z bojnim orožjem častno znamenje in na raznih krajih so vojaške godbe svi-rale italijansko in črnogorsko ljudsko himno. Zapeli so tudi zvonovi iz zvonika „S. Maria degli Angeli" in tudi protestantovski zvonček v „via Agostino De pretiš" je vse sile napenjal, da bi preglasil vojaško godbo, pa le slabo se mu je poneslo.
podlage nima in se na te resnice ne ozira že po svoji osnovi, taka šola prava ni! Sola pa, ki prava ui, je bolje, da je ni I
„Ako Sola ni v tesni zvesi 8 cerkvijo in s krščansko družino, je najhujša sovražnica obeh. Taka šola je nasprotna družini in nasprotna cerkvi, ki srca mladine odtnjuje starišem in cerkvenemu duhu ter jih vzgaja v brezverne, ali gledd na vero vsaj tisto mlačne ljudi" — tako so ee izrekli nemški škofje 1. 1872. Da je to resnica, kdo bi ee o tem ne bil prepričal že tolikokrat? — Sola pa, ki do-naša takšen 6ad, ne more prava biti — in bolje bi bilo, da je ni!
Dalje 1 Uspešen poduk mogoč je edino le s pomočjo jezika, katerega učenci u m e j o, to je : v materinem jezikn! — Tako nas uči zdrava pamet, ki pravi, da Be reči, katere ne razumem, tudi ne morem naučiti tako, da bi si jo ohranil za življenje I Tako nas učijo vsi trezni vzgojevalci mladine, ki trdijo, da mladino poučevati v tujem, jej neznanem jeziku, se pravi: prazno slamo mlatiti! „Je sicer veliko ropotanja, pa malo zrnja I" To nas uči tudi zgodovina omike vseh narodov, ki pripoveduje, da so vsi tisti, ki so kak narod povzdignili do višje omike, to dosegli s pomočjo materinega jezika tistega ndroda ! — In vendar : kljub zdravi pameti, kljub naukom vseh pametnih vzgojevalcev mladine, in kljub naukom zgodovine, ki je vendar „magistra vitae" — učiteljica za življenje: kljub vsemu temu so vse šole po slovenskem Koroškem — i z-vzemši tri — vse nemške! Take šole pa prave niso! In šola, ki prava ni, je bolje, da je ni!
Se nekaj, dragi rojaki! „Popotnik je človek na svetu. Srečno svojo pot hoditi, ima mladino dobra šola učiti — dobra šola za življenje!" — Za življenje pa — dovolite mi vprašanje : Zado-stuje-li za življenje, če človek zna brati, pisati, računati ? Ce pozna zgodovino, naravoslovje in Bog v6 kaj še ? — Dragi moji! Koliko jih je, ki so se veliko učili in tudi mnogo kaj znajo, ki so res učeni ljudje, — a »življenja srečno pot hoditi" pa le ne znajo, ker je glava sicer polna, srce pa je prazno! Ne in stokrat ne: znanje samo, naj bo še tako veliko ; učenost naj bo še tako občudovanja vredna: sami nista v stanu utemeljiti srečnega življenja niti za ta svet! Za to je treba še več: potreba je dobrega srca, trdne volje, trdnega zua-čaja! A ravno to naše šole večinoma zanemarjajo, in rekel bi: morajo zanemarjati, ker so že tako uravnane, da jim je prva in glavna reč znanje; za vzgojo srca pa ni časa ne volje, pa tudi ne edino uspešnega sredstva, ki se imenuje vera! Tudi radi tega naše šole niso prave, — in še enkrat rečem: Sola pa, če prava ni, je bolje, da je ni!
Drugačna pa bode naša „Närodna š o 1 a", k i b o d e š ol a p o d u h u sv. Cirila in Metoda!
Kaj 6ta bila in sta nam še sv. brata Ciril in Metod, vam je znano : ona dva sta apostola Slovanov ; prinesla sta nam sv. vero — v slovenskem jeziku.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. oktobra.
Mladočeški klub in dr. Vašaty. Predvčeraj nam je donesel brzojav skoro neverjetno vest, da je izključil mladočeški klub s 30 proti 3 glasovom poslanca Vašatyja iz svoje sredine. Klub se je sešel že 26. t. mes. k posvetovanju radi postopauja poslanca Vašatyja, ki je na miroviškem shodu ueosno-vano napadal klub in njegove posamezne člane. Vnel se je pri tej seji zelo hud prepir mej Vašaty-jevo in nasprotno, precej močnejo stranko. Za mladočeški klub sta se potegovala poslauca Dyk in Adamek, poslanec Purkhart pa je zagovarjal svojega prijatelja, a je potem, ko je uvidel, da nič ne opravi, budovaje se ostavil dvorano. Takoj na to so 6ostavili izjavo, s katero se izključuje poslanec Va-šaty, a podpisalo jo je od 44 samo 14 članov. Vsled tega se je vsa zadeva izročila posebnemu odseku, ki se j'e sešel k seji takoj drugi dan. Toda kdor je menil, da bo odsek res odobril ono izjavo, se je zelo motil, kajti odsek je samo grajal Vašatyjevo postopanje in izrazil^nado, da izvaja grešnik iz t»ga potrebne posledice. Predvčeraj pa se je vršila zopet plenarna klubova seja, pri kateri se je po doki, zelo I burni debati proti pričakovanju s 30 proti 3 glaso-
vom sklenilo da se poslanec Vašaty izključi. Nekaj njegovih somišljenikov se seje ni udeležilo.
ltazmerje strank v solnograškem deželnem zboru. Po vspehu zadnjih volitev na Solnograškem se je pokazala nastopna skupna slika. Izvoljenih je 13 katoliških konservativcev, 4 nemški konservativci in 8 liberalcev. Ker šteje deželni »bor 26 članov, imajo katolški konservativci, vštevši vi-rilni glas knezonadškofa, ravno potrebno večino, namreč 14 glasov.
Bolgarski častniki v ruski armadi. Bolgarskemu knezu je na mnoge prošnje in moledovanja obljubila ruska vlada mej drugim tudi, da oprosti vse priseljene bolgarske častnike pod gotovimi pogoji. Ruscfilske stranke drezajo od tega časa neprestano bolgarsko ministerstvo, naj izpolni pogoje, kakoršne zahteva ruska vlada, da čim preje pride v domovino 47 častnikov. Ker je ministerstvo, posebno pa ministra Stoilov in Petrov, uvidelo, da ne more več voditi za nos rusofilskih priganjačev, vsled tega sta poslednja dva objavila pogoje, pod katerimi sta voljna vsprejeti bivše častnike. Stoilov in Petrov sta voljna vsprejeti izseljence, ako se vračajo posamezno, toda ne vsi, marveč le taki, ki nimajo na vesti kakega večjega prestopka, nadalje se vrnivši uvrsti v armado samo s tisto stopinjo, katero so imeli pred begom v bolgarski armadi. V takih okoliščinah ni misliti na osloboditev zarotnikov, tembolj, ker je Petrov zelo priljubljen v armadi in tudi pri knezu Ferdinandu. Posebno v armadi veje v poslednjem času izvanredni rusofilski duh, in v takem položaju bi tudi Petrov naslednik ne mogel drugače postopati.
Načrt za preosnovo turške uprave. Večina zastopnikov evropskih velevlastij na turškem dvoru je uvidela, da je v Turčiji v sedanjih razmerah nemogoč trajen mir in da je potreba vsled tega temeljite preosnove v vseh ozirih. Ta predlog so stavili poslaniki opetovano turški vladi in tudi posamni poslaniki so v avdijencah pri sultanu naglašali, da je mogoča rešitev le v splošni preosnovi. Po dolgem času se je dal sultan nekoliko omečiti in 25. t. m. so objavljala carigrajska poročila nekak načrt, kateri se uradno objavi v najkrajšem času. Akoravno je skoro popolno nemogoče, da bi sultan v resnici dovolil v nastopne preosnove, vendar objavljamo nekatere važneje točke, ki kažejo, kako se pod sedanjo vlado popoluo prezira mnogoštevilno krščansko prebivalstvo. Namerava se baje v prvi vrsti preosno-vati miuisterstvo; štiri portfelje : zunanje aadeve, poljedelstvo, javna dela in finance, se izroče krščanskim možem, vendar pa morajo biti prvi trije turški podaniki; poslednji bode pa Evropejec, najbrže Francoz ali Avstrijec (!). Dalje se namerava preosnovati upravo po posamnih vilajetih, katerim morajo nače-lovati krščanski valiji, ozir. njihovi namestniki, ter orožništvo, v katero se mora vsprejeti polovica kri-stijanov. Osnovati se morajo našim deželnim zborom podobni zastopi, ki bodo zborovali vsako leto 40 dnij in svoje sklepe pošiljali državnemu zastopstvu. Ko-nečno se mora odpraviti cenzura in izdati nov ti-skovni zakon.
Volitev predsednika v Zveznih državah. Se teden dnij in prične se ona velika volitvena borba, za katero se vrše priprave že nekaj mesecev sem. Dne 3. novembra se prično volitve volilnih mož ali takozvanih elektorjev, katerih skupno število je odvisno od števila prebivalstva. Po ustavi mora izvoliti vsaka državica toliko elektorjev, kolikor poslancev pošlie v reprezentacijsko zbornico v Va-shington, vštevši dva nadaljna volilna moža, ki zastopata oba državna senatorja. Pri zadnji volitvi v letu 1892 so štele Zvezne države skupno 12,150.274 prebivalcev in je bilo tedaj potreba izvoliti 444 volilnih mož, do letos se je pa število prebivalstva toliko zvišalo, da mora znašati število elektorjev 447. Absolutna večina, ki je potrebna za izvolitev predsednika, znaša toraj 224. Volilno pravico ima vsak Amerikanec, ki je dopolnil 21. leto in se dal vpisali v volilni imenik. Način volitve določajo navadno posamue države same; vendar se vrši večinoma tako, da se izroče volilcem listine z imeni raznih kandidatov, na katerih potem volilec s križcem zaznamuje ime dotiČnega, ki je njemu najbolj po godu. Paziti treba seveda pri tem, da se izvoli tak mož, ki bo oddal glas za predsedniškega kandidata, ki je po mnenju volilčevem najboljši. Na ta Unčiu se vrši volitveua boiba, ki bo vsekako zelo živahua in se je bode vdeleževalo ogromno število volilcev tem bolj, ker je prebivalstvo že sedaj pokazalo. da se v obilni meri zanima za stvar. Izvo-
šole, da smo mračnjaki, ki si pri ljudstvu želimo in hočemo temo nevednosti: tudi mi in ravno mi imamo odkritosrčno prepričanje, da so šole potrebne! In cerkev, kateri se predbaciva, da je sovražnica omike in znanosti: ravno cerkev je že davno prej, ko še nobenega širokoustnega naprednjaka površna učenost ni razsvetljevala teme nevednosti, ravno cerkev je z dejanjem in ne z jezikom pokazala, kako zelo ceni šolo ! Hočete dokazov ? Odprite knjigo zgodovine: vsaka njena stran nam to spričuje! — Prof. dr. A. Cigoj piše v svoji knjigi: „Socijalno delovanje sv. kat. cerkve" : „Z razširjevanjem kršč. vere razširjale so se ob enem tudi šole. Katehetska šola v Aleksandriji (od 1. 160—195.), na kateri se je učil in pozneje sam poučeval učeni Origen, priča, da je katoliška cerkev že zgodaj skrbela za učitelje in pouk. V Edeni v Siriji je ob koncu 2. stoletja pobožni in učeni Protogon učil fante brati in pisati. Od konca 2. stoletja najdemo šole skoro pri vseh škofijah na vzhodu in zahodu ..." — in tako gre naprej skoro vsa stoletja. Ko se država niti zmenila ni za šole, je bila cerkev jedina, ki je skrbela za pouk in omiko ljudstva; cerkev jedina je ustanavljala in vzdrževala šole ! S tem pa je mnogo koristila in je storila veliko dobrega, ker dobre šole so vir in podlaga časne in večne sreče ljudstva. — A le dobre šole so narodu sreča — slaba šola pa, ki prava ni, je bolje, da je ni!
In žalibog, da moramo skoro o vseh naših sedanjih šolah reči: v marsičem bi bilo bolje, ko bi jih ne bilo, zato ker niso pravel — Prave pa niso že po svoji uravnavi, ker so sestavljene na brezverski podlagi, na postavi, ki so jo papež imenovali „leges abomiaabiles".
Sola, dragi zborovalci, ki nima za prvo in najimenitnejše to, kar je res najimenitnejše, namreč v nebesih Boga, včloveku pa dušo, taka šola ni in ne more prava biti! Slovenci! Bog nas je ustvaril — ustvaril nas je iz duše in telesa — ustvaril nas je za večna nebesa ! Zato je pa tudi naša dolžnost bolj in bolj spoznavati svojega Boga in ga spoštovati kot svojega najvišjega Gospodarja ! Naša dolžnost je skrbeti ne samo za truplo, ampak tudi in pred vsem za dušo, ker je imenitnejša od trupla in neumrjoča ! In naša dolžnost je, skrbeti ne le za minljivi svet, ampak z veliko večjo skrbjo si prizadevati tudi za srečno večnost! Na tej podlagi mora stati vsaka prava šola — in šola, ki te
ljeu bode najbrže, kolikor se da sklepati iz dosedanjega gibanja, Mae Kinley tudi v tem slučaju, ko bi prišel v ožjo volitev, ker pri tem činu odločuje reprezentacijska zbornica, v kateri je zastopana po veliki večini republikanska stranka.
Trgovska in obrtniška zbornica.
Javne seje dne 23. oktobra t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana P e r -dana in v navzočnosti vladnega komisarja, c. kr. deželnovladnega svetnika dr. pl. Rilling-a, udeležili nastopni zbornični člani: Ivan B a u m g a r t-n e r, Ivan D o g a n , Prane Hren, A. Klein, Alojzij L e n č e k , Frane Omersa, K. Pollak, Josip R e b e k , Avgust S k a b e r n 6 , Fr. Ks. Souvan in Jernej Žitnik.
Predsednik otvori sejo in pripomni, da so zbornični člani Kersnik, Pavšler in Petričič opravičili svojo odsotnost z boleznijo; Kušar, Luckmann in Supančič pa z neodložljivimi opravki.
Overovateljema zapisnika današnje seje imenujeta se zbornična člana Baumgartner in Pollak.
I.	Zipisnik zadnje seje se odobri.
II.	Zbornični predsednik naznani nastopni dopis gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Hein-a:
„Nj. prevzvišenost gospod ministerski predsednik je z ukazom z dne 10. oktobra L 1., št. 1007, dobil z Najvišjega mesta naročilo, da povodom Najvišjega godu izražene čestitke sporoči častitemu predsedstvu Najvišjo zahvalo Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva."
Zbornica je vzela to spore čilo stojč na znanje.
Zbornični tajnik predloži nastopno poročilo:
a) Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se je obrnilo do zbornice z nastopnim ukazom: „Neka uradna objava je obrnila pozornost c. kr. trgovinskega ministerstva, oziroma c. kr. ministerstva za notranje stvari na neki preparat iz hmelja „Hopfen-aroma" ali „Liquidhopfen", katerega je tvrdka Ad. Guggenheim v Gailingenu (Badensko) in Diesen-hofenu (Švica) spravila v promet. Ker se je ta preparat od poklicane strani zaznamoval kot zdravju škodljiv in se je sprožilo, da naj bi se potrebno ukrenilo, da se ta izdelek ne razširi, se najprvo prosi, da čestita zbornica najhitreje poizve in naznani, če in v koliki meri rabijo omenjeni preparat kranjski pivovarji in pivarnarji, in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi."
Zbornica je na to poročala visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu, da se je obrnila na tode-želne pivovarnarje in na udeležene zadruge, da po-izve, če in v koliki meri rabijo pivarnarji in pivovarji omenjeni preparat „Hopfenaroma" ali „L:quid-hopfen" in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi. Zidruge so sporočile, da jim ni znano, da bi pivovarnarji in pivovarji rabili ta popolnoma neznani preparat. Pivovarji pravijo, da imenovani preparat ni znan in ga niti pivovarji niti pivovarnarji ne rabijo, vsled česar se gledč njegove uporabe ne more nobenih skušenj imeti. Najudaneje podpisana zbornica prosi torej najudaueje: Visoko o. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli to sporočilo na znanje vzeti.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. oktobra.
(Dopolnilna deželnozborska volitev.) Včerajšni „Narod" je seveda vesel zmage Višnikarjeve. To veselje bi mu privoščili iz srca, ako bi pri tem zopet tako grdo ne obrekoval naše stranke. Pravi, da smo se bahali, da imamo tri četrtine volilcev na svoji strani, a da smo vzlic tem „trem četrtinam" podlegli. Mi smo govorili o slovenskih volilcih in od teh še sedaj pravimo, da smo resnico pisali, kajti Kočevarjev pač nismo mogli prištevati katoliško-na-rodni stranki. „Narod" nadalje pravi, da so naši somišljeniki, ko so se prepričali, da propadejo, ponudili kandidaturo okr. glavarju Thomanu in potem Sehopelnu. O tem nismo mi dobili od volilcev sicer nobenega sporočila, vendar smo prepričani, da je to izmišljeno od „Naroda". Vodstvo stranke o tem ničesar ni vedelo in bi tudi ne odobravalo, ko bi se bilo kaj tacega zgodilo. Sploh pa je smešno in od
„Naroda" zlobno našim podtikati, da so okr. glavarju kočevskemu ponujali kandidaturo, ker je vendar vsemu svetu znano, v kakšnih razmerah je bila niša stranka z glavarjem Thomauom. — „Narod" nadalje piše, kako je klerikalna stranka vsled izida volitve potrta. Naj se „Narod" potolaži in naj ne skrbi preveč za nas, kajti o kaki potrtosti ni pri nas nobenega sledu. Ko bi bila večina slovenskih volilcev nas zapustila, tedaj bi bil vzrok, da bi bili potrti, a ker je naši stranki ostala ogromna večina slovenskih volilcev zvesta, zato nimamo nobenega vzroka potrti biti. Sest volilcev z Roba je sedaj volitev odločilo, a ker se je gotovo nadejati, da na Robu v prihodnje zmaga naša stranka, zato nemško-„Narodova" koalicija nima nobenega vzroka tako veseliti se „svoje zmage".
(Dnevni red) izredni seji občinskega sveta ljubljanskega, v soboto, dne 31. oktobra 1896 ob šestih zvečer v mestni dvorani: Poročilo linančnega in pravnega odseka o zgradbi topničarske vojašnice in o pogodbi, katero je glede te zgradbe skleniti z „unionsko stavbinsko družbo" ua Dunaju.
(Slovensko gledališče.) Zanimanje za današnjo premijero Foersterjeve opere „Gorenjski s 1 a v-ček" je toliko, da bo gledališče brez dvoma popolnoma razprodano. V nedeljo se bode predstavljala znana in priljubljena ljudska žaloigra „M 1 i-nar in njegova hči." Ta igra se v nas že dolgo vrsto let predstavlja vselej na dan vseh svetnikov in se občinstvo nanjo že tako veseli, da hodijo ljudje že štirinajst dnij popraševat, se-li bode tudi letos predstavljala.
(Imenovanje.) Deželui predsednik za Koroško je podelil okrajnemu živinozdravniku v Kočevju, g. A. Folakovskemu, izprazneno mesto živinozdravnika na Koroškem s sedežem v St. Vidu.
(Cerkveni rop.) Danes po noči je neznan tat vlomil v Stepanji vasi pri Ljubljani v kapelico bož jega groba; s krampom je šiloma odprl vrata, od trgal železen pokrov pri jednem nabiralniku, ki je koj zraven vrat, in pobral novce, pustil je samo jeden krajcar. Drugi nabiralnik ali pušico, ki je bila pritrjena v zid, je šiloma iztrgal ter odnesel seboj; menda v njej ni bilo mnogo denarja. Kramp vrgel je v cipreso, ki raste pred kapelico na grobu. Cerkvene tatvine se množč: (ired^obrim tednom v trnovski cerkvi v Ljubljani, danes v Stepanji vasi, kamor o postnem času pobožni Ljubljančani tako radi zahajajo.	1
(Vožnja z omnibnsij z Laverce v Ljubljano in nazaj se je dovolila g. Karolu Lenče-tu, gostilničarju in posestniku v Laverci. Vozi se že ob nedeljah in stane vožnja za osebo 10 kr.
(Občinski zastop t Šmariji.) Presvitli cesar je potrdil izvolitev g. dr. Jurtela za predstojnika in g. Fr. Andrinek za njegovega namestnika pri okrajnem zastopu šmarijskem.
(Ogenj.) 25. t. m. popoludne pogorel je v Zi-beršah, pol. okr. Logatec, posestniku Blažu Možina skedenj s poljskim orodjem in klajo vred. Škode je do 1500 gld., zavarovalna svota znaša pa samo 300 gld. Zažgala je bržkone osemletna hčerka Mo» žinetova, katera se je malo poprej v skednju z žvep-lenkami igrala.
*
* *
(Iz Gradca.) Naše mesto je doslej veljalo po pravici za najbolj nemško - zagrizeno in liberalno. Zadnji čas so se pa jele tudi pri nas stvari obračati. Politično društvo „Gerechtigkeit" deluje v kr-ščansko-socijalnem smislu zelo pridno. Pogosto prireja shode in poučuje ljudstvo. Zalibog, da mu nagajajo pri tem socijalni deraokratje, kolikor le morejo, in je zato težko njegovo delovanje. Vzlasti se odlikuje pri tem društvu gospod Otto, ki je tudi duševni voditelj obrtne stranke v mestnem zastopu. Ta stranka šteje dozdaj 10 članov, izvoljenih v tretjem razredu. Ce pojde po sreči, prodere pri prihodnjih volitvah z vsemi kandidati v tretjem razredu. Obrtniki vedno bolj spoznavajo, da se morajo postaviti na vlastne noge in otresti krutega liberalizmovega jarma. Njihova organizacija bi še bolj napredovala, če bi nemški nacijutialci Schoue-rerj^ve vrste ne trosili svojega brezmejnega sovraštva do krščanstva mej nje. „Gerechtigkeit" je dobila zadnji Čas vrlega podpornika v „Luegerbundu". Cvet pošteno mislečih meščanov se je združil v tem
novem društvu, ki hoče z vsemi silami delovati za družabno preosuovo na krščanskem temelju po vzgledu junaškega dunajskega prvoboritelja. Po pravici se torej nadejamo, da bo tudi graškega liberalnega terorizma kmalu konec.
(Kandidaturo grofa Attemsa) podpirajo baje tudi slovenski krogi goriški. Tudi goriška trgovinska zbornica podpira njegovo kandidaturo. V italijanskem taboru se stranke še niso zjedinile.
(Laški patrijotizem.) Laško dijaštvo v Tridentu poslalo je laški prestolonaslednik častno darilo, obstoječe iz umetnega v slogu 16. stoletja izdelanega okvira z grbi vseh šestih trentinskih mest.
(„Arbeiterfreund"), izvrstno urejevan krščansko-socijalni list za delavce, ki izhaja v Gradcu (po 1 gld. na leto), ima že blizu 8000 naročnikov. Prijatelji krščansko delavske organizacije delajo zanj z vsemi silami. Le največji požrtvovalnosti je bilo mogoče doseči tako krasne vspehe in postaviti se v bran socijalno demokratičnemu časopisju, ki ima v „Ar-beiterwille" na Štajerskem svojega zastopnika. — Pri ti priliki opozarjamo svoje bralce, naj ne pozabijo posnemati navedenega vzgleda iu naj tudi slovenskemu krščanskemu del. listu „Glasniku" pomagajo z obilno naročbo, da bo mogel vspešno vstaviti se trikrat na mesec izhajajočemu „Delaveu" in mesečni „Slobodi". Drugi letnik je sedaj končan in s prihodnjo številko, ki izide d n é 12. novembra, se pričenja tretji letnik, in s tem tudi najlepši prilika za naročbo. — Naročnina (80 kr.)
na leto se pošilja uredništvu Glasnika v Ljubljano.
*
* *
(75.000 kron) je glavni dobitek velike 50 kr. loterije v Inomostu, ki se bo v gotovini izplačal z le 20 odstotnim odbitkom. Opozarjamo naše č. čitatelje na to, da se vrši žrebanje že 7. nove m b r a.
liruštva.
(Pevsko društvo „Ljubljana") pelo bode Vseh svetnikov dan popoludne ob 3'/« uri pred Sokolovo piramido na čast umrlim bratom naslednje tri žalostinke: Kreutzer „Pogrebna", Fran Gerbič „Psalin" in Mendelssohn „Beati mortui".
(Občni zbor ženskega zbora „Gl. Matice") vršil se je v ponedeltek dne 26. t. m. Otvorila ga je načelnica gospa dr. Jenkova. Po nagovoru g. svetnika Vencajza, kateri je čestital zboru na sijajnih uspeh h, poročal je društveni blagajnik gosp. Petrovčič; temu sledilo je poročilo društvene tajnice gospice Lozarjeve. Per acciamationem bili bo izvoljeni vsi dosedanji člani odbora : 1. načelnici gospa Teresina dr. Jenkova, II. načelnici gospa Julija dr. Ferjančičeva tajnici gospica Lozarjeva, arhi-varici gospica Z rka Krsnikova, odbornicam : gospe Franja dr. Grego-ičeva, Lina dr. Hudnikova, R>za Peršlova, in gospici Antonija Jamšekova in Josipina Kajzelova.
(„Danica") je imela v petek, 23 t. m. svojo prvo zborov« seio, katera se je vršila ob obilni udeležbi. Mej gosti smo opazili preč. g. dr. Sedeia, g posl. Povšeta, g. dr. Mantuanija itd. Ofioielno sta bila zastopana hrvatsko - akad. društvo „Zvoni-mir" iu nemška k»t. ak«d. zaveza „Austria* ; „Norica" se je opravičila. Razun tega je bilo prisotnih tudi večje število „Slovenijanov", seveda neofici|elno. Mej raznoterostmi se ie stavil predlog, da se „Danica" izpremeui v zavezo. Nato se je vnela živahna debata, pri kateri se je predlog odklonil. Za zimski tečaj 1896/97 se je sestavil odbor iz sledečih članov : drd. med. Frančišek Jankovič, predsednik ; cand. iur. Stefnn Prelij, podpredsednik ; stud. med. Frančišek Dolšak tajnik ; stud. med. Avguštin Le-vičnik, blagajnik ; stud. iur. Dragotin Gruber, knjižničar ; stud. med. vet. Frančišek Cerné arhivar. — Za odbor : drd. med. F. J a u k o v i c . t. č. predsednik. stud med. F. D o 1 š a k , t. č. tajnik.
(Registrovana vipavska vinarska zadruga) bo imela svoj izvanredni občni zbor dne 8. novembra t l„ ob 4. uri popoludne v poso-jilnični pisarni v V pavi zaradi spremembe pravil v „kmetiisko zadrugo" in eventuelne volitve odbora, h kateremu se p. n. člani, pa tudi drugi, ki ielé novi kmetijski zadrugi pristopiti, najuljudneje vabijo. "
(Pevsko društvo „Glas" v So draži ci) bode dne 1. novembra t. I., ob 3. uri popoludne na indsšnjemu grobiu pelo več žalostink.
THeffritmi.
Dunaj, 30. oktobra. Presvetli cesar iu cesarica sta se po večtedenski odsotnosti vr-
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseb
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera n:';
V Vieil,
I Bezlrk nsp1at ♦
Nr 11. Parterrf
nila iz Budimpešte. Na kolodvoru ju je navzoča množica navdušeno pozdravljala.
Dunaj, 80. oktobra. (Drž. zbor.) Domovinski zakon je sprejet v tretjem branju. (Odobravanje in ploskanje.) Nato se vrši drugo ditanje o vladni predlogi glede prodajanja živinske soli za znižane cene.
DnnaJ, 30. oktobra. Odvetniška zbornica se je izjavila za uvedbo nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah; izrazila pa je željo, da bi se ta uvedba ne izvršila potom odloka, marveč potom zakona.
DnnaJ, 30. oktobra. Natančna poročila o izidu volitev v kmečki skupini še niso do-šla. Jedna izmej dveh ožjih volitev se vrši mej socijalističnim in liberalnim kandidatom.
Budimpešta, 30. oktobra. Dosedaj je znan rezultat iz 364 okrajev. Izvoljenih je 249 liberalcev, 29 poslancev narodne stranke, 42 pristašev Košutove frakcije, 8 Ugronovih pristašev, 16 kandidatov ljudske stranke, in 12 divjakov. Ožjih volitev je 8. Liberalci pridobili so dosedaj 51 mandatov. Jokai je podlegel. Minister Vlasič je zmagal v Csa-katurnu. V Szathmaru je podlegel Gabriel Ugron, v Kyzalmasu pa grof Nikolaj Moric E8terhazy, vodja ljudske stranke.
Budimpešta, 30. oktobra. Doslej je dovršenih 380 volitev. Izvoljenih je 256 liberalcev, kateri so si priborili 57 volilnih okrajev na troške vzlasti narodne in Ugronove stranke in divjakov. Ljudska stranka si je priborila 20 mandatov. Ugronova frakcija je skoraj da uničena. Ugron sam je podlegel. Red se v obče ni motil. Izgredi so bili samo v dveh občinah, kjer je žandar-merija streljala ter dva človeka ubila, dva pa težko ranila.
Bukarešt, 30. oktobra. Danes popo-ludne ob pol 4. uri je dospel v okusno okrašeno mesto srbski kralj. Na kolodvoru ga
Št. 32.260.	Tk	"I	714 3-2
Razglas.
Podpisani magistrat daje na znanje, da se bodo v lanskem potresa postavljene
mestne lesene barake
*
stoječe na prostoru pred „Narodnim domom", na Rimski cesti, na Cojzovi cesti, v Cerkvenih ulicah, za klavnico in ob Gruberjevi cesti, na Poljanskem trgu, na Sv. Petra nasipu, pred cerkvijo Srca Jezusovega in na Ledini
dne 9. in 10. novembra letos
od 9. do 13. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v zgoraj navedeni vrsti na lici mesta potom javne dražbe za gotovo plačilo pod pogojem prodale, da se takoj odstranijo.
To se da)e na znanje z dostavkom, da se bodo do prvega dneva dražbe sprejemale tudi pismene ponudbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 19. oktobra 1896.
Pri lloydu: Maionna iz Gorice. — Trenner i Dunaj». — Keiovine iz Sevnice.
Pri Juinem kolodvoru : Ersehen iz Grade». Pri Bavarskem dvoru: Begusch iz Maribora. — Uootdorf iz Berolin». — Adolf iz Strassburg a.
MeteorologiČno poročilo.
9 a	Čss opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	|1| i3'
	9. »večer	73U-2	133	sr. jzah.	del. jasno	
30	7. zjutrsj 2. popol.	7306 731-7	114 14-9	sr. jzsh. sr. zah.	pol oblačno jasno	2-0
Srednja včerajšnji temperatur» 11'7°, za 3 9' nad nor-malom._
Briško vino, kostanj, češplje! ™ 3-s
Vinski prekupci, krčmarji in drugi, ki žel^ kupovati pristno mlado briško vino, mošt (rebulo) ali en «ros domač kostanj, lepe marone in olupljene žvepljane čeipije, dobe vse to najboljše in prav po ceui na naslov: Vinarsko in sadjerejsko društvo za Brda s sedežem v Gorici.
je vsprejel rumunski kralj, ki je šele včeraj došel z dežele.
Pariz, 30. oktobra. (Poslanska zbornica.) Napredni republikanec lsambert je izvoljen podpredsednikom s 186 glasovi proti Del Casó, ki je dobil 158 glasov.
Bim, 30. oktobra. Kardinal Hohen-lohe je danes zjutraj valed mrtvouda umrl.
Atene, 30. oktobra. Včeraj se je vršila slovesna intronizacija novega motropolita. — Službe božje v stolni cerkvi se je vdeležilo pet škofov, več duhovnikov, jeden ruski in trije rumunski arhimandriti in jeden arhi-mandrit kot zastopnik božjega groba. Prisostvovala je nadalje kraljica s prestolonaslednikom in ostalo obiteljo, ministri, ruski, srbski in rumunski poslanik. Navzoč je bil pri celi slovesnosti tudi katoliški škof de Angeli, kar je zelo ugodno vplivalo na sovde-ležnike.
Lizbona, 30. oktobra. Na portugalskem obrežju razsaja grozen vihar. Potopil se je ribiški čoln s 14 osebami.
a as.lsck. S»«»«;:■«.«»
bolehave vsled pomanjkanja krvi in n» iivcih, blede in ila-botne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieloznato vino leksrja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cista)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol litersk» steklenica velja 1 gld., pet pol Merskih «teklenlo gld. 4-50. (122 50—36) 2
Tujci.
28. oktobra.
Pri Slonu : Tauschinski iz Gorico. — Vertoveo iz Pulja.
—	Eirehheimer, Barth», Hessel, Böhm, Kulka, Eisenberg, Tobis, Tauber z Dunaja. — Grünfeld iz Prage. - Weizen z Reke. — Grovsznik iz Budejevie. — Fassel iz Prosnice. — Edelmann iz Maribora. — Moline iz Tržiča. — Reimann iz Gradca.
Pri Malidu: Tinus iz Korneuburg-a. - Teffer, S»lzer, Jellinek, Stich, Oser, Jokl ? Dunaj». — Uild iz Trsta. — Ebel iz Heilbronn-a. — Enote iz Monakoveg». — Mayer, Brehm iz Mainz-a. — Defranceschi, Jsschina iz Gradca. — Alt iz Line».
—	Jordin iz Metlike. — Grebentz iz Cirknice.
S
s
Lekarna M. Leustek v Ljubljani.
S
Lekarna M. Leustek
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. I zraven mesarskega mosta
priporoča svojo izborno delujočo
tanno - ohinin
"SS
ss- tinkturo za lase.
katera okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena z rabilnim navodom i steklenici 50 kr. Velika zaloga preskuienlh domačih zdravil, katera se priporočujejo po raznih časopisih in cenikih.	700 B—4 Prodaja in vsak dan dvakrat po pošti razpošilja
r ®
K
s
a »
r ®
B
a
<■+
a> K
£ B
C. »
a
Lekarna M. Leustek v Ljubljani.
M
Velika 50 krajcarska loterija y InomostuJ 3Pr*eddz*lJIttji
654 16-12
*02 1
AAA kron t ptovi
■V W z »O°/0 odbitkom. Srečke a AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
I> u n a j s k a borza.
Dni 30. oktobra.
Skupni državni dolg v notab.....101 gld.
Skopni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4«.......121	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	932	4
Kreditne delnice, 160 gld......365	,
London vista ..........119	.
Nemlki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	.
80 mark............11	.
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ........44	,
C. kr. cekini........... ®	.
JO kr
05 .
15
65 . 15 .
50	!
75	.
75	.
74	. 53«/,
40	.
69	.
Dni 20. oktobra.
4% drtavne srečke 1. 1864, 260 gld. . . 6% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4 %, 100 gld. ......
Dunarske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko rranavno posojilo i. 1878
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
,	, dolenjskih železnic 4 %
143 gld.	—	kr.
154 .	50	„
190 .	50	
99 .	—	
137 .	50	n
129 ,	—-	i*
107 „	75	R
112 .	—	n
99 .	25	.
99 „	45	n
222 .	25	•
171 ,	10	.
127 .	50	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld. — kr.
41$ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	, 60 ,
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	— ,
Salmove srečke, 40 gld........70	, — „
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„ 25
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	—
Ljubljanske srečke . '..............22	„ 75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154	—
Akcije Ferdinandove sev.železn.. 1000 gl.st.v. 3375	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ...	419	50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„ — ,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	64	—
Montanska družba avstr. plan. . .	84	25 ,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	15i	—
Papirnih rublje* 100.......1^7	87 ,
__ Nakup In prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, «ročk, denarjev itd, ; Zavarovanje za z gube pri žrebanjih, pri isirebanj« najmanjšega dobitka galantna izvršitev naroAll ne borsl.
Meniarnicna delniška družba
„m ERC II R"
Wollziili it. 10 Dunaj, lirirtilfiritriiii 74 B,
Pojasnila £B v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijtkih vrednostni papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoč» viioueg» »breBtovauja pri popolni varnosti SIW naloženih lamin,