kulturno -politično glasilo
Svetovni dan štednje
31. oktobra 1955 frcLoLcuJzL fiatn!
Hranilnica in posojilnica
svetovnih in domačih dogodkov
BSSPB
7. leto - številka 43
V Celovcu, dne 27. oktobra 1955
VSI SVET!
Navajeni smo, da jesenski čas .primerja-! mo / odmiranjem, s smrtjo. In zato se nam i kar prav zdi, tla padeta dva praznična dne-! va: praznik Vseh svetili in spomin vernih j duš ravno v jesenski čas. Saj nas ta dva dne-| va spominjata na rajne: na tiste, ki so že v večni blaženosti nebes, in pa na one, ki še I čakajo v čistilnem ognju vic.
Pa je res jesen čas odmiranja, res pqdo-j ha smrti? Mar ni jesen najbogatejši čas, ki kaže vso polnost življenja. Saj je to čas sa-! dov, čas, ko vsako drevo in vsaka njiva ka-1 že najbolje svojo rodovitnost. In iko listje i odpade: mar je drevo res mrtvo? Vsak kmet j v'e, da drevo le počiva, da se pod zemljo tajno zbirajo sokovi, ki bodo na pomlad spet pognali v bujno rast in življenje. In požeta ' njiva, kr jo bo pokril sneg, tudi ni mrtva. Pod mrzlo odejo se bo spočila, mraz bo zrahljal njeno prst, da bo drugo leto še rodo-I vitnejša.
j ^ Jesen torej ni čas umiranja, temveč čas | r ,jjOv, ko vsaka njiva in vsako drevo poka-1 j z c, koliko je vredno, in je čas počitka za no-j vo življenje. Prav tako tudi Vsi sveti in spomin 'vernih duš niso v prvi vrsti praznik mrtvih. Saj smrti, ki bi prinesla konec vsega,
! ni. „Zakaj tvojim vernikom, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči”, poje tolažilno predglasje pri črnih mašah. Kaj pa so Vsi sveti drugega kot mogočni praznik vseh j neštetih množic vseh stoletij in vseh narodov, ki v večni blaženosti uživajo sadove svojega dela in truda, sadove svojega življe-! nja in trpljenja? In prav tako tudi spomin vernih duš: spet ljudje iz vseh časov in vseh narodov, ki že počivajo v grobovih in čaka-] jo na hlaženo življenje v nebesih. Ne mo-; vejo še prav uživati sadov svojih dobrih del, i »zadržani” so še radi lastnih napak in lastne 'krivde, ki ji na tem svetu še niso zadostili.
In prav radi tega ta dva praznična dneva A simbolično tako lepo spadata v ta letni čas, resen. Spominjata nas umrlih, ki so svoj idk življenja dokončali, svojo nalogo več ali manj dobro izpolnili in sedaj že uživajo — oziroma bodo gotovo uživali — sadove svo-j jega življenja.
Pa vendar mi stojimo na grobovih umrlih. Gotovo, a tudi njih telesa niso „mrtva”, h> je dokončno uničena, za vselej pokopana. Kako lepo pravijo napisi na grobovih: „Tu v miru počiva”. Tudi telesa Vaših rajnih le počivajo po trudapolnem življenju. Kakor seme so pokopana pod gomilo, a ne za večno: prišel bo čas, ko bodo tudi telesa rajnih vstala k novemu, lepšemu življenju. Mar ni to nekaj tolažilnega za vsakega izmed nas? Res da se solzi vsakomur oko, če stoji na grobu matere, spomin z otroško ljubeznijo išče nazaj v tiste Case, ko je dobra mati še živela, ko nas je v v a roč j u držala, ko nas varovala. Hudo je ob grobu mrtve matere. A močnejša kot Žalost je še verna zavest: Mati le počiva. Pri-^l 'bo čas, ko nam bo spet sijalo materino °ko, ko bodo njene ustnice spet nas klicale [ ljubeznivo besedo. Mati počiva od dela ‘V trpljenja, a mrtva ni, temveč živi im uživa sadove svoje materinske ljubezni in žrtve.
j Jesen ni čas odmiranja, ni podoba smrti.
Jesen je čas sadov, je čas počitka. In jesen-i ska praznika, ki nas spominjata umrlih, ki ! S(> že v nebesih, in onih umrlih, ki še v či-^ilnem ognju čakajo, nista praznika smrti, temveč praznika, ki nam kažeta bogate sa-j dove iz življenja vsakega posameznika, pa j ^aJsi je njegovo ime v koledarju ali ne. raznik Vseh svetih, je praznik vseh živih, katerih duše se v večnosti radujejo, katerih telesa pa v zemlji počivajo in čakajo nove-i tta življenja.
bi spomin vernih duš ni dan, ko naj bi objokovali mrtve, temveč dan, ko nas „živi” ( ijfosijo za našo molitev, da se jim skrajša ‘as trpljenja, katerega prenašajo njih duše.
Dan avstrijske zastave
Dne 25. oktobra so zapustile zadnje zasedbene čete Avstrijo. > Za ta dan je vlada odredila posebno slavje državne zastave. V vsej državi se je mladina zbirala na proslavah, da prvič po 17 letih pozdravi državno zastavo v svobodi.
Posamezne šole so imele svoje proslave, ki so bile navezane na radijsko oddajo skupne dunajske državne proslave. Na Dunaju so se v koncertni dvorani zbrali zastopniki mladine iz vse države. Ob prisotnosti vlade je govoril zvezni kancler Raab vsej avstrijski mladini o pomenu dneva. V svojem govoru je kancler naglasil, da se mora predvsem avstrijska študirajoča mladina pripra-
viti, da bo dorasla veliki nalogi, ki jo ima Avstrija v srcu Evrope.
K dvignjeni zastavi je govoril sam zvezni predsednik dr. Kdrner.
Mladina celovških srednjih šol pa se je zbrala v veliki dvorani koroškega velesejma. Na tej proslavi pa je v imenu deželnega glavarja govoril direktor deželnih uradov g. dvorni svetnik Newole, ki je poudaril važnost znanja in vesti v javnem življenju. To dvoje naj mladina predvsem goji in se tako pripravlja za velike naloge, ki jo čakajo v življenju.
S koroško deželno in avstrijsko državno himno je bila slavnost zaključena.
Posarje odklonilo evropeizacijo
Preteklo nedeljo je bilo v Posarju glasovanje o upravnem statutu, ki je predvideval posebno upravno ureditev tega spornega ozmelja med Francijo in Nemčijo ter bi naj njega evropeizacija postala prvi kamen pri
Volitve na Nižjem Avstrijskem
Minulo nedeljo so bile volitve za deželni zbor na Nižjem Avstrijskem. Izidi glasovanja so naslednji: Za deželni zbor: OeVP 295.470, SPOe 242.247 glasov, VdU 59.118 KPOe 15.029. Socialistična in Ljudska stranka sta obe napredovali na račun „neodvis-nežev” (VdU). Tako je Ljudska stranka od prejšnjih 23 poslanskih sedežev v deželnem zboru sedaj narasla na 25, a socialisti pa od 15 na 19 poslancev. ..Neodvisni” so od prejšnjih 10 poslancev padli na štiri, a komunisti so, kot prej, tudi sedaj ostali brez poslanca. Sedaj ima OeVP obsolutno večino v deželnem zboru.
gradnji skupnosti evropskih narodov.
Pri glasovanju pa je od 040.000 oddanih glasov bilo 423.440 proti statutu, a le 201 tisoč 975 pa zanj. Volilna udeležba je bila zelo visoka (96 odst.) ter znašajo glasovi proti statutu nad dve tretjini (67 odst.).
V Bonnu so zaradi izida glasovanja v zadregi, kajti posarski statut je bil izdelan sporazumno med francosko in bonnsko vlado. Tudi v Parizu so nevoljni. Francoska vlada bo .slej koprej vztrajala na svojem stališču, da se pač sedanji režim v Posarju na-daljujef V Londonu pa so z izidom posar-s k ega glasovanja zelo nezadovoljni in ugledni list ,.Times” sicer priznava posarskemu prebivalstvu pravico, da v svobodnih volitvah statut odkloni, vendar ugotavlja, da „so bila s tem uničena dolgoletna prizadevanja za pomiritev med Francijo in Nemčijo”. Tudi v Washingtonu smatrajo izid glasovanja kot izraz prebujajočega se nemškega prenapetega nacionalizma v Posarju.
Očitna kršitev državne pogodbe!
Okrajno sodišče v Celovcu je v neki najemninski zadevi, v kateri je toženec zahteval obravnavo v slovenščini, sklicujoč se na določbe avstrijske državne pogodbe, ker je avstrijski državljan slovenskega rodu, odločilo o gornji zahtevi s sklepom 10 C 166/55 z dne 11. 10. 1955 takole:
L ..Razprava se vrši v nemškem jeziku”.
Obrazložitev:
„1*0 členu 7 avstrijske državne pogodbe sta slovenski in nemški jezik enakopravna. To pa ne spreminja ničesar na tem, da je nemški jezik državni jezik. Zato je treba izvesti razpravo v slovenskem jeziku le takrat, kadar sta obe sporni stranki zmožni slovenskega jezika in zahtevata razpravo v slovenskem jeziku. Pa tudi v tem primeru ne mo reta ubraniti, da sc zaslišanje vrši s pomočjo tolmača, dokler ni zagotovljena izvedba razprav popolnoma v slovenščini. Ni dopustno, da obtoženec zahteva slovensko razpravo, kadar je tožiteljica tožbo vložila v nemščini in zahteva, da se razprava vrši v nemščini, ker ona sarmi ne zna slovensko. Celo zahteve ekstremno usmerjenih Slovencev terjajo izvedbo razprav v slovenščini šele po poteku enega leta in stojijo na stališču, da je treba razpravljati v jeziku to-žitelja. To mora tembolj veljati v tem oziru, ko obtoženec popolnoma obvlada nemščino in sedaj celo dela v delu Avstrije, kjer nihče ne razume slovenščine.”
Prav gotovo imajo tudi na deželnem sodišču objasnjevalne pripombe k posameznim členom državne pogodbe, s katerimi je zvezna vlada predložila pogodbo samo parlamentu. V posebnem delu I I ad 517 priloga k stenografskim zapisnikom državnega zbora VII GB je zapisano: Določba o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku dodatno k nemškemu jeziku je brez posebne izvedbe zakonodaje neposredno izvršna. — Potem
ko je stopila državna pogodba v veljavo, je torej izvajanje tega člena dolžnost vsakega sodnika. Sicer pa mora vsak sodnik to spoznati' iz jasnega in nedvoumnega besedila državne pogodbe same.
Raba slovenskega uradnega jezika v državni pogodbi določenih sodnih okrajih Koroške v smislu člena 7 odstavek 3 je ustavno zajamčena pravica vsakega posameznega državljana (Herrnritt, avstrijsko ustavno pravo stran 99). Ta osebna (subjektivna) pravica je pravica na zaslišanje, na sodbo, na odločbo v tem uradnem jeziku in kršitev predpisa o rabi tega uradnega jezika je kršitev osebne pravice (Herrnritt, Nationalitat und Recht, stran 106).
Kadar pa sodišče odreče stranki to jezikovno pravico, s tem odvzame z nezakonitim postopkom možnost, da pred sodiščem razpravlja, zaradi' česar je sodni postopek in sodba nična. (Prim. § 477 odstavek 1, štev. 4 Civilno pravdni postopnik ZPO).
S tako zavrnitvijo sodišče poruši dva stebra avstrijskega sodstva, ustnost in neposrednost.
V sodnem postopku doslej še nismo nikoli slišali o razliki med uradnim in državnim jezikom, poznamo le sodni uradni jezik, ki je bil do državne pogodbe eden in sedaj pa sta dva in sicer po priznanju sodnika samega obadva enakopravna.
Zato je v nasprotju z državno pogodbo in s sodnikovim lastnim priznanjem o enakopravnosti naslednja njegova trditev, da bi se naj na sodišču vršile razprave v slovenščini le takrat, kadar so stranke zmožne slovenščine, to je praktično le takrat, kadar bi se Slovenci tožili med seboj, dočim bi pri pravdah, kjer je ena stranka Nemec, prevla^ dala nemščina. Kje je potem enakopravnost?
Se bolj presenetljiva pa je trditev, da bi se naj razprave v slovenščini vršile le na sporazumno zahtevo obeh strank, če bi se stran-
Ceim 1 šiling
Jose Maža, delegat republike Čile, je bil letos izvoljen za predsednika glavne skupščine Združenih narodov, ki sedaj obhajajo 10-letnico obstoja. (AND)
ke sporazumele o jeziku, hi se verjetno pogosto tudi o ostalem in bi sploh ne hodile na sodnijo. Višek sodnikove volje, priti Slovencem nasproti, pa je trditev, da tudi takrat, kadar bi obe ■stranki' zahtevali obravnavo v slovenščini, se ne bi mogli ubraniti zaslišanju po tolmaču, dokler ne bo omogočena popolna izvedba razprav v slovenščini.
Z državno pogodbo se je država zase in za svoje organe obvezala, da bo poskrbela za to in sodnik kot državni organi zaradi tega ne more odklanjati kot neupravičene zahteve sloven; strank po svojih pravicah, temveč bi moral priti do edino pravilnega zaključka, da on v zadevi ne more soditi, ker nima po zakonu določenega pogoja, to je znanja slovenščine, dodatno k nemščini.
Iz sodbe se pa vidi, da se sodnik zelo zanima za politiko in je bolje poučen o zahtevah ekstremnih Slovencev kot mi sami. vendar mislimo, da zanj pri izvrševanju sodne dolžnosti velja le zakon ter mora pri osebnih pravicah upoštevati le zahteve upravičenca. Vsi ekstremni in zmerni Slovenci skupaj ne morejo razveljaviti kake državljanu z zakonom priznane osebne pravice v pravni državi.
V naši deželi jimamo mnogo zgodovinskih primerov o rabi slovenščine na sodiščih in bi si dovolili gospoda sodnika vljudno opozoriti na naslednje odredbe: JMErl. 9. 9. 1860, štev. 10 340; MinVdg. 5. 0. 1869; JMErl. 3. 3. 1873, štev. 2520; JMErl. 18. 4.' 1882, štev. 20513 iz leta 1881; glej tudi Kaserer Handbuch der Justizvenvaltung II, 345 in naprej, primerjaj tudi Gumplovicz Oesterreichisches Staatsrecht, stran 141, opomba 140. — Kar pa se tiče jezikovnega znanja sodnikov opozarjamo še na § 5 Gerichtsinstruk-tion cesarskega patenta z dne 3. 5. 1853 RGB1., štev. 81, ki je ostal v veljavi po določbi člena 19 zakona o sodni ureditvi (GOG) z dne 27. 11. 1896 RGlil. 217.
Zelo pogosto dišimo sklicevanje na tradicije, in to z najvišjih državnih mest. Prav bi bilo, če bi tradicija veljala tudi takrat, kadar gre v prid Slovencem.
Sko! v sibirskem taborišču
Blagoslovljeno štolo nekega škofa, ki je na prisilnem delu v sibirskih taboriščih, je prinesel s seboj neki povratnik iz Sovjetske zveze in jo izročil župniku v Friedlan-du v Nemčiji, štolo so izdelala litvanska dekleta, ki so na prisilnem delu v taborišču Dubravka iz ostankov blaga ter jo olepšala z vezeninami z litvanskimi narodnimi motivi. škof, čigar imena pa povratnik ni hotel izdati in ki mora prav tako trdo delati kot drugi ujetniki, je štolo blagoslovil ter jo uporabljal pri daritvi sv. maše, ki jo je od časa do časa na skrivaj opravljal za soujet-nike. Povratnik, ki je prinesel štolo, se je iz protestantizma spreobrnil h katoliški veri v sovjetskem taborišču.
Politični teden
Po svetu ...
Nenni se je vrnil
Vodja italijanskih levih socialistov, ki so povezani s komunisti, se je vrnil s svojega štiritedenskega potovanja v Moskvo in Peking. Po njegovih izjavah so se v Moskvi razgovarjali o možnostih mirnega sožitja med Vzhodom in Zapadom. V tem smislu naj bi govorili tudi na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi o povezavi držav zapad-no-evropske obrambne zveze z državami vzhodnega bloka. V tej zvezi je Nenni posebno naglasil, da bi bilo po sovjetskem mnenju nujno potrebno ločiti1 vprašanje svetovne varnosti od vprašanja združitve o-beh Nemtij. Amerikanci in tudi Nemci sami nujno zahtevajo, da se oboje vprašanj rešuje istočasno ali pa celo nemško vprašanje pred vsemi ostalimi. Nenni se seveda strinja s sovjetskim stališčem o nemškem vprašanju, da morajo namreč svoje vprašanje rešiti Nemci sami, to^e pravi, da se morajo sestati tako zastopimi Zapadne kakor tudi zastopniki Vzhodne Nemčije pri isti mizi in si določili svojo pot.
Iz Moskve je Nenni odpotoval v Rdečo Kitajsko, da tam razmotriva tudi o trgov-skilr odnosih med Kitajsko in Italijo, seveda neoficielno, ker je v opoziciji, vendar je o svoji poti in nje namenu obvestil tudi vlado. Italija bi bila seve pripravljena, da dobavi Kitajski vrsto industrijskih izdelkov. Vprašanje jele, kako bi Kitajska plačala ali z drugim blagom zamenjala. Razumljivo je, da je Kitajska polagala večjo važnost na politično stran razgovorov, ču En Laj je zahteval, da mora Italija prekiniti politične zveze z nacionalno Kitajsko in čangkaj-škom in da mora priznati vlado Rdeče Kitajske.
Nadalje se je Nenni menil s Sovjeti tudi o sprejemu Italije v Organizacijo združenih narodov. Sovjeti bi bili pripravljena pristati na sprejem Italije pod pogojem seveda, da bi Italija izboljšala svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. Ne zahtevajo še sedaj popolne nevtralizacije, vendar poskušajo na ta način Sovjeti tudi Italijo izvabiti iz zapadnega tabora. Zato se je ameriški zunanji minister Dulles na poti v Ženevo ustavil v Rimu, da prepreči te sovjetske nakane.
V Franciji
pa ima vlada načrt, da bi izvedla že letos decembra parlamentarne volitve, ker je v sedanjem parlamentu vedno teže najti vladno večino. Za razpust parlamenta pa mora vlada dobiti tudi odobritev poslanske zbornice. Nemiri v Tuniziji in Alžiru se nadaljujejo, ker vlada v Parizu še ni napravila odločilnih korakov v smeri politične svobode za ti dve pokrajini.
Vojni ujetniki se vračajo
Kako smo svoj čas poročali, se je dr. Adenauerju v Moskvi posrečilo doseči vrnitev
vojnih ujetnikov, ki so bili v Sovjetski zvezi po vojni obsojeni zaradi vojnih zločinov na dolgoletno ječo. Ker pozdravljajo te vračajoče se ujetnike v Zapadni Nemčiji z vsemi svečanostmi, se je moskovski list „Prav-da” ostro napadel zapadno nemško vlado, ker narodu ne pove, da se vračajo vojni zločinci.
V Zapadni Nemčiji pa je notranjepolitična napetost nekoliko polegla, ker so se socialdemokrati odločili, da bodo v zunanji politiki Adenauerjev© vlado podpirali.
V sprednji Aziji
se je Turčiji posrečilo, da je svoj položaj, ki je močno trpel zaradi napetosti v zadevi otoka Cipra in je prišlo do velikih demonstracij proti Grkom, okrepila z novim paktom s Perzijo. Perzija je namreč pristopila k že prej sklenjeni zavezniški pogodbi med Turčijo in Irakom.
... in pri nas v Avstriji
Napetost med obema koalicijskima strankama je zadnji teden postala še nekoliko večja, k čemur so pripomogle tudi nedeljske deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem, in v volilni borbi se nasprotstva običajno poostrijo. Toda da je zadeva globlja, pa priča dejstvo, da je
vlada na posebni seji razpravljala o sodelovanju
med obema strankama. Soglasno so ugotovili, da je nadaljnje sodelovanje neobhodno potrebno. Na očitke predstavnikov Ljudske stranke (OeVP) so socialistični ministri odgovarjali, da je pogosto zelo težka naloga pomirjevalno vplivati na različne 'bojevite strankine krajevne organizacije, ki zahtevajo od svojih ministrov jasna stališča. V tej zvezi poudarjajo tudi v krogih Ljudske stranke, da bo treba v nekaterih zadevah tudi na desnici zavzeti jasnejše stališče, posebno glede usode „nemškega premoženja”.
Socialisti imajo že	*
pripravljen načrt za podržavljen j e j^trolej-ske industrije
in le, če bo OeVP pristala na ta načrt, so socialisti pripravljeni popustiti glede ostalih 'Podjetij USIA, da pridejo nazaj v zasebne roke, ali kot pravijo, da jih „reprivatizi-rajo”. Reprivatizacija pa je praktično že v teku po raznih poteh, kot ravno kaže primer AUSTRO FIAT, o katerem smo poročali zadnjič, če bo ta razvoj šel tako naprej, bo socialistični minister Waldbrunner postal gospodar nad avstrijskim petrolejem, a ostalih podjetij se bo pa polastil privatni kapital. Sele prihodnji tedni bodo pokazali, kam bo ta pot pripeljala in tudi izid nižje-avstrijskih vplitev, o katerih poročamo na drugem mestu, bo vplival na te zadeve.
Vlada je odobrila tudi
proračun za leto 1956, ki bo sedaj šel pred parlament. Finančni
minister je v tej. zvezi, napovedal znižanje investicij, kar smatra za potrebno, da zavre preveliko konjunkturo, ki nosi v sebi klice krize, nadalje tudi zato, da dobi denarna sredstva za vojaščino, za katero je predvidenih v proračunu 578 milijonov šil. Vendar bo večji del te vsote po različnih poteh tudi šel v korist civilnega gospodarstva, kajti porabili1 bodo ta denar za nabavo raznih potrebščin za vojsko.
Na Dunaju je bil
občni zbor Delavske zveze,
o čigar otvoritvi smo že v zadnji številki poročali. Zvezni kancler in OeVP-jevski ministri se ga demonstrativno niso udeležili zaradi terorizma, ki so ga delavske organizacije izvajale pri podjetju Graf & Stift. Tam je namreč delavski svet z grožnjo stavke izsilil odpust nekega delavca, ki je agitiral za neko novo delavsko organizacijo. Vsekakor je to resna zadeva, ki ogroža svobodo delavcev, da si izberejo sami organizacijo, h kateri hočejo pripadati. Predsednik Bohm se je opravičeval, da se pač delavstvo brani pred organizacijsko razcepitvijo in da je edinost njegova največja obramba. Vendar je govoril jako pomirjevalno, kajti prizadeti delavec in še dve drugi odpuščeni nastav-Ijenki so že bili sprejeti nazaj. Med drugimi je na tem občnem zboru govoril tudi
minister Maisel,
ki je poudaril, da je s skupnimi napori delavstva ter z enotnostjo delavskih organizacij bila dosežena nova postava o socialnem zavarovanju, ki predvsem ščiti šibkejše sloje in jamči znatno boljše pokojnine ostarelim ljudem. S to postavo je on končal svoje javno delo in prepušča svoje mesto mlajšim močem. Občni zbor se je ministru, ki je bil na svojem ministrskem stolu nad deset let, zahvalil ter pohvalil njegovo skrb za socialno zapostavljene sloje prebivalstva.
Koroški deželni glavar g. Wedenig
je v Drobovljah ob Baškem jezeru govoril socialističnim funkcionarjem. Priznal je, da cene res naraščajo, poudaril pa je, da je treba zastaviti vse moči, da se porast cen ustavi in da se tako prepreči nove zahteve po zvišanju mezd in plač.
Dotaknil se je tudi manjšinskega vprašanja in izjavil, da je treba voditi politiko zmernosti, strpnosti in prijateljskega sožitja. V tej zvezi je omenil, da je sprejel od zveznega kanclerja ing. Raaba pismo, s katerim mu sporoča, da spadajo manjšinske zadeve v kompetenco zvezne vlade in zato ne sme deželna vlada ničesar brez naročila z Dunaja ukreniti. Poudaril je, da bo pač zvezna vlada morala izdati čimprej ukrepe v smislu določb državne pogodbe.
V okolici Beljaka in Osoj
je pred tednom dni divjala huda nevihta in je zapadla debela plast snega, kot da bi bili sredi zime. Neurje je povzročilo mnogo škode po sadovnjakih. Tud ielektrični in telefonski vodi so močno trpeli.
Dan Združenih narodov
Dne 24. oktobra 1945 je Organizacija Združenih narodov, po ratifikaciji ustanovne listine po njenih članicah, dejansko in formalno začela svoje življenje. Je res, da je bila ustanovna listina podpisana nekaj mesecev prej v San Franciscu, kot smo že poročali, toda podobno kot pri avstrijski državni pogodbi je trajalo še nekaj časa, da so to listino kot mednarodno pogodbo ratificirali parlamenti držav članic, kar se je zaključilo s 24. oktobrom, zato ta dan velja kot Dan Združenih narodov in ga vsako leto po vsem svetu obhajajo s posebnimi slovesnostmi. Ni sicer koledarski praznik in zato delo ne počiva, toda s predavanji, članki po časopisju se v vseh 60 državah članicah spominjajo, da je mir na svetu skupna dobrina vsega človeštva in da je treba za njegovo ohranitev napeti vse sile, kar je ravno prva naloga Združenih narodov, kot pravi sam uvod v ustanovno listino.
Ko je bila Organizacija leta 1945 ustanovljena, so jo mnogi gledali z nezaupanjem, kajti pred očmi jim je bila žalostna usoda ženevske Lige (Zveze) narodov po prvi svetovni vojni.
Vendar se po desetih letih lahko reče in to podkrepi z dejstvi, da so bili Združeni narodi zgrajeni na mnogo bolj solidni podlagi in, če doslej niso mogli ustvariti res splošnega prijateljstva med narodi, so pa vendar mnogokrat rešili spore, ki bi sicer lahko izzvali vojno, in izkazalo se je, da je td forum, ki ga mora vsaka, še tako mogočna država na svetu upoštevati. To se je
posebno videlo v korejski vojni, kjer so bili napadalci slovesno obsojeni in so jih potem članice Združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike pognale nazaj, od koder so prišli.
Poleg svoje prvenstveno mednarodno-politične naloge pa vršijo Združeni narodi še celo vrsto drugih specializiranih nalog s pomočjo posebnih organizacij. Tako za pospeševanje zdravstva in higijene skrbi „Svetov-na zdravstvena organizacija” (WHO), z de-
lavskimi vprašanji se bavi „Mednarodni delavski urad” (ILO); ..Organizacija za prehrano in poljedelstvo” (FAO) si je pridobila mnogo zaslug za uravnavanje cen in o-skrbo najvažnejših živil za prebivalstvo sveta ter pri posredovanju izkušenj naprednejših držav tistim, ki so bolj zaostale. Kulturne naloge vrši UNESCO, v čigar delokrog spadajo tudi* manjšinska vprašanja.
Upanje je, da bo sedaj, ko je po državni pogodbi zopet postala suverena država, tudi Avstrija kmalu sprejeta v to svetovno organizacijo.
Pogled na veliko dvorano med zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov (AND).
SLOVENCI
_______doma La po smtu____________
PREDAVANJA S SLIKAMI O KOROŠKI V AMERIKI
C. g. Vinko Zaletel je pred nekaj meseci odšel v Ameriko in s seboj je nesel bogato zbirko slik iz vseh krajev lepe Koroške. Sedaj, kot poroča ,,Ameriška domovina”, potuje od enega konca Amerike do drugega, pravzaprav od enega oceana do drugega, kajti na vzhodu obliva ameriški kontinent Atlantski ocean, a na skrajnem zapadu pa Tihi ali Pacifiški ocean, kot smo se učili v šoli.
Res je gospod Zaletel, potem ko se je izkrcal v New Yorku, preko Clevelanda, Brid-geporta in drugih krajev šel v Lemont, kjer je sodeloval še pri letošnjem romanju. S seboj je prinesel krasen mašni plašč, ki so ga •uvezle marljive koroške roke in je zbujal splošno občudovanje v Lemontii, ki mu pravijo tudi ameriške Brezje, po znani božji poti na Gorenjskem.
Iz Lemonta se je g. Zaletel podal na Za-pad, ki že davnaj ni več tako divji, kot smo brali v Karlu Mayu. Povsod je g. Zaletel kazal skioptične slike in govoril o lepotah slovenske koroške zemlje. Več predavanj je i-mel tudi v Clevelandu in med temi tudi eno za učence na slovenski šoli pri št. Vidu-
ZEMELJSKI PLIN SO ODKRILI V PREKMURJU
V Filovcih, ob cesti, ki veže Lendavo z Mursko Soboto, so odkrili ležišča Zemeljskega plina v tako velikih količinah, da jih bo mogoče industrijsko izkoriščati. Kjer je zemeljski plin, se običajno nahaja tudi petro- [ lej in zato sedaj, tehniki raziskovanja še na-daljujejo.
SPOMENICA SLOVENSKIH ŽUPANA^ NA TRŽAŠKEM
Slovenski župani in občinski svetovalci vseh političnih struj in sicer od kominfor-mistov pa do predstavnikov krščanske de-1 mokratske skupine so naslovili na predsednika italijanske vlade Segnija posebno spo- i menico, v kateri protestirajo proti kršitvam londonskega dogovora o Trstu ter zahteva- j jo, da italij. vlada ta dogovor objavi v služ-1 benem listu, ter da se ga dosledno in do po- I drobnoisti drži. Posebno poudarjajo potrebo uzakonitve slovenskih šol ter da vlada ukine vse fašistične zakone. Spomenica nosi 72 podpisov demokratično izvoljenih zastopnikov slovenskega prebivalstva na Trza- I škem.
SPOMENIK MIRANU JARCU
Pred 14 dnevi so na mestu blizu Pugleda. ' kjer je padel pod italijanskimi kroglami [ J’ snik in pisatelj Miran Jarc leta 1942, vzidan v skalo spominsko ploščo. Slavnostni govor je imel Lino Legiša ob pristnosti več drugih prijateljev novomeškega pisatelja.
„RQXI” V GORICI
Slovenski srednješolci iz Trsta so sredi meseca uprizorili v Gorici veseloigro ,Roxi’ ' v vešči režiji prof. Jožeta Peterlina. Dvorano ..Brezmadežna” so Goričani napolnili do zadnjega kotička in podjetne igralce nagradili z obilnim, zasluženim ploskanjem.
PEVSKO DRUŠTVO „KOROTAN” IZ , CLEVELANDA (USA) GOSTUJE V KANADI
Dne 4. septembra je Slovenska narodna zveza v Torontu (Kanada) pt iredila pevski koncert in povabila zbor clevelandskega ..Korotana”, ki je s svojimi skrbno izbranimi pesmi dosegel popolen uspeh.
Forontski Slovenci so napolnili veliko slovensko župnijsko dvorano in užitek 'bi bil še večji, da se niso k petju tudi včasih oglašali tudi malčki, ki so jih matere prinesle s seboj, morda zato, da jih že v naj nežnejši mladosti navadijo na slovensko pesem-Zato je pa bila prireditev toliko bolj domača in družinska.
Slovensko dramatsko društvo v Torontu ima letos lep program
V letošnji sezoni nameravajo uprizoriti naslednja dela:
1) Jurčič: Deseti brat. — 2) Žigon: Kadar se utrga oblak. — 3) Linhart: Matiček ; ženi. — 4) Finžgar: Divji lovec. — 5) Shake- ; speare: Beneški trgovec. — 6) Timmermans: Trije Kralji. — 7) Hoffmannsthal: Slehernik. — 8) Ghcon: Mašna strežnika iz Santa-rema. — 9) Claudel: Marijino oznanenje.
Nameravajo imeti tudi redne mesečne sestanke na katerem bodo obravnavali tekoča vprašanja tičoča se dramatske umetnosti.
k S
JO
Thomas Mann
vi'
:ci
t0!
le-
Mescca avgusta jc v Ziiridiu (Švica) umrl pisatelj Thomas Mann. Pokopali so ga v bližnji vasici Kilch-l>crg in tako je na idiličnem vaškem pokopališču ob rmožju mogočnih, večno mirnih gorskih velikanov našel pokoj mož, ki je skozi vse svoje dolgo življenje — umrl jc v starosti 80 let — nemirno iskal odgovora na nasprotja, med katerimi niha človeško življenje in s katerimi so se bavili največji misleci vseh dob: nasprotje med dobrim in zlom, med boleznijo in zdravjem, med plemenitostjo in podlostjo, med umetnostjo in modrostjo, med ..meščanskim” povprečjem in umetniškim individualizmom, med razumom in vero.
Thomas Mann se je rodil v bogastvu, toda obrnil mu je hrbet in sc ves predal raziskovanju tega čudovitega, edinstvenega pojava, ki mu pravimo človeško življenje, tega večnega boja med stremljenjem k dobremu in med slabostmi.
P
Pokojni Thomas Mann (levo) in nemški državni predsednik dr. Heuss (desno)
Mnogi so ga imenovali čarovnika, kajti njegovo pripovedovanje, ki posega v najbolj skrite globine človeškega srca, ima pogosto na sebi nekaj grozljivega zaradi hladnega, prizanesljivega in vendar rahlo posmehljivega opisovanja. Iz vsake njegove besede pa diha pravo, polno življenje.
Slava Thomasa Manna se je začela z njegovim družinskim romanom „Dic Uuddenbrooks” iz življenja lubeškega bogatega trgovskega sloja, ki je izšel leta 1901. V naslednjih petdesetih letih je napisal še celo vrsto romanov, novel, pri katerih mu pa okolje služi le za okvir, v katerega postavlja svoje žive ljudi, njihove želje, hrepenenja, njihove slabosti in strasti. Toda ni zgolj opisovalec, on se v svojih delih proti tem strastem in slabostim bori, a ne s kakimi papirnatimi protirazlogi, s kakim udarnim in prav taka praznim prepričevanjem, temveč z mirnim, natančnim opisovanjem in hladnim razčlenjevanjem vseh podrobnosti, — ki pa se končno strnejo v organično celoto, — navede človeka k razmišljanju, kajti spoznava samega sebe, spoznava to, kar je morda prej le podzavestno slutil.
Običaj je, da se umrlim napiše v slovo tudi obžalovanje, da so umrli. Že stari grški filozof Sokrat, jc prijateljem, ki so ga hoteli rešiti iz ječe, v katero ga je vrgel atenski tiran, odgovoril, da jc že čez sedemdeset let star in da bi prej ali slej itak umrl ter da se zato ne izplača trud in napor za pobeg. Vedel je, da tiran lahko uniči njegovo telo, a ne njegovega dela. Še danes ga poznamo, o njem uče dijake v šolah samo zato, ker je pognal v smrt modrijana Sokrata, čigar delo pa je — nesmrtno.
In tako je legel v grob le človek Thomas Mann. Nad 20 let je moral preživeti v izgnanstvu. Doživel je, da mu je njegova lastna domovina odvzela državljanstvo in njegove knjige sežigala na javnih trgih, a doživel je tudi, da ga je njegovo rojstno mesto, ki ga spočetka ni hotelo priznati za svojega sina, prosilo odpuščanja in mu ponudilo častno meščanstvo. Gotovo bi se Thomas Mann nasmehnil vsem osmrtnicam, ki so jih napisali ob njegovi smrti. Zaradi njih ni njegovo delo nič manjše ali večje. Sam se je iz njih vnaprej rahlo ponorčeval, ko je ob smrti nekega svojega junaka zapisal „in še isti je spoštljivo pretreseni svet izvedel vest o njegovi smrti.”	a. 1.
Leta preganjanja
Doživljaji nekega bolgarskega kmeta.
Oktober 1944. Bil je kmet v bolgarskih gorah in je njegovo glavno premoženje bilo v čredi 1500 ovac. Novi komunistični režim mu je čredo zaplenil in mu plačal za kilogram žive teže 12 levov (bolgarski denar).
Januar 1945. Policija ga zapre in vrže v . policijske ječe v mestu Plovdiv. Obtožbe: i med vojno ni hotel dati komunističnim par-janom živil in jih podpirati v njihovem dbju proti tedanjemu režimu. V zaporu j ostane do 15. marca 1945.
Maj 1945. Izve, da mu grozi znova zapor j in pobegne v bližnjo Jugoslavijo. Toda tudi v Jugoslaviji ni našel tega, kar je pričakoval. Sklene, da prebegne v Grčijo. Da se izogne sitnostim, se izda za Jugoslovana.
Avgust: Na intervencijo jugoslovanskega konzulata je skupno z ostalimi Jugoslovani povrnjen nazaj v Jugoslavijo in prepeljan v Djevdjelijo, od koder ga jugoslovanska policija odpremi v policijske zapore v Skop-
Avgust 1947. Po enem letu v policijskih
zaporih v Skoplju ga jugoslovanske oblasti postavijo na bolgarsko mejo in ga kot Bolgara izročijo bolgarskim oblastem. Po 14-dnevnem zasliševanju v Kustendilu ga prepeljejo v Sofijo in tam ga zaslišujejo še nadaljnjih 45 dni.
November 1947. Prestavijo ga v neko drugo kaznilnico blizu kraja Slivno.
December 1947. Premestijo ga v starinsko jetnišnico pri Jambolu, kjer mora biti 3 leta in sedem mesecev v postroženem zaporu, to je, sam v celici.
December 1950. Premestijo ga v novo jetnišnico v istem mestu, kjer ostane še poldrugo leto.
Maj 1952. Pride v delavsko taborišče Be-leno in zve, da 'bo tam ostal še nadaljnjih sedem let zaprt. Dotlej še ni bil postavljen pred sodišče in tudi ne obsojen.
September 1953. V okviru neke splošne akcije v prid jetnikom v taborišču za prisilno delo v Beleni, ki še niso bili pred sodiščem, ga izpustijo na svobodo in sicer na
praznik obletnice prevzema oblasti po komunistih; smatrati je to kot potezo za jx>li-tično spralo, ki je v zvezi s popuščanjem terorja po Stalinovi smrti.
Vrne se v domači kraj, toda mora takoj v bolnico zaradi pljučnice, ki jo je dobil še v taborišču v Beleni.
December 1953. Zopet zaprt iz razlogov državne varnosti, tri dni pred volitvami in prepeljan v zapore v Plovdivu, kjer ostane čez čas volitev. Sef varnostnega urada mu ponudi, da naj svoje pretekle grehe popravi s tem, da gre v Grčijo ali Jugoslavijo kot komunistični agent. Kmet ponudbo od-
kloni z izgovorom, da je šibkega zdravja in premalo šolan.
Od decembra 1953 do spetembra 1954. Brezposeln. Kot „reakcijonar” ne dobi osebne izkaznice. Brez tega dokumenta pa ne more nikjer dobiti dela. Sklene, da se iz tega položaja skupno z nekaterimi prijatelji reši s pobegom v Grčijo.
September 1954. V bližini je policija odkrila tajno skladišče orožja in streliva. V strahu, da ga znova ne zaprejo, ne utegne čakati na prijatelje in v noči sam pobegne preko meje v Grčijo.
(USIS)
Burgfheater — zopef vstal iz razvalin
Deset let po koncu vojne, je moralo čakati dunajsko gledališče „Burgtheater”, da vstane iz razvalin, ko je v zadnjih dneh vojne postalo žrtev bomb in ognja.
Imenujejo ga prvo govornico nemškega jezika in to po pravici, ker ima za seboj slavno tradicijo, ki sega preko mej Avstrije. Čeprav je pri gledališču glavna skrb posvečena jeziku, vendar služi jezik le zato, da posreduje misli. Zato presega pomen „Burg-theater” meje nemškega jezika.
Tudi na slovensko gledališko kulturo je imel „Burgtheater” velik vpliv. Poleg res širokega umetniškega obzorja, ki je vodilo vodstvo tega gledališča pri izbiri dramskih del za uprizoritev, si jc „Burg-theater” ustvaril svoj veliki ugled predvsem z odrsko umetnostjo, ki jo je v dolgih desetletjih svojega delovanja izpopolnil do vrhunca. Njegova igralska družina združuje res najboljše umetnike svojega časa.
Gledališče, ki je bilo pozidano leta 1888, je bilo na zunaj obnovljeno v istem slogu, vendar so se v notranjosti morali v marsičem prilagoditi zahtevam modernega časa, kar je pri starejši generaciji izzvalo nekoliko neugodja. Tako jc dvorana že krompro-mis med 19. in 20. stoletjem, a oder pa jc danes gotovo eden najmodernejših na svetu.
Umetnost pa ne more ostati popolnoma ločena od politike. Tako sta za otvoritveno predstavo bili predlagani 2 deli in sicer Goethejev „Egmont” in Grill-parzerja „Kralja Otokarja sreča in konec”. Zmagal' je Avstrijec Grillparzer, čeprav je direktor glc-gališča dr. Rott bil za „Egmonta.”
Na slovesni dan so se ob blesku luči, frakov in smokingov gospodov in ob večernih toaletah navzočih dam nasprotja polegla, kajti ves ta sijaj jih je spominjal na lepe nekdanje čase cesarskega Dunaja, ob čigar spominu se pač vsak Dunajčan razneži, četudi je politično republikanec.
Dne 14. oktobra je bila slovesna predaja ključev iz rok trgovinskega ministra, ki je iz proračuna svojega ministrstva dal prenoviti gledališče, v roke
prosvetnemu ministru dr. Drimmlu, ki bo odslej najvišji gospodar v obnovljenem domu Talije. Deklamacije iz največjih pisateljev so tvorile običajni okvir takih slovesnosti.
Naslednji dan je bila slovesna predstava ,,Otokarja”. Pred začetkom je najstarejša članica gledališča, slavna igralka Hedvvig Bleibtreu prednašala Schillerjev prolog. Tresoči glas nad 80-letne starke, ki je poosebljala slavno tradicijo gledališča, je takoj ustvaril slavnostno razpoloženje.
Predstava je bila brezhibna, kot jc bilo pač od . Burgtheatra pričakovati; le delo ostane isto, kot je bilo in tudi najskrbnejša priprava mu ne more odvzeti časovnega obeležja, v katerem je nastalo, kar je bilo brati tudi v strokovnih kritikah po predstavi.
Pa to so neizogibni spremljevalni pojavi takega pomembnega dogodka. Vodstvo Burgtheatra ima velike načrte in ponovni razcvit tega nositelja avstrijske gledališke umetnosti je simbol splošnega napredka Avstrije.
Pogled na dvorano med predstavo
2 CetaU i/atrifr na SueeUUa
Kot smo že poročali, so na Švedskem odpravili prepoved točenja alkohola. Oblasti so spoznale, da se kljub prepovedim število pijancev ni nič zmanjšalo. Obratno, ugotovili so, da so si ljudje naskrivaj kuhali vse mogoče pijače, s katerimi so si kvarili zdravje-
Doslej je bila švedska na glasu kot najbolj „suha” dežela, ker je po statistikah prišlo letno le 3 litre pijače na glavo, dočim pride v Franciji 28 litrov na osebo, v Italiji 14 litrov, v Angliji 8 litrov, dočim so bogate države, kot n. pr. Amerika, Belgija, Nizozemska1, še bolj skromne pri uživanju alkoholnih pijač.
Vendar te številke ne povedo vsega, kajti treba je vedeti, v kaki obliki je bil alkohol. Medtem ko ga v Franciji, Italiji in deloma tudi v Angliji povečini zaužijejo v obliki vina, Švedi pijejo žganje. Francozi. Italijani (in tudi Slovenci) pijejo vino pri jedi, v družbi, dočim pijejo Švedi žganje sami, naskrivaj.
Medtem ko kozarec vina po jedi pomaga k boljši prebavi ali kozarec, ki ga spijete med prijatelji, prinese veselost v družbo, seveda je treba tudi pri tem znati držati pravo mero {..Kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da”, pravi slovenska narodna pesem), (Dalje na 5. strani)
PRAN ERJAVEC. PARIZ:
koroški Slovenc!
II. DEL
(61. nadaljevanje)
Ravno pretresljiva usoda velikega slovensko-hrvat-skega kmečkega upora prav tista leta nam najzgovornejše priča, koliko smisla je imelo nasilno plemstvo za načelo svobode nasproti svojim — kmečkim podložnikom. Koroški slovenski kmetje se tega velikega upora sicer niso udeležili, zato so bili pa vsak dan priče, kako so protestantje spoštovali načelo verske svobode nasproti katoličanom. Luterani so si kratko in malo prilaščali katoliške cerkve in plemiči so nastavljali na duhovnijah, katerih patroni so bili, le odpadle katoliške duhovnike in luteranske predikante ali jih pa puščali nezasedene in se sami polaščali pripadajočih cerkvenih dohodkov.
Protestanti so na vsak korak javno zasramovali ne le Cerkev, svete obrede in papeža, temveč celo naj višje katoliške verske svetinje, kakor Najsvetejše, Mater božjo >td. Vdirali so oboroženi v cerkve, izganjali iz njih duhovnike, izzivali pretepe itd. Ko celovška cerkev sv. Egi-c*tja še niti ni bila v .protestantskih rokah, je hotel gosposvetski dekan nekoč v njej opraviti službo božjo, a četa protestantov ga. je napadla, mu odvzela cerkveno ob-ok° in njega samega ranila; drugega duhovnika so pa 'bed mašo napadli, ga vrgli na tla in suvali. Ob drugi pri-hki je vodil vetrinjski opat mimo Celovca katoliške ro-
marje h Gospe Sveti, a pri šentviških vratih ga je celovška 'luteranska drhal nagnala s kamenji. Ko je prišel p a-t r i a r h Barbaro po cerkveni vizitaciji v Beljak, so ga sprejeli meščani s puškami in sabljami, ponoči pa izzvali velike izgrede itd.
Vse pa kaže, da so izvajali taka nasilstva predvsem nemški protestanti. Ravno zaradi pravkar omenjenih izgredov v Beljaku se je razvila n. pr. velika pravda med deželnimi stanovi in novim bamberškim v i c e d o m o m S t a d i o n o m, ki je prišla končno do samega cesarja in je že grozilo, da pride do oboroženega spopada med protestanti in katoličani. Glede na to je Stadion pisal cesarju, da lahko v tem primeru nabere prav toliko okoliških (slovenskih) katoličanov, kot je beljaških (nemških) protestantov. Vprav neverjetne drznosti in nasilstva so si pa dovoljevali še protestantski zemljiški gospodje in cerkveni patroni. Ob smrti župnikov so vdirali v župnišča in jih izropali, lastili so sr celo duhovno sodstvo, predpisovali duhovnikom, kaj smejo učiti, kako deliti sv. zakramente, in jim prepovedovali razne katoliške verske obrede z grožnjami, da jih poženo iz župnišč.
Iz površnih vtisov o tedanjem stanju na Koroškem bi mogli sklepati, da je postala sploh vsa Koroška protestantska, toda ravno taka poročila nam dokazujejo, da je živelo katoličanstvo žilavo še nadalje celo na Zgornjem Koroškem, še mnogo bolj pa seveda zlasti v slovenskem delu Spodnje Koroške. To je tudi lahko razumljivo, kajti vprav nenaravno bi bilo, ako bi se mogel tudi slovenski 'kmečki tlačan navduševati za vero, ki mu jo je vsiljeval njegov nemški graščak, ki ga je zatiral in pri katerem so
našli topla zavetišča tudi protestantski predikanti. Ker vemo, da je le premnogo duhovnikov samih prestopilo v protestantski tabor ali p^r vsaj niso pokazovali. prav nobenega odpora proti novoverskim navalom, upravičeno lahko sklepamo, da je bil tisti, ki je vzdržal v južni Koroški katoličanstvo, predvsem — ako že ne edino — slovenski kmet. Več kot značilno je n. pr. tudi dejstvo, da so se vsi tedanji ljubljanski nemški škofje (R a u bar, K a -cij a n ar) bolj ali manj nagibali k protestantom ali pa vsaj niso pokazovali proti njemu nobenega resnega odpora (S e e b a c h); pač pa so se mu z vso silo in tudi uspešno uprli domači škofje slovenskega rodu (T e x t o r — F k a 1 č i č,, G 1 u š i č, Tavčar), zaradi česar je tudi moglo pognati luteranstvo med kranjskimi Slovenci le malo korenin.
Vkljub vsem očrtanim okoliščinam je pa našlo kato-ličanstvp že v letih najmočnejšega protestantskega razmaha še dovolj življenjske sile samo v sebi, da je odpravilo spredaj ponovno naznačene nerednosti v lastni cerkveni upravi, jasneje določilo razna verska načela in poenotilo cerkvene predpise ter se nato uspešno jromerilo tudi s protestantizmom. Nekako izhodišče za ves katoliški preporod je pomenjal znameniti cerkveni zbor, ki se je vršil v letih 1545—1563 v južnotirolskem mestu T r i d e n t u (s Koroške sta se ga udeležila lavantinski škof H. Rettinger in krški škof Sa lani a n c a), a smernice njegove so izvrševali potem nekateri tedanji Veliki naši škofje, zlasti s pomočjo jezuitov.
(Dalje prihodnjič)
■ jvi nas ndM>voškem
Sola v Libučah prenovljena
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v 1’riesterhausgas.se nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
Obenem opozarjamo vernike, da je v zimskem času, to je od oktobra do junija vsako nedeljo in praznik v isti cerkvi tudi popoldanska pobožnost in sicer ob 4. popoldne. Vsi slovenski verniki v Celovcu so vabljeni k popoldanski pobožnosti.
HODIŠE
V nedeljo dne 30. oktobra t. 1. bo slovesna blagoslovitev zvonov v Hodišah. Sv. maša bo ob 9. uri, nato blagoslovitev.
PLIBERK
(Telegram iz Rusije)
Ko se je pred nekaj tedni domačin Miha Svanjak s telegramom zahvalil za pismo, katero je sprejel od svoje hčerke Marice Svanjak, je bila to za naše mestece prava senza-cija.
Miha Svanjak je bil avgusta leta 1914 vpoklican k vojakom. Septembra 1914 je dobil še toliko dopusta, da se je udeležil pogreba svoje žene in takrat je tudi zadnjič videl svoji dve hčerki in svojega sina Mirka. Hčerka Marica je bila tedaj šest tednov stara. Oče je nato prišel kmalu v rusko ujetništvo; metež vojne in revolucije ga je zanesel v Azijo na mongolsko mejo, kjer živi še danes. Leta 1938 se mu je posrečilo dobiti zvezo s svojo rojstno faro Medgorje, kjer je zaprosil za rojstni List, da bi se mogel vrniti v domovino. Nemška zasedba Avstrije je ta načrt preprečila in tako je ostal v Rusiji do danes. Letos'poleti pa se je zopet obrnil na župnijski urad v Medgorjah z isto prošnjo. Upravitelj župnije g. Cvetko je po posredovanju nekega koroškega učitelja z istim imenom našel tudi hčerko vojnega ujetnika Mihe Svanjaka. Hčerka se je svojemu očetu takoj po zračni pošti s pismom javila in oče se je tiato telegrafsko za sprejeto pismo zahvalil. Tako je bila vpo-stavljena zveza, ki je bila 41 let pretrgana. Potrebni papirji so bili medtem že odposlani, obveščena je bila o vsej zadevi tudi zvezna vlada na Dunaju, da1 tudi ona po diplomatski poti posreduje za vrnitev Mihe Svanjaka po 41 letih v domovino. Prav iz vsega srca želimo, da bi oče praznoval vsaj Božič 1955 pri svojih dragih na Koroškem. Miha Svanjak je tudi stric č. sestre Gabrijele, ki se veliko trudi, da stričevo vrnitev pospeši.
RADIŠE
V nedeljo, dne 30. oktobra 1955 je pri nas v društveni dvorani pevski koncert. Začetek ob pol treh popoldne. Vsi prisrčno vabljeni.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Naš poštni urad že dolgo ni več odgovarjal zahtevam, ki jih stavi moderni tujski promet. Zato so pristojni krogi že dalje časa delali na tem, da bi poštno poslopje povečali in na novo opremili. Tako so bili s pomočjo poštne direkcije dozidani novi prostori in povsem moderno opremljeni. Obnovljeni in povečani urad so slovesno predali svojemu namenu in naš župnik č. g. dr. Ogris ga je blagoslotil.
V	nedeljo, dne 23. oktobra, je bila blagoslovitev prenovljene libuške šole. Po svečanem cerkvenem opravilu v libuški cerkvi, kjer je govoril v obeh jezikih prošt in dekan g. Trabesinger, smo se napotili k prenovljenemu šolskemu poslopju.
V	imenu deželne vlade je govoril predsednik deželnega šolskega sveta deželni glavar g. Wedenig. V svojih izvajanjih je navezal na proštovo pridigo in poudaril misel, da bi se morali ljudje, ki častijo istega Boga, tudi v vsakdanjem življenju dobro razumeti in da bi ravno tu ne smelo biti nobenih narodnostnih in socialnih razprtij.
Gospod deželni glavar je nadaljeval svoj govor v slovenskem jeziku in med drugim povedal: ,,Vsa občina obhaja danes velik praznik. Kot deželni glavar in kot predsednik deželnega šolskega sveta se veselim z vami, da smo mogli s skupnim naporom in s skupnim delom naši mladini postaviti prenovljen šolski dom.
To, kar stori naša generacija za mladino, to stori tudi za svojo lastno 'bodočnost, ker smo dolžni poskrbeti, da bo ta naša mladina naše delo nadaljevala. Vsi želimo, da bi bilo to delo posvečeno mirnemu napredku, da bi bilo posvečeno dobremu sožitju obeh narodov v deželi, da bi služilo utrjevanju mi-
Knjige te dni razpošiljamo čč. župnim uradom in poverjenikom. Pohitite in nabavite si lepo in koristno branje te naše zaslužne, najstarejše knjižne ustanove!
ru ob državni meji. Če smo mogli dati naši mladini znanje, da bo mogla služiti tem trem velikim nalogam, potem smo svojo mladino za 'bodočnost dobro oborožili. Tej naši mladini pa moramo posredovati tudi srčno kulturo in tudi to je naloga šole.
Želim, da bi v prenovljenih prostorih otroci zares našli drugi dom in se s svojimi učitelji posvetili z vso vnemo resnemu delu.”
šolarji sami so se postavili z deklamacijami in videlo se jim je, da jim prihaja domača slovenska beseda prav iz srca.
Bil je prav zares praznik vse libuške občine. Vemo pa dobro, da gre velika zasluga županu Ostermannu, ki je kljub vsem težkim udarcem, ki jih je kar po vrsti doživel, ko je smrt ponovno obiskala njegovo družino, vztrajal pri načrtu, da postavi v Lb bučah učiteljem nov dom in otrokom pa prenovi šolsko poslopje.
Na drugi strani pa naglašamo tudi dejstvo, da se je g. deželni glavar zavestno držal v svojem govoru obveznosti državne pogodbe člena 7, da je poleg nemščine tudi slovenščina uradni jezik. Z zadovoljnostjo smo to opazili tudi pri blagoslovitvi nove šole v Lepeni pred dobrima dvema tedno-
Če pa v vašem kraju ni poverjenika, pišite naravnost dopisnico na: Mohorjeva družba, Viktringer Ring 26, Celovec - Kla-genfurt, Austria.
Izšle so Mohorjeve knjige za leto 1956!
Letos je izdala Mohorjeva družba v Celovcu sledeče knjige:
L KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA ZA LETO 1956. - Obsega 160 bogato s slikami okrašenih strani, z zanimivim branjem in stane 10.— šilingov. Vsak, kdor vzame ..Koledar”, postane ud Družbe in je deležen odpustkov in sv. maš, ki se berejo za ude.
2.	Karel Mauser: VELIKA RIDA. Slovenske družinske večernice, 9. zvezek. — Lepa domača koroška povest, ki se dogaja na Zilji. Obsega 128 strani in stane za ude v Avstriji 8.— šilingov.
3.	P. Bernard Ambrožič: DOMISLICE. — So to zanimivo in lahko pisane črtice, ki jih je ilustriral Avgust Čebul. Obsega 120 strani in stane za ude v Avstriji 8.— šilingov.
4.	Fran Erjavec: KOROŠKI SLOVENCI, 1. zvezek. — Izpod peresa strokovnjaka se nam obeta celotna zgodovina koroških Slovencev, ki bo izhajala v letnih presledkih. Pričujoči 1. zvezek obravnava srednji vek, olv sega 192 strani in stane za ude v Avstriji 10.— šilingov.
5.	STRIC JAKA, vzor popotnega junaka. — Ilustrirana mladinska povest v večbarvnem tisku, na debelejšem papirju. S to knjigo boste razveselili mladino doma in na tujem. Stane za ude v Avstriji 8.— šilingov.
6.	Sveto pismo novega zakona, 2. del: APOSTOLSKI LISTI IN RAZODETJE. — Obsega 315 strani, razna kazala in dva zemljevida. Je v platno vezana knjiga in stane za ude v Avstriji 15.— šilingov.
7.	FILOTEJA. Navodila za bogoljubno življenje. — Obsega 312 strani, je v platno vezana in stane za ude v Avstriji 20.— šilingov.
8.	Dr. F. Žakelj: ŽIVI KRISTUSOV EVANGELIJ. — Opisuje življenje svetnikov, ki so bili proglašeni pod sedanjim papežem. Delo bo izhajalo v več zvezkih. Prvi zvezek stane za ude v Avstriji 8.— šilingov.
IVAN PREGELJ:
sp&mhmo na	družbo
... in tako je prišel čas, ko lahko za Mo-harjane pišem svoje spomine. Svoje slavnostne ali jubilejne spomine, bi lahko rekel, zakaj preteklo je lepo, kar slavnostno število let, odkar sem postal sotrudnik in ■pisec te častitljive naše narodne vzgojiteljice.
Letos je minilo namreč ravno 30 let, ko je prinesel Koledar eno mojih prvih po-vestic, zgodovinsko črto iz dobe sv. Cirila in Metoda, po imenu Blagovestnika. Stavili so neko moje delo pri Družbi že štiri leta prej, mi poslali krtačni odtis, a pozneje tiste moje reči niso uvrstili med spise v knjigah. Sodim, da ni nobena škodai, da so taisto moje prvo delo izvrgli, ki mu danes niti naslova ne vem več, čeprav še pomnim, da je bilo pisano v smislu in slogu tedanjega mojega duhovnega mentorja gospoda Ksaverja Meška. Kakorkoli! Prišel sem pri Družbi nekaj pozneje na vrsto in cel6 na častno mesto, kar se mi pri Vrtcu za ured-
nika Kržiča ni in ni hotelo posrečiti. S hvaležnostjo se zato spominjam vseh tistih mož, ki so mi kot dopisniku Mohorjeve družbe ugladili pot, Imeli opravka z mojimi spisi, sprejemali moje reči, jih hvalili in ocenjevali in mi tako pomogli do slovesa, da sem priznan tudi kot ljudski pisatelj. Njim v zahvalo in čast to moje kratko in neposredno pisano sporočilo!
Prvi, ki se ga spominjam, da sem stopil z njim v neko gospodarsko slovstveno pisem-stvo, je bil blagajnik Mohorjevih knjig, rajni profesor Apih. Bil je mož, ki mi je nakazal sploh moje prve honorarje in zadnjič, leta 1909, celo nekaj več, kakor pa sem po svoji sodbi zaslužil in pričakoval. Ko sem mu nato pisal, me je ljubeznivo opozoril, naj si ne jemljem k srcu, če sem po svoji sodbi dobil nekaj preveč. Mož da verjame, da bom Družbi še kdaj hvaležen in koristen delavec. Bog povrni možu njegovo dobro besedo! Zdi se mi, da ni bila zastonj.
Drugi' gospod, ki sem poslej imel posle z njim, je prečastiti gospod Valentin Podgorc. Spominjam se nekaj njegovih pohvalnih pisem, enega o neki moji stvari, da je kabinetno delo. Videl in slišal sem gospoda enkrat v Ljubljani na katoliškem shodu, kjer sem gospoda tudi opozoril nase, da me je našel in povabil s seboj na Koroško kislo mleko pit. Ko sem hodil leta 1929 ]x> Koroškem, bi ga lahko prijel za besedo, pa ga nisem. Še obiskat ga nisem šel. Naj mi tega preveč ne zameri!
Tretji-, ki sem mu stopil kot družbenemu delavcu blizu, je pokojni profesor in senator dr. Valentin Rožič. Pisal mi je prvič glede Mlade Brede v Idrijo leta 1912. Hvalil je to moje prvo večje delo in mi obljubil tudi izdaten honorar 1000 kron, ki sem ga prejel v obrokih. Ta Mlada Breda je bila tudi prvi moj tiskani rokopis v Mohorjevih knjigah, ki sem mu sam opravil korekturo. Danes seveda s to povestjo nisem več zadovoljen in mi je kar všeč, da je knjiga pošla. Danes nisem več zadovoljen niti z jezikom niti s snovjo. Svojčas je zadovoljila rajnega pisatelja Detelo, gospoda dr. Tominška, deloma tudi gospoda Cvetka Golarja, katere-
SVEČE (Nov grob)
Ko so zavele prve jesenske sape, smo .pogrešali na klopi pred hišo staro "Krznarjev« mamo. Vse poletje so hodili sedet na senč-no-sončno mesto pred hišo, od koder so opazovali vaško življenje. S svojimi devetimi' križi so bili še kar k repki, imeli so zelo dober spomin, brali so še vse časopise bre/( očal. Do zadnjega so hodili še v cerkev po tolažbo k svojemu najboljšemu Sosedu. ,
Toda. oktobra jih je zlomilo. Le nekaj| dni so bili priklenjeni na posteljo. Vse so| imeli že pripravljeno za smrt in tudi njihovo življenje je bilo vseskozi tako, da se jim ni bilo treba bati prestopiti Draga v večnost. Zvonilo je ravno jutranjico dne 5. oktobra. Sklenili so roke k molitvi, a moliti niso več mogli. Mirno so zaspali, prav po pregovoru: ..Kakršno življenje, taka smrt.” Niso dočakali1 novega jutra — novega trplje-i nja, preselili so se v svet brez bolečin.
Na prvi petek meseca oktobra smo jil' spremili na pokopališče. Pevski zbor je po vzpodbudnem nagovoru domačega župnika! zapel žalostinko „Nad zvezdami”.
Prazno je mesto pred hišo in v hiši', a mi. ki smo ljubili Krznarjevo mamo, ne bomo pozabili nanje.
Celih 50 let so bili vdova. Sami so oskr-bovali hišo, posestvo in štiri nedorasle otroke. S pridnim delom in molitvijo so izprosili blagoslova svoji hiši. Vpisali so se tudi v Tretji red sv. Frančiška, da bi se v krščanskem življenju še bolj izpopolnili.
Druga svetovna vojna je zelo prizadela Krznarjevo hišo. Izgubili so dva nečaka in hčer Rezo. Sina in drugo hčer pa so odvedli v taborišče. Kelih bridkosti pa s tem zanjo še ni bil izpraznjen. Pred petimi leti so izgubili sina Jožo in pred tremi let še Roka-
Letos, za sveto N ežo, svojo patrono, so še j prav lepo opravljali 90-letnico. Nihče h-i med častilcev pa tedaj ni mislil, da letu Krznarjeve mame ne bo več. Posebno vsi prosvetni delavci se jih hvaležno spominjajo. Saj je v njih hiši bil vedno prostor za skušnje, pevske vaje itd. S svojo ljubeznivostjo in prijaznostjo so si pridobili mnogo prijateljev. Nikogar niso razžalili, z nikomer bili v jezi. Res pravi vzgled krščanskega življenja!
Draga Krznarjeva mama, Bog bodi vaše plačilo! Saj se boste za devetdeset let neprestanega, vdano prenašanega trpljenja vso večnost radovali.
RAKOLE
(Vesoljni potop pričakujemo)
Šele pred par leti so osušili veliko močvirje med Dravskim dvorom in Rakolami- | Tam, kjer je še pred malo časa stala voda j ali rasla le kisla trava, je danes okoli 80 hek- j tarjev rodovitne zemlje, ki daje velike množine krme, krompirja in tudi žita.
Letos pa smo nekoliko z nezaupanjen) opazovali meričnike, ki so nekaj merili pod našo vasjo ob Dravi. Ko pa smo izvedeli. ' kaj nameravajo, pa nas je postalo kar strah- j Velika elektrarna, ki bo zgrajena, pod veli-kovškim mostom, bo potrebovala enakomerni dotok vode in zaradi tega bo treba tudi tu Dravo zajeziti. Tako bo zajezena voda nastopila, do naše vasi in bo verjetno nižji predel prišel že pod vodo. Seve bodo pod vodo vsa polja in vsi travniki, ki ležijo pod vasjo ob Dravi. Nekateri Rakolčani se že veselijo, da se bodo preselili v deželo Koromandijo, kjer bodo brez dela in bre/ skrbi dobro živeli na stroške „Draukraft-werke”.
mu se je povest sicer nekaj preveč vlekla, vlekla ... Z gospodom dr. Rožičem pa. sen> ostal v prijateljskih odnosih še mnogo pozneje, lahko rečem, do njegove prezgodnje smrti, pa četudi sem njegov spis o Sv. Trojici bral z zrelo hudomušnostjo in ga tudi tako v veseli družbi nekoč tolmačil. Bog m' greh odpusti, dragi Valentin!
četrto moje znanje pri Mohorjevi družbi sem sklenil z gospodom dr. Francetom Kotnikom. Kakor mi je gospod nekoč sam zaupal, me je spoznal ob priliki dijaškega sestanka v Gorici in na poti do Hude Južine-Kot z družbenim blagajnikom sem stopil 1 njim v zvezo za- svoje večerniške povesti. Potožil sem gospodu, da utegne postati moj honorar za povest, ki' nanj čakam, za tretjino manjši, kakor bi bil, če bi mi izplačali delo, ko so ga potrdili. Res se je to zgodilo spričo tsdaj sahneče valute. Bog z valuto! Ostal sem gospodu nadzorniku prijazen delavec, slej ko prej do šolarjevega Cvetja-kjer sem dozdaj izdal izbranega Gregorčič'-1 in Simona Jenka.
Več kot zunanje pisateljsko znanje p11 sem sklenil s petim gospodom, urednikoni (Dalje na 5. strani)
Delo v sadovnjaku
Bogat pridelek sadja bo kmalu pod streho. Nabrali smo dovolj sadja za dom in boljše obrali za prodajo. Za naše,majhne količine namiznega sadja je najbolj primerno, da ga eimprej, prodamo. Res bi spomladi dobili več za kg dobro prezimljenega ali ohranjenega namiznega sadja, a mi še vedno nimamo zato potrebnih skladišč, v katerih bi bilo sadje spomladi skoraj tako sočno, kot smo ga v jeseni vložili. Taka podzemna skladišča ali silosi so potrebni zlasti za tiste kraje, kjer je za sadjarstvo bolj primerna lega, še bolje, kjer je res napredno sadjarstvo.
Že pred zadnjo vojno smo bili kmetje na obisku na vinarsko-sadjarsiki šoli 'pri Mariboru, kjer smo si ogledali veliko podzemno skladišče, šola pa je imela res lepo urejene sadovnjake in je poleg domačega pridelka bilo prostora za nekaj vagonov sadja, kamor so pripeljali kmetje-sadjarji izbrane sorte, pripravljene za prodajo v pomladnih mesecih. Strokovnjaki so nadzorovali skladiščenje, dnevno merili toploto in
Poleg tega pa čaka gospodarja nega sadnega drevja v jeseni. Letos sadno drevje lepo dozoreva in list je počasi odpada. Le tako bodo sokovi ali raztopljena hrana, ki je še v svežem listju, prešli v korenine od koder se bodo spomladi na klic toplih sončnih žarkov zopet počasi dvigali nazaj v veje in vejice, na katerih je popje, iz katerega se lx) razvil cvet, list ali nova mladika. Ako pa, vsled močne slane listje predčasno odpade, ima drevo dvojno škodo: nedozorele mladike in na njih popje je brez koristi in drevo izgubi veliko dragocene hrane, če bi listje pod drevjem segnilo-strohnelo, bi zemlji vrnili vsaj nekaj teh snovi. Po navadi pa listje že v jeseni pograbimo in porabimo za nastilj. Ni pa gotovo, da bo ravno ta gnoj zopet prišel nazaj v sadovnjak.
Pri spravljanju pridelka smo morda opazili, da je bil sad na katerem drevesu bolj kržljav, neenakomerno razvit in tudi v shrambi manj trpežen. -Poleg tega je morda tudi na drevesu ostalo več ali manj temnih, zgrbančenih in drobnih sadov, ki se še ved-
Za gospodarstvo:	Za gospodinjstvo:	Za tehniko:
gnojnične črpalke in gnojnične sode, slamoreznice, clcktro-, bencin- in dizclmotorjc, pluge in brane za konjsko vprego in traktor, drobilnicc in stiskalnice za sadje, škropilnice za sadje, in molzne stroje.	šivalne stroje, pralne stroje, krušne peči, električne peči, električne in kombinirane štedilnike, parilnc kotle (Dam-pfer), kotle za kuhanje žganja, posncmalnice in pinje na ročni in elektr. pogon, (Staubsauger).	motorna kolesa znamk: Puch, KTM, Horex, Viktoria Hallciner- in Puch-Mopedi moška, ženska in 'športna kolesa radio, clcktromatcrial in glasbene inštrumente.
Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte tudi cenik in pojasnila.		
Johann Lomšek		
ŠT.	LI Pš (Ticho ja 2).	— P. Eberndorf
s primernim zračenjem skrbeli, da je bila v prostoru enakomerna vlaga, ki je varovala sadje, da ni zvenelo in s tem izgubilo na teži. Le tako je sadje dobro prezimilo in kolikor mogoče ohranilo vse lastnosti dobrega namiznega sadja.
Sadje je bilo odbrano in previdno naloženo v tako imenovane holandske zaboje, ki so bili drug na drugem naloženi do stropa. Na zaboju je bila napisana vrsta sadja in lastnik. Spomladi so zaboj za zabojem pregledali tako, da so sadje zdevali na slamo ali lesno volno, odstranili gnile in nagnite sadove ter zopet previdno zdevali nazaj v zaboj. Boljše vrste in po želji kupca pa so vsako posebej zavili v papir in tako tesno naložili nazaj v -s papirjem' obložen zaboj. Tako zavito sadje se še manj izdiha, to je: še manj izgubi na teži. Zato je tudi- bolj sočno in več vreč Uro. V drugem slučaju pa sad, ki gnije, ne okuži drugih sadov, ker je zavit v papir.
Tudi mi, ki smo ga pridelali le za dom, je treba, da ga shranimo v hladni, primerno vlažni, zračni, snažni in temni shrambi. Sadje ima tudi to lastnost, da nase potegne duh po gnilobi, plesni itd.
Potrebno je tudi, da si naprešamo nekoliko dobrega mošta zase in za delavce. Nekaj ga bomo tudi rabili za domač kis in morda tudi nekaj prekuhali v žganje, ki je tudi pri vsaki hiši potrebno vsaj za zdravilo.
no trdno držijo na vejicah in bodo odpadli šele spomladi, ko bo drevje brstelo in ozelenelo. To je bolezen, ki jo imenujemo „mo-nilijo”. V takem sadu so „trosi” (seme) te bolezni, ki v vlažni zemlji vzkalijo in zopet pridejo nazaj v razvijajoče sadove. Tu se zalijejo in sad za sadom uničijo. Zato je najbolje, če tako sadje že v jeseni potrgamo in sežgemo.
Že sedaj določimo količino hlevskega gnoja in ga kmalu raztrosimo po sadovnjaku.' Morda bo po nekaj letih zopet potrebno apnenje. Kar v jeseni apnimo, da,se apno do pomladi popolnoma raztopi in porazgubi v zemlji, kjer -pomaga pripravljati hrano za rast drevja -v pavi vegetacijski dobi (to je doba rasti od vigredi do jeseni).
Staro drevje, ki je odpovedalo in se suši, je najbolje že v jeseni izkopati, če je bilo drevo v vrsti in pravi razdalji, pustimo jamo odprto, da -se zemlja globoko prezrati, raz-zebe in tako že naravnim potom prerahlja. Utrujena in manj rodovitna spodnja plast se izboljša in iz ostankov korenin izpuhtijo škodljivi plini. Le tedaj bomo zopet smeli in to šele spomladi, na isto mesto posaditi mlado sadno drevesce. Prav je, da naredimo nekoliko večjo jamo, ki jo spomladi napolnimo z dobro pregnojeno zemljo ali še bolje s kompostom. Iz te zaloge bodo koreninice srkale potrebno hrano za rast v prvi razvojni dobi in jo pošiljale v vejice, kjer je list, cvet in sad.
Sp&minoo na Jitakarima družba
(Nadaljevanje s 4. strani)
Mohorjevih knjig, župnikom v p. F. S. Finžgarjem. Finžgarja sem poznal kot pisatelja in ga cenil. V Sori sem spoznal v njem tudi človeka, gostoljubnega gospoda in gostitelja, ki mu vem zahvalo prav do zadnjega. Celo nekake naočnike mi je podaril, ko sem prišel nekoč k njemu brez svojih ubitih. Prav od srca sem se zveselil, ko je postal urednik družinskega lista Mladike in Mohorjevih knjig.
Njemu kot uredniku sem znosil skrbno spisane svoje rokopise o Božjih mfejnikih, Petru Markoviču in povest Umreti nočejo. V Finžgarju sem našel več kot doslej pri drugih urednikih. Mož je znal slovstveno soditi in svetovati, kaj in kako -je treba pisati. Bil mi je vedno tudi imeniten oblikovni svetovalec, čeprav gleda svet tudi kot jezikovni mojster neka j drugače kakor jaz. Rad mu priznam, da je besedo moje povesti tu pa tam okrepil, nikdar pa ne brez mojega dovoljenja in vedenja, celo oporekanja, kakor je že navada med prijaznimi ljudmi.
Mož se je umaknil v zasluženi pokoj — jaz. sem pustil pero. Težko pišem, nekoliko tudi -zato, ker čutim, da časovno zaostajam. Z veseljem pa sem sprejel povabilo novega družbinega urednika gospoda dr. Jožeta Pogačnika, da se odzovem vsa j s to malostjo Koledarju, ki ga prebiram leto za letom z nezmanjšano ljubeznijo.
Grešil pa bi, če ne bi opomnil še dvoje imen, ki so v zvezi z mojim pisateljskim delom za Mohorjeve knjige.
Prvo je ime rajnega gosp. Jožeta Fabijana, župnika pri Sv. Luciji na Mostu. On je kot prvi moje ime priporočil Družbi, on je kupoval Mlado Bredo, da jo je brez plačila delil v strelne jarke, on je bil, ki je do zadnjega verjel v moj pripovedni dar. Bog mu plačaj!
Bog plačaj še tistemu drugemu, ki mi je bil naklonjen in mi je tudi gladil -pot pri Družbi. Pa saj nisem in nočem bit^ samo-pridenl Molčati o njem pa le ne morem. Moj veliki prijatelj, ki mi je pot ugladil v Mohorjeve knjige, je bil naš veliki Janez Evangelist Krek! Slava mu!
(Iz Mohorjevega Koledarja za leto 1938)
Našim gospodinjam
Čebula — tudi zdravilo
Čebula je splošno znana vrtna rastlina iz družine lilij; njena domovina je najbrže Notranja Azija, od koder so jo prenesli v Prednjo Azijo in Egipt.
Cvete od junija do avgusta. Nabiramo jo v jeseni.
Čebula vsebuje hlapno olje, precej rudninskih snovi, vitaminov, inulin in nek rastlinski hormon. Vse to pospešuje meno snovi, izločanje vode, vpliva na kožo, žleze in sluznice.
Zmerno uživanje sveže čebule pospešuje izločanje vode, prebavo in tek, odstranja vetrove in vpliva blagodejno na živčevje, k-i ga krepi.
V mleku vkuhano priporočajo kot uspešno sredstvo pri bolečinah v želodcu in trebuhu kakor -tudi pri glistah. Ali pa nareži čebulo v četrt litra vode in jo pusti čez noč. Nato jo precedi in pij 3 do 4 dni.
Pečena ali' z vodo pomešana zmečkana čebula, in sok, ki ga namažemo na platneno krpo, je dobro sredstvo (obkladki) pri o-trdelih žlezah (furunkulih), oteklinah, ozeb-
--------------------------KUHI
Ohrovtove rezine. — 10 dkg presnega masla, 4 jajca, 4 v mleku namočene žemlje, glavico ohrovta, 4 dkg masti, 15 dkg čebule, nekaj zrn česna, žlico peteršilja, 10 dkg gnjati. — Maslo in rumenjake penasto vmešaj, primešaj namočene, ožete, pretlačene žemlje, na rezance zrezan ohrovt, ki si ga prepražila s čebulo in peteršiljem na masti z nekoliko juhe ali vode. Osoli ter zamešaj končno sneg z drobno nakockano gnjatjo. Razravnaj zmes 2 cm debelo na pomaščeno pločevino ter speci v neprevroči pečici. Pečene zreži na rezine in serviraj, s toplo krompirjevo solato.
Oc vrte gobe. Klobuke velikih gob očisti,
'linah, opekljnah, oparnosti, razpokani koži, pikih žuželk in bolečinah v ušesih.
Pečena in v drobne ploščice zrezana (pol zjutraj in pol zvečer) ter v pol -litru -sladkorne vode skuhana čebula pospešuje izmečke. Zaradi -tega jo priporočajo pri zasliženju pljuč, kašlju, hripavosti itd. Za zdravilo pij zjutraj in zvečer -po 1 skodelico te vode.
Prav tako sok, ki mu dodaš sladkorja, -pomirjuje bolečine v prsih, lajša kašelj in naduho. Priporočajo ga pri raznih pljučnih boleznih in prehladih. Za zdravilo jemlji I kavino žličko soka večkrat na dan.
Čebulino tinkturo, ki jo pripraviš tako, da namakaš zmečkano čebulo v alkoholu, jemlješ pri slabi prebavi po 10 do 15 kapljic 3 krat na dan.
Sirup (čebulin sok in med) zdravi prehlajena dihala (hripavost), vnetje v grlu, kašelj, krvavo bluvarije itd. Sirupa jemlji vsaki dVe uri 1 veliko žlico.
Žvečiti svežo čebulo priporočajo pri vnetju m and lov.
N J A -----------------------------------
razreži na dva prsta široke rezine, potresi z zelenim sesekljanim peteršiljem, strtim česnom, soljo in poprom. Razsoljene rahlo ožini med dvema krožnikoma. Potem pomakaj posamezne kosce v jajčno testo -ter jih ocvri v vroči masti ali speci v presnem maslu.
Jajčno testo: 3 osminke 1 -mleka, pol 1 moke, sol, 2 rumenjaka in 2 beljaka. V mlačno mleko daj sol, moko in rumenjaka — žvrkljaj v gladko testo, ki mu vmešaj trd sneg beljakov. Če uporabiš jajčno testo za poma--kanje sadja za cvrenje, dodaj tudi žlico sladkorja-. če pa ga uporabiš za pečenjak, mu moraš dodati še malo m-leka.
Z LETALI VOZIJO PIVO NA ŠVEDSKO
(Nadaljevanje s 3. strani) pa pitje žganja v samoti povzroča le žalost, otopel obup.
Samo ena značilnost! Kadar pri nas napijemo, rečemo: „Na- zdravje!”, Švedi pa rečejo „Skal”, kar pomeni — mrtvaška loba-
nja.
Vse omejitve točenja alkoholnih pijač niso nič pomagale, ker bolj so zmanjševali količino, ki si jo je smel vsak prebivalec nabaviti, toliko bolj so se zvišale stopnje alkohola v naravnost strupenih žganjih. Zato so se sedaj švedske oblasti odločile, da odpravijo večino prepovedi in dovolijo svoboden uvoz alkoholnih pijač iz inozemstva. Tako vidite na sliki sodčke ponižnega piva „Gosser” iz Frankfurta-, ki so- ga pripeljali z. letalom (v ozadju), da utešijo žejo švedskih ljubiteljev piva. Nameravajo pospešiti tudi- uvoz vin in na tem področju so Francija, Španija, Jugoslavija in Italija že stavile konkretne ponudbe in začela se je borba za švedski vinski trg.
Uršulin sejem v Celovcu
Minuli ponedeljek je bil v Celovcu vsakoletni tradicionalni Uršulin sejem. Ker je bilo dopoldne vreme še -kar -lepo, se je nabralo mnogo ljudstva s podeželja, posebno iz Podjune in Roža. Bil je pravi slovenski-tržni dan. Le malo je bilo slišati nemške govorice med kupčevalci.
Ves Novi- trg in okoliške ulice so bile zasedene s stojnicami, kjer so prodajali domači in tuji trgovci dobro in tudi manj vredno blago. Trgovci so s hrapavimi glasovi hvalili in ponujali celo vrsto novotarij za kuhinjo, stanovanje in osebno porabo. Lju-

BEUAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO . NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
Župni uradi in gostinski obrati imajo posebne popuste!
dje so dokaj pridno kupovali in verjetno je ma-rsi-koga bolela glava — doma, ko si je kupljeno blago natančneje ogledal. Sicer je stara navada-, da -ljudje zelo radi kupujejo na ..kramah”. V naglici pa se prav pogosto zgodi, da nasedejo -lepi in glasni besedi.
Najbolje pač le kupujemo -pri, trgovcih, ki jih dobro poznamo, kjer si blago lahko dodobra ogledamo, in ki oglašujejo tudi v našem listu.
Raznovrstne štedilnike, peči, si že sedaj oskrbite, sicer bo prepozno. — Samo v strokovni trgovini
Ing. N. Niklau
CELOVEC—KLAGENFURT, Domgasse 16
zraven stolne cerkve
Vso obleko ZA JESEN dobite poceni pri
WALCHER
CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Okt. Str.
Socialni pomen
zasebne lastnine
Pri poudarjanju upravičenosti zasebne lastnine pa ne smemo pozabiti, Jcot smo že rekli, da je Bog svet ustvaril za VSE ljudi.
Kot je že škof Ketteler povedal, bi lastninska pravica, ČE bi bila NEOMEJENA, če bi torej dovoljevala lastniku čuvati VSE za sebe, BILA NEPRESTAN ZLOČIN PROTI NARAVI, KER bi obrnila v zadoščenje nenasitne pohlepnosti to, kar je Bog namenil v hrano vseh ljudi.
Cerkev je vedno učila, da „LASTNINA NALAGA DOLŽNOST”. Lastnina mora socialno koristiti! Premožni imajo resno odgovornost pred Bogom: svoje premoženje uživati in upravljati v dobro vseh. Za to trditev ne manjka dokazov v sv. pismu. (Naj omenimo samo priliko o bogatinu in ubogem Lazarju!)
V papeški okrožnici „Divini Redempto-ris” pa beremo:
„Naj bogati ne s ta vij a jo svoje sreče v zemeljske dobrine in naj. se ne posvečajo izključno samo pridobitvi teh dobrin, temveč naj se smatrajo za navadne upravnike premoženja, o katerem bodo dajali odgovor vrhovnemu Gospodarju. Naj jim njihovo bogastvo služi za dobra dela in naj ne pozabijo tega, kar imajo odvisnega, po evangeljskih zapovedih razdeliti med revne.”
,,Naš „goriški slavček” pesnik Simon Gregorčič pa je isto misel po domače povedal: „Za vse je svet dovolj bogat in vsi bi srečni bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!”
(Iz „Naše luči”)
iZft mLadhto in pvouudo
Ob spominih na rajne, bodimo družina živih
Jesenska narava se pripravlja za zimski počitek. Orumenelo listje je padlo in zlato-rumena listnata preproga pokriva še travnike, kjer je ponekod slana že ožgala travo.
Kmet je pospravil svoje poljske pridelke. Jesenska paša gre h koncu in kmalu se bodo zaprla hlevska vrata skoraj za pol leta.
V ta čas je Cerkev postavila praznik Vseh svetih in Vseh vernih duš. Zadnje jesensko cvetje prinašajo na pokopališča. Krizantema je znak nagrobnega kinča. V dolgih procesijah prihajajo verniki .ta dan k popoldanskemu cerkvenemu opravilu. Ni običajnega veselega razgovora med potniki na poslednje počivališče. Nekam potopljeni v globoke misli gremo drug poleg drugega na kraj, kjer so naši pokojni svojci, ki nam ta dan bolj glasno kakor drugače kličejo: „To, kar ste vi, smo bili tudi mi”. Ob okrašenem grobu, na katerem gorijo svečke, se zbirata dva ali včasih celo trije rodovi, zatopljeni v spomin na svoje drage. Mati in oče počivata v domači zemlji in le nagrobni spomenik nakazuje mali prostorček, ki ga človek še potrebuje po koncu svojega življenja. Pri vseh
pa ni tako. Misli marsikaterega romajo daleč po svetu, tja k neznanemu grobu očeta ali brata, sina ali ženina, ki je šel in se ni več vrnil. In ravno na dan Vseh svetih vsi začutimo potrebo, da smo vsaj duhovno združeni s svojimi dragimi, kjerkoli že naj .počivajo njihova trupla. Zdi se nam, da ima pridigar ravno na ta dan najbolj hvaležne poslušalce v cerkvi. Morda nikdar v letu niso cerkve tako polne kot ravno na ta dan. Naj bi spomin na grobovih zajel tudi vse naše rojake, ki počivajo po vsem svetu. Morda ni bilo nikdar cvetke na njihovih grobovih. Naj tudi nje zajame n;’š spomin, naj tudi nje zajame naša molitev. Tudi oni so del naše celote in mogoče so nam vsem resen opomin, da svojo besedo z večjo ljubeznijo ljubimo, jo gojimo in ji služimo, ker nam je še ohranila to domovino ali nam jo vrnila. Tako bodo naše misli tudi na ta dan romale k našim rajnim rojakom in znancem v taborišča, kjer smo pred leti ravno ob tem prazniku najbolj občutili, da smo brezdomci, ki niti ne vrnejo in ne morejo stopiti h grobovom svojih dragih. Bodimo torej v molitvi za rajne skupna družina živih!
K U K I C A
Majsko jiftro na otoku ljubezni. Nikjer žive duše, nikjer nobene hiše, le bujna priroda; morda od tod njegovo ime. Rdeči mak radovedno obrača glavice k soncu. Otoček, je zelena oaza sredi Jadranskega morja. To jutro je morje povzelo barvo neba; neizmerna modrina jemlje vid in dviga srce in duha...
Tudi Kukico — morsko želvico — je toplo sonce privabilo iz objema morskih valov. Sprehaja se po pesku in se veseli življenja. Vzela sem jo v roko, takoj je skrila vse štiri, pa še glavico in repek pod oklep. Čez nekaj časa je previdno pokukala izpod oklepa in skušala zlesti iz roke; strahoma sem jo izpustila in padla je v pesek. Rilo je pač tako, ker sva se bali druga druge.
Stari ribič, ki me je bil priveslal na otok ljubezni, sc je dobrohotno nasmehnil, ko sem želvico prinesla v čoln. Takoj se je skrila pod deske. On pa mi je ob prijetnem veslanju povedal marsikaj zanimivega o teh eksotičnih živali.
Baje je želv nad 200 vrst in doživijo starost do 300 let ali še več. Čez doraslo želvo lahko pelje voz, pa se ji ne more nič zgoditi. V puščavi se te živali nasitijo v kakšni oazi in nato izdrže tudi po ves mesec brez hrane. V glavnem poznamo puščavsko želvo, ki se hrani z zelenjem, in pa morsko želvo, katera je mesojedka. Med temi glavnimi vrstami pa
najdemo nešteto najrazličnejših želvic od nerodne grške puščavske želve, ki živi na Balkanu, Indiji itd. pa do urne pisane žeJvicc iz Južne Amerike, ki predstavlja okrasek v vsakem akvariju. Medtem ko je puščavska želva neokretna in lena žival, so morske vrste želv toliko bolj gibčne. Naša Kukica je kljub oklepu v vodi ali na pesku hitra kot martinček. Pa radovedna! Raca v primerni razdalji okrog človeka, toda slišati in videti hoče vse, kar se dogaja okoli nje. Od tod ime Kukica. Porisana je temno-sivo in zlato-rumeno. V bistri morski vodi, kjer sončni prameni prodirajo globoko, je njena barvitost v skladu z morskim dnom — tako se zavaruje pred zasledovalci.
Groza me je obšla, ko mi je ribič pripovedoval, kaj vse morajo te živali pretrpeti v naravi in kako se boje za svoj obstoj. Samo trdoživosti in pa dejstvu, da zleže samica vsako leto preko sto jajc, je pripisati, da te danes najstarejše živali še niso izumrle. Samica izkoplje primerno jamico v pesek, zleže jajčka — okrogla in trda kot orehi — in jamico zopet s krempeljčki tako zadela, da je prav nič ni opaziti, čez približno dva meseca sončni žarki iz-vale mladiče in iz jamice prilezejo nadvse ljubke mlade želvice. Oklep je sicer še mehak, sc pa strdi že po nekaj dneh.
Želvi strežejo po življenju vse druge živali, od
domače mačke pa do morskega psa. Želva nima nobenega orožja, da bi se branila. Edino, kar more storiti je, da se skrije pod oklep. Navadno se s tem tudi ubrani, toda morski volk jo pogoltne celo, mačka s kremplji izdolbe mehko meso, orel jo odnese visoko v zrak in spusti na ostro skalovje, ki ji prebije oklep in nato jo s kljunom še živo raztrga.
Največji sovražnik želv pa je človek. Lovci na želve navadno obogate pri tem. Želve love predvsem zaradi slastnega mesa — želvina juha je znana delikatesa — pa tudi zaradi dragocene roževine, iz katere izdelujejo glavnike, gumbe, okraske, pepelnike itd. V Indiji in na Ceylonu love predvsem samice in jim odjemljejo jajca; iz rumenjakov izdelujejo olja za lepotična sredstva. Na Balkanu
MLADINA PIŠE:
$■&*% M pa/ič čebdac
Prišel sem poleti iz šole domov in sestra je bila sama doma. Tožiti mi začne, da so rojile čebele že ob deveti uri dopoldne in da bodo odletele, ker ne bo nobenega moškega pred večerom domov. Smilil se mi je tako lep roj prvak, ,ki je imel najmanj 3 do 4 kg. Ogledovala sva sedaj čebele, sedaj čebelnjak. V duhu sva že videla, kako bodo odletele.
Kar me prime sestra za ramo in reče: „Rudi, ogrni jih v panj ti, boš že kako! Boš videl, kako bo ata vesel, ko pride iz službe domov!” Nezaupno sem pogledal sestro, še bolj plašno pa čebele, kajti jrogumna nisem imel. Zopet me sestra vzpodbuja, toda nisem se ganil. Pa se začne smejati, rekoč: „Rudi, tako velik fant, pa si tako plašen kakor zajec. Boš videl, ,kako se bo ata iz tebe norčeval, ko pride domov.” Da bi se zvečer posmehovali meni, ki sem se imel že za fanta! Nak! Bil sem pripravljen, da ogrnem čebele v panj.
Šel sem v čebelnjak, pripravil panj, pokril sem se z mrežasto kapo, sestra je pa pazila na čebele. Navezal sem panj na kol, ker so bile čebele najmanj 4 m visoko na drevesu. Nisem vedel, kako bi začel. Pa se domisli sestra in pravi: „Rudi, ti drži panj pod rojem, jaz bom pa z drugim kolom udarila po veji in bo takoj roj v panju.” Kakor rešilni angel se mi je zdela sestra v tem hi-, P^-
Prav lepo držim panj, sestra pa udari s kolom po veji. Sedaj pa, o groza! Ves roj čebel se mi je vsul za vrat. Spustil sem panj in začel bežati, a čebel se nikakor nisem mogel otepsti. Jokal sem od bolečine in sramote. Ker sem v zmedenosti potegnil mrežasto kapo z glave, so mi čebele opikale ves obraz. Ko sem se vrnil, nisem našel roja. Sestra se mi je smejala, ker sem moral z ro- ' kami dvigniti trepalnice, da sem jo videl.
Očetu bi ne bila povedala ničesar, pa me je izdal moj čudni, debeli obraz; a rekel nič ni, le smejali so se mi vsi.
En teden po tem neveselem dogodku so zopet rojile čebele. Ogrnil sem jih jaz, toda pod očetovim nadzorstvom. Daroval je panj in čebele meni, jaz sem jih pa v jeseni prodal in še danes hranim nekaj denarja, ki sem ga dobil zanje. Večkrat se spomnim dneva, ko sem bil prvič čebelar.
DCake ii pridobiš pvijuteljeo
(Nadaljevanje)
Teodor Roosevelt je pripovedoval, da, kadar je kot predsednik naletel na kako težko oviro, je imel navado, je pogledal na veliko Lincolnovo sliko, ki je visela nad njegovo pisalno mizo, ter se vprašal, kaj bi naredil Lincoln, če bi bil na njegovem mestu.
Ali bi vam ugajalo, če hi kdo sklenil spremeniti sistem, kontrolirati sc ter sc poboljšati? Kako ne! Toda zakaj ne hi začeli kar pri sebi? Z osebnega vidika je to mnogo bolj koristno, kakor pa skušati spremeniti druge
todi. Nekaj tednov prej sem prejel od nekoga pismo, ki je na koncu imelo pripombo: »Diktirano, a ne-prečitano.” Pripomba je name naredila odličen vtis. Moj dopisnik je moral biti zelo zaposlen in važna osebnost, sem sklepal. Jaz seveda nisem bil. Imel sem pa bedasto misel, da bo slična moja pripomba naredila enak vtis na Da-wisa. Zato sem ob koncu pisma pristavil domišljavo pripombo: »Diktirano, a neprečitano.”
Pisatelj mi ni nikoli odgovoril,
ča strasti, predsodkov, ki so v oblasti napuha in častihlepja.
Kritika je nevarna iskra, ki lahko povzroči eksplozijo samoljub-nosti; eksplozijo, ki lahko povzroči tudi smrt. Kritika je povzročila, da je Thomas Hardy, eden najboljših angleških pisateljev, za vedno odložil pero in nehal pisati romanc. Benjamin Franklin je bil v mladosti tako ognjevit, kot je bil pozneje v starosti diplomatsko u-smerjen. Bil je tako spreten v občevanju z ljudmi, da so ga poslali kot poslanika v Francijo. Kaj je bila skrivnost njegovega uspeha? Ne govoriti o nikomur nič slabega, o vseh pa povedati kaj dobrega,
Po tem ko je na živinski razstavi v Floridi (USA) mala Linda Stuart pri tekmovanju kmečke mladine odnesla prvo nagrado s svojim lepo osnaženim teličkom, je utrujena zaspala na plečih svojega nego-
vanca. (AND)
in tudi precej puč pa mi je vrnil pismo s sledečo kolikor je to pač možno. Vsak bc-pripombo: »Vaša neotesanost se dak je dober za kritiko in za obsojanja. Razumevanje in odpuščanje pa dičita le ljudi, ki imajo razvit značaj in razum. Velik človek, pra-
manj nevarno.
Ko začenja človek bitko s samim more meriti le s pomanjkanjem seboj, pravi Brosvning, začenja vaše vzgoje.” Brez dvoma sem u-prav in nekaj velja. Za napredek streli! kozla ter si zaslužil nauk.
je seveda treba časa. Če sc boste Toda končno sem bil tudi jaz člo-najprej sami izpopolnili, potem vek in sem bil užaljen. Ko sem de-imate šele pravico kritizirati dru- /.set let nato slišal o smrti pisatelja
ge-
Ko sem bil še mlad, pravi pisatelj, sem v svoji vrtoglavosti pisal nekega dne pismo Rihardu Har-dingu Dawisu. Harding Dawis je bil slaven pisatelj in njegova zvezda je takrat živo blestela na ameriškem literarnem nebu. Moral sem pisati za revije članke o ameriških pisateljih ter sem prosil Daw:sa, da mi nekaj pove o svoji delovni me-
vi Carlyle, dokazuje svojo veličino z načinom, kako zna občevati z majhnimi ljudmi.
Ne obsojajmo, rajši razumevajmo! Hitro se bomo prepričali, da je mnogo bolj koristno razumeti, kakor pa obsojati in to nam bo lahko traja desetletja, pridobilo mnogo simpatij in prizanesljivosti. Vse razumeti je toliko kakor vse oprostiti, pravi pregovor in dr. Johnson je navadno re-o- kel: »Gospodje, Bog ne sodi člove-
Dawisa, je bila moja edina misel — in tega sc sramujem — misel na nauk, ki mi ga je dal pisatelj.
Če se torej hočemo izogniti užaljenosti, ki se zdržimo prenagljene kritike ter obsojanja, tudi če naš bližnji to katerikrat zasluži. Pri občevanju z znanci pomnimo, da nimamo
pravka z bitji, ki jih vodi le logika, ka prej kakor ob njegovi smrti; temveč z bitji, ki so dostikrat igra- zakaj naj bi ga mi sodili prej?”
uporabljajo želvine oklepe za izdelavo tamburic. V vzhodnih deželah krasc z njimi hišne duri, kakor pri nas n. pr. obešamo podkvice, ki naj prineso srečo.
Tako sva ob zanimivem kramljanju priveslala nazaj v Trst.* Živalica je zvedavo kukala izpod deske, sklenila sem, da jo ponesem s seboj na Koroško, saj zimo itak prespi v mahu. Plavala bo na varnem v akvariju. Preštela sva z ribičem njene okraske školjčne oblike, s katerimi je porisan njen oklep. Po tem sodeč, je stara okrog 13 let — prava smrklja; če ostane pri življenju, lahko preživi še štiri človeška pokolcnja.
Preveč bi bilo razlagati, kako sem jo skrivala v svoji sobici, še celo pred sestro, kako šele pred drugimi stanovalci v vili. Nisem hotela, da bi kdo smatral mojo ljubezen do živali za neumnost.
Tudi žclvica najbrže še ni bila videla človeka. Ždela je vse dni skrita pod omaro.
Zdaj pa novo vprašanje: kako jo prenesti domov? Znano m, da zaradi bolezni ni dovoljeno nositi živali preko meje. Oskrbela sem ji primerno škatlico, pa hajd domov. V vlaku pa je kaj hitro začela škrabljali po svoji tesni kletki, da so sopotniki postali pozorni. Pomirila sem jih in jo pokazala, pa so se takoj zavzeli zanjo.
Doma sc je pa kaj hitro privadila. Najrajši sc sprehaja po predsobi, ker tla iz umetnega kamna približno odgovarjajo morski obali. Name sc je neverjetno navadila - je že kar iz roke - našega psička pa se je bila v začetku bala. Ljubko je kukala izpod omarice v predsobi, pripravljena vsak hip smukniti na varno, če bi zagledala pasji gobček pred sabo. Ko se je prilagodila svoji novi okolici, je kmalu začela s svojimi podvigi. Spi najrajši na copatah v predsobi. Ne boji se ničesar več razen nevihte. Ko je poleti grmelo in bliskalo, je pribežala k meni v zavetje. Ko pa je začetkom avgusta vrh Obirja pobelil sneg in je bilo tudi v mestu nenavadno hladno, je odkrila, da od psa veje toplota in je zato pogumno pricapljala v njegovo bližino. Tcddy pa — ker pametnejši odneha — ji je godrnjaje vendarle dovolil, da se je stisnila k njegovemu kožuščku. Želve so zelo občutljive proti mrazu, saj oklep le ščiti, greje pa ne. Vedno iščejo toplote, še bolj kot mačke.
Sešila sem ji tudi »vajeti” in jo opremljeno kot konjička vzela seboj v pisarno, da jo pokažem svojim sodelavcem. Vsi so jo vzljubili. Kukica pa leta nemirno sem in tja, ker je bilo vse tuje, tla bi našla kak miren kotiček v vsem vrvežu. Položila sem j*
(Dalje na 8. strani)
P * j * S * /\ * N * O * B * R * /\ ^ N ^ J ^ E
THOMAS MANN:
Jllč ia mlada Uta.
Rodil sem se leta 1875 v Liibecku kot drugi sin trgovca in senatorja svobodnega mesta Johanna Heinricha Manna in njegove žene Julije da Silva-Bruhns. Medtem ko so bili moj oče, dedje in pradedje lii-beški meščani, je moja mati zagledala luč sveta v Rio de Janeiru kot hči nekega nemškega posestnika plantaž in neke portugal-sko-kreolske Brazilijanke in je bila v njenem sedmem letu presajena v Nemčijo. Bila je izrazit romanski tip, v mladosti je bila zelo občudovana lepotica in imela izreden dar za glasbo, če se vprašam po dednem izvoru mojih lastnosti, moram pomisliti na sloviti Goethejev verz in ugotoviti, da imamo po očetu ..resnost v življenjskem ravnanju”, a „veselo nrav”, to je umetniško miselno smer, ..veselje do izmišljanja” — in to v najširšem pomenu besede — pa po ma-. teri.
Moja otroška doba je bila varna in srečna. Bilo nas je petorica otrok, trije dečki in dve sestrici, doraščali smo v elegantni hiši v mestu, ki jo je moj oče zgradil zase in za svojce, uživali smo pa še drugi dom v stari družinski hiši pri Marijini cerkvi, v kateri je živela sama moja stara mati po očetovi strani. Danes je to kot „Hiša Buddenbroo-kov” predmet radovednosti tujcev.
Najsvetlejši časi moje mladosti so pa bile poletne počitnice v Travemiinde, dopoldnevi s kopanjem na peščeni obali tega zaliva xJ&V z hodnega morja in s popoldnevi ob vznožju s skoraj isto strastjo ljubljenega glasbenega paviljona nasproti hotelskega poslopja. Negovana, zaščitena, nepretirana idiličnost tega bivanja, kosila v hotelski jedilnici ob table d’ hote s svojim /apovrstjem jedi, so mi nepopisno prijali; dajali so potuho mojemu naravnemu nagnjenju k sanjavi lenobnosti, ki je bila šele v kasnejših časih z bolečino popravljena; in ko je bilo sprva neskončnih štirih tednov konec in je bilo treba iti domov v vsakdanjost, so bila moja prša raztrgana od mehkobnega občutka samopomilovanja.
Šola mi je bila vedno odvratna in njenim zahtevam nisem nikoli zadostil. Zaničeval sem vso njeno vzdušje, kritiziral sem navade njenih oblastnikov in kmalu sem se znašel v neke vrste literarni opoziciji proti njenemu duhu, njeni disciplini in njenim vežbalnim metodam. Moja ravnodušnost, morda potrebna za moj p-osebni način rasti, moja potreba po obilici prostega časa za brezdelje in tiho branje; neka resnična lenobnost mojega duha, zaradi katere še danes trpim, so mi zasovražili učno obveznost in me privedli tako daleč, da sem trmasto šel preko nje. Morda bi bila humanistična učna smer primernejša mojim duševnim potrebam. Določen za trgovca, — v začetku gotovo tudi za dediča firme — sem obiskoval realno gimnazijo „Katharineus”, toda dokopal sem se le do spričevala, ki mi
je dajalo pravico na skrajšano vojaško službo kot »enoletni prostovoljec”, to se pravi prišel sem le do prehoda v zadnji razred.
Pri učiteljih mi je zelo škodovalo to, da sem »pesnil”. V tem ppgledu nisem bil dovolj obziren, najbrž iz domišljavosti. Romanca o junaški smrti Arija, »Paete, non dolet”, s katero sem se ponašal pred nekim sošolcem in katero je ta pol iz občudovanja, pol iz zlobe, izročil razredniku, je mojim predstojnikom še v nižji gimnaziji jasno pokazala moje posebnosti, ki so nasprotovale vsakemu službenemu redu. Začel sem z otroškimi dramami, ki sem jih s svojimi mlajšimi bratci predvajal.staršem in tetam. Sledile so pesmi na nekega dragega prijatelja, ki je pod imenom Hans Hansen v »Tonio Kroger” zadobil nekako simbolično življenje, osebno pa se je pozneje vdal pijači in v Afriki žalostno končal. Kaj. je postalo iz dekleta z rjavo kito, ki je bila moj
par pri plesnih vajah in so ji bile posvečene moje nadaljnje ljubavne lirične pesmi, ne vem povedati, šele pozneje sem prišel do pripovednih poskusov, in sicer celo potem, ko sem prestal neko kritično-esejistično dobo.. Kajti v šolskem listu — ki pa je imel zelo malo šolskega duha v sebi, — »Pomladni vihar” , katerega sem izdajal skupno z nekim revolucionarnim osmošolcem, sem blestel predvsem kot filozofsko-rovarski uvodničar.
Moj oče je umrl še sorazmerno mlad na zastrupljenju krvi, ko sem bil jaz petnajst let star. Zaradi svoje razumnosti in zunanje premoči nad svojim okoljem je bil zelo spoštovan, priljubljen in vpliven mož v mestu, toda nad potekom njegovih trgovskih poslov že dolgo ni imel več pravega veselja in po njegovem pogrebniki je po časteh, pom-pu in udeležbi zdaleka prekašal vse druge
podobne dogodke, kar jih je bilo videti tod, je več kot stoletna trgovina z žitom šla v likvidacijo.
Tudi hiša v mestu je bila prodana, podobno kot že prej dom stare matere, in prostorni dom, kjer so na parketnih tleh plesne dvorane častniki garnizije dvorili hčeram mestnih patricijev, smo zamenjali s skromnejšim domom, v vili z vrtom pred mestnimi vrati. Kmalu pa je moja mati vobče zapustila mesto. Ljubila je jug, gore, Mona-kovo, ki ga je spoznala na potovanjih z mojim očetom, in se je z mlajšimi brati in sestrami preselila tja, dočim je mene, da dovršim svoje gimnazijske študije, pustila v oskrbi pri nekem gimnazijskem profesorju, skupno z mladimi plemiči in posestniškimi sinovi z Mekleburške in Holsteina, ki so v Liibecku obiskovali šolo.
Te čase imam v vedrem spominu. »Zavod” ni ničesar pričakoval od mene, prepustil me je moji usodi, ki je meni samemu bila zelo nejasna, katere negotovost pa, čeprav sem bil sicer kljub vsemu pri pameti in zdrav, me ni prav nič težila. Odsedel sem šolske ure, v ostalem sem pa živel tako rekoč na svobodi in sem se dobro razumel s svo-
Naj v grob te mila pesem spremlja, da ti bo lažja črna zemlja!
Oh, zadnjič te pozdravlja zdaj, naj vodi te v nebeški raj!
Iz solz ti venček tiho damo z molitvijo v odprto jamo, tolažba nam je v žalosti, da snidemo se onstran vsi.
Oh, zemlja tudi nas bo vzela in večnost bo se razodela.
Ne vemo, kdaj nas čaka smrt in kje nam grob bo že odprt.
Valentin Polanšek
jimi tovariši v zavodu in nekaj časa sem tudi z razigrano objestnostjo sodeloval na njihovih študentovskih prireditvah. Potem, ko ■sem po dosegu namena svoje šolske izobrazbe izstopil, sem sledil svojcem v bavarsko prestolnico in tam nastopil, z besedo »začasno” v srcu, službo kot pripravnik v uradu neke zavarovalnice proti požaru, katere ravnatelj je prej vodil podobno podjetje v Liibecku in je bil prijatelj mojega očeta.
Svojevrstna epizoda. Med nosljajočimi uradniki sem prepisoval boderoje in obenem sem na poševnem pultu naskrivaj pisal mojo prvo pripovedno delo, Ijubavno novelo z naslovom »Padel”, ki mi je prinesla prvi literarni uspeh. Ni bila samo objavljena v isti socialistično-naturalistični borbeni reviji »Gesellschaft”, ki je že v moji šolski dobi natisnila neko mojo pesem, in bila všeč mladim ljudem; prinesla mi je tu-
di toplo, bodrilno pismo Richarda Dehme-la, in nekoliko pozneje celo osebni obisk občudovanega pesnika.
Moje službovanje v uradu, ki sem ga smatral za zgolj začasno rešitev v zadregi, se je po enoletni dobi končalo. S pomočjo odvetnika, ki je bil svetovalec moje matere in je nekako dobil zaupanje vame, sem zopet dosegel svobodo. Z njenim privoljenjem sem izjavil, da hočem postati »časnikar” in sem se vpisal kot slušatelj na različne mo-nakovske visoke šole, na univerzo in na politehniko in obiskoval predavanja, ki so se zdela primerna, da mi nudijo neko pripravo za moj nekoliko neopredeljeni poklic: predavanja iz zgodovine, narodnega gospodarstva, umetnostne in literarne zgodovine, ki sem jih nekaj časa redno in ne čisto brez haska obiskoval. (Dalje prih.)
Krizanteme
Jesen je pokrivala s sivo meglo njive in vrtove že tretje leto, odkar ni več Jozeja in Anzeja. Mati Zefa je bila te jesenske megle vedno vesela. Zdelo se ji je, kot da nevidna roka pregrinja z mehko odejo njene krizanteme, katere je s toplo materinsko ljubeznijo negovala za svoja dva sinova, ki sta se sicer vrnila iz vojske, — a bolezen, posledica strašnih dni pri Stalingradu, je oba potem položila pod rušo.
O, da le v domači zemlji počivata, draga sinova — je .pomislila vedno — in mati Zefa je rahlo šla z roko preko glavic razcvitajo-čih se cvetlic pozne jeseni.
»Lepo se razcvitajo .letos bele krizanteme”, in Zefine misli so objele Jozeja in Anzeja. V duhu je že spletala dva venca, da jih položi na glavo grobov, in zvijala dva šopka za srci otrok pod rušo.
»Bog jima daj večni mir” je vzdihovala, ko je po večerih pokrivala gredo s plahto, da bi slana ne pomorila cvetlic.
#
»Saj je do Vseh svetih le še nekaj dni. Hm, kako je nocoj hladno!” je streslo mater Ze-fo. »Ah, moje krizanteme, ne bo vas ne, slana”, in skrbno jih je ogrnila.
Zefo je stresala mrzlica. »Kaj pa hodiš v večernem mrazu brez jopiča, ko si tako slaba,” jo je ffokaral mož, v skrbi zanjo.
Zjutraj Zefa ni vstala. Huda vročina ji je vzela vso moč.
»Hanza”, je slabotno dejala možu, »pogrni zvečer krizanteme ...”
Ko je prišel zdravnik, je dejal: »Pljučnica, in srce peša.” — Zefa je v blodnjah govorila z Anzejem in Jozejem. Dva dni pred Vsemi svetimi je v Gospodu zaspala.
Na dan Vseh svetih je Hanza žalostno uprl oči v zvezde. Tam je imel ženo in dva sinova. Za dan mrtvih ni spletel treh vencev, ni zvil treh šopkov. Izruval je bele krizanteme, jih zagrebel v tri nove cvetlične lončke in jih, vdan v božjo voljo, postavil na svoje tri grobove: »Bog jim daj večni pokoj.”
M. H.
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(40. nadaljevanje)
„Mylord, vem iz ust kapitana samega, še preden ga je umoril ta človek, da nisem kapitanov sin. Njegov sin, hvala Bogu, ne! Usoda me je pripeljala v stik z njim in popolnoma v njegovo oblast. Pred smrtjo mi je izročil majhen zavoj, v katerem so pisma, ki pričajo, kdo sem. Toda izgubil sem ta zavoj in bridko sem že občutil njegovo izgubo. Edino dejstvo, ki sem ga mogel zvedeti od človeka, ki ga nazivljejo mojega očeta, je, da je s svojo lastno roko — da, kruto ubil — mojo mater!”
Tukaj je zmotil Frančiškov govor strašen, globok vždih, ki je pretresel vse poslušalce. Skoraj popolnoma se je že stemnilo v dvorani in zato je sodnik ukazal prižgati luč, preden nadaljuje toženec svoj zagovor. Ne-potrpežljivost in strah sta se polastila vseh navzočih, dokler niso prinesli luči. Beseda »Tiho!”, ki jo je izgovoril sodnik, je hipoma naredila popolno tišino.
In Francisco je zopet povzel besedo ter začel s spomini iz svoje prve mladosti. Pri pripovedovanju se je razgrel ter postal bolj zgovoren. Njegovo gibanje je bilo izrazito, ne da bi bilo razburjeno, in bledi in ponižni mladenič se je pri tem polagoma izpre-
menil v navdušenega, prepričevalnega govornika. V naglici, toda jasno in razločno je popisal vse strašne dogodke svojega življenja. Resnica se je izražala v njegovem živem obrazu in nedolžnost v njegovih jasnih in izrazitih očeh.
Vsi, ki so ga slišali, so mu verjeli. Komaj je končal, je bilo videti, kakor da hočejo porotniki vstati in izreči sodbo v njegovo korist. Toda sodnik je vstal, nagovoril porotnike ter jim dejal, da je njegova, četudi jako bridka dolžnost, jih opomniti na to, da so slišali sedaj samo trditve, res lepe in prepričevalne trditve, toda nobenega dokaza.
„Oh,” je opomnil Francisco, »katerega človeka morem postaviti semkaj za pričo kakor te može, ki stoje okoli mene, katerih pričanje pa je neveljavno! Ali morem mrliče poklicati iz groba? Ali morem pričakovati, da oni, ki so bili umorjeni, zopet vstanejo in pričajo o moji nedolžnosti? Ali se morem nadejati, da pride don Cumanos s svojih oddaljenih posestev, da priča meni v prid? On žal ne ve, v kakšnem položaju sem, sicer bi naravnast prihitel semkaj, da mi pomaga. Ne, ne; ne morem se tudi nadejati, da bi prišla semkaj ona ljubka španska deklica, ko sem jo varoval naposled, da se izpostavi drznim pogledom mnogo stotin ljudi!”
»Tukaj je!” je bil čuti moški klic in sredi gruče ljudi se je naredila pot. V hipu je
stopila Klara v spremstvu Edvarda Temple-mora, ki je bil v svoji popolni uniformi, na prostor določen za priče. Prihod te deklice, ki je prestrašeno gledala okoli sebe, je zbudil občno pozornost. Kakor hitro si je nekoliko opomogla od strahu, so jo zaprisegli, nato pa je pričala o Franciscovem vedenju oni čas, ko je bila ko jetnica na »Aven-gerju”. Pokazala je zavoj, ki je rešil življenje Franciscu in ki je bil sedaj najvažnejši pomoček za njegov zagovor. Poudarjala je njegovo dobrotljivost in velikodušnost, in ko je končala, je vsakdo izmed poslušalcev vprašal samega sebe? »Ali more ta mladenič res biti morski razbojnik in morilec?” In odgovor se je glasil: »To je nemogoče!”
„Mylord,” je dejal Edvard Templemore, »prosim za dovoljenje, da jetnika nekaj vprašam. Ko sem bil na ,Avengerju’, ki je nasedel na skale, sem našel v kabini to knjigo. Želim ga vprašati, ali je ta knjiga njegova, kakor pravi ta mlada gospodična?” In Edvard Templemore je pokazal Sv. pismo.
»To je moje!” je odgovoril Francisco.
»Ali vas smem vprašati, kako je to prišlo v vašo last?”
»To je edino, kar mi je ostalo od nekoga, ki ga ni več med živimi. Ta knjiga je bila edina tolažba moje umorjene matere in od tedaj je tudi moja. Dajte mi jo, morda bom potreboval sedaj njene pomoči še*bolj, kakor sem jo kdaj, poprej.”
»Ali je bila vaša mati umorjena, kakor pravite?” je vprašal Edvard zelo ganjen.
»Da, povedal sem že to in ponavljam še enkrat.”
Sodnik je zopet vstal in porotnikom še enkrat ponovil pričanje. Daši je bil očivid-no naklonjen F’ranriscu, je izjavil, da je vendarle dolžan opozoriti porotnike na to, da vsebuje pričanje mlade gospe mnogo olajševalnega za obtoženca. Odločil se je torej, da ga priporoči po obsodbi Njegovemu Veličanstvu v pomilostitev, toda njegovo življenje je še vedno v nevarnosti ker je bil udeležen pri mnogih dejanjih morskih razbojnikov. Nobenega dokaza ni, da ne bi bil nikdar in v nobenem primeru sodeloval z razbojniki, čeprav je verjetno pozneje obžaloval svoja dejanja. Samo ob sebi se pa razume, da je pričanje Havvkhur-sta popolnoma neveljavno in brez vrednosti. Na drugi strani pa je njegova neprijetna dolžnost pripomniti, da je bilo pričanje mlade španske gospodične neugodno zanj, ker je izpričala, da so med tem mladim možem in razbojniškim kapitanom vladali dobri odnošaji. Daši je njemu (sodniku) samemu zelo pri srcu usoda obtoženčeva, mora vendar, čeprav nerad, opomniti porotnike, da pričanje nikakor ne zadostuje za popolno oprostitev. Zato misli, da je dolžnost njih vseh glasovati za obsodbo, ker so vsi obtoženci krivi.	(Dalje prihodnjič)
o#*** •''

tb

PLAŠČI
V TRGOVSKI HIŠI KOROŠCA
KOSTUMI
OBLEKE
Barhenfi za obleke, flanela, perilo, posfeljnina kovtri, perje, delavske obleke
CELOVEC - KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE 7
Zahvala
Za številne izraze sožalja, ki smo jih .prejeli ob priliki te/jke izgube našega nepozabnega soproga, brata, očeta, zeta, starega očeta, gospoda
Josef-a Bulfon-a
steklarskega mojstra in posestnika v Vrbi
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas v težki uri tolažili, posebno nam je dolžnost zahvaliti se vsem številnim udeležencem pogreba, kakor tudi darovalcem mnogih vencev in šopkov.
Naša odkritosrčna zahvala velja še posebej gospodom zdravnikom dr. Aistrich-u, dr. Engstler-ju, dr. Lexer-ju ter dragim č. sestram sanatorija „Ma-rit Hill” v Celovcu za požrtvovalno postrežbo v težki bolezni. Nadalje čč. gg. Mdrtlu in NageLschmiedu za tolažilne besede, g. podžupanu Sereinigu, steklarskemu mojstru Leixlu, Ernst Kointschu, Albertu Bildsteinu in Wal-terju Unterwelz, :ki so v imenu trške občine Vrba in Gospodarske zveze, Steklarskega udruženja za Koroško, prostovoljni požarni hrambi Vrba, Ljudski banki Vrba in .koroškim brambovcem, ki so zasluge pokojnika še posebno počastili ob odprtem grobu.
Naša zahvala velja posebno še moškemu pevskemu zboru (MGV) Vrba za poslovilne žalostinke in odredu KOV, Steklarskemu udruženju in prostovoljni požarni hrambi Vrba in koroškim brambovcem.
Loisi Bullon
V IMENU OTROK IN SORODNIKOV
KUKICA
(Nadaljevanje s 6. strani)
v naročje. Takoj je na pol priprla veke in zaspala.
Zvečer na vrtu kobaca po travi, nato se pa vsaki-krat vrne k hiši in ogleduje hišno steno. Želi si na staro mesto v akvarij ali na moje copate. Zelo rada plava bodisi v potoku ali v jezeru, vendar se vselej sama vrne k meni na obrežje. Če ji kdo skali vodo, zleze takoj ven, tudi ona hoče samo bistro vodo kot riba. Hranimo jo s svežini govejim mesom. Če kam grem za več dni, jo vzamem s seboj v torbici, saj je tako čista in skromna kot malokatera druga žival.
Kukica počasi pozablja na svoj zeleni otoček in sc oklepa človeka, kot bi to moralo biti že (k| nekdaj tako. Kjer se pojavim z njo, je vselej takoj velik direndaj krog nje. Otroci nore za njo in šolarji na njej obnavljajo svoje prirodopisno znanje. Prisrčno je videti, kako se tudi že osiveli gospodje kaj radi
jioigrajo z njo. V novembru pa se bo zarila v košarico z mahom, dokler je spomladi sonce ne bo zdramilo iz zimskega spanja.
Sonja Fischer
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 30. 10.: 7.20 Duhovni nagovor. 7. 2!) S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 31. 10.: 13.55 Poročila, objave. — Za našo vas. 18.45 Iz znanosti: Izkoriščanje sončne energije. — TOREK, L 11.: 7.20 Mlinar in smrt. (Zvočna slika prof. Nika Kureta). — SREDA, 2. 11.: 13.55 Poročila, objave. — L Cankar: Grešnik Lenart. 18.45 B. Ipavec: Serenada. Izvajajo: Orkester radia Celovec. Dirigent: Jakov Cipci. — ČETRTEK, 3. 11.: 13.55 Poročila, objave. — Za ženo in družino. — PETEK, 4. 11.: 13.55 Poročila, objave. — Teta Ana kramlja z vami. 18,45 Harmoniko igra Avgust Stanko. - SOBOTA, 5. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
AVi-MOBfl
^PotftiL kupi.,
Uda* kvaliteto kupi.!
^Poeini kupi,
kdo* bN^-Jltobel kupi /
AVE-MOBEL je kvalitetno pohištvo iz največje avstrijske specialne tovarne za spalnice. Tovarna in zaloga: Steinfeld/ Drau. — Podružnici: Celovec—Klagcnfurt, Gctrcidcgas.se 1, Beljak—Villach, Moritschgasse, nasproti Parkhotela.
V I L l A C II
DEKLE IŠČE SLUŽBO
Pošteno slovensko dekle išče zaradi domačih razmer službo pri kakšni slovenski družini. Naslov dobite na upravi'
črke za portal in „Neon”-razsvet-Ijavo pri Jcnoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14.
Izvedba vseh del stenskih oblog. Dobavljamo tudi vsakovrstni gradbeni material. STOISER & VVOL-SCHNER, Betonvverk - Baustoffe -Keramik, Celovec — Klagenfurt, Bahnstrasse 87, tel. 2543.
Ročno-pletilni stroji Knittax, Ra-pidex, Trikorcx samo pri Elektro-Eck Ing. Scnekorvitsch, Klagenfurt, Alter Platz 28.
Tujske sobe od šil. 600.— naprej pri VOLKSMOBELHAUS MATSCHEDULNIG, Klagenfurt, Paulitschgasse 14.
FERTALA v Šmohorju
v novi trgovini na
HANS-GASSER-PLATZ!
Flanelaste ijuhc od 29.90 Flanelaste srajce od 39.— Pisano karirane volnene rute	225.-
Damski plašči po raznih cenah od	225.—
KMETIJA V NAJEM Dam gorsko kmetijo v bližini Obirja zelo ugodno v najem. Dopise pošljite na upravo oglasnega oddelka pod značko ..sončna kmetija”.
Lepe tujske sobe s tekočo vodo. Sprejemajo tudi abonente na hrano. Gostilna „LIN1)ENKELLER” JOSEF LANGHANS, Cclovcc-KIa-genfurt, Villacher Ring 9.
Malo zna, kdor Schleppe ne pozna
Preisvrerte Mantel fur Allerheiligen!
Damenmantel:	KlndermSnlel:
Sportmantel aus prima Homcspune in Noppen,	Sporlmantel aus schr gutem Noppcn-Homes-
. sehr hiibschc Fassonen, mit	oder	ohne Giirtcl,	punc fur Knabcn und Miiddien, mit	oder ohne
ganz seidengefiittert.......... 498.—, 430.—,	299.—	Giirtcl, seidengefiittcrt, Lange 45,	ab .... 128.—
Stralienmiintel aus neuen Velourstoffen oder	Dufflc-Coat aus starkem Velour in Kamclhaar,
Diagonal-Tweed in klcidsamen Farben, fesche	rostbraun, mittelblau, griin, grau, mit	Ka-
Fasson, ideale StraBenmodelle,	ganz seiden-	puzo, fiir Knabcn und Madchen, Lange 45, ab 202.—
gefUttert ..................(J30.—, 510.—,	475.—	ganz mit kariertem Wollin gefiittert	ab .... 247.—
Modemantcl aus Zibelinc, Diagonal-Vclour,	Hubertusmantel (Knaben und Madchen)	aus
rweed oder Buntnoppen, aparte Farbstellungen,	gutem Strichloden, in Griin, mit Kapuzc	und
neue Fassonen, mit oder ohne Pelzbesatz am	doppeltem Sattcl, Lange 45, ab ...140.—
Kragen, ganz seidengefiittert . . 756.—, 698.—, 650.— Forsterkragcn (Knaben und Madchen) aus gu-Hcinvvoll-Modcllmantel aus neuartigem Zibelinc,	tem Strichloden in Griin, mit Kapuze und dop-
Mohairpliisch, Kruli, Noppcn-Tweed und Traver-	pel tem Sattel, Lange 45, ab ...........111.—
Mod^farbenm?”oder »elzb^leidem	Wci'Cre	s‘"r»K“n‘e,n
futter ...................... 952.-, 861,—, 777,—	'
speziat-Einzelstudcc aus feinsten Rcinwoll-
Modcmantclstoffen in vornchmen Fassonen und	1 La*.	! t a-r> .
sdiBnsten Farben, mit editnm Pelzbesatz,	J Tri' rVCAMCtrl	•
Seidenfutter .............1148.—, 1090.—, 998,—
peizmfintei:	Rm Tiefparterrc:
Skunta-Zobdkanb, S*°n. ^\ \	\ i«®’! Ausstattungsartikel und Bettvvaren, Teppiche,
Langhaarlamm	ab ...................... 2080.—	Vorhange, Decken in einer vorbildlich sor-
Pannofix ab	.......................2310.—	tierten Auswahl
Pcmanerklauc	ab....................... 2800._
Waschbar ab	...................... 3500.—	im ParteFTe:
Obergangsmantel aus Ballonseide und Popeline in den Stoffe fiir jeden Zweck in uniibersehbarer neuesten Fassonen und Farben	u • i i • i i tr	j o • i
Reichhaltigkeit, Kurzwaren und Schneider-
HerrenmSntel:	zubehiir
Sportmantel aus guten Noppen- oder Fischgrat-	■	■
stoffen, in Touring- oder Ulsterfasson, mit und	1111 la 5lOCVC5
ohne Gurtel, Seidenfutter . . . 532.—. 420.—, 385.—	^_i j . i _	XXT.. ,	c. .. f	xm i
Modcmiintci aus stark™ ReinwolIstoffen, in	Damenbekleidung,	Wasdie,	Strumpfe,	Mode-
Cromby oder Fischgrat,	feine, dunkle	Farben,	artikel, btnckvvolle, Strickvvaren	in modisdier
in Crau, Braun, Blau,	Ulsterfasson,	Seiden-	Vollendune
futter ..................... 728.—, 672.—, 540,—	ne
la Qualitatsm!intcl aus reinwollenen Ulster-	lili lla StOClC ■
stoffen (Importware), in Cromby, uni-gemustert	„ i i i • i	*ir.. i o. •• r o . i
oder Fischgrat, vornchme Farben, ganz seiden-	lierrenbeKleiaung,	VVasdlC,	StrumpiC,	StriCK-
gefuttert, prima Zubehor . . . 1298.—, 1260.—, 980.—	waren, ganz nacli der Mode, ganz giinstig im
Lodenmantel aus gutem Strichloden, doppelter	prp;cl
Sattel, grau, griin......................... 288.—
aus prima Strichloden, doppelter Sattel, grau,	KrGClit3btQil|||)Q I
griin, braun .............................. 375.—	^
aus^ original Himalaya-Strichloden, grau, mit	|||| |||a SIOCH S
Forstermiintci aus gutem Strichloden, doppelter	Kinderbekleidung in der Vielfalt eines Spezial-
Sattcl, Kapuze.......................... 298.—	geschaftes
aus original Himalaya-Strichlodcn, Kapuze . . 408.—
Obergangsmantel in Popeline, Gabardinc, Cord u. a.	dGll Sdld&lfGRSftGm■
Fiir jeden Geschmack und in allen Proislagcn! Alles, was Sie geme sehen mochten . . .
Ein grolles Maus mit jgroBen Leistungen
DietmarWarmuth&Co.y Villach
Hauptplatz 22
Lht izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš fdnik-Kronika”. Celovec. Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 UL za inozemstvo 4 dola rje te,«o. Odpoved za eu
in izdajatelj Naroda, svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič. latše pri St. Jakobu. - Tiskarna Dražbe ,v. Mohorja. Celovec. Viktringer Ring 26, - Tel. štev. uredništva L uprave 43-58.