PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 185 (9187) TRST, torek, 12. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POZIV CK KPP SOCIALISTOM ZA REŠITEV HUDE POLITIČNE KRIZE Portugalski komunisti za skupen nastop vseh naprednih in revolucionarnih sil Cunhal zavrnil obtožbo, češ da hočejo komunisti uvesti diktaturo na Portugalskem - «Dokument Melo Antunes» v razpravo vsem vojaškim enotam - Veliko ranjenih pri napadu na sedež KP v Bragi PRAZNIČNO VZDUŠJE NA KAMENICI V Bragi v severni Portugalski je prišlo do hudih neredov, ko je skupina demonstrantov napadla tamkajšnji sedež komunistične partije. Čla ni KP, ki so bili v poslopju, so skušali zavrniti napad z orožjem, pri čemer je bilo več oseb ra njenih. Na sliki eden od ranjenih protikomunističnih demonstrantov LIZBONA, 11. — Po koncu plenarnega zasedanja centralnega komiteja Portugalske komunistične partije so objavili komunike, v katerem pozivajo komunisti vse leve sile k sodelovanju. Dokument CK KPP podčrtuje potrebo po takojšnjem nastopu vseh sil, ki podpirajo revolucionarni proces, da bi skupaj našli rešitev za sedanja huda vprašanja. Resolucija obenem poudarja potrebo po odprti razpravi in po sodelovanju. Centralni komite portugalske komunistične Partije meni, da zadeva sedanja politična kriza vse družbeno, gospodarsko in politično življenje ter ogroža enotnost obeh komponent revolucionarnega procesa, se pravi Qibanja oboroženih sil ter ljudskih demokratičnih sil in njuno zavezništvo. V sedanjem političnem trenutku *e je treba soočiti, pravijo komunisti, s tremi nalogami: zagotoviti spoštovanje demokratičnega reda ♦er demokratičnih svoboščin v vsej državi, reorganizirati državni apa-ret, da bi zagotovili zvestobo revoluciji ter sestaviti sistem oblasti, ki mora zagotoviti centralizacijo najpomembnejših sklepov. Komunisti se zavzemajo za odločno borbo Proti vsem protirevolucionarnim dejavnostim, proti zarotništvu ter za okrepitev struktur političnih oblasti in demokratične države. Komunisti so objavili tudi besedilo poročila, ki ga je imel generalni tajnik Alvaro Cunhal na zasedanju centralnega komiteja. V svojem poročilu poudarja Cunhal potrebo po e-notnosti vseh sil ki si prizadevajo 2a napredek revolucionarnega procesa. Komunisti so pripravljeni vzeti V Pretres in razpravljati z drugimi Poetičnimi silami o političnem položaju in o možnih oblikah sodelovanja ž vsemi, ki so pripravljeni na sodelovanje s KPP. Centralni tajnik portugalske partije obsoja sektaštvo, ki je v sedanjem političnem trenutku iz-nai-0 ®^°hljivo. Ob kooncu Cunhal ulocno zavrača obtožbe, češ da ko- •UHlIlln,.:,|l|lM|[iMi|)i|i()(iii|iiini(|iii|ii| ®d,-em ko se v Portugalski j? aJjui®i0 protikomunistični izgre-*' j" i'h sestava nove vlade ni .'Ij a' i® centralni komite komu-. ,e Padije objavil resolucijo, kateri poziva vse napredne sile °yaniu' da bi premostile o politično krizo. Poziv je na- ciaiismmprekdi* * * * vr rrtu9alskim so- . m, k! pa se na poziv se so odzvali. Socialistični tajnik UkI*:*5 16 poz‘v komunistov dokaj i/p C,n° ocenil ter dejal, da mora ohr=°.kaZati 2 deistvi, da je za Porten ^V| demokratičnega reda na portugalskem. Vojaški direktorij je k, n' Poslati tako imenovani «do-Posa^T* l^elo Antunes» v pretres eznim vojaškim enotam, da o njem izrazijo, Sn^a.rad', doseženega sporazuma telskrdlka,i Preklica|i stavko ho-daM .9a °f.®bia' ki 50 io napove-za vehkošmarne praznike. Renat» nkAG"11Ì9,?anu se Ì® s smrtjo ♦oskan«l,^'S,r0n'la kon®al upor v ■oskanski jetnišnici. sestal^ oh” b|°- veri®tno Ponovno *a izvo?uC'nSk' SVet v Nabrežini odbora NVHZUPana 'n obÈinskega Potrd i' Nad20rm °rsan je namreč Colje k?k 6P .° '2volitvi Srečka «ko ’ k pa ,e °dkl°nil župan- *®d "STI ÌnKPrl1" SP°raZUm Nabrežini tudi stavnikiTpi"3 kp,?em. bodo Pred-V dftvincL ^r? orisali položaj •v nsko-nabrežinski občini. munistična partija skuša uvesti diktaturo na Portugalskem. Partija, pravi Cunhal, se bori z; uvedbo režima, kr bi zagotovil najširšo svobodo, tako na področju tiska, kot v političnem življenju. Poziv komunistične partije je jasno v prvi vrst' namenjen portugalskim socialistom. V svojem komentarju o komunistični resoluciji pravi tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares, da morajo komunisti dokazati z dejstvi in ne z besedami, da so pripravljeni spoštovati pravila demokracije in splošno volilno pravico. Za sedaj, meni Soares, komunisti še niso pokazali dovolj pripravljenosti na sodelovanje. Kljub temu je dodal, če bo komunistična partija dokazala, da je pripravljena spoštovati demokracijo, so socialisti pripravljeni na sodelovanje. Za to pa je najprej treba izdelati skupni program, ki ga doslej komunisti niso hoteli podpisati. Ob koncu je Mario Soares poudaril, dà bi sodelovanje med komunisti in socialisti, o katerem doslej med obema strankama ni še, bilo govora . uresničili samo sporazumno z gibanjem oboroženih sil. V Portugalski je še vedno v teku debata v zvezi z «dokumentom Me-lo Antunes». Iz neuradnih krogov sporočajo, da bodo, po sklepu vojaškega direktorija, dokument dali v razpravo vsem vojaškim enotam, da bi se izrazile o njegovi vsebini, potem ko je že naletel na odobravanje številnih častnikov. Politični opazovalci menijo, da bodo člani direktorija, generali Costa Gomes, Goncalves in Saraiva de Carvalho, počakali na izid tega referenduma, preden bodo kaj sklenili. Po vesteh iz vojaških krogov kaže, da je v svetu revolucije 13 častnikov, ki podpira strujo premiera Vasca Gon-calvesa, medtem ko jih je 10, ki podpirajo bivšega zunanjega ministra Mela Antunesa. Med lema dvema skupinama je še skupina «neod-visnežev», v katero sodijo general Costa Gomes, admiral Pinheiro de Azevedo, general Morais e Silva, general Saraiva de Carvalho, general Carlos Fabiao in major Mar-ques. Od te skupine bo torej odvisna bodoča usmerjenost sveta revolucije. Vse bo odvisno od odmeva, ki ga bo «dokument Melo Antunes» imel pri vojakih. Medtem se je položaj v severni Portugalski še bolj zaostril. Prišlo je do hudih neredov pred sedeži komunistične partije v raznih krajih. Do najhujših incidentov je prišlo v Bragi, kjer so demonstranti vdrli v komunistični sedež in ga zažgali. Vse se je začelo, ko je skupina demonstrantov začela metati kamenje proti sedežu ter ga skušala napasti. V notranjosti je bilo približno 20 članov KP, ki so začeli streljati na demonstrante, pri čemer je bilo kakih 10 oseb ranjenih. Vojaki so zadržali demonstrante do prvih jutra- bencinom in ga zažgali. Nekaj časa kasneje so prišli gasilci, katerih poseg pa so demonstranti onemogočili, tako da je poslopje popolnoma zgorelo. Skupina prenapetežev je popoldne napadla drugi komunistični sedež, razbila okna in vrata ter zmetala knjige dokumente in pohištvo na cesto, kjer so jih zažgali. V Lizboni računajo, da so v nepolnem mesecu napadli več kot 40 komunističnih sedežev in sedežev «portugalskega demokratičnega gibanja» po večini v severni Portugalski. V teku današnjega dne so napadli komunistične sedeže tudi v Penafeilu in v Monsau, medtem ko so v Portu zažgali kiosk, kjer so prodajali propagandni material mladinske komunistične zveze. Komunistična partija je o zadnjih nasilnih dogodkih izdala poročilo, v katerem pravi, da nerede povzročajo majhne teroristične skupine, ki jih sestavljajo pripadniki bivše politične pohcije ter plačanci CIA. Predsedstvo portugalske republike je demantiralo vesti, po katerih naj bi prišlo do državnega udara na otoku Timor. V sporočilu je rečeno, da je sicer prišlo do incidentov, ko so pripadniki demokratične zveze napadli policijsko enoto, da bi se polastili orožja,, nikakor pa ni mogoče go- voriti o državnem udaru. Portugalska ima na otoku Timor, ki pripada Indoneziji, majhno ozemlje, ki meri približno 15.000 kv. km in ki so ga Portugalci zasedli leta 1586. ZDA postavile veto za vstop Vietnamov v OZN NEW YORK, 11. - Združene države Amerike so v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov postavile veto za sprejetje obeh Vietnamov v svetovno organizacijo. Za sprejetje so glasovale Francija, Velika Britanija, Kitajska, SZ, Kamerun, Italija, Gujana, Irak, Mavretanija, švedska, Tanzanija in Bjelorusija. Kostarika se je vzdržala. Kmalu sporazum . na Bližnjem vzhodu? KAIRO, 11. — Ameriški veleposlanik v Kairu Hermann Eilts se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom in z zunanjim ministrom Fahmijem ki ju je seznanil z zadnjimi izraelskimi predlogi in pogoji za dosego novega delnega sporazuma o razmiku sil na Sinajskem polotoku. Odgovor egiptovskih ministrov bo nato Eilts v najkrajšem času posredoval v Washington. Medtem ko v Izraelu kažejo čedalje večji optimizem glede možnosti skorajšnje sklenitve sporazuma, pa so v ameriških in egiptovskih diplomatskih krogih mnogo bolj previdni. Tu samo priznavajo, da so v teku nekateri pospešeni premiki», ki bi u-tegnili biti «obetajoči». Eden takih «premikov» je prav gotovo nenadno potovanje dveh odposlancev telaviv-ske vlade v Washington, da bi se v zunanjem ministrstvu pogovarjali o «tehnični plati» morebitnega sporazuma. Odposlanca, šef kabineta premiera Rabina in juridični svetnik zunanjega ministrstva, se bosta pogovarjala z Josephom Siscom, enim najožjih Kissingerjevih sodelavcev, ki v državnem departmaju odgovarja za vprašanja Bližnjega vzhoda. Podobno misijo v Washingtonu naj bi pripravljali tudi Egipčani, vendar vest ni bila potrjena. Namen teh stikov naj bi seveda bil ugotoviti, kakšne so možnosti skorajšnje sklenitve sporazuma in torej začetka nove posredovalne misije zunanjega ministra Kissingerja. Kot je znano, je sam Kissinger dal vedeti, da bo ponovno potoval na Bližnji vzhod samo v primeru, da bo obstajala 90-odstotna možnost, da bi bila njegova misija uspešna. Splošen optimizem potrjuje tudi popularni kairski dnevnik «Al A- hram», po katerem naj bi Kissinger prišel na Bližnji vzhod že 20. avgusta ter naj bi omogočil sklenitev sporazuma še pred začetkom konference neuvrščenih držav v Limi 24. avgusta. Novi sporazum — po pisanju kairskega lista — naj bi predvideval umik izraelskih čet tako s prelazov Mitla in Gidi, kot tudi s petrolejskih vrelcev v Abu Ru-deisu. V tem pogledu naj bi se Američani obvezali, da bodo izplačali Izraelu odškodnino za izgradnjo novih obrambnih postojank vzhodno od evakuiranih prelazov. BUKAREŠTA, 11. - Iranski ministrski predsednik Hoveida je dopotoval danes v Bukarešto na tridnevni uradni obisk, med katerim se bo pogovarjal z romunskim premierom Manescujem, sprejel pa ga bo tudi predsednik Ceausescu. Govor bo o možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja med Iranom in Romunijo. Kulturno srečanje med sosednimi narodi na Kamenici je letos potekalo povsem v duhu beneškega preroda: k tipičnemu beneškemu vzdušju je pripomogla ureditev prireditvenega prostora, nove, mlade sile, ki se pojavljajo v Beneški Sloveniji, je poleg domačih pevskih zborov zastopal tudi mladi grmiški župan inž. Fabio Bonini, voljo po lastnem svobodnem življenju pa je potrdila prisotnost velikega števila domačinov in emigrantov, ki so srečanje izkoristili tudi za prijateljski pomenek in utrditev medsebojnih stikov. Na sliki: na odru, ki ga krasi napis «Beneški Slovenci pozdravljajo svoje sosede», nastopajo mladi Benečani s humorističnimi prizori aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiM POVSEM USPELO KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI NA KAMENICI Beneški Slovenci z množično prisotnostjo izpričali željo po prijateljstvu med narodi laredno bogat kulturni spored - Po tradicionalni maši v štirih jezikih pozdravni govor grmiškega župana Boninija - Zelo dobra organizacija srečanja ČEDAD, 11. — Bogat kulturni program, predvsem pa izredno velik o-bisk sta osnovni značilnosti letošnjega kulturnega srečanja med sosednimi narodi na Kamenici. Več tisoč ljudi je dobesedno zapolnilo prostrano senožet, sredi katere je kraljeval velik stiliziran kozolec, na katerem je bil napis «Beneški Slovenci pozdravljajo svoje sosede». Zraven kozolca, v katerega je bil po zamisli arh. Simonittija vstavljen tudi oder pa se je dvigal proti nebu mogočen simbol Kamenice — trije na vrhu prekrižani drogovi — okrašen s slovensko, italijansko, avstrijsko in furlansko zastavo. Med množico domačinov in beneških emigrantov (nekateri med njimi so prišli celo iz Južne Amerike in Avstralije) so se pomešali številni gostje z Goriškega in s Tržaškega, s Koroške in iz Slovenije, pa tudi precej Furlanov se je zbralo. Poleg številnih beneških županov, občinskih svetovalcev in svetovalcev nadiške gorske skupnosti smo med občinstvom opazili poslanca Albina Škerka in Maria Lizzerà (KPI), deželnega svetovalca Arnalda Baracet- imiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiuiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiik,.,iiiiiiiijiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiuimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimi,iuiiiii Sporazum strank ustavnega loka za upravljanje dežele Kampanije Odbor bodo sestavljale KD, PSI, PSDI in PRI, PLI in KPI pa bosta nudili zunanjo podporo Levičarski pokrajinski odbori izvoljeni v Alessandri!, Cremoni, La Spezi! in Ascoli Picenu NEAPELJ, 11. — Stranke ustavnega loka v deželi Kampaniji so se sporazumele o sestavi novega deželnega odbora, v katerem bodo zastopane KD, PSI, PSDI in PRI, medtem ko bosta KPI in PLI nudili zunanjo podporo. V trenutku, ko poročamo, je v teku seja deželnega sveta, na kateri bi morali izvoliti novi odbor. Odboru bo po sporazumu predsedoval demokristjan Nicola Mancino, ki pripada levi struji «base». Antonio Gava, član vsedržavnega sveta KD in — skupaj z očetom Silviom — do včeraj absolutni gospodar Neaplja, se je do zadnjega skušal upreti tej kandidaturi in vsiliti za predsednika deželnega odbora svojega «prijatelja» Čira Cirilla, ki pripada dorotejski struji, vse ostale struje pa so se koalizirale proti njemu. Na današnji seji deželnega sveta je Mancino dal programsko izjavo, v kateri je tudi orisal doseženi sporazum med vsemi strankami ustavnega loka. Dogovor med drugim predvideva, da komunisti in liberalci ne bodo stopili v odbor, pač pa bodo zastopani v predsedniškem uradu dežele,. komunistom pa bodo poleg te' poverili predsedstvo dveh deželnih komisij. Mancino je poudaril, da doseženi sporazum ne pom-eni ustvarjanja zmešnjave med večino in opozicijo. pač pa je sad široke konvergen- danje globoke razdore z ustvarjanjem novih priložnosti za enotnost. Medtem pa se v vsej Italiji množijo levičarske uprave. Odbore, ki jih sestavljajo komunisti in socialisti, so danes izvolili v štirih važnih pokrajinah, in sicer v Alessandrii, Cremoni, La Spezii in Ascoli Picenu. V A-lessandrii je bil za predsednika pokrajine izvoljen socialist Demicheli, za katerega so glasovali predstavniki KPI in PSI. Obe stranki imata skupno v pokrajinskem sedežu, ki šteje 30 mest, 15 svetovalcev. Prav tako s 15 glasovi na 30 je bil izvoljen novi predsednik pokrajinske uprave v Cremoni, ki je komunist Dolci. Prejšnjo pokrajinsko upravo je vodila levosredinska večina. V La Spezii je novi predsednik pokrajine socialist Pastina, v Ascoli Picenu pa socialist Ramadori. Tudi v teh dveh krajih novi odbor ne bo imel absolutne večine v pokrajinskem svetu. njih ur, ko so z oklopnimi vozili . ce demokratičnih in ljudskih sil za odpeljali komuniste iz sedeža. To reševanje perečih problemov Kampa-pa ni bilo lahko, saj so morali s nije. Dogovor pomeni tudi, je dejal solzilnimi bombami začasno razpršiti demonstrante. ' Ko so vojaki odšli so demonstran-1 ti vdrli v poslopje, polili pohištvo z .Mancino! da je bila opuščena formula tradicionalnega levega centra Srečanje Rumor-Genscher B°\N, 11. — Italijanski zunanji .er Rumor je imel danes daljši r,l. or maini razgovor s svojim zahodno-nemškim kolegom Genscherjem v njegovi poletni rezidenci v Berchtes-gadnu. Kot poroča agencija DPA, sta ministra zabeležila «absolutno enakost stališč» pri vseh obravnavanih vprašanjih. Agencija dodaja, da sta ministra govorila predvsem o ciprskem vprašanju, o dialogu med arabskimi državami in evropsko skup- in da bo moral novi odbor spreme- nostjo, o razvoju položaja na Portugal-niti stare tendence ter odpraviti nek- J skem in o možnosti, da bi devet držav članic EGS zavzelo skupno stališče na septembrskem zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku. Kosigin v Varšavi VARŠAVA, 11. —- PTedsednik so-vietske vlade Aleksej Kosigin je pirspel na dvodnevni obisk v Varšavo na povabilo poljske vlade in združene partije dela. Razgovori med Kosiginom in poljskim premierom Jaroszewiczem bodo posvečeni predvsem razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. RIM, 11. — Predsednik repubhke Leone je sprejel na Kvirinalu ministra za notranje zadeve Luigija Guia. RIM, 11. — Osrednji urad za statistiko ISTAT poroča, da se je julija letos indeks cen na potrošnjo za družine delavcev in uradnikov zvišal za 17 odst. v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta in za 0,6 odst. v primerjavi z junijem 1975. V zadnjem letu se je cena živil zvišala za 19,6 odst., oblačila so se podražila za 15,2 odst., stanovanja za 13,4, elektrika in gorivo pa za 5,1 odst. MONTREAL, 11. —- V svojem govoru. ki ga je imel pred zasedanjem ameriških odvetnikov v Kanadi je državni tajnik Heny Kissinger govoril o potrebi mednarodne konvencije za preprečitev terorizma. V svojem posegu je šef ameriške diplomacije poudaril, da večina držav zavrača terorizem in ne nudi zavetišča teroristom. ril na vrednote, ki jih nosi v sebi beneška zemlja in ki bodo lahko še bolj prišle do izraza, če se bodo vsi Benečani skupno borili za napredek svojih krajev. «Ne trdimo, da je naša deželica najlepša na svetu», je nadaljeval inž. Bonini, «a za nas je tako, kot bi to bilo res. Ti hribi, ta strma pobočja so za nas dom, torej varnost, prijateljstvo, življenje in mir.» Prav ob besedi mir se je grmiški župan spustil v razglabljanje o preteklosti Beneške Slovenije, skozi katero so šle najhujše vojne grozote. Skozi stoletja je bila Benečija prizorišče izbruhov sovraštva, danes pa mora prevladati zdrava pamet in želja po medsebojnem razumevanju. V takem vzdušju bodo namreč Benečija in dežele, ki so okoli nje, pridobile na pomenu. Njihova pomembnost pa ne bo tragična kot v preteklosti, ampak pozitivna, saj bodo mostovi, ki bodo omogočali medsebojno spoznavanje in izmenjavanje misli. «Dokazati moramo, da lahko živimo drug ob drugem ne samo v miru, ampak tudi tako, da si medsebojno koristimo, dokazati moramo, da je tisto, kar nas OD 15. DO 17. AVGUSTA tija (KPI), pokrajinske svetovalce Pavla Petriciga in Renza Toschija (KPI) ter Jožefa Chiabudinija (KD), predsednika slovenske komisije pri PSI Branka Pahorja ter predstavnika Furlanskega gibanja Giorgia Jusa. Prisotna je bila tudi delegacija občine Dolina, številna zastopstva pa so poslale tudi družbeno-politične organizacije s Tolminske. Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo sta zastopala predsednik Boris Race in tajnik Darij Cupin. Opazili smo tudi ravnatelja SSG iz Trsta Fi-liberta Benedetiča, predsednika NŠK inž. Renka ter številne druge javne delavce iz Trsta in Gorice. Pokrajinsko zvezo partizanov ANPI je predstavljal njen predsednik Federico Vincenti, za furlanske emigrantske organizacije sta bila prisotna Alfredo D’Antoni (ALEF) in Gino Dassi (AGLI). Srečanja se je udeležil tudi špetrski dekan Francesco Venuti, go-riško duhovščino pa je predstavljal Marjan Komjanc. Seveda so se na Kamenici zbrali tudi vsi kulturni delavci iz same Benečije, saj so bila pri organizaciji srečanja soudeležena vsa beneška društva. Srečanje se je kot prejšnja leta začelo z mašo v štirih jezikih, ki so jo darovali gospodje Paskal Gujon, Arturo Blasutto, Marij Lovrenčič, Valentin Birtič, Emil Cenčič in Marjan Komjanc. Mašo je spremljalo petje pevskega zbora «Rečan» z Les. Med mašo so duhovniki kratko nagovorili prisotne v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Vsi govori so poudarili željo po mirnem sožitju med sosedi, po medsebojnem spoštovanju in ljubezni, po napredku vseh. Posebej naj omenimo slovenski govor gospoda Zuanelle, ki je poudaril, da danes ne moremo dopustiti, da bi kdo delil ljudi ona svobodnjake in hlapce, na večvredne in manjvredne, ker imamo vsi ljudje iste pravice in enako dostojanstvo. To velja tudi za narode in jezike, ki jih ne smemo vrednotiti po vojaški in politični moči, ampak po duhovnih in kulturnih vrednotah. Ob napovedovanju gospoda Marija Lovrenčiča, ki zaradi svoje duhovitosti vsekakor zasluži posebno ornem bo, se je nato začel na odru odvijati kulturni program. Najprej so nastopili člani društva beneških godcev «Vigion Karlič», ki jih je prisotnim predstavljal Anton Birtič. Poleg godcev sta nastopila tudi mlada pevca Adria Gujon in Franco Kukovac. Ko so nato še Veseli planšarji zaigrali za pokušnjo nekaj komadov, je stopil na oder grmiški župan inž. Fabio Bonini, ki je najprej pozdravil oblasti, ki so se udeležile srečanja, ter vse prijatelje iz Slovenije, Furlanije in Koroške, ki so prišli na obisk k beneškim Slovencem. Prijateljem iz Slovenije je v slovenščini povedal, da ima kultura Beneške Slovenije veliko skupnega s kulturo ostalih slovenskih pokrajin, ter izrazil željo, da bi Slovenci iz drugih krajev vse pogosteje prihajali v Benečijo in jo spoznavali. V furlanščini je nato izrazil željo, da bi tudi v Furlaniji prišlo do gospodarskega napredka ter do realizacije furlanskih duhovnih in kulturnih potreb, predvsem pa do jezikovnega in kulturnega preroda. Ob pozdravu Korošcem je izrazil željo po tesnejših stikih, ko pa je spregovoril Benečanom, je najprej zaželel srečo emigrantom, ki prav zdaj preživljajo iz- redno hude trenutke, vse je pa opozo-1 Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim ločuje, manj pomembno od tistega, kar nas druži, prispevati moramo k utrjevanju tega mostu med narodi, omogočati medsebojno spoznavanje, pomesti s starimi predsodki in preprečiti nastajanje novih: le tako bomo živeli v miru kot kulturni ljudje,» je končal inž. Bonini. Po govoru je najprej nastopil pevski zbor iz Radiš na Koroškem, ki je zapel štiri pesmi. Sledil je nastop furlanske otroške folklorne skupine «Luigi Garzoni» iz Nem, ki je zaplesala dva furlanska plesa, otroci pa so odrecitirali tudi dve furlanski pesmi. Sledil je nastop beneških pevskih zborov «Rečan» iz Les in «Pod lipo» iz Barnasa, ki sta izvajala pretežno domač pevski repertoar, ki ga seveda Benečani imajo najraje. Po nastopu pevskega zboia uslužbencev «Iskre» iz Bovca so stopili na o-der še nekateri člani društva «Rečan», ki so izved1 dva humoristična prizora. Po besedilih Izidorja Predana so sicer pripravili več takih prizorov, a njihovo izvedbo je preki-2IVA GRUDEN (Nadaljevanje na 6. strani) «iiiiiiiimiiimiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiimimiiiiiriuiiiiiiiiiiitiiiiitiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiitumiiiiiiitiiiii Kurt Waldheim obišče Jugoslavijo Rozgo var j al se bo s predsednikom ZIS Bijedičem in z zunanjim ministrom Miničem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Danes so uradno sporočili, da bo na vabilo zveznega izvršnega sveta od 15. do 17. avgusta letos na uradnem obisku v Jugoslaviji generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim. Med obiskom bo Waldheima sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Uradni pogovori bodo potekali med generalnim sekretarjem svetovne organizacije in njegovim gostiteljem, podpredsednikom zveznega izvršnega sveta in zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. Dr. Kurta Waldheima bodo na obisku v JJugoslaviji poleg njegove žene spremljali izvršni tajnik gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo Janez Stanovnik, pomočnik ravnatelja oddelka za informacije v sekretariatu Združenih narodov Rudi Štajduhar in posebni pomočnik generalnega sekretarja Ferdinand Mayer Hofer - Grun-buher. v. B. PARIZ, 11. — Francoski tisk je sprejel dokaj hladno vest, da je Giscard D’Estaing sklenil prepovedati izvoz orožja v rasistično Južno Afriko. «Le Monde» je mnenja, da je sklep francoskega predsednika zgolj opurtunistični manever, ki ne bo imel občutljivega učinka. Po mnenju tega dnevnika je Južna A-frika dobesedno nasičena s francoskim orožjem TRŽAŠKI DNEVNIK* ' POTEK KRIZE V DEVINSK0-NABREZINSK1 OBČIN! Verjetno jutri ponovna seja občinskega sveta za izvolitev župana Pojasnilo dosedanjega župana dr. Legiše - Jutri zvečer javno zborovanje v Nabrežini V Nabrežini se bo danes dopoldne ob 9.30 sestal občinski odbor, da bi določil datum za sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Po vsej verjetnosti se bo občinski svet — ki mora, kakor znano, izvoliti novega župana in odbornike — sestal jutri Včeraj je namreč pristojni organ — pokrajinski odbor za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami — odobril sklep občinskega sveta devinsko - nabrežinske občine, s katerim je bil izvoljen za župana socialist Srečko Colja. Z odobritvijo tega sklepa se je odprla možnost za takojšnje sklicanje občinskega sveta, ki naj vzame na znanje poznejši odstop novoizvoljenega župana in izvoli novega. V zvezi z zamudo, s katero se odvija postopek za izvolitev novega župana in občinskega odbora — Devin-Nabrežina je namreč edina občina na Tržaškem, kjer to vprašanje še ni bilo rešeno — nam je včeraj dosedanji župan dr. Dragomir Legiša poslal v objavo naslednje pojasnilo (pismo je bilo oddano, preden je nadzorni organ sporočil potrditev sklepa občinskega sveta): «Glede na nekatera stališča, ki sta jih zavzeli KPI in PSI iz Trsta po izvolitvi novega župana in pred izvolitvijo novega odbora občine Devin - Nabrežina, smatram za svojo dolžnost, da pojasnim naslednje: 1) na seji z dne 31. 7. 1975 je občinski svet izvolili za župana svetovalca Srečka Coljo, ki je izjavil, da imenovanje sprejema z rezervo: 2) na seji občinskega sveta z dne 4. 8. 1975 je že omenjeni svetovalec pismeno sporočil svoj odstop. Sklep o imenovanju novega župana je šel po svojem rednem upravnem postopku in se še vedno nahaja pri nadzornem odboru v Trstu zaradi predpisane potrditve zakonitosti, kar je potrebno glede na dejstvo, da se občinski svet, ki mu predseduje starejši svetovalec posl. Albin škerk, ni poslužil postopka, ki ga predvideva člen 31 deželnega zakona z dne 2. marca 1966, štev. 3, ki vsebuje norme o nadzorstvu nad upravnimi akti krajevnih ustanov in ki daje možnost, da občinski svet svoje sklepe takoj proglasi za pravnomočne ; 3) v pričakovanju, da pokrajinski nadzorni odbor potrdi zakonitost že omenjenega sklepa, ni mogoče zakonito sprejemati nobenega novega sklepa: 4) poskrbel bom za sklicanje starega občinskega odbora, ki mora sklepati o sklicanju novoizvoljenega občinskega sveta, kakor hitro bo odstranjen že omenjeni upravni zadržek. «Glede na zgornja pojasnila menim, da lahko zavrnem kakršenkoli ceneni očitek, češ da nameravam namerno zavlačevati sklicanje občinskega sveta, ki mora avtonomno narediti svojo politično izbiro.» Kakor smo že poročali, bo v sredo ob 20.30 na glavnem nabrežin-skem trgu skupno javno zborovanje, na katerem bodo predstavniki KPI in PSI seznanili občane s sedanjim položajem in potekom krize v devinsko - nabrežinski občini. «Dan» naše dežele na celovškem sejmu Na 24. mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu je bil včeraj tradicionalni «Dan Furlanije - Julijske krajine». Na sejmu, ki so ga slovesno odprli v soboto, je naša dežela prisotna s posebnim paviljonom, včeraj pa se je mudilo v glavnem mestu avstrijske Koroške širše odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine, ki mu je načeloval deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper in ki so ga sestavljali predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Tonutti, predsednik videmske trgovinske zbornice Ma- Caidassi in številne druge osebnosti. Uradni del «dneva» se je odvil v gradu Mageregg nedaleč od, Celovca, kjer je odbornik Stopper pozdravil predstavnike krajevnih oblasti in številne italijanske in tuje časnikarje s področja lesne specializacije, ki so imeli prav včeraj običajno letno srečanje v okviru celovškega sejma. Pred tem si je odbornik Stopper o-gledal deželni paviljon. Razstavo je po nalogu odborništva za industrijo in trgovino uredila videmska zbornica. V ospredju je zlasti pristaniška dejavnost tržaške luke, poudarjena pa je tudi vloga, ki jo bodo igrala manjša pristanišča Tržič, Torviscosa in Porto Nogaro v sklopu «integriranega sistema» deželnih luk, ki naj bi se v kratkem razvil na našem področju predvsem po prizadevanju deželne uprave. V deželnem paviljonu so poudarjene tudi turistične zmogljivosti in privlačnosti Furlanije -Julijske krajine. Bliža se kmečki tabor na Opčinah V četrtek popoldne se bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprl zastor letošnjega 17. kmečkega tabora, ki ga prirejata Kmetijska zadruga v Trstu in prosvetno društvo «Tabor» z Opčin. To bo pravi kmečki praznik, na katerem si bodo kmetje iz naših krajev v štirih dn- h ogledali zanimive razstave po! Tjskih in drugih vrst strojev, poleg tega pa :do še sami pri evali k uspehu le največje kmečke manifestacije pri nas. Na kmečkem taboru bodo namreč razstavili tudi pridelke naših kmetovalcev in zato prireditelja tabora vabita kmete naj prinesejo v sredo popoldne ah v četrtek zjutraj svoje pridelke v prostore Prosvetnega doma. Prireditev bodo popestrile še razne kulturne točke, razstava čebelarstva, okrogla miza o problemih zadružništva in srečanje kmetov, tako da bo 17. kmečki tabor res najbolj primeren okvir za praznovanje 30. obletnice ustanovitve Kmetijske zadruge v Trstu, ki poteka prav v teh dneh. PO STANJU KONEC LETOŠNJEGA JUNIJA Število zaposlenih na Tržaškem za 2.400 enot manjše od lanskega Naj slabše v L driji, trgovini in pomorstvu ■ Večji vpis v dopolnilno blagajno OBVESTILO Prosimo «Kmetovalca», čigar pismo smo objavili 26. julija letos, naj se zglasi v našem u-redništvu osebno ali po telefonu od 16. ure dalje. rangone, predsednik tržaške zbornice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiii PRIZADEVANJA ZA VEČJI TURISTIČNI OBISK Dežela bo uredila miramarski park in izdala ustrezno publikaci/o Le delno rešeno vprašanje vode . Muzej bo odslej dostopen vsak dan Na pobudo tržaške turistične in letoviščarske ustanove so se včeraj dopoldne ponovno sestali predstavniki tukajšnjih turističnih krogov, katerim so se pridružili zastopniki deželnega odborništva za turizem, generalnega vladnega komisariata in uprave miramarskega parka, da bi skupaj obravnavali vprašanje boljšega izkoriščanja turistične privlačnosti miramarskega kompleksa, to je muzeja v gradu in miramarskega parka. Na sestanku so pregledali odgovore, ki jih je turistična in letovi-ščarska ustanova prejela na svoje zahteve in predloge glede boljšega izkoriščanja miramarskih privlačnosti. Dejstvo je namreč, da bo število turistov, ki bodo predvidoma v tem letu obiskali muzej in park pri Miramaru, znatno manjše od poprečja. Manjši obisk je treba pripisati predvsem daljši zapori muzeja v začetku letošnjega poletja, na daljnje razloge pa je iskati v neugodnih avtobusnih zvezah z Mirama-rom (te so pomanjkljive zlasti kar zadeva večerne predstave «Luči in zvoki»), v premajhnem številu o-sebja (paznikov) in deloma tudi v neurejenosti parka. Tako se letos predvideva, da bo muzej obiskalo komaj kakih 50.000 turistov, medtem ko je znašalo poprečje v letih Z VČERAJŠNJE SEJE NA ŽUPANSTVU Prizadevanje Delavskih zadrug za zajezitev nevzdržne draginje V njihovih prodajalnah meso, kruh in mleko cenejši kakor drugod V okviru splošnih prizadevanj za i sreči! z avtomobilom na neki stranski zajezitev skokovitega naraščanja j cesti med Izolo in Koprom. Mlada cen, so se Delavske zadruge obve- ' žrtev je 22-letni Dorijan Sosič. Dolgo zale, da bodo nastopile z novo ak- ‘ ........’’ cijo v obrambo kupne moči prebivalstva, zlasti kar zadeva osnovne življenjske potrebščine in med temi v prvi vrsti meso in kruh. Sklep je bil sprejet na sinočnji seji na tržaškem županstvu, katere so se udeležili podžupan Giuri-cin, odbornik Abate, predsednik Fra-giacomo, svetovalec Foscarini in voditelji Delavskih zadrug. Na ustrezno priporočilo predstavnikov občinske uprave so voditelji Delavskih zadrug napovedali nov poseg za zajezitev draginje, pri tem pa so naglasili, da v zadružnih prodajalnah niso v zadnjem času sprejeli nobenega ukrepa o podražitvi mesa. Od prihodnjega ponedeljka dalje bodo v vseh prodajalnah Delavskih zadrug ponovno pocenili kruh, in sicer na raven pred zadnjo podražitvijo, pri čemer se bodo morali odpovedati vsakemu zaslužku pri tem živilu. Končno so predstavniki organizacije zagotovili, da bodo raztegnili svoja prizadevanja tudi na mleko, ki ga Delavske zadruge že zdaj prodajajo pod ceno. Mimo tega je v prodajalnah Delavskih zadrug na voljo potrošnikom večja izbira blaga, ki ga proizvajajo, predelujejo ali razpečavajo zadružne organizacije v Italiji, in ki je dostopno občinstvu po znatno nižjih cenah kakor sorodno blago nezadruž-nega izvora. Predstavniki zadrug so končno zagotovili, da bodo vse prodajalne redno delovale tudi v času velikošmar-nih praznikov. V drugi polovici meseca pa bodo pri DZ pripravili načrt za nadaljnje poseganje v boj proti draginji. Podžupan Giuricin je ob koncu posvetovanja izrazil priznanje občinske uprave za čut odgovornosti, ki ga Delavske zadruge izkazujejo tudi v tem trenutku neugodne gospodarske konjunkture. Tragičen epilog nesreče pri Kopru V izolski bolnišnici je v včerajšnjih popoldanskih urah umrl mlad Tržačan, ki se je prejšnjo sredo hudo pone- let je prebival v Ul. Concordia, pred nekaj tedni pa se je z družino preselil v Ul. Campanelle. Po poklicu je bil kuhar, a še ni imel stalne zaposlitve. Pred tremi meseci je namreč dovršil vojaško službo ter si v zadnjem času vneto iskal stalne zaposlitve. Začasno je kot natakar pomagal v gostilni Jadran pri Sv. Jakobu, kjer so ga cenili in spoštovali zaradi marljivosti in prijaznega značaja. Prejšnjo sredo, 6. avgusta, se je odpravil čez mejo in ta pot je bila zanj usodna. Na neki stranski cesti med Koprom in Izolo je njegov avto fiat 850 zaneslo na nekem ovinku. Po divjem plesu je vozilo nato silovito treščilo v nasproti vozeči tovornjak. Hudo poškodovanega Dorija-na so reševalci jugoslovanskega Rdečega križa kmalu nato prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so mu dali vso pomoč. Žal pa se je njegovo stanje neizprosno slabšalo in včeraj je, ne da bi v vsem tem času prišel k zavesti, podlegel hudim notranjim poškodbam. Velik naftni madež v Tržaškem zalivu Ogromen naftni madež je danes zjutraj pokril večji del morske gladine v Tržaškem zalivu. Odkril ga je čuvaj zračne kontrole Službe proti onesnaževanju obale (SAC). Madež, posebno ob barkovljanski obali, so opazile tudi izvidnice pristaniškega poveljstva. Vzrok ni še znan. Domnevajo. da petrolej prinaša morski tok iz kanala industrijske cone v Žavljah, kjer so tak primer v manjši meri o-pazili že prejšnje dni. Manj verjetnejša domneva je, da so onesnaženje povzročili pri čiščenju kake petrolejske ladje. To stanje bi lahko trajalo še 72 ur, če ne pride do vetra vzhodnika ali severo-vzhodnika. Vsekakor so na nekaterih mestih že na delu barke podjetja Crismani, opremljene s posebnimi napravami za čiščenje morske gladine, ki pa niso kos velikosti madeža. 1972-73 okrog 150.000 obiskovalcev. Na včerajšnjem sestanku so lahko ugotovili, da so bile nekatere zahteve sprejete, drugim pa pristojne oblasti ne bodo mogle ustreči, vsaj v teku letošnje sezone ne. Glede osebja je generalni vladni komisar zagotovil, da bo dal takoj na razpolago štiri in čež nekaj časa še enega paznika, tako da bo miramarski muzej redno dostopen občinstvu vsak dan (razen ponedeljka), medtem ko je bil doslej odprt le tri (nekaj časa celo dva) dni v tednu. Osebje generalnega komisariata bo na razpolago vse dotlej, dokler ne bo uprava miramarskega muzeja in parka poskrbela za namestitev novih moči v stalnem sta-ležu. Kar zadeva pazniško službo v parku, pa bo zanjo poskrbela deželna uprava, in sicer tako, da bo dala na razpolago ustrezno število gozdnih čuvajev. Mimo tega pa se je deželna u-prava obvezala, da bo pripravila načrt za enkratno temeljito obnovitev obstoječih struktur in poskrbela za izdajo širše, publikacije o mira-marskem parku. Publikacija naj bi bila podobna tistim, ki jih je deželna uprava izdala ob odprtju deželnih naravnih parkov pri Fužinah, na Cansigliu, itd. Pri tem je predstavnik deželne uprave na sestanku izrecno poudaril, da bo od-borništvo za turizem podprlo prizadevanje turističnih krogov iz Trsta po primerni uveljavitvi miramarskega muzeja in parka, čeprav gre za državno last (demanij) in ne za deželno, kakor pri drugih naravnih parkih v Furlaniji - Julijski krajini. Stroške za omenjene izboljšave in za publikacijo bo prevzela nase deželna uprava. Tržaška občina je s svoje strani zagotovila boljše odvijanje prometa ob glavnem vhodu v miramarski park. Tu bodo urejali promet mestni stražniki, ki bodo prisotni v u-rah največjega obiska. Kar zadeva avtobusne zveze Barkovlje - Mira-mar, pa so predstavniki občine naglasili, da je trenutno nemogoče postaviti na progo še en dodaten avtobus, vprašanje pa bodo ponovno preučili, da bi ugotovili možnost preusmeritve nekaterih drugih prog, vsaj ob konicah obiska, do glavnega vhoda na nabrežni strani. Negativen je bil tudi odgovor mestnega podjetja Acegat kar zadeva dobave vode po znižani ceni za namakanje parka. V tej zvezi naj o-menimo, da bi po sedanji ceni namakanje parka stalo okrog 8 milijonov lir na trimesečje. Acegat tr- di, da ne more dobavljati vode po nižji ceni, odkar je bila z zakonom odpravljena olajšava, ki je omogočala dobavo vode po znižani ceni za potrebe kmetijstva. Da bi vsaj delno omilili težave z vodo, bodo strokovnjaki Acegat pregledali možnost ponovnega izkoriščanja vode, ki se pretaka po fontanah v parku, hkrati s tem pa bodo preučili razloge, zakaj je usahnil izvir, ki je namakal še pred časom «jezero labodov». Tretji srednješolski tečaj za delavce Na podlagi sporazuma s sindikalnimi organizacijami je ministrstvo za šolstvo izdalo odlok o ustanovitvi srednješolskih tečajev za delavce, ki niso dovršili nižje srednje šole. Ta ukrep, ki predstavlja nedvomno pomembno prireditev za delavsko gibanje, predstavlja obenem novo e-tapo na poti zagotovitve pravice do študija. Sindikalne organizacije zasledujejo z ustanovitvijo teh tečajev več ciljev. Med prvimi je, kot rečeno, da bi zagotovili vsem delavcem, ki doslej niso imeli možnosti šolanja, vsaj srednješolsko izobrazbo. Obenem si nadejajo, da bi ustvarili novo šolo, ki bi uvrščala v središče svojih študijev realne izkušnje in interese delavstva. Poleg tega je namen sindikatov, da bi z uvajanjem teh tečajev ošibili privatne šole, v katerih je šolanje zelo drago in kjer špekulirajo na škodo delavcev, ne da bi jim zagotovili zadostno kulturo. Srednješolski tečaj za delavce bo v šolskem letu 1975/76 že tretji te vrste in se bo vršil v učilnicah niž-jih srednjih šol. Tečaj bo brezplačen in bo obsegal dvanajst učnih ur tedensko. Učni program bodo kolektivno odločili tečajniki sami skupno s svojimi profesorji, obsega pa štiri osnovne predmete: italijanščino, zgodovino in zemljepis, matematiko in znanstvena opazovanja ter tuj jezik. Tudi končni izpit bodo tečajniki polagali kolektivno. Tečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že dopolnili šestnajsto leto starosti. Kdor ni dovršil petega razreda osnovne šole, bo moral prej polagati izpit iz splošne kulture. Zainteresirani delavci lahko dvignejo vpisne pole pri delavskih svetih ali pa neposredno v uradih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Pole je treba odposlati najkasneje do 15. septembra letos. Prod dnevi smo na tem mestu opozorili, da se število zaposlenih v okviru industrijske cone v Žavljah v zadnjih letih veča v znatno manjšem razmerju kakor število industrijskih in obrtniških obratov v coni. Najnovejši statistični podatki, ki so nam pravkar postali dostopni, izkazujejo, da se je položaj v prvi polovici letošnjega leta še poslabšal, in sicer ne samo v okviru EZIT, temveč v vsej industriji tržaškega področja, pa tudi v drugih gospodarskih vejah. Pregled zaposlenosti na našem področju namreč kaže, da je bil v tržaški pokrajini konec preteklega junija v rednem delovnem odnosu 95.501 človek, medtem ko jih je bilo konec junija 1974. leta 97.952. V e-nem letu se je število zaposlenih ljudi po vsem tem skrčilo za več kot 2.400 enot, kar predstavlja nadaljnji hud udarec za tržaško gospodarstvo. Obseg zaposlenosti se je kakor rečeno skrčil na vseh gospodarskih področjih, najslabšo konjunkturo pa beleži industrija, v okviru katere je bilo konec junija v rednem delovnem odnosu 39.607 ljudi, medtem ko jih je bilo pred letom dni 41.347. Pri tem naj posebej omenimo, da preživlja najhujšo krizo gradbeništvo, kjer je od lani do letos ostalo brez dela krog 500 delavcev. Medtem ko je zaposlenost v kmetijstvu in obrništvu ostala praktično neizpremenjena v primeru z lanskim letom, so letos zabeležili močno skrčenje v trgovini in pomorstvu: število delavcev in nameščencev v trgovini se je namreč skrčilo — vedno v primeri s stanjem konec lanskega junija — za 400 ljudi, število ljudi, zaposlenih v pomorskih dejavnostih, pa celo za 600 enot. V zvezi s tem naj povzamemo tudi nekaj podatkov iz pregleda o delovanju dopolnilne blagajne za pdročje tržaške pokrajine. Ustrezni podatki ne segajo dalj kakor do konca aprila, vendar so dovolj zgovorni kar zadeva gibanje zaposlenosti tudi v poznejših mesecih: število vpisanih ur je namreč do konca letošnjega aprila doseglo okrog 250.000, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lanskega leta našteli 3.304. Temu Urnik trgovin za veliki šmaren JUTRI, 13. avgusta: trgovine z živili, drogerije in cvetličarne bodo izjemoma lahko poslovale tudi popoldne. PETEK, 15. avgusta (veliki šmaren); vse trgovine bodo zaprte. SOBOTA, 16. avgusta: trgovine bodo zaprte. Le trgovine z živili in drogerije bodo poslovale po navadnem urniku. ogromnemu skoku (na osemdeset-kidtno višino) je botrovala predvsem prekinitev proizvodnje v steklarni Vetrobel v žaveljski industrijski coni. Podjetje je namreč vpisalo v dopolnilno blagajno vseh 600 zaposlenih delavcev in nameščencev, v pričakovanju tehnične preosnove o-brata, do katere naj bi prišlo po dejanskem prevzemu steklarne, ki je kakor znano pripadala belgijskemu koncernu Glaverbel, s strani neke italijanske družbe. Prof. Lokar v vodstvu konzorcija za evropski zavod Na sedežu pokrajinske uprave v Trstu se je včeraj sestal konzorcij za uresničitev evropskega zavoda za združeni svet. Na včerajšnji seji so bili med drugim izvoljeni vodstveni organi konzorcija. Za predsednika je bil izvoljen odv. Gaspare Pacia, za podpredsednika pa predstavnik področja devinsko-nabrežinske občine prof. Aleš Lokar. Prireditve ob obletnici Allendcjeve smrti V četrtek se je sestalo tajništvo Pokrajinskega združenja «Italia - Cile • Salvador Allende». Ob priliki obletnice smrti bivšega čilskega predsednika Allendeja bo to združenje organiziralo vrsto pobud v raznih o-krajih in tovarnah ter je že prosilo za pomoč konzulte, tovarniške svete in sindikate. Prisotni bodo tudi člani čilskega odporništva v izgnanstvu. Združenje «Italia - Cile» namerava tudi prirediti večjo manifestacijo, da bi s tem prikazali Tržačanom dramo čilskega ljudstva, s katerim morajo vsi antifašisti utrditi solidarnost. Dolg seznam mestnih ulic in trgov sta v teh dneh obogatili dve novi imeni. Pri Magdaleni, ali točneje v novem naselju Habitat ob Trbiški cesti, so občinski uslužbenci v teh dneh namestili table, ki označujejo ti dve novi ulici, ter nove hišne številke. Novi ulici sta Ul. Alpi Giulie (Julijske Alpe) ter Ul. Monte Canin (Kanin). Sklep o poimenovanju je sprejel občinski svet na svoji seji dne 2. aprila letos. Deželna pomoč za občino Neme Deželni odbor je na zadnji seji sprejel sklep, po katerem bodo za področja v občini Neme v Beneški Sloveniji, ki jih je prizadela povodenj z dne 7. aprila letos, priznali liiiilliuimuiiiiuii iiiii iiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiii n mili iiiiii iiiiiiiiii m 111111111111411111111111111 SORAZMERNO MIRNA DRUGA AVGUSTOVSKA NEDELJA V nedeljo na cestah manj prometa kot bi pričakovali Tudi na mejnih prehodih zabeležili manj prometa kot ob začetku meseca Kdor je za drugo avgustovsko nedeljo pričakoval naval vozil na cestah, kot se to običajno dogaja v teh poletnih prazničnih dneh, ter se nemara zaradi tega s težkim srcem odpravil na pot, je bil nedvomno presenečen nad sorazmerno normalnim avtomobilskim vrvežem, brez občutnih zastojev. To nedeljo se promet skratka ni razlikoval od prometa, ki smo ga vajeni ob nedeljah izven turistične sezone. Ta u-gotovitev velja seveda tako za glavne ceste naše pokrajine kot za mejne prehode, kjer so v začetku meseca zabeležili rekordno število pre- iimimiiiimiimiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiimiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ribe, vino in ognjemeti za meščane in turiste v: ' : "",.:,,'.:.:: “.......................... '"j '■ " Včeraj zvečer se je na pomolu Pescheria v Trstu zaključila tridnevna sagra, ki jo je organizirala Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, «sagra sardel» bi se morala pričeti že v petek, množica o-biskovalcev pa je presenečeno ugotovila, da so bili vsi kioski prazni. Kasno zvečer so potrpežljivejše ča kalce obvestili, da so pojedino sardel odnesli zaradi slabega vremena — ali ker ni bilo še pripravljeno zadostno število rib? Prisotni so se tako morali zadovoljiti ie z raznobarvnimi ognjemeti. V soboto so ribiči končno začeli cvreti ribe — tako da so ljudje zadovoljni in siti sledili drugemu dnevu ognjemetov. V nedeljo se je na pomolu in v bližini zgrnila velika množica trža-čanov in turistov. Mnogi so opustili televizijo in si raje prišli ogledat zadnji dan slikovitih ognjemetov, ki so s svojim bleskom razsvetljevali mesto in zaliv, še prej je igrala občinska godba na pihala «Giuseppe Verdi» in ansambel «Guido e i Dark». Včeraj so odprli kioske ob 20. uri. Tedaj je začelo rahlo deževati, pozneje pa se je vreme izboljšalo. Tako so obiskovalci, ki so si po izredno soparnem dnevu zaželeli malo prijetnega morskega zraku, spet napolnili pomol, kjer so bile v prodaji sardele in druge ribe na žaru, ki so jih vneto zalivali z vinom. Za veselo vzdušje je poskrbel ansam bel «Guido e i Dark». hodov. To dokazuje, da se je turistični promet začasno umiril. Večina turistov se je namreč že namestila v letoviščarskih krajih, ki si jih je izbrala, ali pa se že vrnila domov. Večji naval je zato pričakovati za veliki šmaren in v pošmar-nih dneh, ko se . bo pričel drug val množičnih povratkov. Nekoliko drugače je z maloturi-stičnim ali izletniškim prometom. Tega je ob nedeljah vedno precej in temu pravilu se ni izognila tudi zadnja nedelja. Tržačani, ki so iz enega ali drugega razloga ostali doma, si posebno ob nedeljah radi poiščejo nekoliko osvežitve, razvedrila in oddiha na bližnjih plažah ali pa na Krasu. Zato od Milj do Ses-Ijana ni manjkalo kopalcev, kraški gozdiči in marsikje tudi obdelani travniki (v veliko nezadovoljstvo kmetovalcev) pa so bili kot običajno polni avtomobilov in izletnikov. Splošno počitniško vzdušje, ki ga je v mestu še posebno občutiti ob zmanjšanem prometu, ob številnih zaprtih trgovinah in podobnem, se bo v prihodnjih dneh še stopnjevalo in doseglo za velikošmami «most» — četrtek, petek, soboto in nedeljo — svoj letošnji vrhunec. Takšno vzdušje prinaša, kot rečeno, tudi nevšečnosti, ki jih najbolj občutimo na cestah. To prinaša po navadi veliko dela prometni policiji, ki bo tudi letos okrepila svojo varnostno službo. Vsi ti ukrepi pa še niso dovolj, če tudi sami avtomobilisti ne sodelujejo. KONEC AVGUSTA NA UNIVERZI XVI. mednarodni tečaj o prevozih v Evropi Na tržaški univerzi bo tudi letos mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Letošnji tečaj bo že 16. po vrsti in bo trajal od 26. avgusta do vključno 5. septembra. Tečaja se bo udeležilo okrog petdeset slušateljev iz devetih članic evropske skupnosti, iz drugih industrijsko razvitih držav in iz nekaterih dežel tretjega sveta. S predavanji in poročili bo nastopilo 18 strokovnjakov, med temi trije iz I-talije. ugodnosti in pomoč po dežblnem zakonu štev. 33 iz leta 1965. Odbor je nadalje sprejel sklep o podelitvi posebnega prispevka v višini 21,5 milijona lir za izboljšanje pristaniških naprav v Tržiču. Konzorciju za industrijski razvoj Tržiča pa bo deželna uprava priznala jamstvo na posojilo 23 milijonov lir za kritje višjih stroškov pri gradnji železniške proge Ronke - Brancolo. Charles Aznavour jutri na Gradu sv. Justa Jutri, 13. avgusta, bo na Gradu sv. Justa gostoval znani francoski pevec Charles Aznavour, ki se bo tržaškemu občinstvu predstavil v «kabaretu», ki je danes tako zelo iskan. Glasbeno spremljavo bo izvajal njegov slavni kvartet. Aznavour je avtor vseh pesmi, ki jih bo zapel v sredo, možno pa e da bo predstavil tudi nekaj novih pesmi. Poglejmo samo nekaj najbolj znanih: «Com’è triste Venezia», «Ho vissuto», «Quel che non si fa più», «Lei», «Del mio amare te», «Ti amo», «Non sapremo mai», «Il tempo», «Aspetto te», «Ieri si» itd. Vstopnice prodajajo v osrednji prodajalni pasaže Protti (tel. 36372). Gledališča ROSSETTI Drevi, ob 21. uri, tretja ponovitev Primlove operete «Rose Marie». Opereto bodo ponovili vsak večer do vključno nedelje. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372. GRAD SV. JUSTA Jutri, 13. avgusta, edina predstava varieteja z «recitalom» Charlesa Aznavourja. Začetek ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri osrednji bla-. gajni (Pasaža Protti), tel. 36372. O D1R® ITi rt 13 Včeraj-danes Danes, TOREK, 12. avgusta KLARA Sonce vzide ob 5.01 in zatone ob 19.19 — Dolžina dneva 14.18 — Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 21.42. Jutri, SREDA, 13. avgusta LILIJANA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 21,7, ob 19. uri 26 stopinj, zračni pritisk 1014,0 mb. rahlo pada, brezvetrje, vlaga 79-od-stotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI DNE 11. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 56-letni Alberto Muhic, 75-letni Umberto ParoVél, 67-letni Antonio Pasqualis, 73-letna Luigia Pecetta por. Lemuzzi, 54-letna Ermelinda Bertoz vd. Bait, 69-letna Giuseppa Salamitri vd. Sineri, 95-letna Amelia Antonsich vd. Fregan, 15-letni Cristiano Calligaris, 69-letna Maria Piciga por. Cupin, 86-letna Maria Sancin, 37-letni Antonio Grattagliano, 73-letni Giuseppe Zerial, 88-letna Angela Marcolini por. Sepulcri, 90-Ietna Eugenia Danelon, 68-letni Giovanni Pisani, 79. letna Pasqua Ambroset por. Orlandi. 61-letni Virgilio Ciacchi, 67-letni Desiderio Taberni, 75-letna Cristina Debelli, 68-letna Antonia Giacomini vd. Stanich, 75-letni Luigi Cappellari, 71-letna Anna Lescovich por. Oblak, 64-letni Galliano Perco, 82-letna Maria Lorenzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12: Ai Centauro, Ul. Rossetti 33: Madonna del Mare, L.go Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 10: Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Chiari-Cretti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tei. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: teL 225-141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesijan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE ' TRž A 5 K A; K RÉ DUNA BAN K A f S. P. A. TFIST - ULICA F. PlLzV.IÓ - . 01-^46 : URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 673.— Funt šteriing 1400.— švicarski frank 248,70 Francoski frank 152.— Nemška marka 258,60 Avstrijski šilnig 36,75 Dinar: debeU 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Danes počitek. Ariston 21.15 «Tre amici, la moglie e, affettuosamente, le altre», barvni film. Grattacielo 16.00 «Il vendicatore e l'uomo dai 7 capestri», barrai film igrata P. Newman in Roy Dean. Excelsior 16.00 «Police story», barvni film, igrata Vie Morrow in T. Andrews. Nazionale 16.00 «Colpo grosso al jumbo jet». Barrai film . Eden 17.00 «Agente 007 al servizio segreto di sua maestà» George La-zenby. Barrai film. Ritz 16.30 «Non predicare ... spara». Barvni film. Sidney Poitier Henry Beiafonte. Aurora 16.00 Začenja se revija filmov ... kot Hitchcock.. .: «Le mele marcie». Barrai film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «Spazio 1999», barvni film. Cristallo 17.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film. prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Operazione Crossbow». Sophia Loren, George Peppard. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «L’uomo più velenoso del cobra». Barvni film. Astra 16.00 «L’isola del tesoro». Abbazia 16.30 «Da Scaramouche or se vuoi l’assoluzione baciar devi sto... cordone!» O. de Santis. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo do vključno 22. t.m. zaprta za občinstvo. Vodstvo T P P Z obvešča vse pevce, orkestraše in goste, da bo odhod z avtobusi na Jesenice in Porezen na partizansko srečanje ob 30. obletnici osvoboditve v soboto dne 16. t.m. ob 8. uri iz Bazovice (po našem času). Vse člane se naproša, da si oskrbijo pribor za hrano, površnik za v slučaju slabega vremena, ’ pulover in o-dejo za prenočišče. Pot nas popelje na Jesenice in na Porezen skozi Soško dolino. Povratek naslednjega dne, pa preko škofje Loke in Ljubljane. Predvidevamo prihod v Bazovico med 22. in 23. uro. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski. Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča. da bo pisarna glasbene šole zaprta do 16. avgusta. Izleti W SPDT javlja, da izlet na Škrlatico od 15. do 17. avgusta se ne bo vršil iz doline Vrat, ampak iz doline Zad-nice s prenočevanjem na Pogačnikovem domu. Kdor ne razpolaga s prevoznim sredstvom, naj telefonira ime in tel. številko na štev. 31119. SPDT priredi 17. t.m. ob priliki partizanske svečanosti na vrhu Porezna, na katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor, izlet na Porezen z lastnimi osebnimi avtomobili. Dohod do Podbrda možen z vlakom ob 6. uri zjutraj iz Trsta. Podrobnosti na štev. 31119. Mali oglasi VSE VRSTE mouquette, plastike in parketov po ugodnih cenah — struženje in lakiranje parketov. Pro-seska Ul. 41 Opčine tel. 212970. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L teL 211-489. ■ Prispevki Ob koncu delovne dobe daruje dolgoletna pismonoša Marica Trobec 10.000 Ur za pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela. V 88. letu starosti je po kratki bolezni preminil v svojem stanovanju IVAN TUL Pogreb bo danes, 12. avgusta, ob 15.30 iz stanovanja pri Orehu. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, brat Alojz, sinovi, hčere, snahe, zetje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Milje, 12. avgusta 1975 GORIŠKI DNEVNIK IZ USPEŠNEGA OBRAČUNA FINANČNE STRAŽE Trst ni samo prehodna točka PROSLAVA 30. OBLETNICE OSVOBODITVE NA PEČI NAPORNO POČITNIŠKO OBDOBJE Poudarjena privrženost naših ljudi Predsednik .Marini zafeT J 1 ' posvetovanja s strankami pač pa mesto potrošnikov mamil idealom narodnoosvobodilnega gibanja V prvih sedmih mesecih je bilo odkritih za več milijard lir mamil - Kam privede narkomanstvo Oddelek za boj proti mamilom finančne straže je v teh dneh naredil obračun svojega delovanja od januarja do julija. Nad sedemdeset oseb so prijavili sodišču zaradi posesti, prekupčevanja ali uporabe mamil, zaplenili so nad sto kg raznih mamil. To dokazuje, Ua naše mesto ni več samo prehodna e-tapa v mednarodnem prometu mamil, pač pa da je pri nas precej narastla potrošnja tega smrtonosnega «blaga». Finančna straža je izvedla osem pomembnejših akcij. Januarja so zaplenili tri litre in po! tekočega morfija in so aretirali 14 osumljencev. Š1r> je za prvo večje odkritje tega tako imenovanega «težkega» mamila, ki uničuje psihične in telesne sposobnosti mnogo hitreje kot «lahka» mamila -- hašiš in marihuana. Del morfija so odkrili tudi v občinskem pesjaku v Dl. Pola in na hipodromu. Marca je finančna straža zadala dva huda udarca prekupčevalcem mamil. Odkrili so tri Libanonce, ki so skušali pretihotapili v dvojnem dnu ameriške limuzine ogromno količino hašiša. V avtu so namreč i-meli 120 litrov hašiševega olja, vrednost katerega >• znašala Cakč čez 3 milijarde lir. Pomisliti je namreč treba, da je vsak gram u-tekečinjenega mamila tridesetkrat močnejši po učinku kot gram navadnega hašiša. Libanoncem so že sodili po hitrem postopku in jih obsodili na najvišjo možno kazen — 8 let zapora, kar vsekakor ni preveč, če pomislimo, koliko smrtnih žrtev bi , lahko povzročilo mamilo, ki so ga prenašali ti «kurirji» smrti. Marca so financarji pri Fernetičih aretirali šest Egipčanov, ki so skušali vtihotapiti čez mejo 6 kg in pol hašiša. Tudi te je sodišče že obsodilo na zgledno kazen. Marca so nadalje prijavili sodniji 30 oseb (od katerih so jih 17 aretirali) zaradi posesti in uživanja mamil. V drugi polovici junija je tržaški oddelek finančne slraže raztegnil svoje preiskave do Bočna, kjer so odkrili skupinico narkomanov, ki je bila povezana s tržaškimi pajdaši. Tržačanom so južni Tirolci nameravali preskrbeti liter hašiševega olja in 135 gramov hašiša, vendar so jih pravočasno ujeli in cest so jih aretirali. Julija so aretirali 9 oseb zaradi prekupčevanja z mamili in zadnje so ujeli pri Devinu, kjer so trije študentje iz Veneta prodajali ki- logram hašiša in večjo količino o-pija preoblečenemu financarja. Poleg uspešnih preiskav finančne straže so se s problemom mamil uspešno ukvarjali tudi karabinjerji in agenti kvesture. Naj omenimo samo zadnji podvig tržaškega lete-čeka oddelka, ki je pri mostu nad Sočo blizu Papiriana v Furlaniji a-retiral 5 ciganov, katerim so zaplenili 86 kg hašiša. Poleg ugotovitve, da je Trst postal mesto potrošnikov, je treba spet poudariti, da z naraščanjem narkomanstva prihajajo drugi,, nič manj nevarni in zaskrbljujoči pojavi. V prvi vrsti narkomanstvo privede do naraščanja mladinske kriminalnosti. Večina narkomanov so namreč mladi študentje, sinovi resnih in celo uglednih družin, ki ,]ih mamilo zavede na stranpota. Sla po mamilu je namreč vedno večja, zlasti pri «težkih» mamilih, katerim se narkoman ne more več odpovedati. Nasprotno, potrebne so mo. vedno večje doze, ki pa so vedno dražje. Zato ga mamilo zapelje na pot tatvine, ropov in drugih kriminalnih podvigov. In pot marsikaterega se zaključi na najbolj tragičen način. Pomislimo samo na mladega Oraziana Vouka, ki je bil zadnje dni junija izpuščen na svobodo po osmih mesecih zapora zaradi mamil, na prostosti pa je bil samo tri dni. Našli so ga mrtvega pri Bergamu: v žile si je vbrizgal pretirano dozo heroina. Praznik komunističnega tiska v Križu V soboto in nedeljo je bil na vrtu Ljudskega doma v Križu praznik komunističnega tiska, ki sta ga priredili krajevni sekciji KPI in ZKMI. Praznik, ki je bil prvič tako prirejen, je privabil veliko število o-biskovalcev. Mirne duše lahko trdimo, da je popolnoma uspel. Prvi večer je nastopila domača mladinska godba na pihala pod taktirko Hermana Sulčiča; zaigrala je nekaj narodnih in partizanskih skladb. V nedeljo pa se je občinstvu predstavil moški pevski zbor Vesna pod vodstvom Frančka žerjava, ki je zapel več slovenskih in italijanskih partizanskih pesmi. Nato je bil shod, na katerem sta spregovorila senator Paolo Sema in dolinski župan Edvin Švab. Oba večera je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel «Pomlad». TE DNI V DIJAŠKEM DOMU V polnem teku tečaj za jesenske popravne izpite Osem profesorjev poučuje 56 dijakov Urejujejo novo nogometno igrišče Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel je večidel julija sameval. Zadnji dan julija pa so pritlični prostori tako starega,'kot tudi novega dela doma, kjer so učilnice, ponovno oživeli. Začel se je poletni učni te-čai za vse nižje in višje slovenske šole s Tržaškega. Obiskujejo ga u-čenci in dijaki, ki bodo v jesenskih dneh opravljali popravne izpite. Letošnji je že petnajsti zaporedni poletni tečaj — in kakor da bi hotel z uspehom praznovati to svojo skromno oh'etnico: letos obiskuje tečaj tako številčno kot tudi v odstotkih, manj dijakov — 56. Iz nižjih šol je 19 tečajnikov, iz višjih limiiiiimiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiimMiiiimiiiiiimiimiiiiitiiifin VOZNI RED A VTOBUSO V ODHODI 13.30 19.00 Trst - Sežana: 13.00 (d), Id), 15.00 (d), 15.45, 18 00, 20.00; Trst - Postojna: 13.00 (d), 15.00 (d). 18.0«, 19.00, 2000; Trst - Ljubljana: 15.00 (d), 18.00 19.00, 20.00; Trst - Zagreb: 18.00, 19.00, 20 00; Trst Pulj: 8.25, 16 45, 18 30; Trst - Reka: 8.10, 13.00, 15.15, 18.30, 19.00, 21.15; Trst Trst Trst Trst Trst Split: 18.30, 19 00: Zadar: 18 30 19 00, Dubrmnik: 18 30: Beograd: 20.01’ (d); Sombnr: 19 00 (d); PKIHOD1 21.15; Sezana . lrst: 82J cd)j 9 00 (dii p (t!>. 10 45, 17.30 Idi. ir >o 'ina Trst: 9.00 (d), 9.40 (d), W). 10.45; Linbliana . Trs{. 7 10i y 00 (d)_ 11,211 'd), 10.45-Zagreb - Trst: 9.00 (d), 10.45; ‘ "J1 ' Trst: 10.10, 12.00, 21.00; 21 2(0 ' TrSt: 7-3U’ 8,3U' 9'4U’ l8-20' Split - Trst; 8.31, 9.30; v;ujar - ~ St: 7.30* 8 20, 9.30; jJubrovnik - Trst: 8.30; Beograd Trst: 9.00 (d); Trst: 7.10; Somhor ODHODI Trst - Lazaret: 8.30, 10.30, 12.30, 13.30 (n), 17.55, (d), 14.30 (n), 19.00 (n); Trst - Sesljan: 9.45, 11.30, 14.05, 15.20; Trst - Gradcž: 7.30, 8.30, 9.00, 13.00, 17.45, 19.00 (d), 19.30 (n), Trst - Lignano: 7.45; Trst - Gorica: 7.00 (d), 13.00 (d), 14.30 (d), 19.00 (d); Trst - Čedad; 8.00 (d), 14.00 (d), 17.25 (d); Trst Anronzo: 7.00; Trst Orvara : 5.45 (n); Trst Toblaeh: 6.45; Trst Sappada: 0.45; PRIHODI Lazaret ■ 'Irst: 10.30, 12.30, 14.10, 16.30. 19 00 (n), 21.00; Sesljan Trst: 10.50, 12.55, 15.10, 20 55; Gradež - Trst: 7.45, 9.15, 14.45, 18.30 (di. 19.15 (n), 20.45; Lignano - T-st: 2015; Gorica Trst: 7 (d), 13.00 (dL 14 20 id), 19.00 (d); Čedad Trst: 8.20 (d), 8.35 (d), 12.20 (n), 17.25 (d); Auronzn - Trs. ; 20 45; Corvara Trst: 2L00 (n); Toblaeh Trst: 21.00 Sappada Trst: 21 00 (d) — Samo ob aelavmkih. (n) — Samo ob nedeljah. pa 37. Tečajnike poučuje osem profesorjev, delo pa nadzorujejo trije vzgojitelji. V posameznih učilnicah posebej predavajo slovenščino, latinščino, grščino, nemščino, angleščino, matematiko, italijanščino in kemijo. Največ popravnih izpitov je bilo letos v nemščini, angleščini in matematiki. Študij in predavanja so intenzivna, saj tečajniki v petindvajsetih dneh avgusta obnovijo učno snov celotnega študijskega leta. Ponavadi so učne ure samo zjutraj (poprečno pet ur), za tiste, ki imajo po več popravnih izpitov, pa se delovni dan nadaljuje še od 15. do 18. ure. Zelo zanimiv, pa tudi uspešen je način nagrajevanja, oziroma bolje, o-cenjevanja tečajnikov. Na posebno listino, kjer so imena dijakov, profesorji napišejo oceno; poleg ocene profesorja je tudi splošna ocena vzgoiitelja, ki ugotavlja (kar je zelo pomembno) marljivost, požrtvovalnost in vedenje posameznika. Take splošne ocene pošljejo staršem učencev. Takšno individualno, poglobljeno proučevanje in pomaganje dijakom, ki ga pogrešamo med samim rednim šolskim letom, je doslej obrodilo veliko sadov, saj je zelo malo dijakov, ki bi padli na popravnih izpitih. Po mnogih napovedih ne bo na nižjih šolah prihodnje leto več popravnih izpitov, torej bo tudi avgustovskih tečajnikov manj. Sobe dijaškega doma so v teh poletnih tednih prazne, le v starem delu doma sta dva stanovalca, ki oba obiskujeta poletni tečaj: dijak iz Kanalske doline in dijak iz Gorice. Za jesensrte dni, ko se bo začelo novo šolsko leto, in ko bodo sobe dijaškega doma spet polne, pa pripravljajo novo travnato igrišče. Sedaj obstajajo zraven doma dve betonski igrišči — za košarko in odbojko; letos bo torej nastalo nujno dopolnilo za rekreacijo — nogometno igrišče. Govornika sta bila dr. Karel Siškovič ter Vincenzo Marini-Banfi - V kulturnem sporedu so nastopili mirenski pevci - Partizanski miting se bo zaključil konec prihodnjega tedna Prispevajte za DIJAŠKO MATICO inni iiiiiimiiiiimuiiiiimiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimii VESTI Z 01ZSTRAN MEJE Gradnja obalne bolnišnice dobro napreduje v r^r11'13 nov® °t>alne bolnišnice -V zac*nFh tednih pospešeno Nedvomno je to zasluga i?vL>aiI?teresiranih činiteljev, od * estitorjev in izvajalcev, pa vse občanov tega področja, ki sku-jo na vse načine pomagati, predrag? ? Prostovoljnim delom in z raznum prispevki. Tako so na pn-, Panske žene organizirale več dobrodelnih prireditev in čisti do-tni?- ?os4a*e skiadu za izgradnjo _ mismee Denarna sredstva so na- i;t„ala.tudi številna športna dru-stva, cep.uv se sarna ubadaj0 s nanemm1 težavami, pa tudi šte-vuni posamezniki. Če bo šlo po načrtih, bodo posamezne oddelke stare koprske bolnišnice preselili v nova poslopja v v °T,z® v začetku prihodnjega leta. v treh letih naj bi v bolnišnico dokončno preselili kirurgijo, laboratorij, rentgen, lekarno, ekonomske službe ter oddelek za anestezijo in oživljanje. V naslednji fazi Pa bodo premestili v nove prostore se interni oddelek iz Kopra ter oddelke iz piranske bolnišnice. . Nova obalna bolnišnica bo eden lzmed najmodernejših zdravstvenih centrov v Sloveniji in Jugoslaviji, posluževalo pa se ga bo tudi širše zaledje. Del prostorov bo namenjen tudi zdravstvenemu turizmu, razen tega pa se dogovarjajo z nekaterimi tujimi državami, da bi zgradili tudi mednarodni center, v katerem bi bilo pet paviljonov z o-krog 200 posteljami. OTROŠKI ŽIVŽAV NA DEBELEM RTIČU V Mladinskem okrevališču na Debelem rtiču je te dni zelo živahno, saj se kar tare otrok iz raznih krajev Slovenije, ki prihajajo sem na letovanje in na zdravljenje. Do konca poletja bo letovalo na Debelem rtiču nad pet tisoč otrok, od tega 1500 v zdravstvenem oddelku, drugi pa v letoviškem oddelku. Vsaka izmena traja 14 dni in v tem času se otroci naučijo plavati, udeležujejo se raznih izletov itd. Žal pa postajajo prostori že pretesni, saj je interesentov zmeraj več. Vse priznanje gre republiškemu odboru Rdečega križa, ki vzorno skrbi za organizacijo, vzpodbudna pa je tudi vest, da bodo posamezne slovènske občine z združenimi sredstvi zgradile še en paviljon z zmogljivostjo za 150 otrok. 25 TISOČ TURISTOV NA OBALI Bližamo se polovici avgusta, ko doseže turistična sezona na obali svoj vrhunec. Trenutno se mudi na slovenski obali okrog 25 tisoč domačih in tujih turistov, le-tem pa se pridruži čez soboto in nedeljo še nekaj tisoč priložnostnih izletnikov iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva. Največji problem je vsekakor promet, saj so kolone vozil, ki se po polževo pomikajo proti morju, dolge tudi po 40 in več kilometrov. Prometni organi imajo polne roke dela, na pomoč pa so jim priskočili tudi helikopterji. Voznikom priporočajo, naj uporabljajo tudi šmarsko obvoznico ter obvoznico Škocjan-Dekani. Portoroški hoteli in tudi drugi hoteli v obalnih mestih so skoraj povsem zasedeni, prav tako tudi avtccampi, sem pa tja pa se najde še kaj prostora v zasebnih sobah. Turistični delavci si tudi prizadevajo za razvedrilo in zabavo gostov. Od pomembnejših prireditev naj omenimo predvsem gostovanje znane Phoenix opere iz Lon dona. Veliko število ljudi se je v soboto in v nedeljo udeležilo partizanskega mitinga na Peči, ki ga je priredila tamkajšnja sekcija Zveze borcev. Nadvse zadovoljivo število obiskovalcev so zabeležili posebno v nedeljo zvečer, ko je bila na sporedu proslava 30. obletnice osvoboditve. Nedeljska proslava 30. obletnice o-svoboditve se je odvijala v duhu prijateljstva med Slovenci in Italijani. To so prireditelji tudi simbolično pokazali, ko sta na oder stopila garibaldinec in partizan ter si prijateljsko stisnila roko. Oskar Malič, predsednik domače sekcije Zveze borcev in agilni kul-turno-prosvetni delavec, je v imenu prirediteljev prinesel pozdrav gostom ter omenil pomen, ki ga za nas Slovence ima zmaga nad naci-fašizmom, ki so jo naši ljudje izbojevali z orožjem v roki. Pod vodstvom dirigenta Antona Klavčiča je nato nastopil moški pevski zbor iz Mima, ki je zapel nekaj narodnih in borbenih pesmi. Bivši komandir brigade «Garibaldi» Vincenzo Marini - Banfi je v svojem govom potrdil trdno prijateljsko in ideološko vez, ki je združevala italijanske in slovenske partizane v boju za svobodo. Slovenci in Italijani, je nadaljeval Banfi, so se ramo ob rami bojevali proti takratnim fašističnim silam ter v neenakem boju zrušili buržoa-zijo in klerikalizem, ki sta odobravala in podpirala nacifašizem, saj sta se istovetila z njim. Kot smo se takrat borili za osvoboditev naših krajev, tako moramo nadaljevati danes naš boj, ko gre za druge, a prav tako važne družbene dosežke. V slovenščini je nato spregovoril dr. Karel šiškovič iz Trsta. Uvodoma je poudaril pomen, ki ga za nas ima 30. obletnica osvoboditve. Proslave, ki so se letos , odvijale povsod v zamejstvu so potrdile da je v naših ljudeh živ ideal narodnoosvobodilnega gibanja. Zmagovita partizanska vojska, je dejal govornik. je zadala hud uderec takratni meščanski družbi ter klerikalnim krogom, ki so uživali podporo anglo-ameriških sil, ki so se ogrevali, da bi v Jugoslaviji zavladali belogar-,disti in ustaši. Taka izbira pa bi bila nenaravna in ne bi odražala volje ljudstva, ki je ob podpori jugoslovanske komunistične partije izbojevalo zrnato nad okupatorji in domačimi kolaboracionisti. Zato je prav, je dejal Šiškovič, da je nova Jugoslavija zrastla v socialističnem duhu. Prav je, da je vajeti nove države vzela v roke Komunistična partija Jugoslavije, ki ima največ zaslug, da smo se Slovenci osvobodili tujega jarma. S tem v zvezi je Šiškovič povedal, da smo zamejci z odcepitvijo od matične domovine doživeli dvojni udar: narodni in protirevolucionarni, saj so nas v teh tridesetih letih italijanske vodilne sile skušale na vse načine raznarodovati. Tudi med samo vojno, je dejal govornik, smo bili priča številnim pritiskom tukajšnjih cèrkvenih krogov, ki so našim ljudem hoteli preprečiti sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju. V dokaz tega naj povemo, da so leta 1943 prišle na Primorsko domobranske bande, da bi med našim ljudstvom skušale povzročiti strah in zmedo. Ni jim uspelo. Tudi primorsko ljudstvo se je namreč izreklo za NOB in kasneje za novo Jugoslavijo. Tudi v zadnjih letih so meščanske sile skušale nadaljevati politiko raznarodovanja ter obenem zadati poraz delavskemu razredu. Upravne volitve 15. junija pa so pokazale novo pot, ki jo je ubralo italijansko ljudstvo. Potrdile so voljo delovnih ljudi, da dokončno izkoreninijo vse fašistične ostanke ter vse tiste sile, ki nasprotujejo uveljavitvi delavskega razreda. Upravne volitve pa so bistvene važnosti tudi za zamejske Slovence, saj so potrdile voljo naših ljudi, da je treba nadaljevati po novi poti, ki so jo označile levičarske sile. S to zmago pa so doživele poraz vse tiste protijugoslovanske sile, ki tudi med nami rovarijo, da bi škodovale jugoslovanski politiki neuvrščenosti in samoupravljanja. Junijske volitve, pa dokazujejo tudi to, da .je slovenska mladina izbrala pravo pot, ko se je odločila za protifašizem ter boj za našo narodno enakopravnost. Proslavo na Peči so sklenili mirenski pevci, ki so ubrano zapeli nekaj pesmi. Praznovanje na Peči se je pričelo že v soboto zvečer s tekmovanjem v briškoli in prosto zabavo ob zvokih ansambla «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Igranje kart je tudi tokrat privabilo veliko ljudi. Po večurnem izločilnem tekmovanju sta prvo mesto zasedla Jože Cotič iz Gabrij ter Klavdij Marson iz Sovodenj, ki sta dobila dva pršuta. Na drugo mesto se je uvrstil par Peresani iz Gorice, tretja sta bila prav tako Goričana, na četrto mesto pa sta se uvrstila domačina Lado Kogoj in Radivoj Marušič. Sestanek glavnega odbora sindikata javnih uslužbencev Prejšnji večer se je sestal glavni odbor sindikata javnih uslužbencev, da bi preučili sedanje sindikalno stanje. Ugotovili so. da od 40 javnih ustanov v pokrajini jih je že 37 poslalo osnutke nove delovne pogodbe pokrajinskemu nadzornemu odboru, ki naj bi jih odobril. Na seji so kritizirali zaprtost tega or- gana, ki se noče soočati s sedanjim položajem v javnih ustanovah. Sklenili so, da bodo v prvi polovici septembra sklicali sestanek z vsemi pokrajinskimi političnimi tajniki strank ustavnega loka, župani ter predsedniki, javnih ustanov, da bi skupno preučili možnost efektivne rekonstrukcije javnih ustanov. Vstopnice za sejem EXP0-75 Na sedežu trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10 so na razpolago vstopnice za mednarodni sejem EXPO/ 75, ki bo od L do 9. novembra v Milanu. Trgovinska zbornica vabi trgovske operaterje, naj si priskrbijo vstopnice. Obvestilo Mladinskega krožka Goriški mladinski krožek bo od 3. do 7. septembra priredil tradicionalni študijski seminar v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Namen seminarja je, da MKG seznani goriško mladino z aktualnimi političnimi in kulturnimi vprašanji, ki so povsem pomembna za ugotavljanje problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mladinski krožek vabi vse, ki se hočejo udeležiti seminarja, naj izpolnijo posebno prijavnico, ki so jo te dni dobili po pošti, ter naj jo pošljejo najkasneje do 23. avgusta na naslov: Mladinski krožek — Ulica Montesanto 84 — Gorica. Opozorilo MIA Te dni je pokrajinsko vodstvo IACP poslalo vsem stanovalcem ljudskih hiš posebno polo, na kateri naj bi morali navesti družinske dohodke. Proti takemu ravnanju IACP se je izreklo vodstvo sindikata SUNIA, ki vabi vse stanovalce, naj se preden izpolnijo polo, posvetujejo s člani sindikata. V kratkem pa bo SUNIA pripravila razne sestanke, kjer bo podrobno obrazložila sedanji položaj tudi v okviru deželnega zakona št. 26 o ljudskih hišah. Ali bo tristranska koalicija sestavila takšen pokrajinski program, ki ga bosta lahko podprli tudi levičarski stranki Za novega predsednika pokrajinske uprave Francesca Marinija se začenja velikošmarni teden na povsem drugačen način kot za veliko večino prebivalstva. Nič načrtov, kam bo šel na počitnice, pač pa skrb, kako bi se čimprej sestal s predstavniki strank, da sestavi program dela: najprej s predstavniki sredinske tristranske koalicije, ki je zagotovila njegovo izvolitev, potem pa tudi z ostalimi strankami ustavnega loka. Goriško tajništvo republikanske stranke, ki je na vsem lepem postalo os, okoli katere se bo nujno sukalo politično življenje na pokrajini, je prav tako čez glavo obremenjeno z odgovornostmi, ki jih ni pričakovalo, ko je stopalo v volilno kampanjo in ki v sedanji fazi tudi njemu preprečujejo uživanje poletnega pokoja. To tajni-|štvo mora pomagati predsedniku, ki je doma v Gradežu in ki ga gradbena sezona, ki je na višku, sili na dolga in naporna potovanja po deloviščih raztresenih po raznih krajih naše dežele in tudi izven nje, da bi na podlagi srečanj določil politični program, sprejemljiv za tristransko koalicijo in po možnosti tudi za levičarski stranki. Francesco Marini na seji pokrajinskega sveta sicer ni sprejel ponudbe PSI in KPI, da bi javno zahteval njihove glasove, vendar so ga niiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutmiiimniiuiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU GORIŠKIH KULTURNIH PRIREDITEV Septembra bodo v Gorici priredili mednarodno folklorno manifestacijo Na letošnjem natečaju bo sodelovalo 12 folklornih skupin, od katerih bo 7 iz tujine Vzporedno s tem bodo pripravili kongres o folklornih tradicijah volilni rezultati prepričali, da lahko PRI uspešno opravlja povezovalno vlogo samo pod pogojem, da je vsebinsko odprt do levice. PRI se namreč zaveda, da fašistični glas lahko spreobrne odnose sil in podre sedanjo koalicijo, medtem ko levica lahko zagotovi njeno stabilnost. Kakor smo že v uvodu povedali, je sedanja poglavitna skrb predsednika Marinija, da čimprej sestavi program ter se z njim predstavi na prihodnji seji, ki bo zelo verjetno kmalu in na kateri bodo stranke primerjale svoja stališča glede vsebinskih vprašanj. V sedanjem trenutku je težavno karkoli napovedati, kako se bo razvijal položaj. Nesmiselno pa je tarnanje zaradi oddaljenosti PSI, kot to izhaja iz vrst tristranske koalicije, zlasti pa iz vrst republikanske stranke, pač pa bi bilo stvarno, če bi v nadaljnjih fazah stikov med ustavnimi strankami zagotovili takšno obnašanje levičarskih svetovalcev, ki bi zagotavljalo stabilnost uprave ter njeno pozornost vprašanjem širokih plasti prebivalstva. V zvezi z ugibanji, kako bo sestavljen pokrajinski odbor, obstajajo zelo stvarne možnosti," da bo od štirih stalnih odborniških mest in dveh namestniških pet pripadalo KD in eno PSDI, pa čeprav se socialdemokratski predstavnik še ni odločil, ali naj stopi v takšen odbor ali ne. Drevi se v Tržiču sestane občinski svet ter bo po vsej verjetnosti izvolil za župana socialista Ma-ianija. Doslej se je občinski svet sestal štirikrat. Zdi se, da sodi sporazum na občinski ravni v širši sporazum pokrajinskega značaja, pri katerem so sodelovale demokratične stranke. Čez dober mesec bomo v Gorici spet prisostvovali tradicionalnemu mednarodnemu folklornemu natečaju, ki ga letos že šestič prireja gori-ška Pro Loco. Letošnja manifestacija, ki se bo pričela 12. septembra in bo trajala tri dni, se bo odvijala v duhu prijateljstva med narodi ter hoče ovrednotiti Gorico kot središče takšnih snidenj. Prireditelji so Jetos morali premagati nemalo ovir, da bodo lahko septembra pripravili to mednarodno manifestacijo. Kot smo imeli že priložnost povedati, so spočetka, zaradi finančnih težav, sodili, da bodo folklorno revijo morali odložiti na drugo leto. Zaradi zmanjšanja podpore s strani dežele, so se pobudniki te prireditve namreč znašli v gmotnih težavah, ki so jih u-speli premagati. Na letošnjem mednarodnem natečaju bo sodelovalo dvanajst folklornih skupin, in sicer sedem tujih ter pet iz Italije. Med tujimi skupinami bosta nastopili tudi jugoslovanski skupini «Šaleška» ter «Orlec». Ostale skupine so: «Elan Pontetien» iz Francije, «Clan Clinton Scottish» iz Velike Britanije, «Hlubina» iz Češkoslovaške, «Lienz» iz Avstrije ter «Zaiaszengrot» iz Madžarske. Italijanske skupine so: «Figli dell’Etna» iz Catanie, «Sa:: Lussorio» iz Cagliarla, «I mercanti di Dogali» iz Travisa, «Matai d’ca’nostra» iz Novare ter «Nzegna» iz Brindisija. Izven konkurence bodo nastopili tudi folklorna skupina «Santa Gorizia», skupina iz Koprivnega, plesalci iz Lečnika, sardinska skupina «Mamuto-nes» ter dve domači godbi na pihala. Naj pri tem dodamo, da se nam zdi pravilno, če bi izven konkurence nastopila tudi sovodenjska folklorna skupina, še posebno sedaj, ko so se mladi plesalci pod vodstvom Nade Križmančičeve naučili vrste gori-ških plesov ter izdelali originalne go-riške noše. Vrhunec tridnevnega folklornega natečaja bo dosežen v nedeljo, 14. septembra, ko bodo pripravili sprevod vseh nastopajočih skupin. Vzporedno s folklorno manifestacijo bodo tudi letos pripravili kongres o folklornih tradicijah. Zaradi finančnih težav bo letošnji kongres, ki ga bodo namenili oceni dosedanjih folklornih prireditev v Gorici, potekal v bolj skrčeni obliki. Kljub temu pa je na njem zagotovljena prisotnost znanih poznavalcev folklornih tradicij. Profesor Paul Guichard iz Francije bo govoril o evropskih narodnih nošah, prof. Bruno Ravnikar iz Jugoslavije bo imel poročilo o plesih, prof. Cecilia Seghizzi bo govorila o glasbi, prof. Pavle Merku pa o glasbilih. Zaradi omenjenih finančnih težav Pro Loco prosi vse tiste, ki ji bodo v tem lahko ugodili, naj sprejmejo na lastne domove enega ali dva člana nastopajočih folklornih skupin. da bi olajšali finančno breme prirediteljev. Za podrobnejša pojasnila je na voljo tajništvo Pro Loco, telefon 54-15. Prometna nesreča pri Marini Julii Pri Marini Julii se je v nedeljo zvečer ponesrečila 34-letna gospodinja Alessandra Bettella iz Tržiča, katero so v bolnišnici sprejeli za 10 dni na zdravljenje zaradi udarca v desno ramo. Bettellovo je povozil 45-letni Rolando Macor iz Tržiča. tiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiniimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniniuu,,!,,,,,,,! PODVIG TREH SLOVENSKIH PLANINCEV Do vrha Ortlerja in nazaj (3905m) M ur neprestane enodnevne hoje Navzgor devet ur, za povratek pa 5 - Lani jim je pokazal zobe, letos pa so ga le ukrotili Morda nam bodo zamerili, češ da gre za zasebni izlet, toda vzpon na Ortler (italijansko Ortles), ki so ga v soboto opravili Vlado Klemše, brata Joško in Danilo Jakin na 3905 metrov visoko goro v centralnih Alpah, predstavlja po objektivni oceni takšen podvig, ki ga ne zmore vsakdo in ki se tudi ne dogaja vsak dan. Ta dogodek je prerasel meje tistega, kar sodi v zasebno življenje ter spada zato v časnik. Pomembnost tega dogodka nas sili, da zabeležimo njegovo pripovedovanje, to tem bolj, ker je celo Vlado sam, ki je skromen in se ne hvalisa, priznal, da je bila tura naporna. Torej, naši trije goriški znanci so že v petek zvečer prišli z avtom v Dolino Sulden (Val Solda) v zapad-nem delu Južnega Tirola, kjer so prespali in se naslednje jutro z višine okoli 1.000 metrov nad morjem ob 6. uri zagrizli v hrib. S kratkimi presledki, ki jih ne štejemo, so hodili devet ur ter so bili na vrhu nekaj minut pred 16. Po polurnem počitku, med katerim so se okrepčali ter obvezno vpisali v spominsko knjigo, (tisti dan je bilo na vrhu 30 planincev ki so imeli turo na Ortler kot obvezno točko svojega planinskega križarjenja) so jo ob 16.30 mahnili v dolino ter prišli do avtomobila prav takrat, ko je v zvoniku udarilo devet. Na poti navzgor in navzdol so morali prekoračiti daljši ledenik v navezi ter premagati tudi nekaj drugih zahtevnejših ovir, toda želja po osvojitvi Ortlerja, ki jim je lansko leto pokazaj zobe in jih odgnal od sebe, je bila tako močna, da so ta cilj tudi dosegli, če bi podvig hoteli izpeljati v nedeljo, bi jim to ne uspelo več. ker je bila naslednji dan megla. Razumljivo, da so tisto noč trije naši Goričani prespali trdno, kot že dolgo ne. Kilometri in višine so se jim poznali v nogah, pa čeprav so v hribih precej doma. Toda vzpon na tako visoko goro, le niso mačje solze. llltillliiiiiinuMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiTimiiimiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi VEČJI DEL LJUDI JE ŽE NA POČITNICAH Malo avtomobilskega prometa v nedeljo na goriških cestah Gorica sadobila drugačno podobo - Na Goriškem ni bilo hujših prometnih nesreč Goriški policisti so imeli v nedeljo na cestah sorazmerno malo dela, saj so večji naval ljudi v razna obmorska središča zabeležili že v petek in soboto. Kot so nam povedali na poveljstvu cestne policije, se je promet na goriških cestah običajno odvijal, tako da niso beležili večjih zastojev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da ni prišlo do večjih nesreč, kar je dokaz, da so avtomobilisti upoštevali prometne predpise. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali agenti cestne policije, izvemo, da je bil promet živahnejši v jutranjih urah, ko je del Goričanov šel k morju. Gre v bistvu za tiste ljudi, ki preživljajo velikošmarne počitnice doma in so nedeljski dan izkoristili za izlet. Največji promet je bil na cestah Gorica — Gradež ter Tržič — Gradež. Na drugih cestah se je promet odvijal brez večjih zastoiev. Tako, so nam povedali, je bilo na cesti Gorica — Videm — Tolmeč sorazmerno malo prometa, kar je precej nenavadno ob tem času. Mesto je bilo v nedeljo prazno, le od časa do časa je na Korzu zadr-vel avtomobil. Tudi v kavarnah, ki so kraj običajnih vsakdanjih zmenkov, ni bilo dosti ljudi. Večina Goričanov je namreč že na počitnicah, drugi pa so šli na izlet k morju ali v hribe. Le proti večeru se je mesto razživelo. Precej veselo je bilo tudi na številnih poletnih prireditvah, ki jih v teh dneh imajo v številnih krajih na Goriškem. Gorica bo tako podobo obdržala še ves ta teden, potem pa bo življenje spet običajno steklo. Kot so nam povedali tudi na sedežu cestne policije, predvidevajo, da bo prvi množičen prihod v mesto že prihodnji ponedeljek, ko se bodo za številne ljudi zaključile velikošmarne počitnice. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tr tiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341 Španska folklora jutri na Gradu Med svojo dolgo turnejo po Franciji, Italiji, Grčiji in Jugoslaviji, bo španska folklorna skupina «Grupo de Coros y Danzas Virgen de la Fuensanta» nastopila tudi v Gorici, in sicer jutri zvečer ob 21. uri na goriškem Gradu. Izleti Slovensko planiško društvo obvešča vse tiste, ki se bodo udeležili vzpona na bovški Grintovec skupno s tolminskimi planinci, da bo zbirališče v nedeljo, 17. avgusta, ob 5. uri zjutraj (po jugoslovanskem času) pri koči ob izviru Soče. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2. Urnik trgovin za veliki šmaren Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine ob priložnosti velikošmarnih praznikov poslovale po naslednjem urniku: Četrtek, 14. avgusta: vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku; mesnice, pekarne in mlekarne bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Petek, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne. Sobota, 16. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte le v jutranjih urah. Nedelja, 17. avgusta: trgovine z jestvinami bodo lahko odprte v jutranjih urah. Ponedeljek, 18. avgusta: vse trgovine bodo odprte, tudi tiste, ki imajo običajno medtedensko zaporo. Združenje trgovcev nadalje obvešča, da bodo njegovi uradi zaprti do 23. avgusta. Gorica VERDI 17.00—22.00 «5 donne per l'assassino». F. Matthews in P. Rivault. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15-22.00 «Basta con la guerra . .. facciamo l’amore». J. Du-filho in V. Cuvia. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Fascista». Dokumentarni film. CENTRALE 17.15—21.30 «007 dalla Russia con amore». S. Connery. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «Malizia». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Non aprite quella porta». Barrai film. A or a (lorica SOČA «Past za inšpektorja Kala-gana», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Le kje je 7. četa?», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. ' DESKLE «Heroji v peklu», italijanski barvni film ob 20.00. Vèérai-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Diego Tassin, Monica Bosa, Nico Garroni, Enrico Zorzutti. SMRTI; 64-ietm upokojenec Emilio Peteani, 75-letni upokojenec Erminio Riosa, 75-ietni upokojenec Rosario Fumo, tIZ-ìetni avtoprevoznik Stanislav Vodopivec, 65-letna gospodinja Angela Jug vd. Leban. OKLICI; gospodinja Fulvia Gabrijelčič in prodajalec Adriano Chio-pris, uradnica Gloriana Giovannini in varilec Antomo Di Miele, uradnica Gabriela Mužina m uradnik Giancarlo Komavii, univerzitetna študentka Laura Santi in podčastnik vojske Cesare Servadio, trgovka Mariagrazia Casali in trgovec Adelmo Virgilio, telefonistka Maria Russo in trgovec Alfredo Ariotti, gospodinja Laura Domi in elektro-mehanik Claudio Bocin, uradnica Rita Cinnirelia in profesor Vittorio Baizone, delavka Marija Tomšič in čevljar Luigi DellTgna, bolničarka Gianfranca Sidoh in uradnik Giuliano Vecchi, profesorica Grazia Ripa in uradnik Salvatore Capri, u-radnica Marzia Bonazzi in zdravnik Roberto Di Stefano, gospodinja Francesca Ciavarella in mehanik Angelo Bizzarro, delavka Mirella Celante in karabinjer Agostino Costa POROKE; uradnica Maria Rosaria de Spina in univerzitetni študent Paolo Del Ponte, uradnica Maksimiljana Krpan in avtoklepar Franco Bonan, gospodinja Loredana Leopardi in študent Franco Mene-ghel, prodajalka Maria Furlan in Angiolo Giusti. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOV IZ PODGORE IN DOLA V počastitev spomina Iva Marinčiča in gospe Ane Gombač vd. Faganel darujeta Mara in Neva Ferjančič 5.000 lir. IZ ITALIJANSKEGA TEDNIKA «TEMPO » Nova odkritja v zvezi z Rižarno Rižarno so torej stražili tudi Italijani - Tragiona zgodba o partizanskem bataljonu, hi je končal v vrstah esesovcev Objavljamo v celoti naslednji zelo zanimiv članek, ki je bil objavljen v zadnji številki tedenske revije Tempo in ki ga je napisal znani italijanski časnikar Ricciotti Lazzero. Glede napovedi procesa moramo žal pripomniti, da do sedaj ni bil še določen datum, kar ne gre v čast pristojnim sodnim oblastem, saj je preiskovalni sodnik podpisal in izročil obtožnico že v marcu. V Rižarni pri Sv. Soboti, temačnem obratu za luščenje riža, ki so ga bili zgradili leta 1913 Avstrijci, je med nacistično okupacijo «šlo skozi dimnik» okrog 5000 o-seb. Oktobra 1943 so esesovci Ein-satzkommanda Reinhard, specializiranega v plinskih celicah, spremenili tovarno — grajeno iz rdeče opeke in velikih granitnih kamnov — v grozotno uničevalno taborišče, kjer je delovala edina krematorijska peč v Italiji. V njej je bilo mogoče upepeliti 50-70 trupel dnevno. Ko je v nočnih urah krvnik pričel svoje delo in z jekleno palico udrihal po glavah golih jetnikov, so esesovci predvajali po zvočnikih, nameščenih na dvorišču, lahko glasbo ter ščuvali volčjake, tako da so ti z lajanjem pregla-ševali krike nesrečnežev. Kdor ni bil na mestu mrtev, so ga še živega vrgli v peč. To je primer poveljnika partizanske skupine Osop-po, ki so mu bili še poprej grozno odrgnili oči s smirkovim papirjem. Pretresljivo kričanje iz celic smrd Skozi tržaški lager je šlo najmanj 20.000 oseb: okrog 5000 jih je bilo, kot rečeno sežganih, druge pa so poslali v razna nemška taborišča. Celica smrti je bila velika sobana blizu dohoda na notranje dvorišče nekaj metrov od krematorijske peči. Ob pokončnem tramu, ki še danes podpira strop, je bilo tedaj ležišče iz grobega lesa. Tu so zbirali ljudi, ki so jih nameravali sežgati, in to v nočnih urah. Nesrečneži so se morali popolnoma sleči: ko so zapuščali celico, je rabelj drugega za drugim silovito treščil po glavi z gorjačo iz jeklene žice. Drago Škrinjar od Sv. Jakoba, Tržačan, eden redkih, ki so se rešili iz rižarne, pravi: «Kriki žensk in moških 3© trajali neprenehoma tudi tri do štiri ure. Komaj je pojenjal eden, že se je dvignil drugi. Bili smo terorizirani, še danes slišim tisto zamolklo ječanje.» 152 strani grozodejstev Jeseni se prične na tržaškem porotnem sodišču (po iještetih ovirah ; odkritem zavlačevanju) proces proti odgovornim za grozote v Rižarni. Obtožnico, ki jo je pripravil sodnik Sergio Serbo po osmih letih raziskav, sestavlja kar 152 strani. Te zadevajo predvsem dva človeka: odvetnika Avgusta Ernsta Dietricha (iz Muenchna je marca letos prišla ves* o njegovi skrivnostni smrti — pokopali so ga na hamburškem pokopališču in niso omogočili italijanskim oblastem, da bi preverile istovetnost trupla) in natakarja Josepa Oberhauserja, ki u-pravlja neko pivovarno v Muench-nu. Prvi je bil poveljnik, drugi pa višji oficir tragičnega Einsatz-kommanda Reinhard. Strašnega uničevalnega kraja niso stražili samo Nemci ter Ukrajinci, temveč tudi Italijani vključeni v esesovske oddelke. Gre za člane nekdanje partizanske skupine, ki se je jeseni zbrala okoli poročnika Davideja, ki je pripadal kraljevski vojski. Kako so se iz «u-pornikov» lahko spremenili v stražarje krematorijske peči? Omenjena skupina 150 do 200 s puškami, mitraljezi, revolverji in ročnimi bombami oboroženih mož — je pomenila nenehno nevarnost za nacistične enote v Piemontu. Nekemu agentu Sicherheitdiensta, O-bersturmfiihrerja Zimmermanna, je uspelo prepričati Davideja (ki je bil kasneje povišan v polkovnika), da se je predal Nemcem. Med nekakšno vojaško svečanostjo je bila izkazana «upornikom» vojaška čast, nato pa so jih premestili v Ales-sandrio, a odtod na jadransko obalo, kjer jim je bila poverjena naloga teritorialne obrambe na področju Zagraja (Sagrado) in Gradiške. V Trstu, ki je po 8. septembru postal pravo nemško mesto, je tedaj vladalo čudno vzdušje. Oddaje Obalnega radia so se odvijale v nemščini ter italijanščini. Wehr-macht (nemških vojakov je bilo 700) je tu imela lastno postojanko. Celo kazino je bil tu: vanj so lahko zahajali od 18. do 6. ure naslednjega jutra samo Nemci in zaupanja vredni Tržačani. Vehrmacht je imria tudi lastno glasilo, in sicer dnevnik v nemškem jeziku «Adria zeitung». V pristanišču so bile zasidrane ladje nemške Kriegsmarine, podobno kakor nekdaj avstroogrske vojne ladje. Esesovski glavni štab je bil na Obe’-dankovem trgu. Ko se je začel lov na Jude, Slovence ter antifašiste. Okrog poveljstva se je zbralo nad 200 italijanskih kolaboracionistov, ki so z ovadbami krepko pomagali pri polnjenju ječ. Na dnevnem redu so bili ropi, obešenja, tatvine, deportacije in umori. Esesovci so imeli tudi «upravni oddelek», ki mu je načelovala milanska odvetnica Erminia Schellander; ta je vodila nadroben seznam vsega imetja, ki so ga pobirali nesrečnežem namenjenim v lager — to blago so potem oddajali nacistom. Na telefonski centrali esesovske-ga poveljstva se je vrstilo pet deklet: Nizozemka, dve Nemki in dve Italijanki (Silvana Contento iz Trsta in Nidia Gugliovaz iz Ponte Chiassa). Tajnik varnostne službe je bil neki Genovežan. Profesor Antonio Nicolini je učil esesovce italijanskega jezika. Marcello di Lena, ravno tako profesor, pa je bil skupaj z L. Hessejem ter Andreom Bozzettom prevajalec na zasliševanjih ujetnikov. Vse to je prišlo na dan, ker je neki uradnik upravnega oddelka. Italo Montanari iz Ta-ranta, tedaj sestavljal celo obrazce za socialne prispevke INPS. Neverjetno! Ko so se soočili s takšnim turobnim vzdušjem, so «uporniki» z gričev okoli Astija, ki so se bili predali Nemcem, spoznali, da so storili hapak. Na Goriškem je njihova skupina bila na dokaj slabem glasu: ukvarjal-' so se s črno borzo, prodajali orožje in sploh trgovali Nemcem za hrbet. Junija 1944 so hoteli stopiti v stik s partizani ter se odpravili do dalmatinskih luk, od koder so ranjene partizane prevažali do Barija. Toda nekdo jih je izdal: esesovci so jih peljali na pokopališče v Sredipolju (Redipuglia) kjer so jih razorožili. Da bi se le rešili, so nekateri takoj zaprosili za vstop v esesovske oddelke. Druge so pa peljali v rižarno pij Sv. Soboti kjer je že obratovala krematorijska peč. Nemško vojaško sodišče je pripravilo proces proti domnevnima organizatorjema «pobega» v Dalmacijo. Šlo je za Pailoreroja in Pe-tracchinija, doma iz neke vasi blizu Cunea. Obsojena sta bila na smrt. Ustreliti so ju morali sami tovariši, katerih imena so bila v ta namen izžrebana. Preden sta padla pod svincem, sta vzkliknila «Viva l’Italia!». Njuni goli trupli so nato vrgli v krematorijsko peč sku- iiHiiiiiiiiiiiitminiiiimiiniiitiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiirtiimiiimirTifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 11111111 milil Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte čimprej uresničiti neko svojo zelo odlično zamisel. S svojim dobrim razpoloženjem boste vnesli optimizem v družino. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v finančne operacije, ki so dokaj tvegane. Zanimajte se tudi za vprašanja, ki zadevajo ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte se ogniti tekmovanju z nasprotniki, ki so močnejši od vas. Ne prepuščajte se svoji jezi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Določene spremembe v načinu poslovanja, vam bodo povrnile optimizem in dinamičnost. Ne bodite ljubosumni. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Prejeli boste zelo zanimive ponudbe, toda premislite, preden jih sprejmete, Nesporazum z ljubljeno o-sebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Postavili boste solidne temelje svoji poslovni bodočnosti. Prišlo bo do uresničenja vaših najbolj drznih načrtov. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Vaš vpliv bi utegnil zagotoviti dober uspeh nekega sicer ne najbolj gotovega posla. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Dosegli boste lep uspeh na področju, ki na njem sicer niste doma. Imeli boste vse zaupanje najmlajših. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zagotovljen vam je najboljši u-speh v delu, ki ga boste opravili skupno z drugimi. Ohranite zase, kar vam je bilo zaupano. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite v svojem delu površni, ker bi utegnili imeti neprijetne posledice. Srečne ure z drago o-sebo. VODNAR (od 12.1. do 19.2.) Ne zaupajte osebam, ki ste jih komaj spoznali. Zdaj je najugodnejši trenutek za rešitev nekega družinskega vprašanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko delo, ki ga boste opravili skupno z drugimi vam bo zagotovilo največji uspeh. Ne upoštevajte vseh zahtev najmlajših. paj z nekaterimi drugimi aretiranimi partizani. Številni njuni tovariši so koj prisegli zvestobo esesov-cem, drugi (teh je bilo manj) pa so rajši odšli v Dachau. Niti zdaleč jim ni bilo znano, kaj pravzaprav to ime pomeni: mislili so, da bodo morali pač na prisilno delo ... Le malokdo se je vrnil od tam. Z drugimi nekdanjimi uporniki so Nemci ustanovili eno izmed stotnij SS-Wachmannschaft tržaškega bataljona ter jih po trdih vajah namenili skupaj z Ukrajinci stražarski službi v Rižarni. Po vsem, kar so bili prestali, so jih pač Nemci imeli za zaupne ljudi. «Italijanski esesovci» so celo spremljali Jude, ko so ti morali v Mauthausen in Dachau. Marsikdo je tako dospel tudi do Auschwitza : videl je, kako ločeno zbirajo nesrečneže namenjene v plinske celice, toda po povratku s Poljskega ni črhnil niti besedice. Tedaj so bili pač vsi v enem samem kotlu. Skupini italijanskih esesovcev, katere jedro so predstavljali prišleki iz Piemonta, so se nato pridružili še številni Neapelj-čani in ljudje z Emilije; tragedije še ni bilo konec. Od septembra 1944 dalje niso i-talijanski esesovci več samo stražili Rižarne s krematorijem, marveč so se tudi udeleževali lova na partizane, posebno še v Vipavski dolini. Oficirji so bili Nemci, podoficirji pa Ukrajinci, če je kak u-deleženec teh odprav bil premehak do ujetih slovenskih ali italijanskih partizanov, so ga na mestu pokončali z brzostrelko; če dotični ni hotel streljati na zajete partizane, je svinec sam okusil. Dosežen je bil višek podlosti in nizkotnosti, ki nista poznali več meja. Nekako februarja 1945, ko niso i-meli Nemci več nobenih upov na zmago, so italijanskim esesovcem dovolili vstop tudi na notranji 0-grajeni prostor Rižarne: tedaj so šele spoznali, kaj se tam v resnici dogaja. Nekdanji uporniki Da-videjevega bataljona so videli celice natrpane z na smrt obsojenimi, pijanega krvnika, ki je s strašnimi udarci po glavi moril' nesrečneže, voz, s katerim so dovažali drva za krematorijsko peč, blago, ki so ga bili Nemci med ropanjem pobrali prizadetim ter uskladiščili, pa tudi Mongolca, ki sta vsako jutro vozila iz Rižarne vreče človeških kosti in pepela ter jih spuščala v morje za poslopjem. Na morskem dnu grmade človeških ostankov Februarja letos so potapljači karabinjerskega rodu in službe za javno varnost odkrili ondod mnogo človeških ostankov. V globini treh do štirih metrov so pod debelo plastjo blata našli bombe in drobce človeških kosti. Maršal Antonio Scala-brin pravi, da mora biti na dnu morja pravcata grmada pepela. To so ostanki 5000 nedolžnih žrtev, ki so jih sežgali v Rižarni. Nad tragičnim najdiščem so zgradili pomol za čezalpski naftovod — tedaj pač niso vedeli, kaj skriva morje. Nemci so dovolili Italijanom, da se seznanijo z grozodejstvi Rižarne pač zato, da bi jih kompromitirali. Nekaterim je zadnji trenutek uspelo zbežati, druge pa so Nemci ubili. Kdor je zbežal, molči. Nekateri so romali v Avstralijo, drugi žive daleč po svetu. Toda, če se je tedaj tragična usoda z njimi tako kruto poigrala, bi morali sedaj imeti le toliko poguma, da povedo, kaj so na lastne oči videli: smrt 5000 nedolžnih v Rižarni pri Sv. Soboti zahteva, da se prekine molk in postavijo na zatožno klop krivci. Kdo so bili «italijanski esesovci» Esesovci so v Rižarni vodili natančno računovodstvo, kakor da bi šlo za uvozno - izvozno podjetje in ne za tolpo kriminalcev. Zadnji trenutek, ko so razumeli, da je vojna zanje izgubljena, so minirali krematorijsko peč. Hoteli so uničiti tudi vse listine, vendar jim to ni po: vsem uspelo. Partizanske in jugo-slovenske čete so 30. aprila 1945 zvečer odkrile zajetno dokumenta- cijo o dogodkih v Rižarni ter jo oddale ljubljanskemu Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Ravno iz te dokumentacije je razvidno, da so sodelovali v Rižarni tudi Italijani. Ustrezni dokument (štev. 943) navaja 42 imen z vsemi osebnimi podatki, datumom rojstva, naslovom in činom. Večji del Italijanov, ki so sodelovali z esesovci, je bil iz Piemonta, vendar' je bilo mnogo tudi ljudi iz Neaplja, Lombardije in Emilije ter s Sicilije. Najvišji čin je pripadal študentu Ernestu Sarzanu iz Occimiana (Alessandria), ki je bil SS-hauptmann (kapetan). Na hierarhični lestvici mu je sledil neapeljski šolnik Luigi Fulmine, ki je nosil čin SS-leutnanta. Nicola Dragone iz Taranta je bil podoficir (SS-Unteroffizier), a na- mi Bmt Ugovori zoper Kocbekove odgovore (Nadaljevanje na 6. strani) HI. Na prvem plenumu Fronte, ko smo jo prekrstili v osvobodilno, je bil Kocbek že navzoč ter smo ga imenovali za člana izvršnega odbora. To je bilo julija 1941 v stanovanju Mira Jeršiča v Dermotov! ulici. Tako je torej s ""c-bekovim ustanoviteljstvom F, pa naj kaj drugega trdi on sam, ali pa Rebula, ali pa celo kak Reismuller v Frànkfurtarici — toda le-ta dva si tega nista sama izmislila, ampak sta bila tako informirana. Čeprav od Kocbeka nikdar nismo pričakovah kaj prida objektivnosti, je vendar njegova ocena delovanja slovenskih komunistov v tistih kritičnih mesecih nekoliko predebela: «Že prve mesece okupacije smo bili med prvimi pobudniki spoznanja, da odrešilna parola ni v čakanju, ampak v akciji. Konzervativni del katoličanov se je odločil deloma za sodelovanje z okupatorjem, deloma za vegetiranje in pričakovanje pomoči od zunaj. Tudi komunisti so mirovali. Še v pogovorih so se obotavljali, trpeli so pod težko travmo. Njihovo veliko u-panje je bila Sovjetska zveza. . .» Komunisti seveda niso mirovali, ampak so zelo pospešeno mobilizirali vse svoje moči za zbiranje orožja, za organiziranje frontov-skih organizacij, ki so konec maja že začeli delovati ne le v Ljubljani, ampak tudi na Štajerskem in Gorenjskem. Povsod so že bili vzpostavljeni stiki s predstavniki osnovnih skupin. Že sama ustanovitev Fronte 27. aprila dokazuje, da se naši komunisti niso prav nič obotavljali, ampak so reagirali neposredno in hitro. Sovjetska zveza pa ni bila samo veliko upanje komunistov, ampak vseh Slovencev in posebno tudi krščanskih socialistov, ker smo vedeli, da brez njenega posega v vojno ni nobene realne možnosti, da bi bil fašizem kdaj premagan in mi rešeni pred poginom. Ali je Kocbek takrat mislil drugače? Najbrž ne, toda čemu se sedaj spreneveda? DOLOMITSKA IZJAVA Od vsega, kar je Kocbek doživel v času osvobodilne vojne, se mu je, kakor je mogoče zaznati iz njegovega pisanja, najbolj zamerila tako imenovana dolomit- imiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB POMEMBNEM DELOVNEM PRAZNIKU Z brkinskih gričev zgled solidarnosti Od Markovšiine do Velikih Loč odslej po asfaltu Preteklo nedeljo je bilo v Velikih Ločah na področju Brkinov dokaj veselo. Praznovali so pomembno delovno zmago: poprej gramozno vijugasto cesto, ki povezuje državno cesto Kozina - Reka s to prikupno vasico, so namreč asfaltirali, za kar gre zasluga prvenstveno samim domačinom. V Velikih Ločah, ki spadajo pod krajevno skupnost Slivje ter občino Sežana, imajo le 14 hišnih številk. Prebivalcev je komaj 0-krog 60, in vendar so bili zmožni takšnega podviga, ki je v čast njim in zgled drugim. Jutranji slovesnosti ob odprtju novo asfaltirane ceste (od križišča z državno cesto pri Markov-ščini pa do vasi sta dva kilometra, nadaljnjih 300 metrov ceste pa se odvija skozi Velike Loče) sta prisostvovala tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Sežana Jože Rener in predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev Miro Škapin. Zamisel o ureditvi ceste se je vaščanom porodila septembra lani, ko so svečano odprli prometu svojo pravkar asfaltirano cesto Skadanci. Čemu si tudi mi ne bi sami pomagali, so se vprašali v Velikih Ločah in koj sklicali vaški sestanek, na katerem so se dogovorili, da bo sleherna družina po svojih močeh tako finančno kakor fizično prispevala k uresničitvi pobude, ki naj bi prinesla nedvomno korist vsej mali skupnosti. Vsaka družina je že koj na začetku prispevala po 100.000 starih dinarjev; enak znesek so posamezne družine prispevale nato še trikrat, medtem pa ločeno tudi manjše vsote. Dejansko so vaščani zbrali med nabiralnimi akcijami 3 milijone starih dinarjev (vsaka družina povprečno po 600.000). Dela na cesti so stala 34 milijonov; 18 jih je dala občina Sežana, ostalo pa svojci vaščanov, ki žive drugod, tako tudi na Tržaškem. Domačini so pri asfaltiranju ceste prispevali tudi še 300 delovnih ur. Illlliiimiililllllliltfillliilllillllllillllllliiliiiiiiilililll lilill IV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. STOJAN SPETIČ, 11. Arno, 12. UNITA’, 13. Lia, 15. ara, 16. SN, 17. O.K., 18. droge, 20. KPI, 21. dlaka, 22. kal, 23. ol. 25. evo, 26. Marat, 28. Nesti, 30. caf, 31. V.A., 32. pro, 33. Kirke, 34. kap, 35. sraka, 36. M.E., 37. R.K., 38. ata, 39. bar, 40. slika, 42. Bonn, 43. mobilizirana. NAVPIČNO: 1. Salomon, 2. trik, 3. ona, 4. Jo, 5. NU, 6. snaga, 7. pire, 8. eta, 9. ta, 10. črni, 14. nravi. 16. splav, 18. dleto, 19. oko, 20. kar, 22. Kafka, 24 lepak, 26. Marka, 27. tabema. 29. srp, 30. CIA, 33 kraki, 34. Krim, 35. stil, 36. Mann, 38. Ali, 39. boa, 40. S.B., 41. A.Z., 42. B.R. Denarja in trdega dela ni danes nikomur v Velikih Ločah žal. Ne samo, domačini so pokazali izreden solidarnostni čut in obilno mero skromnosti. Če koga izmed njih vprašaš, kako in koliko je prispeval k uresničitvi pobude, ti odvrne takole: «Tu smo vsi enaki, nihče med nami nima kakšnih posebnih zaslug. Cesta je za vse!» To nam je dejal tudi domačin Kocjančič, ki smo ga morali pravzaprav prisiliti, da nam je razkril svoje ime. V popoldanskih urah je bila v Velikih Ločah veselica, med katero so bili na voljo številnim 0-biskovalcem izvrstni kotleti in čevapčiči ter pristno domače belo in črno vino. Pokusili smo tudi odlično potico in surov brkinski pršut, na katerega «recept» so domačini silno ljubosumni. .. Veselje spričo lepega delovnega praznika je nato trajalo še dolgo v noč ob prijetnih zvokih mladega plesnega ansambla —fg— ska izjava. Najusodnejši udarec, tih teror, psihično in fizično nasilje — taki izrazi spremljajo njegovo razlago takratne situacije. Zaradi tega je treba nekaj več povedat’' o okolnostih in razlogih, ki so pripeljali do tega najvažnejšega dokumenta iz zgodovine OF. OF je bila res ustanovljena tako, da je bila r 'ecej podobna koaliciji treh osnovnih skupin. Toda bila ji je le podobna, ni pa bila prava koalicija. Prava stranka — ne množična, ampak kadrovska, je bila samo KPS, ne sokolska in ne krščansko socialistična nista imeli lastnosti politične stranke ali skupine. Tudi ne drži — kakor zatrjuje Kocbek —, da je bila vsaka od skupin od tal do vrha hierarhično organizirana. Ne sokoli ne krščanski socialisti niso imeli nobenih hierarhičnih forumov od tal do vrha. Imeli so samo povezavo s somišljeniki po raznih krajih, kjer so imeli poprej svoje organizacije. Sokoli so vseskozi izjavljali, da nimajo ni-kakšnih ambicij snovati kakšno svojo posebno organizacijo znotraj OF, čeprav so imeli v odborih OF vrsto aktivistov, ki so pa večidel kmalu stopili v KP. V teh tripartitnih odborih so imeli svoje predstavnike prav tako krščanski socialisti. Nekaj teh aktivistov (delavcev in študentov) je bilo poslanih zlasti 1942 ob nastanku osvobojenega ozemlja na politično delo na Notranjsko,'Dolenjsko in v Belo krajino. Imeli so nalogo, pridobivati za OF zlasti verne ljudi ter sodelovati v okrožnih in drugih odborih OF. Ti odbori so bili po pravilu tripartitni, vsaka skupina je imela v njih svojega predstavnika. V tem razdobju prvega osvobojenega ozemlja pa se je pokazal pojav, s katerim imamo opravka tu pa tam še sedaj: sektaštvo. Komunistični aktivisti so v svojih krščansko-socialističnih tovariših pogosto videli političnega konkurenta. Dobivali so vtis, da se ti trudijo samo za svojo skupino, da omejujejo partijsko dejavnost in vpliv. Krščanskim socialistom so se na terenu pridruževali tudi nekdanji klerikalci, prikriti antikomunisti, ki so se hoteli skriti pod dežnikom krščanske skupine. Prihajalo je do napetosti, ki je večkrat pripeljala do vrelišča. Takšne napetosti so se pojavile tudi v partizanski vojski. Najbolj razviden primer je bil v bataljonu zahodno-dolenjskega odreda, kjer Je bil poveljnik Črtomir-Marn. S trebanjskega je pripeljal v partizane skupino domačinov, razglasil se je za pripadnika krščanske skupine ter povzročil napetost s političnim komisarjem, partijsko celico in Skojem. Vse to se je stopnjevalo do popolnega odpadništva, dezerterstva in Črne roke. Zaradi pojavov se je tudi občutljivost partijskega vodstva neprestano večala. Dogajali so se incidenti, posebno še, ker so se med partizanskimi' poveljniki pojavili vojvodstvo, samopašnost in podcenjevanje forumov OF in KP. KP se je tem nevarnostim odločno zoperstavila na partijskem posvetovanju na Cinku julija ,1942. Posebno zaslugo za to je imel Kardelj, ki je malo poprej prišel iz Ljubljane. Prišla je velika ofenziva in ljudje so se v hudih časih človeško zbližali. V mirnejšem jesenskem in zimskem razdobju se je problem spet začel pojavljati. Toda jeseni je bil s*orjen pomemben korak k prihodnji enotnosti OF, in sicer z ustanovitvijo Delavske e-notnosti. Komunisti in krščanski socialisti so se namreč sporazumeli, prekiniti dotedanjo razcepljenost slovenskega delavstva, zlasti sindikalnega gibanja, ter ustanovili novo skupno organizacijo. Važnost tega dogodka je najbolje ocenil Edvard Kardelj ob desetletnici Delavske enotnosti. (Nadaljevanje sledi) TOREK, 12. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za najmlajše IL GATTO CON GLI STIVALI 19.15 športni dnevnik Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Amerika dvajsetih let: Harold Lloyd 21.50 Iz ene celine na drugo: Zgodbe o naseljih Govor bo o otočju Samoa v osrčju Tihega oceana. Polovica 0-točja pripada Združenim ameriškim državam, druga polovica pa je neodvisna. Na enem izmed teh otokov je kraj, ki ga je prvi beli človek obiskal leta 1860. Današnja oddaja je posvečena ravno problematiki prvega srečanja ali bolje rečeno spopada med civiliziranim svetom in domačini. Slednji so se vselej krčevito upirali prodiranju «bele kulture» ter so še danes prepričani, da njihova kultura nadkriljuje zahodno kulturo. Ravno ta okolnost pa je pripeljala prebivalce otočja Samoa na rob socialnega in gospodarskega propada. Protagonist oddaje je mladenič, ki se je izšolal na zahodnih univerzah, obiskal ZDA in Evropo ter govori uglajeno angleščino. Njegova vroča želja je, da njegov rodni kraj stopi na pot napredka, čeprav bi to pomenilo propast nekdanjih vrednot, ki so jih več kot sto let domačini branili pred belim človekom 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 žuželke: skrivnosti in nepoznani svet Za uresničitev televizijskih posnetkov se je ekipa pariškega naravoslovnega muzeja pod vodstvom Jean - Marie Baufleja po-služila posebnih aparatov, deloma tudi takšnih, ki jih poprej niso nikoli uporabljali. Ti so omogočili snemalcem, da so sledili življenju in navadam žuželk kar neprenehoma, in to v njihovem naravnem okolju. Današnja oddaja je posvečena biološkemu boju proti žuželkam, s katerim naj bi nadomestili DDT in druga obstoječa zatiralna sredstva. Odslej naj bi na vprav industrijski ravni gojili žuželke, ki so smrtne sovražnice škodljivcev. Televizijska kamera nas bo popeljala v francoske poskusne laboratorije: v laboratoriju za agronomske raziskave (Antites) bomo na primer videli žuželke, s katerimi so v Ma-vretaniji popolnoma zatrli škodljivo vrsto žuželk, ki so bile uničile širne nasade deteljnov, v drugem laboratoriju (Mont Vantoux) pa se borpo seznanili z naravnimi sovražniki borove- „ ga prelca Igre brez meja V Evroviziji, prenos iz Velike Britanije JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Obzornik L. Suhodolčan: Naročnik in Očalnik — III. del 22.00 19.00 19.10 19.40 Ikebana: Vodoravni slog 19.45 Mozaik 19.50 Biseri morja — serijski film 20.15 Risanke 21.00 Bolonjske izkušnje — dokumentarna oddaja 21.55 J. Pašteka: Adam šangala — slovaška TV nadaljevanka 22.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.30 Nigerija nadaljuje svojo pot, dokumentarna oddaja 22.05 Igre brez meja 23.20 šerif iz Spanish Wellsa, film iz serije Izvržene! TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Klavirska medigra; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slovenski biografski roman, A. Slodnjak: Pogine naj pes; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Hoffmannove pripovedke; 22.00 Nežno in tiho. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 17.00, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 8.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Glasba in nasveti; 11.45 Z nami je... ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.15 Plošče; 16.00 Orkester La Vera Romagna; 17.45 Sopranistka Marta Vuga-Horvat; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Primorski dnevnik; 19.30 Iz priljubljenih oper; 21.00 Naši pevci; 22.15 Glasbena fantazija; 22.45 Poje Gilbert Becaud; 23.00 Jugoslovanska glasba včeraj in danes. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 13.20 Program z L. Buzzanco; 14.05 Folk glasba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica 17.05 Komorna in simf. glasba; 19.20 Operne skladbe; 21.30 Radijsko gledališče; 22.20 Ponovno na sporedu z Modugnom. H. PROGRAM 7.30, 9.30, 13.30, 18.30 Poročila; 7.40 Plošče lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošče za poletje; 10.35 Zabavni spored; 14.00 Plošče; 15.40 Pisan spored; 17.35 Program z G. Ferri; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.30, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 20.00, 23.00 Poročila; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mali vokalni ansambli; 10.50 Znane melodije; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.10 Za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.20 Portret sopranistke Nade Vidmarjeve; 19.05 V torek nasvidenje!; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; 22.19 Zvočne kaskade; 23.20 Iz opusa Igorja Štuheca; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo. ........................................................................................................imiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiia BRATA' piše Ciril Calè 8R.AT3E, MISLIM, 'DA 315 N KS MLArOl 3UNAK PETER NA3PR.IMER.NIE3* Sl 2A- HARAMBAŠO' nadaljeval bom de= LO NAŠEG,A DOBREGA ST E VAN A PO .SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH! HAJDUKI SO 1 NAVDUŠENJEM POZ.DRAVL U BESEDE SVOJE G, A NOVELA VODJE,,, ATLETIKA 34. BALKANSKE IGRE V BUKAREŠTI Rmunija pred Grčijo in Bolgarijo Jugoslovani brez N. Stekiča tretj Sedem posameznih zmag za Jugoslavijo - Odlična B. Pisic in J. Alebic - Zelo dober skok s palico Barry Sheene najboljši i Agostini spet odpovedal Angleški motociklist je praktično svetovni prvak Romunija je po pričakovanju o-svojilr prvo mesto v ekipni lestvici na 34. balkanskih atletskih igrah v Bukarešti. Malo preseneča le njen uspeh v ženski konkurenci, kjer Bolgarke (tokrat nekoliko oslabljene) ne zmorejo take ekipe kot pred dve-tna letoma. Jugoslavija je dosegla svoj cilj: dve tretji mesti, lestvica v moški konkurenci pa jasno govori, da bi s prisotnostjo Stekiča po zaslugi njegove zmage v daljini lahko bila tudi druga pred presenetljivo Grčijo. Razočarali so Bolgari. Res je tudi njim manjkalo nekaj prvorazrednih atletov, zamuda za Jugoslavijo pa je taka, da bi tudi nekaj naknadnih uspehov ne izpolnilo vrzel 24 točk. Poglejmo končni lestvici v obeh konkurencah: MOŠKI 1. Romunija 164, 2. Grčija 122, 3. Jugoslavija 118, 4. Bolgarija 96, 5. Turčija 7. ŽENSKE 1. Romunija 113, 2. Bolgarija 110,5, 3. Jugoslavija 67,5, 4. Grčija 33,5, 5. Turčija brez točke. Zadnji dan tekmovanja je prinesel nekaj zelo dobrih dosežkov. Najboljši v mednarodnem merilu je vsekakor Grk Kiteas, ki je s palico preskočil 5,32 m in v svoji domo-v|ni zamašil praznino Papanikolaua, bivšega svetovnega rekorderja. Zelo dober je bil tudi Corbu v troskoku, kjer se je poleg Spasojeviča ponovno izkazal mladinec Srejovič. Boris Pisič je presenetljivo zmagal v teku na 110 m čez ovire. Njegov «električni» čas je potrdil, da je vreden izenačenega Lorgerjevega rekorda 13''8. Odličen je bil na 400 m Jožko Alebič. Sicer ni dosegel rekorda, lahko pa rečemo po lastni krivdi. Jugoslovanka ločitev a V zadnjih 10-15 metrih, ko je vodil z veliko prednostjo, nalašč ni iztisnil vsega iz sebe. Dve desetinki sta brez dvoma ušli, Alebič pa je morda računal na kasnejšo štafeto. Jugoslovani so v glavnem izpolnili pričakovanja in tekmovali s formo zadnjih domačih in tujih tekmovanj. Nekoliko neroden je bil le Bo-žinovič v teku na 1500 m. Bolje u-vrstil bi se sicer težko, prispeval pa bi lahko k boljšemu času. V ženski konkurenci je omembe vreden le dvojni spodrsljaj Jelice Pavličič, kateri je v sprintu v zadnjih metrih obakrat zmanjkalo moči. MESINA, 11. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Me- sini je bolgarska ekipa Slavija iz Sofije premagala italijansko reprezentanco s 3:1 in je tako osvojila končno prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo Paoletti iz Catanie, Italija je bila tretja, Španija pa zadnja. INDIANAPOLIS, 11. - Španec Manuel Orantes in Američan Arthur Ashe sta finalista mednarodnega turnirja v ZDA. Orantes je v polfinalu premagal Argentinca Vilasa s 6:4, 6:2, Ashe pa je odpravil Parana (Nova Zelandija) s 6:4, 7:6. V ženskem finalu za 1. mesto pa je Američanka Evertova po predvidevanju premagala Avstralko From-holtzovo s 6:3, 6:4. MOTOCIKLIZEM V SILVERSTOMJ (750 CC) SILVERSTONE, 11. - Anglež Barry Sheene je osvojil prvo mesto v drugi vožnji na motociklistični dirki v Silverstonu v kategoriji 750 ccm. Sheene je tako osvojil tudi končno zmago na tej dirki, saj se je Johhny Cecotto, ki je bil prvi v soboto, moral dokončno ustaviti zaradi okvare na svojem vozilu ya-maha. Slabo je ponovno vozil Italijan in večkratni svetovni prvak Giacomo Agostini, ki je v soboto odpovedal zaradi okvare na motorju, v nedeljo pa je povrh še padel. Vse kaže, da se Agostinijeva kariera naglo bliža koncu. V tej super kategoriji je Anglež Sheene praktično že zmagovalec svetovnega pokala, saj ima na skupni lestvici kar 16 točk pred Findlayem. Vrstni red v Silverstonu: 1. Barry Sheene (suzuki), ki je prevozil 35 krogov za skupnih 165 milil n ........um in ii n..................................ni mm............................................... NOGOMET PRED ZAČETKOM PRVENSTVA Visoka zmaga Ljubljančanov Groba igra beograjskih ekip Prva zvezna jugoslovanska liga se bo pričela 17. avgusta Bliža se začetek prve zvezne jugoslovanske nogometne lige. Skoraj vsa jugoslovanska moštva so torej izkoristila nedeljo za odigranje prijateljskih tekem Olimpija — Mura 5:2 Ljubljanska Olimpija je v Murski Soboti odigrala prijateljsko srečanje proti Muri, ki nastopa v republiški ligi. Že po 12. minuti so Ljubljančani vodili z 2:0 (gola: Prosen in Di-mitrijevič), nato pa so prvoligaši neverjetno popustili in domačini so stanje izenačili na 2:2. Nakar se je Olimpija le zbrala in z goli šebjana, Laloviča in Iskre zanesljivo zmagala s 5:2. Tekmo si je ogledalo preko 2.000 ljudi. Sarajevo — Velež 1:2 (0:0) V Sarajevu sta se spoprijela domača enajsterica in Velež. Medtem ko domačini s prikazano igro niso zadovoljili, pa so gostje pokazali povezan in učinkovit nogomet, tako da so tudi zasluženo zmagali. Gola za «w. ••• -41/'ji • • BJkniVBlii ■..ài Rezultati 84. balkanskih iger Moški 1500 m: L Ghipu (Rom.) 3’47”2; ^ Mermigis (Gr.) 3’47”4; 3. Bo-žinovič (Jug.) 3’47”8; 8. Lisec (Jug.) 3’49”3 3000 m steeple: 1 Cefan (Rom.) 3’36 ’4; 2.,Kontossors (Gr.) 8’41”; 5. Vitasovič (Jug.) 4x400 m: 1. Bolgarija 40”1, 2. Ro-munija 40”3, 3. Jugoslavija 40’'4 “°ia 20 km: 1. Gslučič (Jug.) 1 u-ra 33’07’’6, 2, Karadjordjos (Gr.) l-33’42”6, 3. Stan (Rom.) 1 ura 33 54”8 ^J-Oua: j Lazarescu (Rom.) ;.88 m; 2. Pencev (Bolg.) 7,73 m; £ Hadzistatis (Gr.) 7,68 m; 4. Rak (Jug.) 7,52 m ^gla: 1. stojev (Bolg.) 19,83 m; , Cočev (Bolg.) 19,36 m; 3. I-(Jug.) 19,22 m „je; !• Djonec (Bolg.) 80,22 m; £ Megelea (Rom.) 79,96 m; 3. «aduli (Rom.) 79,76 m; 4. Pri-morac (Jug.) 76,32 m '0nrob"j: !• Bogdan (Rom) 'u.ra točk 9 ^ *' Reterescu (Rom) 21”14; t Kr>žan (Jug.) 21”24; 7. Ištva-.novic (jUg.) .m_: 1. Alebič (Jug.) 46”07; 2. trn* (Jug ) 47”32 , 1- Kontossoros (Gr.) 13'59”; f fjoroiu (Rom.) 13’59"5; 4. Vu-lovic (Jug.) 13’59”8 ri *1 ?al0hov (Bo,g ) 2 U-ri 41’i3”fi’ 4C(i (Bolg.) Budija (Jug.) 2 u- Velež sta dala Ledič in Halilhodžič, častni zadetek za domačine pa je dosegel Susič. Partizan — C. zvezda 2:1 (1:1) Derbi v Beogradu. Čeprav je bila to ie prijateljska tekma, pa je bilo vzdušje na igrišču tako kot v prvenstvu. Obe ekipi sta namreč igrali izredno grobo in nešportno. Tekmi je prisostvovalo 45.000 gledalcev. Gola za Partizan sta dala Bjekovič in Filipovič, za Crveno zvezdo pa je bil i.wpešen Cvetkovič. ATLETIKA Bruce Jenner svetovni rekorder v deseteroboju EUGENE, 11. — Američan Bruce Jenner, star 25 letr ■ je na atletskem troboju ZDA - SZ - Poljska postavil nov svetovni rekord v deseteroboju. z 8.524 točkami in je tako popravil prejšnji rekord Sovjeta Avilova, ki gg je dosegel leta 1972 z 8.454 točkami. Jenner je dosegel naslednje znamke: 10”7 na 100 m, 48”7 na 400 m, 717 cm v daljini, 201 cm v višini, 15,24 m v krogli, 14”6 v teku čez ovire, 50 m v metu diska, 470 cm v skoku s palico, 65,50 m v metu kopja in 4’16”6 v teku na 1500 m. 110 m ovire: 1. Pisič (Jug.) 14’04; 2. Vasiliu (Gr.) 14”10 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’08”4 troskok: 1. Corbu (Rom.) 16,82 m 3. Spasojeveič (Jug.) 16,20; 4. Srejovič (Jug.) 16,06 m palica: 1. Kiteas (Gr.) 5,32 m; 2. Cristina (Rom.) 5,10 m; 3. Pi-stalu (Rom.) 5,10; 6. Bošnjak (Jug.) 4,80; 7. Koleta (Jug.) 4,80 m disk: 1. Nagy (Rom.) 60,10 m; 5. Pečar (Jug.) 54,50 m Ženske 200 m: 1. Panajotova (Bolg.) 23”56; 2. Pavličič (Jug.) 23”78 400 m: 1. Pavličič (Jug.) 52”4, 2. Suman (Rom.) 52”7 1500 m: 1. Šestereva (Bolg.) 4T5”1, 5. Tomečič (Jug.) 4T8”7 krogla: 1. Hristova (Bolg.) 20,65m, 2. Stojanova (Bolg.) 19,07 m, 5. Tufegdžič (Jug.) 14,18 m peteroboj: 1. Fočič (Jug.) 4.342 točk 100 m ovire: 1. Enescu (Rom.) 13”59, 2. Fočič (Jug.) 14”01 4 X 100 m: 1. Bolgarija 44’70, 2. Jugoslavija 45”25 4 X 400 m: 1. Romunija 3’32”24, 3. Jugoslavija 3'45”86 višina: 1. loan (Rom.) 187 cm, 3. Hrepevnik (Jug.) 178 cm kopje: 1. Molova (Bolg.) 59''82m, 2. Pecec (Rom.) 59,38 m, 7. Mejn-hart (Jug.) 49,40 m i BUKAREŠTA, 11. — Letošnje mla- k, b. I dinsko balkansko odbojkarsko prvem ODBOJKA Tečaj v Rovinju povsem uspel V nedeljo se je vrnila iz Rovinja druga skupina naših odbojkaric in odbojkarjev, ki je bila v tem istrskem mestecu na desetdnevnem izpopolnjevalnem tečaju. Letošnjih dveh tečajev so skupno udeležili 103 mladi in najmlajši prijatelji odbojke. Udeležba je bila to pot rekordna glede na to, da so se lahko udeležili letošnjih tečajev samo fantje in dekleta, ki so mlajši od osemnajst let. Oba tečaja sta odlično uspela, za kar gre velika zasluga trenerjem in ne nazadnje našim mladim odbojkaricam in odbojkarjem, ki so se v desetih dneh veliko naučili. Več o obeh tečajih v Rovinju bomo pisali v naši jutrišnji številki. * * * Jugoslovani prvi stvo je prineslo še en uspeh Jugoslaviji. Mladi jugoslovanski odbojkarji so izbojevali prvo mesto na Balkanu brez poraza, še posebej pa velja omenili zmagi nad Romunijo in Bolgarijo, ki sta doslej visoko kotirani v Evropi in to ne samo v članski konkurenci, ampak tudi pri mladincih, še najtežje delo so imeli Lozančič in tovariši v prvem srečanju z domačini, katere so odpravili šele po petih setih igre. Izredno ogorčen je bil tudi boj z Bolgari in to predvsem v prvih treh nizih, od katerih sta se dva i-grala na razliko. Po pričakovanjih pa sta bila Turčija in Grčija veliko slabša nasprotnika. Na drugo mesto se je uvrstila Romunija, ki je izgubila tekmo z Bolgari s tesnim 3:2, ker pa sta imeli obe reprezentanci po štiri točke je odločala razlika v setih. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. JugoslavjjaJS. točk. 2. Romunija 4, 3. Bolgarija 4, 4. Turčija 2, 5. Grčija brez točk. Zaradi priprav članske reprezentance za letošnje evropsko prvenstvo se mladinke Jugoslavije niso udeležile balkanskih iger, ker sestavljajo izbrano vrsto članic v glavnem mladinke. km v 56'25”2, s poprečno hitrostjo 175,38 km na uro 2. Ditchburn (kawasaki) 56’27” 3. Lansivuori (suzuki) 57'02”8 4. Coulon (yamaha) 57’38”4 5. Mahoney (yamaha) 58’02”8 Lestvica za SP 1. Shet s 45 2. Findlay 29 3. Pons 27 4. Ceccotto 25 Petrič tretji na EP 1500 m: 16’SOIO! V Ženevi se je končalo evropsko mladinsko plavalno prvenstvo, ki je prineslo največ uspeha vzhodnim državam. Pri dekletih so bile v premoči plavalke NDR, pri moških pa je NDR osvojila eno samo prvo mesto. Dvakrat je bil za Italijo v delfinu uspešen Griffith. Zadnji dan prvenstva je prinesel tudi veliko zadoščenje Jugoslaviji, ki je po zaslugi ne še 14-letnega Kranjčana Boruta Petriča osvojila na 1500 m bronasto kolajno. Petrič je dosegel istočasno tudi nov državni rekord z res odličnim časom 16’50”90, ki je glede na njegovo starost dosežek svetovne vrednosti. Italija je poleg dveh zlatih kolajn osvojila tudi dve bronasti z Borto-lottijevo (400 m prosto) in Rampaz-zovo (200 m delfin). Bonario do Cervie Italijanski plavalec Paolo Donag-gio je v nedeljo približno dve uri pred predvidenim časom dosegel Cervio, potem ko je preplaval približno 160 km od Pulja čez Jadransko morje. Hitrejši zaključek je o-mogočalo mirno morje ob italijanski obali. Donaggio je bil precej zdelan, zdravniški pregledi pa so potrdili, da je fizično v dobrem stanju. Za ta podvig je Donaggio potrebo val 50 ur. Plaval je poprečno 3 km na uro. VESLANJE MONTREAL, 11. — Na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju je NDR žela levji delež kolajn; Vzhodni’ Nemci so nhmreč osvojili kar pet' zlatih Tn eno srebrno kolajno. Predstavniki ZRN pa eno zlato, dve srebrni) in pet bro-nisti kolajn. Istali dve zlati kolajni pa je osvojila SZ. Italijani so v finalnih tekmovanjih povsem odpovedali. Od Jugoslovanov naj omenimo, da je Obradovič v skifu osvojil bronasto kolajno. Brignani, Lopez, Corsini, Ammoniaci in Ferrari: novi nakupi bi navijači Lazia lahko pozabili Lazia. Bodo ti ia Chi naglio? nogometaši zadostovali, Mii MEDCELINSKI POKAL Jugoslavija uspešna Italijani poraženi 15.000 Mehikancev razočaranih ■ SZ neporažena Na turneji po Ameriki je Jugoslavija v drugem povratnem kolu za medcelinski pokal v dramatični tekmi premagala Mehiko s točko razlike, potem ko je v prvem polčasu izgubljala za osem točk. Mehika — Jugoslavija 65:66 (47:39) MEHIKA: Palma 5, Rodriguez 8, Asain 2, Guerrero 30, Saenz 7, Garcia 8, Raga 5, Ajala, Saragoza, Flores, Aguirre, Enriques. JUGOSLAVIJA: Georgijevski 6, Žižič 5, Jerkov 13, Varajič 4, De-libašič 27, Rakočevič, Perinčič, Volaj 2, Knego 3, Živkovič 6, Gvar-dijančič, Radovanovič. Tekmo si je ogledalo preko 15 tisoč ljudi. V svoji prvi tekmi na ameriških tleh pa so Italijani bili poraženi. Brazilci so se namreč oddolžili za visok poraz v Benetkah in so tako premagali Italijane s štirimi točkami razlike, potem ko so po prvem polčasu celo vodili za dvanajst pik. Brazilija — Italija 68:64 (43:31). BRAZILIJA: tfodi '8, 'Fausto 2', Ubiratan 4, Carioquinna 10, Rubens 7, Marquinhos 22, Adilson 4, Ze Geraldo 10, Robertao 1. ITALIJA: Recalcati 12, Ferracini 3, Della Fiori 8, Bariviera 7, Za- Giacomo Agostini je v Silverstonu padel in tako zamudil sleherno priložnost, da bi se približal Sheene ju na lestvici za SP v 750 ccm. Vse kaže, da Agostinijeva ble steča kariera naglo pada natta 2, Meneghin 18, Marzorati 14. Gledalcev: 3.500. Italija bo danes igrala proti Mehiki, Sovjetska zveza pa se bo prvič pomerila na ameriških tleh v tekmi z Brazilijo. Naj omenimo, da je SZ edina še neporažena v tem tekmovanju za medcelinski pokal. DANES V GRADEŽU Tudi Zugarelli pričel veliko Danes se bo v Gradežu mednarodni teniški turnir za nagrado prix Rothmans. Poleg solidnega švedskega predstavništva (Hallqvist, Wahlstrom in Johansson) bo tudi nekaj znanih italijanskih teniških igralcev, med katerimi T. Zu-garelli, Di Matteo, Di Domenico, Toc-ci in drugi. Spet bosta odsotna Panatta in Bertolucci, ki sta zaposlena v ZDA, kjer je možnost zaslužka večja. # # * DUNAJ, 11.— Sovjet Aleksander Metreveli je osvojil naslov evropskega amaterskega teniškega prvaka, potem ko je na Dunaju v finalu tega prvenstva premagal Madžara Taroczyja z 1:6, 6:0, 6:4, 7:5. * * * INDIANAPOLIS, 11.- Na mednarodnem turnirju v ZDA je bil Jugoslovan Željko Franulovič izločen. Jugoslovana jé izločil Argentinec Guil-lermo Villas z zmago 6:2, 6:3. Tudi v dvojicah Franulovič ni i-mel sreče. Gottfried (ZDA) in Re-mirez (Mehika) sta namreč premagala par Franulovič - Parana (Nova Zelandija) s 6:4, 6:2. BQKS TARANTO, 11. — V tem mestu bo jutri boksarski dvoboj med domačinom Querojem in Sanno za italijanski državni naslov lahke kategorije. 1 — 1. Spector Ros X 2. Chafouine 1 2 — 1. Artena X 2. Gilera 1 3 — 1. Scena X 2. Bikfordio X 4 — 1. Grifide X 2. Aumento X 5 — 1. Perosi 1 2. Poldo di Caorle 1 6 — 1. Ulbia 1 2. Elcantado 1 Ifltl JUTRI NA PROSEKU Primorje-Ponziana Na Proseku in okolici vlada veliko zanimanje za jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo med Primorjem in Ponziano. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri in bo na proseškem pravokotniku. Za domače ljubitelje nogometa bo tekma tem zanimivejša, saj bosta obe ekipi opravili prvi nastop pred začetkom prvenstva v drugi amaterski, oziroma četrti italijanski ligi. * * # AMSTERDAM, 11. — Belgijsko moštvo Molenbeek je osvojilo prvo mesto na mednarodnem turnirju v Amsterdamu. Pred 40.000 gledalci so Belgijci premagali domači Ajax s 5:2. Barcelona se je uvrstila na tretje mesto, s tem da je remizirala s Feyeenordom 1:1. * # * MILAN, 11. — Branilec Milana Aldo Maldera si je na treningu hudo poškodoval gleženj. Kaže, da bo Maldera okreval komaj oktobra. VATERPOLO . JOENKOEPING, 11. — V prvem dnevu evropskega mladinskega prvenstva v vaterpolu so dosegli naslednje izide: Jugoslavija — Francija 8:4, Italija — švedska 5:3, Šna-nija — Nizozemska 11:4, SZ — Avstrija 9:0, ZRN — Danska 10:3, Madžarska — Grčija 11:1. _ A o ~ > Vu' mJW- ■ v mim Marzorati je bil tudi v Braziliji z italijansko košarkarsko reprezentanco zelo uspešen. Vseeno pa je Italija doživela svoj prvi poraz v prvi tekmi na ameriških tleh 14. II Jonko kersnik: I AGITATOR M:.., ŠESTO POGLAVJE vx dni pozneje je kazalo prebivastvo našega trga v k - uPa™° l*ce- Vsi so bili čudno izpremenjeni. Doma in dih r r)11^ -Se 4e 8ovordo le o volitvah, o kandidatih, o sho-’ dnižbe so se ločile po političnem izpovedovanju inprejš-0“i.Pyjj.atelji se niti pozdravljali niso, srečavajoč se v svojih liTui- k- Sodnik, davkarski nadzornik in Ruda niso za- ali ^ V krčme, v katere bi utegnil priti Koren ali notar in „Ce.° ^r- Hrast; gospod Anton pa je lazil rad za sodnikom kaj ali ali cel< In k6 L-ta^ ?£'kal Korena. K onim je časih prišel celo Meden, je « j0 r Ih tako so se ločili tudi drugi tržani ; edini adjunkt PonH nac* s!rankami», kakor se je sam izrazil, ter nocoj in a , 2 n°tarjem Koprivcem, jutri pa zabavljal Medenu 0 Antonu in dražil pl. Rudo. še k^amjr0tStV0 se J6 ostrilo dan za dnevom, akoprav niti volivr v n-iS-° bili irnenovali; to pa je moral storiti shod ie biieV’ i-,aten ìe naP°'redan v nedeljo popoldne. Ta shod ie l-n, V01en, manever, katerega je bil izumil Koren. Vedel govornilT1^- ^eork°čni so tržani, in da jih bode spreten , kakor je bil dr. Hrast, takoj dobil na svojo stran in jih trdneje držal nego najsilnejša agitacija. Če bi hoteli nasprotniki postaviti Medena, nemogoč bi bil takoj in umaknil bi gotovo svojo kandidaturo, kajti on je bil vse drugo prej nego govornik. Tako je računala Korenova stranka, ki se je imenovala sama odločno narodno, in bila si je tako v svesti zmage, da ji ni bilo niti na tem, zbrati večjega števila odločnih privržencev pri shodu, češ saj morajo vsi za nami. Nasprotniki pa, na čelu jim premeteni gospod Anton in večina uradnikov, ravnali so drugače: iskali in prigovarjali so tržane, naj se v obilnem številu udeleže shoda, in zlasti kaplan pri tem ni pozabil prehvaliti graščaka Medena, češ koliko več lahko on stori za trg nego odvetnik, ki skrbi le za svoje pravde in za svoj žep. Uspeh tega je bil, da je pred zborovanjem v nedeljo bilo že več nego dve tretjini volivcev za graščaka pridobljenih. Koren tega ni verjel, ampak čakal, da se otvori zbor. Lekarja, kateri se do sedaj ni bil izjavil za nobeno stran, izvolili so predsednikom in ta je potem prosil kandidate, da se oglasijo. Prvi je nastopil doktor Hrast in v lepem, dovršenem govoru razložil svoj program: varovanje narodne ideje v vseh okolnostih, skrb za širno slovensko domovino in za ožji volilni okraj — in pristaši njegovi so mu burno ploskali. Meden, ki se je drugi predstavil, ni bil tako srečen ; a izpregovoril je vendar nekaj priučenih fraz in gospod Anton ni nehal klicati mu «živio» in «slava», zlasti ko je oni poudarjal v svojem programu geslo: vse za vero! Koren je sedaj uvidel, da preti nevarnost njegovi stranki in izprosil si je besedo, da stavi nekoliko vprašanj do kandidata. Hotel ga je osramiti, ker si je bil v svesti, da Meden hi zmožen odgovoriti. Kaplan je nemirno gledal, a ugovarjati ni mogel. Koren pa je interpeliral, kako si misli kandidat ustanovo deželne hipotekarne banke, in takoj za njim pride notar Koprivec z vprašanjem, kaj bode ukrenil kandidat glede končne uravnave zemljiškega razbremenila. To sta bila predmeta, s katerima se Meden v svojem življenju nikdar pečal ni, in jecljaje je odgovoril, da se bo v teh vprašanjih ravnal tako, kakor bo ukrenila narodna večina. Ta še najbolj umestni odgovor je povzročil pritrjevanje na strani njegovih privržencev, toda glasen smeh in grohot pri nasprotnikih. To je bilo pa znamenje za občno kričanje, žuganje in zabavljanje, tako da so mirnejši takoj zapustili zbor in da ni prišlo do imenovanja pravega kandidata. Koren je ostal z majhno tolpo svojih ljudi zadnji na pozorišču; vseh se je lotila vesela razburjenost, da se jim je posrečilo vsaj prvi mahljaj nasprotnikov odbiti. Pa videli so, da bodo imeli težko stanje, kajti osupnila jih je večina, ki je bila na oni strani. «Pa bomo jih, moramo jih!» kričal je Koren. «Ne-marn ismo bili z agitacijo! Agitirati je treba, prigovarjati jim; — možje, gospodje, mi moramo takoj na delo. Kje je doktor?» «Odšel je,» omeni notar. «Odpovedal se je!» oglasi se adjunkt za mizo, kjer je, kozarec piva v roki, z velikim veseljem poslušal in gledal, kaj se godi krog njega. Koren je bil nejevoljen. «In Boleta tudi ni bilo!» ponavlja glasno. «Tega menda nikdar ne bo,» deje učitelj Skubè, ki je bil tudi prisegel na Hrastovo zastavo. «Zakaj?» «Ker ga bo prihodnji zet pregovoril.» Koren je prebledel, a nikdo ni pazil na to. Notar ga prehiti z vprašanjem: «Kateri zet? Mi ne vemo ničesar.» «I, po trgu se govori tako! Tisti gizdavi Ruda je baje mnogokrat gori na Drenovem in ljudje ugibljejo, da ni zaman tamkaj. Pravijo, da je že zaročen.» «Oh klepetanje starih bab!» deje Koprivec, katerega je jezilo, da Boleta ni bilo. «Mogoče, a vsekako je čudno, da graščaka ni bilo semkaj,» ugovarja učitelj. «Odpotoval je menda za nekaj dni,» reče Koren, akoprav sam tega ni verjel. «Sedaj pa, gospodje, treba, da se organiziramo. Ako vam je po volji, snidemo se še nocoj, da se dogovorimo, kako nam bo postopati. Dovolj nas ie, ako smo energični, dovolj, da vso nasprotno tolpo spravimo v beg. Shoda menda ne bo več in zato je treba le delati in agitirati na vse kriplje. Osrednji odbor bo postavil Medena, to je sedaj skoraj gotovo ; za to bo že gospod Anton skrbel — a mi se ne vdamo — nikdar ne, mi ne maramo kruho-borcev, polovičarjev, naš kandidat je odločno narodni doktor Hrast.» Koren je stal sredi družbe, vihtel svoj klobuk ter govoril strastno in naglo. «Živio Hrast!» klicali so drugi. Določili so večerno uro, da se snidejo zopet, in potem jih zapusti koncipient. Napotil se je domov, a potem se zopet premislil in krenil ven iz trga. «Kaj, ko bi šel na Drenovo? Povoda imam dovolj — volivski shod in — saj so me večkrat vabili! In morebiti vendar enkrat pozvem resnico o Rudi in o — njej?» Odločil se je naglo in zavil na stezo, ki je po bližnjici skozi gozd držala proti Boletovemu gradiču. (Nadaljevanje sledi} Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniscchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12- avgusta 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. _ j i Izdaja in tiska Y ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel r t BENEŠKI SLOVENCI Med maševanjetn v štirih jezikih (Nadaljevanje s 1. strani) nil dež, ki se je prav tedaj usul iz temnih oblakov ki so grozili vse od začetka kulturnega programa. Tako je veliko ljudi odšlo predčasno domov, kar je povzročilo precejšnje zastoje na cesti, če je namreč tako številna udeležba presenetila same organizatorje, so bili še veliko bolj presenečeni prometniki. Vendar je dež kmalu ponehal in vsi tisti, ki so imeli pri sebi dežnike ali so se stisnili pod zasilne strehe, so lahko čez nekaj časa s praznikom nadaljevali. Marsikdo, ki je že odšel, se je vrnil, poleg tega pa so spet začeli prihajati novi ljudje. Tako se je zvečer ko so za ples zaigrali Veseli planšarji, Kamenica spet napolnila. Za izredno dobro organizacijo srečanja moramo vsekakor pohvaliti predsednika društva «Ivan Trinko» dr. Viljema Černa, organizacijskega tajnika Zveze slovenskih izseljencev Ada Konta, predsednika Planinskega društva Jožka Kukovca, vse beneške duhovnike, ki so pridno pomagali tudi pred praznikom in po njem, ter mnogoštevilne mlade in manj mlade beneške Slovence, emigrante, člane kulturnih društev, planince, ki so vložili v organizacijo srečanja izredno veliko prostovoljnih delovnih ur. Naj končamo z besedami, ki jih je pozno ponoči ob kiosku izrekel e-migrant iz Argentine: «Tako lepega spomina kot ga bom letos odnesel s Kamenice, še nikoli nisem ponesel v svet.» PO 24 URAH POGAJANJ, PREPRIČEVANJ IN NAPETEGA PRIČAKOVANJA V krvi zatrt upor v San Gimignanu: ostrostrelci ubili Renata Mistronija Severina Turrinija so talci, med katerimi so bili tudi novinarji, razorožili - Prebivalstvo zahteva zaporo jetnišnice in premestitev priprtih CAGLIARI, 11. — Včeraj so potegnili iz dna morja truplo 26-letnega nemškega pilota Bernardta Keppa, ki je ponoči strmoglavil z letalom «F 104» z oporišča NATO v Decimo-mannu nedaleč od Capo Frasca na zahodni obali Sardinije. SAN GIMIGNANO, 11. - Po urah in urah napetosti, je v jetnišnici prevladal mir. Mir prevladuje tudi v tem zgodovinskem toskanskem mestu, ki je ponovno polno turistov, ki si z zanimanjem ogledujejo znamenitosti in morda niti ne vedo, kaj se je v čudni stavbi, v strogem središču, dogajalo vse do včeraj popoldne, ko so odjeknili streli, pod katerimi je padel mlad kriminalec, ki je hrepenenje po svobodi plačal z življenjem. Renato Mistroni leži sedaj v mrtvašnici, njegovega pajdaša, Severina Turrinija, laže ranjenega, pa so premestili v drug zapor in njegovo življenje v ječi se bo še znatno podaljšalo. Upor dveh kriminalcev bo dvignil še precej prahu. Na srečo se je končal brez pokola talcev v njunih rokah, česar so se vsi bali, toda kronisti, ki so bili na kraju po službeni dolžnosti, so spoznali, da so jih oblasti izkoristile za pripravo pasti, v katero je Mistroni padel. In malo je manjkalo, da niso tudi novinarji, mimo katerih so nevarno švigale svinčenke, postali tarče številnih ostrostrelcev, ki so bili na oknih hiš okoli jetnišnice, za vogali in na strehah. Upor Mistronija in Turrinija se je začel praktičo v soboto ob 16. uri. Podčastnik Pilloni je hotel pred njima, kot zahteva jetniški pravilnik, odpreti zavoj naslovljen nanju. Zavoja še ni popolnoma odprl, ko sta kriminalca skočila nanj in na jetniške-ga paznika ter proti njima naperila samokrese, ki so bili v zavoju: bro- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiuiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* PO EVAKUACIJI ROBERTOVIH ČET IZ PRESTOLNICE ANGOLE Luando nadzoruje sedaj MPLA «Zračni most» na Portugalsko Računajo, da se bo izselilo pred proglasitvijo neodvisnosti dežele vsaj 200 tisoč portugalskih kolonov LUANDA, 11. — Medtem ko je o-svobodilno gibanje končno vzpostavilo nadzorstvo nad celotnim ozemljem prestolnice, odkar so Portugalci evakuirali enoto FNLA (500 vojakov) v notranjost dežele, so se begunci, bivši portugalski koloni, začeli vračati v staro domovino. «Letalski most» iz mesteca Nova Lisbona, ob obali, bo verjetno trajal nekaj mesecev in računajo, da bo zapustilo Angolo približno 200 tisoč belopoltih kolonov. Večina je odpravljena na Portugalsko, čeprav ne izraža simpatije do novega režima, le redki so si izbrali za novo domovino Brazilijo, največjo portugalsko govorečo deželo. V Novi Lizboni je sedaj nad 20 tisoč beguncev, ki čaka na evakuacijo, vendar poteka slednja razmeroma počasi. Računajo, da so prvega dne prepeljali skoraj 2 tisoč ljudi. V Luandi, kot rečeno, MPLA nadzoruje skoraj celotno mestno področje. Portugalska vojska je namreč evakuirala 500 Robertovih vojakov, medtem ko je drugih 600 še obkoljenih v trdnjavi Sao Pedro da Barra, nad pristaniščem. Iz Luande so se umaknile tudi e-note Zveze za popolno neodvisnost Angole (UNITA) dr. Jonasa Sawimbi-ja. ki so zadnje čase prestopile na stran Robertove vojske. V Moskvi je nenadoma preminil skladatelj Dimitrij Šostakovič ili III MOSKVA, 11. — Dimitrij Šostakovič, svetovno znani skladatelj, ki je bil odlikovan z «Leninovim redom», je v soboto zvečer v starosti 69 let podlegal srčni kapi. Še pred smrtjo je neumorni Šostakovič dokončal svojo novo sonato za klavir in violo. Šostakoviča bodo pokopali v četrtek na pokopališču Novodje-vici, do pogreba pa bo na parah v notranjosti moskovskega konservatorija. Prav iz štaba FNLA, v zairski pre- I pri Sv. Soboti, in bataljon (Go- U" i ri A -v r-1 rt o + .-rt r,; 1-i 5 t’ i’ -71" o i n TT in m o 'i L* i mn io rvnvrol i stolnici Kinšasi, so ostro kritizirali ravnanje portugalskih čet. Glasnik FNLA Johnny Eduardo je izjavil, da gre za «zločinsko krivico». Boje se namreč, da bi MPLA utegnila enostransko oklicati neodvisnost Angole še pred 11. novembrom, kar bi verjetno preprečilo nekatere secesionistič-ne spletke filoimperialističnih sil. Ugrabitelji izpustili prof. Nicola Campisi j a PALERMO, 11. — Danes so ugrabitelji izpustili 43-letnega prof. Nicolo Campisija, za katerega je njegov oče, ki je lastnik tovarne papirja in premožen zemljiški posestnik, plačal baje 700 milijonov lir odkupnine. Karabinjerji so v večernih urah aretirali, v bližini kraja, kjer so ugrabitelji izpustili Campisija, človeka, o katerem sumijo, da je bil v stikih s kriminalci. ludi «mafia» zapletena v izginitev J. Hoffe NEW YORK, 11. — Tednik «Times» piše, da je tudi «mafia» zapletena v skrivnostno izginotje bivšega predsednika sindikata ameriških šoferjev tovornjakov Jamesa Hoffo. Zvezne oblasti so mnenja, da so Hoffo u-bili, ker je hotel, po ponovnem prevzemu predsedstva sindikata, preprečiti dobičkonosen sporazum med sindikatom in mafijo, katerega so sklenili po Hoffovi aretaciji 1967. leta. S tem sporazumom je «mafia» lahko razpolagalo s sindikalnimi fondi u-pokojencev, ki znašajo 1,3 milijarde dolarjev. Nova odkritja v zvezi z Rižarno (Nadaljevanje s 4. strani) daljnjih deset Turinčanov je nosilo čin narednika ali desetarja: Pierino Bertino, Domenico Vidu, Lorenzo Cerutti, Ermenegildo Poggio, Andrea Tua Rivoli, Piero De Berchi, Eugenio Lazzarino, Iter Ravani, Carlo Sili in , Celso Baiotto. Pod njihovim poveljstvom je bilo nato 29 vojakov («militi») iz najrazličnejših krajev Italije (Turin, Canelli v pokrajini Asti, Venaria v turinski pokrajini, Asti, Genova, Marsala, Monbaldone v pokrajini Asti, Serra-difalco v pokrajini Caltanisetta, Treviso, Milan, Calamandrana pri A-stiju, Cuneo, Alessandria in bližnji Casale Monferrato ter Ferrara. Italijanskih esesovcev je bilo seveda več sto, morda kakšnih tisoč. Pozimi 1943-1944 so iz njih sestavili štiri stotnije, ki so se usidrale rizia in Fiume), ki mu je poveljeval Untersturmfuhrer Schwarzen-bacher. Ustanovljena je bila tudi mešana italijansko - ukrajinska skupina pod vodstvom SS-Hauptsturm-fiihrerja Heringa, ki je službovala v Rižarni. Te' se je pridružila še ena stotnija z italijanskimi, nemškimi ter ukrajinskimi podoficirji: načeloval jim je Josef Oberhauser, ki še živi in bi moral biti glavni obtoženec na procesu, ki bo jeseni letos, Esesovci so bivali v petnadstropnem poslopju ob stavbi, kjer so zapirali in morili jetnike. V skladišča Rižarne so s tovornjaki vozili pohištvo, preproge, oblačila in srebrnino, ki so jih bili pobrali Judom in protifašistom, namenjenim v krematorijsko peč ali v nemške lagerje. Nesrečnežev, ki so jih z vlaki vozili v Dachau in Auschwitz, niso stražili samo italijanski esesovci temveč tudi nekateri oddelki mestne straže (Guardia Civica), ki so jp sestavljali mladi Tržačani. Ako je sorodnik hotel še poslednjič srečati na smrt obsojenega, je moral za to plačati 10.000 lir — takšni sestanki so bili na poveljstvu SS v Ulici Giustinelli štev. 1. Za dokončno osvoboditev jetnika pa si moral plačati blazno vsoto: pol milijona tedanjih lir. Nekaterim judovskim družinam — Levitus, Frank, Salonicchio — je sicer u-spelo zbrati toliko denarja in tako rešiti svoje drage. Med samimi Nemci je bila razpasena brezmejna in sramotna korupcija. wning kal. 9, colt 45 in stavr kal. 9. Takoj zatem so podčastnika, nekaj jetniških paznikov in tudi svojce priprtih, ki so imeli razgovor s svojimi dragimi, zaprli v govorilnico. Med priporniki je bil tudi «črni bombar-der» Nico Azzi, ki se baje ni hotel pridružiti Mistroniju in Turriniju. Od tedaj naprej se je vse dogajalo kot v najbolj napetem policijskem filmu. Jetnišnice so takoj obkrožile karabinjerske in policijske sile, nad jetnišnico je krožil helikopter, po bližnjih ulicah pa so krožili karabinjerji s policijskimi psi. Iz Rima in drugih krajev so prišli ostrostrelci s preciznimi puškami z daljnogledi, ki so zavzeli strateške točke. Na kraj so prišli tudi predstavniki sodne oblasti in tedaj so se začela pogajanja. Kriminalca sta namreč zahtevala dva hitra avtomobila, čelade in predvsem neprebojne suknjiče. Dva avta so takoj pripeljali na dvorišče jetnišnice in šele ko je na kraj prišel sodnik, ki odgovarja za jetnišnice, dr. Margara, sta Mistroni in Tur-rini, javila, da bosta čakala do zore. Po neprespani noči, polni napetosti, so se pogajanja nadaljevala. Predvsem je nenadoma postalo slabo podčastniku Pilloniju ki je bolehal za sladkorno bolezen. Njegovo življenje je bilo res na nitki in bolnika so odpeljali v bolnišnico šele, ko je njegovo mesto kot talec, sprejel občinski zdravnik dr. Manca. Ob 6. uri zjutraj sta Mistroni in Turrini poslala na dvorišče nekega jetnika, ki je moral preizkusiti oba ustavljena avtomobila. Na koncu je zahteval tudi majhno popravilo. Dvajset minut kasneje je kazalo, da bosta Mistroni in Turrini končno prišla iz jetnišnice. Zahtevala sta umik vseh policijskih sil in tudi zagotovilo, da policija ne bo postavila cestnih blokov. Naenkrat so bile vse bližnje ulice prazne, toda izza oken so budno pazili ostrostrelci. Ob 7. uri so v zapor pripeljali celo tajnico «Socialistične nenasilne zveze jetnikov, žrtev režima» prof. Giuliano Cabrini, ki je znala večkrat pomiriti duhove jetnikov. Toda tokrat se je znašla pred nepremostljivim zidom. «Izgini», ki je zabrusil Turrini. «Ti si rdeča, jaz sem pa fašist». Turrini je bil torej pripravljen na vse. Ko je Mistronijev oče skušal osebno prepričati sina, da se odpove begu, je Turrini streljal v zrak in ga tako odgnal. Turrini je tudi sporočil, da bo začel ubijati talce, če mu ne bodo poslali neprebojnih suknjičev. Tudi v tem so ga uslišali. In končno je hotel govoriti tudi s časnikarji in sodnikom Margaro. Zahteval je celo fiat 127, s katerim naj bi novinarji in sodnik Margara, krili njun beg. Nekaj novinarjev, vsega skupaj pet, sodnik Margara in pretor Chini, je vstopilo v jetnišnico in od tistega trenutka dalje so bili vsi talci Turrinija, ki je proti njim naperil samokres, medtem ko je Mistroni naročil nekemu jetniku naj zapre vrata za njimi. «Koliko jih hočeš» je Turrini vprašal Mistronija, a odgovora ni dobil. Nekaj strelov in Mistroni, ki se je preveč približal oknu, je posta' žrtev ostrostrelcev. Turrini se je s svojimi talci umaknil in hotel znesti nad časnikarjem RAI toda tudi on je izgubil živce in dva jetniška paznika, prav tako talca, sta bliskovito skočila nanj in ga s pomočjo časnikarjev in drugih razorožila in onemogočila. Sledila je grobna tišina, ki jo je prekinilo le presunljivo tuljenje sirene rešilnega avta Rdečega križa, s katerim so z vso hitrostjo peljali smrtno ranjenega Mistronija v bolnišnico. Hudim ranam na obrazu in posebno v želodcu. Mistroni ni preživel: podlegel jim je že med prevozom v bolnišnico. Z avtopsijo so ugotovili, da je bil Mistroni trikrat zadet: dvakrat blizu srca, medtem ko se mu je tretja svinčenka zasadila v jetra. Njegovo truplo so že izročili staršem, a ker so revni, bosta stroške za pre- voz prevzeli občina San Gemignano in občina, v kateri je Mistroni stanoval pred obsodbo. Tako se je končal upor dveh kriminalcev 23-letnega Renata Mistronija in 28-letnega Severina Turrinija, ki se nista znala sprijazniti z usodo, ki ju je pahnila za dolga leta v zapor. Baje je bil Turrini pripravljen na vse, tudi na zločin, medtem ko je Mistroni, ki je novinarjem povedal, da mu je samokres poslal v zapor Pier Luigi Montecchio, s katerim sta zbežala iz jetnišnice v Reggio Emilii (kriminalec je še na svobo- Renato Mistroni di), dejal «Sem kriminalec, ne zločinec. Nočem ubiti, samo od tod hočem.» , V San Gimignanu je zopet mir. Toda ljudje, stanovalci bližnjih hiš in sploh meščani, so že siti vsega, predvsem jetnišnice, ki je prav v zgodovinskem središču tega tako slikovitega toskanskega mesteca. Zato zahtevajo, da jetnišnico zapro, pripornike pa premestijo drugam. Cinično zadržanj« do časnikarjev V zvezi s krvavim dogodkom v San Gimignanu je glasilo PSI «Avanti!» objavilo komentar, v katerem obtožuje odgovorne oblasti, da so se «s hladnim cinizmom» poslužili časnikarjev za vabo». Socialistično glasilo ugotavlja namreč, da je samo golo naključje, če preživeli zločinec ni streljal m časnikarje, ki so bili njegovi talci, medtem ko je pod streli padel Mistroni. Tako početje je neodgovorno, ugotavlja socialistično glasilo, in dokazuje, kako slabo koordinirana je bila policijska akcija. Toskansko združenje časnikarjev prav tako ugotavlja, da so kronisti Berti, Boldrini, Calamai, Barabba in Francardelli «tvegali resno nevarnost» ko so posredovali med sodniki in zločinci z namenom, da preprečijo prelivanje krvi. Solidarnostno izjavo je poslala tudi toskanska časnikarska zbornica. PROCES PROTI POLICIJSKIM KRVNIKOM Teh mučiteljev bi se morali grški državljani sramovati Lady Flemingovi so zagrozili, da ji bodo izpulili zobe in nohte ATENE, 11. — Danes so prve o-bremenilne priče orisale vojaškemu sodišču, ki sodi 31 častnikom vojaške policije, kakšno je bilo vzdušje v zaporih in kako so politične jetnike mučili med sedemletno vojaško diktaturo. Med pričevanjem je prišlo do ostrih sporov in poslanec Ipokrates Savuras, katerega so mučili do krvi, je skušal napasti svoje mučitelje, ki so na zatožni, klopi. Bivši podtajnik ministrstva za prevoze Pa-nurgias je pojasnil, da so ga ustrahovali, poniževali in ga tudi prisilili, da je podpisal pristop k vojaškemu režimu. Sedanji načelnik mornariškega glavnega štaba admiral Konstantin Engoi-fopulos, se je med pričevanjem celo razjokal. Niso ponižali mene, je pripomnil, temveč načelnika glavnega štaba mornarice in dodal, da je skušal zaradi mučenja napraviti samomor. Kot grški državljani bi se morali sramovati, da imamo v naši sredi mučitelje najslabše vrste, je zaključil svoje presunljivo pričevanje in prepustil mesto Lady Flemingovi. Ta je obtožila poveljnika atenske policije polk. Theofyliannakisa, da ji je grozil z izpuljenjem nohtov in zob in da jo je pustil 32 dni v samici, medtem ko so v nočnih urah ropotali na vse pretege, zaradi česar ni mogla niti zaspati. TARRAGONA, 11. — šest mrtvih je obračun spopada med dvema sprtima ciganskima družinama, do katerega je prišlo prejšnjo noč pri Reussu. Člani obeh družin so se spopadli s palicami, z noži in tudi z lovskimi puškami. Dva sta umrla na kraju, štirje, med katerimi sta bili tudi dve ženski, pa v bolnišnici. Aretiran «kralj pobegov iz zapora» CITTANOVA, 11. — Karabinjerji so včeraj aretirali nevarnega 29-letnega bandita Giuseppa Scrivo, 'ki je bil znan kot «kralj pobegov iz zaporov». Ko so ga zajeli skupno s prijateljem in svakom, (vsi so bili oboroženi), je Scriva oholo dejal: «častna beseda Pina Scrive: še bom pobegnil». Bandit je že trikrat pobegnil iz jetnišnic, kjer bi moral presedeti 23 let zaradi umora prijatelja in 10 let zaradi dveh pobegov. Bandita so obtožili tudi pokola med ropom v neki banki, kjer so banditi ubili štiri uradnike^ vendar so ga te obtožbe oprostili že v preiskovalnem delu. Kasneje je bil zapleten v umor 21-letnega fanta, a tudi tokrat sa je rešil zaradi pomanjkanja dokazov. Domnevajo, da je imel Scriva svoje prste vmes pri raznih izsiljevanjih in nočnem streljanju s policijskimi silami. Nadalje so ga sumili umora pravobranilca Francesca Feriaina iz Ni-castra, ki baje ni privolil v premestitev Scrive v drug zapor, kjer bi bil bližje ženinemu bivališču. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN ŠTIRI NADLOGE ITALIJANSKEGA TURIZMA OB VELIKEM ŠMARNU Po sklepu sporazuma o delovni pogodbi preklicana stavka gostinskega osebja Odprta ostajajo še tri vprašanja: «vojna paradižnikov», stavka pilotov in vreme RIM, 11.— štiri so bile glavne ok- ; ka v javnih lokalih in hotelih in, vare velikanskega turističnega stro- končno, vreme. ja, ki navadno stopi v tek sredi avgusta v Italiji. Tokrat se je «turistični stroj» nenadoma ustavil zaradi omenjenih okvar. Imena okvar poznamo: stavka letalcev, kriza paradižnika na Jugu, napovedana stav- «G0LA PRINCESA» Princesa Bagaya Toro, črna lepotica iz Ugande, nekdanja ljubimka predsednika Idija A-mina, nato zunanja ministrica, končno pa «zlata begunka» je prispela v London. Skriva se pri prijateljih, kjer je — tako vsaj upa — ne bo doseglo Idi-jevo maščevanje. Bagaya trdi, da se bo vrnila k staremu poklicu manekenke. Medtem pa so v Milanu začeli snemati film «Gola princesa», ki cika na dogodek med Bagayo in Aminom. Kot znano je Amin odstavil princeso pod obtožbo, da se je spečala z belcem v stranišču orlyjskega letališča. Objavil je tudi slike, v katerih je Bagaya radodarno kazala svojo goloto. V filmu režiserja Cannevarija bo vlogo princese Bagaye igrala «afriška zvezda» Ajita. Kako so režiserji nehvaležni. Lepa Bagaya jim je dala zamisel za film, niso se pa spomnili, da je dekle brez posla in da bi v filmu lahko nastopila kar sama in ... seveda, gola. Tal ci zapuščajo jetnišnico v San Uiniigna uu Začnimo torej po vrsti. Stavka pilotov še traja, kar pomeni, da so se ustavili veliki letalski mostovi, na katere je računalo marsikatero turistično področje. Zato pa bodo ceste tokrat polne velikih kovinskih kolon. ki se bodo, kot počasni plazilci, opravljale na dolgo pot, sredi potu in vročine, do hladnega (?) morja. Morda bi se kdo odpravil k čistemu morju, južno ud Rima, z vlakom. A se ne splača. Vlaki so prenatrpani, pa tudi ne veš, ali si boš zagorele krake hladil v Salernu ali v Kalabriji, ali pa se lahko tudi zgodi, da boš. v zameno ostal v Rimu in si, že dvejestič, ogledoval vodomet Fontane Trevi. Kajti ni izključeno, da bodo pridelovalci paradižnikov spet blokirali železniške povezave proti Jugu Vlada je namreč, v upanju, da bo s tem ustavila «paradižnikovo voj no» izdala dekret, s katerim daje industrijcem paradižnikove mezge 8 milijard lir. Ta denar naj bi služil industrijcem za izplačilo poštene cene za kilogram paradižnika kmetom. Zdi se pa, da mislijo industrijci ta denar spraviti v žep (o tem bi niti ne podvomili), kmetom pa ne nameravajo plačati — kljub vsemu — dogovorjenih cen, se pravi od 50 do 96 lir za kilogram. Turistični industriji je tokrat, po leg vseh nadlog, grozila tudi stavka osebja hotelov, restavracij in javnih lokalov. Oklicali so jo sindikati in s tem izsilih podpis delovne pogodbe, na katero osebje čaka dejansko še od leta 1971. Sindikati so opozarjali, da so se cene v gostiščih že povišale za 70%, plače osebju pa niti za liro. Grožnja s stavko prav na veliki šmaren je zalegla. Po štiridesetih urah neprekinjenih pogajanj v Palači Chigi, ob posredovanju ministra za delo Torosa in njegovega pomočnika Manfredija Bosca, je bil podpisan sporazum, ki izenačuje plače hotelskega osebja in osebja javnih lokalov (obojim bodo izplačali 22 tisoč lir več, hotelskim delavcem takoj, osebju javnih lokalov pa začenši s prihodnjim letom). Poleg tega bodo skrčili njihov delovni urnik (4 ure manj na teden) ter po-dajšali dopust (26 dni). Sindikati so z rezultatom zadovoljni in so preklicali napovedano stavko. Z dobršno dozo ironije je nekdo, ob podpisu sporazuma, zaželel ministroma, da bi v kratkem dosegla sporazum tudi za letalsko osebje. Ostaja torej še zadnji problem: vreme. O njem se turistični operaterji v Italiji ne morejo pogajati z nikomer. Kvečjemu lahko dobrodušno zrejo v nebo, kjer se bodo — po predvidevanjih meteorološke službe — pojavili gosti oblaki. Vreme za veliki šmaren bo namreč, po mnenju «strokovnjakov», razmeroma grdo. S severovzhoda bodo namreč navalili na Jadran in Apenine mrzli . vali, ki bodo skalili vreme in zagotovili večje število poletnih ne- i viht in ploh. i V BURMI Na kraju dogodka obsojena roparja RANGOON, 11. — Dva Burmanca, ki sta napadla in skušala oropati i-talijanski par, so mimoidoči aretirali in ju predali sodišču, ki ju je na kraju obsodilo na 8 oziroma 5 let zapora. Italijana, Franco Gamberoni in njegova žena, oba iz Genove, sta pokušala v lokalu na odprtem sredi Rangoona, tipične burmanske jedi, ko sta ju dva domačina iznenada napadla in jima skušala odnesti ure in registrator. Prisotni so takoj priskočili na pomoč Italijanoma, zadržali roparja in ju izročili policiji. Sodišče se je takoj sestalo na istem kraju in po kratki obravnavi oba roparja strogo kaznovalo. PRIKAZEN LONDONSKE PODZEMSKE ŽELEZNICE Skupina «ljubiteljev londonske podzemske železnice» (kaj vsega si ne izmislijo Angleži) je organizirala ekspedicijo v predorih najstarejšega metroja na svetu. Iščejo izginuli vlak, ki ga železničarji imenujejo «prikazen». Gre za zgodovinski podatek. Leta 1865, pred 110 leti, so tehniki podzemske železnice preizkusili nov sodoben vlak na zračni pogon. Zabeležili so, s katere postaje je vlak odrinil, ne vedo pa, če je sploh dospel do druge postaje. Zato domnevajo, da so vlak tedaj zapustili v kakem stranskem tunelu in je tam ostal celo stoletje, ne da bi se kdorkoli spomnil nanj. Falirani izumitelji še najmanj! UGRABLJENI WHISKY «Ugrabili so mi psička», je na genovsko kvesturo prijokala 23-letna plesalka Marie France, Švicarka po rodu. Policistom je povedala, da je psička, ki mu je ime «Whisky», čiste pasme «yorkshihe», imela s seboj v nočnem baru, kjer nastopa. Izročila ga je garderoberki, ko pa se je — pozno ponoči — odpravljala sama domov, psička ni bilo od nikoder. Gardaroberka ji je povedala, da je Whisky šel s tremi parčki iz lokala in vstopil v neznan avto z evidenčno tablico Lucca. Tedaj se je plesalka prepričala, da so ji psička ugrabili. Vreden je bil najmanj pol milijona lir. Morda pa je Whisky samo posnemal gospodinjo, ko je meni nič, tebi nič, vstopil v neznan avto in se odpeljal v nočni temi? ..................... Obsežni gozdovi v plamenih Na Nižjem Saksonskem gorijo gozdovi. Velika vročina in suša sta botrovali vrsti požarov, ki so že povzročili prve smrtne žrtve. Pri Hannovru je šest gasilcev izgubilo življenje v plamenih. Nad sedem tisoč ljudi se noč in dan trudi, da bi vsaj omejili napredovanje požara, ki je že uničil na stotine hek (arov gozda. V boj proti plamenom so posegli, poleg gasilcev, tudi vojaki ter francoska gasilska letala z ogromnimi rezervoarji vode. Tri f rancoska letala neumorno preletavajo področje nad gorečim gozdom in se vračajo k manjšemu jezeru, kjer črpajo vodo