sten. 183.
V Ljubljani, v soboto, dnč 10. aogarta 1901.
Leto xxx\).
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26*—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10 —
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ V70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane tnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
_ dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi s«>
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (Jredniikega telefona itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Lipravniikega telefona itev. 188.
Spomini no Zagreb.
Katoliška akademiška mladež slovenska m hrvaška je ta teden v Zagrebu doživela lepe dni, in sad zadnjega sestanka bo zorel ,edno bolj. Medtem, ko so liberalci mislili le na razdiralno delo in naskakovali »Družbo sv. Cirila in Metoda«, da tudi to narodno društvo uničijo, so pa slovenski in hrvaški katoliški akademiki iu bogoslovci v Zagrebu zbirali svoje moči za plodno kulturno delo.
Sicer sestanek ni bil političen in se je vršil le v znamenju dijaške organizacije, vendar so razne podrobnosti vredne, da jih omenimo. V času, ko so politične stranke raztrgane, kakor morda še nikoli niso bile na Hrvaškem, ko ječi vsa Hrvaška vsled razočaranja, ki ji ga .ie donesla reška resolucija, je stopil na plan naenkrat nov rod z novimi mislimi, ,-es drugačen nego so si doslej predstavljali mladino, z določenim in dozorelim kulturnim in socialnim progitamom. Pol tisoča jih je došlo — a mnogo jih ni moglo vsled raznih zaprek — in iz vseh krajev so: iz Hrvaške, iz Slavonije, iz Slovenije, iz hrvaškega Pri-morja in iz raznih dalmatinskih krajev. Nikdar se še niso videli, a se ljubijo med sabo, se lx)zna.io na isti misli. Ne le jezik, mnogo več je, kar jih druži: spojeni so med sabo po velikem, vseobsežnem krščanskem svetovnem na-ziranju. Mi bi si bili le želeli, da bi bili stari istrski in dalmatinski politiki videli to navdušenje, s katerim so se pobratili katoliški slovenski in hrvaški vseučiliščniki; in kako so se Hrvatje oklenili dr. Kreka; morda bi se bilo starim ljudem kaj zjasnilo o novem, svežem duhu, ki počenja veti ne le pri nas, ampak tudi že med Hrvati.
Katoliški vseučiliščniki skupaj z bogoslovci zborujejo v — dvorani zagrebškega Sokola. Kdo se ni spomnil pri tem, kako nalogo lahko vrši sokolsko društvo, ako ga ne zamori slana liberalizma. Semenišča — latinsko in grškokatoliško — dajejo prijazno prenočišče in postrežbo dijakom, v nadbiskupski palači kanonik dr. Premuš pogosti akademike — gostoljubnost, odkrita roka in odprto srce povsodi! To dobro de, in mladina vidi, da ni zadnja in da se upoštevajo njena stremljenja, in posebno jo veseli, če se tudi stari lahko od nje kaj pametnega nauče.
Zagrebški liberalci — hvala Bogu! — so se izgubili in poizkušajo prvi polet v kraljestvu mrčesa. To je dobro, ker vzbujajo dru-Ke. »Pokret« dela že konkurenco »Narodu«, tako da »Narod« že celo lahko iz njega po-natiskuje. Neumnost in sirovost bo na tej in na oni strani Sotle liberalcem pripomogla do enako častnih uspehov.
Med bogoslovci hrvaškimi vlada izboren duh. Koprnenje po izobrazbi, ljubezen do de-
la, sprejemljivost za vsako dobro idejo, želja po znanstvenem in tudi po socialnem praktičnem delu živi v njih. A zunaj? — Naj si ohranijo idealizem, ki jih ne potegne v močvirje! Duh pa je, ki zmaguje in bodočnost Hrvatske bo boljša.
Posvetni vseučiliščniki hrvaški imajo med sabo mnogo lepih značajev. Resni, nravni nazori so našli zagovornike v tej mladi katoliški četi. ki se sredi velike izprijenosti ne boji nastopiti očistilnega boja proti nenravnosti za čistost mladeniškega življenja. Proti njim seveda piha sifilitična liberalna družba. Dal Bog tem vrlim mladeničem vztrajnost in silo, da zmagajo v borbi in rešijo mlado inteligenco hrvatsko rastoče pogube I
Kar nas je bilo že večkrat v Zagrebu, smo veselo iznenadeni. Vse se nam zdi lepše in boljše, odkar imamo nekaj katol. mladine. Sedemo k »stolu« in držimo napitnice, a ne čuješ več le praznih fraz; pametna, nova misel zveni iz premišljene besede. Lahko si celo že abstinent in nihče se ne čuti razžaljenega, celo prizna, da utegne to biti pravo.
Katoliška mladež hrvaška in slovenska ie poleg res impozantne manifestacije tudi za iavni politični razvoj storila nekaj nepričakovanega. Da je prišel zagrebški župan dr. Amruš na svečano sejo osebno počastit katoliške dijake, to je bil v prvi vrsti čin omike in kurtoazije, ki ga priporočamo v premišljevanje temu neotesanemu ljubljanskemu Hribarju, ki niti ob navzočnosti gostov skoro vseh slovanskih narodnosti iu visokih dostojanstvenikov ob katoliških shodih ni mogel zlezti iz sila omejenega temnega duševnega brloga, v katerem životari lučibežna liberalna psiha. Ljubljanski liberalec »uvijek jedilu krzu dere« in župan hoče biti v tem rokodelstvu prvi. Zagrebški župan je pa slovenske in hrvaške katoliške dijake javno počastil.
Rector magnificus jugoslovanskega vseučilišča, dr. Ante Bauer, je istotako počastil dijaštvo in v ljubeznivi kordialnosti bil stolo-ravnatelj komerza katoliškega dijaštva. Naj bi se razni gospodje, ki niso sicer ne reetores niti magnifici. pa bi se jim vendar dobro podalo, če bi stopili z dijaštvom v prijazno dotiko, iz tega nekaj naučili.
Glavni efekt tega sestanka je bil pa ta, da so prišli nevede in nehote na tem sestanku skupaj pristaši raznih političnih strank, ki se preganjajo zaradi raznih političnih gesel in resolucij, da se nc morejo živih videti, pa so se zbrali okoli katoliškega dijaštva, ki je tako pokazalo za hrvaško javnost ono središčno točko, okolu katere se lahko grupirajo vsi, ki so blage volje in kristjani po duhu. Videl si starčevičance in resolucionaše, ki so se sami sebi čudili, kako so prišli v eni dvorani skupaj na poziv nekih mladih prijateljev, ki nikogar ne sovražijo, ampak kažejo na novo
geslo, ki se jim sveti v oblakih - na krščanski preporod vsega hrvaškega naroda, in v luči tega gesla se vidi marsikaj v lepši in blažji luči.
In še ena stvar nas je razveselila: Z dijaštvom roko v roki je nastopilo krščansko-sccialno delavstvo. Bili smo Slovenci, ki smo svoje pripomogli k temu demokratiziranju katoliške misli tudi v kraljevem Zagrebu.
Zadovoljni smo. To gibanje bo napredovalo, ker ima v sebi kal večnega življenja. Želimo si le hudih in agilnih nasprotnikov, da nas vedno ohranijo budne in delavne.
Rozdiravd narodne skupnosti.
(K skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici.) ___
Letošnja velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« je odkrila tudi onim, ki so nato že hoteli pozabiti, kje je iskati razdirav-cev narodne skupnosti. Menda bodo sedaj umolknili tudi tisti, ki so po »Narodovem« načinu iskali vzrokov našega razpora v Mahni-ču in Missii. S hinavskimi obrazi so pripovedovali liberalci to doslej vsakemu, ki jih je hotel poslušati in dobilo se jih je še nekaj, ki so jim šli na limanice. Mi ne! Mi predobro poznamo naše liberalne tiče — z odprtimi očmi smo gledali, kako so liberalci povsod, kjerkoli so čutili, da dobivajo nekoliko peruti, kazali narodni slovenski duhovščini vrata, kako je nizkotni, neolikani, psovkarski nastop kakega liberalnega mladeniča potiskal v stran proč duhovnike, zaslužne veterane na polju pozitivnega narodnega dela! Tako so liberalci od nekdaj nastopali — razdirajoče, vidoč pred seboj le liberalno zagrizenost, pozabljajoč na prave narodne koristi, katere so videli in še vidijo rodoljubi v koncentraciji delavnih, poštenih slovenskih sil. Tako je proti liberalnemu terorizmu nastala naša stranka, katere zasluga je, da je herostratskemu početju liberalcev na Kranjskem izpodbila tla! Liberalna razdirajoča narava pa sc ni izpremenila. Delavne sile odbijajoča surovost in nasilje sta bila glavna znaka našega liberalizma in glavni pogoj naših uspehov. Čimbolj je bil kolar delavnega, požrtvovalnega slovenskega duhovnika v liberalnih očeh glavni narodni greh, tembolj je ljudstvo stalo za nami in našimi nazori o narodnem delu!
Nič drugačne se liberalci niso pokazali na letošnji skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda«, a šc nikdar tako jasno, da bi jih umeli tudi oni, ki so od naših strankarskih bojev precej oddaljeni in jih časih ne morejo povsem razumeti. Sedaj so jih videli in spoznali. To jc velik uspeh letošnje skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda«!
Vsak trezen opazovalec letošnje skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« nam
mora pripoznati, da smo liberalna junaštva na skupščini še premilo opisali. »Narod« čuti, da se ogromna večina Slovencev ne more strinjati s takimi nastopi na polju, kakršno bi moralo biti vsem Slovencem »Družba sv. Cirila in Metoda« — zato je kratkomalo poln pristnega liberalizma zakričal: »Slovenčev« poročevalec zasluži, da bi mu kdo premika-stil koščice. Kar so videli in slišali pri Vrhov-niku, Brcetu, notarju Hudoverniku, prof. Ma.i-cnu, prof. Trtniku in liberalnih dijakih skoro vsi naši somišljeniki, to hoče »Slovenski Narod« kratkomalo utajiti. Čudno, da ne taji celo — izida volitev v družbin odbor in da je celo sam zabeležil, kako grdo so se liberalni skupščinarii norčevali iz velezaslužnega poslanca Grafenauerja: »Zdravica na Grafen-auerja je bila z i r o n ič n i m ploskanjem sprejeta« . . .
Liberalci s svojim postopanjem proti Družbi sv. Cirila in Metoda stoje danes pred sodbo vsega slovenskega naroda, izvzemši tržaško »Edinost«, ki v tako eminentno važni zadevi z molčanjem kaže vso svojo hinav-ščino. Preko našega stališča, da bi »Družba sv. Cirila in Metoda« morala biti skupna slovenska družba, pri kateri bi moralo biti po skupnem dogovoru za odbor vsakoletno ma-joriziranje od te ali one strani in iz tega izhajajoči vsakoletni prepiri izključeni, so liberalci s — posmehom prešli. Označili smo to liberalno postopanje za kričečo narodno brez-vestnost. Ostanemo pri tem s polnim prepričanjem. Na občnem zboru sc je povdar-jalo, da sta naša najnevarnejša nasprotnika Nemec in Lah, ki pritiskata vsak od svoje strani združena na naš narod in našo deco, povdarjalo sc ie, da potrebuje družba zato vedno več dohodkov — ali ni potem skrajna liberalna lahkomišljenost, skrajna narodna brezvestnost, ako se vriva v takem položaju v društvo strankarstvo in ako liberalci z vso silo delajo samo na to, kako bi izbrisali iz »Družbe sv. Cirila in Metoda« vsak verski značaj, kar ni niti v duhu sv. Cirila in Aletoda, niti v značaju našega ljudstva, najmanj pa v korist skupne narodne slovenske obrambe proti tujcem. Saj je ob periferiji dovolj znano, da so slabi katoliki tudi najslabši Slovenci, katere izneverja materijelni dobiček od nasprotnikov.
Tudi po izvršeni skupščini sc liberalci naravnost frivolno igrajo s položajem. »Slovenski Narod« piše. da se je vodstvo izročilo čilim, požrtvovalnim, navdušenim in delavnim možem! Kdo so ti možje? Ali morda dr. Karol vitez Bleivveis in Andrej Senekovič? Ali je liberalna zagrizenost notarja Hudover-nika že požrtvovalnost? Ali ni frivolno, da se namestu izkušenega šolnika, ravnatelja dr. Fr. Detelc voli doslej z narodnim delom še niti najmanj poznani — dr. Fr. Novak,
LIOT.
Rekord v strojništvu.
Prag a, meseca avgusta. V Zlati Pragi v predmestju Zavodo nameravajo škrata vpreči v delo. Velikansko kolo jim bo gonil.
In sicer se bo tako-lc vršilo: Kolo bo sestavljeno iz štirideset okroglih plošč, ki bodo vse nataknjene na en sam gre-delj. Izmed plošč bo prva pritrjena na črni obok črnega čarovniškega predora, v katerem se bo čarovnija vršila, z gredljcm pa nc bo zvezana; druga plošča bo pritrjena na Kredelj, in na obok ne; tretja se bo spet držala samo črnega oboka, četrta plošča samo uredlja itd. Vsaka plošča bo imela kakih tisoč vratic, katerih vsaka bodo samo napol odprta in tako trdo pripeta v podbojih, da se nc bodo dala zapreti, a popolnoma odpreti pa tudi ne. Skozi ta vrata bo moral škrat skoz, pa hitro kakor blisk. V tem bo velika pokora za škrata. Crez pas ga je namreč toliko, da bi sc komaj, komaj skoz zonegavil, čeprav bi bila vsaktera tistih vrat popolnoma odprta. Res, da vrata ne bodo odprta proti škratu; vsa bodo otvorjena od njega proč; ni se torej bati, da bi si na njih razklal svoj rdeči nos. Ampak, kakor pravim, lc napol bodo odprta; in vsakatera vrata so kriva kakor žleb; zato se bo v vsakih posamnih vratih hotel le vjeti, kadar bo pihnil skoz. In — kar jc poglavitna neprijetnost, za škrata namreč — je to-le: Vrata tistih plošč, katera so na steno pritrje-
na, molijo na desno; vrata onih plošč, katere so pritrjene na gredlje, molijo na levo. Škrat se bo torej moral ogibati na desno in levo, a skozi bo moral, in sicer naglo kakor strela!
Dejal bi, da to ne bo šlo. Pravijo pa, da pojde. In menda pojde samo vsled tega, ker so s škratom sklenili kompromis in mu dovolili razbijati po vseh tistih vratih, kolikor mu drago.
Vedo celo naprej povedati, kako se bo škratu godilo na njegovi težavni poti. Šel bo kakor pijanec. Enkrat bo odletcl na desno, drugič na levo. Ob prva vrata bo butnil z največjo silo. Toda ta vrata in plošča, skozi katero ta vrata vodijo — to vse skup je krepko pritrjeno na oboke predora. Ne vrata, ne plošča se ne ganeta. Ker ta žlebasta vrata molijo na desno, bo odlctel škrat kakor peklenska žoga od njih na desno in pa nekoliko naprej tudi, ker bo zelo zagnan. Priletel bo ravno v naročje drugim žlebastim vratom, ki vodijo skozi drugo ploščo in ki molijo na levo, tako da mu kakor nalašč popolnoma zastavljajo pot. Ce bi sc še ta vrata ne dala na nobeno stran geniti, bi se škrat na njih razletel v peklenski prah. A sreča jc. da vsaka druga vrata tiče v plošči, ki sc lahko vrti z gredljem vred.
Torej, kakor smo rekli, škrat bo treščil ob druga vrata z rogovi in pestmi in z desno nogo bo udaril ob ta, na levo moleča vrata — tresk! bo usekal proti desni obuja s hitrostjo nekaj sto metrov v sekundi... in kaj se bo zgodilo ? ... Kaj se hoče drugega zgoditi, kakor da sc bo z gredljcm vred na desno zavrtela plošča, v kateri tičijo ta vrata?
Dvajset plošč, ki se dajo vrteti z gred-
ljcm vred. Vsaktera teh plošč ima okrog tisoč vrat. Torej tisoč vdarcev na tisoč vrat ene plošče. In ker jc plošč dvajset, imamo vsega skup dvajset tisoč udarcev, ki jih bo razdelil moderni škrat, to jc v o d n i p a r na tej svoji bridkosti polni poti skozi stroj, katerega imenujemo parna turbina.
Doba, v kateri se 20.000 udarcev izvrši, znaša samo petnajsti del sekunde. V eni pet-najstini sekunde se namreč gredelj turbine enkrat zavrti, kar da v minuti devetsto za-vrtljajev . . .
To je' torej tista sloveča turbina za pet tisoč konjskih sil. katero uprav sedaj gradi tvrdka F. Ringhoffer (Smichov). Postavila sc bo v praško elektrarno.
Tako velikanska parna turbina sc sploh doslej v Avstriji še ni zgradila. In za Ccško je častno, da sc ta velemoderni stroj gradi v Pragi, ne pa na Dunaju. Niti v Angliji niso doslej zgradili mnogo turbin, ki bi bile večje, kot bo ta!
Srne se reči, da Ringhofferjeva turbina sedaj spada med prve praške zanimivosti. Kdor ima namen nabaviti si tako kočljiv stroj, kot jc parna turbina, stori najpametnejše, če si ogleda vse te tisočere in tisočere skrbno izdelane kose in koščke, iz katerih bodo tekom avgusta pri Ringhoffcrju sestavili opisano parno turbino.
Znano .ic namreč: Kdor pri nabavljanju parne turbine ni skrajno previden, si utegne nakopati na glavo škrata, ki bo nekega lepega dne udaril iz gajbe ven in razdrobil vse. karkoli mu bo prišlo na pot.	Haddi.
Pismo Boltatuga Pepeta.
za ene par let. Ket že-pau deželu-ga stolnga mesta Ibla-ne u lohka še en cajt Iblančanam pustu u deži ceste špri-cat, u suš prepuvedu -vou voda nucat in ib-Ianske ge-spudine n roka jemati, de voda trafnaja in
iz vode župa kuhaia, ke ja tku manka. Lohka u pa tud en gvišn žlalit m pa seb plače pu-višvou in druge take in enaka dubrote skazvou.
Kuku sa Iblančani tega vesel, sa pukazal tist večer, ke s jc pustu gespud Hribar seb u čast, Iblančanm pa u špas bpklada prštimat. Tu t je lise drl. ker je ktilčki ud žepana ud-visn, za baklada. klerekalci, ke maja gespuda žepana n želodec sa se pa puskril, kokr prau
Gespud; redehter!
is. . ib/»io
No, zdej jc pa spet gespud Ivan Hribar dobr
samo zato, ker je nekoč prepisal iz »Neue Freie Presse« par zahtev pristašev svobodne šole in razporoke? Kaj je doslej storil liberalni Pahernik s Štajerske? Komu ie znano kako narodno delo tega moža? Koliko pa faktično dela Luka Svetec za družbo? Ce ste se hoteli liberalci postavili s čilimi, požrtovalnimi, navdušenimi možmi, morali bi voliti druge može v odbor — tako pa ste pokazali le navadno strankarsko demonstracijo. Tako strankar-stvo pa mora ubijati družbo!
»Slovenski Narod« vpije za Hribarjem, da mora v družbi gospodariti večina. Povedali smo že, da družba ni nikak političen sestav. prepričani pa stno tudi, da med 8000 družbinimi člani liberalci za svoje razdirajoče delo ni od daleč nimajo večine. »Narod« vpije. da daje liberalno občinstvo družbi najmanj štiri petine. Večinoma liberalci pošiljajo družbi svoje darove po »Narodu«, naši so pošiljali darove naravnost ali po podružnicah. Kie so potem štiri petine liberalne? Pa recimo, da ima »Narod« prav. Kak uspeh naj ima družba potem od razdora, ki bo posebno na periferiji za družbo jako moreče vplival? Faktič-nega dohodka je imela družba v preteklem poslovnem letu 56.718 K 78 v. Ce bi bilo v tej svoti štiri petine liberalnih, kar pa jo naravnost izključeno, bi dobili svoto 45.375 K 2 v. Blagajnik je na občnem zboru povedal, da potrebuje družba za prihodnje leto 70.000 kron! Odštejmo od te svote »liberalne štiri petine«, zapodimo vse drugo proč, pa dobimo primanjkljaja 24.624 K 98 v. Kako je mogoče pri tem cenejše moči nadomestiti z dražjimi in snovati nove potrebne šole? Namestu omogočiti boli navdušeno skupno delo, pa odbijati v malem narodu s Hribarjevo ošabnostjo: »Vse eno je, ako podpira društvo Pogačnikova in Koroščeva stranka« — tako početje ie res skraina narodna brezvestnost! Ob takem položaju seve odpade za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« vsak vzrok, da ne bi na korist obmejnih izobraževalnih društev založila svojega kolka in svojih vžigalic in za to in za drugo svojo založbo razvila najživahnejšo agitacijo po »Slovencu«, »Domoljubu«. »Slovenskem Gospodarju«, »Domu«, »Bogoljubu« itd.
Uredniki »Slovenskega Naroda« si prisvajajo za »Družbo sv. Cirila in Metoda« več zaslug, kot jih ima slovenska duhovščina za dosedanji procvit družbe. Vse zasluge duhovščine in naših somišljenikov kratkomalo za-nikuje. Uredniki »Slovenskega Naroda« niso ljudje, ki bi mogli koga razžaliti, vendar zabeležimo. da je bil duhovnik (Tomo Zupan) družbi prvomestnik nad 21 let, duhovnik je bil tajnik 20 let (Zlogar) in eno leto dr. Svetina, duhovnik je bil mnogo let delaven blagajnik (Koblar). Pokroviteljev je 40 duhovnikov, IU župnij, 32 duhovskih in drugih katoliških skupin, t. j. 20 odstotkov vseh pokroviteljev, med katerimi ne najdemo zaščitnikov inodbornikov »mladih«, kot so dr. Bleivveis, d'\ Novak i. dr. Vrhu tega so tudi še pokrovitelji lajiki katoliškega, verskega prepričanja. Zapuščin naših somišljenikov tu niti posebej ne omenjamo. Podružnice na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in tudi na Kranjskem najbolj delujejo, kjer so na čelu duhovniki ali, kjer se deluje v soglasju z duhovniki n. pr. v Ljubljani šentpeterska I. ljubljanska. Mnogo let je spala, ko je imela načelnika napredne stranke (Gogala. Štor). Probudil jo je duhovnik, in odkar je blagajnik duhovnik, nabere vsako leto 1000 do 2000 kron. V zadnjem Koledarju je za 1. 1905 izkazanih 1925 K. Tako jc tudi v mnogih drugih krajih. Duhovnik dr. Svetina se je največ trudil, da se je sezidal otroški vrtec na Savi pri Jesenicah in je ob tej priliki nabral 30 pokroviteljev, to je 6000 kron. Poleg tega je poslal okrožnico duhovnikom, ki so se odzvali v velikem številu z večjimi ali manjšimi dohodki. Darovi Mohorianov so sad tudi duhovnikov itd. Plačilo za to je bilo, da so duhovnika odrivali od družbe — treba ie le imenovati Koblarja, Zlogarja in Zupana. Tako so liberalci srečno dosegli, da na prihodnji skupščini tako zoprne jim duhovščine več ne bodo zrli. »Naša straža« bodi »Dru-
Mulavrh, ke se je tud tist večer nekam škrou in je zatu gvišn hud klerekalc. Ke sa se sam klerekalci puskril, usi ta druh, ke sa leberaln-da mišlejna sa pa lampjone nusil, lohka zdej natank zrajtama, kulk je kierekalcu u Iblan.
Ke ne, Iblana ma šterdesettaužent prebivalcu. žepanuga špasa se ie udeleži pa, kokr prau sam »Sluvensk Narud«, petstu Idi, tok ie u Iblan še celeh devetintrideset taužent pet stil kierekalcu. Tu je šuma. ke u še velik siveh las leberalem przadiala. Zdej pa še puglejma, kašn sa ti leberalci in žepanu prstaši, kc sa lampjone nusil. Ta nar več med nim je blu boseh in guluglaveh. nahterni se je pa clu neki pud nusatn svetil, in še te dons ubža-lujeja, de sa šli iz lampjonern pu mest, zatu. ke sa jih pol duma iz tistm lajštam, na kereh sa bli lampjoni nataknen, fasal, de se jm še dons puzna.
Tega špasa pa gespud žepan tud sani ni biu veseu in b se hmal na glas zjoku, ke je vidu skus vokn soja garda. Preh se je tulk matru in ofru, ublebvou use sorte in fehtu naukul, dc b ja velik Idi skp spravu, nazadne pa vid taka boga gmajna pud sojin voknam, de ga je kar srce zabolu. In še te, k sa stal pud voknam, so ga pršli prou za prou iz tem iampjonem sam dražet.
O. gespud žepan je dobr vedu, kam pes taca muli, ke je zagledu sam bele in rdeče lampjončke pud saba. On je dobr vedu, de mu čja iz tem farbam Iblančani naprej metat in štenkat. de skrbi ta nar bi za Cehe in de za ta nar bnlš službe same Cehe u Iblana transpurtira, Iblančanem pa sam dubrote ub-ieuuje. .lest Sni kal vidu, kuku sa ga te farbe pugrele in mu sapa zaprle in mož se m je. pu
žbi sv. Cirila in Metoda« svarilen zgled, pravi »Narod«.
Pritrjujemo. Ko se je zaletelo v »Našo stražo« lib. strankarstvo in je dobila liberalnega predsednikapa je onemoglo v njej vsako delo. Se zna tako zgoditi tudi pri Ciril-Meto-dovi družbi!
»Družba sv. Cirila in Metoda« ni več to, kar je bila. Ne vežejo nas torej nobeni oziri več, da ne bi o njej izpregovorili, kar je treba, da se pove brez prikrivanja, ki je zdaj brez pomena. Vodstvo in odbor družbe sta v rokah naših najhujših politiških nasprotnikov, ki so z dolgo pripravljeno akcijo naše člane majori-zirali in bodo gotovo delali na to, da pri prvi priliki še to, kar je v vodstvu in nadzorni-štvu ostalo naših somišljenikov, spravijo s pota. saj so celo s tem. da so liberalnemu dr. Mullerju iz Celovca preskrbeli 40 glasov in tako napravili, da je prišel prošt Einspieler kot zastopnik koroških Slovencev samo za eno leto v odbor, pokazali, da v prihodnje hočejo tudi s Koroškega v odboru samo zastopnika po kovu kranjskega liberalizma. Vz-lic temu bi sodelovanje pri tako »preosnova-ni« družbi a priori ne bilo nemogoče. A priori pravimo, kajti treba si je sedaj ogledati, kakšen je program novega »Družbinega« odbora in načelništva. In tu za pristaša S. L. S. nastane resno vprašanje, ali zaniore pri družbi sodelovati. Ne samo, da v odboru sedaj sedi Novak, ki je svoj čas v »Mestnem dotnu« javno zagovarjal cerkveni rop na Francoskem, sramotil cerkev ter zagovarjal brez-zdaj v Ciril-Metodovi družbi odločuje, je v versko šolo. Glasilo radikalnega dijaštva. ki svoji letošnji 4. številki jasno izpovedalo, kaj je glavni namen »reformatorjev« družbe, ki zdaj sedijo v odboru, družbine šole! V svojem glasilu pravijo, da se morajo odpraviti vsi »nunski internati«, da »cerkev in država v avtonomnem delokrogu (narodnega šolstva) nimata prav nič zapovedovati.« Ker pa pravila »Družbe sv. Cirila in Metoda« povdar-jajo v prvi vrsti pouk na narodnem in katoliškem temelju, »je času primerna prememba pravil nujno potrebna.« Zato: »če .klerikali-zenf noče pri obče narodni stvari sodelovati, ampak hoče povsod videti le svojo barvo, je »divorgons« (Ločimo se!) najboljše zdravilo, krvava operacija sicer, a prinese trajno zdravje.« Seveda je tem ljudem bolj kot redovnice napoti tudi krščanski nauk sploh, kajti oni grajajo, da je »mesto Slovencev vzgajala družba dobre habsburgovce in katolike. Mladeniči, ki so to pisali ali prepisali, so zdaj prvi in odločujoči faktor v družbi. Ce ti sami na ta način na vse pretege vpijejo, da stran s »klerikalci« iz družbe, se bo pač vsak naš somišljenik moral dobro premisliti, če bo daroval »Družbi sv. Ciiila in Metoda« svoj narodni obolus. komu in v kak namen ga da. Prispevati za družbo, ki jo njeno vodstvo hoče izpremeniti v svobodno iu brezversko, je stvar, za katero ima vsak drug preje dolžnost skrbeti, kakor katoliški Slovenec. Je. pa še nekaj drugega. Dasi bo novo vodstvo poskrbelo, da se bodo v družbinih šolah odslej otroci kolikormogoče zistematično odtujevali verskemu pouku, šol tako hitro ne bodo še mogli doccla laizirati. Pač pa bo cela »Družba sv. Cirila in Metoda« postala s časom organizacija in središče nove radikalnoliberal-ne struje. ki so jo začeli radikalni akademiki. Ne bo več izključno šolska družba, ampak liberalna prosvetna in gospodarska organizacija. Ravno zato so se pa radikalci tako zelo trudili, da so družbo dobili v roke. Dozdaj jim je manjkalo denarja, da bi izvedli po Slovenskem svojo organizacijo. S tem, da so dobili v roke »Družbo sv. Cirila in Metoda«, so dobili tudi finančni vir za svoje načrte. Le berimo v 4. številki glasila radikalnih dijakov, kaj vse nameravajo z družbo! »Družba sv. Cirila in Metoda« naj jame ustanavljati »gospodarske obrambne organizacije«, seve izključno liberalne, »bralna društva«, tudi satno liberalna. Kakor nemška »Siidmarka« naj naša družba podpira slovensko uradništvo, prakti-kante in avskultante po sodnijah, trgovcem naj daje brezobrestna posojila (str. 59) organizira tovarniško delavstvo, kmečke zadruge
pravic rečen, vornk smilu. Iblančani sa pa tud žleht, de ga greja pr tak lep prložnast tku putegnt. m tu muža, ke za use glih skrbi in ke sam use sorte farbe spila: en cajt bel-plau-rdeč, en cajt sam rdeč, pol spet bel-rmen, al pa tud črn-rmen poleg bel-zelenga, in kadrglih ntibedn najnga na merka, pa tud črn-rdeč-rmen. Tak člouk vnder zasitiž spu-štuvajne ush strank, ne pa sam boseh in go-luglavch leberalcu.
Tu je še dobr, de ta špas ui predouh tr-pou iu de sa šli hitr u ta »Narodu dom« jeza dol splakvat. Fdin kar je gespuda žepana še mal razveselei. je blu tu, ke je vidu Grad tku lepu razsvetlen, kokr še nekol preh. zatu je pa tud gespuda fajmeštra Brceta, ke ga je pol u ta »Narodnmo dome« narajmu, pu ram putaplou in ga puhvalu za ta spuštvajne. Pa gespud žepan se je še tle strašen urezu. En cajt ga jc gespud grajsk fajmešter pušlušu, kokr je pa gespud žepan iz soja puhvala jejnu in začeu gespude Brcetu roka stiskvat, se je pa začeu gespud Brce tku smejat, de se jc kar pu kuleneh touku: »Prelub moj pr-jatu Ivane; mene res prou veseli, de s raz-svetlava na Grad za tku dobr gor uzeu,« je reku in se začeu še bi smejat, »ampak pu pravic rečen, jest nism pustu te luč pržgat zatu, de b tebe. Ivane, počastil iz nim. ampak za tu, de um jest loži dam najdu. Pa ne-kar ne zamer!«
Kašna farba ie na tu gespud žepan dan ud sebe, na morm prou natank puvedat; ampak tulk rečem lohka. de je blu več farb na-enkat na nem za videt, kokr na hlačah Haup-manuga ierfanta, ke je tuu tam zravn iz lamp-jonam stavu: in te farbe sa se še druh dan
itd., a vse to mora podpirati seve liberalni program, sicer Slovenci ne bi mogli biti rešeni. Kar se torej dozdaj ni posrečilo libe-ralcem, naj izvedejo radikalci s pomočjo družbinih financ. Ni slaba misel, — toda naši somišljeniki imajo že svojo kulturno in gospodarsko organizacijo in zato nove Ciril-Meto-dove družbe prav nič ne potrebujejo, kaj še, da bi prispevali za to, da bodo radikalci kmetom predavali o liberalnoradikalnih načelih v imenu Ciril-Metodove družbe in ustanavljali fonde za liberalno volivno agitacijo. Doslei je bila družba skupno torišče, kjer se je brez razlike politiškega strankarstva šlo za to, da se s skupnimi močmi šola in vzgaja slovenska deca zlasti ob jezikovni meji, zdaj pa je »Družba sv. Cirila in Metoda« postala strankarska organizacija radikalcev in liberalcev, ki se od prvih samo v tem ločijo, da so nekoliko bolj v letih. V organizacijski in prosvetni namen pa imajo naši somišljeniki »Slovensko krščanskosocialno zvezo« in obilo drugih naših posvetnih, gospodarskih in političnih društev. V predvčerajšnjem »Narodu« se baha ra-dikalec, da so dozdaj itak svobodomisleci k družbi prispevali »štiri petine« ; naj plačajo odslej še »peto petino« in potem bode menda vendar »Družba sv. Cirila iu Metoda« kmalu lahko začela liberalcem, katere bo priporočala družbi liberalna štajerska »Narodna stranka«, dajati »brezobrestna posojila«.
Kdo je sovražnik skupnega narodnega dela in vzrok razpo.ru, je po teh dogodkih jasno. Nam služi v nekako tiho zadoščenje, da je kot voditelj v tem boju nastopil oni Ivan Hribar, ki je s sladkimi besedami na Dunaju zatrjeval, da je — krščanski demokrat in dol-žil »klerikalce«, da so oni krivi razpora-
Sicer pa bodo naši somišljeniki, prosti moreče liberalne družbe, znali slovenskemu narodu tudi v bodoče biti glavni in edini ne-omajljivi steber, medtem ko bo liberalno delo samo v sebi propadlo. Slovenske duhovščine ne pustimo izločiti od narodnega dela, slovenski posvetnjaki bomo skupno ž njo pokazali, da znamo delati tudi preko ošabnega in nadutega liberalizma.
Tedenski pregled.
Kdor drugim jamo koplje . . . Toliko so pisali liberalni listi o škandalih v zavodu Fu-magalli v Milanu. In sedaj! Dokazalo se je, da so bili redni obiskovalci zloglasnega zavoda uradniki kvesture, policijskega ravnateljstva in liberalna elegantna mladina. Iz tega je tudi umevno, zakaj so liberalni časopisi dozdaj lažiredovnico vedno branili proti cerkveni oblasti.
Doli z razširjevalci izmišljenih škandalov!
Take plakate so nabijali na vogalih rimskih ulic. Ljudem že presedajo izmišljotine brezvestnih obrekovalcev, ki so hoteli spraviti ob dobro ime zavod salezijancev v Varazzu. Vsled izpovedbe pokvarjenega in slaboumnega mladeniča Bressona je šlo z naglico med svet, ga uprizarjajo salezijanci razne infamne reči. Izkazalo se je, da je bilo vse laž in obrekovanje. Vrhovni predstojnik je vložil protest iu zahteval vladno poizvedovalno komisijo, ki naj se prepriča o nravnem in zdravstvenem stanju vseh zavodov. — V San Pie-tru je od socialnih demokratov in framasonov nahujskana druhal naskočila salezijanski zavod in ga zažgala. — Italijanska vlada je v zadregi radi proticerkvenega gibanja ter konfis-kuje brzojavke o ponovnih napadih na duhov-ske osebe in cerkve. Napadi so se vršili v Pizi, Florenci, Livornu, v Genovi in v Rimu.
Volivna reforma za deželne zbore. Mla-dočeško glasilo zatrjuje, da bodo mladočehi nastopili složno za splošno volivno pravico, oziroma za četrto kurijo. — Nižjeavstrijski deželni zbor se skliče 5. septembra. Na dnevnem redu je volivna reforma. — Nemški in češki socialni demokrati so započeli odločno akcijo v istem smislu za moravski deželni zbor. — Tudi na rusinske kmete in delavce je izšel poziv, naj se odločno potegnejo za splošno volivno reformo ter naj bodo pripravljeni za
na gespude Hribari spreminale, ke je prsegu, de u še en cajt, kokr du zdej, Iblančane iilcku.
Tku sma mi prestal srečn ta špas; zatu pa prvošma, de b tud gespud žepan Hribar na ta špas hmal puzabu in s preveč k src na gnou, če sa mu tud Iblančani dal mal preveč pud uus. Sej ga je druh dan tud »Sluvensk Narud« tulažu in je upou ket kašn žer-jou, čm rečt, dohtar Zerjou, kašna ekstra-gala-forštelenga sa prštimai žepane deželnga stolnga mesta Iblane, gespude Ivan Hribari, zavedn Iblančani; dc jh jc blu ket listja in trave, sevede pu zim in kulk je sameh fajer-berkarju pršlu u ta »Narodu dom« gasit žeja. Sam peusk društu »Iblana« je biu tku nasra-rnen in nahvaležn, de ni tou pridet za en glaš vina gespude žepane pete ubliznt, kokr sa jh ta druh peusk društu ublizval. čeprou jm nisa gespa žeaanuvka za botrca in jm nisa panglcu za fana špenderal. Tu je res grdu ud »Iblane«; sej je še »Glasbena Matica«, ke ja je gespud žepanu urgan »Sluvensk Narud« še pred kratkm usa ubrcu. pršla in ublizlna žepane peta. Tu je ta prava manera! Peusk društu »Zgonc« je pa kar ceu žepanu štefleten dol pužeru, tku de zdej res na vem, kašna štima u ud sebe dajau, in če mu ni iz praham tud kašna bacila u želodec pršla, de ga u fentala. Zatu pa tud peusk društu »Iblana« iu usi tist fajmeštri, ke nisa tli verjet, de je tu cerkvena slavnast in nisa pršli zravn, de b bla usa ta kumed.ia bi ofrtna, b prou gvišn pršli na dnu pekla, če b gespud žepan na biu tku usmilen, de b zaine na molu: »Oče udpust jm. sej na veja, kua aeiaja!«
Biiitatu Pepe iz Kudeluga.
generalni štrajk, da izvojujejo vol. reform« za gališki deželni zbor. — Bukovinski deželn zbor bo sklican dne 10. septembra. Posveto val se bo o sanaciji dež. financ, pa tudi o vo. livni reformi za deželni zbor.
Nemiri v Maroku. Proti Maroku se od plule tri francoske ladje. — Tudi španska vla. da pošlje pred Casablanko tri križarke in ti. soč mož pehote. — Francoski vojaki so se iz-krcali v Casablanki in Maročane naskočili z bodali, ker so nanje streljali. Ko je poveljnik ladje »Galilee« čul, kako se v mestu strelja, je jel okolico bombardirati. Tudi proti stotniii vojakov, ki jih je izkrcala druga križarka, so Maročani streljali. Francozi so jih naskočili. Ubitih in ranjenih je okrog 600 Maročanov. Sedaj je v Casablanki mir.
Kmečke zveze na delu. V nedeljo se je ustanovila »Kmečka zveza« za trebanjsko okolica Njeno potrebo in važnost je številnim poslušalcem razložil poslanec dr. Žitnik. Isti dan je bilo tudi zborovanje »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico na Igu. kjer je govoril komercijalni svetnik Povše, in v Tomače-vem, kjer je g. SI. Ravnikar razpravljal o dolžnostih in pravicah kmečkega stanu in o krivicah, ki se mu gode. — Pravila »Kmečke zveze« za kamniško okolico je deželna vlada potrdila.
Prvi shod hrvaško-slovenskih katoliški!
dijakov v Zagrebu je bil veličasten. Ze v petek so dohajali od vseh strani hrvaški visoko-šolci in bogoslovci ter so navdušeno sprejeli 200 Slovencev, ki so se pripeljali 3. avgusta v hrvaško prestolnico. Vsi dijaki, okrog 400, so skupno v sprevodu korakali s kolodvora v mesto, kjer se je vršil v sokolski dvorani ob navzočnosti 500 dijakov pozdrav. Debate posameznih odsekov dne 4. in 5. avgusta so bile živahne in obetajo najlepših uspehov. Na skupno zborovanje sta došla nepričakovano tudi dr. Krek in dr. Lampe, ki jih je dija-štvo z navdušenjem pozdravilo. Poslanec dr. Krek je pozival mlade junake, naj ne zaupajo osebam, ampak stvari in načrtom. Dr. Lampe je izvajal, da se bodo vse težnje Slovenstva in Hrvatstva uresničile, kadar bomo šli med ljudstvo.
Skupščina »Družbe sv Cirila in Metoda«
se je izvršila v Bohinjski Bistrici v znamenju boja, ki so ga izzvali visoki »Narodovci« na veselje sovražnikov slovenskega jezika. Kar so sezidali doslej idealni m navdušeni prijatelji slovenske dece, to hočejo nekateri neizkušeni liberalčki, ki ne morejo videti duhovnika v svoji bližini zatreti. Pri skupščini je podal zanimivo poročilo tajnik dr. Svetina. Družba šteje 152 podružnic s približno 80CHI člani ter vzdržuje, oziroma podpira 14 otroških vrtcev in pet ljudskih šol. na katerih deluje 41 učnih moči. Dohodkov je bilo v inino-lem letu 63.983 K, stroškov nekaj manj. Za prihodnje leto bo družba potrebovala okroglih 70.000 K. ki jih naj zberejo tisti, ki so družbo razbili in jo čisto liberalno strankarsko pobarvali. Pričakujemo, da bodo družbo tudi prekrstili, kajti liberalci— pa družba pod zaščito dveh svetnikov, to se ne združuje. Za načelnika so nestrpni »Narodovci« izbrali gospoda Senekoviča, ki doslej pač nima za družbo nobenih zaslug. Vsi protesti, vse prošnje naših zastopnikov niso nič izdale; terorizmu liberalnih agitatorjev so se upirali odposlanci iz Koroške in Štajerske, a vsak protest je bil zadušen od najete mlade klike, ki je hreščala in vpila po notah, kakor je taktiral notar Hudovernik. Poslanec Grafenauer je prebral izjavo v imenu zastopnikov iz Koroške, Štajerske . Primorske in Kranjske, ki obsoja, da se je vprašanje družbinega vodstva rešilo potom že naprej pripravljene majorizacije; opozicija je nato zapustila zborovališče. Umevno, da je imel tudi banket žalostno lice.
Legar v Ljubljani. V Ljubljano je prišel vseučiliški profesor dr. Kraus. da preiskuje bolezen. Vseh vojaških bolnikov je sedaj v garnizijski bolnišnici interniranih nekaj čez 60; nekateri izmed njih se samo opazujejo kot sumljivi. — Nekateri slučaji bolezni so se pojavili tudi med civilnimi osebami v mestu in v okolici; tudi pri teh je legar importiran iz Postojne. V Ljubljani je vse poskrbljeno, da se epidemija ne zanese iz vojašnic med mestno prebivalstvo. — V četrtek sta umrla dva vojaka
Gojenci dunajskega zavetišča so se mudili v torek v Ljubljani. Na kolodvoru jih ie uradno pozdravil zastopnik županov, magi-stratni svetnik F. Lah. Pred kolodvorom, kjer je čakalo obilno občinstva, se je uredil bataljon z zastavo in godbo. Skupno so odkorakali v mesto do ljudske kuhinje, kjer so obedovali. Ob sedmih zvečer jc njihova godba v Švicariji priredila koncert. Zbralo se je veliko poslušalstva, civilnega in vojaškega.
Železniška nesreča. V torek zjutraj je brzovlak št. 6 na postaji Spielfeld zadel v rezervni stroj; nastal je velik pok, kajti razbilo sc jc več voz. Mrtva sta kurjač, čuvaj; kmalu po nesreči je umrl tudi ranjeni strojevodja. Ranjeni so tudi trije poštni uslužbenci in več potnikov. Brzovlak je imel zamudo, med tem je čuvaj sestavljal tovorni vlak ter pustil, da jc prišla rezervna lokomotiva na tir, ki je po njem vozil brzovlak. Škode jc čez sto tisoč kron.
Raznoterosti. Na velikem ljudskem shodu v Newyorku se je sklenilo, da bodo meščani linčali hudodelce, ako vlada nc zabrani razširjanja zločinov. V štirinajstih dneh se je namreč izvršilo 12 umorov in 117 napadov na ženske. Vseh bolnikov v Postojni, ki so zboleli na legarju, je čez 70. Okoliške vasi niso prizadete. — Posebni vlak na Sv. Goro bo odhajal iz Škofje Loke dne 15. avgusta ob I. uri popoldne, na sv. Višarje pa iz Ljubljane okrog 11. ure dopoldne. — Pri Anger-su se ie podrl med vožnjo železniški most; v reko Loir se je zvalila lokomotiva z dvema vozovoma. Mrtvih je 50 Francozov. — Ob navzočnosti nemškega cesarja in ruskega
carja so se pričele 5. avgusta velike vaje nemškega brodovja pri Svinemunde. Car je odlikoval nemške dostojanstvenike. — Daleč je prijadral duhovnik brez duhovske obleke A. Aškerc, ki je naznanil, da se hoče tudi on udeležiti svetovnega kongresa svobodomisle-cev v Pragi, ako ga policija ne prepove. — V Newyorku je izginil Žid Greenfield, ki je pošiljal denar v Evropo. Mnogo naših rojakov je pripravil ob trdo zaslužene novce. — Proti-alkoholna pastoralna konferenca na Brezjah se je preteklo sredo prav povoljno izvršila. Debate so bile prav živahne, edinost je vladala v vsem. — Dokazano je. da je edino voda iz vodovoda vzrok strašne bolezni v Postojni. Pri zgradbi sta jo zavozila največ Arko in Ditrich, ker se nista ozirala na mnenje zdravnikov. — Ko so čistili hidrante, je tekla iz njih prava gnojnica.— V Monte Carin je nekdo na strašen način umoril bogato vdovo Terezijo Wiham. Zakonska dvojica Gold je mrtvo truplo pripeljala v kovčegu v Mar-seille in ga hotela oddati na pošti z naslovom za London. — Oblak se je utrgal nad hrudim-sko okolico na Češkem in io docela opustošil, ker se ie vsipala tudi toča; izkoreninjenih ie na tisoče sadnih dreves.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 11. avgusta: Suzana, Filomena, Tiburcij; ponedeljek. 12.: Klara, Hilarija: torek, 13.: Radegunda, Hipolit in Kasijan; sreda, 14.: Evzebii. Anastazija; četrtek, 15.: Vnebovzetje Mar. De v.; petek, 16.: Rok, Hijacint; sobota, 17.: Sibila. Benedikta, Li-berat.
Koroške novice.
kC«sarjev prihod na Koroško in koroški Slovenci. Celovški »Mir« piše: Cesar pride v Celovec dne 4. septembra. Zelo primerno bi bilo. da bi koroški Slovenci, ki tvorijo celo po uradni statistiki eno četrtino deželnega prebivalstva, pozdravili svojega vladarja v Celovcu posebno že ob prihodu. Naj bi slišal cesar iz ust slovenskega koroškega ljudstva, da je nesramna laž, ako trdijo naši nasprotniki, da Slovencev ni na Koroškem, da je Celovec, stolno mesto dežele, bolj nemško, kakor nemški Berolin. naj bi naš cesar iz tisočev slovenskih ust v središču dežele, v napol slovenskem Celovcu, iz navdušenih slovenskih ži-vio-klicev izpoznal, da biva v deželi poleg oholega Nemca narod, slovenski narod, ki je udan z dušo in telesom svojemu vladarju, drugače kakor pa oni. ki hočejo celo ob tein slovesnem trenotku pokazati sivolasemm starčku na cesarskem prestolu s svojimi frankiur-taricami, da sicer njihova usta kriče »heil« njemu, a njihova srca hrepene tja preko avstrijske meje v nemški rajh. Poživljamo torej slovensko ljudstvo, da v čim največjem številu pride pozdravljat cesarja v Celovec. Slovenske, po c. kr. vladi priznane barve in slovenski pozdravi naj označujejo cesarju one, ki ga v resnici ljubijo! In res smo radovedni, ali se bodo drznili naši zatiralci tudi vpričo našega vladarja pokazati svojo besnost nasproti nam. Naj bi le, bi se cesar vsaj prepričal, da so resnične naše pritožbe! — Vse natančnejše podatke o cesarjevem prihodu priobčimo pravočasno.	y k Čudne govorice o celovškem županu. Čudne govorice se razširjajo po Celovcu. Ne vemo kaj bi rekel cesar, ako bi vedel najnovejši škandal celovški. Cela vrsta celovških občinskih odbornikov se je baje izjavila, da ne bo več prihajala k sejam občinskega odbora, dokler mu bo predsedoval cesarski svetnik, tovarnar, župan Julij Neuner. Govori se o nekem denarju in krivi prisegi. Koliko je resnice na tem, ne moremo kontrolirati. Za Neunerjem upa zasesti celovški županski stolec trgovec, nemški hujskač, Zier. Na dan z resnico. Na onem, ki bo pozdravljal cesarja, ne sme ostati noben sum! Res poučno, kako se časih kak župan vjame.
k Slovenski napredek na Koroškem. Iz Glinj poročajo: Tu se je vendar po dolgem sestavilo občinsko predstojništvo, sestoječe iz samih narodnjakov. Huda borba se bije na vsaki volitvi za to občino, ker imajo nemčur-ski velikaši iz bližnjih Borovel.i tu svoja posestva in napenjajo vsakokrat vse sile, da bi ugrabili Slovencem to posest. Prvi razred jim je gotov, drugi je odločno slovenski: najhujši boj pa se bije za tretji razred, kjer volijo manjši posestniki in puškarji, ki so pogosto gospodarsko odvisni od boroveljskih velika-šev. To je že razvidno iz števila volivcev tega razreda, katerih sta obe stranki postavili zadnjič 133 na noge; izmed teh Slovenci 69. — Nemškutarji so vložili proti volitvam protest, kateremu pa slavna koroška vlada, čeprav bi rada, ni mogla ugoditi. In tako so si Slovenci postavili za župana posestnika Kidmana, ki bo odločno varoval slovenski značaj te občine. V prihodnje pa je upati, da bo tudi iz Borovel.i prihajala druga za Slovence ugodnejša sapa.
k Glavna davkarija v Celovcu se je preselila iz dosedanjih prostorov nasproti pošte v deželni dvorec št. 3. (Landhaushof).
k Občinski svetnik obsojen. Občinski svetnik Eckhart v Celovcu je bil obsojen radi častikraje na 400 kron globe ali pa 14 dni zapora. Pri neki občinski seji se je namreč izrazil, ko se je razpravljalo o razmerah občinskega sveta, da je lahko človeku, ki ima 700 goldinarjev plače, v kratkem času 30.000 kron prihraniti. Take razmere se v obče ne smejo trpeti in se mora konec storiti. Vsled tega izraza je bil prizadet mestni cestni mof' ster Robač, kateri ima pravico na občinskem svetu travo kositi, ter je tožil Eckharta. Ravno tako je tudi tožil radi razžaljenja časti odpuščeni stražmo.ister celovške policije Je-
reb, češ, da jc on pred Eckhartom demonstrativno pljunil, na kar ga je slednji županu za-tožil. Eckhart je bil v obeh slučajih knvim spoznan.
k Korošec umrl v Pekinu. Mornariški zastavonoša Julij Stohr, rojen Korošec, prideljen mornariškemu stražnemu oddelku, je umrl na mrzlici v Pekinu.
k Rudarski glavar z naslovom dvorni svetnik je postal v Celovcu • višji rudarski svetnik Rihard Canavval.
k Velika nesreča se je pripetila v nedeljo pliberškemu trgovcu Maryju. Peljal se je v kočiji, a konj se je splašil in dirjal iz Žmihela v Pliberk. Kočija se ie prekucnila in so padli iz nje Mary, njegova žena in hči. Mary si je zlomil dvakrat nogo, žena se je vlekla nekaj časa na hrbtu po tleh in je ranjena na glavi, hčerka ni poškodovana.
k Razveljavljene so občinske volitve pri Sv. Krvi na pritožbo krščansko-socialnih volivcev.
k Novo mašo je imel dne 4. t. m. p. g. Rožman ob velikanski udeležbi v Smihelu pri Pliberku.
k Samoumor. V beliaški okolici se je obesil v parku ritmojstra Savintscheka dninar Ivan Enberger. Samomorilec zapušča vdovo s šestimi otroci.
Štajerske novice.
š Celjska »Domovina« proti katoliški veri. O velegrajskem shodu piše ta prej hinavska liberalka, zdaj pa odkrita sovražnica vsega, kar je katoliškega, jako nesramno. Pravi celo, da katoliška cerkev ni edino prava cerkev. Bolj protikatoliško ne more pisati »Domovina« je glasilo dr. Ploja.
š Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Celju, ki se je nameravala že delj časa ustanoviti, je registrirana in začne poslovati. StOji pod okriljem »Zadružne zveze« v Ljubljani.
š Na Bizeljskem obeta biti tako obilna vinska trgatev, kakršne že dolgo ni bilo. Čemur se je najbolj čuditi, se zdaj že na nekaterih vrstah nahajajo skoraj popolnoma sladke grozdne jagode, kar obeta izborilo trgatev v septembru, če kakšna nezgoda ne pride. Sicer pa tudi ni povsod tako. Vinogradniki iz Vitevasi, ki imajo peščeno zemljo, se pritožujejo, da grozdje črni.
š Plačilo za Ijubeznjivosti. Trimesečno ječo so prisodili v Mariboru 38-letnemu dninarju Mihaelu Hodniku. Mož je šel po svojo ženo Amalijo k njenemu očetu, ker mu ie ušla. Dobil jo je na polju, jo takoj podrl na tla in jo pričel pretepavati. Tomaž Doubek. Antonija Sušek, Julijana Urnat, njen mož. Mihael Ur-nat in njegov brat Feliks Urnat so se vrgli na Hodnika, da bi mu iztrgali ženo iz rok. Hodnik je nato sunil s pestjo očeta svoje žene s tako silo v prsi, da mu ie zlomil dve rebri.
š Toča v župn.iii Svečina je v sredo popoldne. dne 7. t. m., med strašnim viharjem hudo klestila. Najbolj so prizadete okolice: Slatina, Ročpah. Pesjak, Ciringa in Podigrac.
š Sv. Križ tik Slatine. »Bralno društvo« priredi na rojstni dan presvetlega cesarja, v nedeljo, dne 18. avgusta, popoldne ob 3. uri veliko cesarsko slavnost. Najprej bode v čitalnici slavnostni govor, potem na vrtu gospoda Franca Ogrizek ljudska veselica s petjem, šaljivo pošto in licitacijo zanimivih dobitkov. Čisti dobiček je namenjen za »Bralno društvo«. Udje in prijatelji društva, pridite v obilnem številu!
Gospodarstvo-
— Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Nov šolsko leto se prične z mesecem novembrom. Pouk traja dve leti. Sola na Grmu ima namen popolnjevati in razširjevati pouk ljudske šole in izobraziti učence v vseh tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes neobhodno potrebne za uspešno kmetovanje. Praktični poduk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in preddelavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja r.čence na to, da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se vzgoje za praktično kmetijsko življenje. Vrhutega se navajajo učenci tudi na 11 ravno, redno in priprosto življenje, na varčnost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo štipendisti in plačuioči učenci. Štipendisti imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa morajo sami skrbeti. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmetovalcev. Za novo šolsko leto je razpisanih pet štipendij, za katere je prositi pri vodstvu šole do 5. septembra t. 1. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Deset zapovedi za kmeta. 1. Krmi redno; drži se točno vedno istega časa in pokladaj vedno enako veliko krme. 2. Napajaj redno in zadostno; voda tiaj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla. Vroča živina ne sme piti vede. 3. Nikoli ne prcobkladaj živine z delom. 4. Ne pokladaj nikoli plesnivega ali onesnaženega sena in slame. 5. Izkušaj strupene in škodljive rastline po travnikih in pašnikih kolikor moreš uničiti. 6. Varuj živino po možnosti pred solnčno vročino pa tudi pred dežjem; ne puščaj je ležeče na mrzlem ali mokrem tlaku.
7.	Prehod od ene krme k drugi izvrši počasi.
8.	Povsodi zahtevaj kar največjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da ic živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hlevu čist in
svež. a varuj živino pred prepihom iO. Vedno pazi na posle, in ne dovoli 'itn, da delajo po svojej glavi. — Kdor se bode držal teh pravil, bode kmalu spoznal, da je dokaj lažje, varovati živino bolezni, kot pa bolno zdraviti.
Socialne stvari.
soc. Sedmi strankarski shod krščansko-socialnega avstrijskega delavstva. Strankar-
karsko vodstvo krščansko-socialnega delavstva sklicuje sedmi strankarski shod dne 29. in 30. septembra v Line. Spored: 1. Sestava in volitev odsekov. 2. Poročila strankinega vodstva in deželnih organizacij, poroča državni poslanec Adolf Anderle. 3. Parlamentarno poročilo, poroča državni poslanec Leopold Kunšak. 4. Organizacija in agitacija, poroča Franc Bittner. 5. Volitev strankinega vodstva. 6. Časopisje, poroča državni poslanec Franc SpaIowsky. 7. Karteli, poroča državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. 8. Bodoče naloge socialne postavodaje v Avstriji, poroča dr. Franc Hemala. 9. Predlogi in resolucije. 10. Slučajnosti.
Poziv!
lj Razstava cirilo-metodska. Z Velehrada se nam poroča: Cirilo-metodska razstava bo prirejena prihodnje leto (1908) na Velehradu, kjer sta delovala sveta brata Ciril in Metod, v letih 1909 in 1910 pa v vseh drugih glavnih slovanskih mestih. Cirilo-metodska razstava bo omogočila vsemu slovanstvu popolni pregled raznih knjig, brošur, časopisov, slik in drugih spominkov cirilo - metodskih in vele-hradskih, izdanih v prejšnjih dobah do sedanjega časa. To za slovanstvo jako važno podjetje ne bo lahko uresničiti, a ker smo prepričani, da je hvaležnost do slovanskih apostolov Cirila in Metoda ukoreninjena v slovanskih srcih, prosimo častivce sv. Cirila in Metoda med vsemi Slovani, da obrnejo prijazno pozornost na to podjetje in sodelujejo pri njega uresničenju. Književnike, založnike, knjigotržce, antikvariiate, narodna in kulturna podjetja v slovanskem svetu uljudno prosimo, da nam naj posodijo ali darujejo odnosne tiskovine za to predstavo, da bi mogla po možnosti podati popolno sliko slovanske hvaležnosti do sv. Cirila in Metoda. Dobro nam doj-dejo tudi časopisi iz let cirilo-metodovskega jubileja 1863—1869—1885, tudi posamezne številke teh časopisov, ako je v njih objavljen kak literarni prispevek cirilo-metodski ali ve-lehradski. Vsaka pošiljatev, posojena ali darovana za cirilo-metodsko razstavo, bo omenjena in popisana v posebni razstavni publikaciji; tudi bodo objavljena imena gg. dobrotnikov, ki kakorkoli pomagajo temu velezani-mivemu podjetju. Darovane pošiljatve se po koncu razstave vlože v cirilo-metodsko knjižnico na Velehradu. Razstave cirilo-metodske se morejo udeležiti tudi slikarji, kiparji in umetniki sploh iz vseh slovanskih dežela, ki nameravajo izdelati umetnine cirilo-metodske ali velehradske in na razstavi prodati. Slike (originalne) se spre.imo take, ki predstavljajo sv. Cirila in Metoda ali kak prizor iz njiju življenja; dobrodošle so tudi izvirne slike sedanjega Velehrada. Vse pošiljatve, vprašanja (s priloženimi znamkami za odgovor) itd. se naj do konca tega leta pošiljajo na naslov: >'Ruch Cyrillo-Methodejsky na Velehrade (Morava).
»SLOVENČEVI« PODLISTKI.
Prihodnji teden pričnemo priobčevati zanimivo povest velepriljubljenega angleškega pisatelja Conan Doyieia
STAVBENIK JONAS OLDACRE v kateri igra glavno vlogo svetovnoznani Š e r I o k Holmes.
Iz lavne seje trsovsKe in obrtne zbornice.
Včeraj, v petek, popoludne ob 5. uri, se je vršila javna seja naše trgovske in obrtne zbornice. Namesto odstopivšega g. Frančiča jc predsedstvo poklicalo kot zborničnega člana g. Vidmarja. Predsednik je tudi naznanil, da je vlada dovolila tedenske semnje v Ljubljani. kateri se bodo vršili vsako sredo. ASo bo v sredo praznik, vršil se bo semenj dan pozneje. Nadalje je železniško ravnateljstvo v Trstu naznanilo zbornici na njeno tozadevno vlogo, da namerava razširjenje skladišča za blago na prekladišču v Kamniku in da se je v ta namen obrnilo do železniškega ministrstva za dovolitev stavbnega kredita; glede priprave potrebnih voz pa so se postajnemu uradu v Kamniku dala dotična navodila.
Zbornični račun za leto 1906 se je odobril. Zbornica je imela 46.866 K 20 v dohodkov, 53.436 K 52 v izdatkov. Nedostatek je znašal 6569 K 80 v, kateri se je pokril z blagajniškim ostankom iz leta 1905, kateri je znašal 25.367 K 53 v. Koncem leta 1906 pa je blagaj niški preostanek znašal 18.797 K 83 v. Ako k temu prištejemo zaostalo zbornično doklado v znesku 3117 K 19 v, je zbornično premo ženje koncem leta 1906 znašalo 21.915 K 2 v. Razmeroma večji nedostatek je nastal vsled tega, ker je nekaj večjih že I. 1905 izplačljivih zneskov, izplačlo se I. 1906.
Za zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Idriji je zbornica imenovala trgovca Dragotina Lapajneta.
Čevljarski zadrugi v Tržiču za pokritje stroškov čevljarskega tečaia ie zbornica dovolila 200 K.
Prošnjo rokodelske zadruge v Idriji za podporo udeležnikom čevljarskega tečaja v Idriji je zbornica zavrnila s pristavkom, da bo zbornica prispevala gotovi znesek k dejanskim stroškom, katere pa mora zadruga s stroškovnikom izkazati.
Učencem obrtno-strokovne šole v Ljubljani, Alojziju Jakliču in Jakobu Severju so se podelile ustanove po 50 K.
Zbornica je prejela tudi od deželne vlade vabilo, naj se izrazi, ali naj se dovoli tudi posredovalnicam za delo, da smeio iste poslovati tudi ob nedeljah. Stvar je važna in nujna, ker z dnem 16. avgusta stopi v veljavo novi obrtni red. Zbornica je sklenila, da se vladi priporoča, naj dovoli, da bodo posredovalnice za delo tudi ob nedeljah uradovale in sicer od 8. do U. ure, najmanj pa od 9. do 11. ure dopoldne.
Pri tej priliki je zbornica po Mejačevem predlogu tudi zborničnemu predsedstvu naročila, naj deželna vlada vse potrebno ukrene, da sosedne deželne vlade opozori, naj se nedeljski počitek tudi tamkaj tako vpelje, kakor pri nas, oziroma naj naša deželna vlada uvede v Ljubljani tak nedeljski počitek, kakor je v Celovcu in Gorici. Iz Gorenjske se ljudje sedaj vozijo v Celovec in v Gorico, češ, med tednom nimamo časa, v Ljubljani pa je v nedeljo vse zaprto. Stranka, za katero capljajo trgovski pomočniki, je pri tem — molčala.
G. Kraigher se je nato pritoževal nad obrtno oblastjo in pripovedoval, kako je hodil od Poncija do Pilata, ker mu je neki vajenec všel. vendar ni nikjer našel »milosti«. Vprašal je: Kako on k temu pride, da ga kot obrtnika tako »izmučijo« ter prosil predsedstvo, naj vpraša deželno vlado, kaj je s to stvarjo. Predsednik mu je obljubil in v prihodnji seji se bo izvedelo, ali bo dobil g. Kraigher vajenca nazaj ali ne in morda tudi — čemu mu je všel. Razgovarialo se ie nadalje, ali naj zbornica sprejme prestavo novih zadružnih pravil ali ne. Stvar je vzprožil ministerialni uradnik dr. Schindler. Ministrstvo bi prispevalo s podporo kakih 400 K, drugo bi morala pokriti zbornica. G. Vidmar je bil mnenja, da bi sploh moralo ministrstvo preskrbeti zadrugam slovenska pravila. G. Kraigher je rekel, da je prav, da zbornica vzame v roko prestavo novih zadružnih pravil. Govornik po-vdarja, da je stvar nujna, ker so ravno danes dobile zadruge od magistrata poziv, da morajo do prihodnjega svečana vse zadruge imeti že nova zadružna pravila. Tudi je prav, ako zbornica prestavi v slovenščino pravila, da bo enoten duh, kar bi gotovo ne bilo, ako bi vsaka zadruga zase prestavljala pravila.
Zbornica je na to sklenila, da vse potrebno ukrene in preskrbi prestavo zadružnih pravil v slovenščino.
Končno še zbornica sklene, da bodo odslej uradne ure zbornice od 9. do 2. ure popoldne, kakor iih imajo drugi uradi. Predsedstvu se je naročilo, nai ta sklep takoj izvrši.
Poslano.
Kuhano vodo piti v poletnem času priporočajo zdravniki, in to posebno pri epidemijah za odvrnitev nalezljivosti; vendar kuhana voda sama na sebi ne zadostuje našemu okusu in zatorej zahteva pridatka, kateri naredi nje okus prijetneji. Za to je posebno sposoben »Franckov Enrilo«. kavni pridatek in namestek. katerega zvretek shlajen z ali brez sladkorja tvori okusno, izborno sredstvo za ugaševanje žeje. Vsled svojih žejo ugasujočih lastnosti ni potreba tega mnogo piti; že po prvem kozarcu izgine žeja za več ur, pri tem ie uživanje te pijače vseskozi zdravju koristno. kuhana voda v zvezi s prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka želodcu prikladna. To sredstvo za ugaševanje žeje za-more si vsled njegove nizke cene nabaviti vsaka tudi najubožnejša družina, kajti mali zavojček za poskus, kateri zadostuje za osem litrov zvretka, velja samo 12 vinarjev.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Zlate svetiije: Berlin, Pariz, Rim iti.
TZajbolJ. kosm. zobo-iistil. sredstvo
Izdelovatelj 0. <s8\jfdl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. T
1776 2—2
KOPAČI
(v akord) se proti dobri plači sprejmejo pri zgradbi
vodovoda v Radovljici.
I izdelane postelje
l iz rdečega posteljnega inletn Prav dobro na-E polnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, f 116 cm široka K 10—, 13 -, 15 — In 18 -; ||2 metra dolga, HO cm široka K 14 —, 16'—, TK 18 —. 21-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3"—, 3'M> In «•—; 90 cm dolg, 70 cm ilrok K 4-50 In 5'60. Izdelujem ludi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za 1 posteljo K 27-, boljši K 33-. Pošilj
prosto po povzetju od K io-— naprej, vzame proti povrnitvi poštnih stroškov
.a se poštnine Zamenja ali nazaj sc 1662 6-1
BENEDIKT SACHSEL, LODGS 910 pri Plznu ČttKO.
Idrijske novice.
i C. kr. čipkarski tečai. Dne 1. avgusta t. 1. se je pričelo novo šolsko leto v tem tečaju s sv. mašo, ki jo je daroval č. g. Mihael Zev-nik. Nato je sledilo vpisovanje učenk v pri-pravl.iavni, 1., II. in III. oddelek. Pripravljavni oddelek obiskujejo učenke vsakdanje šole. Vpisalo se jih je 261; torej jako številno, da jih radi pomanjkanja prostora ni mogoče skupno poučevati, ter jih je bilo treba razdeliti v tri skupine. Prvi in drugi oddelek obiskujejo učenke, ki so že zadostile ljudskošolski dolžnosti, a se želijo v čipkanju docela izuriti. Vpisalo se je v I. oddelek 21, v II. oddelek pa 27 učenk. Po prizadevanju g. Iv. Vogelnika pa se je pred leti osnoval še III. oddelek, v katerem se šoli odrasle deklice ne poučujejo le v čipkanju, temveč tudi v strokovnem risanju in obrtnem računstvu, spisju in knjigovodstvu ter v nemščini. Da je tudi za ta oddelek med idrijskim prebivalstvom veliko zanimanje in da jc ta pouk res potreben, dokazuje najbolj število učenk, ki so se vpisale. Sprejetih je bilo 41 učenk; toliko, kolikor doslej še nobeno leto. Sicer ima ta šola mnogo nasprotnikov, toda, kakor vse kaže, je ne bodo še tako kmalu uničili, kajti veliko število obiskovalk je najboljši dokaz, da je šola potrebna, in to dejstvo bo tudi visoka c. kr. vlada gotovo vpoštevala.
i Dan plačila je bil za idrijske klerikalce 14. julij, kakor piše »Narod«. Zaslužili pa so si to plačilo z dopisi v »Slovencu«. »Domoljubu« in »Naši Moči«. Kako se hitro izmuznejo! »Slovencu* so zaprisegli večno sovraštvo, ker ie odkril pred par leti občinsko gospodarstvo. Takrat so obljubili odgovor, na katerega čakamo pa še danes. Gospodom ni prav, da je »Slovenec« vprašal večkrat po računih leta 1900, ki so kar izginili. Prav tako ne morejo pozabiti, da smo jim dokazali, kako slabo so računali z ljubljanskim magistratom glede penzije gospe H. in rednih podpor Urb. G., tako da bi bila občina po računih oškodovana za nekaj sto kron. Prav tako ne morejo pozabiti, ker smo dognali, da je dobila občina 1. aprila 1903 svoto 311 K, ki je tudi zastonj iščeš med dohodki v letu 1903. Jezi jih še sedaj, da smo svojčas grajali, zakaj je dobila tvrdka Trco nad 1000 kron zamudnih obresti in kako da je izginila kar čez noč iz računov leta 1908 in inventarja srečka št. 17.612 leta 1860. Ni jim zlasti prav, ker smo že večkrat opozorili na račun ubožnega zavoda v letu 1901 in 1902. Stanje 31. decembra 1901 je bilo 20.907 K 17 vin., leta 1902 je bilo dohodkov, kakor je razvidno iz občinskih računov, 8.582 K 80 vin., stroškov pa 8.333 K 80 vin. Stanje bi toraj 31. decembra 1902 moralo biti 21.156 K 17 vin. Računi pa izkazujejo le 19.637 K 78 vin., torej lepo svoto 1.518 K 39 vin. manj. Tc. kakor druge razprave so bile popolnoma stvarne; zanimale so vsakega in nam marsikoga pridobile, le liberalce so bolele. Vedno so obetali odgovor, ki ga pa šc danes pričakujemo. Demonstracije z dne 14. julija t. 1. samo dokazujejo in potrjujejo stari rek, da rcsnica kolje oči. Da je banda razgrajala, ker jo je najela narodno-napredna jeza, smo vedeli, predno se je izpovedal »Narodov« dopisnik, samo to nam še ni jasno, zakaj se je vdinil še Kristan s svojimi prijatelji in prijateljicami, tisti Kristan, ki je tudi svojčas po »Slovencu« posnemal in bil po svojih sedanjih zaveznikih. Ker torej piše »Narod« o dnevu plačila, smo radovedni, ali je bil 14. dan julija tudi dan plačila za občino in vse tiste, ki so trpeli vsled liberalnega gospodarstva in terorizma? Ali je bila ta dan poravnana vsa škoda, ki jo izkazujejo računi, ali so bili morda vsaj računi preteklih let uravnani? Ako sc je zgodilo to, potem se ne čudimo, da ste bili nevolini na dopisnike klerikalnih listov, ki so vam dali toliko dela, in skoro gotovo tudi stroškov, da ste vse izravnali. Ako pa ste se 14. julija znesli samo nad dopisniki katoliških listov, je bil to le dan malo moškega maščevanja, s katerim bi se radi oteli dneva plačila, ki se mu bodete pa težko izognili. V tem zmislu bomo še naprej liberalcem gledali na prste ter objavljali dobro, če ga bo kaj prišlo iz liberalnih rok, pa tudi kar bodo slabega izvršili. in naj potem slavo poio ali pa cviliio.
i Sodbe o demonstracijah ie prinašal »Slovenec« ne le takoimenovanih »klerikalcev«, ampak tudi poštenih nasprotnikov. Kristan, ki misli, da ima povsod svoje koštrune pred seboj, ki mu vedno kimajo, ne verjame, da ima ta ali oni tudi svoje možgane. Zato piše: Razume se pa samo ob sebi, da demonstracij imenoma noben ne obsoja — vsi »Slo-venčevi« obsojevalci so »neki« itd. Lažnivci okrog »Slovenca« — na dan z imeni! — Namen tega poziva je prozoren. Kristan nima nič gradiva za svoj listič, čc mu pa mi imenujemo kakega moža, ki je drugačnili misli, bo cela prihodnja številka »Napreja« samo o njem. Ce mu povemo dva, bo dvakrat suše rešen. Sicer vam lahko postrežemo z imeni, samo vi nam naštejte prej može — če je kateri
—	razgrajače.
i Ne bo nam verjel Kristan, če mu še tako jasno povemo. Zato mu svetujemo, naj gre po informacije k svojemu prijatelju Jul-četu. On dobro pozna celo naše, ne le onih, ki so bližje njegovi stranki. Ponuja se nam, če želimo podrobnejših |x)datkov o obnašanju naših pristašev v sprevodu in sicer. Ustregli boste, g. Julče, nam, še bolj pa Kristanu, ker ta rad posluša neresnice zoper »klerikalce«.
—	Prav bi bilo, ko bi Julče še enkrat prebral zadnjo notico v 34. številki »Naše Moči«.
i Denuncirati je začel delavce »požrtvovalni delavski prijatelj« lonček. Kliče namreč gospoda nadsvetnika na pomoč zoper g. paznika Kuinra. Le tako naprej, boste vsaj oči odprli delavcem, ki jim .ie kaj mar izboljšanje
delavskega položaja. Ko bi mi hoteli, bi mogli veliko povedati o »prijaznosti« idrijskih socialistov do njihovih so rudarjev. Pa čemu denuncirati brez hude sile?
i 24 ur zapora je dobil pri sodniji rdeč-kar Jernej Vončina, ker je 14. julija med veselico vrgel kamen na Didičev vrt. Baje mu niso mogli dokazati, da je v roki, ki jo je kvišku držal, imel kamen. Iz veselja, da ga je zadela tako mala kazen, se je upijanil, da so ga morali domov peljati na vozičku.
i Dan plačila so imeli klerikalci idrijski za večletno brezsranino hujskanje — tako piše »Slovenski Narod« z ozirom na demonstracije o priliki blagoslovljenja zastave »Katoliške delavske družbe«.Mi smo zadovoljni s tem, občina že dosti dolgo čaka.
i Ljudska kuhinja. Za revno ljudstvo in dijake mislijo napraviti ljudsko kuhinjo. Misel sama na sebi je dobra; če se bo pa v dejanju obnesla, je drugo vprašanje. Govori se, da se bo kuhinja priredila v pivarni gostilne »Pri črnem orlu«. Menimo, da možje nimajo pri tem skritega slabega namena, izpodriniti »Katoliško delavsko družbo«, da bi ne mogla prirejati več ondi svojih krasnih in dobro obiskanih veselic! S tem bi bilo ovirano prosto gibanje »Katoliške delavske družbe«! Ce je morda tukaj tak zahrbten namen, potem živela prostost!
i Julče je prinesel komentar. V soboto je prinesel »Slovenski Narod« obljubljeni »komentar« o dopisu v »Notranjcu«. Na dolgo klobaso damo kratek odgovor: I. Laž je, da kdo za dopisnika ve pa ga nalašč taji, pač pa je res, da ga ni v naših vrstah. 2. Je »Slovenec« svojčas obširno pojasnil jn zavrnil sum-ničenje na osebe naše družbe. 3. Nihče nikogar ne sumi in ne zvrača krivde na druge. 4. Kje so falotje. smo videli pri blagoslovlje-nju zastava K. D. D. 5. Se napadeni uradnik za neresnične »komentarje« toliko briga, kakor za lanski sneg.
Jeseniške novice.
j Na Jesenice! V nedeljo, dne 25. avgusta, bo veliko zborovanje Krščansko-socialne zveze, obenem pa bo »Katoliško delavsko društvo« obhajalo desetletnico svojega obstanka in blagoslovil se bo društveni dom. Ob ti priliki se bomo tudi posvetovali, kakšno stališče naj zavzamemo nasproti »reformirani« družbi sv. Cirila in Metoda. Bratje Korošci, pridite zlasti vi v velikem številu, da si skupno začrtamo pot, po kateri bomo v prihodnjosti hodili in delovali v blagor našega milega naroda. Bohinj vam je pokazal, kaj imate pričakovati od liberalcev. Bratska društva po vsi domovini slovenski, prihitite dne 25. avgusta na Jesenice! Velikanskega pomena je ravno v sedanjih razmerah to zborovanje, ki naj bo obenem tudi manifestacija za skupne naše ideale!
i Izredni občni zbor podružnice sv. Cirila In Metoda za Jesenice-Koroško Belo bo v nedeljo, dne 18. t. m., ob 4. uri popoldne v otroškem vrtcu na Savi. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinju dne 6. t. mes. 2. Predlog o prenehanju podružnice. Družba sv. Cirila in Metoda ni sedaj več, kar je bila, mladeniči, svobodomiselni dijaki so jo začeli »reformirati.«. Zato je izredni občni zbor podružnice nujno potreben. Vsi udje naj pridejo na občni zbor, da se pouče, kaj hočejo liberalci z družbo, da bo vsak vedel, kakšno stališče naj zavzame nasproti »reformirani« družbi.
i Velika vrtna veselica v proslavo cesarjevega rojstnega dne sc bode vršila v nedeljo, dne 18. t. m. na vrtu gospe Neže Klinar, na Savi-Jesenice. Tovarniška godba nastopi ta dan z najnovejšim programom. Med veselico umetna razsvetljava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za tovarniške delavce prost. K tej edino-le patrijotični veselici se pričakuje mnogo gostov.
j Več kot petdeset let delavec pod zemljo pri kranjski obrtni družbi, leta 1830 rojeni Matevž Kokalj iz Koroške Bele, bode v nedeljo, dne 11. avgusta ob II. uri dopoldne slovesno sprejel njemu od cesarja podeljeni srebrni križec s krono. V to svrho prideta na Savo c. kr. rudarski nadkomisar dr. C. lio-riak in c. kr. okrajni glavar iz Radovljice. Povabljenih jc tudi nekaj rudarjev in uradnikov, ki sc slavnosti udeleže v rudarski uniformi. Matevž Kokalj, mož stare korenine, je že kot 12-lctni deček nastopil svoje službovanje pri poprejšnjih podjetnikih rudokopov na Gorenjskem. Leta 1856 je pa definitivno bil nastavljen kot rudar pri rudokopu na Vigunšici nad Begunjami, okraj Radovljica. Neprenehoma in nepretrgano je vztrajno hodil vsak teden od svojega doma iz Koroške Bele pet ur hoda na 1351 mvisoko goro Vigunšica na delo. Prebil je skoraj dve tretjini svojega življenja pod zemljo in šele letos dne 1. januarja 1907 jc stopil v pokoj.
Houlce Iz Zagorja ob Savi.
z Ponesrečeni Janez Kokcc jc bil raztelešen, sodnijsko preiskan in pokopan v ponedeljek, dne 5. t. m.
z Zmanjševalna dražba glede popravljanja cerkve se je vršila v soboto, 3. t. m. v tukajšnjem župnišču. Došlo je več zidarskih mojstrov. A ker se jim je proračun zdel prenizek, si ni upal nobeden prevzeti. Saj tudi ne bi mogel izhajati, ako je res — kakor se govori — da je inženir zaračunal za delavce — čujte! — po 90 krajcarjev na dan. Kdo bi pa hotel delati za tako plačo?
Cerkveni letopis.
Zlata maša preč. gospoda Antona Peter-lina, duhovnega svetnika in župnika v Šmi-helu, se ie vršila dne 4. t. m. nad vse sijajno. Gospod svetnik ima sicer rad, da mu njegovi častilci prizanašajo, a ft) pot se ni mogel ustavljati, marveč jim dovolil to veselje, da dajo duška svojemu spoštovanju in ljubezni, ki jo goje do njega. Dokaj dni prej so pletli vence in pripravljali vse drugo potrebno za ozaljšavo cerkve in pota od župnišča do cerkve. Od župnišča do cerkve so bili postavljeni mlaji, pot so obrobljevali venci svežega zelenja, nebroj zastav in zastavic, mnogo jako primernih in pomenljivih napisov: vse to je kazalo že v soboto popoludne veselje župlja-nov nad častnim dnevom svojega priljubljenega župnika. Vasi Šmihel in Kandija sta si tudi nadeli praznično lice: le na malokateri hiši ni bilo zastave. V soboto popoludnesso se poklonili g. zlatoniašniku mil. g. prošt dr. Elbert, ki je zlatomašnika iznenadil s poročilom, da je po milosti Njih svetosti papeža Pija X. postal tajni komornik. Novi monsignor je bil res iznenaden te časti. G. prošt je še časti-tal slavljencu v imenu kapiteljske in dekanijske duhovščine. G. kanonik Virant je zlato-mašniku poklonil nov, krasno vezan misal kot darilo osmerih še živečih njgovih kaplanov. Zastopstvo občinskega odbora, na čelu mu g. župan Zurc — je izrekel svoje prisrčne ča-stitke ter mu poklonil krasen zlat kelili, bel pluvijal in dve beli dalmatiki v znak udanc ljubezni in prisrčnega spoštovanja. Mnogo primernih darov so tudi poklonile čč. šolske sestre, ki ne morejo dovolj prehvaliti skrbi in požrtvovalnosti g. zlatomašnika za njih samostan. Zvečer okolu polu 9. ure sta bila Šmihel in Kandija razsvetljena, gorel je na bližnjem griču velik kres, godba in pevci pa so napravili podoknico zlatomašniku. V Šmihelu se je pred župniščem nabralo mnogo radovednega občinstva tudi iz mesta. — Drugo jutro se je podal zlatomašnik ob spremstvu 21 duhovnih tcvarišev v slovesnem sprevodu v jako okusno in lepo ozaljšano cerkev. Palice s prelepim šopkom ni potreboval, ampak čvrsto korakal: ni se mu videlo, da je zlatomašnik. V sprevodu so korakali: mladeniška Marijina družba, dekliška Marijina družba (mnoge v stari narodni noši v pečali, nekai tudi s pasovi in »avbatni«), sorodniki, dostojanstveniki in duhovščina z jubilantom. Po odpetem »Veni sanete spiritus« stopi na prižnico mil gospod prošt. V poljudnem govoru je najprvo podal opis zlatomašnikovega življenja. Rojen je bil v Klečah št. 11 dne 14. januarja 1833, župnija Dol. V mašnika posvečen 30. julija 1857. Služil je kot kaplan: V Starem trgu pri Ložu, v Rovtah nad Logatcem na Igu, kot župni upravitelj v Zelimljah, potem zopet na Igu, zopet v Starem trgu pri Ložu do 16. avg. 1871, ko ie prišel za župnika v Šmihel. Njegovo delovanje sta počastila škof in cesar, sedaj pa še sv. oče. Govornik nato prebere tozadevno pismo prevzv. g. knezoškofa, v katerem mu sporočajo o novi časti, pa prav prisrčno ča-stitajo k jubileju. V drugem delu je mil. gosp. prošt kazal delovanje duhovnika sploh, ter poživljal k presrčni zahvali g. zlatomašnika za tako polno in plodonosno življenje Bogu, žup-Iiane pa za skrb in vodstvo g. zlatomašniku. Po slovesni sv. maši, pri kateri je zbor samostanskih gojenk in učenk prekrasno popeval, je podelil nionsignor-zlatomašnik papežev blagoslov, opravil slovesen »Te Deum« ter imel še zlato poroko dveh parov. — V okusno ter jako ljubko in spretno ozaljšanih šolskih prostorih samostana čč. šolskih sester se je nato sešla obilna družba k svatovskemu obedu. Prvo napitnico je prav krepko govoril mil. g. prošt v čast papežu in cesarju, drugo v čast zlatomašniku. Dalje je prav krasno govoril preblag. g. dr. Pieshofer, c. kr. okrajni komisar, dalje jako prisrčno ter pesniško g. župan Zurc, dalje se je g. zlatomašnik spomnil prevz. g. knezoškofa in pozneje svojih kaplanov. Vrstila se je napitnica za napitnico — omeniti je šc ono g. svetnika Podboja v vezani besedi — do večera. Naj zlatomašnik, monsignor, tudi v naprej tako lahko nosi težo svojih let, da nam bo dana sreča in veselje, prisostvovati tudi njegovi biserni maši. Dal Bog!
Po svetu.
XI. mednarodni protialkoholni kongres v
Stokholmu je sklenil, da se vrši XII. shod I. 1909 v Londonu. Švedski kralj Oskar je poslal shodu pozdravno pismo želeč mu v vdej-stvovanju najlepše uspehe. Kongres je sklenil pozvati vse države, da vpeljejo zakone o omejitvi prodaje alkohola. Na sporedu jc bilo navedenih 76 govornikov. Organiziranih abstinentov je na Švedskem med 5,000.000 prebivalcev 400.000 in vendar je bilo še pred 50 leti na Švedskem največ pivcev in pijancev
Cesar Franc Jožef I. — pozlatar. Cesarju so predlagali, naj nekemu liudskošolskemu učitelju, opravljajočemu že nad 40 let vestno vse svoje dolžnosti, podeli srebrni križec za zasluge. V poročilu ni bilo omenjeno le, da je cel čas vzorno živel in nad vse vestno vzgajal in poučeval vaško mladino, ampak tudi, da se mora v starosti kot družinski oče boriti z revščino. Cesar je potrdil odlikovanje, na rob poročila pa zapisal: »Iz moje zasebne blagajne naj vrlemu možu 600 kron pozlati srebrni križec za zasluge.« Tako more iu zna zlatiti le zlato srce.
Neprijetna vest za kadilce havank. Ker ie
letošnjo pomlad na Kubi stavkalo okolu 20 tisoč izdelovalcev h avank, so tovarne morale delo večinoma ustaviti; le malo iili ie. ki so nemoteno delale med stavko, zato pa »višji sloji«, ki kaj razumejo na fini tobačni okus. že
čutijo, da pomanjkuje havank, posebno v New Yorku. Sicer stavke ni več, vendar je še več preporiiih točk med delodajavci in deloje-mavci nerešenih, kar več ali manj ovira delo; vrhutega pa je pridelek tobaka, ki iz njega izdelujejo prave havanke, letos zelo pičel. Najjasnejše se spozna položaj iz številk: izvozili so letos v prvih petih mesecih le 63.897.190 sntotk, dočim so jih lani v istem času 105 milijonov 111 tisoč 686. Maja t. 1. so s Kube odposlali 4,521.376 havank, lani pa 19,825.247. Prva posledica tega neprijetnega dejstva bode, da utegne cena havaiikam poskočiti, druga pa, da pride v prodajo vse polno »pristnih« havank.
Na smrtni postelji priznal umor. iz Oeden-burga poročajo, da je na smrt tolni cigan Ignacij Papai, predno so ga dejali v sveto olje, pred več sosedi priznal, da je on ustrelil v Steinamangerju gozdnega čuvaja Fischerja. Toda, čudno! Cez 14 dni se je ciganu nenadoma obrnilo na bolje in v treli tednih je bil popolnoma zdrav. Boječ se, da ga primejo, ker je sam priznal umor, je izginil, še predno so ga mogli orožniki prijeti. Oblast ga išče povsod.
Policija v nemških kolonijah. Za redarje v nemški jugozapadni Afriki, ki prično svojo službo opravljati 1. oktobra t. 1., je izbranih 200 policajev iz Berolina.
Strašni umor v Monte Carlo. Dognalo se je, da sta švedsko gospo Fmo Lewin v Monte Carlo umorila zakonska Gold. Umorila sta jo 4. t. m. ob 5. uri popoldne. Kina Lewin m bila lahkomišljenka. kakor se je prvotno poročalo, ampak bogata vdova, ki je imela na leto rento 30.000 frankov. Igrala je v Monte Carlu, kjer se je seznanila z zakonskima Gold, ki sta bankerotirala in se nastanila v Monte Carlu, da si z igranjem pridobita denarja. Sklenila sta bogato Švedinjo umoriti, da se polastita njenih dragocenosti. Gold ie vdovo umoril, njegova žena pa je truplo s škarjami in kuhinjskim nožem razrezala, čre-va pa zmetala v stranišče. Nato sta truplo spravila v kovčeg in ga v Marseillu oddala na kolodvor za London.
Kolera divja v ruskih gubernijah Saratov, Simbirsk in Kazan. V Samari je zopet obolelo na koleri dvanajst oseb.
Učitelj Rosinszky je onečastil v Kralovi na Ogrskem sedem šolark. Množica ga je hotela linčati. Učitelj je zaprt.
Od šivanke do kraljevega žezla. Trideset let je preteklo letos, odkar je Vogheri na Italijanskem položil k večnemu počitku trudno glavo zadnji vladar indijskega kraljestva Sardhanah, Paolo Salarolli. Umakniti se je moral nenasitljivim Angležem ter se vrniti v deželo mirte in oranž, kjer mu je tekla zibelka. Starejši meščani še dobro pomnijo moža in radovednemu tujcu z laško zgovornostjo pripovedujejo o njegovej usodi, ki marsikomu izvabi na ustnice neverjeten nasmehljaj. Paolo Salarolli se je rodil od revnih starišev. katerim se gotovo niti sanjalo ni, da bo nosil kdaj njihov Pavelček kraljevsko krono. Zato so ga dali v uk vaškemu -- krojaču, da se izuči obrti, ki ga bode mogla živiti. Salarolli je postal pomočnik, obenem pa se razvil tudi v lepega fanta visoke, močne postave, pri-kupljivega glasu, nadarjenega in podvzetnega. Marsikatero oko vaških sinjorij se je hrepeneče oziralo za njim, a Salarolli se ni zmenil zanje. Čutil je v sebi moč, da je poklican in zmožen česa višiega. Brez dolgega pomišljanja poveže v culico Iikalnik. škarje, sukanec in šivanke, pa hajdi v — Indijo. Sreča se mu je smejala tudi tam; kmalu je postal ljubljenec kralja sardhaškega ter njegov »dvorni založnik«. Za celo armado kraljevo je delal uniforme; seveda da armada ni štela dosti čez sto mož, kajti tudi kraljestvo je bilo majhno. Zase .ie napravil Salarolli krasno generalsko uniformo ter se šel poklonit svojemu svojemu gospdu. Ko ga je ugledala kraljeva hči, zaljubila se je vanj do smrti in očetu dala odločni ultimatum: »Ta ali pa nihče drugi.« Kralj pa je ljubil svojo edinko in položil svoji roki na glavi mladega para, proseč za-nja blagoslova iz nebes. Po njegovi smrti je Salarolli prevzel vlado za kratek čas ali v veliko svojo srečo. »Britanjska vzhodno-in-dijska kompanija« je začela iztezati svoje prste po kraljestvu Sardhanah. Salarolli je to-koj uvidel, da bi ga pripravilo upiranje ob vse; zato se je pobotal z bogatimi Angleži mirnim potom za 30 milijonov kron ter sc ž njimi in kraljico vrnil kot kralj v pokoju na Laško v Turin. Tu je v miru užival sadove »truda«, dokler ni izbruhnila revolucija leta 1848. Salarolli je tedaj široko odprl vrečico z zlati ter bogato podpiral vstaško gibanje svojih rojakov. Šel je v boj ter dobil za svojo hrabrost na bojnem polju zlato svetinjo. Valovi revolucije so se polegli, Salarolli pa se je umaknil v tiho Voghero. Moči so mu pešale; zato ni mogel več z mečem v roki ediniti Italije, deloval pa je za to idejo, kolikor je mogel, gmotno. In v sivi starosti mu je domovina iz hvaležnosti izkazala jako veliko čast. Po bojih leta 1859 je prenesla avstrijska vlada železno krono lombardsko iz Monze na Dunaj, seveda, da je ne vrne več. Ko pa je leta 1866 naša država izgubila Lom-bardijo in Beneško, ni imel cesar Franc Jožef I. več pravice nositi jo ter jo je po dolgih diplomatskih pogajanjih vrnil. Leta 1866 jo jc prinesel general Mensabra v Turin, kjer jo je izročil kralju. Umbcrto je želel, naj bi se železna krona zopet hranila v katedrali v Monzi in da naj se svečano prenese tja. Za ta častni posel je vlada izbrala Salarollija, s čimer je hotela pokazati svoje spoštovanje do patriota-krojača-kralja. In tako se je zgodilo, da jc slavna železna krona, po katero so hodili čez Alpe cesarji z velikanskimi vojskami, bila eno noč shranjena v hiši hivšeea krojača.
češki deželni zbor.
Praga, 9. avgusta. Olasilo čeških agrarcev »Venkov« odločno zahteva, da se skliče češki deželni zbor in ustanovi deželni zavarovalni zavod. Ako se deželni zbor ne skliče, utegne priti do kmečkih nemirov, zlasti ker je kmet vsled zadnjih nezgod, povodnji in toče zelo nezadovoljen in razburjen. »Venkov« namiguje na viničarsko gibanje na juž-em Francoskem.
LUDOVIK KOŠUT.
Budimpešta. 9. avgusta. Pri trgovinskem ministru Francu Košutu je zdaj na obisku njegov brat Ludovik Teodor Košut, italijanski železniški ravnatelj. »A Nap« poroča, da bo Ludovik Košut v kratkem v nekem ogrskem volivneni okraju izvoljen za dr-žavnozborskega poslanca. Sicer nima Ludovik Košut ne aktivne ne pasivne volivne pravice, ker ni ogrski državljan, toda »A Nap« pravi, da ni nobene postave, ki bi zamogla braniti sinu slavnega Lajoša Košuta, služiti domovini, če ji hoče. Nihče da nima pravice preiskovati, ali ima Ludovik Košut volivno pravico ali ne. Ludovik ne bo odložil mandata. ampak prisegel bo državljansko prisego in bo postal in ostal državnozborski poslanec.
PAŠIC O MAKEDONSKIH BANDAH.
Dunaj, 9. avgusta. Srbski ministrski predsednik Pašič, ki se zdravi v Čeških Toplicah, je izjavil, da bo začetkom septembra konferiral z Acrenthalom. Trgovinska podajanja z Avstrijo se bodo zopet začela sredi septembra. Položaj na Balkanu jc po Pašičevem mnenju sedaj boljši. Turki so bolgarske bande skoroda uničili. Upa. da bodo velevlasti nastopile tudi proti Arnavtom. drugače se bo Srbija pri velevlastih pritožila.
RAKODCZAY ODSTOPI? — NOV BAN?
Po hrvaškem časopisju sc širi vest, ki jo pa beležijo listi z vso rezervo, da odstopi jeseni ban Rakodczay, njegovo mesto pa da zasede Halper-Sigctski, ki bi vodil tudi prihodnje volitve. Nekateri listi novico vzdržujejo, dasi jo je Halper sam dementiral.
MORAVSKO CESARSKO NAMEST-NIŠTVO.
Dunaj, 9. avgusta. »Kons. Koresp.« imenuje za kandidata za moravsko namestni-štvo grofa Maksa Coudenhove. »Lidove No-viny« pa pišejo, da pride v prvi vrsti v poštev dvorni svetnik v trgovinskem ministrstvu vitez Friess.
POLITIČEN UMOR V SRBIJI.
B e 1 g r a d . 9. avg. V Vranju so umorili voditelja srbske nacionalistične stranke Rista Popoviviča. Uvedla sc je preiskava. Zemun-ski listi poročajo, da so tudi oblasti krive umora.
FRANCOSKA AKCIJA V MAROKU.
Casablanca zasedena.
Pariz, 9. avg. Casablanca jc zdaj zasedena od 2000 francoskih vojakov. Mesto je porušeno in poplenjeno. Došla ic tudi španska križarka »Rio de la Plata«. General Drude je sporočil vojnemu ministru Picquartu, da je pri zasedenju Casablance bilo od mornariškega oddelka ranjenih 10 mož, ubita sta pa dva. Izmed častnikov sta dva ranjena. Gene-"' ral Drude in admiral Philibert sta v Casablanci izdala razglas, kjer ljudstvu pojasnjujeta, kaj Francija namerava. General Drude sc je utaboril nekoliko izven mesta, kjer ga je napadlo 5000 maroških konjenikov. General je napad odbil.
London, 9. avg. Položaj v Casablanci ie kritičen. Težko, da bi francoski vojaki mogli odbiti novi napad maroških rodov, ki kampirajo okolu mesta, kajti francoske križarke so svojo municijo skoroda že vso postreljale, ko so bombardirale mesto. Casablanca je razrušena. Po ulicah gnijo trupla ubitih Maroča-nov. Trgovine so poplenjene, blagajne vlomljene, urad državne železnice porušen. nasprotno trde druga poročila, da v Casablanci med prebivalstvom vlada popoln mir in da so se Evropci iz parnikov zopet vrnili v svoja stanovanja v mesto.
Maročani korakajo proti Mogadorju.
London, 9. avg. Šerif Ma el Ainim koraka z 8000 Maročani proti Mogadorju, da pomori Evropce.
Oficielna nota Španske.
Madrid, 9. avg. Danes so špaivski zastopniki velesilam izročili noto glede na akcijo proti Maroku. Španska vl.ada izjavlja, da bo skupno s francosko organizirala v Casablanci mednarodno policijo in poslala v Maroko dva častnika inštruktorja. Španska pošlje v Casablanco vojaštvo, da mesto zasede.
Napad na Kap Yubi.
London, 9. avg. Dva maroška rodova sta napadla Kap ,luby. Pomorili so več vojakov garnizije, ostale pa vjeli. Guverner sc je rešil v malem čolnu na otok Mulaineen.
Avstrijski konzul v Casablanci.
T a n g c r, 9. avg. Avstrijski konzul v Casablanci se jc nastanil v poslopju angleškega konzulata, kjer so nastanjeni tudi nemški, ameriški iu švedski konzul. Konzulat stražijo francoski vojaki.
VOJSKA MED AMERIKO IN JAPONSKO?
London, 9. avgusta. Iz Ne\vyorka poročajo »Times«: Mornariški urad jc zapove-dal, da se ima 16 križark zbrati v Tihem occ-anu. Pozneje se bodo mobilizirale bojne ladje. »Times« pišejo, da je to povelje vzbudilo splošno pozornost in vznemirjenje.
UMORI V RUSIJI.
Sos novice, 9. avgusta. V neki slaščičarni blizu kolodvora so trije mladeniči ustrelili nekega moža. Izvršili so najbrž smrtno obsodbo tajne revolucionarne organizacije.
SHOD ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH POSLANCEV.
k i m, 9. avgusta. »Corriere d' Italija« poroča, da se bo v kratkem vršil velik shod italijanskih katoliških poslancev, da se domenijo glede na skupno akcijo proti sedanji vladni politiki iu framasonski agitaciji.
izdelovalnica bomb.
Moskva, 9. avgusta. V Moskvi .ie policija zasledila izdelovalnico bomb v laboratoriju carske tehnične šole. Zaprla jc 20 oseb.
PROTI MAKEDONSKIM BANDAM.
Sofia, 9. avgusta. Bolgarska vlada izjavlja. da nc upa, da bi se gibanje baud v Makedoniji vsled turške akcije omejilo, ker Turčija ničesar ne stori proti srbskim četam, katerim načeljujejo srbski aktivni častniki in ker Turčija s tem, da preganja grške bande, hoče najbrž lc to doseči, da bi izgnala Kemal beya, ki deluje za grško-albansko zvezo in je Turčiji nevaren.
MEDNARODNI ANARHISTOVSKI KONGRES.
Amsterdam, 9. avgusta. Od 24. do 31. avgusta se bo tu vršil mednarodni anar-histiško-komunistiški kongres. Dnevni red jc sledeči: 1. Anarhizem in sindikatno gibanje (poročevalca Picrrc Monatte — Pariz in Tur-ner — London. 2. Splošni štrajk in splošni politični štrajk (poročevalca Friedeberg — Berolin in Malatesta — Rim). 3. Antimilitarizem kot taktika anarhizma (Marmande — Pariz in Ramus — London). 4. Produktivne asociacije in anarhizem. 5. Revolucija v Rusiji. 6. Alkoholizem in anarhizem. 7. Anarhizem in svetovni jezik. — 28., 29. in 30. avgusta sc bodo vršila posvetovanja glede na nameravano ustanovitev »Anarhistične internacio-nale«.
POZOR ROMARJI NA SV. VIŠARJE!
Zadnji plačani priglasi za romanje se sprejmo nepreklicno v ponedeljek. 12. t. m. dopoldne. Vlak bo odhajal 15. avgusta med 10. iu II. uro dopoldne z državnega kolodvora v Šiški, vrača se iz Trbiža prihodnji dan med 4. in 5. uro popoldne.
Dnevne noulce.
+ »Narodni svet.« Na zadnjem shodu zaupnikov narodnonapredne stranke v Ljubljani je bil sprejet predlog, naj stranka deluje za ustanovitev »Narodnega sveta«. Kako tisti, ki so glasovali za ta predlog resno mislijo z »Narodnim svetom«, so pokazali na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Ali ni to pravo politično komedijanstvo? S takimi ljudmi resna beseda ni mogoča, z nastopom na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« so pokopali vsako možnost za »Narodni svet« vsem pravim in resnim rodoljubom je odslej le skrbeti, da slovenska politika povse izgine iz takih rok!
+ Zmaga S L. S. na Gočah. Iz Vipave smo danes dopoldne dobili brzojavko: Na Gočah je pri občinskih volitvah sijajno zmagala »Slovenska Ljudska Stranka« na celi črti!
+ Celovec: Družba sv. Cirila in Metoda na Koroškem. Ni več pust, a nekdo hoče imeti svoje pustne šale. Nekdo ne družba sv. Cirila in Metoda — je poslal nomine tc družbe na Koroško nekoga, da prouči koroške razmere. In ta odposlanec je g. bivši župnik Berce. Na Koroškem komaj poznani, z nemško ženo oženjeni »radikalni« prof. Rostohar, jih je bil na Bistrici baje izborno poučil, kako da je za Grafenauerjem komaj petinska večina koroških Slovencev, a za Rostoharjem in za Ekarjem stoji ogromna večina! In gospod Berce je prišel v Cehovec vprašat nekatere več ali manj vplivne osebe, ali nc bodo tirjali zdaj od g. Fr. Grafenauerja, da odloži svoj mandat! Ob enem išče odbor imenovane družbe nekoga, ki bi sc dal v Ljubljani nastaviti kot poznavatelj koroških razmer, ki jih Gra-fenauer, dr. Brejc i. dr. menda nikakor ne poznajo. G. Berce tudi ni zaman iskal, našel je nekoga, ki pozna koroške razmere, a Korošci še bolj poznajo njegove in bodo njemu časti-tali in sedanjemu družbinemu odboru: kdoi išče, najde! G. Boreč torej zdaj proučuje Koroško: pravil ie nekomu, da poide danes v Gutcnstein in Kotljc; dotični gospod pa mu je svetoval, naj gre sam nad Grafenauerja, pregovarjati ga, da prosi Hribaria odpuščanja; a g. Berce ni vedel kje je Brdo pri Šmohoru, ter ie mislil, da ie to blizu Gutštajna. Torej jc res treba, da gospod prouči Koroško, a želeti bi bilo, da izvemo njegova poročila, da se mu moremo dostojno zahvaliti. Ne vemo še, kaj porečejo zastopniki koroških Slovencev, ko bodo zvedeli, da novi odbor družbe sv. Cirila in Metoda tirja, ali vsaj svetuje, odstop gosp. Grafenauerja! Vtis občnega zbora je bil na obmejne Slovence tako slab, da slabši biti ne more. Društvo ima premalo dohodkov, pričakovalo sc je navduševalnih besedi, ki bi bile navzoče navdahnile z novim pogumom, pričakovalo se ie novih nasvetov, kako in kje bi sc dal najti nov vrelec, iz katerega bi se dala zajemati nova sredstva.! Ko hi bila družba
lastnica velikega premoženja, umljivo bi bilo, če se napravi nanj naskok z namenom, prisvojiti si njeno last. A družbino premoženje ima svojo vrednost le. dokler služi svojemu namenu, vzemimo, da katera teli zgradb pride na cksekucijsko prodajo! Kaj se dobi za njo? Torej naša šolska družba ponuja odboru in društvenikom le dela in tirja le žrtev! Zdrav razum bi sodil, da jc neobhodno potrebno v taki družbi zbirati vse moči, da naj bo taka družba podobna razumnemu trgovcu, ki dela kupčijo z vsakomur le s tatom ne. 'Tako bi bilo pričakovati, da šolska družba versko-narodnih strank ne bo metala iz svojega kroga, tem manj, ko imajo te stranke po zadnji volitvi veliko politično veljavo. A stvari so sc drugače razvile. Vzlasti Korošci se nc bodo dali komandirati: oni imajo velik šolski zavod te družbe v Vclikovcu, drugi se je z velikim navdušenjem še le nedavno pričel v Št. Jakobu. Vsled tega je Korošce zadela pre-memba družbe sv. Cirila in Metoda prav v živo. Opazovali bomo družbo — pripravljeni na vse — z zlatim upanjem. Odbor pa naj ne misli, da so Korošci demoralizovani berači, ki sprejemajo vsako darilo— pod vsakim pogojeni.
+ Za skupščino »Slovenske krščansko-socialne zveze« na Jesenicah dne 25. avgusta je veliko zanimanje. Svojo udeležbo je naznanilo že lepo število društev. Društva, ki sveje udeležbe še niso naznanila, naj to store najpozneje do prihodnjega torka. Dolžnost vseh naših društev jc. udeležiti se te za na-daijni razvoj »Slovenske krščansko-socialne zveze« velevažne skupščine! Naslove zanimivih referatov v kratkem priobčimo. Somišljeniki iz vseh slovenskih dežela, na svidenje dne 25. avgusta na Jesenicah.
+ Pisarna »Družbe sv. Cirila in Metoda« je zadnji čas nckai posebnega. Po »Narodovem« mnenju nimajo nič zaslug za družbo tisti, ki so obširne agende leta in leta brezplačno opravljali, — največ zaslug bo imel sedaj plačani štab »Družbinc« pisarne. Ravnatelj družbine pisarne je sedaj, kakor vse kaže, župnik — Brce. Ze sprejem tega moža v pisarno nadstrankarske družbe je bila pro-vokacija za nas, a zatajevali smo se do njegovih najnovejših nastopov. Njegove manire pa silijo vedno bolj na površje. Tako kot povsod, kamorkoli je stopila Brcctova noga, hoče storiti tudi v »Družbi«. Na skupščini jc nastopal na način, kakor bi član družbine pisarne, ki mora biti vsem na razpolago, nikakor nc smel. Učitelja g. Škulja. ki je tudi družbin uradnik, je naš poročevalec uljudno prosil za neki podatek. Ko jc Brce to videl, je skočil pokonci ter sredi banketa pričel kričati, da sc našemu poročevalcu ne sme dati zahtevano pojasnilo. Tudi pozneje je nastopil na ravno tak način. Naš poročevalec si je sevč drugod preskrbel pojasnilo. Brce je pa naletel na pravega. Slišal je take, da so Brceta morali napredni akademiki proč vleči. Sedaj potuje Brce po Koroškem in kakor kaže naše današnje poročilo iz Celovca tudi ondi silno »bla-žilno« vpliva. Izjavljamo torej: »Z ozirom na to, da za Brcetov nastop na skupščini nismo dobili od vodstva družbe še nobenega zadoščenja in sc torej kaže. da vodstvo odobrava nastop Brcetov proti našemu časopisju, nastop, katerega se celo izmed liberalnih akademikov ni upal noben zagovarjati, ne bomo priobčevali nobenih družbinih vesti. Če je vodstvu najljubši Brce, naj pusti pri miru tudi sv. Cirila in Metoda in naj pri preuredbi pravil družbo ovekoveči s slavnim Brcetovim imenom. Za svoja dosedanja junaštva Brce to zasluži!
+ Gospodu ravnatelju plinarne v premislek. V liberalni stranki cveto same osebnosti, za katerimi se morajo vedno umakniti skupni narodni in gospodarski oziri. Ko so ravnatelja Senekoviča za njegovo liberalno strankarstvo poplačali s tem, da so ga naredili za ravnatelja plinarne, smo mislili, da je zdaj en liberalec dovoli dobil, dasi je g. Se-nekovič jasno pokazal žc pri elektrarni, da zna sicer fiziko za srednješolskega učitelja, a da praktičnega dela ne razume. Draginja mestne elektrike to dovolj izpričuje. Pri plinarni, kjer bi moral biti voditelj izkušen praktični strokovnjak, kar g. Senekovič ni, kar mu tudi ni zameriti, ker jc živel samo v šoli, se bo uspeh tega liberalnega gospodarstva pokazal kmalu tudi v velikem podraženju plina. Na vsezadnje so ga naredili še za prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, da bo tudi tu vse podražil po merodajnem programu istotako neizkušenih omladinašev. Resni ljudje, ki jim ie na srcu prospeh družbe, so kandidirali šolskega svetnika dr. I letelo, katerega oseba bi dala poroštvo, da društvo poživi in reformira. On bi bil svoje velike zmožnosti in vsestransko zaupanje, ki ga mora uživati od vseli strank tak mož, z vso vnemo posvetil pro-cvitu družbe, tembolj, ker nima stranskih poslov z užitninskimi zakupi iu plinarnami, ampak je posvetil vse svoje življenje edino Ic šolstvu. Mož s takimi strokovnimi in pisateljskimi zmožnostmi kakor je dr. Detela, bi bil povzdignil družbino šolstvo in tudi družbine dohodke; liberalna stranka pa bo oboje minirala. Ali ne bi bilo bolje, da bi sc g. Senekovič posvetil edino le plinarni in v resnici kaj koristil, nego pa da jc dal svoje ime in svojo osebo na razpolago neizkušenim in slepim herostratom?
t- Celjska »Domovina« — velika iažnjiv-
ka. Celjska »Domovina« piše, da bi bili »Slo-venčcvci« pripravljeni na skupno delo Ic, ako bi bili v odbor družbe izvoljeni sami »klerikalci«. Kje smo to zahtevali? Mi smo stali na stališču, da je skupno delo mogoče lc. ako so v odboru zastopani delavni pristaši obeh
strank. Tu naj bi liberalci pokazali svojo — zrelost! Liberalci so pa vrinili v odbor same liberalce! To naj bo potem »skupno delo«?
+ O letošnji skupščini »Družbe sv. Cirila
in Metoda« piše celovški »Mir«, da ni bila skupščina podobna shodu zrelih mož, marveč burnemu dijaškemu sestai/ku.
+ Hribar in kongres »Svobodne Misli«.
hr barjevo glasilo »Slov. Narod« dela debelo reklamo za shod »svobodnih mislecev« v Pragi. Kot glavno prednost teh ljudi slavi, da nimajo nobenih dogem in nobenih principov. nobene stranke, nobene filozofije, nobene smeri i nobene vere. Patetično vprašuje »Narod« : Kako bo zastopana na tem kongresu »svobodomiselna Ljubljana«? Na vsak način mora iti na ta shod župan Hribar, kajti on brez dvoma najlepše združuje v sebi vse imenovane prednosti. »Krščansko-demokratično podlago«, ki jo je Hrvatom podpisal, pa lahko vzame seboj, da pokaže, česa je zmožen pravi svobodomislec, ki so mu Hekuba vsi principi in podpisi. »Trnovsko prosveto« Tr-stenjaka pa naj vzame s seboj, da bo tu pripovedoval, kako liberalna stranka ukroti in disciplinira vsakoga. kdor se upa izreči drugačen princip, nego je všeč strankinim ma-likom!
+ »Glasbena Matica« in »Uč'teljski Tovariš«. »Učiteljski Tovariš« piše o dosedanjem delovanju »Glasbene Matice«: »Kdor išče politike in strankarstva v takem delovanju tega našega kulturnega zavoda, išče dlake v jajcu. Ta je neskončno zloben in od politiške strasti tako zasleplien, da je izgubil vsak smisel za naša kulturna prizadevanja.« — Podpišemo! A bili nismo ni pri »Glasbeni Matici« ni pri »Družbi sv. Cirila in Metoda« mi, ki smo iskali strankarstva. Nismo vpraševali pri odbornikih teh zavodov za liberalno strankarsko prepričanje, pričakovati pa smo smeli da se od druge strani ne vpraša za od liberalcev takozvano »klerikalno politiško prepričanje« — če je edino kulturno delovanje nad vse. Kedaj smo mi zahtevali, kot zavija »Učiteljski Tovariš«, da bi na hiši »Glasbene Alatice« vihrala zastava »S. L. S.«? Politiko in strankarstvo so pričeli iskati v »Glasbeni Matici« tisti, ki so izrinili radi strankarstva. kakor se je javno povdar-jalo, edinega našega odbornika gospoda S. Ravniharja o katerega delavnosti doslej še m nihče dvomil in s katerega sposobnostmi se ne more meriti kak pisar »Kredit, banke«. Ali tako kot od zadnjega občnega zbora dalje pri »Glasbeni Matici« delajo ljudje, od katerih je oddaljeno pri kulturnem slovenskem delu strankarstvo? Tako delovanje kriči: Ubijmo kulturo, da živi strankarstvo — liberalno strankarstvo pa bomo mi pri tem ravno tako malo podpirali, kakor smo z navdušenjem podpirali vsako nadstrankarsko kulturno delovanje.
+ Skrb za javno zdravstvo. Legarjeva epidemija, ki je nastala v Postojni, mora vendar obrniti skrb vseh javnih organov na zdravstvene razmere. V Postojni je legar nastal zaradi velike zanikernosti. Nov vodovod so naredili, a kako so pazili nanj? Ze lani sc jc pojavil legar v Postojni, pa poklicani faktorji so delali Ic na to, da vso stvar potlačijo, namesto da bi po svoji dolžnosti skrbeli, da se nevarnost infekcije odpravi. Kar je prišlo v Postojni na dan, je vprav v nebo vpijoče. Vodovod je bil poln najgnusnejših fekalij, črvov, gliv in zdravju škodljivih snovi. Ko je že mnogo ljudi zbolelo, pa oni, ki so zakrivili epidemiio, niso hoteli priznati vzroka bolezni, da ne bi prišla na dan njihova krivda. Ako se otrok opeče ali pade v vodo, je takoj na mestu državni pravdnik in toži nesrečno mater, da jc revica še zaprta poleg svoje nesreče. Če pa zaradi zanikrnosti nastane velika epidemija. ki težko zadene mnogo rodbin in do-ucsc ogromno škodo celemu kraju za mnogo let. kakor se je sedaj dogodilo v Postojni, se nihče ne zgane. K.ic je javni funkcionar, ki bi po zasluženju poklical na odgovor ljudi, ki so zakrivili toliko gorja? Ti ljudje so imeli pri zadnjih volitvah vse polno posla, da telo Notranjsko zavlečejo v gnili liberalizem, pri tem so pa zanemarili Postojno, da jc sedaj tako težko udarjena in da bo dolgo trajalo, preden letovičarji izgube strah pred infekcijo. Naj velja pravica za vse enako: Za ubogo, nesrečno mater, iu za bogate, liberalne, na-puhnjene magnate, ki so krivi tolike nesreče!
-f Senožeški liberalni zdravnik dr. V. (iregorič ie šel za nekaj časa na dopust. Ali ga je prestrašil tifus v Postojni, pri katerem so njegova »strokovniaška« mnenja prikrivala pravo stanje stvari. Imeniten zdravnik, ki gre na dopust, ko je v bližini katastrofa! Kakor čujemo, so oblasti verjele dr. Gregoriču, ne pa njegovemu stanovskemu tovarišu, ki jc trdil nasprotno!
+ Tifus v Rakeku. Tifus sc jc pojavil žc v Rakeku. Zdaj je čas. da se resno pomenimo 7 vojaško upravo. 27. pešpolk jc šel na vaje v Rakek in Cirknico, torej ne ravno preveč daleč stran od središča epidemije, ki je kakor znano v Postojni. Pa recimo, da bi se bilo vojaški upravi kljub skrajno slabi pitni vodi in velikih naporov vojaštva, ki slabi organizem in ga disponira za epidemijo, zlasti če pomislimo, kako nedostatna je ob času vojaških vaj vojakova hrana, iu kljub občeznani odprtih stranišč sredi taborišča, kakoršna so pri vojaških vajah v navadi, kljub vsej nesnagi recimo, da bi se vzlic temu bilo vojaški upravi posrečilo onemogočiti, da bi se bila epidemija zanesla na katerikoli način iz obližja Rakeka in Cirknice med vojake. Kaj pa, ako bi sc tifus pojavil med civilnim občinstvom? Pogoji za to so tako v Rakeku kakor v Cirknici v obilni meri dani. Torej nekako pred tednom sc je jelo govoričiti, da v Ra-' keku ni več prav varno. Včeraj so došla poro-
čila, da se je pojavil že tifus. Kaj ukrene vojaška uprava? Da odkorakata dva bataljona iz Rakeka, kjer sta nastanjena, proti Begunjam, da ondi ponovita strelske vaje in se tako odtegneta epidemiji. Torej vojake ženejo zopet na mučne vaje in streljaj od Rakeka — v Begunje, kjer se lahko zopet napajajo z 011-dotno vodo iz vodnjakov in deževnico, ako nočejo žeje poginiti. Kar je pa še najbolj modro, ostala bataljona ostaneta v Cirknici, kakor doslej, dasi je iz Rakeka v Cirknico slaba urica in dasi ni nič lažjeg kakor zanesti epidemijo iz Rakeka v Cirknico. Ko bodo naposled vsi štirje bataljoni do dobra od tifusa okuženi, bodo tisti, ki so še na videz zdravi, ali imajo v sebi že kal bolezni ali so zanjo čisto disponirani, korakali proti Ljubljani, kakor je v vežbenem načrtu določeno in pridejo okolu 18. avgusta v Ljubljano, kjer ostanejo celi teden. Tako bomo srečno zopet imeli v mestu okužen polk iu potem se naj epidemije varujemo! Ako vojaška uprava že meni, da so vojaške vaje potrebne kljub veliki nevarnosti, da se iz gnezdišč epidemije in iz njihove okolice zanese tifus med vojake, ki so vsled velikih naporov in skrajno slabe hrane kakor nalašč ustvarjeni za tifus, naj vsaj, kadar se bolezen pojavi sredi polka, ukrene, da se okuženi polk ali bataljon ali stotnije iz manever-ske zveze izločijo! Ali morda hočejo tifus zanesti potom 17. in 7. in morda še 87. in 97. polka na Koroško k cesarskim vajam in v ob-iižje cesarjevega kvartirja?
+ O tifusu v Postojni je priobčil zdravnik pri tukajšnji deželni sodniji g. dr. Ivan Plečnik članek v danes zjutraj nam došli »Neue Frei Presse«. G. Plečnik je mtervival vseuči-liškega profesorja dr. Krausa, ki se mudi v zadevi tifusa sedaj v Ljubljani. Iz Plečnikovega članka se razvidijo žalostne higijenične razmere v deželi kranjski, posebno pa v deželni bolnici ljubljanski, katere je označil kot staroveške! Tifus leži v deželni bolnici poleg jetike in pneumonije! Na članek se še povrnemo.
+ »Kmečka zveza v ljubljanski okolici«.
Vsa pisma, ki se tičejo »Kmečke zveze v ljubljanski okolici«, naj se pošiljajo na naslov: »Kmečka zveza v Ljubljani««.
+ Uradniška »Naša zveza« se baha po časopisih z veliko domišljavostjo, da je ona »prevzela nalogo narodnega sveta« in da bo ona dajala poslancem informacije. V »Naši zvezi« ima glavno besedo znani — Anton Trstenjak. Izjavljamo, da naši poslanci ne potrebujejo nobenih informacij od liberalno pobarvane »Naše zveze«. Priporočilo od te »Naše zveze« bo našim poslancem vedno najslabše priporočilo! Naši poslanci bodo storili svojo dolžnost brez vsiljevanja »Naše zveze«.
+ Postava za delavsko varstvo. »Frem-denblatt« poroča: Septembra meseca 1. 1906 sc jc v Bernu sklenila mednarodna pogodba glede na varstvo žena-delavk. Pogodba velja za vsa industrijska podjetja, kjer jc zaposlenih več kot deset delavcev. Pogodbo je med drugimi podpisala tudi Avstrija. Sedaj pa je vlada izdelala načrt, ki obsega širše določbe kot bernska pogodba. Vlada hoče namreč delav-skovarstvena določila razširiti tudi na mladoletne delavce in prepovedati za ženske nočno delo tudi v takih podjetjih, kjer je manj kot deset delavcev. V trgovinskem ministrstvu so tozadevno izdelali že pet načrtov, ki bodo najbrž že jeseni predloženi državnemu zboru. Prvi načrt se bavi z izvršitvijo bernske pogodbe, ki prepoveduje nočno delo žena, drugi uredi porabo belega fosforja. Izdelovanje žveplenk z belim fosforjem se bo uvrstilo med koncesionirane obrti. Tretji načrt uredi delavni čas pomožnih delavcev v trgovinah: uvede se minimalni čas za odmor in vlada se pooblasti. da lahko samo naredbenim potom odredi, kedaj se morajo trgovine zapirati. Četrti načrt razširja nedeljski počitek na konsumna društva ter delavsko varstvo uvaia tudi v obrte, ki niso obrtnemu redu podvrženi. Peti načrt ureja delo s svincem, ki jc zdravju škodljivo, izdelana pa je tudi še naredba, ki odreja, kako zabramti razširjenje vnetja vranice, ki je s takimi nevarnimi deli v zvezi.
+ Istrski deželni zbor. Istrski deželni zbor bo baje sklican 15. septembra in bo zboroval do 5. oktobra. Pripravlja se akcija za volivno reformo.
—	Za italijanski učiteljski naraščaj je jela »Lega« skrbeti sistematično. Prošla leta je »Lega« vsako leto 10 do 20 tisoč kron razdajala za podpore dijakom, kar se pa ni obneslo, ker je le malokdo od teh dijakov po dokončanih študijah vstopil v »Legine« šole. Lani je »Lega« ustanovila štiri ustanove po 400 K. Te ustanove bodo dijaki uživali cel čas, ko študirajo, njihovi stariši, oziroma varuhi, pa bodo morali »Legi« celoten znesek vrniti, ako dijak nc bo vstopil za učitelja v »Le-gino« šolo. Dva dijaka, ki sta vživala eno leto to ustanovo v zadnjem letniku pripravnice, letos že vstopita med »Legine« učitelje. »Lega« je letos ustanovila šest ustanov po 200 K za dijake na učiteljiščih. Pogoj za vži-vanje je, da učiteljiščniki po dokončanih študijah vstopijo za učitelje v italijanske šole istrske, da se s tem ustvari stalni učiteljski naraščaj.
V Krki utonil. Včeraj jc v Krki pri Novem mestu utonil učenec tukajšnje deške šole Alojzij Agnič, sinček kleparskega mojstra in hišnega posestnika Andreja Agniča.
—	Prelat, g. opat oče Gerard Maier se je vrnil iz nadopatije Mehreran. Na praznik sv. Bernarda bo v zatiški cerkvi imel slovesno sv. pontifikalno mašo mil. g. stolni prošt J. Sajovic, pridigo pa preč g. stolni kanonik Tomaž Kajdiž.
—	Suša. V novomeškem okraju je huda suša. Vse zaostaja. Sadja bi bilo sploh malo, in sedaj še to odpada. Druge krme bo tudi jako malo. Vsled tega je cena živine padla,
posebno mladih prešičev. Mesarji imajo pa za celo leto vedno isto ceno in še »zgubo«. — Vzrok temu so prednostne cene za gostilničarje, razne zavode in medsebojni dogovori — kartel.
—	Nalezljiva bolezen. Iz Adlešič se poroča: Med našo deco sta se pojavili dve nalezljivi bolezni, davica. za katero sta umrla že dva otroka, in angina.
—	Kje imate deželno trobojnico? — »Die Wacht am Rhein«. Z Bleda se nam piše: Ko se je zdraviški dom zidal, »bogato podprt od dežele Kranjske« (kakor pravi spominska plošča), napravila se ie cesarska in deželna zastava in je bil na vsaki strani »Curhausa« velik lesen drog pripravljen za razobešenje teh dveh zastav. To je bilo, ko je bil še ranjki dr. Mosche predsednik »Curhausvereina«. Pozneje je bil voljen predsednikom bankir Mayer iz Ljubljane, in glej slučaja! Kar naenkrat sta oba droga strohnela in — novih niso dali delati. In od takrat je potem pri cesarskih slavnostih vihrala (s strehe) le cesarska zastava. Zato pa so v salonu ob cesarjevi podobi razobesili na vsako stran po eno cesarsko, deželno in po eno modro - rumeno in belo - rdečo, če se ne motim celo bclo-modro zastavico. Velika deželna zastava pa je ostala — pod streho! — Danes je »Curhaus« last zdraviške komisije. Radovedni smo, kako bo letos. Pravočasno zahtevamo, da se razobesi letos povodom cesarske slavnosti tudi velika deželna trobojni-ca poleg cesarske: mi pozdravljamo sivolasega vladarja vsako leto z isto navdušenostjo kot avstrijski državljani in kot zvesti Slovenci. Torej na streho z deželno trobojnico! — Obenem si usojamo vprašati slavno komisijo, kakšna zastava je modro-rmena? Naša deželna trobojnica ie belo-modro-rdeča! Kaj delajo pri nas bavarske belo-modre zastavice? — Te dni sem šel pozno zvečer (ob pol 11. uri) okoli jezera. Pridem do gostilne Hribar (po domače Kokalj) in slišim akorde vse-nemške pesmi »Die Wacht am Rhein«. »Zum Rhein. zum Rhein — zum dcutschen Rhein!« Pa z Bogom, neodrešenci, hodite k nemški Reni; pri nas pa te pesmi ne boste peli, to vam garantiramo. Ce že moramo vaše neslane buršovske melodije tako pozno ponoči (slavna zdraviška komisija, ali na Bledu ni policijske ure?) poslušati, izzivali pa ne boste. Opozarjamo tudi c. kr. okrajno glavarstvo na to, da se zlasti ob nedeljah nočni mir na Mli-nem do 1., 2. ponoči kali. Ali nimate pripomočkov ?
—	Iz Bohinja se nam piše: Dobro ste zadnjič poročali o čudnih razmerah, ki vladajo na jezeru. Še nekoliko stvarnih dodatkov. Lastnik gostilne g. A. Resman postavil ie z dovoljenjem fužinske podobčine pri cerkvi ob jezeru barako, kjer prodaja sedanja gostilničarica gosp. Pavškova razglednice in sladkarije. Ker so razglednice tukaj po 10 v., v turistovskem hotelu pa po 20 v., je umevno, da jih zelo kupujejo. — Posledica je ta, da se je g. Stohr obrnil na glavarstvo, da kazi baraka sliko jezera. Glavarstvo je ukazalo barako odstraniti. Domačin ne sme na površje! Jezero je javna last. kar se je dognalo pred nedavnim časom. Vsi upravičenci in posestniki parcel so vedno vozili s čolni po jezeru in izkrcavali na obeh straneh jezera in mostu. Na koncu jezera si je napravil gostilničar Ravhekar hotel — pa ne sme izkrcavati pri mostu ob cesti. — Še več: Ravnoisti si je nabavil štiri gosi, da bi mogel večji družbi postreči. »Holt!« se je reklo. Gosi so nevarne ribam. Stran ž njimi! In res jc prišel k g. Rav-hekarju lovec verskega zaklada, ki je dejal: »Ako ne odstranite gosi. vam jih postrelja-mo!« — I seveda! Ravhekarjev hotel je cenejši, postrežba dobra — tujci hite gori; g. Stohrova pa s strahom gleda za njimi te i1 čuti, da je veliko manj prometa. — V turistovskem hotelu imajo uslužbenca, ki je domačin pa brez narodnega ponosa, posestnika: »Villa Zlatoroc«. — Ta je domačinu Suhelju od Fužine že trikrat vrgel kol, na katerem ima privezan čoln. Svet je lastnina podobčine Fužina-Studor. Obe cerkvi sv. Janez in sv. Duh — imata pravico izkrcavanja in vkrcavanja, a Toneju to ni prav. Tone! Ne pihaj, kar te ne peče! Lahko si opečeš prste, da boš pihal ričet! — Gospod poslanec Pogačnik, prosimo, da se tem razmeram korenito posvetite!
Pri kopanju psa utonil. Dne 7. t. m. je kopal Anton Papp, pešec III. bataljona 39. polka ob izlivu Petrinjšice v Kolpo psa svojega častnika. Ker ui poznal reke, zašel je v neki vrtinec, ki ga je potegnil tia dno; truplo so dobili šc-lc drugi dan. Radi psa — utone vojak.
—	Dva brata utonila. Sina trgovca Griin-huta iz Vrbice, vračajoča se iz Budimpešte, sta se na poti ustavila pri ujcu Ornsteinu v Semeljcu. Zvčer sta še šla kopat v bližnje malo jezero. Brata ne poznavajoča jezera, sta prišla pred globino, popadala notri ter utonila.
Silna vročina v Mostaru. Toplomer kaže v Mostam te dni 59 do 61 stopinj na solncu.
—	Zanimiva vaja v gorah. Sarajevski 68. pešpolk je izvajal 7. t. m. zanimivo vajo. Vojno ministrstvo je ukazalo lani poizkusile vaje trena na gorskih stezah. Vaje sta imela izvesti inomoški in sarajevski armadni 'zbor. Lani je sarajevska trdnjavska artiljerijska stotnija transportirala dva topova, dve pehotni stotniji pa svoj tren 14 voz iz Trnova na Trcskavico. Letos pa izvrši tako vajo pešpolk št. 68 na Vračo. Zadnja kolesa morajo odstraniti in jih nadomestiti z drogi.
Porotno zasedanje v Novem mestu. Določene so v Novcih mestu sledeče porotne razprave: Dne 26. avgusta 1907 Janko Braj-dič, cbdoižen hudodelstva po SS 197, 200, 203,
8, 98 b kazenskega zakonika in § 1. viač. postave, dne 27. avgusta 1907 Ludovik Starič radi hudodelstva po § 118 kaz. zakona, dne 28. avgusta 1907 Jožef Petrič radi hudodelstva po S 127 kaz. postave in Medic Jakob radi hudodelstva po §§ 140 in 152 kaz. zak. ter Vrščaj Janez radi hudodelstva po §§ 8 in 125 kazenske postave.
—	Društvo za pučku prosvjetu ima že okoli 10.000 članov. Zato vsi y naša izobraževalna društva in »Krščansko-socialno zvezo.
—	Poveljnik 36. divizije generalmajor V. Danki, naslednik fml. viteza Auffenberga, je prišel v Zagreb in prevzel poveljstvo.
—	Socialni demokratje v Osjeku začno izdajati nemški tednik, ki ga bo urejeval Slavko Henč, kandidat pri prihodnjih volitvah v sabor.
—	Nov hrvaški dnevnik »Mali Zurnal« je začel izhajati 8. t. m. v Zagrebu. Ureja ga Stjepan Marjanovič. Tudi posledica proste kolportaže. »Narodna Obrana« pravi, da je list vreden drug »Novosti«, hrvaške izdaje dunajske »Blutige Hacke« — »Ekstra Blatta«.
—	Roparski napad. Dne 8. t. m. so našli v Vukovaru ob Donavi ležati nezavestnega nekega pristava; ko se je prebudil iz omotice, pripovedoval je, da se mu je, idočemu ob 10. uri zvečer z neke zabave domov, pridružil na poti neznanec, češ. da ga popelje domov, pridružil na poti neznanec, češ, da ga popelje domov. Ugovor pristava, da zna že sam za pot do vrat svoiega doma je bil zaman; tujec ga ni izpustil iz rok in vlekel ravno v nasprotno smer. Ko sta bila nekako sredi pota, udari vsiljivec pristava po glavi in nogah, da se ie na pol mrtev zgrudil na tla. To je hotel ropar, kajti takoj je svojej žrtvi vzel zlato verižico in uro ter okoli 10 kron v gotovini. Napadalca, majhnega človeka s črnimi brkami, pridno iščejo, a doslej zastonj.
—	Velik požar. Iz Zagreba poročajo: Vas Bregi v Podravinju je pogorela.
—	Umrl je v Novem mestu knjigovez Karol Kovatschin iz Maribora.
—	Pekovska stavka v Celovcu še traja. Stavkujoči pekovski pomočniki razširjajo med delavstvom letake, ki označujejo trgovine, kje da naj kupuje delavstvo kruh.
—	Velika nevihta. Iz Riž se poroča o veliki nevihti dne 7. t. m. Padala ie toča, debela kakor orehi in še večja. Vihar je razkrival strehe in podiral drevesa. Sadje je večinoma popadalo z drevesa. Še strašnejše je gospodovala nevihta v Ziljski dolini.
— Kandidatje za sabor na Hrvaškem. Starčevičanski klub v Gospiču je postavil kandidatom Starčevičeve stranke za volivni okraj Gospič Davida Starčeviča, za volivni okraj Perušič pa Josipa Gržaniča.
—	Tri nedeljske ribiče sta 25. m. m. napadla pri Gospiču dva popolnoma gola človeka. Ribiči so jo z mrežami in drugimi ribam nevarnimi orodji nedeljskih ribičev ubrali proti mestu, Adama pa za njimi, dokler se nista radi bližine hiš izgubila v hosto.
—	Veselica v Kamniku. Jutri v nedeljo ob pol peti uri popoldne priredi društvo »Kamnik« vrtno veselico na vrtu hotela Fi-sclier z izbranim sporedom. Vstopnina za osebo 60 vin.
—	Dopisnica, ki roma 22 let! Današnji hrvaški listi poročajo: Včeraj sta bili dopo-slani gospodu Maksu Herlingerju v Karlovcu dve dopisnici, ki imata odpošiljavm pečat: Dunaj 1885 in dopošiljani pečat 6. avgusta 1907. Te dve dopisnici sta torej rabili celih 22 let, predno sta prišli adresatu v roke.
Vojno šolo r.a Dunaju bodo reorganizirali. Vojna šola, ki je dozdaj izobraževala tudi višje topniške častnike, bo odslej služila samo za izobrazbo generalnoštabnih častnikov. Izobrazbo višjega topništva in tehniških častnikov prevzamejo posamezne zborne šole. Šolanje v vojni šoli se bo podaljšalo; trajalo bo odslej tri leta.
—	Ukradeni redovi in odlioovanja. Na niejnej postaji v Zemunu sta bila ukradena dva zabojčka z ital. redovi in odlikovanji, ki so bila poslana na italijansko diplomatsko agenturo v Sofiji. En zabojček so ukradli železniški uslužbenci, drugega so našli skritega in neodprtega v nekem kotu.
š Iz Drave je rešil knjigovodja Lavren-čič v Ptuju pekovskega vaejnca Piricha. — Lavrenčič .ie bil sam v nevarnosti, da utone.
—	Nenadna smrt. Nagle smrti je umrla dne 8. t. m. v Trstu 601etna Marija Bonetta na cesti
—	Na očeta je streljala, kakor smo že poročali,8. t. m. lepa 181etna Marija Mazzotti, hči oštirja. Oče je že delj časa kregal hčer, ker je ljubimkovala z nekim priletnim vdovcem, ki ima več otrok. Vdovec je nedavno prišel očeta naprosit za hčerkino roko, ta ga je pa odbil. Zato sta se oče in in hči neprestano prepirala. Prišlo je tako daleč, da je oče, pri-šedši 8. t. m. domov od lova. hčer oklofutal, češ: »Jaz ti bom dal starega dedca, ali ni dovolj mladih fantov v Trstu?« Hči pa je zagovarjala svojega priletnega ljubimca, nakar je oče baje — tako pravi hčer sama — nanjo nameril puško. Hči je nato šla po samokres in štirikrat ustrelila v zrak, da svojega očeta ustraši, kakor pravi ona. En strel je očeta zadel, k sreči, le lahko. Hči sedaj v ječi hladi svojo prevročo ljubezen.
—	Odlikovanje slovenskega umetnika. Akademični modelir na Dunaju, koroški Slovenec Miroslav Ogrin, je bil imenovan rednim članom društva modelirskih umetnikov na Dunaju v znak priznanja za njegova izvrstna plastiška dela.
—	Zagrebški Canis. Ze dalje časa so zagrebški policiji dohajale ovadbe, da neki starejši gospod v vozovih cestne železnice, zlasti na progah proti Savskemu mostu in Mak-simiru, ne da miru gospem in gospodičnam. Čakal je navadno pri postajališču ter gledal v vozove, ali in kake dame se vozijo v njih. Ker
pritožbe pri izprevodnikih niso imele uspeha, posegla je vmes policija ter konečno dobila starega pohotneža v roke. Obljubil je, da se več ne bo vozil po cestni železnici.
—	Požar v Vukovaru. Ponovno je 7. t. m. izbruhnil požar v vukovarski tovarni »Hungaria« ter jo upepelil. Škoda znaša 300 tisoč kron. Sodijo, da so zažgale poslopje iskre iz mimo vozečih vlakov. Brez dela je 300 delavcev.
Ljubavna tragedija. Pri krčmarju Marku Kohnu v Šidu je služila kot hišina Antonija Stare, jako lepo dekle. Mlajši sin Kohnov, Oton, se je v deklico strastno zaljubil, a oboževanka ni hotela ničesar slišati o njegovih ijubavnih ponudbah in obljubah, da jo gotovo poroči. Tudi s pismi ni mogel nesrečni ljubimec ničesar opraviti. To ga je tako ujezilo, da je 31. m. m. došel v gostilno svojega očeta, stopil pred neusmiljeno Tončko ter iz-prožil nanjo revolver; krogla jo je zadela v vrat in ostala v njem..
Slovenske vesti iž Amerike. 30. junija je bil sprejet v avdijenci pri sv. Očetu jolietski župnik vč. g. Fr. Šusteršič. — V Calumetu so prijeli na ulici nekega Jakoba Hubarja, ki je prišel iz Ne\vyorka. Zdravnik je dognal, da ie mož zblaznel, najbrže vsled vročine. — V Clevelandu je umrl Josip Kumel, doma iz Žužemberka. — Za vročinsko boleznijo je umrl Štefan Pavlišič, star 34 let, iz Brezij pri Ne-stopnji vasi, v župniji Setnič. V domovini zapušča žena in troje otrok.
—	Samoumor stotnika. Ustrelil se je v Sarajevu stotnik Emil Halbaucr.
—	Društvo poštarjev. Dne 5. t. m. se je vršil v Trstu izvanredni občni zbor društva poštarjev, katerega so počastili zastopniki centralnega društva poštarjev na Dunaju ter poštnih oficijantov skupine Trst in sosedov Korošcev. Ko je predsednik konstatiral sklepčnost, se je razpustitev tega društva soglasno sklenila, ter odločilo, da se mesto dosedanjega društva ustanovita dve skupini centralnega društva na Dunaju in sicer ena za Slovence iti Hrvate celega našega ravnateljstva s sedežem v Ljubljani in druga z.a Italijane v Trstu. Ustanovni shodi teh skupin se bodo pravočasno naznanili. Vsak dosedanji član društva poštarjev se povabi, da takoj naznani svoj pristop k centralnemu društvu in sicer direktno predsedstvu tega društva na Dunaj ali pa g. I. Ule-piču poštarju na Rakeku. — Priporoča se pa tudi ostalim gospodom, ki niso bili dosedaj člani, da svoj pristop čimprej naznanijo, ker vsakemu od nas ie znano, da je Ie v večini moč. Res je težko prispevati toda vsak naj ima pred očmi dejstvo, da bomo svoj cilj ie tedaj dosegli ako pripomoremo k temu vsi- ne pa le posamezni.
Llublianske novice.
I j Poziv dr. Trlllerjul Tudi kamniški »Naš List« se obrača s pozivom na dr. Karola Trillerja: »Lcvcc, Črnivec in Šubic so storili svojo dolžnost, odložili so mandate, kot je zahteval ljudski glas in narodna čast. Vsi so uradniki in to je za vse tri olajševalna okol-ščina pri njihovi napaki. Dr. Triiler je neodvisen politik in to je za njegovo »stališče« težka obremenjevaina okolnost. A dr. Triiler ne odloži občinskega svetniškega mandata! Dvoje je mogoče, ali se dr. Triiler ne zaveda svojega koraka, ali pa se mu zdi cela stvar malenkostna. Da stvar ni malenkostna, čuti na svojem hrbtu vsak slovenski uradnik, čuti pa tudi vsak naroden Slovenec. Za nas so težki časi in v svojih maloštevilnih zastopih nam je treba popolnih mož, trdih kot jeklo. Dr. Trillerjev mandat je ugasnil kot narodni mandat, zakaj ga ne odloži formelno, ko tako ljubi formaliteto? Edino to bi bilo zadoščenje za njegovo »stališče«, sicer mu ostane Proftova afera kot večen pečat na čelu. Za dr. Trillerja ni drugačnega merila kot za uradnika Šubica! Dr. Triiler, proč z mandatom!«
Ij Mestna uprava in žalsko pivo. V Ljubljani se širi govorica, da je župan Ivan Hribar zapovedal gostilničarju v Švicariji, da nc sme točiti Auerjevega piva, ampak samo žalsko pivo, pri katerem je delničar — župan. Bi bilo res koristno, da bi kdo v javni seji občinskega sveta interpeliral župana, kako pride na tak način žalsko pivo v zvezo z mestno upravo! — Eden. ki ima zloben jezik o županu.
Ij Dodatno k naši notici o Iegarju z dne
7. avgusta t. I. priobčujemo naslednje podatke: Med civilnim prebivalstvom v Ljubljani se dosedaj še ni pojavil noben slučaj. Ker je bil eden izmed doma oskrbovanih na Iegarju obolelih oddan v tukajšnjo deželno bolnico, ostanejo samo še trije v zasebni oskrbi. Razun tega so bili v ljubljansko deželno bolnico sprejeti še trije drugi, ki so se vsi okužili v Postojni; v tej bolnici imamo sedaj 25 bolnikov za legarjem. V garnizijski bolnici leži sedaj 56 na Iegarju obolelih vojakov, poleg tega je tu 11 vojakov, o katerih diagnoza še ni povsem določena. V ljubljanski okolici se število bolnikov za legarjem ni pomnožilo. V Postojni znaša število na Iegarju bolnih 43.
Ij Veselica na Opekarski cesti. Jutri popoldne priredi podjetni gostilničar g. Kotnik veselico v svoji dobroznani gostilni na Opekarski cesti. Prijatelji dobre zabave, na svidenje ! '
Ij Gospod Anton Verovšek, uajpriljublje-nejši član slovenskega gledališča, zapusti v ponedeljek Ljubljano in sc odpelje v Trst, kjer bo vodil ondotne slovenske predstave. Naj bi mu bil Trst boljše domovanje, kot mu ie bila Ljubljana!
Ij ii državna gimnazija v Ljubljani ostane v starih prostorih. Mizarska stavka v Ljubljani še ni končana, zato mizarska dela v no vem poslopju II. državne gimnazije na Poljanski cesti počivajo. Menda ne preostane
druzega, kot da se bo začetkom prihodnjega šolskega leta II. državna gimnazija, ako se stavka ne konča, morala nastaniti še v starih prostorih.
Ij Liberalna obrtniška organizacija. Na
razna vprašanja odgovarjamo, da je v odboru te liberalne obrtniške organizacije gosp. Franc Ksaverij Stare.
Ij Prebrisani vojaki. Tifus imamo v Ljubljani, hud tifus, posebno med 17. pešpolkom. Zato je pa vse tako izborilo prirejeno za izo-liranje vojakov od civilnega prebivalstva, da se vojaki ponoči v rjuhah spuščajo iz vojašnice in porabljalo drevesa sosednjih vrtov in tuje lestve za preganjanje tifusa po Ljubljani. Ta prebrisanost naših fantov je pravzaprav jako zabaven pojav, a ker je nevarnost oku-ženja po mestu velika, bi jim nujno priporočali, da opuste take izprehode v korist svojega zdravja in v korist zdravja drugih.
Ij C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas zaradi zagotovljenja sena, slame, drv in premoga in deloma tudi ovsa za leto 1907—1908. Ponudbene razprave se bodo vršile razne dneve od 6. do 31. avgusta 1907 v raznih krajih. Zakupni razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
I j Novo kinematografsko podjetje. V kratkem se nastani v Ljubljani, v dvorani bivšega »Katoliškega doma« novo kinematografsko podjetje, ki utegne po pripravah sodeč biti ne-kai posebnega. Kazale se bodo slike slovite bogate francoske družbe, ustanovljene z glavnico 3,200.000 frankov, ki ima podružnice po vseh večjih mestih sveta in kakor znano, pro-ducira najlepše posnetke. Več novedo lepaki.
Ij Na legaiiu je umrl 8. t. m. branibovec Andrej Repar, star 23 let. Torej tudi v Ljubljani žrtev za žrtvijo . . .
Ij Kap zadela. Ko je včeraj popoldne mlel kavo v kuhinji v topničarski vojašnici 23-letni nadtopničar Ivan Sever, rodom iz Jezice, se je nenadoma onesveščen zgrudil na tla in je. ko so ga peljali v garnizijsko bolnišnico, med potom umrl.
li Med kopanjem utonil. Sinoči je utonil v Gradašici na Viču, ko se je- kopal. 25-letni Zupančičev delavec Jožef Vizjak. Njegovo truplo so potegnili iz vode danes zjutraj in ga prepeljali v martvašnico na Viču.
li O pogrešanem hribolazcu g. Ivanu Lintnerju se nam poroča, da se mu ni ničesar pripetilo in se v kratkem povrne z Notranjskega. kamor je bil šel, ko je prišel s Triglava.
Ij C. kr. avstr. kreditni zavod je izkazal ob semetralni bilanci čisti dobiček 7,122.660 K 71 vin. Uspehi konsorcialnih trgovin se vpo-števajo s 30. junijem.
Ij Občni zbor kovinske zadruge se je vršil pretečeno nedeljo dopoldne. Udeležba je bila izvanredno dobra, kar priča o stanovski zavesti kovinskih mojstrov. Debate bile so živahne. Običajne točke so se brez ugovora odobrile. Blagajna je v redu, tako so pritrdili računski pregledniki. Odboru se je izrekla zahvala za točno delovanje. Načelnikom je bil zopet izvoljen g. Kregar z vsemi glasovi edino kovač g. Jože Kustler se je vzdržal glasovanja, to pa radi tega, ker niso hoteli ključarji predlagati Kunstlerja za načelnika, še manj pa zanj glasovati. V odbor so bili na novo izvoljeni gg. Martinčič, Pilko in Pusjt; namestnikoma pa gg. Oeier in Ferjan; pre-gledovalcem računov gsr. Rebek, Oman in Luznar. O novih pravilih se bode bavil izvan redni občni zbor. Načelstvo bode moralo vse potrebno ukreniti m preskrbeti slovenska pravila. Občni zbor je tudi sklenil, da bode odslej naprej kovinska, zadruga preskrbela samo slovenske tiskovine. Živahna debata se ie vršila pri zadnji točki. Izzvali so jo klju-čarski mojstri. Pozornost so že vzbudili, ko so vsi — ključarji — «in corpore« primarši-i ali na občni zbor okrašeni s planinkami. Kliučarski mojstri predbacivali so kleparskim, da imajo ključarske pomočnike, da jim ti izdelujejo dela, katera spadajo ključarjem. Kleparji so to zanikali in očitali, da so mojstri ključarji, kateri imajo kleparske pomočnike. Ključarji predložili so tudi resolucijo občnemu zboru, v kateri naznanjajo, da bodo osnovali samostojno ključarsko zadrugo. Sploh pa je vedno kaka zanimivost na občnem zboru kovinske zadruge. Lansko leto prepirali so se ključarji s kovači, katera stroka sme popravljati krampe, lopate in sploh podobno orodje. Letos se se udarili ključarji in kleparji. Radovedni stno, kaj bo na prihodnjem
občnem zboru. *
Ij Mizarska stavka v Ljubljani končana.
Skoro dvamesečni boj ljubljanskih mizarjev, ki so ga započeli za izboljšanje svojih sra-motnoslabih gmotnih razmer, gre h koncu in se skoro gotovo že danes konča, tako, da se bode v ponedeljek zopet po vseh tukajšnjih delavnicah začelo redno delo. Uspeh boja je zmaga delojemavcev. Gospodarji so v polnem obsegu sprejeli zahteve delavcev: 9mpol urni delavnik od 1. maja 1908; minimalna plača 3 krone na dan, veljavna takoj; delavcem, ki so dobivali že sedaj po tri kone plače na dan, se zviša mezda takoj za 8 odstotkov, s 1. majem 1908 pa še za nadaljnih sedem odstotkov minimalne plače: ob sobotah sc delo konča ob pol šesti uri pred Božičem, Veliko nočjo in Binkoštmi pa ob drugi uri (»poldne, vendar se plača za tisti dan zato nc sme zmanjšati; prvi maj vsako leto jc prost dan.
Ij Izgubljene in najdene reči. Trgovski vajenec Franc Urbančič jc našel denarnico z manjšo, mizarjeva žena Marija Pogačnikova pa denarnico z večjo svoto denarja. Sobarica Ana Plazarjeva je izgubila prost bankovec za 10 kron.
Ij Corrlgendum. Peter Marinko nas prosi objaviti, da on ni bil deležen tatvine kovčega na Cesti v Mestni log, ampak njegov brat Ivan.
Razne stuarl.
Kolera na Ruskem. Dvema hudima nesrečama, ki pretita uničiti ali vsaj za desetletja znatno oslabiti moč silnega cesarstva, revoluciji in lakoti se je pridružila strašna mo-rivka'ljudi — kolera. Po uradnih poročilih preti grozna nevarnost gubernijam: Astrahan, Saratov, Siinbirsk, Ufa, Kazan in Nižnji Nov-gorod. Trajno je razsajala Kolera na Ruskem le na vzhodu, popolnoma uničiti pa je niso mogli nikdar, česar je kriva tudi vlada sama, ker se ni nikdar energično lotila dela, da uniči ;tli vsaj zabrani njeno razširjenje. 1905 se je zanesla skozi Poljsko celo v Berolin, kjer sta oboleli samo dve osebi. Da kolera grozi kar naenkrat šestim gubernijam, dokazuje, da se Rusija ni ravnala po pariški mednarodni zdravstveni konvenciji, dasiravno jej je pritrdila, po kateri bi morala sosednim državam vsaj vsak teden poročati o stanju kuge. Iz tega se vidi, da je ruska vlada hotela pojav kolere kratkomalo zamolčati. V Peterburgu je 7. t. m. umrla neka oseba na znakih kolere.
Spor ruskega carja s carico materjo. Carici materi ni všeč vpliv, ki ga ima na carja veliki knez Peter Nikolajcvič. Obdal je carja s spiritisti, vedeževalci in drugimi takimi osebami, ki stanujejo v Petrovem dvorcu in jih car povprašuje vsak dan za svet v vladnih zadevah ter se ravna po njihovih nasvetih. Carica mati zahteva, da odstranijo z dvora »vedeževalce«, a car tega ne dopusti.
Prepovedan izvoz krme iz Bulgarije. Bulgarska vlada je prepovedala izvoz krme.
Električna podzemska dunajska železnica. V ministrstvu in pri nižjeavstrijskem poštnem ravnateljstvu proučujejo načrt podzemske elektriške . železnice na Dunaju. Tvrdka Siemens-Schuckert-Werke je predložila načrt za podzemsko železnico na Dunaju, ki bi vezala posamezne poštne urade in bi imela 64 postaj. Dela bi se končala leta 1914.
Zahteve praških pravnih praktikantov. Pravosodnemu ministrstvu je zdaj izročena napovedana spomenica pravnih praktikantov. Zahtevajo nova sodnijska mesta VI. do VIII. činovnega razreda, nova okrožna in okrajna sodišča na Češkem. Okrajša naj se čas, ko morajo poslovati pravni praktikanti.
Nesreča v rudniku. V Orlovcih sta bila ubita dva rudarja, ker se ie podrla opora.
O pravdi Hau dohajajo senzačna poročila. Baron Lindenau je rekel svojemu odvetniku, da je dobil kratko pred usodepolnim dnevom duhovito pismo z žensko pisavo. Med razpravo Hauovo se jc prepričal, da ga je pisala Olga Molitor. Ko so ga konfrontirali z gospo Molitor, ki je bil miren in izpovedaval jc jako določno. Ko ga jc nagovoril državni pravdnik z gospod Lindenau, je zakričal nanj: »Za Vas sem baron Lindenau.« Baronica Reichenstein je izpovedala, da je šel na dan umora Lindenau za obema damama Molitor. Pred šestimi meseci je priporočal Lindeau Reichensteinovi poroko z nekim plemičem. Stvar se je razdrla, ker je zahteval baron za posredovanje 10.000 mark. Hauov zagovornik trdi. da je imel Hau z Olgo Molitor Ijubavno razmerje že več let in še prej, ko se je oženil z Olgino sestro. Lindenau je bil v avstriski armadi eno leto častnik. Leta 1864 je vstopil k 16 pešpolku kot kadet in je postal čez dve leti častnik. Iz armade so ga odpustili leta 1867. zaradi umazanih denarnih zadev. Pozneje se ie klatil po svetu. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da ima pretirane ideje. Po svojem elegantnem nastopu ima dostop in podporo v najfinejših krogih.
10 zapovedi za ženske. I. Ne klepetaj in tudi drugim brani to. 2. Nc zanemarjaj svoje zunanjosti. 3. Zanimaj se za delo in stremljenje svojega soproga. 4. Ne štej sebe za več kot prijatelje in sorodnike svojega moža ter jim bodi prijateljica. 5. Ne pripoveduj pa jim o vseh malih prepirčkih, ki se med vama pojavijo, tudi moževi materi nc, niti sestri, niti teti njegovi ali komu drugemu. 6. Ne oviraj moža pri občevanju z njegovimi prijatelji. 7. Ne muči moža z vsemi mogočimi malenko-stimi, ki sc dogajajo v gospodinjstvu. 8. Ne toži vedno vsled neprijetnosti v življenju, ampak jih udano prenašal. 9. Ne zapostavljaj moža otrokom, ampak skrbi za vse enako. 10. Ne pozabi končno, da samo ti ne smeš kot gospodinja imeti napak. Pozabljaj napake pri članih in sorodnikih rodbine.
Ženska volivna pravica. Spodnja zbornica v Novi Zelandiji je sprejela predlog, naj imajo ženske pravico biti izvoljene tudi v go-renjo zbornico.
Od stotnika Schrauba zabodenemu vojaku v Stanislavu na Gališkem so priredili lep pogreb. Častniki so položili na grob lepe vence, razburjenega ljudstva pa so sc tako bali, da so jih morali v vojašnico spremiti orožniki. Celo garnizijo, ki je proti častnikom zelo ogorčena, so poslali na vajo, da ne bi prišlo do neljubih prizorov.
Upor v turški mornariški šoli, ki je pred kratkim izbruhnil v tehniški šoli admiralitete v Carigradu, ni imel revolucionarnega značaja, ampak bil le posledica, ker so ravnatelj šole Mehnied bej in častniki z gojenci ravnali pregrdo. Ti niso mogli brutalnosti predstojnikov dalje prenašati, napravili zaroto ter izgnali ravnatelja ter učitelje iz zavoda. Štiri dni niso nikogar pustili v poslopje ter trdovratno odklanjali posredovanje. Ko je izvedel o uporu sultan, poslal je takoj svojega poboč-nika Cerkcsa Mehnied pašo, ki sc 11111 ie posrečilo, da je pomiril uporne glave. Preiskava jc dognala, da so pritožbe bile upravičene; zato so prestavili Mehnied beja in nekaj častnikov ter oprostili tiste gojence, ki jih jc Mehnied bej po krivici vrgel v zapor.
Bogat berač. V neko dunajsko bolnišnico jc prišel starček, odet v sanic cunje ter prosil, naj ga sprejmejo v brezplačno zdravljenje. Njegovi želji so ugodili, nekaj tednov pozneje pa je umrl. Ko so po njegovi smrti slamnico,
ki jc na njej ležal, odprli, našli so v njej 90.000 kron v gotovini in več pisem, naslovljenih na ime Wahrmann. Sedaj iščejo dediče.
Etna pred izbruhom. Iz Catanije poročajo, da se vzdigujejo iz Etne ognjeni oblaki dima. To jc znamenje, da prične Etna v kratkem bruhati.
Toženi Sienklewicz. Rusinski dijaki, ki so povodom afer na lvovskem vseučilišču, v ječi uprizorili stradalno stavko, tožijo Sien-kie\vicza radi razžaljenja časti. Sienkiewicz je v nekem dunajskem listu pisal, da so rusinski dijaki v ječi uprizorili stradalno stavko z vinom in pečenim mesom, katerega so jim poslali prijatelji.
V zapuščini Henrika Ibsena so našli celo vrsto pričetih in nedov.ršenih del. Pripravlja so nemški prevod večjega odlomka neke epi-ške pesmi, katerega književna javnost z napetostjo pričakuje.
Letina tokajca po najnovejših poročilih letos ne bo slabša kot druga leta, le grozdje letos nekoliko počasneje dozreva.
Velika železniška nesreča se je zopet pripetila v Hannovru. Počil je namreč kotel br-zovlakove lokomotive in so železni kosi stekleno streho čakalnice zdrobili. Železni kosi so raztrgali v kose trgovskega potnika W. Wiessa. Glavo mu je popolnoma odtrgalo.
Demonstracija proti oderuhu. 8. t. m. se je v Budimpešti v Stefany utz pred hišo št. 19 nabrala številna množica ter obkladala lastnika z vsemi mogočimi priimki, ker je vrgel na ulico najemnika Goldsteina, ker ni mogel plačati stanarine. Razkačeno ljudstvo je tekom eotirne demonstracije razbilo v hiši vsa okna, dokler ni prišla policija in razgnala razgrajajoče množice. 25 oseb je bilo aretiranih. Demonstranti so nato naskočili policijsko stražnico ter ranili enega- policijskega častnika.
Stonadstropna hiša. Neko društvo v Ne\v Yorku gradi hišo v 46 nadstopij, ki bode za 47 m višja kot hiše. ki so jih doslej zgradili. Toda newyorški arhitekt Marfi trdi, da je mogoče zgraditi hiše tudi s 100 nadstopji, visoke po 400 metrov. To se bode tudi kmalu zgodilo, ker zemljišča postajajo vedno dražja. Stanovanja pa bodo zelo zdrava, ker bodo imeli stanovalci v gornjih nadstropjih vedno svež zrak in svetlobo na razpolago.
Organizacija ameriških potepuhov. Tatovi, vlomilci, napadalci bogatinov, sploh cvet transatlantske sodrge je ustanovil med seboj »zavarovalnico proti zaporu«. Ce pride član te zavarovalnice v roke očesu postave, mu njen ravnatelj takoj nakaže potrebno vsoto, da dobi v zaporu spodobno postrežbo in more plačati zagovornika. Zavarovane vsote so visoke od 500—25.000 kron, premije pa se rav-ajo po tatvini, ki se jej je posvetil zavarovanec; če je nevarna,, je premija večja, sicer pa majhna. Vidi se, da so v Ameriki tudi tatic kaj praktični.
Velikanska koruza. Posestnik Mato Ziv-kovič iz Nijemcev na Hrvaškem je pridobil koruzo, ki ima 5-26 visoko steklo ter 5 stor-žev. Lani je imel en storž 1-2 kg zrnja. Kdor bi si rad naročil to seme, naj se obrne na Zivkoviča.
Samoumor z žličico za čaj. Neki ruski re-volucionarec je bil radi umora kaznilniškega ravnatelja obsojen na smrt. Toda umreti je hotel kot prost človek in ne kot kaznjenec. Zato je vzel žličico za čaj, jo nabrusil ter si ž njo prerezal na vratu žile.
Popravek. . V današnjem članku beri: »Zagrebški liberalci so se izbublli«, ne izgubili.
iz slovanskega sveta.
si III. kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Bolgarsko društvo književnikov predlaga, naj se III. kongres vrši početkom septembra v Dubrovniku ali v Zagrebu.
si Živinska razstava v Belgradu. V Bel-gradu so začeli s pripravljavnimi deli za tretjo živinsko razstavo. Imela bo štiri oddelke: razstavni, prodajavni, vzorni in poučni. V vzornem oddelku bode razstavljena živina iz državnih zavodov.
si Konkurz rodbine grofov Schonbornov je oškodoval mnogo trgovcev. Kavcije, ki so jih vložili razni uslužbenci, so izgubljene, ravno tako fond za podporo vdov in sirot, kakor tudi penzijski zaklad. Neka banka je proglasila, da bi se s posojilom 800.000 kron dal konkurz ustaviti, če bi se dobilo poroštvo za tak znesek. Temu se je uprl grofov sin, in stari Schonborn je napovedal konkurz.
Telefonska In brzojavna poročila.
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER V AVSTRIJI.
Du n a j, 10. avgusta. Italijanski zunanji minister Tittoni pride 22. t. m. na Semering k obisku avstro-ogrskega zunanjega ministra Aerenthala.
IZVOLSKY NA DUNAJU.
D u n a j, 10. avgusta. Oiicielni krogi potrjujejo vest, da bo lzvolsky prišel sredi septembra na Dunaj. Namen sestanka z Aerenthalom je: utrditi rusko-avstrijsko prijateljstvo in domeniti se glede na balkansko 'jioJ litiko.
SKLADIŠČE DRŽAVNE ŽELEZNICE NA DUNAJU — ŽRTEV OGNJA.
Dunaj, 10. avgusta. Danes je požar uničil brzovozna skladišča državne železnice na Dunaju z vsem blagom, ki je bilo v skladišču.
NASILJA NA HRVAŠKEM,
Za g r e b , 10. avgusta. Od strani mažar-ske vlade se jako po strani gledajo hrvaške
skupščine, na katerih se razvija najširša agitacija proti mažarskl državni ideji. Od strani ogr»ke vlade je dano hrvaškemu banu navodilo, da skupščine spremlja z največjo pazljivostjo ln ako pride do »državi neprijaznih izjav«, da skupščine razžene z brahijalno silo.
ARNAVTSKE BANDE.
(Od našega belgradskega dopisnika.)
B e I g r a d, 10. avgusta. Arnavtska ban-da je pri Gosivaru napadla srbsko vas, ubila dva moža in 12 žen, več Srbov ranila in štiri hiše zažgala. Borba s Srbi je trajala 22 ur.
KARDINAL SVAMPA UMRL.
B o 1 o g n a, 10. avgusta. Tu je umrl kardinal Svampa.
ŠTRAJK POLICAJEV V BELFASTU.
Beli a s t, 10. avgusta. Štrajkujočl policaji bi delavci so danes hoteli razdreti neki tovorni voz. Vojaštvo so kamenjali. Vojaki so štrajkovce razgnali z bajoneti.
ŠTRAJK TELEGRAFISTOV.
C h i k a g o, 10. avgusta. Tukajšnji telegrafisti štrajkajo. Štrajk se bo razširil najbrž na vso Ameriko. Telegrafična služba je vsa ustavljena.
NEMIRI V PERZIJI.
Te h e r a n , 10. avgusta. Kurdi so zasedli okoSeo Urnia in uničili dve vasi. pobili prebivalstvo in zažgali hiše.
NOVE ČETE V MAROKO.
Pariz, 10. avgusta. 24. pešpolk v Per-pignanu je dobil povelje, da mora biti pripravljen na odhod v Maroko.
POLOŽAJ V MAROKU.
C a s a b I a n c a, 10. avgusta. Položaj Je tu neizpremenjen.
STAVKA V STAVBINSKI STROKI V
BEROLINU PONESREČILA.
Berolin, 10. avgusta. Stavka v stav-binski stroki se je izvojevala na škodo delavcev. Prične se zopet z delom.
PLATONICNO SPLOŠNO RAZOROŽENJE.
Haag, 10. avgusta. Prihodnjo nedeljo bo odsek haaške mirovne konference predložil plenarni seji predlog glede na splošno raz-oroženje. Angleški zastopnik bo predlog na splošno utemeljil, nato bodo vsi člani konference splošnim načelom razorožitve pritrdili. Debata je izključena. Nato bo predlog izginil v predalu angleškega zastopnika in bo tako spravljen z dnevnega reda.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
1	C&s opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetreri	Neb*	lig P*
9	9. »več.	7366	22 7	sl. sever	soparno	
10	7. zjutr. 2. pop.	36'6 34 0	186 32 2	si. svzh. sr. szah.	jasno jasno	o-o
Srednja včerajšnja temp. 22 2°, norm. 19 3°
Pritlična, skoraj
novo M
1752 3-2
z nekoliko vrta, blizu župne cerkve v Ljubljani se proda po nizki ceni.	1752 3—1
Naslov pove upravništvo „Sloven:a".
Zahvala.
Podjetnika gradeče se železnice Trebnje-St.Janž blagorodna gospoda Polz in Knoch izrekla in zavezala sta se prostovoljno, da zgradita že dolgo in težko pričakovano cesto Krmelj-Trzišče izvzemši mosta in druzih cestnih objektov brezplačno.
Za ta dobrodušni čin, s kojim prihranita davkoplačevalcem mokronoškega in ra-deškega skladovnega okraja ne malo tisoč kron, izrekata okrajno cestna odbora v Mokronogu in Radečah omenjenima gospodoma v imenu davkoplačevalcev najsrčnejšo zahvalo.	1781 2—1
Okrajno cestna odbora v Radečah in Mokronogu, dne 8. avgusta 1907.
Franc Juvančič Franc Zupančič načelnik.	načelnik.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta in strica gospoda
Josipa Zalarja
bivšega posestnika in trgovca
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem ude-ležnikom najprisrčnejšo zahvalo. Oso-bito se pa zahvaljujemo si. pevskemu društvu „Ljubljane" za ginljive žalo-stinke
V Ljubljani, dne 10. avg. 1907.
Žalujoči ostali.
1641 16
CVICEK
»6 po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Kr&kem, postaja Videm-Krftko.
r
Potrta najgloblje žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo poklicati k Sebi našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater in staro mater, gospo
Lucijo Kocmur
ki je danes po polnoči po daljši in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno izdihnila svojo blago dušo.	1792
Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, 11. avgusta, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin in molitev.
V Ljubljani, 10. avgusta 1907.
Anton Kocmur, soprog. — Alojzija pl. Novakovsk« roj. Kocmur, hči.
Brez posebnega obvestila.
Zahvala.
Za obile dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu nepozabne moje matere, gospe
Jere Kos roj. Etl
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa slavni ,Slov. kršč.-soc. zvezi" katera se je pogreba z zastavo udeležila in vsem članom in članicam, kateri so se udeležili, in vsem drugim pogrebcem najsrčnejšo zahvalo. Bog naj jim stotero povrni!
V Ljubljani, 10. avgusta 1907.
Franc Kos
žalujoči sin.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti iskreno ljubljene soproge, ozir. matere gospe
Mašice Pšeničnik
roj. Praprotnik
učiteljice v Radečah pri Zidanem mostu
izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem udeležencem tukaj-šnih odličnih rodbin za izkazano sočutje in tolažbo kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu. Osobito se zahvaljujem prečast. duhovščini, g. zdravniku dr. Homanu za njegovo požrtvovalnost, gg. uradnikom, si. učiteljstvu, gg. pevcem društva ,Kum" in vsem onim, ki so ne-pozabljeni pokojni, darovali prekrasne vence in šopke.
Radeče, 7. avgusta 1907.
Dragotin Pšeničnik
Lepo posestno
z dvema vrtoma, z enonad-stropno hišo in diema gospodarskima poslopjema, vse v najboljšem stanu, se proda za kupno ceno K 7000. Več se izve pri Janez Bur-garju, Praproina Polica št. 7, p. Cerklje, Gorenjsko.	1742
4 kolarske pomočnike
proti dobri plači in 1770 4—1
w 4 učence
sprejme takoj v delo
Anton Sedlar, Kolar u Hooem mestu.
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko.	1773
Lovski pes 1748 5 5
prepeličar
sc po ceni proda ali pa zamenja za psa brakirja.
Kje, pove upravništvo „Slovencau.
Edina hranilnica v kostanjeviškem okraju naznanja, da je pričela s poslovanjem v začetku meseca avgusta 1.1. in se nahaja v občinski hiši zraven županskega urada.
S strankami posluje vsako nedeljo in vsak torek od 8. do 12. ure dopoldne:
Ob navedenih dnevih sprejema hranilne vloge, jih obrestuje po 4°|0 ter pripisuje nedvignene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Za varnost vlog jamči občina kostanje-viška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateii je naložena varščina v znesku 20.000 K.
Posoja se na zemljišča po 5 °|0 , na menice in vrednostne papirje po 6°/0 na leto. x
Občinsko hranilnica v Kostanjevici,
meseca avgusta 1907.
Ivan Globočnlh I. r.,
predsednik uprav, odbora.
Alojzij Gntscb I. r.,
blagajnlčar.
Rojmund Doležnlek 1. r.,
predsednik ravnateljstva.
Lavoslav Bučar 1. r.,
pisarniški ravnatelj.
1767 3—2
Išče se eden ali dva
krepka učenca
za kamnoseški obrt. Mihael Finžgar, kamnosek pri pokopališču sv. Križa v Ljubljani. 178* 3 l
Krepkega fanta
ki je vešč zvonenja, sprejmejo v službo	I na pokopališče pri Sv. Križu v Ljub- j
Sjani. Plača 24 K mesečno z vso oskrbo,	j Nastop takoj. 1789 3—1
Tehnična pisarna Karol Hol!nsky
arhitekt In mestni staubenik se nahaia od sedal naprej
u Jeienburiouih ulicah št. 4.
1780 20-1
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih	pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
RS
Svarilo.
Ker sem zadnji čas dobil od večih strani obvestilo, da g. Ivan Kuno, bivši moj pomočnik, ki je pa že nad eno leto od mene odpuščen, moje ime zlorablja s tem, da fotografira po deželi pod pretvezo, da je moj zastopnik, ter s tem občinstvo misli, da se slike v mojem zavodu izdelajo, zato svarim tem potom vsakogar, da dotični ni v nikaki zvezi z menoj in jaz ne prevzamem nikakoršno jamstvo za njegova dela!
Z odličnim spoštovanjem 1778 3-1
AVGUST BERTHOLD,
umetno-fotografični zavod v Ljubljani, Sodnijske ulice št. U.
Izučila
bi se rada v kaki trgovini s špeoerijskim blagom,
deklica, stara 15 let, ki je dovršila osemrazredno šolo z dobrimi spričevali. — Ponudbe na uprav. „Slovenca"
1766 3-1
Izurjen
strojarski pomočnik
išče službe za takojšnji nastop. Vpraša naj se pri Franou Možina, Ra-kitnik, p. Slavina, Notranjsko. 1769
Na stanovanje in hrano
se sprejmeta takoj dve gospodični. — Naslov pove uprav. »Slovenca".
1784
Sprejme se
krepko dekle
ki zna navadno kuho napraviti in druga domača dela. Starost do 45 let. Plača od 18 do 20 kron mesečno. — Ponudbe pod ,Dr. H.' Mokronog.	1783
pm	a • • v v
Zemljišče
8QT no predaj
je na Selu blizo nove kemične tovarne na zelo prijetnem kraju. Cena primerna.
17?6 2-2 Kje pove upravništvo ..Slovenca"
Prodajalka
se sprejme v prodajalno z mešanim blagom. Plača po dogovoru. Naslov pove upravn. „Slovenca\ 1790 3-t
Eden ali dva gospoda
se sprejmeta z mesecem novembrom t. I. na hrano in stano-
vanje.Soba ima poseben vhod. Vpraša naj se na Holzapflovi cesti št. 7,
pritličje, levo.	1787 3—1
M spretnih zidarjev
sprejme v trajno delo Ivan Ogrin, zid. mojster na Vrhniki. Plača 4—5 kron na dan. 1779 2-1
Grand - circus - Golosseum
v Ljubljani, Lattermannov drevored. Danes in vsak dan pri vsakem vremenu, zvečer, točno ob 8. uri
gQf velika, predstava z bogatim družinskim sporedom. 11 nedeljo, dne II. avgusta, popoldne ob 4. uri velika posebna
družinska in otroška predstava za polovične cene ! I!
zabaven, sijajen spored. Zvečer ob 8. uri navadne cene:
uellka jlauna In sala - predstava.
Cene prostorom in vse podrobno povedo dnevni lepaki. — Velespoštovanjem
R. HORVATH, ravnatelj in lastnik.
Želji p. n. občinstva: Slovensko govoriti družba pri najboljši volji občinstvu ne more ustreči, ker je šele prvič tu, in prosi zato p. n. občinstvo, da bi »o onrostilo in nam svojo naklonjenost ohranilo še v prihodnje.	1777 1-1
ML. Uanji n TofičenJ« ■ podpUti K 9-50 Ml I* Bozcalf i angloiklmi K 18" 50.
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
? Ljubljani, Šelenburgove olice štev. 4
dobavlja kot znano najboljie 6 e v I j a. Pri naročilih zadoituje pred. številk«.
Zunanja narožilo proti poVaotju. Ceniki brezplačno ia poštnine prost«.
.Cklck*.
Pred. štor. «90. Irhorina ■ liramlai
podplati K « —. Pred. itrr. 720. Isti iz lakovine K. ( N.
Nepriležni izdelki ae Kamenjajo.
.Moderno*.
Pred. i ter. 747. Cheorette ■ Urala!	Pred. iter. 683. Sabakid K.
podplati K 9 —.	, , 667 I«- Boioalf K 1«—•
Pred. štev. 746. Glasgow Ckevrean a	, , 61». Lakovina K 1J-—■
močnimi podplati K 11*—.	(1321 19)
) Zbirka homofonih in pollfonlh sM za citre
Komp. Jos. Formanek, Strakonice, Češko.
V samozaložbi:
Romanca.....K 120
Souvenir.....„ 120
Gavota.......1 60
Valse rondo In mazurka „ 1*60 La coquette . . . .„120 La capricieuse . . .„120
Te moderne in od najboljših glasbenikov priznane skladbe so vsakemu razumljive in izvedljive. Večje polifone skladbe pa so v »navodilu" popolnoma razložene. — Pri direktnem naročilu I poštnine prosto f	_ 1604 4—4

Vila
1621 12—10
lanovo sezidana se ceno proda pod ;elo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se itreliške ul. 29, Ljubljana.
• Cenik in navodilo zast. in franko.
Cenik in na- * vodilo zast. in franko.
Lasje so Kros Ma!
BARIH
je sedaj priznano najboljše in najuspešnejše
sredstvo
ki v nekaj minutah po želji spremeni lase, brado ali brke — Na perilu ne pušča nikake sledi. Najboljše sredstvo proti	1725 4-2
izpadanju las in pleši je Ella-sredsfvo za lase.
Provzroči naglo rast las in brade, čisti in krepi glavo. Cena mali steklenici K 3*60, veliki steklenici K 5'—.
Ella-kreme za obraz odstranjuje vse pege na obrazu, pomladi in osveži polt. Cena po velikosti, I, 2 in 4 K. Ella-milo K I. Ella lepotilo KI, 2 in 3. Ella-umi-valna voda K I.
Naročila naj se naslavljajo na
Baros Gabor
tovarna kosmetiških toaletnih sredstev
Budimpešta VII., Dohany utoza I. Zaloga 50. Telefon 872.
, Tovarna: I. Varosmajorutcza 42,
lastna hiša, telefon 45—45.
kazDOŠilia se 2 na dan do Dožti
I
Ivan Ogrin
oblastveno Konces. zidarski mojster In stavbeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal avojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-8
I
Najcenejša
I v
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In na|botJM kakovosti slavnemu p. n. občinstva fel preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani ===== Pred škofijo štet. 19. — Stori trg šter. 4.
Prešernove olice šter. 4. m aa Popravila tofino ia ooao.
rt**
i
SOC Najcenejša vožnja v Ameriko.
Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarn®
Ameriko
w LJubljani 8£olodworske ulice ši
71 62—«7
3
T
ar
>|au»leu oluun^Bj m alau^otteu asjAZi as a(uBA3,B|3A u| niiABJdba — '3|3{ap »sa a zoaz| — g OA)fOJOd — |t|J»SAV |U}n[ A bujbaoj •(}u[a|i
&*!BH£aS8 8S , 3 s

M*


Dobro domače vino
po gld. 22-—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanič, vinogradnik, Krapina.
1578 - Vzorce pošilja zastonj. -
11
« Pri nakupovanja — suknenega zzz in manufakturnega ■ blaga r=s
■e opozarja aa tvrdk*
HUGO IHL
v Ljubljani
dpitalake ulice šteT. 4.
tli M-M
Velika zaloga i ; n suknenih ostankov. *
jKjBT Najcenejša vožnja v Ameriko.
Seb. Unferhuber vLJubiJani-Dunajskacesta73
nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Vtfeissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon št, 237	priporoča se	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto	1179 30—9
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, p"-'
'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4", %.
Kupovanje in prodaja »redu, panicin«. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Wipplingerstr. 22.
___ (Ustiedni banka českych sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijani proti amortizaciji na 4,/° in >/4o/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sniajo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000—
Telegrami: „Sporobanka".
Deponiranje kavcij In vadij raznih vrst. Eskont menjlc samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačne.
SkriljSternit
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. mh^^h Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte 1 — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček.
osbestnl cementni Skril]
i Eternif tovarne LUDVVIG HATSCHEK
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic naj uspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate
{»oIti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh ekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-22
WtT Trgovina z oblačilnim blagom!
Marija Rovšek,
LJubljana, Kolodvorske ulice itev. 85 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izeotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost Iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z veiespoštovanjem	2519 S2—37
Marija Roviek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti .Tišlerjeve gostilne*
Velik uspeh!
Nepričakovan učinek!
1000 in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emnty Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl«OV
Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agrcev.
Manol se dobiva v škatljah po K I"—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548.
V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji.	568 25 — 19
Tflhtnnifftn brezplačno dopošillatev mojega ilust irUllIcvUJLc cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika Va nav. velikosti,	611 20
St. 365
srebrna dam-ska remont, gl 3-50
Št. 322
srebrna mcška remont. 3*50
Št. 337.
srebrna s sidro 15 kamnov 5*— [dvojni plašč 6-50
Št 241, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-nov. posebno močna 7—9*50
Anton KIEfntonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., atajersko.
©®®®©o® ©©©
2
1750 3—3
dobra KUučarsKa pomočnika In en rnofnn vajenec
bodo takoj v delo sprejeti pri
lunnu Trlllerlu, Kl]utaunltar]u,Bled. ©000 00 0000
[
i
m+m
*****

OTVORITEV PRODAJALNE.
Tem potom se usojam naznanjati, da sem otvorila tvrdko pod imenom
i
Toni Jager
specijalno trgovino za fina ročna dela, za montiranje, predtiskarijo, tamburiranje in plisiranjč o o
v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
Obenem Vam svojo nanovo otvorjeno trgovino najtopleje priporočam in i Vas zagotavljam, da se bom potrudila izvršiti cenjena naročila, naslanjaje se na svojo dvanajstletno prakso, natančno, točno in po nizki ceni. 1759 2—2	Z odličnim spoštovanjem	Toni Jager.
v
2onitbena ponudba!
nJitoiraPiioifaifir^faiPifi^ioiPtCT O O E)
o o o o o o o
Bi O
ta o bi o o o
Vdovec, 38 let star, samo-
Stojen le^arničar, je Je//je-	B
znanitiz gospodično ali vdovo	(§j
ne nad 45 let staro ter katera	B
bi imela najmanj 20.000 Jf	g
premoženja.	B
Le re;nc ponudbe pošiljajo	^
se naj pod šifro „). J(." na uprav-	fOi
ništvo »Slovenca". 1666 3-3	B
B
Podpisana naznanim p, n, cenjenim svojim odjemalcem da bom tudi po smrti svojega
soproga mesarsRo o6rt
nadalje vodila. — Obenem je p. n. cenjenim odjemalcem zahvalim ja dosedanjo naklonjenost in se jim toplo priporočam tudi ya prihodnje. 1747 4—4
JraniišKa JLeben, mesarica.
362 1-1
C. kr. oblastveno potrjeno 2010*63 uciliscc za firojno risanja
branja desifi
Ljubljana, Stari trs St. 28.
sploh vse dež. pridelke e m se tUdf kroj po životni meri. e
kupi Anton Kolenc v Celju.
Orehe ■ ■ ■ suhe gobe kumino . >
■ ■ ■ ■
Vožnja traja r	_„ __ ___
dni g dni * a*rstna pnlil^- pQ^nj^ ^
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\ansl\imi parnimi
» »V jv l\al\ordo sedaj veliHi parnimi 2 8-12,000
Pojasnila daje zastopnik
Ijubljana j^io^Hc-ur.cc 6iv.28
** Od hod izjiubliane vsa^i ponedeleR,torek»n četrtek, ^ tednu.
zrcala
t> nojuccji
izbiri pri
ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, VTolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje.
Zahtevajte zastoij
la frank« m.| veliki, b.f>1. Haitr«*a. flavnl cinik i .ad 9000 llkaml v»fe vrat .Ik.lnaatlk. .r.br.lk la alatlh n t laamka IMmI, MU, Oaip, MiOuihi, UlukllU kakar 1.41 *tak ml loMdalk clatala la mkiala M Irrtntk ter.r.liktk nuk.
IMkri. rta hI. m:......R »•—
•M. R.ak.pl patra! m.....
, , cr.i taki. na. a«a . #■— nk i.vir. R.ik.pi pil. ara . . . !•— M«! ttm. ara ,L.nl" kataafa . »H wik. , . .OUrla* . . >40 . , o*«|al plaJt . . M-M •ktrp. Ttrlllc. i rlaCIca
.....r.talka . »-
10*90
ara • kakarlc. R 0-M, badllk. R I M, knbla|«ka ara R » — Ivarcvaldrka ara R X II ■a ntki ara tlata* iliaui laaatral Mkak rlalkal Kui.aa lorollni, ali Inu auajl
rm lava« aa mi ar« Haaas loaral t Mostu
tM» (BriU) it. 664, Čeiko. 100-fel
aa para la karab., iS n. lati raaka Tala alkal. ara a aldra a .Lana" kalcijtai.
i letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva ivio&rsk* •litem Roakopf patent remont, ara ■ sidro z masivnim solidnim antlma-gnetliklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K14 —, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 kom. K17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20-11
m ton ur & lun Komi
c. inkr dvorni * založnik =
v Mostu (Briix) štev. 1157 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. — Ustanovlj. 1887.
Bogato llustt. oenlltl a nad Sooo slikami so aa ■>-htero po&ljejo tratia In franko.
trgovino
Prodam V <« svojo
knjig, papirja, papirnih izdelkov in sploh vsec šolskih in pisarniškjh potrebščin v 1763	Ljubljani.	3—2
Trgovina je na najprometnejšem kraju v Šelenbur-govih ulicah, v elegantnem lokalu, dobro založena ter daje marljivemu trgovcu izborno eksistenco. Več pove DRAGOT1N HRIBAR v Ljubljani.
•	GL Jf rjLovarn« I
*	mm, za fc
& LlH.	■■	mm igt
I Franceta šuiseljno |
|| na Brega, poŠta Borovnico, Kranjsko, j§
izdeluje
® o vsakovrstne stole o f
A	A
A od preprostih do najfinejših po ® najnižjih cenah brez konkurence. ®
® llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj ® $	in franko	Z Z ®
Učenec
poštenih staršev sin, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino in žga-njetoč. Ivan Stritar, trgovec, Ljubljana, Valvasorjev trg 6. 1746 3-3
Podružnica ■ * Spljetua b
Delniftka glavnice 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Uubljansba kreditna banka v Ljubljani, mmm mite m. z:::
obrestuje
|f MT vloge ne knjilioe in v tekočem računu od dne vloge do /|| 0 ------1	- ■■■ ■ =dnevzdige po '2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe ae omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — ir. 10.000—.
Podružinica b v Celovcu, b
■ Rezervni fond 1 1 1 1 K 202.000. 1 1 1
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIV O V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (teleton št 187). — pcjiljotuc na dem sprejema re$taurater »JCarednego ©orno" g. i^ržišniK (Telefon |t, 82.) —-
P
4)
I
4>
QQ

'■m
v.
o n
4
i
»»
Najcenejša In najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki Severonemškega Lloyda"	iz
Bremena Neio-9orH
s cesarskimi brzopamiki Kaiser VTilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
mmmm GrOSSe. mmmm


MT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-37
Edvard Tavčar-jll, v Kolodvorskih ulicah «.35-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju'1.
Odhod lz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
C. kr. priv. ^^
orjelj in harmonijev
tovarna J. Tucek=a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konštrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—16
prva češka Ustanovljeno 1869.
3 — 5 letno jamstvo.


T
k ©1.
GIMNAZIJSKI KOliVIKI^
benediKiinskesa samostana u Sl Pavlu
v lepi, zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem. IV" Javna popolna gimnazija.
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. — Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
k
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
m priporoča pred. duhovMiai m
izdelovanja
carfivanifi
para-mantov.
389 I«—U
Izdeluje o«l« ornat« kasni« v vseh liturgifinih barvah, pluvljal«, obhajila« borz«, itol« in ne ia iluibo boljo potrebna stvari, priprost« in najfinej«, kikor ie glasi naročilo, t svilnatem in ilatem vexe njo. — Izdelaj« tadi band«ra ia baldahln« ter iiTrlnje vsakomtno •• r k r • n • perilo ix pristnega platna. Vporablja samo debr« blag«, ch« p« mgtčMttl alzk«, zagotavlja trpeino, Testno delo in hitro postreibo. Prenovljenj« starih paramentov tudi zadovoljno prana*«.
Najkrajšai,najcenejša UOŽfllO u AlMiKO

f1 ^ i /(V \
i 1 u ■ ..i
j t----V),,'- .
■	-»«} V; ■
■	■
n

1
Anvensa NewYopk
z modernimi, velikimi brzopamiki iz
Ljubl jane čez Antwerpen v Ne wYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: ,Finland", „K.roonland", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Vorkom, so snažno3t, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po nevem urejens v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko ulica odslej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 320 24
I) nojem se bodo oddali
v Gorici, v ulici Corso Verdi št. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovine s skladišči
vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica dotičnega poslopja.
V Gorici, dne 2. avgusta 1907.
načelstvo Centralne posojilnice » Gorici.
8173' 3 -3
Naprave za in gonilno moč
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo. Tehnišli jn elektrotehniški biro
JZouis &atz S (Bo. V)unaj
860 26-10
V11.12., Kirchengasse 43.
m
Podpisana ima t zalogi najraznovrstaej&e trpeino, krasno
blago »a bandera, baldahlna, raznobarvna plaiča, kannle, pluvlala, dalntatika, ve-lnme, alba, koratalja, prta itd.
•ploh vas, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzeuu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »zir&ti na domačo tvrdko ter ne uvalujejo tujih tvrdk, dr«-i;.-t in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje e;.»n«, zatrjuje, da bode hvaležna tudi ia najmanjše naročilo. NajodličnejSim spoštovanjam se priporoča 2803 26—28
Ana Hofbauer,
■mejlteljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posod*
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.

I
I
Podružnice:
nip • mcnlalnlcaoil: Orabtn 29, M.l. itran, Most .lica IT, Badon, Brno,
Mki Lip., Crik. _	~ .. - . ------- ---...... ~ —
8rlUn Id Llb.rM.
C sik. KAm.le., VonT.kl ?>mb«r*, HSdUn«, H o Ti JiJIa, Flmn, rce.
Monjalnio* na Dunaju:
I. V.llitli« 10, II. T.bor»lraiit 4, IU. Uncusan« 77 (t«2.I Rfnnw«e»), III. L8-vcn^aaac 27, IV. Wladntr Haiplalraaai 12, V. SchSobraancrilranc 88 i, VI. flomD.adorfcratr. 22. VII. M.rl.hll.ralraiit 76. VIII. Ltrchtnltldiralraia. 132, IX.~Alarralr.aia »; X. r.T.rlltnalr.aaa M, XVIII. Vlhrlnf.ratr.ia. 12, XIX. DSblinger H.nplalr U, XIX. Huplilrana n.
Manjalnlčna delniška družba « 160-106
„MERCUR"
Dunaj. L. Wollzeile 10, Ako. kapital K 20,000.000. Beaer. zaklad K 8,500.000
ISajknlantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst ront, driavnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnis. srečk, dcvii, valut in denarja
Zamenjava iu eskoinptirai^je
Uirebanih »stavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Cementarna na Pešati Aa Z A J E C P- Ool pri Ljubljani.
Slavnim oestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Preč. cerkvenim prertstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje	I]l08Č6 V razn'*1 *3arva'1	3kus" kc j krasne
in hodnike,
nih vzorcih po K 3 — 5 za I m*
tm
Otvoritev gostilne!
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem z današnjim dnem otvorila na novo preurejeno, sta-roznano gostilno v Spodnji Siftki
,,Pri Anžoku",
1760 1—3
kjer bodem točila pristna dolenjska, goriška in druga vina, ter pivo v sodčkih in steklenicah iz Gčissove zaloge, kakor postregla z gorko in mrzlo jedjo po jako zmernih cenah. Na razpolago so zelo lepi prostorni lokali ter obširen senčnat vrt. Vsako nedeljo in praznik je godba.
Obenem se zahvaljujem sedanjim cenjenim svo-jim gg. gostom in odjemalcem za njihov obisk pri
'mmrnmmm „Faval - Seldl-nu"
ter prosim iste za blagohotno nadaljnjo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem •
Fnni MedoBd, mmim.
^Slovita, moderno urejena gg v 2o916 tovarna	M
SG.SKRBIC:
L«j
Zagreb, Ilica 40
►s
priporoča svoje obče poznate solidne in cene
žaluzije, lesene in ^ platnene rolete, le- A sene in železne za-tvornice za izložbe
in prodajalne, fijjj ter prosi, naj slavno p n. W občinstvo obrača vedno večjo pozornost na to so- iwj lidno tovarno	V
Ceniki ln proračuni na ul zahtevo zastonj.

Postavno zavarovano
Vsako ponarejanji' kaznivo
Edino pristen je
Thl errylev balzam
z zeleno znamko nredon)ic&u. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamažkom K 5"— franko.
ThierryJevo oentifolijsko mazila
proti Tsem de tako starim ranam, vnetjem, ran i tram, abscesom in oteklinam ▼seh vrst. Cena: 2 lončka K 3 00 se pošlje le proti porzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thlerry v PregradJ pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 52—
5 FotogrnnčnI zavod $
l Julij Mflller \
ustanovljen v letu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Llo yda" na-
Ostaaovtjvno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Vetlka zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat
Mresr-j
brušene*!"'poiirane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m? po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imltiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 18
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
išSi
flhlP LiAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo kq ca
na na oa na Hišne Oprave
iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz, madraoev in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrsf (mrtvašRiR trug)
od najprlprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurenoel
832 11
Ustanovljena
I. 1888.
Tovarna pečij-
Ustanovljena 1. 1888
avstrijskih državnih uradnikov.
založnik zveze ces. kralj.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA. - Trnovo Opekarska cesta, Veliki stradon Stev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in si občinstvu 6vojo veliko »alogo najtrpežnejSih In sicer od najmodernejših preianib in poljubno barvanib do najpriprostejšib
prstenih pečij 1181 26"10
različnih vzorcev kakor ranaissance, barok, gotske, »eceslon itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v »voji stroki popolnoma izve*ban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in 8rebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevate veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in .poštnine prosto.
StsTien, uetai ii koastrnk* cijski ključariičaritr*.
HldrallCne vidre (n sesaike
Josip Weibi
J. Spreltzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4.
priporoča sa slavnemu občinstvu in prečastitl duhovSini v Izdelovanja vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: 416no o mre tja na stroj, obhajllna mlse, ograje na mlrodvom •bmajno omraija, veina vrata, balkoni, verande, stolpno krik«, itadllnlka, strel«.
vodo, telesna okna, telesne stole itd. Speci) ali teta: valJtAnl sastorl la solntne plahte po najnovejšem sistema • samodvigalnlml i 1109 62—59	oporami bres vijakov.
Prodaja drv
na drobno In debelo na Martinovi cesti 10. Se priporo(a slavnemu občinstvu
, Anton Hribar. «
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
gld. 3.50
nlkcl. Roskopf uro .	gl. l-5o
srebrno , . • •	. 3'—
z dvojnim pokrovom .	, 4'-
z 3 srebr. . .	, 5-—
plosk, jeklene ure . .	, 3'So
prave Roskopf -patent.	„ 3'5o prave .Omega" .... 8'5o
srebr. oklopn« verižice	, V—
Hkaratne zlate ure . .	. 8 5o
Ukaritne zlate verižice	. lo'—
Uluratnl zlali prstani	. f—
stenske ure 7o cm . .	, 3-5o
z bitjem liki zvonu .	, 5*—
z godbo....... 6-—
s kukavico ....	, 2-5o
kuhinjske ure ...	, 3'So
budilke......,i-2o
budilke ponoči sveteic	. t'6o
z dvolnim zvoncem .	„ 1 So budilke z bitjem In
zvonenjera liki zvonu	. 2'So
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetjn urar, zapriseženi sodni cenilec
Mflllt Rrihmol Dunaj, VI , Margarethenitr. 27
nUHi DUIiUlcI, (v lastni hiši). Zahtevajte moj cenik z 2ooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 5J—7
m	n	744 82-19
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 Odlikovan s zlato kolajno v Parizu IS04.
Odlikovan z zlato kolajno in kriSoom v Londonu 1905.
?BEZSč%£SE* duhovniške objeKe
iz trpežnega Is islldnega blsga ps nizkih oessk.
DpSznlvgoliko izgotovijene obleke.
posebno na haveleks v največji isberi po najniijlb cenah.
kbiilti^ uniform antrljf kega araitva iilunliklli uradnik«,
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice
»najnovejših taconah in u velikih izberah
priporoča 112 52-28
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postala slik. železnice.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesfa št. 6 „*, Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, sli-
karje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa
v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 62—2C