Iz dnevnika malega Šiškarja
Cildvk
Včeraj sem pisal pismo dedku Mrazu, ven-dar ga nisera uspel dokončati. Ata rai je \ es čas gledal čez rame, zmajeval z glavo, zavijal oči in nekaj mrmral. Ne verrii kaj ga briga io, kaj imam jaz z dedkom Mrazom. Potem mi. je razlagal nekaj v zvezi s stabilizacijo in.varta-vanjem, nakar sem ga imel dovolj in sein pi-smo skril. Če bi jaz gledal njemu čoz ramo, kadar on piše pismo teti Ančki, bi zaneslji .*o dobil focko okrog ušes. A za odrasle pravila lepega vedenja morda ne veljajo?
Veste, na uho vam povem, da se mi že dolgo zdi, da je naš ata vedenje študiral iz bontona, v katerem je bilo prav gotovo veii-ko tiskarskih napak . . .
Pekk
Danes. sem pismo dedku Mrazu vendarle do-   . končal. Ata je spet hotel vedeti, kaj  sem na-kracal,  vendar  se tokrat nisem  izdal.
Torej, poleg nepomembnih malenkosti ca-terialne narave (smuči, pancerje, bunda, ia-tara) sem si močno zaželeltudi nekaj bolj eb-straktnih. Mislim, da bodo abstraktne že"je čedalje bolj popularne, saj bo za konkret/.ie verjetno celo dedku Mrazu nekoč zmanjkc.lo denarja.
Zaželel sem si, recimo, da bi v šoli utili samo tisto, kar mi bo nekoč res koristilo. v življenju. Močho se mi narareč zdi, da z raz-množevanjem potočnega škržka ne bom imel kaj početi, čeprav ga sedaj obvladam na ;z-ust in znara z nekaj potezami narisati tudi prebavne organe čopastega ponirka. Na pa-mst znam tudi veliko pesmic, čeprav mi je včasih žal, ker-iie vem, o čem govorijo .. .
To, da bi v prihodnjem letu v šolo prena-šal manj knjig, da bi bila torej šolska tor-bica lažja, sem pisal že v pismu z dne 25. 52. 1980, vendar je bil rezultat tak, da mi je ata letos nekoliko ojačal naramnice na torbici. Te želje letos torej  nisem pisal.
Ker so s šolskim usmerjanjem težave, sem    -dedka Mraza za vsak primer kar letos prosil,     \ naj  mi do leta  1985  rezervira en  sedež  v či-sto   navadni  gimnaziji.   Močno   se   mi   namreč zdi, da do tega datuma proizvodno delo še ne bo tako  cenjeno,  kot  se  zdaj  obljublja  in  bi bil raje  kar  birokrat.  Jem  se  vedno najbolje godi, ne glede na vse reforme  in kontrarefor-me.
Prosim, da dedek Mraz nekoliko razmisli tudi o moji zaposlitvi — pri čemer naj upo-števa željo iz prejšnjega odstavka.
Drugega si nisem želel nič.
P. S.: Ata mi je pismo prinesel nazaj. Re- , kel je, da je dedek Mraz odpotoval neznano kam, potem pa je dodal še eno litanijo o tem, kako so bili oni nekoč bolj skromni in da je današnja mladina obžrta. Mislim, da je spet naskrivaj  prebral moje pismo . . .