Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Ljub-Ijunska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Fleria — Izhaja vsakega 25. t mesecu — Žiro račun 600-20-2-458 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Leto 1L — St 2 — Domžale 25. IL 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Sindikat naj bo nosilec naprednih idei v smeri decentralizacije delavskega samoupravljanja XVI. občni zbor občinskcgu sindikul-nega sveta Domžale 12. jan. 1%3 je bil V ZdameajU pregleda uspehov in neuspehov ter problemov, ki se porajajo v zvezi z gospodarjenjem, problemi proizvodnje, načrtovanjem, decentralizacijo upravljanju, delitvijo dohodka in družbenega standarda. Pri ugotavljanju proizvodnje v gospodarskih organizacijah je bilo ugotovljeno, du ju v nekaterih podjetjih zaznamovan znaten padec storilnosti, osebni dohodki pa so nesorazmerno rasli ali pa ostali na isti višini. Zaskrbljujoče neskladje med že izplačanimi večjimi OD ob manjši vnovčeni realizaciji nus opozarja, da morajo sindikati vložiti maksimum naporov za boljše in smotrnejše gospodarjenje s sredstvi. Pri tem je treba upoštevati in stalno izpopolnjevali sistem delitve OD, o vseh neskladjih obveščati kolektiv, ker luhko površne informacije in površno poznavanje sistema delitve privede gospodarsko organizacijo v težak gospoda rs, i položaj in tudi do nezaupanja članov kolektiva do samega sistema delitve dohodka. Prav tako je bilo ugotovljeno, da za gospodarske probleme komune nekatere gospodurske organizacije nimajo posluha ampak, da se zapirajo same vase, kar v prvi vrsli škoduje njim sumim, se odraža pri družbenem standardu ter ustvarja nemogoče odnose občanov — proizvajalcev do komune in v skrajni meri do nase družbene skupnosti. Sindikati in sploh vso družbeno-politične organizacije naj l>i se ostro postavile po robu takim in podobnim primerom kjerkoli in v kakršnikoli obliki bi se še pojavljali. Z mednurodno blagovno izmenjavo se tudi mi uvrščamo v mednarodno delitev dela« kar sindikatom neposredno nalaga nalogo, boriti se za hitrejšo, večjo in cenejši, proizvodnjo. Tb pa v današnjih pogojih ne moremo več doseči samo z večjim fizičnim prizadevanjem proizvajalca, oz. to ni edina rešitev. Kolektivi morajo stremeti za tem, da z boljšimi, sodobnejšimi tehnološkimi postopki, z renta-bilnej.Se naloženimi Investicijami v rekon-strukeje, modernizacijo in mehanizacijo ter I poslovnim sodelovanjem i. drugimi kolektivi ustvarijo pogoje za prodor na tunanje tržišče. Naši kolektivi so v pre- teklem obdobju, zavedajoč se možnosti prodaje na zunanjem trgu, izvozili za 1,400.000 dolarjev svojih izdelkov kar je vsekakor uspeh. To pa nas ne sme uspavati. Sindikati naj bi v bodoče stremeli za tem, da bodo integracijski procesi, ine-hanizacija, avtomatizacija, specializacija ter v skrajnem primeru tudi spajanje podjetij, seveda na podlagi temeljitih ekonomskih unaliz, poglavitno vodilo v našem gospodarstvu. Vzporedno z integracijskimi procesi je nujno potrebno skrbeti tudi za kudre v naših delovnih organizacijah. Marsikje še vedno prevladujejo različne oblike obrtniškega načina proizvodnje. Nosilci takšnega načina proizvodnje še vedno vezejo na sebe širok kompleks različnih organizacijskih, tehničnih, tehnoloških* in družbenih funkcij vezanih na sam potek proizvodnje. V takih pogojih prevladuje rutinerstvo. prakticizem in formalizem ter so zaradi takih skrajno nezdravih po- javov ruzlične službe kot so: kontrola, zajemunje stroškov, priprava dela ter številne druge službe nepopolne in nerazvite, da bi v praksi uporabljale dognanja sodobne tehnične in ekonomske znanosti. Takšna koncentracija določenih funkcij v rokah poedincev onemogoča afirmacijo mladih sposobnih strokovnih kadrov. Tako imamo tehnični kader, ki opravlja povsem administrativna dela, kljub temu, da bi se v delovni organizaciji z malo perspektivne miselnosti, lahko strokovno zaposlil. Ena poglavitnih nalog sindikatov v bodočem obdobju pa sc vsekakor statuti delovnih orgunizacij. Tu se bomo konkretno spoprijela s primeri okorele miselnosti, ki iz različnih vzrokov vztraja na preživetih pozicijuh. Po drugi strani pa se moramo spoprijeti z lastno miselnostjo o demokraciji. S statuti si moramo ustvariti take delovne odnose in tako organi-(Nadaljevanje na 2. struni) V dvorani Skupnosti socialnega zavarovanja v Domžalah je bila 3 februarja letna konferenca občinskega združenja vojuških vojnih invalidov, ki imu (**> članov. Glavne teme v razpravi so bile: stanovanja za člane, ureditev invalidnin, zaposlovanje invalidov in njihovo strokovno usposabljanje ter iskanje novih oblik seznanjuja mladine z dogodki iz IN OB. Na sliki: udeleženci med razpravo Delavska univerza Domžale Glavni poudarek je bil na kmetijstvu V zadnji številki našega lista smo obširno poročali o občinski konferenci* SZDL, ki je bila dne 27. 12. 1962 v Domžalah, in navedli, da je bila osnovna tema celotnega poteka modernizacija kmetijstva v občini. Na tem plenumu so bili sprejeti tudi obsežni sklepi za hitrejšo pot v naprednejšo obliko moderne in specializirane kmetijske proizvodnje. Ker so ti sklepi kažipot za delo v bodoče in zanimivi za občane, jih danes objavljamo v celoti: Na podlagi poročila, referata in razprave na konferenci daje komisija za hitrejši razvoj socializacije kmetijstva in podruibljanja gozdarstva v občini Domžale, ki je v taki fazi, da je treba vložiti maksimalne napore vseh naprednin sil za njih rešitev, sledeče sklepe in priporočila: 1. kjerkoli se vrše razprave o kmetijstvu, jih je treba usmerjati s pespektiv-nih gledišč našega kmetijstva v širšem obsegu. Spoznavati moramo problematiko kmetijstva okraja, republike in zveze in jo iz te perspektive usmerjati tudi v občini. Za ustvarjanje tržnih viškov in za ureditev trga ima možnost predvsem družbeni sektor kmetijstva z moderno in specializirano proizvodnjo. Zato je treba stališča vseh družbenopolitičnih sil t občini uskladiti, da bomo šli v akcijo z enotnimi koncepti. 2. Da je družbeni sektor kmetijstva v občini prišel do sedanje stopnje razvoja, je bilo vloženih 2,3 milijarde družbenih sredstev. Vsi pristojni organi — svet za kmetijstvo, zbor proizvajalcev, kolektivi kmetijskih organizacij — naj poskrbe, da bodo začeti objekti čimprej usposobljeni za polno proizvodnjo. Poiskati moramo vse možne vire za nadaljnje investicije, ki so za dogTaditev objektov še potrebne. 3. Eden glavnih elementov, ki onemogoča maksimalno proizvodnjo, ki bi bila ekonomična in rentabilna, je pomanjkanje kmetijskih površin. Poiskati moramo tse možnosti, da bo v naslednjih treh letih odkupljena ali z zakupnimi pogodbami vključena v socialistično kmetij- (Nadaljevanje s 1. strani) zacijo proizvodnje, ki bo temeljila na čvrstih medsebojnih odnosih in čvrsti disciplini, ki ne bo dopuščala nobene samovolje v kolektivih. S statuti ne smemo uzakoniti demokracije za nekoga ali zagarantirati OD nekomu, statut naj bo odraz skupnih ciljev organiziranih proizvajalcev in upravljavcev. S statuti je treba odločno kreniti naprej, nakazati smer razvoja delovne organizacije. Spremenjeni delovni pogoji zahtevajo, da uzakonimo tudi vsestransko vključevanje vseh tistih strokovnih sil, ki bodo tako na področju sodobne tehnologije, ekonomike, organizacije dela, finančne in komercialne službe, omogočile delovnim organizacijam čimbolj učinkovito izkoriščanje dosežkov sodobne znanosti in tehnike v prid dvi?a proizvodnosti in ustrezno tudi osebnega standarda. stvo vsa tista zemlja, ki je primerna za mehanizirano obdelovunje. V tej ukciji mora sodelovati socialistična zvezu in nuditi vso pomoč arondacijskim komisijam in kolektivom kmetijskih organizacij, ludi politične sile v kolektivih nekmetijskih gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo polproletarce, naj dujo vso pomoč in podporo v akciji za pridobivanje zemljišč. Kmetijske organizacije morajo poskrbeti, da bodo vse pridobljene kmetijske površine v najkrajšem času usposobljene za intenzivno proizvodnjo v kompleksih z izkoriščanjem mehanizacije in agrotehnike. 4. Pristojni faktorji naj pregledajo, kako so v občini izvedeni predpisi o zemljiškem maksimumu, ki je za kmetovalce 10, za ostale pa 3 ha. 3. Posebna skrb socialistične zveze je, da bo utrjevala in krepila v vseh kmetijskih organizacijah organe samoupravljanja in razvijanje ekonomskih emot To omogoča točnejšo evidenco, iskanje notranjih rezerv za zniževanje proizvodnih stroškov in stimulativnejšle nagrajevanje po vloženem delu na podlagi dviga storilnosti. Tako bodo kmetijske organizacije prej prišle do prepotrebnega rentabilnega gospodarjenja. 6. Dosedanje zaposlovanje občanov domače občine v kmetijske organizacije ni bilo zadovoljivo. Da bomo uspešneje reševali probleme zaposlitve za delo sposobnih kmetovalcev, je dolžnost vseh družbeno političnih organov in organov za zaposlovanje delavcev, da usmerjajo kmetijske delavce v kmetijsko proizvodnjo. Danes potrebujemo priučene in kvalificirane kmetijske delavce za specializirano proizvodnjo. Omogočiti jim moramo pridobivanje primerne strokovne izobrazbe. Organi upravljanja in politične sile v kmetijskih organizacijah morajo posvetiti več skrbi dvigu življenjske ravni kmetijskih delavcev. 7. Za reševanje problemov v kmetijstvu in socialnih problemov, je ireba poiskati možnosti za ustanovitev posebnega sklada za kmetijstvo pri občini. Pristojni organi naj poiščejo dotok sredstev v sklad iz takih virov, da bo reden in stalen (del zvišanih davkov, del sredstev prodane zemlje za gradnje, del sredstev iz naslova žaganega lesa, prodane živine, odkupljene zemlje itd.). Pristojni organi občine naj vse nastale probleme na predlog krajevnih družbenopolitičnih faktorjev rešujejo individualno in sproti. 8. Sprejeti odlok o agrominimumu je treba izvajati in zahtevati proizvodnjo, ki jo odlok predpisuje. Zato je treba utrditi službo kmetijske inšpekcije pri občini, ji omogočiti ukrepanje v primerih neizvajanja predpisov s področja kmetijstva, ji urediti primerno nagrajevanje in omogočiti rabo prometnih sredstev, da bo njena intervencija pravočasna in učinkovita. 9. Svet za finance bo moral pristopiti k reviziji davčne politike. To je treba izvesti tako, da bo podlaga za davčno odmero dohodek, ustvarjen na podlagi odloku o agrominimumu v nižinskem, v hribovitem predelu pa naj bo davčna odmera taka, da bo spodbujala kmetijske proizvajalce k intenzivnejši proizvodnji, da pa davek ne bo povzročal socialnih problemov. 10. Da bi zagotovili dovolj površin za pridelovanje krompirja in vrtnin, je nujno pristopili k melioriranju področja Rače in Radomlje. Pristojni občinski organi naj čimprej analizirajo in poiščejo elemente, ki ovirajo začetek dal, poiščejo možnosti za pridobitev potrebnih sredstev ter s svoje strani omogočijo začetek del. 11. K/. Lukovica, ki ima poleg odgovorne naloge razvijati lastno proizvodnjo V Moravčah, sadne plantaže v Radomljah, Rufolčah in Cešnjicah, mora čimprej pristopili k analizi hribovitih področij Črnega grabna in Moravč, kjer ni mogoče razvijati socialističnega kompleksnega kmetijstva. Z okrepljenim strokovnim kadrom mora te predele iztrgati drobno lastniški in heterogeni proizvodnji, predvideti rajone in vključiti kmetovulce v tako proizvodno sodelovanje, da bodo vključeni v specializirano proizvodnjo krme, stelje, krompirja, vrtnin, vzgoje in pitanja telet itd. S tem bo tudi tem zasebnim kmetijskim proizvajalcem omogočena večja storilnost in zviševanje dokaj nizkega življenjskega standarda. Zaradi proizvodnega sodelovunja naj zadruga v sodelovanju z obrati Agrokom-binata omogoči zamenjavo vse živine pine-gavske pasme s sivorjavo. 12. Podružbljanje gozdov prepočasi napreduje. SZDL in pristojni orguni gozdarstva morajo poskrbeti, da bodo občani točneje seznanjeni s cilji in namenom podružbljanja gozdne proizvodnje. Zasebnim gozdnim posestnikom je treba dokazovati, da pomeni proizvodno sodelovanje s podružbljanjein gozdov moderno in smotrneje gospodarjenje, ki bo prineslo večjo korist družbi in posamezniku. Ca malomarno gospodarjenje z gozdovi, prestopke nestrokovnega dela in črne sečnje morajo pristojni organi uporabljati pogosteje tudi nnjostrejšo kazen — odvzem gozda za določen čas. 13. Pri uresničevanju politike za socializacijo vasi ima pri zadrugi važno vlogo zadružni svet. Idejno politični vzgoji članov zadružnega sveta morajo SZDL. Delavska univerza in drugi politični faktorji posvetiti veliko več skrbi kot doslej. Ze sedaj je treba premišljeno pripravljati kandidate za nov zadružni svet iz vrst tistih kmetijskih proizvajalcev, ki so se v največji meri vključili v trdnejše oblike kooperacijskih odnosov. 14. Vse akcije kmetijskih organizacij pri nadaljnji socializaciji kmetijstva in podružbljnnju gozdne proizvodnje, se morajo tesneje kakor doslej povezovati z lokalnimi organi samoupravljanja in političnimi organizacijami, posebno s Socialistično zvezo, ki bo vodila celotno akcijo in politično pripravila teren. Predlog statuta občine Domžale V današnji številki nadaljujemo z ob-juvljunjem predlogu statuta naše občine, katerega je sestavila in daje v razpravo posebnu komisija za statut pri ObLO Domžale. Tudi tokrat pozivamo občane, da ta predlog kritično pregledajo in dajo svoje pripombe, predloge in dopolnila. Vse pripombe in predloge naslavljajte na ObLO Domžale, komisiji za sestavo osnutka statuta. 11. DKL2BENO EKONOMSKA IN POLITIČNA UREDITEV 1. Temelji družbenoekonomskih in političnih odnosov 11. člen V občini Domžale predstavlja temelj .1 r u žbe n oekonoms ki h od nosov: t. družbena lastnina proizvajulnih in delovnih sredstev; 2. pravica delovnih ljudi do d< ! in delitve osebnih dohodkov po vloženem delu; 3. družbeno samoupravljan je z akumu-laoijo in skladi po delovnih organizacijah in drugih skupnostih občanov; 4. usmerjunje družbenopolitičnega razvoja in širjenju materiulne osnove; 5. delo in uspehi dela. ki so edina osnova in merilo za materialni in družbeni položaj občanov. 12. člen Osebna lastnina občanov je zajamčena v skladu z ustavo FSrtJ in zakoni. 13. člen Delovne organizacije vodijo in upravljajo delovni kolektivi neposredno in preko svojih samoupravnih organov. 14. člen Delovne orgunizacije imajo svoje sta-tUtS I ji r SO natančneje določene njihove nalogi: in organizacija ter pravice in dolžnosti članov delovnega kolektiva in njihovih samoupravnih organov. 15. Slon Občani, zaposleni v Jržavnih organih. družbenih organizacijah m združenjih imajo enako pravico do delitve osebnega dohodka po vloženem delu v istem sorazmerju, kakor pripada občanom, zaposlenim v delovnih organizacijah. Njihove samoupravne pravice 10 natančneje določene s pravilniki v skladu z določbami ustave, zakonov in tega statutu. 16. člen Za uresničevanje potreb s področja komunalnih, stanovanjskih, gospodarskih Socialnih, zdravstvenih, kulturnih, prosvetnih, telesno-vzgojnih. tehničnih in drugih dejavnosti, ki imaj' splošen po men zu življenje in delo v naselju in tudi za življenje in delo v občini, se občani zftrii/ujejo v krajevne skupnosti kot neposredno obliko samouprave. 2. Pravice in dolžnosti občanov 17. člen Občani imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakoni in ta statut. Občan občine Domžale je vsaka oseba, ki je stalno prijavljena na območju občine Domžale. 18. člen Samoupravljanje delovnih ljudi v občini Domžale na podlagi družbenega delu obsegu predvsem tele pravice in dolžnosti: 1. da samostojno ali po delavskem svetu in po drugih organih upruvljajo delovno organizacijo, v >f i j o in odpokličejo delavski svet oz. drug ustrezen organ upravljanja, da so voljeni v organe upravljanja, da odločajo o postavitvah na vodilna delovnu mesta v delovni orga-aizciji; 2. da Samostojno organizirajo proizvodnjo ali drugo dejavnost delovne organizacije ter določajo načrte in programe za njeno dejavnost in razvoj; 3. da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaga n j u z njimi ter da jih v dosego čim večjega učinka za delovno organizacijo in družbeno skupnost gospodarsko smotrno uporabljajo, da zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela in izpolnjujejo obveznosti organizacije do družbene skupnosti; 4. da razporejajo dohodek, ki pripada delovni organizaciji in delijo dohodek med delavce; 3. da urejajo medsebojna razmerju, pogoje zu svoje delo in uresničevanje pravic do skupnega dela; da v skladu s splošnimi delovnimi pogoji določajo delovni čas v organizaciji, da odločajo o pristopu delovnih ljudi v delovno organizacijo in o drugih njihovih razmerjih z delovno organizacijo; (i. da zboljSujejO SVOJe delovni- razmere; da organizirajo varstvo pri delu in počitek; da zagotavljajo pogoje za svoje strokovno izobraževanje ter jega osebnega in družbenega standarda, 7. du od:ločajo o združitvi delovne organizacije in po svojih izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upruvljanju združenju, v katerem je včlanjena delovna organizacija, ter pri upravljunju organizacij ; 8. da volijo svoje delegate v predstavniško telo občine zaradi odločanja o vprašanjih, ki so skupnega pomena zu gospodarski, kulturni in splošni družbeni razvoj občine. Pri uresničevanju samouprave so delovni ljudje v občini v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom in statutom delovne organizacije odgovorni zu svoje delo, 19. člen Občani so dolžni, da se po svojih osebnih sposobnostih vključijo v delovne procese in s svojim delom ustvarjajo dohodek, ki je potreben družbeni skupnosti, njim in njihovim družinskim članom zu kritje osebnih potreb. 20. člen Občani, ki iz kakšnihkoli ruzlogov niso sposobni za delo in nimajo premoženja in ožjih svojcev, ki so po zakonu dolžni zanje skrbeti, imajo pravico do socialne pomoči v višini, ki jo s posebnim odlokom določi občinska skupščina. 21. člen Občani, ki zaradi onemoglosti ne morejo izkoriščati svojega premoženja in ga odstopijo delovni organizaciji v družbenem sektorju, imajo pravico do socialne pomoči. 22. člen Kmetje, na munj rodovitnih predelih občine in kmetje, ki so sodelovali v NOB. ki na svojih posestvih zaradi starosti ne morejo ustvarjati presežkov proizvodov in jim njihovi dohodki komaj zadoščajo za njihovo preživljanje, imajo v mejah zakonitih predpisov, katere predpisuje občinska skupščina, pra*ico do delne oprostitve davčnih obveznosti. Pogled na novi del Domžal, zrasel pred našimi očmi, vendar komaj poznan OHSKAU -SMO Bencinski servis »Petrol« v Domžalah Dobri dre leti posluje v Domžalah edini bencinski servis v naići občini in v teh dveh letih je njegov promet potrdil, da je bil ta servis nujno potreben tako za potrebe lokalnega prometa kot tudi za prehodni in inozemski motorizirani turizem, ker je bila lokacija tako posrečeno izbrana in ima za v bodoče vse možnosti nadaljnjega razvoja in razširitve obsega dejavnosti na druge usluge, ki jih motorizirani turist potrebuje. Ko bo v neposredni bližini črpalke zgrajen še turistični paviljon, ki je že v gradnji in katerega gradi Turistično društvo Domžale, bodo prehodni gostje dobili v tem paviljonu vse potrebne informacije turističnega značaja. Tu se bodo v prijetno urejeni okolici lahko odpočili in v gostišču tudi okrepili tako, da bosta črpalka s svojimi uslugami in pu turistična informativna pisarna dopolnjevali druga drugo in dvigali promet, obunem pa tudi omogočali domačim in tujim turistom, da spoznajo posebnosti Domžal in okolice in s tem prispevali k dvigu turističnega prometa, za kar imajo tudi Domžale s svojo lepo okolico dovolj pogojev, ki pa dosedaj še niso bili izkoriščeni. Oba objekta bosta v bodoče prav gotovo uspešno služila motoriziranemu izletniškemu turizmu ter prehodnemu inozemskemu turizmu, ki je prav na relaciji Avstrija—Jadran veoVio močnejši. Želimo le, da bi bila turistično informativna pisarna dograjena in urejena do pričelka turistične sezone. Domžalska bencinska črpalka podjetja jPetroU je v letu 1962 povečala svoj promet v primerjavi z letom 1%1 za 2<)0/o, medtem ko je podjetje >Petrol« v celoti dvignilo svoj promet le za 13%), kar dokazuje, da je domžalska črpalka med tistimi, ki so bile kar se prometa tiče v letu 1962 med najuspešnejšimi v celotnem okraju. Res je, da je k temu povečanju prometa prispeval v prvi vrsti dvig števila motornih vozil na področju Domžal in v okolici, vendar ima velik delež pri tem povečanju tudi hitra in dobra postrežba. V letu 1%2 so namreč prešli nu tako imenovano kombinirano postrežbo, tj. postrežbo, kjer več uslužbencev istočasno streže enemu vozniku in tako skrajšajo čas strežbe z vsemi delovnimi operacijami od nalivanja goriva dc čiščenja stekel in kontrole pritiska v pnevmatikah nu minimum. Ta način postrežbe je naletel na odobravanje pri vseh koristnikih uslug črpalke in tudi povečal promet. Promet je v letu 1962 dosegel skoro 200 milijonov din. Pri tem je bilo prodanega 1,701.300 kg ali 2,040.000 litrov p<-gonskega goriva za ca. 140,000.000 din in 240.000 kg raznih motornih in strojnih olj za približno 60 milijonov dinarjfv. V tem letu predvidevajo, da se bo promet zvišal samo še za 7*1», to pa zato, ker sta bili zgrajeni v bližini domžalske črpalke še dve novi in sicer v Kamniku in pa na Titovi cesti v Ljubljani, ki bosta vplivali na obseg prometa v Domžalah. Na zvišanje prometa bi v precejšnji meri lahko vplivale tovarne iz Domžal in okolice, če bi potrebno pogonsko gorivo iu olja nabavljale na domači črpalki in ne v Zalogu, s čimer bi tudi prometni davek, ki sedaj ostaja zunaj Občine, ostal doma. V letu l%2 je bilo samo v cestni sklad vplačanih 10,000.000 din (|k> 5 din na liter goriva). Po prometu v sklopu ekonomske enote Ljubljana, ki obsega področje okraja Ljubljana, je bila domžalska črpalka na petem mestu za servisi na Smurtinski cesti, na Viču, na Celovški cesti in na Dolenjski cesti, vsi ostali servisi, tako oni na Titovi tesli, v Stožicali, na Bledu, v Trbovljah, Škofji Loki in v Kamniku pu so ostali po prometu za domžalskim. Servis zaposluje osem stalnih in enega honorarnega uslužbenca, v sezoni pa še dva do tri šludente honorarno. Bencinska črpalka v Domžalah, kakor jo je videl domači slikur-uiniilcr Milan Merhar Tudi letos »Potrošniški sejem« Upravni odbor Zavoda zu gospodarsko propagando je že nekaj svojih sej posvetil razpravi o gradnji Komunalnega centra v Domžalah. Pri teh razpravah je ugotovil, da prav pomanjkanje potrebnih prostorov na ustreznem mestu zavira razvoj prenekaterih panog javnega življenja v Domžalah. Da morajo dobiti domžalski občani urejen občinski center, je bilo sicer že davno ugotovljeno, vendar sta se pri praktični izvedbi srečali dve zamisli, ki sta se ruz-likovali v dveh poglavitnih vprašanjih. Po prvem konceptu bi se gradil center v obsegu, ki bo na skromen način zadovoljeval le del trenutnih kulturnih potreb, po drugem bi pa to zadevo rešili več ali manj, za daljšo dobo in v luči pričakovanega nadaljnjega razvoja. Pri uskladitvi teh različnih mnenj seveda ni bilo težko doseči soglasja, sflj eni kot drugi v bistvu želijo samo eno in to je, dn bi se čimprej pričelo z gradnjo. Vzporedno s tem, ko se je pričelo z. gradil jo, pa se je pristopilo tudi k dopolnitvi načrtov v smislu enotnega koncepta. Tako so sedaj že odpravljene ovire te vrste in upajmo, da ni več daleč čas, ko bo začeta, toda zaradi objektivnih težav prekinjena gradnju Komuniiliiegu centra oživela. S tem namenom se je ObLO Domžale tudi udeležil tretjega natečaja za investicijsko posojilo za gradnjo centra družbene prehrane. Ta sredstva bi pripomogla k rešitvi problema finančnih sredstev, ki jih zahteva osnovni program. Vsi se zavedajo, da se nam je ta problem tako približal, da obstaja praktično samo ena možnost in sicer, da se poiščejo vse oblike in možnosti finančnih sredstev in to tako, dn s tem ne bi bili prikrajšani drugi občinski centri, ki imajo pred seboj tudi zelo važne in neodložljive naloge. Upravni odbor Zavoda je na januarski seji tudi sklenil, du bi v letošnjem polletju ponovno organizirnl potrošniški sejem. Ta velika sejemska prireditev bo v okviru občinskega praznika v dneh od 20. do 28. julija. K sodelovanju bodo vabljena le tista podjetja, ki zaradi odlične kvalitete svojih izdelkov in solidnosti cen uživajo ugled pri naših potrošnikih. S seje OBLO Domžale Občinski ljudski odbor je na svoji 50. Seji z dne 29. 1. 1963 obravnaval poleg poročila sodnika za prekrške še prepise s področja socialnega varstva in zdravstvenega varstva in sprejel naslednje odloke: 1. Odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev. Podoben odlok je občinski ljudski odbor sprejel 1.1958. Ta odlok pa je bil že zastarel, ker so v tem času izšli novi Predpisi, kot je zakon o kmetijskem zavarovanju in odlok OLO Ljubljana o razširjenem zavarovanju ter v lanskem letu zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje tudi obrtnike. Navedeni odlok dopolnjuje vrzel v zdravstvenem varstvu za tiste kategorije občanov, ki po navedenih zakonih niso bili zajeti. Po tem odloku uživajo pravico do zdravstvenega varstva vse osebe, ki dobivajo socialno pomoč v eni ali drugi obliki, če niso zdravstveno zavarovane po drugih predpisih. Vsaka oseba, ki ima pravico do zdravstvenega varstva se bo morala izkazati pri zdravniku s posebnim potrdilom, ki ga bo dobila na krajevnem uradu svojega območja ali na občinskem ljudskem odboru Domžale. Za zdravilu, ki jih bo predpisal zdravnik Pa ho vsak upravičenec predložil recepte v potrditev pri istih organih, ki bodo izdali potrdilo. Novost odloka je tudi v tem, da daje Pravico do zdravljenja (udi alkoholikom >n sicer v breme občinskih proračunskih sredstev. 2. Odlok o spremembi odloka o podeljevanju socialnih podpor. Ta odlok onin-Koča podelitev socialne podpore vsem tistim osebam, k: so onemogle ter brez Premoženja in nimajo ožjih svojcev, ki so dolžni da zanje skrbe. Te določbe je •mel tudi stari odlok, vendar je razlika v tem, da so stalno socialne pod|M>rc povečane na 6000 din mesečno. Dalje sc z novo sprejetim odlokom dodeljevanje socialnih podpor prenaša iz prislojnosti »Pravnega organa občine v pristojnost krajevnih odborov. Odslej naprej bodo krajevni odbori v mejah odloka samo-tojna odločali, komu in v kakšni višini se v konkretnem primeru dodeli socialna Podpora. Postopek za podelitev socialne podpore je naslednji: Vsaka upravičena oseba naredi vlogo 'n jo predloži pristojnemu krajevnemu nrndn (za območje matičnega okoliša Domžale ObLO Domžale). Krajevni urad °z. upravni organ občine bo odstopil vlo-Ko na krajevni odbor, ozirori n stanovanjsko skupnost. Ta bo o prošnji odločal in bo prošnji ugodil ali jo zavrni, s svojim sklepom. Odločbo o tem pn bo izdal krajevni urad. 3. Odlok o ustanovitvi sklada za socialno varstvo. S tem odlokom je ustanovljen poseben sklad za socialno varstvo. V sklad se bodo stekala vsa sredstva, ki jih ObLO zagotavlja za socialno varstvo in otroško varstvo, dalje prispevki posameznikov in delovnih organizacij. Iz sklada pa sc bodo dodeljevala sredstva za vse vrste socialnih dajatev in otroškega varstva. Sklad bo imel svoja pravila in svoj upravni odbor. RAZREŠITVE IN IMENOV VNJA Občinski ljudski odbor Domžale je na svoji zadnji skupni seji obeh zborov dne 29.1.1963 med drugim sklepal tudi o razrešitvah in imenovanjih, za kate.a so pripravile predloge komisija za volitve in imenovanja in komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov podjetij. lako je ljudski odbor z novim imenovanjem izpopolnil upravni odbor gozdnega sklada, iz katerega sta izpadla dosedanja člana Davorin Mazi, gozdarski tehnik, ki se jc zaposlil v Ribnici in pokojni Valentin Bore. Namesto njiju sta bila v upravni odbor sklada imenovana Roman inž. Cclarc, šef gozdnega obrata KZ Lukovicu in Franc Burkeljca, kmet iz Pri-lesja št. 3, tako da upravni odbor občinskega gozdnega sklada za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini sestavljajo: Lenič Jernej, predsednik občinskega odbora SZDL Domžale Jemec Janez, odbornik ObLO Domžale, Trzin, Siniončič inž. Lado, direktor Semenarne Mengeš Klopčič Martin, član sveta za gozdarstvo ObLO Celarc inž. Roman, šef gozdnega obrata KZ Lukovica Burkeljca Franc, kmet, iz Priselja it. 3 Stegnar Emil, referent za gozdarslvo ObLO Domžale Za ugotavljanje višine davčne osnove davčnih zavezancev od samostojnih poklicev je ljudski odbor imenoval davčno komisijo, v kateri bodo sodelovali: 1. Zanoškar Jakob, Količevo, predsednik komisijo 2. Pire Alfonz, Domžale, namestnik predsednika komisije Stalni člani komisije: 1. Smolnik Ivo, predelovalec polivinila, Domžale 2. Sršen Jože, soboslikar, Domžale 3. Burgar "viktor, ključavničar, Domžale Člani komisije po strokah: 1. Vrhovnik Ivan, ključavničar, Mengeš 2. Praprotnik Stane, mehanik — poslovodja, Domžale 3. Trojnnšek Vinko, elektromehanik, 1 )omžalc 4. Benda Hinko, kovač, Domžale 5. Merčun Jani, računovodja pri podjetju >Pečf, Mengeš 6. Avbelj Franc, pečar, Lukovica 7. Hrovat Jože, pečar — postavljalec peri, Mengeš 8. Prelovšek Maks, teracer — cemen-tar, Depala vas 9. Habat Stane, zidar, Trzin 10. Kragelj Franc, upokojeni mizar, Loka pri Mengšu 11. Ipavec Franc, mizar, Mengeš 12. Držanič Vili, upravnik TAMIZ, Mengeš 13. Mesar Anton, mizar, Količevo 14. Orehek Avgust, tkalec, Domažale 15. Košič Ivo, krojač — poslovodja, Domžale 16. Kosmač Janko, krojač, Skerjančevo 17. Kocjan Franc, obratovodja Univer-sale, Domžale 18. Bele Simon, čevljar, Mengeš 19. Jarc Kristina, pekovski mojster, Domžale 20. Zitko Viktor, brivec, Domžale 21. Ocepek Vinko, brivec, Domžale 22. Grbec Ivan, ličar, Domžale 23. Znidar Ivan, ličar, Domžale 24. Kovač Stane, za gostinsko podjetje, Domžale 25. Videmšek Marija, gostilničarka, Dob 26. Ručigaj Stane, gostilničar, Dobeno 27. Bogataj Bojan, avtoprevoznik, Domžale 28. Kušar Jernej, prevoznik s konjsko vprego, Domžale 29. Hrovat Franc, prevoznik s konjsko vprego, Domžale 30. Flerin Stane, mlinar, Ihan—Selo 31. Avbelj Venceslav, mlinar, Dvorje 32. Suštaršič Albin, mlinar. Vir 33. Smolnikar Marjan, Mizarstvo, Domžale V smislu tozadevnega pravilnika je bila za pregled zaključnega računa davčnega knjigovodstva za leto 1962 imenovana posebna strokovna komisija, v kateri bodo sodelovali: Ahlin Ignac, davčni inšpektor OLO Ljubljana Pliberšek Janko, pravni referent v občinski upravi Domžale Rihar Zdravko, inšpektor za delo ObLO Domžale V zvezi s prošnjo Invalidskih delavnic »Zlato polje«, Domžale za izdajo poroštvene izjave za najem 15 milijonov posojila, je ljudski odbor še pred izdajo take izjave imenoval posebno komisijo, ki naj pregleda finančno stanje navedenega obrt. nega podjetja, v koliko bo sposobno pre» vzeti oziroma vračati omenjeni kredit. Komisijo sestavljajo: Burgar Andrej, predsednik sveta za obrt ObLO — predsednik komisije Pogačnik Jože, predsednik sveta za družbeni plan in finance — član inž. Brinšek Miha, kreditni referent pri KM Domžale. Komisija mora o ugotovitvah poročati svetu za finance ObLO in upravnemu odboru KB Domžale. Na predlog komisije za razpis mest direktorjev in upravnikov podjetij pri ObLO Domžale je ljudski odbor na lastno željo razrešil položaja direktorja tovarne »TOKO<, Domžale, tovariša Staneta Rozmana, za novega direktorja istega podjetja pa imenoval Janka Janša. Navedena sprememba bo izvršena 1. 5. 1963. Občinski ljudski odbor je tudi potrdil predlog razpisne komisije, da se na lastno željo razreši direktorske dolžnosti Antona Jurenčiča. direktorja tovarne >SONCNICAc na Viru, na njegovo mesto pa imenuje Franca Habjana. Ljudski odbor je nato še soglisrs izglasoval formalno razrešitev upravnikov nekaterih obrtnih oziroma gostinskih podjetij, ki so v letu 1962 prešla v redno likvidacijo. Krajevna organizacija SZDL Moravče Osnovna organizacija SZDL Moravče je z 275 člani neikaiko v sredi med 27 organizacijami, ki so v sestavu občinskega odbora SZDL Domžale. Ker pa so Moravče center Moravske doline, se mora ta orgu-iii/.i< i j. i večkrat spoprijeti z različnimi problemi, ki posegajo tudi v delovna področja sosednjih organizacij SZDL. lako si je npr. mnogo prizadevala, da se je lansko jesen po dolgih letih pričelo z dokončnimi deli za dograditev ceste Drtija — Kandrše, ki bo povezala zasavske revirje z ljubljansko kotlino. 2al se je z delom pričelo z majhno delovno silo in še to delo je po nekaj mesecih iz neznanih vzrokov prenehalo. Upajmo, da se bo delo letos nadaljevalo in to takoj spomladi, da bo cesta do jeseni že dograjena. Prav tako SZDL vztrajno tolmači zahtevo celotnega prebivalstva Moravske doline, ki je toliko žrtvovala v NOV, da se v Moravčah zgradi kulturni dom, ki ga vsi ?.elo pogrešamo. Ker so temelji že zgrajeni, pričakujemo, da se bo z delom nadaljevalo in bo letos v grobem dograjena vsaj dvorana. Na pobudo SZDL so ljudje darovali precej lesa za gradnjo kulturnega doma in pomagali tudi s prostovoljnim delom, kar bodo storili tudi v bodoče, čc bo to potrebno. Spomenik borcem NOB v Moravčah Nič manj pereč 111 problem grudnje nove šole v Moravčah, kajti sedanje poslopje je staro in so v njem obiskovali pouk že pradedi sedanje mlajše generacije. Tudi za realizacijo tega problema se 5>ZDL ob vsaki priliki zavzema. Res je, da se pri uresničevanju teh stremljenj pojavljajo težave, ki jih je težko premagati. Glavna težava je, kot marsikje drugje, pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar je potrebno, da se iz sklopa potreb skupnosti izberejo take, ki zaslužijo prvenstveno upoštevanje. Prepričani pa smo, da gornjim problemom ni odrekati prioritete. Niso pa bila to edina vprašanja dnevnega reda prizadevanj organizacije, temveč so dogajanja v Moravski dolini če-stokrat zahtevala pobudo in intervencijo organizacije za odstranitev raznih motenj pri normalnem razvoju dogodkov. Pri reševanju raznih problemov so seveda sodelovale tudi druge organizacije, ker je bilo le z združenimi močmi možno prebroditi razne težave. Važna naloga, ki čaka letos prav osnovno organizacijo SZDL Moravče, je njena pomoč pri arondaciji kmetijskih zemljišč. Po perspektivnem planu KZ Lukovica— Moravče pridejo v letošnjem letu v poštev skoraj vsa zemljišča v neposredni okolici Moravč, kar je razvidno tudi iz Občinskega poročevalca z dne 25. 12. 1962. Razumljivo je, da je ta poseg za prizadete kmete boleč, naloga SZDL pa je, da prizadetim obrazloži nujnost arondacije in odkupa ali zamenjave zemlje, neuvidevne pa skuša prepričati, da je za napredek življenjske ravni potrebno, da se modernizira tudi kmetijstvo, kar pa je pri sedanji razkosanosti zemljiške posesti ne-mogoče. Najbolj pa skrbi kmete p-i izgubi zemljišč ali celotnega posestva njihov bodoči obstoj. Zato je direktor KZ Lukovica tov. Host-nik Franc že na sestanku, ki je bil na pobudo SZDL Moravče dne 26. 12. 1962, naglasil, da je zaskrbljenost prizadetih odveč, ker družba nikakor ne bo dopustila, ca bi ljudje, ki so se doslej preživljali z dohodki od svojih zemljišč, ostali po arondaciji nepreskrbljeni. Hkrati z odkupom zemlje ali morda že pred tem bo vsekakor urejeno tudi to vprašanje. Zaradi pojasnil v zvezi z arondacijo zemljišč uradujc SZDL dvakrat na teden v svojem društvenem prostoru v Moravčah. Seveda so točna pojasnila zaenkrat nemogoča in je zato skrb SZDL, da je v stalnem stiku s KZ in po potrebi tudi z drugimi forumi, da bo njena pomoč kmetom čimvečja. Kelo zanima kmete tudi to, kdaj bo zemlja odvzeta, če jo lahko spomladi še obdelajo in kako je s plačevanjem davkov, če bi bila zemlja odkupljena že spomladi, zemljiško knjižno stanje pa še ne bi bilo urejeno. V zvezi s tem je treba omeniti, da Obl.O še do danes ni odpisal davkov bivšim lastnikom zemlje, ki jo že (.d lanskega oz. predlanskega leta obdeluje KZ. Tudi za rešitev tega vprašanja si je SZDL mnogo prizadevala. Končno bi bilo treba še pripomniti, da se odbor SZDL ukvarja z vprašanjem teritorialnega obsega krajevne skupnosti, da bi uspešneje upravljal naloge, ki bodo po občinskem statutu spadale v njegovo pristojnost. Spričo vsega tega lahko rečemo, da je krajevni odbor SZDL Moravče v glavnem pazljivo spremljal vsa dogajanja na svojem območju. V osnovni organizaciji SZDL Moravče je včlanjenih 275 članov; 135 moških in 142 žensk. Zaposlenih je 109 članov, 37 je kmetov, 105 gospodinj in upokojencev ter 24 drugih. 20 članov je starih izpod 25 let. V upravnem odboru osnovne organizacije SZDL so: Vre.sk Janez, profesor, predsednik, Sterle Vinko, komandir PLM, poflpredsednik, Berlot Srečko, šol. upr., tajnik, Trampuž Minka, gospodinja, blagajnica rka, Krnic Jože, kmet. Vchovec Ciril, kmet, Vehovec Franc, kmet, Uran-kar Tine, kmet, Mnjdič Nande, traktorist, Urbanija Janez, nameščenec, Završnik Franc, kmetijski tehnik. Pere Milka, obra-tovodja, Otolani Jože, obratovodja, Bregar Maks, upokojenec, Capuder Mirko, delavec. Prometne nesreče v januarju V mesecu januarju se je pripetilo na cestah v naši občini 20 prometnih nesreč. Zahtevale so eno smrtno žrtev in tri po--kodovane, materialne škode pa je bilo za ca. 990.000 din. Vzrok nesreč je bila v osmih primerih neprevidnost, v treh primerih je nesreči botrovala prevelika hitrost, tri nesreče so povzročili vinjeni vozniki, dva sta povzročila nesrečo pri izsiljevanju prednosti, v štirih primerih pa je bila vzrok nesreče poledica oz. nevarna cesta. Najbolj tragična je bila nesreča na cesti l. reda v Domžalah, kjer je avtobus dne 30. januarja zvečer do smrti povozil l.olcsarko Valentino Slapar. Posebne omembe je vredna tudi nesreča, ki jo je dne 26. januarja povzročil v vasi Zajasovnik pri Trojanah vinjeni voznik Anton Jazbinšek. Imenovani je s svojim osebnim avtomobilom vozil v smeri proti Celju, na ostrem ovinku pa je zapeljal na levo stran ceste in se zaletel v železno ograjo. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da je prav isti voznik malo pred tem že v Ljubljani povzročil težjo prometno nesrečo, pri kateri je bil huje poškodovan kolesar ter pobegnil. Razumljivo je, da so mu organi lM takoj odvzeli vozniško dovoljenje. Odslej dalje bo podkomisija za propagando pri Komisiji za varnost prometa v občini Domžale redno poročala v našem listu o nesrečah in vzrokih nesreč ter po potrebi krivce tudi javno ožigosala, obenem pa bo objavljala tudi vso drugo problematiko s področja prometa na javnih cestah. Zahvala Delovni kolektiv tovarne »TOKO« iz Domžal tudi letos ni pozabil na svoje upokojence. Ob koncu leta je povabil na interno družabno prireditev vseh 33 nekdanjih članov svojega kolektiva in jih pogostil, za priboljšek ob Novem letu pa je vsakemu podaril še 10.000 din. Upokojenci se sindikalni podružnici, vodstvu podjetja in delavskemu svetu še enkrat najlepše zahvaljujejo za tovariško pozornost. Nov tečaj večerne šole Pri I. osnovni šoli v Domžalah se bo pričel pouk v večerni šoli za odrasle za I. in II. tečaj (5. in 6. ter 7. in 8. razred). Sestanek kandidatov bo v petek, 1. marca ob 18. uri v L osnovni šoli. Predhodne prijave niso potrebno. Problematika stanovanjske izgradnje v občini Odgovor na vprašanje v prejšnji številki Graditev čimvečjega števila dobrih sla BOvanj je družbena nujnost in ena največjih socialnih, političnih in družbenih nalog našega časa in družbene stvarnosti. Povečani porast industrije je povzročil tudi priseljevanje prebivalstva s kmetijskih področij v industrijsko razvitejše kraje med njimi tudi v Domžale. Za ublažitev stanovanjske stbke se je v občini vložilo mnogo naporov. Posebno v zadnjih sedmih Letih je bilo v tem pogledu mnogo storjenega. V Sloveniji se je v letu 1962 zgradilo 9800 stanovanj, v domžalski občini pa je bilo v tem letu vseljenih 155 stanovanj. Na 1000 prebivalcev se je v Sloveniji v letu 1961 zgradilo 6,14 stanovanj, v naši občini pa 5,30. Pregled gradnje stanovanj v letu 1955 do vključno 1962. Leto Število prebiv. Število zgrajenih stanovanj dužbenih zasebnih Skupaj Število porušenih stanovanj Stcv. zgraj stanovanj nn 1000 prebiv. 1955 23.630 i 4 10 1 0,42 1956 25.350 5 34 39 3 1.54 1957 25.800 nedovr. 38 38 4 1,47 1958 26.200 v izgrad. 42 42 2 1,60 1959 26.620 v izgrad. 63 63 5 2.57 1960 27.030 10 89 99 3 3,66 1961 27.449 50 93 145 4 5,30 1962 27.889 97 58 155 3 5,55 skupaj 1955—62 168 423 591 25 2,73 Gornji podatki kažejo, da je bila v letu 1955—1938 pretežno zasebna gradnja stanovanj, pri čemer se je reševalo le stanovanjske probleme, ni se pa istočasno reševalo izgleda naselij in krajev, kjer se je gradnja razvijala. Po letu 1938 pa se je posvetilo večjo pozornost gradnji stanovanj v družbeni lastnini, pri čemer se je pričelo s kon- centracijo stanovanjskih zgradb na določenem kompleksu, obenem pa zapolnjevati večje vrzeli z objekti, ki služijo boljši preskrbi prebivalstva, istočasno pa omogočajo večjo koncentracijo krajev v urbanistično urejena naselja. Pregled angažiranja sredstev stanovanjskega sklada v gradnjo po letih: teta Stanje srednje knniiil.it. Krediti koriše.. in odplačilu individ. gradnja Družbena Itradnja Vse v 000 din Razpolož. sredstva 1996 80.931 61.851 25.300 15.653 _ 1957 189.412 124.922 58.400 14.827 64.490 1958 297.635 247.05} 37.410 43.947 50.578 1939 475.365 433.592 79.031 133.110 41.773 1960 640.759 617.52E 14.287 250.569 23.230 1961 844.808 750.513 17.750 153.908 57.799 + 19.338 1962 1,053.762 1,014.037 37.447 276.384 39.725 + I6.89"> - f 0 <•/« o. r. Do konca leta 1961 je bilo oorabljeno za: gradnjo šol — 67,798.000 din, popravilo starih hiš 16,101.000 din in komunalne objekte 41,055.000 din. Na podlugi smernic plenuma SZDL in priporočil Sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve se je izvršila revizija gradbenih okolišev in izdelal predlo,,' odloka o vplivnih območjih v občini Domžale. Po tem predlogu se bo lahko gradilo stanovanjske zgradbe le v krajih, ki imajo perspektivo razvoja in ki bodo v kratkem dosegli vsaj 2000 dc 5000 prebivalcev. Po analizah pridejo zato v poštev v domžalski občini le kraji: Domžale, Mengeš, Radomlje z novim naseljeni Roje, Vir in Moravče. Predvideva se gradbena zaokrožitev naselij Zg„ Sr. in Sp. Jarše, Rod ice, dela Irzina, Nožic in Ihana. V teh krajih se bo gradnja vršila le do predvidene »polnitve gradbenih vrzeli. Individualni graditelji imajo vse možnosti vključitve tako v blokovno in vrstne gradnjo, v manjši meri pa za individualno samostojno stoječo gradnjo hišic, kjer je prostor zanje zaradi neracionalne izrabe tal in komunalnih naprav zelo omejen. V drugih krajih, ki niso navedeni, tj. ca. 147 vasi in zaselkov, ki so pretežno kmečkega značaja, bodo lahko gradili le kmetje in obrtniki; prvi le, če dokažejo, da od kmetovanja živijo, drugi pa, če dokažejo, da je dotična obrt kraju, kjer nameravajo graditi, potrebna. V pojasnilo zasebnim graditeljem, ki bi radi gradili v krajih, kjer se predvideva še jadaljnji razvoj (Domžale, Mengeš Radomlje. Vir), moramo povedati, da se bo v teh krajih gradilo po zazidalnem načrtu, iz katerega je razvidno, kakšna gradnja je na določenem zemljišču predvidena. Prav tako moramo povedati, da se bodo ti kraji oz. njih površne izgrajevali po etapah (sektorjih) ter to. da se novi kompleksi verjetno ne bodo odpirali dokler ne bo kompleks, ki je T izgradnji v celoti zgrajen po predvidenem načrtu Glede nn to sporočamo občanom, in bo v kratkem dana v javno razpravo urbanistična dokumentacija, kar bo še posebej objavljeno. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji pritle lahko interesent do stanovanja v blokih, ki se grade iz sredstev kreditnega sklada .-.u zidanje stanovanjskih hiš, daje sklad naslednje pojasnilo: Z načrtno izgradnjo naselij in krajev naše komune je tudi upravni odbor kreditnega sklada sprejel sklep, d i se pretežni del sredstev sklada porabi v te namene. Razlog za ta sklep jc predvsem mnogo cenejša komunama ureditev gradbenih parcel, kakor tudi manjši stroški za gradbena in obrtniška dela, ki odpadejo na eno stanovanje v blokovni gradnji. Iako se že od lota 1951 naprej stremi za tako gradnjo. Da pa ne bi pri tem izpustili drugega močnega činitelja, stanovanjskega interesenta, kateri je najbolj zainteresiran, da pride čimprej do stanovanja, je sklad v lanskem letu po-krenil akcijo gradnje 20—30—50, kar pomeni: 20"/o vrednosti investicije naj bi prispeval interesent za stanovanje in člani njegove ožje družine, 50 "/o njegov delodajalec oz. delodajalci, kjer so člani ožje družine zaposleni, 50 "/o pa sklad. Razen v nekaj primerih pa ta akcija še ni stekla, čeprav je lahko razumljivo, da bi v tem primeru gospodarske organizacije nudile svoj delež večjim interesentom kot dosedaj. Po drugi strani pa je tudi nn dlani, da pretežna večina stanovanjskih interesentov nt; bo prišla do ugodne rešitve stanovanjskega problema drugače kakor s tem, da bo moral vsak interesent prispevati tudi nekaj lastnih sredstev. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Domžale razpisuje vsako leto enega ali več natečajev za prodajo stanovanj, in to vedno ob začetku letu. V tem natečaju lahko sodelujejo fizične, kakor tudi pravne osebe, vendar pa po različnih minimalnih pogojin, ki so predpisani s pravili sklada: 1. za fizične osebe: 50% lastna udeležba, 2% obrestna mera in 35 let odplačilna doba. 2. za pravne osebe: 50% lastna udeležba, 2 »/o obrestna mera in 10 let odplačilna doba. v'snka oseba, ki sodeluje v tem natečaju in zadosti zgoraj navedenim pogojem v ponudbi v odrejenem roku, lahko pričakuje, da bo prišla do knpljenege stanovanja približno v letu in pol. Kreditni sklad razpisuje vsako leto tudi natečaj za poso'ila individuulmm graditeljem stanovanjskih hiš, za katere pa je pogoj, da imajo stanovanjsko hišo zgrajeno do vključno III. gradb« ne faze (pod streho), da lahko sodelujejo v natečaju. Posebej sc v tem natečaje predvidena sredstva za posijilo članom ZH za gradnjo novih stanovanj, kakor tudi hišnim sveton za popravilo stavb. Število prekrškov v občini raste Na seji ObLO Domžale, dne 29. 1. 1963 je bilo obravnavano tudi poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške v letu 1962. Iz poročila povzemamo važnejše številčne podatke: V preteklem letu je bilo s strani organov LM, tajništev za notranje zadeve, inšpekcijskih organov in drugih, podano skupno 3791 predlogov za uvedbo upravno kazenskega postopka. Kar je za ca. 30°/o več kot v letu 1961, ko je bilo teh predlogov samo 2809. Največ predlogov je bilo podanih za prometne prekrške. Med kršitelji prometnih predpisov še vedno močno prevladujejo kolesarji, ki z vožnjo brez luči ponoči ali v mraku ogrožajo varnost prometa, zlasti na cesti I. reda, katera je prvenstveno namenjena za motorni promet in tudi močno frekventirana. Zal tudi okolnost, da se prav zaradi take malomarnosti dogajajo težje nesreče, ne zmanjšuje števila tovrstnin kršiteljev. Nasprotno. Mnogi med njimi smatrajo postopek organov LM v zvezi s temi prekrški kot neupravičen in nepotreben in niso redki primeri, tudi neprimernih izpadov proti prometnim miličnikom. Posebno poglavje, lahko rečemo že problem, zaradi naraščajočega števila, pa predstavljajo vozniki vseh vrst vozil, od avtomobilov do kolesarjev v vinjenem stanju. Teh je bilo v preteklem letu kaznovanih skupno 276 ter je bilo v 94 primerih zoper kršilce izrečen tudi varstve- ni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, oziroma potrdila o znanju prometnih predpisov za dobo 1 do 2 mesecev. Ker prav vinjeni vozniki v veliki meri ogrožajo tako sebe, kot tudi druge disciplinirane koristnike cest, jc strožja kaznovalna politika zopet take storilce povsem na mestu. To predvideva tudi osnutek zakona o cestnem prometu, ki je te dni v javni razpravi. Ljudski odborniki so obširno razpravljali tudi o teh vprašanjih javnega reda in mira in o mladoletnih storilcih. Prekrški s tega področja zajemajo predvsem pretepe, razgrajanja in kaljenje nočnega miru, v večini primerov pri vinjenih osebah. V to področje spada tudi nedostojno vedenje do uradnih oseb, vdajanje brezdelju in krožnjarjenje. V preteklem letu je bilo zaradi teh prekrškov kaznovanih 218 oseb, dočim je postopek proti večjemu številu teh kršilcev še v teku. Mladoletnih kršilcev javnega reda in miru je bilo v preteklem letu 21. Izrečene denarne kazni niso bile visoke, vendar pa primerne teži prekrška in stopnji upravno kazenske odgovornosti storilcev. Od ostalih vrst prekrškov jc omeniti porast takozvanega .šiišuiarjenja in črnili zakolov ter gradbenih prekrškov, ki zadevajo gradnjo družinskih hiš bre.: gradbenega dovoljenja. Povečanje števila teh prekrškov prav tako dokazuje, da bo potrebno v bodočo tudi na tem področju zaostriti nadzor, ker bo le tako mogoče odvrniti storilce od teh dejanj. Osnovne šole ob prvem polletju V občini Domžale so bile 1. februarja 1962 vse eno-in dvooddelčne šole administrativno, pedagoško in finančno pridružene popolnim osemletkam, s i. januarjem 1963 pa še ostale nepopolne osnovne šole. Združitev šol je narekovala potreba po dvigu nivoja dela, po pedagoški in drugi pomoči manj razvitim šolam in po razbremenitvi v administrativnih poslih, tako, da se sedaj prosvetni delavci na teh šolah res lahko posvete pedagoškemu in vzgojnemu delu, kar bo učencem teh šol samo koristilo. V občini je skupno 22 osnovnih šol, od tega 7 popolnih osemletk s 3158 učenci, 15 podružničnih šol z 992 učenci in 2 posebna oddelka pri II. osnovni šoli v Domžalah z 29 učenci. Skupno je • vseh osnovnih šolah 4179 učencev v 145 oddelkih s 168 učnimi močmi. Zasedba učnih mest je dobra. Učiteljev je dovolj, celo preveč, manjka pa profesorjev in predmetnih učiteljev za predmetni pouk. Posebno se čuti pomanjkanje učnih moči za pouk jezikov, matematike in predmetnih učiteljev tehnične vzgoje. Vendar pa ima občina nekaj štipendistov za te predmete in bo vrzel v kratkem izpolnjena. Drog težak problem so šolski prostori. Reformirana osnovna šola stremi za tem, da da učencem primerno podlago za raz- voj v življenju, vendar jc pa za to poleg predavateljskega kadra, ki naj bi bil tudi reformiran, potrebna materialna osnova. Samo ena šola v občini ima telovadnico, mnogim šolani primanjkuje prostorov za tehnični pouk in za izvenioisko dejavnost učencev. Tudi prostorov za pouk gospodinjstva in za pripravljanje toplih malic mnoge šole nimajo. Zaradi lega je še precej šol v občini, ki dele samo mrzlo malico, kar pa ne odgovarja namenom malic, nekatere šole pa, precej zaradi ne-prizadevnosti vodij šol, sploh ne dele malic. Vendar bi bile tople malice zelo potrebne, saj je mnogo učencev, ki so precej oddaljeni od šole in kosijo šele pozno popoldne, posebno oni, katerih starši so zaposleni. Zaenkrat dobiva malice preko 3000 učencev, to je 75 */•. Tudi prostorov za redni pouk je premalo, ali pa so neprimerni. Zaradi tega se že gradita šoli v Radomljah in na Ceš-njicah, letos se bo začelo z razširitvijo šole na Brdu, pripravljajo pa se načrti za novo šolo v Moravčah. S tem bo precej problemov rešenih, ne pa še vsi. Šola v Dobn potrebuje še eno učilnico, delavnico in prostor za kuhinjo, prostori šol v Ble-govici in Krašnji so neprimerni, ni telovadnic itd. Stremi se za tem, da bi vsi učenci v višjih razredih obiskovali in tudi dokon- čali popolno osemletko. S plačevanjem prevozov in drugimi ukrepi, ki občino precej stanejo, se je doseglo da že sedaj samo še 68 učencev obiskuje 6. do 8. razred na nižje organiziranih šolah, to jc 5 •/«, ostalih 95 °/o pa je že zajetih v šolanje na popolnih osemletkah. 19. januarju so osnovne šole v občini zaključile prvo polletje šolskega leta 1962/63. Ob tej priliki so učenci dobili izkaze z ocenami. Kakšen jc polletni uspeli? Od skupno 4150 učencev osnovnih šol je bilo 3261 ali 78,6 •/• učencev pozitivno ocenjenih, 865 ali 20,1 °/o z eno ali več nezadostnimi ocenami, 24 učencev pa je bilo neocenjenih. Od 29 učencev posebnega oddelka pu jc bilo pozitivno ocenjenih 19. Uspeh jc primeren, posebno, če upoštevamo, da se mnogo učencev začne sistematično učiti v drugem polletju, ko sami in njihovi starši spoznajo, da kampanjsko učenje ne vodi k dobremu uspehu. Procentualno zelo slab uspeli so pokazali oni učenci, ki so napredovali v višji razred z negalivnimi ocenami, saj ne morejo razumeti in obvladali težje snovi, če ne obvladajo siiom iz preteklega leta. Ti morajo pač gledati, da zamujeno nadoknadijo, šola pa jim pomaga z dodatnim poukom. O drugih problemih naših osnovnih šol pa morda kdaj drugič. Obvestilo V zvezi z vprašanjem nadaljnje izgradnje Domžal obveščamo občane, da si lahko ogledajo razgrnjeno urbanistično dokumentacijo naše občine v sejni dvorani ObLO. Ta dokumentacija je občanom na vpogled do 18. marca vsak dan od 8. do 18. ure, strokovna razlaga razstavljenih načrtov pa bo vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure ObLO Domžale Radio klub Domžale vabi na redni letni občni zbor, ki bo ▼ nedeljo, 3. marca ob 8.30 uri zjutraj v sejni dvorani SZDL v Domžalah (nasproti kolodvora). Ker se bo reševalo tudi vprašanje klubskih prostorov pričakujemo, da se bodo vsi radio amaterji in ljubitelji radijske tehnike tega občnega zbora udeležili. Upravni odbor V Radomljah grade novo šolo .ObLO Domžale jc pričel graditi šolo na terenu kjer raslo Nove Roje. Sredi polletja lanskeen leta so delavci gradbenega podjetja Bežigrad iz Ljubljane pričeli z ukopnim! deli, kratke tedne kasneje pa so že postavljali temelje /,a novo zgradbo. Dogodek je tiste prve avgustovske dni prijetno presenetil večino stariev in ostalih prebivalcev. Solo gradijo, jo šlo od ust do Ust. Marsikatera aktualna zadeva je spričo te gradnje dobila drugorazredni pomen. Za bralce Občinskega poročevalca srno si tudi mi podrobneje ogledali to gradnjo. Nu desnem bregu Bistrice pri radomeljskem mostu je v urbanističnem načrtu za Nove Roje rezerviran prostor za šolo. šola raste — morda hitreje kot Nove Roje, je pa tudi potrebna, saj sega njen šolski teritorij proti jugu do razbreme-nilnika Pšate, nu vzhodu do Količevcgu in (rnclogu ter daje do Rov in Rudnika ter Homca in po železniški progi zopet do razbremenilnika Pinte. Nu tem okolišu živi okoli 3250 prebivalcev. Današnje šole komaj zmorejo svojo nalogo, prav gotovo pa je odveč Pisati o kvaliteti pouka na osemletki, kjer se pouk vrši v treh izmenah. Ob takem stanju vprašam bralce, kdaj naj se mi šolar, ki obiskuje pouk v drugi '/meni. Pouk prične ob II. uh ■n traja do 15. ure. Zjutraj otroci rudi malo poležijo, potem 'ajlrkujcjo in predao se ipra-Vl.|o k resnemu delu je čas, da oprtajo svoje torbice in gredo y Mo. Pouk i raja kakor sem *e omenil do t5. are. Pozimi je ,rJ rodil znani realist Janko Kersnik, ki je bil grušču k in notar na Brdu, po njegovi smrti pa je prevzel posestvo sin Anton. Med obema vojnama je bilo na Brda precej živahne je kot danes. V graščini je bilo poleg stanovanjskih prostorov še okrajno sodišče, davkarija za področje (' rnega grabna in moravske doline, notariat, v kletnih prostorih pa zapori, lam- kaj so hladili prepirljivem pravdarsko straši, razgrajači in okoličani s hujšimi prestopki pa so se znašli v temnih grajskih ječah- Uradniki, med ljudstvom znani pod imenom škrici . so stanovali v bližnji lukovici In Šentvidu, saj sta stali na Brdu le še stara in nova šola ter cerkev z župniščem. V stari šoli. ki jo je leta 1893 poškodoval potres, je v Kerniko-vetn času učiteljeva) Niarolt, oče znanega glasbenika. Pisatelj ga je tako kot uradništvo. podeželsko inteligenco, juro go- v bližnje zlalopoljske vasi in gozdove, kjer je neprestano slikala za partizani. Da bi jih pregnali, so leta 1945 partizani grad zažgali in s tem odstranili z. Brda vse neljube prebivalce. Sodišče se je preselilo v Kamnik, civilni prebivalci so si poiskali druga stanovanja, oskrbnik pa je za svoje otroke zgradil ob ribniku, tam, kjer je stal nekdaj cve 11 ičn j uk, ljubko leseno kočico. ki jo vidimo še danes, le nekoliko spremenjeno oziroma olepšano. Od gradu pa so ostale le ruševine. Po osvoboditvi si je lastnik zgradil nov dom, saj bi obnova gradu zahtevala preveč sredstev. (J rud je žal razpadal in stene njegovega južnega dela so poslale življenjsko nevarne za vse mimoidoče. Nihče ni ničesar pokrenil, zato je šolski odbor tedanji; nižje gimnazije na Brdu zahteval, da zaščitijo ali podro vsaj ta del, ki je tik ob pbti, po kateri je hodilo dnevno od 300 šoloobveznih olrok. Mnogo vlog in prošenj je bilo treba, da je končno Zavod za ohranitev kulturnih spomenikov povzel prve korake za zaščito gradu, pomembnega z zgodovinskega kot kulturnega gledišča. Sprva so nameravali zaščititi vso zgradbo in urediti majhen muzej. Turistično društvo Brdo pa se je navduševalo za ureditev motela, saj ima kraj vse pogoje privlačne turistične točke. Bližina Ljubljane, majhna odmuknjenost od PISMA, PREDLOGI, KRITIKA ceste, idilična okolica, prelepi sprehodi, kulturne, zgodovin- Pogled na del ruševin Naše društvo se še vedno bori z istimi in enakimi težavami, kot v začetku sezone. Recita-torska in kino sekcija sicer kar v redu delata, delo v dramski in pevski sekciji pa kar ne more prav zaživeti. Nekaj je prav gotovo kriva letošnja izredno huda zima, vendar bi se kljub temu z malo več dobre volje dalo napraviti več, kot je bilo dosedaj storjenega. Glavne težave so z vajami, ker se jih člani neredno udeležujejo, nekateri pa so kar čisto izostali. Želimo, da bi se stanje popravilo vsaj takrat, ko se bo nekoliko otoplilo. ske, gospodarske zanimivosti bi privabile mnogo gostov. Obiskali bi lahko rojstne hiše naši li pisaleljev, si ogledali nekdanjo rimsko postojanko na Gradišču, lepe freske v pru-preški cerkvi, zlatopoljske vasi, ki so mod vojno doživele toliko pustošenje, progenotest-iin postajo na Prevojuh, lep plantažni nasad jablan nu Brdu in še mnogo mnogo drugega. Vložena so bila prva sredstva. Zaščitili so zunanjost stolpa, na katerem so ob stoletnici pisateljevega rojstva odkrili novo spominsko ploščo, vrhove sten, da bi ohranili baročni venec in preprečili nadaljnje razpadunje. Potem je vse delo spet obtičalo. Zavod je dal namreč prioriteto Grobijam, ki so zdaj dokončno urejene, grad na Brdu pa stoji, čaka in propada. Kaj bo z njim? Nekaj je nujno treba ukrenitil Težave pa so nastale tudi v samem upravnem odboru, tj. tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Ze od občnega zbora dalje se je ta namreč ubadal z vprašanjem hišnika v domu. Končno se je večina strinjalu s tem, da ostane še naprej na tem mestu stari hišnik, predsednik društva pa se s tem ni strinjal in je podal ostavko. Društvo je tako sredi sezone brez predsedmika, kar seveda delu in aktivnosti v društvu ni v prid, posebno ne v tem času, ko se bori tudi z drugimi težavami in v pogojih, ki niso ravno najboljši. Lep in bogat program dela, ki je bil sprejet za to sezono pruv gotovo ne bo mogel biti reulizirun, vzroki za to so poleg objektivnih tudi subjektivni in če hočemo, da bomo vse težave, katerih korenine segajo že daleč nuzaj, uspešno prebrodili, potrebujemo pomoč vseh občanov in vseTi organizacij, ki imajo na skrbi kulturno rast svojih člunov. Z ROV PRI RADOMLJAH V nedeljo, 27. januarja ob 14. uri so rovski pionirji in mladinci priredili prvo smučarsko in sankaško tekmo na Rovih. Tekmo se je udeležilo veliko število pionirjev, pionirk, mladincev in mladink z Rov, sodelovali pa so tudi nekateri mladinci iz bližnjih Radomelj. Tekme je prišlo gledat od daleč in blizu mnogo navdušenih prijateljev tega zimskega športa. Bilo jih je več sto. Vreme je bilo kot naročeno. Vso organizacijo pri redi I ve sta prevzela brata Ivan in Mirko Benko, znana navdušena smučarja. Tekmovalci so tekmovali v treh panogah i.n to v skokih, slalomu in sankanju. 12 pionirjev je tekmovalo v slalomu, 13 mladincev v skokih, v sankanju pa skupno 15 udeležencev. Po zaključnem tekmovanju so prejeli zmagovalci lepe diplome in skromna darila, najlioljši tekmovalec pa tudi prehodni pokal in plaketo. Ta prireditev je dokazala, da postaja smučanje tudi na podeželju najpriljubl jeneiša zimsko športna panoga. Organizator ja tekme zaslužita vse priznanje. OBISK DEDKA MRAZA Novo leto je za nase najmlajše najsrečnejši dan v letu, saj pride dedek Mraz in vse otroke bogato obdari. Nas je obiskal v Delavskem domu nu Viru. Mulo je Zamudil, ker so se mu snežinke razpršile po poljih. Priredili smo mu kratek program, on pa nam je j predstavil svoje spremstvo: trobcu luče, snežinke, zajčke i'1 medvedka. Nato je dedek MraZ i/.pruševul najmlajše, kaj znu-jo. Nekateri so bili seveda boječi, drugi pa so kar koraj/ti" peli in pripovedovali Nato so trobentači na željo prisotnih zuigruli najnovejši >twistc: >Na-šu četica koraka«, kar je izzvalo burjo smeha. Še več pa gu je bilo, ko so deklice tekmovale v pihanju v trobento. Le eni se je posrečilo izvabiti nekaj zvokov, nagrado pa so dobile vse, du ne bo zamen:. Prehitro jc minil čas in dedek Mraz je moral dalje. Pustil pa je lepa darilu za najmlajše, tolarjem pa je oddal kolektivno darilo: zbirko orodja za tehnični pouk. Dedek Mraz, prav lepa hvala, prihodnje leto pa na vi ■ •" svidenje. Merkuržie Danica 8. r. osnovne šole Dob DOMŽALSKA ZOBNA AMBULANTA V NEPRIMERNIH PROSTORIH Nekdo od bralcev je postavil vprašanje, zakaj zobna ambulanta v Domžalah posluje v tako neprimernih prostorih. Isl" vprašanje si je ali pa nam g» je postavil že marsikateri od številnih pacientov, ki iščejo zdravstveno pomoč v tej ambulanti. Zavedamo se, da je domžalska zobna ambulanta v res slabih prostorih in veliko smo si že prizadevali, da bi to stanj«' popravili. To naše prizadeva« nje dolgo ni rodilo posebnega . sadu, ob koncu preteklega leta pa se je tudi to vprašanje začelo uspešneje reševati. Že v Težave domžalske Svobode Zajeti v OF prav vse kar čuti slovensko Konec oktobra 1943 je na tem področju obstajal že '1 rajonski in 5 občinskih NOO, medtovarniški in 19 odborov DE, 3 občinski, 13 vaških in 10 tovarniških odborov SPZ2, 2 občinska, 20 vaških in 16 tovarniških odborov ZSM, 4 občinski in 30 vaških odborov SNP, NZ je bila organizirana v 24 desetinah in tud.i GK je delovala že v vseh občinah. Odbori so razvili veliko aktivnost. Samo od 17. julija do 6. septembra so zbrali 9480 RM. GK je pripravila stalno zalogo 1000 kg moke za partizanske enote, ki bodo prišle v rajon. Aktivna je bila tudi SNP, ki je skrbela za redno pošiljanje paketov in-ternirancem v taborišča. V domžalskem rajonu je bila ustanovljena prva rajonska tehnika v okrožju. Skrbela je za redno obveščanje prebivalstva o svetovnih in -lomačih dogodkih ter ciljih. OF. Z delom e začela 13. avgusta 1943 in je že v pr-'em mesecu izdala okrog 15.000 izvodov Kadio poročil. Organizacija OF se je v naslednjih mesecih še nadalje širila in sredi januar- ja je deloval že 1 rajonski in 5 občinskih NOO, 1 medtovarniški in 23 odborov DE, 1 mestni in 21 vaških odborov SPZ2, 1 rajonski, 4 občinski in 23 vaških odborov ZSM ter 2 odbora Pionirjev svobode, 5 občinskih in 38 vaških odborov SNP, NZ pa je imel 1 četo, 9 vodov in 29 desetin. Porastu števila odborov so sledili tudi lepi uspehi. V domžalskem rajonu je bilo samo za posebno zbirko zimske pomoči zbranih 2300 RM, 60 odej, 40 rjuh, 330 m blaga, 23.600 pol papirja in še mnogo drugega materiala. SNP je v tem času podpirala z denarjem 30 takih družin, katerih redniki so bili v partizanih, 35 družinam pa je pošiljala pakete v izgnanstvo, GK je zgradila že tudi prvo mesarsko predelovainico in skladišča, ki so bila dobro založena. Hrano in opremo so tudi redno pošiljali direktno partizanskim enotam. V odbore DE je bilo vključeno preko 804/« vsega delavstva. Zlasti iz tovarn Bonač, Induplati, Kocjančič. Marx. Medic — Zankel, Okeršlar, Pollak, Uni-versale in Zorn so delavci dobavili vojski, bolnicam in tehnika ni več deset voz raznega materiala. Odbori DE so omogočili tudii vrsto zanimivih akcij. V začetku oktobra je zelo uspela akcija v Bonučevi tovarni, ko so odnesli roto in 4 pisalni' stroje ter velike količine papirja. Posebne drzna akcija 3. novembra 1943 v Zornovi tovarni. Sredi dopoldneva je ilegalni politični delavec T. Dolinšck odnesel iz pisarne 18.800 RM. Tveganost tega podviga je bila velika, saj so bili v sami tovarni nastanjeni oboroženi cariniki, v sosednji tovarni Universale pa oddelek SS. 1'udi velika akcija Slandrove brigade v tovarn1 Induplati 16. novembra je bila izvršena ob pomoči tovarniškega odbora DE. To noč je Slandrova brigada odnesla iz tovarne velike količine platna, zaloge uničila z žvepleno kislino, minirala parni stroj, uničila električni trunsformator ter tako poškodovala tovarno, rin 2 meseca n: mogla obratovati. Snbotažno dejavnost so ? tovornuh vršili tudi sami odbori DE-Tovarniško delavstvo je bilo prav v domžalskem rajonu najbolje organizirano. Odbori SPZZ so se odliko/ali zlasti v nabiralnih akcijah, mladina pa je bila poleg tega zelo aktivna v organiziranju sabo- marcu ali najkasneje v uprilu bomo zobno uinbuluuto preselili v adaptirane prostore nad trgovino > Železu ina« v Domža-luli. Ti prostori bodo sicer boljši od dosedanjih, še vedno pu ne bodo v celoti ustrezali. "Zu daljao dobo bo vprašanje ambulante rešeno šele v jeseni, ko jo bomo spet selili in sicer V pritličje nove stavbe ob zvezni cesti, ki je že v gradnji. Kaj več o tem in nasploh o Vprušunju prostorov, v katerih poslujejo v Domžalah zdravstvene enote, bomo bralce obvestili v posebnem članku. Ob tej priliki obveščamo vse občune tudi o tem, da se je upravu zdravstvenega doma >Dr. Tineta Zajca« izselila iz dosedanjih prostorov v nove pisarne nad trgovino trgovskega podjetja >Radiocemter«, to pu zato, da sta prišla do svojih prostorov novi oddelek za fizioterapijo in oddelek za socialno medicino. Telefonske številke so Ostale neizpreme-njene in sicer: uprava 2195, računovodstvo 267, socialno-medi-cinski oddelek pu 318. Na tO številko lahko kličete tudi dispanzer za žene in otroke. Vprašanje: V drugi številki Občinskega poročevalca«, je bilo stuvljeno vprašanje, če imajo zavarovanci pravico do povračila razlike med vrednostjo prinesenega materiala za protetična dela v zobnih ambulantah in muteri-alom, ki ga ambulante običajno uporabljajo. Zdravstveni dom odgovarja: Po pravilniku o indikacijah za zobno protetično pomoč, o standardih za materia'1, iz katerega se izdelujejo zobna protetična sredstva, ter o njihovi trajnostni dobi (Pravilnik je bil objavljen v 51. številki Uradnega lista FLRJ letnik 1962) se zobna protetična sredstva, ki so zagotovljena zuvurovunim osebam iz skladu za zdravstveno zuvarovanje, smejo izdelovati samo iz standardnih materialov. Za stundurdine materiale iz katerih se torej smejo izdelovati zobna protetična sredstva, pa se po že omenjenem pravilniku štejejo: — zu prevleke in fiksne proteze — polplemenite zlitine (auropal, palador in pod.) in ukrilut, — za zobne fasete — akrilat in porcelan, — za proteze — akrilat, kavčuk in polplemenite zlitine, — za skeletirane proteze pa — zlitine kromu, kobalta in molibdenu in podobno. V praksi čestokrat pacient želi, da se mu zlasti fiksne proteze in prevleke (moslički in krone) izdelajo iz zlata, katerega sam prinese. V takem primeru pripuda pacientu povračilo v vrednosti polplemenite zlitine, ki bi bila sicer porabljena za izdelavo proletičnega sredstva. Obračun se opravi po določenih normah, in sicer: za vsak zob se obračuna vrednost 1,80 grama auropala in to po čemi 654 dinarjev za gram. Ce kdo od pacientov, ki je sam prinesel zlato, ni dobil povračila v višini auropala, naj to javi upravi zdravstvenega doma »Dr. Tinela Zajcu« Domžale. V prijavi naj navede svoje osebne podatke, štev. zdravstvene knjižice in ambulanto, v kateri mu je bilo protetično sredstvo izdelano. Vprašanje: Včasih je bilo v koledarjih objavljeno, kdaj so v posameznih krujih sejmi za plemensko in klavno živino, sedaj pa tegu ni več. Zu nas kmete bi bilo prav, prav tako pa tudi za potrošnike, da bi v vašem listu objavili koledar sejmov v občini, du bi bili vsi, ki se zu to zanimajo, s tem seznanjeni in bi odpadla kritika, ki se pogosto sliši nu ta račun. Odgovor: Občinski ljudski odbor Domžale je na seji obeh zborov dne 30. 7. 1959 sprejel ODLOK o sejemskem redu za sejme plemenske in plemene živine. Po tem odloku se vrše redni sejmi zu plemensko in plemenu živino vseh vrst v naši občini v Doinžuluh, Lukovici. Mengšu in Moravčah in sicer v naslednjih dneh: V Domžaluh: 4. januarja, 4. maja, 23. julija in 25. novembra. V Lukovici: 3. februarja, 26. marca, 27. aprila, 9. septembra, 18. oktobra. V Mengšu: 9. februarja, 17. marca, 22. maja, 29. septembra, 6. novembru in 9. decembra. V Moravčah: 24. februarja, 16. maja, 21. junija, 24. avgusta, 11. novembra in 17. decembra. Ce padejo navedeni dnevi na nedeljo ali državni praznik, se vrše sejmi prvega naslednjega dne. Ta odlok tudi določa, da se ti sejmi vrše lahko samo na posebnih, za to določenih prostorih — sejmiščih, da mora imeti sejmišče tehtnico za tehtanje živine in da sejem traja od ranega jutra do 13. ure. Na teh sejmih smejo prodajati plemensko in plemeno živino individualni proizvajalci (kmetje), kmetijske zadruge, zadružne ekonomije, državna posestva in gospodarske orga-nizacije, ki so za to registrira ne. Kupovati pa smejo plemensko in plemeno živino zasebni proizvajalci za svoje lastne potrebe, kmetijske zadruge za lastne potrebe in potrebe svojih članov in gospodarske orga- nizacije, ki so registrirane za odkup in produjo plemenske in plemene živine. Prekupčevanje živine na teh sejmih je prepovedano, vso na sejem prignano živino pa mora pregledati veteriuur, da ugotovi, če živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Odkup klavne živine po pooblaščenih odkupovalcih pa se vrši po temle razporedu: V Domžaluh: vsak drugi petek V Lukovici: vsako prvo in tretjo sredo, V Dobu: vsako prvo in tretjo sredo, Na Trojanah vsako drugo im četrto sredo. V Blagovici: vsako drugo in četrto sredo, V Mengšu: vsak drugi četrtek, V Radomljah: vsak drugi četrtek, V Moravčah: v zimskem času vsak torek, poleti pa vsak drugi torek v mesecu. IZ MENGŠA Zadnje dni so lahko telefonski naročniki opazili, da mnogo laže dobivajo zvezo z Domžalami in Ljubljano, kar je bilo do nedavna skoraj nemogoče. Pošta je namreč povečala število telefonskih linij med mengeško in domžalsko centralo. Kot pa se govori, bo kmalu konec tudi podobnim težavam, ki jih imajo naročniki z zvezo s Kamnikom. tužnih in propagandnih ukcij. Tako sumo Poročilo iz srede decembra 1943 navaja štiri propagandne akcije, več snbolužnih akcij na telefonski napeljavi, poži.j strelišča pri Domžalah, poskus jiožiga skladišča nu domžalski železniški postaji, obratno sabotažo v tovarni in zanimivo a k eijo v kino dvorani v Domžalah. Sredi predstave za nemško vojaštvo in priseljence so vrgli bombo, ki jc povzročila strahovito paniko. Drugi dan so enote SS >n policija aretirale vso mladino od 12. do 18. leta, jo zbrali na sejmišču in šele po Celodnevnem zasliševanju so jih v mraku spustj|.j domov. Poročilo posebej hvali hrabrost in discipliniranost organizacij Pionirjev svobode. Mladinska organizacija je bila pravi zgled neprestane dejavnosti. Tudi NZ je izvršila vrsto saboluž-nih akcij. L u k o v š k i rajon. Obsegal je 4 "brine (Lukovica, Blagovica. Krašnja. Radomlje) in 67 vasi. Do srede januarja 1944 je v rajonu obstajal že 1. rajonski. 4 občinski in 12 vaških NOO, 1 rajonski. 4 občinski in 29 vaških odborov ZSM, 4 občinski in 24 vaških odborov SPZZ. 1 rajonski, 4 občinski in 30 vaških odborov SNP, NZ pa je bila organizirana v 1 četi, 6 vodih in 31 desetinuh. Od osnovanja rajona konec oktobra do 15. decembra 1943 so odbori zbrali 7965 RM denarja, SNP pa je v začetku januarja 1944 razdelila 43 družinam 2643 RM pomoči. NZ je bila zelo aktivna. 17. decembra je npr. požngala 40 telefonskih drogov ob cesti I.u kovica—Moruvče. Tudi mladina je vršila podobne akcije. Mengeški rajon je obsegal 1 trg, 22 vasi in 4 tovarne. Razdeljen je bil na občine Mengeš, Topole, Trzin in Črnuče. Komaj dober mesec po ustanovitvi, 3. oktobra 1943, so že kot prvi v okrožju ustanovili rajonski NOO. Tedaj so obstajali v tem rajonu 4 občinski in 12 vaških vaških odborov SNP, NZ pa je bila orga-NOO, 5 odborov ZSM. 2 občinska in 7 vaških odborov SPZZ. 4 občinski in 12 nizirana v 12 vaseh. Tudi v mengeškem rajonu je bila tehnika osnovana že zelo zgodaj. Ob ustanovitvi sredi septembra je razmnožila 2000 izvodov Radio poročil in 410 izvodov Slovenskega poročevalca. Prve dni oktobra so odbori zbrali 1905 RM. Mladina se je še posebej odlikovala s številnimi nabiralnimi, sabotažnimi in propagandnimi akcijami. Do srede januarja 1944 je bil storjen nov velik korak za dosego množičnosti v organizacijah OF. Deloval je 1 rajonski, 4 občinski in 16 vaških NOO, 4 občinski in 17 vaških odborov ZSM, 4 občinski in 16 vaških odborov SPZZ, 1 rajonski, 4 občinski in 13 vaških odborov SNP, NZ pa je bila organizirana v 4 čete, 14 vodov in 28 desetin. Odbori so bili zelo aktivni. GFK je zgradila lastna skladišča in redno pošiljala živila ter opremo za vojsko tudi v okrožna skladišča. SNP je decembra podpirala 36 družin s 1030 RM. januarja 1944 pa je pomoč narasla na 2148 RM. NZ je v tem času uničila tudi 1500 m kabla in sodelovala pri požigu šole v Vodicah in Sokolskega doma v Trzinu. Mengeški rajon je kot prvi v celem okrožju uspel vzpostaviti celotno organizacijsko zgradbo odborov OF. Tudi v komendskem. tuhinjskem in kamniškem rajonu so so po precejšnjih začetnih težavah, v nekatere predele teh rajonov so prvič prišli organizatorji OF. frontine organizacije ugodno razvijale. Zlasti iz kamniškega rajona so okrožnim forumom dotekali visoki denarni dohodki. SPORT Najmlajši na smučeh Doslej so posvečali zimskemu športu večjo pozornost le v I VD Partizanu-lhan. Letošnja skupna akeija Društva prijateljev mladine in obč. zveze za telesno kulturo pomeni pomemben korak v vzgoji in množičnosti smučarskega naraščaja v naši občini. V zimskih počitnicah so bili organizirani zu-četniški tečaji v Domžalah. Brdu, Moravčah, Mengšu in Rovih. Mladina je pokazala veliko veselja in interes za zimski bil tečaj na Brdu pri Lukovici. Tečaj je trajal tri dni in se ga je udeležilo 34 tečajnikov. Zaključno tekmovanje je oviral novozapadli sneg in tudi ves čas tekmovanju je snežilo. Najboljši trije pionirji v slu-lomu so bili: Pire Branko, Zaje Miha in Pogačur Janez. V Moravčah se je vršil trodnevni tečaj zn 37 tečajnikov. Tečaj je pokazal, da bi lahko s pravilno organizirano vadbo dobili tudi med moravsko mladino odlične športnike. Naši najmlajši in njihovi vodniki na smučeh šport. Tečajev se je udeležilo preko 250 pionarjev in pionirk. Obilnu udeležba in rezultati zaključnih tekmovanj so najlepše priznunje organizatorjem in vaditeljem. Načrtno delo v tej smeri bo brez dvomu prispevalo k razmahu zimskega športa, ki je bil v zadnjih letih precej zanemarjen. Trodnevnoga tečaja v Domžalah se je udeležilo 80 tečajnikov. Pionirji in pionirke so se seznanili z osnovami alpske vožnje in smučarskegu teka. Najbolj hrabri p u so spoznavali užitek smučarskih skokov. Po končanem tekmovanju je bilo izvedeno tekmovanje v slalomu na Postovki. Tekmovali so po jakostnih skupinah. Rezultati: I. skupina: 1. Ogrinc Marjan, 2. Zaje Silvo, 5. šorn Bo'.m II. skupina: t. Kaplu Bojan, 2. Vulkan Mija. 5. Vajt Dušan III. skupina: 1. Šuštar Ludo, 2. Berdu js Marjan, 3. Huth Ana. Za pionirje Črnega grabna je Po tečaju je bilo izvedeno tekmovanje v slalomu v dveh skupinah. I. skupina: 1, Lovrač Marjan, l. Končar Jože, 3. Rožič vZdrav-ko. II. skupina: 1. Cerar Lojze, 2. Podbevšek Stane, 3. Šlibur Miro. Na štiridnevnem tečaju se je 36 pionirjev in pionirk urilo v veščinah belega športu na pobočjih Gobavice nad Mengšem. Med tečajem so izvedli tekmovanje v veleslalomu v okviru društvenegu prvenstva TVD Purtizan-Mengeš. Najboljši med pionirji je bil Skrlep. O tekmah na Rovih pa poročamo na drugem mestu. Vsi ti tečaji so pokazali, da si naša mladina želi športnega izživljanja. Istočasno lahko ugotovimo, da imamo dober lasten strokovni kader! Sprašujemo pa se ali res ni v naši občini športnih delavcev, ki bi to mladino organizirali in vodili? Pečar najboljši, Grili občinski prvak Občinsku zveza za telesno kulturo Domžale je v nedeljo, 3. februarja organizirala odprto obč'nsko prvenstvo v smučarskih skokih. Novozapadli sneg ni oviral prizadevnih ihanskih smučarjev, da ne bi odlično pripravili svojo 43-me-trsko skakalnico. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev. Svoje zastopnike so poslali smučurski klubi Enotnost. Triglav. Elektru. Kamnik; Partizanska društva Bled. Javornik. škof ja Toka. Gorenja vas. Dol. Kisovec. Mojstrana. Duplica in Novu Goricu. Tekmovanja sta se poleg domačih skakalcev udeležila tudi zastopnika JLA Pečar Marjan in Šlibur Jože. Preko 1800 gledalcev je z navdušenjem sledilo tekmovanju 80 skakalcev, Iti so si v težkih pogojih prizadevali pokazati vse svoje znanje. S posebno nestrpnostjo so gledalci pričakovali nastop naših junakov planiške velikanke. Bili so priča ostre borbe med Pečarjem, Jemcem in Sli-barjem. Neugodne snežne razmere so po slogu in daljavah odličnemu Jemen in svetovnemu! rekorderju Šlibarju zaradi padcev onemogočile boljšo uvrstitev. Pečur Marjan je z zunesljivim doskokom, solidno daljavo in v odličnem slogu premočno zmagal in osvojil prehodni pokal ObZTK Domžale. Nič manjšega priznunjn niso bili deležni prizadevni domači tekmovalci. Posebno je ugajal 12-letni pionir Šorn Bojan, ki je s skokoma 22 in 23 metrov osvojil občinsko prvenstvo med mladim i. med člani pa je s skokoma 29 in 27 metrov osvojil prvo mesto Ciril j Sušo pred Šuštarjem in Mujdičem. Rezultati — člani: 1. Pečar (JLA) 212,5 točk (39, 41,5 m). 2. Brilej 182,7 (37,5, 56,5) 3. Giuco-melli 177,6 (36,5, 34,5), 4. Vido-vič 176.7 (33, 34), 5. Rogelj 163,4 (54,5, 34), 6. Oman A. (vsi Enotnost) 164,9 (34, 55), 7. Slibar (JLA) 165,7 (37,5, 57,5 p) mladinci: 1. Dovžun (M) 200,5 (35,5, 32,5), 2. J u rman (E) 192,3 (35, 32,5), 3. Male j (Jav.) 175,1 (31.5, 31). Tekmovanje je pokazalo velik interes mladine in odraslih za smučarske skoke. Prepričani smo, da se bo po tem tekmovanju še marsikateri mladinec naše občine odločil za ta zimski šport. Organizacija takih tekmovanj bo pripomogla tudi k kvulitetnemu dvigu domačih skakalcev. Športni dogodki Okrajnega prvenstvu v smučarskih tekih v Logatcu se je udeležilo 10 smučurjev Purti-zuna-lhun. Tekmovulci Ihanu so dosegli lepe uspehe in osvojili v dveh disciplinah okrajno prvenstvo. Tekmovalec Slovnik Zvone (Ihan) je v teku nu 15 km zasedel četrto mesto. Mladinci so osvojili dvojno okrajno prvenstvo. Okrajni prvak med mladinci na 10 km dolgi progi, je postul Mujeen Jože. Mlajši mladinci so nu progi 8 km osvojili kar prva tri mesta: 1. Majcen Niko. 2. Jančar Tone, 3. Slovnik Bogdan. Med mladinkami je predstavnica Ihana Kovic Lidija na 8 kilometrov dolgi progi osvojila drugo mesto za zmagovalko Lipovšek — Enotnost. V spomin nu slavne borbe Cankarjevega bataljona januarju 1942 prireja Zveza borcev Kranj tradicionalno množično tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice«. Letošnjega tekmovanja v Dražgošah se je udeležilo rekordno število 500 tekmovalcev. Našo občino sta z lepimi uspehi zastopali dve ekipi. Ihanski smučarji-mladinci so zastopali odred predvojaške vzgoje iz Domžal in v patruljnem teku na 5 krn dosegli drugo mesto — za odredom iz Radovljice so zaostali le za 12 sekund. Posebno lep uspeh je. dosegla »124 let stara« ekipa Partizana-Ihan v postavi Rak, Kvas, Jerman. Ekipa je med desetimi moštvi v patrulji veteranov na 10 km osvojila častno 3. mesto. Smučarji TVD Partizan-Men-geš so izvedli društveno prvenstvo , v veleslalomu na 800 m dolgi progi na Gobavici. Tekmovanja se je udeležilo kljub slabemu vremenu 37 tekmovalcev. Novozapadli sne? tudi ni bil ovira 21 smučarjcin-skukulccm. da se ne bi pomerili v skokih na domači skukulnici. V veleslalomu je bil med člani najboljši Mujeen; med mlu-dinci Burnik in med pionirji Skrlep. Rezultati skokov: člani: Štele 215,7 (17, 18) mladinci: Kurent 204,4 (16, 16,5) pionirji: Tome 170 (11,5, 12) Občinsku zveza za telesno kulturo Domžale je izvedla tudi občinsko šolsko prvenstvo v Smučarskih tekih. 'Tega tekmovanja se je udeležilo preko 140 smučarjev s sol: Brdo. Dob, Radomlje, Mengeš, Ihan, Trzin. Domžale I. in II. Tekmovanje se je odvijalo po skupinah: pionirji — 3 km: Slovnik (Dom. I.), Brinovec (Dom. I.) pionirji — 2 km: Kovic (Dom. II.), Capuder (Dob) pionirji — 1 km: Gregorčič (Ihan), Vodopivec (Dom. I.) pionirke — 2 km: Rak Breda (Dom. I.), Sedelšek (Dom. I.) pionirke — 1 km: Anžin (Ihan), Tirko (Dob). Suučarji Pariizunu Ihan so organizirali v nedeljo 10. februarja odprto občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Sodelovalo je 32 smučarjev iz Ljubljane, Dola, Domžal in Ihana. Rezultati: člani — 15 km: 1. Brezov'ek Viktor (Enotnost Lj.) 54:54. 2. Slovnik Zvone (Ihan) 56:02 mladinci — 7,5 km: 1. Majcen Jože (Ihan) 28:30 mlajši mladinci - 7,5 km: 1. Mrzlikar V rane (Enotnost Lj.) 28:29, 2. Majcen Niko (Ihuii) 29:07 mladinke — 3 km: 1. Kovic Lidija (Ihan) 22:18 pionirji — 3 km: 1. Gregorin Niko (Ihan) 20:28 pionirke — 3 km: 1. Rak Breda (Ihan) 24:43