Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 266. Izven Ljubljane 8 vin. v LiumiflE v torek, 19. novembra 1912.
Leio XI.
šš Velja po pošti: ==
Za oelo leto upre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6*50 ia en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— aa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24 — ■a pol leta „ . „ 12'— u četrt leta „ . „ 6— sa m meseo „ . „ 2 —
V	spravi preleman ntseCni K 1*70
-Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13 H za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje is praznike, ob 5. url popoldne.
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. ~£q Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškegaiolefonašt. 1B8.
Današnja številka obsega 6 strani.
(Me.
Aleksander Scharff pomeni po slovensko Aleksander Ostri in je ime, ki ga^ nosi neki jud, kateri izdaja na Dunaju »Sonn-und Montagszeitung«. Bogve kako je prišlo do tega, da je Jožef II., ki je jude prekrstil, dal tej rodbini to bojevito ime, na vsak način skuša Aleksander Scharff postati vreden svojega naziva.
Mož namreč v nasprotju z »Neue Fr. Presse", s katero živi v bojnem stanju, dela za vojsko, in sicer pod devizo patriotizma. Casus belli je za Aleksandra Ostrega že dan, namreč dejstvo, da so srbski vojaki z znanim gospodom Prohaszko, ki je v Pri-zrenu ondi z gorovja naseljene Albance, kateri ropajo Srbom polja in živino, od nekdaj protj slednjim ščuval, nekoliko nega-lantno postopali. Res da je Prohaszka avstrijski konzul v Prizrenu, toda prav to dejstvo ga najmanj opravičuje, če je res Albance, katere je smatrati nekombatantom, vzel proti srbski redni armadi v zaščito, česar ni zagrešil noben drugi avstrijski konzul na Balkanu, izvzemši gospoda Tahyja v Mitrovici.
V informacijo javnosti iz jako dobrega vira lahko povemo: Prizren je prvotno srbski okraj, v katerega so se Albanci iz Ma-lisije, večinoma iz rodov Šala, Nikaj in Mi-ridita naselili šele v zadnjih časih, ko so postale razmere v gorah neznosne. Albanci, ki so se okoli Prizrena naselili, so večinoma katoliki, a se v svojih manirah od drugoverskih rodov Ie zelo malo razlikujejo, kar potrjuje celo gosp. Siebertz, kateremu ne bo nihče odrekal katoličanstva. Zanesli so v nove kraje krvno osveto, splošno javno nevarnost, krutost, rop in tatvino ter svoje moralno jako slabe navade. Tako n. pr. tudi mnogi katoliški Albanci žive v večženstvu in zakonska morala je pri njih na precej nizki stopnji in Cerkev ima zaradi tega s temi rodovi veliko skrbi in težave. To bi se lahko povedalo g. dr. Bugattu, ki jih je v parlamentu zadnjič tako vneto zagovarjal. Skratka albanski element je Staro Srbijo le okužil in prav zaradi Albancev je srbski kmet še boij propadel. Gospod Prohaszka je to nevarno albansko vseljevanje vedno podpiral, seveda po nalogu svojih šefov, toda nekoliko pretemperamentno. Mi moramo tu pač izjaviti, nam je pridni srbski kmečki živelj odločno ljubši kakor leni albanski, ki koruzo sosedu rajši pokrade, kakor da bi jo sam pridelal. In zato tudi nikakor ne mo-
remo simpatizirati z gospodom Prohaszko in njegovem političnim delovanjem v Prizrenu.
Kako pa je bilo pri zavzetju Prizrena od strani Srbov, kaj so naredili srbski vojaki, ki so vsled albanskih bestialnosti bili najbrže zelo razburjeni, in kaj je počel gospod Prohaszka, tega ne vemo. »Vossische Zeitung«, ki je to reč natančno opisala, trpi od nekdaj na prerazviti domišljiji. Če jc Prohaszka vzel Albance, ki so v Prizrenu Srbe masakrirali, v zaščito, dasi jih ni smatrati za kombatante, je to zelo kočljiva stvar, če so pa srbski vojaki konzulat ople-nili in avstrijsko zastavo sneli, je to zopet kočljiva zadeva, ki se bo obojestransko morala poravnati, a groženje z vojsko, kakor to uganja zdaj nemško časopisje, je zavoljo tega edinega slučaja več kot nedopustno in naravnost zločinsko. Gosp. Aleksander Scharff in njegovi kolegi naj zato lc tiste kanone, o katerih že pišejo, zaen-' -p.t. '.pravijo, dokler se ne pripeti kaj huj-
V istem listu pa beremo še nekaj jako komičnega: judje pravijo namreč, da so SIo-vence in Hrvate vedno v zaščito jemali in da zato ne razumejo, kako jim moremo vračati to uslugo s toliko nehvaležnosljo, da zdaj obstruiramo! Kdo bi se ne smejal? Prav judovski »Freisinn« iz fabrike »Sonn-imd Montagszeitung« je Slovence vedno le z zaničevanjem omenjal, kadar jih je sploh. Zdaj pa piše celo, da so Slovenci inteligenten, energičen in prebrisan narod < in da se je le čuditi, da se dajo od »kakega dr. šusteršiča« voditi! Jud res svoje nazore o narodih in osebah menja kakor srajco. Da imenovani list naše zastopnike tako postrani tudi nekoliko denuncira, se samo po sebi razume. Dinastični je namreč od nekdaj le avstrijski, judovski »Freisinn«, česar ni treba še posebič dokazovati.
Avstrijski Nemci resnosti sedanjega položaja po večini še danes ne razumejo. Politično so sploh zadnja desetletja vedno bolj padali in zdaj je njihova politična inteligenca skoro že pri ničli. Dajo se vodili od judovskega časopisja, ki pa obrača plašč po vetru. Nimajo ne enega voditelja, ki bi jim povedal, da jim ne ostane nič drugega, ako hočejo ostati Avstrijci, kakor to, da sc s Slovani na vseh poljih pošteno in jasno sporazumejo. Namesto tega tolčejo zdaj na vojni boben, pa ne pomislijo, kako si znajo s tem sami strašno škodovati. Neizbrisno pa bo ostalo v zgodovini dejstvo, kako so avstrijski Nemci šli v ogenj za Albance, ki nimajo niti še danes enotnega jezika, kaj še literature, ki niti svoje zgodovine ne poznajo in o svojem največjem možu Skan-
derbegu nc vedo skoro ničesar, ki nimajo ne junaških epov, ne mytov, lc nekaj malo pravljic, katere so pa večinoma slovanskega izvora — ljudje, ki jim je don Media šele pred nekako štirimi leti enoten alfabet skoval, ljudje, ki se niti med seboj ne raz-j umejo, ako je eden iz juga, drugi iz severa
—	kajti govorica južnih Albancev ni oni severnih skoro nič podobna, ljudje, ki žive še danes strogo po primitivni »postavi« Dukadžina, ki vsebuje določila, kakor jih
i vidimo pri najprimitivnejših narodih. Hrvatom, Slovencem, Srbom pa odrekajo ti I Nemci politična in kulturna prava in še ;'ne čutijo, v kakem protislovju je to s pametjo.
Res, treba bi bilo zdaj moliti, da da Bog našim nemškim sosedom pravo politično pamet, kajti te so prav zdaj krvavo potrebni. Poročila iz Rima pravijo, da avstrijska diplomacija nikakor ni tako boja-željna in intransingentna, kakor so nemški žurnalisti. Ali so ti že pozabili, da je Bis-marck rekel, da se Nemec razun Boga ne boji nobene reči na svetu? Pa je zdaj tako razburjenje zaradi Srbije. Jako neugodno sliko nuja zdaj avstrijsko nemštvo celemu svetu. »Gospodski« narod jc postal otročji.
Sijajno mu zmsoa pri Bilollo.
Zapadna turša armada, 50.000 mož, vjeta,
—	Turška generala Zekki-paša in Fethi-
paša vjeta.
Pri Bitolju so Srbi popolnoma uničili tisto turško armado, ki jc po strašnem porazu pri Kumanovem proti Bitolju bežala. Turški poraz je popoln Sedan. Udalo se je 50.000 Turkov. Močnejša od Srbov pa najbrže turška armada ni bila. Srbska zmaga pri Bitolju je sama na sebi sijajna, a še važnejša zato, ker je zdaj prosta velika srbska armada, ki jc zmago pri Bitolju izvojevala; prosta pa tudi tista grška armada, ki je, ko je Solun zasedia, marširala proti Bitolju. Vodstvo armad balkanske zveze zdaj lahko razpolaga z velikimi prostimi oddelki srbske in grške armade, ki jiii lahko vrže ali v Tracijo (Čataldžo ali Odrin) ali pa proti severu, čc nastanejo kake komplikacije ra-! di Albanije. Zmaga pri Bitolju je iem večje strategične važnosti, ker vodi iz Biiolja železnica v Solim, po kateri se lahko armada hitro vozi, Solun sam je pa važno krizališče železnic, ker vodijo iz Soluna železniške proge čez Skoplje in Niš v Belgrad, čez Seres in Dramo pa naravnost pred Čataldžo in Odrin. Po sijajni zmagi pri Bitolju zato lahko grško in srbsko armado primeroma hitro vržejo na kako drugo vojno po-zorišče.
O sijajni zmagi pri Bitolju so došla sledeča Iakonična poročila, ki so vsa z 18. t. m. datirana:
Belgrad. Pri Bitolju se bije bitkfe Včeraj popoldne se je srbskim četam posrečilo, da so turško Ironto pred Bitoljem predrli. Turki se na celi progi umikajo.
Belgrad. B tolj so danes srbski vojaki zasedli. 50.000 Turkov se je udalo.
Belgrad. V Bitolju so tudi vjeti vsi turški generali, med njimi Zekki-paša in prejšnji turški poslanik v Belgradu Fethi-paša.
Navedena tri poročila je objavil av. strijski brzojavni urad.
Nadalje sta pa o sijajni srbski zmagi pri Bitolju došli 18. t. m. še sledeči zasebni poročili:
Belgrad. Ob šestih zvečer se jc tu sem poročalo, da so Srbi po hudem boju zavzeli Bitolj.
Belgrad. Poraz turške armade pri Bitolju je katastrofalen. Srbom se je predalo 50.000 turških vojakov in generala Zekk!-paša in Fethi-paša. Turški odpor v Makedoniji jc popolnoma zlomljen. Turki so se dva dni obupno bili, a so se morali končno hrabri srbski armadi udati.
M Carioroflom.
Mali bulgarski neuspeh pri prodiranju.
Bulgari so pri prodiranju iz Čataldže vun naleteli te dni na preccjšen odpor turške armade. Turša armada je prodiranje Bulgarov na nekaterih- točkah celo ustavila. Gotovo je, da so turška poročila o tem strašna pretirana, vendar so nek usp<;h morali doseči. Zdi se pa z veliko verjetnostjo, da ta uspeh veliko nc pomeni, ampak je Ie hipna epizoda in bo brzojav kmalu zopet lahko poročal o bulgarski zmagi. Ni čudno, če Turčija pred svojim glavnim mestom napenja svoje zadnje moči. Zapadna turška armada pri Bitolju, 50.000 mož, pa jc zajeta, njeni generali vjeti. To bulgarski neuspeh pri Derkosu popolnoma parali?;ira. Sicer pa bilka na vzhodu sploh še ni končana in se zna mali uspeh Nazim-paše, kakor dozdaj vedno, izpremeniti v velik poraz. Treba je tudi upoštevati, da Bolgari prodirajo in da se je Turkom le začasno posrečilo se prodiranju na par točkah ustaviti. Končno pa hudo razsaja kolera.
Poročila prinašamo popolnoma objektivno:
Pariz. »Journal« poroča iz Hadenv koja: Bitka je splošna in se bije na celi črti od Marmarskega n-orja do Črnega morja.
Vrši sc strahovit artiljerij.ski duel, Prvi strel je počil 17. t. m. ob treh zjutraj. Bulgari so
Rožo sveti.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Ko sc je prebudila, je čutila, da si je gorko solnce skozi okno kabine in zagledala je pred seboj žensko, ki je držala v roki kupico — čvrsta ženska srednjih let in prijaznega obraza. Ozrla se je okoli sebe in spomnila se je na vse. Bila je torej še vedno na ladji.
»Odkod ste vi?« vpraša žensko.
»Iz Francoskega, gospica. Ta ladja se je ustavila v Marzelju in tam so me najeli, da strežem neki bolnici; to mi je milo, ker sem itak imela namen, odpotovati v Jeruzalem iskat svojega moža in mi je bilo obljubljeno dobro plačilo. Ako bi pa bila vedela, da so tu na ladji sami Saraceni, ne vem, čc bi bila šla — to se pravi vsi izvzemši kapitana sir Hugona in romarja Nikolaja, čeprav ne vem in ne morem uganiti, kaj delata onadva in vi v taki družbi.«
»Kako vam je ime?« jo vpraša Rozamunda malomarno.
»Marija — Marija Bouchet. Moj mož jc trgovec z ribami, ali pravzaprav jc bil, dokler ga ni vjel eden onih kri-
žarsko vojsko oznanjujočih duhovnikov ter ga, vzel seboj pobijat nevernike in rešit svojo dušo, precej proti moji volji. Veste, pa sem mu obljubila, da ga. pojdem iskat, če se no povrne tekom petih let. No, in zdaj je od takrat pet let in jaz izpolnjujem svojo obljubo.«
»Lepo je to od vas,« ji reče Rozamunda. in pristavi: »Koliko časa pa je žc od tega, odkar smo zapustili Mar-zelj ?«
Marija je štela na svoje debele prste in odgovorila:
»Pet — skoro šest tednov. Vam se je ves čas bledlo in govorili ste čudne stvari. V treh pristaniščih smo se že oglasili. Pozabila sem njihova imena; poslednje mesto je bilo na nekem otoku in imelo lepo luko. Čez kakih dvajset dni, če pojde vse dobro, pridemo do drugega otoka, ki mu pravijo Ciper. Pa vi ne smete govoriti toliko, spati morate. Saracen z imenom llasan mi jc to naročil, in on je izvrsten zdravnik.«
In Rozamunda je počivala in vozeč se po Sredozemskem morju sc jc precej okrepila. Tri dni pozneje so ji žc pomagali na krov, kjer je prvega ugledala Ilasana, ki jo jc prišel pozdravit z mnogobrojnimi jutrovskimi pozdravi in z veseljem na svojem temnem, nagubanem obrazu.
»Hvala Alahu, da ste ozdraveli,« je dejal. »Ker SaJah-eddin bi zahteval vaše življenje iz mojih rok.«
»Ako bi se bilo to zgodilo, bi moral Azraeln pripisovati krivdo, ne vam,« je odgovorila lloza m und a in se nasmejala; zatem pa je poslala naenkrat mrzla .kajti pred njo je stal sir Hugon Lozel, ki jc tudi zahvaljeval nebo, da .je okrevala. Hladno ga je poslušala. Kmalu nato je odšel, pa je bil kmalu zopet, ob njeni strani. Vedno je sedel v njeni bližini, govoril s svojim hinavskim, mrzkim glasom; dobro je čutila hudobo njegovih pogledov. V njegovi družbi je bil njegov pajdaš krivi romar. Nikolaj, ki se je plazil okoli nje kakor kača in se ji laskal; a /. njim ni izpro-govorila nobene besede.
Te usiljivosti pa ni mogla več prenašati, iu ko se ji je zdravje, docela povrnilo, je poklicala Masami k sebi v kabino.
»Povejte mi. princ, jc rekla, »kdo zapoveduje na tej ladji.
»Trije,« je odgovoril in se ,ii priklonil. »Vitez sir Hugon Lozel, ki jc kot vešč mornar kapitan in zapoveduje mornarjem; jaz, ki poveljujem vojakom, in vi, princezinja, ki vladate nam vsem!«
»Potem zapovedujem, da se tistemu lopovu z imenom Nikolaj nc dovoli,
da hi se mi približal. Ni mi mogoče prenašati družbe morilca svojega očeta ?«
»Bojim se, da, smo vsi tega kolikor toliko krivi; navzlic temu sc bo vaše povelje izvršilo. Da. vam povem resnico, gospica, tudi jaz sovražim tega vohuna.«
»Želim tudi,« je nadaljevala Rozamunda, »da me tudi s sir Kugam Lo-zelom ne nadleguje s svojim govorjenjem.
»To bo pa bolj težko urediti,« reče II a so n, »ker je on kapitan, ki mu moram hiti ]>o ukazu svojega gospoda pokoren v vseh zadevah, ki sc tičejo ladje.«
»Jaz nimam ničesar opraviti z ladjo,« je odgovorila Rozamunda, »in čislo gotovo ,je, da si sme balbeška princezinja sama izbirati svojo družbo, •laz želim večkrat videti vas in manj« krat sir Ilugona Lozela.«
>\ čast mi je.« odvrne llasan. »storil bom vse, kar bom mogel.«
Od tedaj sc je nekaj dni po tem dogodku Lozel res redkokdaj približal Uazamundi, čeprav jo je vedno opazoval: kadarkoli pa se je približal, je na« šel Ilasana ob njeni strani.
Vsled slabe vode pa jc princ zbo« loj; bolezen ga ie več dni zadržala v po« stdji in tedaj te je čutil Lozel bolj proi
z reflektorji turšlto pozicijo razsvetlili. Bulgari so poizkusili nočni napad, a Turki so jih pravočasno opazili. Bulgari so sc zopet umaknili. Nato se je začel artiljerijski boj. Pred zoro je buigarsko topništvo začelo hudo streljati na utrdbe pri Hademkoju. Streljanje se je čulo do Carigrada. Turške čete, dasi od kolere decimirane, so se borile zelo hrabro. Pa par urah ljutega boja so Turki zapazili buigarsko obkoljenje od gozda pri Shazi. Turki so gozd zažgali in Bulgari so se morali prikazati. Bitke še ni konec, a se razvija za Turke ugodno. Na vzhodnem krilu pri Derkosu so Turki Bulgare celo vrgli nazaj, jim vzeli več topov in jih veliko vjeli.
Carigrad. (Oficielno.) Nazim-paša je brzojavil velikemu vezirju: 17. t. mes. zjutraj se je začel boj med našo artiljerijo in infanterijo ter buigarsko infanterijo, ki je poizkušala prodirati. Bitka je trajala do večera s presledkom ene ure. Bulgarska in-fanterija, ki je hotela prodirati proti našemu centru in desnemu krilu, je bila od ognja naše artiljerije odbita. Uničili smo tri sovražne divizije. (1?)
London. »Times« poroča iz Karaga-ča pri Čataldži Bulgari so otvorili na Turke strašen ogenj na črti Hamidie—Papa Burgas. Turkom je pomagala ena bojna ladja. Tekom noči je bulgarska infanterija prodrla do griča Karasu in skušala polastiti se železniške proge do Bageheča. Tu jih je turška artiljerija ustavila. Ob 11, uri dopoldne se je prodiranje ustavilo, toda obstreljevanje se nadaljuje.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča: Turki so vrgli nazaj levo buigarsko krilo pri Derkosu in so Bulgare še na neki drugi točki, proti kateri so Bulgari prodirali, ustavili. Turki so vjeli osem bulgarskih bataljonov. (»Lokalanzeiger« jc hudo turko-filsk.)
Carigrad. »Alemdar« naznanja v posebni izdaji turško zmago. Glasom »Alemdarja« so Turki vjeli 8600 Bulgarov in se polastili 42 topov. Nazim-paša brzojavlja: Naša armada je po ljutem 14urnem boju prodrla do Cavachi. Mrtvih in ranjenih je več tisoč, Bulgari so zgubili tri bataljone (prej pa dve divizije!) s častniki. Turški vojaki so se kakor levi borili.
Kolera.
Iz Carigrada dohajajo poročila, ki si telo nasprotujejo. Turki od časa do časa še vedno slikajo položaj v Carigradu kot ugoden, drugi se pa boje, da izbruhne ognjenik mohamedanskega fanatizma in se mohamedanska lava razlije po kristjanih. Strašna beda je obiskala Carigrajčane. Ranjence dovažajo z bojišč v Carigrad. Turki prosijo katoličane za usmiljenke, ki jih pa seveda ni dovolj, da bi mogle vsem ranjencem streči. Približno 50.000 ranjencev je v Carigradu. Leže po šolah, po bolnišnicah in po mošejah. Manjka zdravil in obvez, postelj, sploh vsega, da bi mogli ranjencem streči tako, kakor to zahteva medicinska veda.
Strašno razsaja v Carigradu kolera. Po poročilih, ki so došla najvišji rumunski zdravstveni oblasti, je v Carigradu obolelo za kolero zadnje dni do 1270 ljudi. Pred Carigradom stoji na stotine voz z begunci, ki so tudi večinoma na koleri oboleli in jih zato vojaki v Carigrad ne puste. Mrliče mečejo kar pod vozove. Po kolerinih bacilih je inficirano tudi Derkoško jezero, iz katerega se Carigrad z vodo preskrbuje. Turki poizkušajo pomiriti razburjeno občinstvo in trde, da v Carigradu ne rkzsaja kolera,
stega. Rozamunda je bivala največ v svoji kabini, cla se mu izogne, pa vročina poletnega solnea na Sredozemskem morju jo je pregnala iz kabine na krov ladje, kjer je pod šotorom sedela s strežnico Marijo. Tu se ji približa Lozel ter jo povprašuje o raznih stvareh, ona pa mu ni dala odgovora. Ker je Marija razumela, kaj ji je pravil v francoščini, jo je začel ogovarjati v arabskem jeziku, ki ga je dobro govoril, ona pa se jc delala, kakor da ga ne razume. Zato je poskusil z angleščino, kakor jo govore preprosti ljudje v Eseksu, in rekel:
»Gospica, vi me. krivo sodite. Kakšna pa je moja krivda proti vam? Ese-čan sem iz dobrega rodu; sešel sem se z vami v Eseksu in ocl tukaj vas zelo cenim. Ali je to zločin pri človeku, ki ni ubog, ki ga je za njegova dejanja povitežila nenavadna roka? Vaš oče mi je odrekel, vi ste mi odrekli, in razdražen po svojem razočaranju in njegovih besedah — nazval me je morskim tatom in razgrebal stare bajke, ki glede mene niso resnične — sem govoril, kot ne bi bil smel ter prisegel, da hočem vas dobiti za ženo. Zato sem bil poklican na odgovor, in vaš bratranec, mladi Godvin, ki je bil tedaj še oproda, me je udaril v obraz. No, premagal in ranil me je, sreča mu je bila mila, jaz pa sem odrinil s svojo ladjo na Ju-trovo, kajti moj posel je, da trgujem med Sirijo in Angleško.«
(Dalje.)
marveč disenterija. V carigrajskih mošejah leži 6400 bolnikov, med njimi jih je veliko zbolelo na kozah.
Dne 17. t. m. je zboroval v Carigradu mednarodni zdravstveni svet, ki je izjavil željo, naj bi armade borečih se držav ne prikorakale v Carigrad, ker bi nastala resna sanitarna nevarnost. Turški zunanji minister je izjavil, da upa, da se v kratkem sklene premirje in mir.
Iz Londona se poroča, da leži v San Štefanu 3000 na koleri obolelih, ki imajo lc štiri zdravnike! Veliko bolnikov leži v Hagiji Sofiji. Inozemski častniki, ki so obiskali čataldžko črto, so izjavili, da je tam položaj turške armade brezupen. Vojaki umirajo na prostem polju. Derkos je ves okužen. Naenkrat je obolela 15 mož močna straža, 12 jih je umrlo.
Tudi med buigarsko armado razsajajo bolezni, vsaj legar in griža, ali tudi že kolera, ni znano.
Velevlasti v Carigradu izkrcale svoje vojake.
Dne 18. t. m. zjutraj so iz inozemskih vojnih ladij izkrcali 2000 oboroženih mož z zastavami, ki so zasedli bolnišnice, šole in druge zavode. Kristjani so zelo zadovoljni, mohamedanci pa pobiti. Poslaništva, konzulate, inozemske šole, bolnišnice in druge zavode stražijo 10 do 20 mož močne skupine mornarjev, ki so nasadili bajonete na puške. Vse evropske velevlasti so izkrcale vojake, tudi Španska, Nizozemska in Rumunija.
Proti mladoturkom.
Zaprli so dozdaj 00 mladoturkov. »Alemdar trdi, da so mladoturki po vojašnicah za izpremembo vlade agitirali. V uredništvu »Tanina« so zaplenili 10.000 pamfletov proti Kiamil-paši, proti Norad-hungianu in še proti več višjim osebam, Najvažnejše spise pa je že mladoturški odbor v Švico odposlal, kjer nameravajo organizirati novo mladoturško propagando. Husajn Džavid namerava »Tanin« izdajati v Budapešti. Opozicija v mladotur-škem odboru zahteva, naj sc pbjasni, kam je 3,000.000 funtov iz mladoturško blagajne izginilo. Med aretiranimi mladoturki je tudi brat Šefket-paše. Dr. Nazim, voditelj mla-doturškega odbora, biva v Solunu. Aretirali so eksministra Talaada, eksminister Džavid je baje pobegnil v nemško posla-
ništvo, ki ga pa baje namerava furški vladi izročiti. Tudi v provinci zasledujejo mladoturke.
Bulgari se ojačujejo.
Iz Londona se poroča, da so pustili pred Odrinom le Srbe, bulgarski vojaki so odšli vsi pred čataldžo. Srbi Odrina ne bodo naskakovali, ampak ga le cernirali.
Turčija prosi za mir.
Turčija je na inozemske suverene apelirala, naj intervenirajo. Kiamil-paša je ruskega poslanika prosil, naj posreduje pri Caru Ferdinandu za premirje, da se pokopljejo mrliči in uvedejo mirovna pogajanja. Turki obetajo, da ustavijo dovažanje vojakov iz Male Azije in da Turki zapuste čataldžke utrdbe, če jih Bulgari ne zasedejo. Odrina Turčija Bulgarom noče predati.
Ojačena turška artiljerija.
Čataldške utrdbe so Turki, kakor iz Aten poročajo, oborožili z najmodernejšimi topovi, ki so jih prepeljali iz darda-nelskih in bosporskih trdnjav. V sedanjih čataldžkih bojih zato turška artiljerija buigarsko prekaša. Turki so to šele ukrenili, ko so velevlasti zagotovile, da grško brodovje Dardanel ne sme forcirati, dokler stoje inozemske vojne ladje pred Carigradom. Poveljnik turške križarice »Hamidie« poroča, da je 15. t. m. ob 10. uri dopoldne pričel boj z buigarsko baterijo pri Bakšetepeju in Gasmetreštepu severno od Ereklija. Buigarsko baterijo je baje uničil.
Izpad turške posadke v Odrinu.
Carigrajski listi poročajo, da je odrin-ska turška posadka zmagovito izpala.
Pismo s Celinjo.
Cetinje, 16. nov.
Pred Skadrom.
Vesti z bojišča nj skoro nobenih, kar pa pride, daje le nejasno in nepopolno sliko o dogodkih na bojišču.
Po najnovejših vesteh traja borba okrog Skadra neprestano dalje. Kakor se poroča, so močne črnogorske čete pod varstvom artiljerije prekoračile reko Kiri in ojačile oddelke, ki se nahajajo vzhodno od Skadra.
Bombardiranje je bilo zadnje tri dni zelo uspešno; črnogorske granate so ska-
drsko glavno vojašnico popolnoma porušile in tudi sicer prizadele mestu mnogo škode.
Črnogorci so se pomaknili v neposredno bližino mesta. Včeraj popoldne so v hudem boju prisilili Turke, da se umaknejo z G o I e m i. To je močno utrjena poljska baterija pred Skadrom, visoka le 32 metrov. Baterija je bila za obrambo mesta jako važna in pomenja njeno zavzetje za Črnogorce velik uspeh.
Črnogorska vojska, ki je prekoračila Bojano, sc je s Turki spopadla pri Bar« b a 1 u š i. Turki, ki so prihajali od L eš a , so imeli 3000 vojakov. Črnogorci so jih v ljutem boju popolnoma razbili in pognali nazaj proti Lešu; na begu jih še vedno zasledujejo.
Ta-le vest je sicer prišla iz uradnega vira, toda če se na zemljevidu primerja s poročilom, po katerem so Srbi že zavzeli Meduo in Leš, in sicer tri dni pred gori omenjeno bitko pri Barbaluši, potem je cela stvar malo sumljiva. Saj bi bilo vendar čudno, da bi Turki bežali proti Lešu, t. j. Srbom pred puško, namesto v notranjost dežele, kjer šc ni srbskih in črnogorskih čet in bi se na nedostopnem terenu lažje branili.
Kam se je obrnila srbska vojska
po zavzetju Medue in Leša? ali proti Skadru na pomoč Črnogorcem ali r.aprej na jug proti Draču — tu ni znano.
General Vukotfč
se je po uradnih vesteh s Plava podal po dolini reke Cijevne ter prodira proti Skadru. Ker že več dni ni nobenih vesti od njega, se danes ne ve točno, kje se nahaja. Na vsak način ga v napredovanju jako ovi« ra slabo, neredno oskrbovanje vojske, vsled katerega splošno zelo trpi vsa črnogorska armada.
Biseri z bolnega polja,
Modrost stare matere.
Priobčil A. B.
Sofija, 12. novembra,
Nekega večera — bilo je nekaj dni pred vojsko — sedimo okoli peči — tako pripoveduje ranjen bulgarski vojak — moja mati, moja sestrica in jaz, vseučiliški dijak. Vprašam staro mater, kaj ona sodi o Turčiji in njeni bodočnosti, ko so jo zapu-
Zcmljevid k prodiranju Bulnarov proti Carigradu.
stili vsi njeni stari prijatelji, kakor Anglija, Nemčija itd.
Mati se zamisli globoko in potem reče;
»Sinko, tvojemu rajnemu očetu se je ravno tako zgodilo. Dokler jc bil premožen, so ga vsi radi imeli. Vsak mu je hotel BiH prijatelj in vsakdo je gledal, da se okoristi od njega, kolikor mogoče. In on je dal enemu to, drugemu drugo, dokler niso vse izvlekli iz njega. Zabredel je celo v dolgove — vse zaradi prilateljev. Čim ni imel^ nič več, zgubili so se tudi dobri prijatelji, Tako je na svetu,« končala je stara mati, »dokler kaj premoreš, imaš prijateljev, čim pa nimaš nič več, te še pes ne pogleda.«
»Po tem pametnem odgovoru,« pravi ranjeni dijak, - si nisem več razbijal glave, kakor poprej dni in noči, da bi si raztolma-čil zgodovinsko-sociologične vzroke o narodnogospodarskem in prosvetnem propadanju turške države.«
Orakelj v Lozengradu ali kako more majhna vejica (,) ali »comma« veliki poraz odločiti.
Znano je onim, ki so sc pečali s staro grško in rimsko zgodovino, da se je orakelj ustno ali pismeno izraževal navadno dvoumno, »orakelhaft«, kakor pravi Nemec. »Ibis redibis non morieris in bello.« V tem stavku je smisel od vejice odvisen; ako jo postaviš po besedi »redibis«, pomeni: »Poj-deš, se vrneš, ne boš umrl v vojski.« Ako pa postavite vejico po besedici »non«, pa pomeni: »Pojdeš, nc vrneš se, umrl boš v vojski.«
Nekaj tako »orakeljskega« se je baje tudi v Lozengradu zgodilo; vsaj tako pripoveduje neki turški paša dopisnikom z bojnega polja.
»Naši telegrafisti prav slabo razumejo svojo stroko; ne znajo dobro citati. Poveljnik armade v Lozengradu, Mahmud Muh-tar-paša, je telegrafiral Nazim-paši sledeče besede: Kaj naj storim? Ali naj napadeni Bulgare? — Nazim-paša je nagloma odgovoril: Ne odstopite! — A glejte, ta bedasti telegrafist je postavil po pomoti ali kaj mu je bilo vejico (,) za besedo »ne« in telegram je bil napisan tako-le: Nc, odstopite! — Seveda smo ga precej razumeli, da ne smemo napadati, ampak da moram odstopiti. In tako so naši »hrabri« Turki nagloma. odstopili, šc bežali so, tako da niso drug drugega videli. To je vzrok,« končal je Mahmud Muhtar-paša, »da so Bulgari mogli prevzeti Lozengrad.«
Škof blagoslavlja bulgarske vojake pred bitko.
V vojski sc nahaja poleg drugih duhovnikov tudi starozagorski Škof (vladika.) Josip.
Bilo je dne 7. novembra., ko so sc pripravljali vojaki po kratkem počitku, da napadejo turško pozicijo Papaz-tepe pred Odrinom.
Vladika Josip jc bi! med njimi, delili jim tobak in cigarete ter jih navduševal za pogumno nastopanje proti sovražnikovim trdnjavam.
Topovi stoje pripravljeni za ogenj. Pešci so med tem gotovi za pot.
Vojaki enoglasno poprosijo vladi-ko, naj jim da svoj pastiski blagoslov.
Cel polk stopi v red. Vladika zajezdi konja, želi vojakom srečno pot in zmago nad Turki ter jih blagoslovi. Vsak vojak sc prekriža. Ginljiv prizor!
Šrapneli brenče, topovi grme — ogenj in smrt.
Vladika povzdigne še enkrat roke k blagoslovljenju Častnikov in vojakov ter vzklikne s prosečim pogledom proti sinjem nebu: »N a p r e j bratje! Bog z vami!«
Po vojaških vrstah in bližnjih višinah odmeva: »Bog z nami!« Med grmenjem topov in šumom vetra sc razlega »Bog z nami! — »Hura!« — »Naprej !«
Zakaj puščajo Turki toliko topov na bojišču.
Znano jc iz poročil z bojnega polja, da Bulgari in Srbi večkrat dobijo v plen mnogo topov.
To sc njim samim čudno zeli, zakaj Turki kar tako zapuščajo svoje najboljše in clrago orožje.
Stvar je pa ta-le:
Kadar sc spuste Bulgari z bodali nad Turke, se jih polasti grozen strah, da beže kolikor jih noge nesejo. Častniki pa si. odprežejo konje od topov, jih zajahajo in hajd v beg. Tako prehitijo častniki na konju pešce, da jim pokažejo vzgled, kako se mora bežati.
4.A bulgarski vojaki sc pri topovih nekaj časa zamotijo, dokler jih ne spravijo na važno mesto, kjer jim znajo še pozneje dobro služiti v boju proti njihovim bivšim lastnikom.
To je pravi vzrok, tla so izgubili Turki na stotine topov. To je dobro znano bulgarskim častnikom, ki se hudo rogajo turškim častnikom zaradi njihovega junaškega beganja na t o p-ničarskih k o 11 j i h.
Važen popravek za neke evropejske časnike.
Prof, Anton Bczcnšek.
Sofija, 13. novembra 1912.
V št. 258. »Slovenca«, dne 9. t. m., posneli ste po drugih listih, kako piše glasilo bulgarske vlade »Mir« o bodočih naslovih balkanskih vladarjev itd. Bes je, da piše tako »Mir« v št. 3691., a jaz nisem smatral za vredno Vam o tem poročati, kajti dotični članek ni bil niti od uredništva, niti se izrazu-jejo v njem nameni vladnih krogov, ampak je pisan — kakor se vidi po podpisu — od g. D. Marin o v a, starega, vsega spoštovanja vrednega bul-garskega pisatelja, ki pa ni političar, ampak folklorist, a jc v svoji voliki navdušenosti, provzročeni po velikih zmagah orožja zveznih balkanskih držav, napisal dotične vrste na svojo odgovornost. Tega mu nihče ne more zameriti, ampak zameriti je onim časnikarjem, ki v svojem beganju za sen-začnimi rečmi ne vedo več razločiti, kaj je poezija in kaj je proza.
Evo Vam, kako zavrača danes » JI i r « (v št. 3699.) tisto pisarenjc.
»Naš folklorist D. Marinov, navdušen do solz vsled uspehov balkanskega orožja, častita z besedami, posnetimi po starih pismenih pametni k i h, našemu carju.«
»Po tem detinsko-naivnem časti-tanju« — nadaljuje »Mir« — »in po teh slavospevih starega domoljuba, napisanih z globoko pesniško navdušenostjo, zaključili so dotični časnikarji, da ima car Ferdinand namen pro-meniti ime svoje in vero (katoliško), čim pride v Carigrad kot zmagovalec. — Ni treba dostavljati, da je to tolmačenje gornjih besed D. Marinovih zelo f a n t a s t i č 11 o. Besede »bogovenčani in bogopomaziljeni imperator balkanski« ne morejo dati nikomur povoda, da bi govoril o pro-meni vere; a mi obžalujemo, da so mogli nekateri resni časopisi sprejeti takšno poročilo in mu dati taka tolmačenja.«
Poslednjega tolmačenja »Slovenec« ni priobčil, kar se tukaj pohvalno konstatira.
A da ima bulgarska armada namen; čim premaga Turke pri Čataldži, jih goniti do notranjosti Carigrada, to je resnica in to je potreb n o, da se na ta način onemogoči klanje kristjanov v dosedanji stolici sultanovi.
Da se potem poje z a h v a 111 a pese m za končno slavno zmago nad sovražnikom v isti cerkvi sv. Sofije, katero so Turki pred več kot petimi veki odvzeli na roparski način kristjanom, — to je tudi popolnoma umestno.
Fin is c o r o n a t opus.
Zasedanje (ieieoadj.
V včerajšnji seji avstrijske delegacije govori prvi grof Latour, ki med drugim zahteva, tla se morata armada in mornarica izpopolnjevati. Govornik želi, naj zunanji minister pojasni, kaj da je z avstrijskima konzuloma Pro-chazko v Prizrenu in s pl. Tahyjem v Mitrovici. Nato govori dr. Korošec. Njegova izvajanja smo že včeraj med brzojavkami objavili. Ilruban zahteva, naj monarhija čuva koristi katoličanov na Balkanu. Choc naglaša, da češkega ljudstva v Avstriji in drugod nihče nc ščiti. Graja Pruse, ki Čehe in Poljake šikanirajo. Slovanstvo jc dolžno resno na Rusijo vplivati, da obnovi samoupravo Poljske. Tudi Rusinom gre pravica samouprave. Dualizem se je preživel. Država sc mora postaviti na federalističen temelj. Opat Helmer sc zavzema za samoupravo Albanije. Pit.toni naglaša, da Avstrija na Balkanu nima. z orožjem ničesar iskati. Želi, naj se izboljšajo razmere z Italijo. Socialna demokracija se bori proti agitaciji iredente. Dr. Leo kaže na veli-kansk vpliv velikih političnih dogodkov na. jugu države z ozirom na. nazi-ranja Poljakov. Ne utneva zato poljske. politike naše zaveznice Nemčije. Obžaluje, ker voditelji naše zunanje politike Nemčije niso prepričali, da je nasilna politika, nasproti Poljakom škodljiva. Dr. Ellenbogen zahteva, naj monarhija nasprotstva s Srbijo na miren način reši. Wolf zahteva energičen nastop proti Srbiji. Zunanji minister grof Berchtold izvaja med drugim, cla se hoče zvesto držati obstoječih zvez in zasledovati zmerno realno politiko, ki izključuje ekspanzijo, a ki čuva tudi naše koristi. Ne dvomi, da računajo balkanske države na to, da se obnovi trajno, zdravo razmerje z monarhijo. O tem se je v razgovorih z Danovem prepričal. Na mirovno posredovanje velevlasti' pri balkanskih državah lc šc niso odgovorile. Turčiia
se je med tem z ozirom na nevaren
položaj, v katerem se nahaja, obrnila naravnost na Bulgarijo. Grof Berchtold se nato peča z bodočo Albanijo. Med dunajskim in rimskim kabinetom obstoja glede na Albanijo dogovor. Albancem hočemo nuditi priliko, da si pridobe evropsko kulturo. Kar tiče očitanj, da nismo slutili, kaj se na Balkanu pripravlja, opozarja, cla je on prvi opozarjal na takratni resni položaj. (Najmanj štiri leta prepozno.) Naši konzuli na Balkanu so v zelo težavnih časih v popolno zadovoljnost svojo dolžnost izvrševali (?). Nc smemo se čuditi, če. naše časopisje glede na sovražne in neupravičene napade dela inozemskega časopisja ni ohranilo vedno zmernost. Srbska vlada se jc nedavno oficielno proti konzulu Pro-chazki pritožila in prosila, naj se odpokliče. Izjavili smo, da hočemo stvar preiskati in zahtevali, cia s Prochazko direktno občujemo. Pogajanja se še niso zaključila, ker je srbska vlada izjavila, da je pri vojaških oblasteh naletela na odpor, da bi se c. kr. kurir poslal v Prizren. Naš konzul v Mitrovici jc pa prišel osebno poročat. Pričakujemo, da Srbija kmalu vpošteva naše želje, ki so z narodnopravnega stališča popolnoma utemeljene, in hočemo z vso odločnostjo vplivati na to, da se zopet omogočijo normalne zveze z našimi konzulati.
Hrvaško-slovenska o&slrukcijo.
Z Dunaja se poroča: Ker se z ozirom na hrvaško-slovensko obstrukcijo ne more več na to misliti, da se pravočasno reši redni proračun, je. predložila 18. t. m. vlada šestmesečni začasni proračun. Predlogo nameravajo, ko se zbornica snide, brez prvega branja nakazati proračunskemu odseku. Vprašanje seveda nastane, če tega načrta hrvaško-slovenska obstrukcija zopet ne prepreči.
Glasba.
* »Sedem božičnih napsvov«. Ravnokar je uglasbil g. Karol Bervar, 01*-ganist v Celju sedem božičnih napevov v priprostem, sem in tam modernem slogu. Nekako res ljubka, zaokrožena je št. 2., 3., 4. in 5. Dobijo se pri skladatelju in v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena partiture 1 K, posamezni glasovi po 50 vinarjev.
Žreflaoje vele loterije »Slovenske Me".
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadela š^vilka 67.932.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadela številka 86.108.
Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 K je zadela številka 82.975.
Četrti glavni dobitek v vrednosti 500 K jo zadela številka 11.323.
Dvanajst številk pred temi številkami in trinajst za. njimi clobi dobitke v vrednosti po 20 K,
Dobitke v vrednosti po 100 K so zadele nasled. številke: 86.079. — 64.88L — 6373. — 36.150. — 49.797. — 25.300. — 82.882. — 64.922. — 72.279. — 9663. —
Deset, številk pred temi številkami in deset številk za temi številkami dobi dobitke v vrednosti po 10 K,
Dobitke v vrednosti po 50 K so dobile štev.: 45.614. — 13.059. — 93.959. — 30.670. — 91.771. — 32.495. — 28.412. —
60.964.	— 96.570.	— 5357.	— 62.922.
42.256.	— 26.631.	— 78.342.	— 62.726.
10.068.	— 47.874.	— 94.920.	— 25.870.
33.863.	— 93.771.	— 28.776.	— 86.898.
42.139.	— 55.631.	— 78.188.	— 78.308.
93.975	.— 19.125.	— 49.110.	— 37.262.
52.675.	— 20.819.	— 59.377.	— 92.163.
35.891.	— 19.998.	— 99.250.	— 89.815.
26.229. —
Petnajst številk pred temi številkami in petnajst za njimi ima dobitke v vrednosti po 5 K,
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K js zadat na Notranjskem. Srečka, ki je zadela prvi glavni dobitek je bila prodana v trgovini župana gosp. Andreja Makovec v Št. Vidu pri Begunjah nad Rakekom.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zaclel g. Viljem Likar v Domžalah.
Tret i glavni dobitek v vrednosti 500 K je bil prodan v trafiki g. Šoukala v Ljubljani.
četrti glavni dobitek v vrednosti 500 K jc bil prodan v trgovini g. Antona Čobala v Sl. Andražu nri Velcniu.
Dnevne novice,
-r Bulgari o Slovencih. »Mir« v Sofiji prinaša malodane v celoti govora naših vrlih zastopnikov v delegaciji dr. šusteršiča in dr. Korošca. Velike pozornost in zadovoljstvo je vzbudilo to v vseh bulgarskih krogih in »Mir«, ki je doslej komaj kdaj Slovence t-pravim imenom omenil, opozarja zdaj svoje bulgarske rojake na kulturo in velik pomen Slovencev med Jugoslovani ter dostavlja: Naši bratje Slovenci, ki žive na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Istri in Primorskem, so sicer po številu najmanjše slovansko pleme, pa odlikujejo se pred drugimi po izobrazbi in napredku.« — Hvaležna tudi poroča, kako pošiljamo zdaj Slovenci Bulgarom vkljub svojim skromnim sredstvom izdatne podpore. Med drugimi omenja s posebno pohvalo našo zbirko za balkanske ranjence, prispevek odvetnika clr. Ivrisperja in mi-lodar č. g. Šegula, župnika pri Sv. Roku na Štajerskem z dostavkom »malek dar, a od vse srce!«
+ Pohvala Slovencev. Glavuo glasilo nemškega centra »Kolnische Volkszeitung« sc v dopisu z Dunaja bavi tudi z jugoslovansko obstrukcijo ter pri tej priliki imenuje avstrijske Slovence in Hrvate »vedno clinastičen lojalen element«, o naših poslancih pa pravi, da so »izborili politiki«. Spričo tega se glasilo centra čudi, zakaj ob-struiramo, češ, saj je bilo gotovo, da bo general Rhemen imenovan za guvernerja. na Hrvatskem. — Stvar je pa ta: Naša vlada vedno obljublja, toda ali noče ali ne more svojih obljub izpolniti. S tem generalom Rliemenom se že mesece in mesece operira, pa ni bilo nikoli nič. Tako ni čudno, če je Jugoslovane potrpljenje minulo, neglede na to, da Hrvatska pravzaprav ne potrebuje nobenega izjemnega stanja, naj bo pod komisarjem ali generalom, ampak svojega bana in svojega sabora, ki imej svobodo sklepati ustavno, kar smatra za potrebno. Res da so Jugoslovani eminentno patriotični, da bi pa zato smel kdo po našem hrbtu polena sekati, to ni nikjer zapisano.
+ Avstrijsko kulturno prodiranje na jug. Grof Berchtold se je v delegacijah slovesno odpovedal vsakršni nadaljnji politični ekspanziji avstro-ogr-ske monarhije proti jugu, katera se odslej zadovoljuje edinole s »kulturnim prepojevanjem« Albanije, da bi ondot-ni rodovi postali srečni in deležni dobrot svobodnega režima ter sploh evropske civilizacije. Tako nosijo naši državniki zdaj kulturo daleč na jug v albanske rovte in grape, na Hrvatskem pa predstavlja civilizatorično nalogo monarhije Čuvaj. To pa se menda našim državnikom zdi še premalo in so zato ukinili občinsko avtonomijo v Ši-beniku in Splitu. Najbrže so to utrinki, ki so švignili mimogrede na južno Dalmacijo od one baklje svobode, ki jo je grof Berchtold prižgal, da jo ponese v Albanijo. Pravijo pa tudi, da je v Sarajevu polno vojaštva. Čemu vse to? Ker so Srbi v Bosni sklenili resolucijo, v kateri slavijo zmage balanskih narodov in ker so sc v dalmatinskih mestih vršile popolnoma razumljive manifestacije, v katerih se je aklamirala bal-, kanska zveza. Če par mladeničev za« kriči zraven morda kaj nespodobnega in nepremišljenega, vendar ne gre zato kaznovati celega prebivalstva in njegovih avtonomnih zastopstev. Sicer pa smo radovedni, kaj bo avstrijska vlada, s tem dosegla. Svet bo zopet enkrat izvedel, da na avstrijskem jugu bivajo skrajno nezadovoljni narodi, z Dunaja in Pešte pa jim pošiljajo komisarje, vojake in orožnike ter ukinjajo ustavne svoboščine. Stvar je že zavoljo tega nevarna, ker bi utegnili tudi Albanci spričo tega dobiti slab pojem o plemenitih kulturnih namenih gospoda grofa Berchtolda. Zato ne v jugoslovanskem, ampak v interesu Albancev, avstrijsko vlado prosimo, naj vstvari na jugu povoljne razmere. Na. Jugoslovane na Duna ju, oziroma v Pešti nič ne dajo, toda Albanco imajo radi. Morebiti jih bo zato naš apel sedaj ganil. Če bi mi kakega albanskega poglavarja poznali, bi ga gotovo naprosili, naj pri avstrijski vladi za Jugoslovane intervenira. Tako pa smo navezani na prošnjo v lastnem imenu.
-f Čuvaj — zase. Iz Zagreba se nam poroča: Kakor znano, jc bil Čuvaj te dni v Budimpešti, da bi »uredil nekaj uradnih stvari«, kakor so pisali njegovi časopisi. Vrnil pa se je nekam potrt in tih, tako da se za njegov po-vratek niti vedelo ni. Pa tudi v Budimpešti sc Čuvaj topot ni tako glasno šopiril, kakor navadno; nič ni bilo čuti o kakih intervievih, ki jih jc sicer uprizarjal na desno in levo in se hvalil s velikimi uspehi in pridobitvami svoje komisarske vlade na Hrvažkem,
Vso fo pada v oži in zdi 86, da so resnične vesti, ki pravijo, da je Cuvajevo
paševanje že tudi Mažarom začelo presedati, ker so uvideli, da je ravno Čuvaj največ škodil unionistični misli na Hrvaškem ter jih vrhu tega pred vsem svetom kruto osramotil. Ob zadnjem Cuvajevem obisku v Pešti se je baje že razpravljalo o tem, kako bi se na lep način odstranil, da bi se ne zdelo, kakor da ga je vrgel »teror« opozicije. To sc je Čuvaju tudi povedalo. Seveda je sedaj zelo hud in užaljen, ker jc zagotovo upal, da bo izvedel bodoče volitve in se je tudi z vsemi silami nanje pripravljal. Kajpada sc Čuvaju pri tem ni šlo za kak političen unionističen ideal, marveč v prvi vrsti pač za svoje lastne osebne koristi, saj je znano, cla vsake volitve na Hrvaškem vržejo nosilcu mažarske vlade krog milijona kron. To je tista trdna vez, ki veže Čuvaja na bansko stolico, dokler se ne reši vseh svojih ogromnih zasebnih dolgov in si vrh tega ne zagotovi brezskrbne bodočnosti. Dokazov za to trditev imamo dovolj in jih bomo ob svojem času tudi objavili. Čuvaj se hoče tudi topot še obdržati, pa naj velja karkoli. Vrnivši se iz Peštc v banske dvore v Zagreb, je še tisto uro izdal n a r c d b o na vse velike župane in okrajne predstojnike, da morajo za četrtek, 21. t. m., spraviti skupaj veliko d e p u t a c i j o iz cele dežele, cla pride preclenj v Zagreb in se mu lepo ponižno zahvali za njegovo dosedanje politično delo in velike uspehe in ga obenem prosi, da ostane n a s v o j e m mestu. Vzbuditi hoče videz, cla bi rad sam odstopil, ker je dovršil svojo nalogo, a — ljudstvo ne pusti! Uradni aparat je dvignil vso svojo silo, cla ugodi svojemu gospodarju. Preti se in grozi, nalagajo globe, odvzemajo obrtne, gostilničar s k c in tobaka miške koncesije, da se tako tudi samostojne ljudi prisili, da sc poleg urad-ništva in drugih odvisnih* oseb udeleže teh deputacij, s katerimi hoče Čuvaj zopet utrditi svoje stališče na zgoraj. Takega orožja se poslužuje ta človek, ki je izsesal ljudstvo, sedaj pa uničuje posameznike in cele družine, ako s svojimi hrbti nočejo podpirati trhlega stola njegove krutovlacle. Naravno je, da v ljudstvu kipi in vre in Bog ve, ako sc končno ljudstvo le ne oprime — samopomoči!
-f Cuvajeve prepovedi. Hrvatje niti dihati ne bod smeli več. Čuvaju ni bilo dovolj, da je prepovedal uprizoritev »Kletve«, dramatizacije najboljšega hrvaškega zgodovinskega romana; v nedeljo je v sporedu običajnega vojaškega koncerta na Zrinjevcu črtal dve točki: odlomke iz Zajčeve opere »Zrinjski« in Ivanovičevo »La rose d'Orient«. Oba komada sta se seveda že neštetokrat izvajala in je naravnost nezaslišano, cla se na tak pobalinsk način zostopa z zagrebškim občinstvom. Kaj se neki namerava s tem doseči?
+ Božične počitnice. Ker pade letos 23. december na ponedeljek, je naučno ministrstvo ukazalo, da se zaključi letos šolski pouk po srednjih šolah z dekliškimi liceji, na učiteljiščih, na komercijelnih in navtiških šolah izjemoma že v soboto dne 21. decembra. Deželnim šolskim svetom sc prepušča to tudi za srednje in meščanske šole odrediti.
—	»Slovenčevi« naročniki v Rovtah nad Logatcem vsled nekega doslej še ne pojasnjenega dogodka na potu od ljubljanske do domače pošte niso prejeli zadnje sobotne številke, pač pa je sprejela sinoči uprava nazaj vse ovitke z opazko -Došlo brez lista«. Kje se je izgubil sobotni »Slovenec« za te naročnike, bo morda pokazala preiskava, ki se takoj uvede. Sinoči smo jim poslali vdrugič zaostalo številko.
—	Senzacionalen samoumor v Zagrebu. Silno pozornost je v Zagrebu vzbudil samoumor mladega uradnika, vladnega pristaša Zdenka pl. Chav-raka. Širijo se različne vesti, zlasti pa. se stvar spravlja v zvezo z afero propadlega »Balkana«. Zanesljivo se namreč ve, cla je Zdenko Chavrak svoj čas od te zadruge dobil 20.000 K podkupnine, da potlači njeno afero in jo reši vseh oblastvenih nepj-ilik. Zc takrat jc namreč začelo nekaj šumeti o njenem nerednem poslovanju. Vse to jc spravila na dan sedanja preiskava. Proti Chavraku se jc takoj uvedla disciplinarna preiskava, ki je zanj tako neugodno izpadla, cla bi bil moral biti suspendiran in bi se bila proti njemu dvignila obtožba. Da sc vsemu temu ogne, si je Chavrak končal življenje, ustrelivši sc v svojem stanovanju iz revolverja. Zapustil jc vdovo in euo Jcte,
" Radi poizkušenega zastrupljenja biskupa Mahniča so aretirali nekega učitelja, ki so ga odpeljali k sodišču v Rovinj.
p Novi dreadnought. Dne 30. novembra bo slovesno spuSCen v morje tretji avstrijski dreadnought, ki dobi na cesarjev ukaz ime »Princ Evgen«. Spustitvi v morje bosta prisostvovala prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in nadvojvoda Peter Ferdinand. Novemu morskemu velikanu bo kumovala nadvojvodinja Marija Chri-stina. Kar se tiče slavnosti, sc bodo tc vršile pri topotni spustitvi v morje radi vremenskih razmer v nekoliko manjšem obsegu kakor pri prvih dveh dreadnougthih. — Dne 23. t. m. bo tudi v Reki spuščena v morje brzokrižarica »Ilelgoland«. Tej novi križarici bo kumovala grofica Wickenburg, soproga kraljevega reškega guvernerja. — Posebnih slavnosti pri spustitvi v morje ne bo.
—	Nevarna goljufa. V zapore črno-meljskega sodišča so pripeljali iz Vinice dva Hrvata, ki sta se izdajala za profesorja in kot taka izvabljala od ljudi denar. Seboj sta imela legitimacije, da sta žurnalista. Med aretacijo sta pometala v Kulpo tri štambilije, in sicer sledeče: »Ilrvatsko-slovensko-srbsko kulturno društvo »Prosvjeta«, Rieka«, »Hrv. kat. kulturno društvo sv. Trojstvo u Karlovcu« in tretjo iste vsebine kot prva. Koliko in kod sta vse goljufala, se še nc zna, lc to je znano, da sta ocl graščaka Čosuliča v Bosiljevem izvabila 50 kron pod pretvezo, da bode on izvoljen predsednikom nekega društva, ki rabi financiel-ne pomoči. Oba sta Zagrebčana in policiji dobro znana potepuha Garapič in Matijevič. Pri njiju so dobili 20 kron 60 vinarjev in neke papirje. Kolikor je nam znano, sta goljufa tucli v Ljubljani in v Kranju od več strank denar izvabila pod goljufivimi pretvezami.
—	Kmetijsko predavanje je priredila kmetijska šola na Grmu dne 17. novembra na Krki v prostorih ljudske šole. Predaval jc zanimivo in poljudno strokovni učitelj ing. A. Vedernjak o gnojenju travnikov. Gospodarji, ki jih je bilo veliko število, so sledili predavanju z velikim zanimanjem.
—	Tiskani zapsnik vseh pri žrebanju loterre »Slovenske Straže« vzdignjenih številk izide v četrtek ter sc bo prodaja] po prodajalnah, ki so prodajale srečke.
IZOBRAŽEVALNIM IN DRUGIM DRUŠTVOM S. K. S. Z.
naznanjamo, da smo dali v tisk statistiko za »Društveni koledarček«. Ker bo mogoče med korekturo še vstaviti posamezne odstavke, nujno prosimo, da nam društva, ki še niso poslala informacijskih pol, iste pošljejo vsaj clo sobote 23. t. m. — Istočasno prosimo, naj javi vsakdo, ki želi imeti »Društveni koledar če k«, takoj število izvodov tajništvu S. K. S. Z., ker se bo tiskal »Koledarček« lc malo nad število naročenih izvodov in ga bo pozneje težko dobiti. Naročila in informacije prosimo vsaj do sobote 23. t. m.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško mladeniško društvo uljud-no vabi h gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 24. novembra t. 1., v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. Petje pevskega zbora Katoliškega mladeniškega društva. 2. Govor. (Govori g. deželni poslanec prof. Karel Der-mastia.) 3. »Stanovitni kraljevič«. Igra v petih dejanjih. Spisal Don Pedro Calderon de la Barca. Iz španščine preložil dr. Mih. Opeka. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 80 h, sedeži III. vrste 60 h, sedeži IV. vrste 40 h. Stojišča 30 h. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Za časlnega predsednika je izvolila Vincencijeva konferenca, sv. Petra mnogoletnega zelo zaslužnega svojega člana dež. računskega svetnika v p. g. Ferdinanda O m c j c a.
lj Nemščina (drugi oddelek) jutri v torek odpade, ker je g. profesor nujno zadržan. Prosimo, da pridejo vsi v soboto zvečer ob domenjeni uri, da se bo pouk nadaljeval.
lj Bulgarščina sc prične poučevati v sredo ob osmih zvečer v slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu.
lj Kurz S. K. S. Z. za umetnost. Prihodnji četrtek, 21. t. m., ne bo predavanja, ker je predavatelj g. dr. Mantuani službeno zadržan.
lj Iz gledališke pisarne. V četrtek, 21. t. m. (za abonente nepar) sc po petih letih zopet enkrat uprizori Verdijeva velemelodijozna velika opera »L a T r a v i a t a «, ki je na našem odru že tolikrat žela največje uspehe. Opera je docela nanovo zastavljena in naštudi-rana. Glavne vloge so v rokah gdč. R i c h t e r j e v e in Fantove in gg. V o n d r a , F c j f a r, Kovač,
P o v li e, B u k š o k in Križaj. Režijo vodi g. F c j f a r, dirigira pa g. C. M. H r a z d i r a.
lj Poročil sc je danes ravnatelj pivovarne g. Oton Balcer z gdč. Marijo H e g e r.
Ij Poročil se je danes c. kr. finančni koncipist v Črnomlju g. Josip M o -s e t i c h z gdč. Anuško R a k o v e c , učiteljico na Rodinah.
lj Siromak. Včeraj dopoldne se jc iz Nemčije pripeljal 17letni dninar Pero Kne-ževič iz Predora pri Banjaluki, ki je bil bolehen in na eni nogi pohabljen. Ker je bil brez vseh sredstev in ni mogel nikamor, ga je stražnik odvedel na osrednjo stražnico, odkoder so ga na zdravnikovo odredbo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Nesreča. Ko jc sinoči postrežček Jakob Pristavec zapiral na mestnem trgu pri tvrdki Souvan izložbeno okno, mu je izpodrsnilo in je padel tako, da se je na glavi znatno poškodoval. Na osrednji policijski stražnici mu jc dal policijski zdravnik g. dr, Illner prvo pomoč, nato je odšel pa sam domov.
lj Preprečena pot. Včeraj dopoldne je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan aretoval 20letnega dc-lavca Josipa Pikelna, rodom iz Trojan pri Kamniku, ki je nameraval izseliti se v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Pikelj je imel potni list na ime Mi-halj Bregar, katerega mu je bil poslal iz Amerike. Oddali so ga sodišču.
lj Hišic za tičjo hrano po predmestnih potih primanjkuje. Naj bi se postavile!
lj Harmonika, trivrstna, nemška, zadnja cena 80 K, se proda v Mohoričcj vili ulicah št. 8.
TISZOV SPREJEM V RABU Z GNJILIMI JAJCI IN S KAMENJEM.
Tisza se je 18. t. m. pripeljal s posebnim vlakom v Rab, da poroča o svojem delovanju. Delavstvo je pol dne stavkalo, da Tiszo pozdravi. Na Tiszo so metali kamenje in gnjila jajca. Orožniki so demonstrante razgnali. Policija je zasedla zbo-rovališče. Množica je razbijala okna. Nekega dečka je policijski stražmojster ranil na glavi, ko je streljal na demonstrante.
BOJI V CIRENAJKI.
Turki in Arabci še vedno napadajo Italijane, ki so zato zdatno pomnožili posadko v Bengaziju.
VEČURNI BOJ S TERORISTI.
V nedeljo je v Czenstochovu hotela policija aretirati terrorista Pluckasza in Kozlovvskega, ki sta streljala in ranila več policistov in delavcev ter vrgla na zasledovalce dve bombi, ki sta eno osebo ranili. Terorista sta zbežala na dvorišče nekega samostana, splezala v stolp in streljala na vojake in policijo. Ranjenih je bilo več oseb. Ker se terorista nista udala, so brizgali vodo na begunca, pregnati so ju hoteli s strupenimi plini, nakar so deloma stolp razstrelili in streljali iz strojne puške na stolp. Šele po polnoči je policija vdrla v stolp, kjer so našli med samokresi, puškami in drugim orožjem Kozlowskyjevo mrtvo truplo. Glukasza je pa ušel. Zaprli so 20 osumljencev.
šiaierske novice.
š Razveljavljene občinske volitve.
V Loki pri Zidanem mostu so razveljavljene občinske volitve. Pri volitvah so zmagali združeni liberalci in sociji. — Razveljavljene so dalje občinske volitve v vseh treh razredih v Špitaliču pri Konjicah.
š Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v trgu Braslovče v Savinjski dolini je zmagala v vseh treh razredih S. Iv. Z. — Pri občinskih volitvah v občini Murski vrh—Zasad so bili izvoljeni Slovenci in sicer sami pristaši S. K. Z. — Županom je izvoljen pri Sv. Štefanu pri Zusmu posestnik Peter Zako-šek.
š Orglarska š>la v Celju priredi dne 21. novembra ob pol 8. zvečer na predvečer sv. Cecilije v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu« pevski venček z igrama »V ječi« in »Raztresenca«.
š Ljubezniva žena. Iz Brežic: Zakonska Andrej in Ivana Brumec v Dedi vasi pri Pišecah živita že dalj časa v vednih prepirih. Mož je star 70 let, žena pa komaj 30. Že lansko leto mu jc žena zažgala posteljo, na kateri je spal, vendar pa se je šc pravočasno rešil. Te dni sta sc zopet nekaj sprla in žena je zgrabila sekiro ter moža s tako silo udarila po glavi, cla so ga nevarno poškodovanega morali spraviti v brežiško bolnišnico.
š Razpisan) učiteljsko mesto. Na štirirazredni ljudski šoli v Ljutomeru je razpisano mesto učitelja. Prošnje do 1. januarja 1913.
š Samomor zlatarskega vajenca. V Mariboru je skočil v Dravo 17letni zlatarski vajenec Ivan Ravnikar in utonil. Vzrok samomoru ni znan.
š Ukradeno pivo. V Pristovi so neznani tatovi ukradli trgovcu in zalagatelju
piva Zupancu 30 sodčkov piva, Najbrže so to storili kaki nepoklicani gostje s Hrvaškega.
Telefonska in brzojavna poročila.
SIJAJNA ZMAGA PRI BITOLJU.
Belgrad, 19. novembra. (Olicielno.) Vest o zavzetju Bitolja in zajetju turško zapadne armade je povzročila tu veliko navdušenje. Število vjetih turških vojakov znaša 40.000. Med vjetniki se nahaja Zekki-paša s celim svojim štabom.
Buliarešt, 19. novembra. Obenem, ko so Srbi napadli turško armado, se jc ta morala boriti tudi proti grški armadi, ki je okupirala prelaz Kirli-der, 20 km stran ocl Monastira. Grki so Turke vrgli nazaj in jih potisnili proti Srbom.
Belgrad, 19. novembra. Bitka za Bitolj je trajala ocl potka do ponedeljka. Prvi spopad se je vršil med turškimi predčetami in srbsko kavalerijo pri Dragincu. V nedeljo sc jc boj vršil na celi liniji. Turki so bili zasedli vse višine ocl katerih so nekatere 1200 m visoke, a srbska armada je bila na popolnoma preglednem terenu, ki jc bil vrh tega ocl rek in hudournikov poplavljen. Srbi so turške pozicije naskočili in so proti večeru zavzeli že Berancc, 1200 m visoko Crnobosko goro, Oblakovo in Topeši. Razpoloženje srbske armade je bilo izborno. Srbi so zavzeli pozicijo za'pozicijo in Turki so se že ponedeljek zjutraj na celi črti umaknili. Potoni se je zavzelo mesto in vjela v njem se nahajajoča potol-čena turška armada z vsemi poveljniki.
BOJ PRI ČATALDŽI TRAJA DALJE.
Carigrad, 19. novembra. (Uradno.) Nazim-paša brzojavlja velikemu vezirju: Artiljerijski boj traja dalje, toda
v manjšem obsegu, nego včeraj. Bulgarska infanterija, katera je hotela na nekih točkah prodirati, jo bila na celi črti odbita.
Carigrad, 19. novembra. Semkaj so prepeljali Mnhniud Muki ar pašo, kateri jc bil na glavi lahko ranjen. V, nemški bolnici so mu krogljo ekstra-hirali.
Carigrad, 19. novembra. Komandant turškega črnoniorskega brodovja brzojavlja, da se grmenje bolgarskih topov vednobolj oddaljuje, vsled česar on sklepa, da.se Bulgari umikajo proti Čorluju.
Carigrad, 19. novembra. Zmaga pri Čataldži je ljudstvo zelo navdušila. Časniki prinašajo vznesene članke. Sultan je poslal brzojavno čestitko genoralissimu in armadi. Minister za zunanje zadeve je turško zmage sporočil inozemskim poslanikom ter obenem izročil cirkular, v katerem se opisujejo srbske grozovit osti v Prilipu in drugih krajih. Veliki vezir je odpotoval v Čataldžo.
Soiija, 19. novembra. Zaupniki Bulgarov javljajo, da v turški armadi kolera tako razsaja, da je za odpor popolnoma nesposobna. Baje so nekaj tisoč na koleri obolelih vojakov zaprli v nek prostor, katerega so obdali z žico, a pred ograjo stoje straže. Bolniki umirajo tako brez hrano in zdravnika.
Carigrad, 19. novembra. Danes ni o bojih pri Čataldži, oziroma Had.em-koju nobenih clrugih poročil, kakor zopet depeša Nazim pašo, ki jo ob 10, dopoldne brzojavil, da se je bitka zopet začela.
ZAVZETJE SV. IVANA Di MEDUA.
Cetinje, 19. novembra. O zavzetju Sv. Ivana cli Meclua se javlja: Nad Sv. Ivanom vihra črnogorska zastava. Desno krilo pocl poveljstvom generala Martinoviča je prodiralo od Črnega vrha. Od sobote clo nedelje je napredovalo brez večjega odpora, zavzemši višje pozicije okoli luke, a za tem mesto samo. Sovražnik je bežal v popolnem neredu. Nato se jc zopet deloma zbral in črnogorska armado napadel. Bilo jih je okoli 3000. Nastal je hud boj, v katerem so Črnogorci Turke porazili in jih vrgli nazaj z velikimi izgubami, Črnogorci pa imajo 100 mrtvih in ranjenih. Po bitki jc priplula ,v luko jahta kralja Nikolaja, general Martinovič pa je slovesno v mesto vkorakal. Bed je bil kmalu vpostav-Ijen. Zaplenili so mnogo živeža in mu-nicije. Vse pozicije ob Bojane do Sv. Ivana di Medua se nahajajo v črnogorskih rokah.
KRALJ PETER.
Belgrad, 19. novembra. Govori se, da se vrne kralj Peter iz Skoplja v Belgrad šele po končanem premirju. V Belgradu se za sprejem kralja vrše velike priprave. Predsednika skupščine Nikoliča so baje pozvali, da skliče sejo državnega sveta.
GRKI ZASEDLI NIKARIJO.
Atene, 19i novembra. (Oficielno.) Radiotelegram poveljnika cgejske csi
kadre javlja, da so Grki včeraj okupirali otok Nikarijo in razobesili med velikim navdušenjem prebivalstva grško zastavo.
Atene, 19. novembra. Grki so v Epiru zasedli mestece Himaro. Peta divizija je pri Kumanu po peturnem boju vrgla Turke nazaj in osvojila dva topova.
SRBI ŠE NISO V DRAČU. — BITKA PRI LEŠU.
Drač, 19. novembra. Srbi še niso semkaj dospeli. Prebivalstvo je mimo. Pač pa se govori, da sc vrši bitka pri Lešu. Ali so tam Črnogorci ali Srbi, se ne vč.
SRBI SO ŽE V LEŠU.
Rjeka, 19. novembra. (Uradno.) Srbske in črnogorske čete so včeraj ob mraku zasedle Leš (Alessio).
VPRAŠANJE SOLUNA.
Peterburg, 19. novembra. (Oficiel-ho.) Vest, da je Rusija zasedenje Soluna od strani Grkov, oziroma grško oblast v Solunu že priznala, je neutemeljena.
RAZLIČNE VESTI Z BOJIŠČA.
Budimpešta, 19. novembra. Tu se govori, da balkanske države Turčiji svetujejo, naj vstopi v balkansko zvezo. Car Ferdinand in sultan bi v Carigradu skupno podpisala pogodbo. Turčija si na ta način reši precejšen del svoje evropske posesti.
Sofija, 19. novembra. Minister financ je dobil te dni nad 100 ofertov različnih inozemskih bank za posojilo. Minister je hvaležno odklonil, ker država ne potrebuje dozdaj še posojila.
Pariz, 19. novembra. Francoski listi presojajo položaj pesimistično. Sodijo, da se je misija Daneva vsled neupogljivosti Pašiča ponesrečila.
Atene, 19. novembra. Grki so v bitki pri Sarantoporosu zaplenili 24 topov in 250 vozov municije.
Belgrad, 19. novembra. Vest o nameravanem potovanju kralja Petra, na Dunaj je popolnoma izmišljena. Glede korakov Italije se izjavlja, da je sicer res intervenirala, toda le za neodvisnost. Albanije, a ne v tistem obsegu, kakor to hoče Avstrija.
Rim, 19. novembra. »Tribuna« v nekem telegramu pravi, da so poslaniki Francije, Anglije in Rusije svetovali srbski vladi zmernost.
Belgrad, 19. novembra. Nemški in Italijanski poslanik sta včeraj Pašiču izjavila, da njuni državi podpirata avstro-ogrsko stališče glede neodvisnosti Albanije.
Sarajevo, 19. novembra. Za balkanske ranjence se je tu dozdaj nabralo 324.000 kron.
Carigrad, 19. novembra. Fehrid paša in drugi albanski vodje hočejo vročiti Porti in poslanikom spomenico glede zahtev Albanije.
Budimpešta, 19. novembra. Iz Mitrovice došli avstrijski konzul Tahy pripoveduje, da so Srbi v Mitrovici kar cele kupe poklanih Albancev pometali v reko.
Rim, 19. novembra. Tukajšnji vladni krogi ponavljajo, da hočejo sicer neodvisnost Albanije, da pa Srbiji ne odrekajo jadranskega pristanišča. Nočejo tudi, da bi Avstrija uživala na Balkanu kake gospodarske predpravice, kakor tudi nočejo kakega prikritega protektorata Avstrije nad Albanijo.
ODGOVOR PAŠIČA.
Be'grad, 18. novembra. Ministrski predsednik Pašič je poslanikom Avstrije, Nemčije in Italije odgovoril, da smatra za potrebno, da se diskusija o turškem primorju ob Adriji o ti g odi toliko časa, da se bo mogel po dokončanih vojnih operacijah pregledati rezultat sedanjega srbsko • turškega konflikta.
IZJAVA SPALAJKOVIČA.
Sofija, 19. novembra. Tukajšnji srbski poslanik Spalajkovič je izjavil: Ali Avstrija vpošteva interese Srbije in vstvari solidno bazo za dobro razmerje med seboj in balkanskimi državami ter za trajni mir na Balkanu ali pa vzame nase odgovornost, ka.ere ne bo mogla nositi pred Evropo.
VPRAŠANJE MIRU. — SKUPNO POSTOPANJE BALKANSKIH DRŽAV.
Sofija, 19. novembra. Bulgarski ministrski svet se jc cel dan posvetoval o vprašanju premirja, oziroma miru. Ker sta Srbija in Grčija, ko sc je doznalo, da je Turčija Bulgariji mir ponudila, zahtevali, da se Turčija tudi do njih zaradi miru obrne, so se v bul-garskem ministrskem svetu pretresali tudi mirovni pogoji Srbije in Grčije. Ti se bodo skupno z bulgarskimi v enem samem aktu redigirali in potom bulgarskega glavnega stana izročili turškemu generalissimu Nazim-paši. —- Baje vzdržujejo balkanske države zahtevo, da se Albanija razdeli, ker
Srbi vztrajajo na zahtevi za sedenja Drača.
Carigrad, 19. novembra. General Savov bo jutri generalissimu Nazim paši izročil mirovne pogoje balkanske zveze in zahteval odgovor nanje v 24 arah.
Sofija, 19. novembra. Laški poročevalec Mario Nordio poroča, da se je 18. t. m. v Sofiji splošno govorilo, da s premirjem ne bo nič, ker Turčija železnih pogojev Bulgarlje noče sprejeti. Pogoji se bodo morali diktirati v Carigradu.
nemčija želi miru.
Bero.in, 19. novembra. Tukajšnji politični krogi so zelo zadovoljni, ker je grof Berchtold včeraj v delegacijah jako zmirno in miroljubno govoril in vsled tega upajo, da se avstrijsko srbski spor izlepa poravna.
NEMŠKA FANTAZIJA.
Dunaj, 19. novembra. »Reichspost« priobčuje dolgo poročilo, glasom katerega so srbski vojaki v Prizrenu uprizorili velikansko klanje, pomorili celo žene in dekleta ter vdrli v avstrijski konzulat, kjer so tako klali, da je bilo celo dvorišče sama mlaka krvi. Potem so razsekali vrata v Prochazkovo sobo in Prochazko z bajonetom težko ranili.
Budimpešta, 19. novembra. Pro-chazka se nahaja 2e na poti iz Prizrena v Skoplje.
Belgrad, 19. novembra. Vesti o nasilnostih proti konzulu Prochazki in onečaščenju avstrijske zastave se od oficielnc strani označujejo za neutemeljene.
AVSTRIJA URGIRA ODGOVOR ZARADI PROCHAZKE, ALBANSKO, OZIROMA JADRANSKO VPRAŠANJE SE PA ODGODI.
Dunaj, 19. novembra. Kakor naš korespondent izve, bo avstrijski poslanik Ugron storil v Belgradu v kratkem energičen korak zaradi Prochazke. Izjavil bo namreč Pašiču, da Avstrija nadaljnjega odlašanja pojasnjenja te zadeve ne bo trpela ln da zunanje ministrstvo vztraja na tem, da se takoj brzojavno s konzulom zveže. — Glede Albanije in jadranskega pristanišča pa Avstrija odgovora ne more urgirati, ker treba počakati prihoda kralja Petra v Belgrad, da stori Srbija defini-tivne sklepe.
MNENJE GOSPODA PERSIUSA.
Berolin, 19. novembra. Kapitan Per-sius, mornariški strokovnjak, izvaja, da Drač, Sv. Ivan Medua in Leš kot pristanišča niso nobene dejanske vrednosti, kdor bi jih količkaj hotel adaptirati, bi moral žrtvovati milijone in milijone. Gotovo je, da bodo balkanske države sklenile carinsko unijo in bodo tako tvorile tudi trgovsko enoto. Vsled tega bo Srbija lahko dobila na razpolago ugodno pristanišče drugod. Drač in Medua sta pa »slepi okni, skozi katera se na morje ne vidi«.
BESEDE CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Praga, 19. novembra. »Narodny listi« poročajo, da je cesar v Budimpešti nasproti neki visokostoječi osebi rekel >Mi smo za mir, a ne za mir za vsako ceno. Mi si ne moremo pustiti vsega dopasti.«
BORZA.
Dunaj, 19. novembra. Vsled neraz-jasnjenega razmerja med Avstrijo in Srbijo je bil danes promet na dunajski borzi slab.
XXX
CUVAJIZEM V AVSTRIJI.
Dunaj, 19. novembra. Danes se vrši posvetovanje jugoslovanskih poslancev zaradi razpusta občinskih svetov v Šibeniku in Splitu. Debatiralo se je o odgovoru ministra Heinolda. Sklepa dozdaj še ni.
Zadar, 19. novembra. Deželni odbor je na naredbo cesarskega namest-ništva in na molbo taistega, naj sc sporazumno imenujeta stalna komisarja, proti razpustu imenovanih občinskih spetov protestiral. Manifestacije za balkanske brate, s katerimi nas veže zgodovina, zajedniška borba proil Turkom, kri in jezik, je smatrati za izraz narodnega čustvovan a, ki je po temeljnih državnih zakonih dopuščen. Deželni odbor odklanja vsako odgovornost. Nedeljo se vrši v Zadru sestanek vseh dalmatinskih, hrvatskih in srbskih poslancev.
Dubrovnik, 19. novembra. »Zeit« poroča iz Dubrovnika: Občinski svet dubrov-niŠki se je 17. t. m. zbral k seji in izjavil, da je z razpuščen ma občinskima svetoma solidaren. Nato se je seja zaključila. Na ulici je prebivalstvo občinske svetovalce živahno aklamiralo in pelo črnogorsko himno.
Split, 19. novembra. Razpust tukajšnjega občinskega sveta se je moral kakor v Šibeniku s silo, to je s pomočjo policijskega komisarja Persicha in orožnikov izvršiti.
NAJNOVEJŠI LOJALNI ELEMENT NA JUGU.
Sarajevo, 19. novembra. Včeraj je prišlo do turških manifestacij za Avstrijo, a proti balkanski zvezi, osobito proti Srbiji. 3 do 4000 muslimanov se je zbralo pri Begovi džamiji, odkoder so manifestanti odšli proti vladni palači, kjer so klicali: Živela Avstrija! Živel Potiorek! Doli Srbija! Doli Črnagora! Doli Bulgarska! Doli Grčija! in podobno. Mustajbeg Kališpašič je govoril o vojski in rekel, cla bodo Turki v slučaju vojske s Srbijo radi imetje in življenje za monarhijo tvegali. V ulici Franca Jožefa je prišlo do majhnega intermezzo, ker so srbski dijaki patriotične Turke izžvižgali.
ANARHISTI.
Madrid, 19. novembra. Policija jc dognala, da je bil umor Canalejasa in ostalih članov kabineta sklenjen v seji internacionalna anarhistične organizacije na Ilavanni in jc atentator bil določen po žrebu.
CAREVIČ.
Carski srio, 19. novembra. Carovič je pot iz Spale do Carskega sela dobro vzdržal.
HUD BOJ Z ZLOČINCEMA.
Newyork, 19. novembra. Policija je zasledovala moža in ženo, ki sta z ropom dragih kamnov, vrednih 200.000 mark, zbežala v neko hišo. Razvil se je ljut boj, zločinca sta sprejela policaje s pravim dežjem krogelj. Ustrelila sla 5 policajev. Končno so polic.sti zločinski par ustrelili.
ZA ARNAVTE.
Arnavtskim vjetnikom v Belgradu so v mestnem kopališču priredili kopelji, nato pa preskrbeli brivce, ki so jih ostrigli in obrili. Lahko obolele so spravili v posebno sobo, težko bolne pa v bolnišnico. Nekaj Arnavtov je umrlo. Ni pa res, da bi med njimi razsajal tifus.
Razne stvari.
Samoumor turške prncezinje. Turški porazi so tako uplivali na turško princezinjo Zeki v Aba Čeiri v Anatoliji, da je zapovedala slugam, naj ji v palači napravijo veliko gromado. Princezinja je gromado zažgala in se vrgla v ogenj, v katerem je zgorela. Princezinja je bila poročena z nekim turškim častnikom.
Cene živini so na dunajskem trgu včeraj padle za 1 do 6 kron.
Svet lnik je podrla pri Wongashualu v Avstraliji jadernica »Dinedale«, Podrti svetilnik je bil 80 metrov visok. Ubit je nočni stražnik.
Elektrika kot živilo. Na kongresu za napredovanje znanosti v Nimesu je izjavil profesor Bergonier iz Bor-deauxa, da je mogoče z močnim električnim tokom stalno nadomeščati človeško hrano in pijačo, zlasti ona živila, ki dajejo človeškemu telesu potrebno toploto. Profesor Bergonier je zatrdil, da je s to metodo dosegel mnogo lepih uspehov pri ljudeh, katerih želodec ni mogel dobavljati telesu potrebne hrane. Pri ljudeh, ki so bili vsled prenapornega dela oslabljeni, je s pomočjo električnega toka odstranil živčno napetost, vrnil sposobnost za delo in bledico v obrazu je kmalu pregnala zdrava barva.
Nov oklep za vojake. Belgrajski listi poročajo, da so v Belgradu te dni preizkusili vojaški oklep, ki ga je ponudila Srbiji francoska tvrdka Schnei-cler. Oklep je napravljen iz posebnega jekla in na obeh straneh prevlečen z neko tkanino. Napravljen je tako, da varuje prsni koš in želodec, poseben kos pa krije trebuh. Uporabi se tudi lahko kot naslonjalo za puško, ako vojak leže strelja. Rezultat preizkušnje, ki jo je vodil poblaščenec vojnega ministrstva artilj. - tehn. podpolkovnik Djurič, je bil naslednji: Iz daljave 250 metrov je kroglja iz srbske moderne brzostrelne puške napravila v oklepu mehurju podobno vdolbino, 3 do 4 mm globoko; prebila pa oklepa ni. Krogla iz modernega ruskega revolverja se je iz daljave 5 m zasadila v oklep in v njem ostala. Oklep (prsni kos) telita 3enčetrt kg, trebušni kos pa tričetrt kg,
skupaj tedaj 4 kg. Cena posameznemu kosu 40 dinarev, trebušnemu 5 dina-rov. Turčija je pri Schneiderju naročila 100.000 teh oklepov, ki jih ji pa tvrdka sedaj noče izročiti, marveč jih ponuja Srbiji in Bulgariji.
Časopis z 2 milijonoma naloga. Glasilo francoskega ministra za javne zgradbe, Je-ana Dupuy, »Petit Parislen«, bo v kratkem dosegel dvamilijonski nalog. 27. min. mes. so ga natisnili v 1,935.850 iztisih in ker se povpraševanje še vedno množi, bosta dva milijona kmalu dosežena. Seveda so v tem uračunane različne izdaje lista za podežel-na mesta in kraje. Ena taka izdaja izhaja popoldne ob 5. uri z datumom naslednjega dne in je drugo jutro že v rokah čitateljev po vaseh in mestih. Ob štirih zjutraj izhaja pariška izdaja, ki je največja in se tudi v velikem številu razpošilja po deželi.
Predpust leta 1913. Prihodnje leto bomo imeli kratek predpust. Pustni torek pade na četrti dan svečana, in zato bo prihodnji predpust najkrajši predpust v dvajsetem stoletju. Veliki četrtek bo 20. sušca, velikonočni prazniki bodo pa 23. in 24, sušca. Dne 25. sušca bo praznik Oznanjenja Marije Device, bodo torej trije prazniki skupaj. Poleg tega bosta leta 1913 šestkrat po dva praznika, t. j. nedelja in praznik skupaj.
UMRL
je v Zeleni jami čevljarski mojster g. Anton Koš a k, star 76 let. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne.
Dat* moi*ja
se lahko imenuje ribje olje. vendar se ga mora prej preustrojiti, ako se ga hoče prav izrabiti. Ribjemu olju se mora po Scottovem načinu odvzeti težka prebavi ljivost, neprijeten duh, zoprn okus in vse napake, te| ga pripraviti bolj užitnega in okusnejšega. Na U način pridobljena
5COTTOV*
EfllULZIj*
ima vse prednosti navadnega ribjega olja v najvišji meri, povzroča dober tek, je zelo redilna in lahko prenesljiva, da jc prenese tudi najbolj občutljiv želodec. Po redni rabi Scottove emulzije se že v kratkem času opazi splošno ojačenje. Kdor želi to doseči na] se odloči, čim preje tem bolje, za zdravljenje s Scottovo emulzijo.
Cena originalni stcklenici je 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 50 vin. v znamkah na SCOTT& BONVNE, G.m.b H., Dunaj Vil, in se sklicuje na ta časopis, dostavi se inu ena poši.
Ijatev potoni lekarne za poskušnjo.
10
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19. novembra 1912.
Pšenica za april 1913.....12-06
Rž za april 1913.......10-60
Oves za april 1913......10-97
Koruza za maj 1913.....7-95
Meteorologtčno poročilo,
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
II °®a ||	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	•! J3 a ta > b S it ž« >
18	9. zveč.	7366	1-6	brezvetr.	oblačno	
19	7. zjutr.	735-5	10	sl. szah.	megla	09
	2. pop.	736-5	3-6	sl vzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 16°, norm. 3 0".
dobro izurjenega sprejme takoj za veliko delo Ant. Čebulj, krojaški 3638 3 mojster, Jesenice, Gorenjsko.
■ Učenka ■
z dobrimi šolskimi spričevali, katera ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe naj se stavijo: »Prihodnjost« 1913, poštno ležeče LJubljana.	3633
	MIRO TROST,	"1
	NADUČITELJ	
&	ANICA TROST R0J. HRASTAR	"M
j|j	POROČENA	
S	DOLENJA VA5 19, NOVEMBRA 1912 LJUBLJANA	
	(Brez »sakega posebnega obsestlla.) 3637	V T.
Arnovisko vprašanje.
Arn&vtom se v Evropi posveča večja pozornost in se več piše o njih, nego je to njim samim ljubo. Vsekako so stari prepiri med Črnogorci iu Arnavti tudi v tej vojni užgali srd nekaterih arnavtskih poglavarjev, da so se s svojimi plemeni vrgli v boj. Ta nastop Arnavtov pa predvsem ni bil splošen, drugič pa tudi pri tistih, ki so šli v boj, upor ni dolgo trajal. V vsej sedanji vojni se pred zavezniškimi četami niso nikjer pokazale večje skupine Arnavtov. Nedvomno pa je, da so turške oblasti in turški vojskovodje pred in med vojno vse storili, da bi se dvignil Arnavtluk. Ta pa tega ni storil, ker so bila ravno zadnja leta turškega režima zanj jako neugodna. Mladoturki so iz Arnavtov hoteli napraviti osma ne in niso zatirali med njimi samo vsake narodne zavednosti, marveč so uničevali celo najelemen-tarnejše, čisto lokalne običaje in ustanove. Jako ugleden Arnavt je kot zastopnik celega svojega okraja izjavil, da Arnavti v nobenem slučaju niso več voljni sprejeti turške vlade in' da se bodo vsakemu tozadevnemu zavajanju odločno uprli. Ideja avtonomne Albanije je po izjavi tega Arnavta samo v glavi nekaterih inteligentov, ki z maso arnavtskegu naroda nimajo nobene zveze in ne poznajo arnavtskih razmer. Avtonomna Albanija temelji na misli, da so Arnavti edinstven narod; te edinstvenosti pa med Arnavti ni in je tudi biti ne more. Različnost kulture, običajev in celo vere in jezika ne dopušča, da bi obveljal ta pojem. Masa Arnavtov. živečih po nepristopnih stenah in raztresenih po ogromnem prostoru, se komaj zaveda svojega plemena. Večina ve samo za svojo vas, za drugo se niti ne briga. Skupnost pozna le v svojem poglavarju. Avtonomna Albanija bi bila dejansko samo nabor poglavarjev, ki niti v najbolj kritičnih trenutkih niso mogli med seboj priti do znosljivosti. kaj še. da bi se sporazumeli. Vsakega le malo uvidnega Arnavta mora biti strah misli, kaj bi bilo z Arnavtlukom, ako bi bil cim sebi prepuščen. Ne po eno. marveč po deset pušk bi moral vsak nositi s seboj. da bi se branil pred vsakim in p^ed vsemi skupaj
Svet misli, da Arnavt ljubi orožje in se ne da ločiti orl njega. Tudi to je velika zmota — trdi omenjeni arnavt-ski veljak; puška je za Arnavta potrebno zlo, ki ga neznosno teži, a imeti jo hoče in mora. ker je krog in krog obdan od sovražnikov. Masa ljudstva, kmetje, vsekako tako čutijo iu si žele, da se čim .prej ustvarijo pogoji, ki bi jim dopuščali, da bi lahko brez puške hodili in spali.
Lagal bi se, je nadaljeval Arnavt, ako bi rekel, da so si Arnavti želeli srbsko vlado; vendar je pa sreča, da se bodo ravno njej najprej prilagodili. Med arnavtski.ni ljudstvom po večini še živi spomin na srbsko poreklo in pri mnogih je še v navadi zažigali je kadila pred kako staro družinsko ikono (podoba); večina njih govori srbsko kakor svoj materni jezik. Morda to ne zadostuje, da bi se med njimi razvila zavest srbske pripadnosti; z ozirom na dejstvo pa, da med Arnavti sploh pomanjkuje zavesti skupnosti, bodo ti srbski spomini važen element za novi režim. Vrhu tega Arnavtu silno imponira junaštvo, čeprav se mu je do nedavna, zdelo sramotno, da bi se za enakega smatral premagani raji. Danes se že ponaša s sijajnimi uspehi srbskega, orožja, kar kaže, da čuti v sebi srbsko kri. Ha zven tega treba vpoštevati stoletno sosedstvo s Srbi in pa dejstvo, da po vseh arnavtskih krajih živi mnogo Srbov, ki so ponekod celo v večini. Vse to govori za srbski režim v teh, z orožjem v roki pribor-jenih krajih.
To so izjave arnavtskega prvaka, ki je došel semkaj v imenu vsega okraja in s temi izjavami se strinja tudi obnašanje Arnavtov samih. Povsodi iz lastne iniciative podajajo izjave, da radi sprejmejo novi režim in so voljni ga z vsemi močmi podpirati, da se utrdi. Zelo redki so poglavarji, ki se še drže ob strani. Veliko pove pa zlasti
dejstvo, da naše čete na pohodu proti Jadranskemu morju nikjer ne zadenejo na hujši odpor, čeprav prodirajo po najbolj razvpitih arnavtskih pokrajinah.
11 Vam plačam, ako VaSih kurjih H VI 1J očes, bradavic in trde kože telil 1 1% koin 3 dni brez bolečin nc odpravi lili 91 moi uniCcvalec korenin Bia-ma-UU II žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2516
Kemžny (Kaschau) L iSSt!
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	301G
T . <0. Sruitli Sc Bros UTS DET? WOO I>
„CORONAu cena K 375 (na obroke). OGLJENI PAPIR (od K 10 naprej). BARVNI TRAKOVI za vse sisteme.
PISARNIŠKE OPRAVE
(amerikanski pulti Itd).
VSE PISARNISKE POTREBŠČINE.
5
Telefon št. 38.
3354
Ha znanje!
3606
(Ribarjevi in drugi napevi).
R te] zbirki so ravnokar Izšli posamezni glasovi. Partttura K 1-20, posamezni glasovi 6 30 vin.
V zalogi so tudi še: Marijine (II. natis.) Partitura K 2'-, glasovi
a 30 vinarjev. Postae in Misijonske, Partitura K 2-30. glasovi
a 40 vinarjev. Velikonočne, (II. natis.) Partitura K 1-— (samo
še nekoliko komadov.) Lavretanske litanija (Semeniške). partitura .'30 v. Litanije sv. Jožefa, partitura 20 vinarjev. Narodne (moški zbor) 1. Bratom Orlom, II. Slov. Straža, III. Slavček, partitura (prej 50 vinar.) sedaj samo 30 vinarjev.
Naroča se pri skladatelju in v Katoliški bukvarni v Ljubljani.
ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubalcl pl. Tinkoczij, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi ie hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni izkušnji. Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1 - 2 kroni in se v par dneh porabijo, stene sladni čaj zavitek '/< kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni.
Kri, moč, zdravje, mirne živcc, mirno spanje, 50 °/0 prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka „Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka .Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Po poŠti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczy V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeč ku P la tz 4; VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 1.	3266
Takoj se lahko nastopi
v Spitaliču, kamniški okraj.
Plača se izve pri župnem uradu v Spitaliču. V mežnariji se zamore izvrševati tudi trgovska obrt. 5570 3
čflovo jcietvftUo in «a,wtč>Co t-a 'Eevvdfte.	-pti,
eJt.
črna, Stz.-v-tojtTjctsa, ■u,t-ica. d.
'Vroccc -na aa&tcvc. (2«uc 1 vi rile.. ■Žoitr-et-fea i«a«o do&to.
3229
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
jm	2934
Ljubljana Pf j Skofll"ap-žhBiiie
Pozor trgovci!
Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod
tovarniško ceno.	3529
pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji
bodo od 21. novembra do 16. decembra 1.1. vselej na licu mesta vsa Predovičeva posestva:
Številne hiše, njive, travniki in gozdi na Poljanah, v Trnovem, v Udmatu, na Selu v Mostah, na Golovcu in na Barju.
Pričetek dražbe je določen na 9. uro dopoldne, začne pa sodišče dražbo:
1.	v četrtek, dne 21. novembra 1912 pri Rudečem Križu na Dolenjski cesti,
2.	v petek, dne 22. novembra 1912 pri šupi za seno p. št. 336 k. o. Trnovsko predmestje,	■ - .• .
3.	v pondeljek, dne 25. novembra 1912 na travniku p. št. 1062 Rakova Jelša,
4.	v torek, dne 26. novembra 1912 v gozdni pare. št. 301 k. o. Moste,
5.	v četrtek, dne 28. novembra 1912 pri hiši št. 57 ob Zaloški cesti,
6.	v petek, dne 29. novembra 1912 pri hiši št. 7 za žrebčarno na Selu,
7.	v pondeljek, dne 2. decembra 1912 pri hiši št 7 na Ambroževem trgu,
8.	v torek, dne 3. decembra 1912 pri hiši št 60 na Poljanski cesti,
9.	v četrtek, dne 5. decembra 1912 na gozdni parceli št 1429/15 k. o. Lipoglav,
10.	v pondeljek,	dne	9. decembra	1912	pri hiši	št. 38 na Predovičevein Selu,
11.	v sredo,	„	11. „ „	„ „	„ 45 „
12.	v petek,	„	13. „	. „	„ „	„ 29 „	,.
13.	v pondeljek,	„	16. „ „	„ „	„ 52 „
Natančnejši podatki so razvidni iz uradnega razglasa v „Laibacher Zeitung" z dne 9. t. m. št. 258 in jih daje tukajšnje sodišče v sobi št. 18, pritličje, levo.
Vsa natančnejša pojasnila in zlasti še ona o plačilnih pogojih daje tudi ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in odvetniška pisarna dr. Karol Trillerja v Ljubljani.
3685
Kranjska deželna banka u Ljubljani iKTSfiK
Obrestuje hranilne vloge po
47.7»
brez vsakega odbitka Obresti »e pripisujejo glavnici polaletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47,0/-
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 Vi/.
Eskomptnje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pn-pilarno-varne komunalne za-dolinice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za itrankc oiak delaunlk od pol 9. ure dopoldne do I. ure popoldne.
T.zdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katollfike TIskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Mošktn.