VSE ZA ZGODOVINO 5 Lucija Pečnik »O ti nesrečni človek – kaj si mi storil!« Proces proti tihotapcu Antonu Krajncu zaradi roparskega umora leta 1837 PEČNIK Lucija, mag. zgodovine, Črtomirova ulica 23, SI-1000 Ljubljana, lucija.pecnik0@gmail.com 343.611:929Krajnc A. »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« Proces proti tihotapcu Antonu Krajncu zaradi roparskega umora leta 1837 Članek obravnava kazenski proces, ki je med letoma 1837 in 1842 potekal pred deželskim sodiščem Blagovna zoper podložnika tamkajšnjega gospostva in tihotapca s tobakom Antona Krajnca, obtoženega tatvine in roparske- ga umora zakoncev Matije in Neže Kramarič v vasi Poljana Sutlanska, tik ob meji na Hrvaškem. Na podlagi obsežnega in v celoti ohranjenega kazenskega spisa, ki ga v fondu Kra- jevnega sodišča gospoščine Blagovna hrani Zgodovinski arhiv Celje, je predstavljena življenjska zgodba Antona Krajnca, znanega tudi kot »Švercar Tona«. Ključne besede: Anton Krajnc, roparski umor, kazen- ski proces, deželsko sodišče Blagovna, tihotapstvo PEČNIK Lucija, MA History, Črtomirova ulica 23, SI-1000 Ljubljana, lucija.pecnik0@gmail.com 343.611:929Krajnc A. “O YOU WRETCHED MAN - WHAT HAVE YOU DONE TO ME!” The trial of the smuggler Anton Krajnc for robbery and murder in 1837 The article deals with the criminal trial that took place between 1837 and 1842 before the Blagovna Territorial Court against Anton Krajnc, a serf of the local manor and tobacco smuggler, accused of the theft and robbery and murder of the couple Matija and Neža Kramarič in the vil- lage of Poljana Sutlanska, right on the Croatian border. The article presents the life story of Anton Krajnc, also known as »Švercar Tona«, based on a large and fully preserved criminal case file held by the Historical Archive of Celje within the records of the Blagovna Manor Local Court. Key words: Anton Krajnc, robbery and murder, crimi- nal trial, Blagovna Territorial Court, smuggling 6 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 Pridvorni sodnik kraljevega kameralnega go- spostva Miljana na Hrvaškem je 15. decembra leta 1837 v dopisu okrajnemu gospostvu Blagovna1 pro- sil za pomoč pri iskanju blagovniškega podložnika iz Ponikve, »nekega Antona Masniaka«,2 ki naj bi v noči z 12. na 13. december 1837 v vasi Poljana Sutlanska s sekiro umoril tamkajšnjega podložni- ka Matijo Kramariča in njegovo ženo Nežo, huje poškodoval njunega mlajšega hlapca Tomaža Sta- roveškega in ju oropal za večjo vsoto denarja ter pobegnil. Storilec naj bi bil star približno 24 let, visoke postave, polnega obraza, z velikimi modrimi očmi, svetlimi lasmi in nekoliko plešast. Govoril naj bi štajersko slovensko in malo nemško.3 Iskanje ni trajalo dolgo, saj se je že deset dni po zločinu osumljenec Anton Krajnc, ki je ustrezal opi- su storilca, kar sam zglasil pred okrajno gosposko v Blagovni. Nekaj dni prej je namreč, čeprav splošno znan kot »tatvinam nagnjen klatež in delomrznež brez premoženja«, na območju gospoščine Zalog od Andreja Falanta iz Železnega kupil kmetijo ter se dogovoril za poroko z njegovo hčerjo Marijo Falant.4 Potem ko je svoji novi gosposki že plačal primščino, se je 21. decembra odpravil v Blagovno po krstni list in potrdilo o odpustu iz gosposke, namesto tega pa so ga pridržali kot osumljenca. V priporu je ostal vse do konca kazenskega procesa in razglasitve sodbe leta 1842.5 Začetno preiskavo je opravilo sodišče okrajne gosposke Blagovna, nato pa so 7. marca leta 1838 1 Obsežno in v celoti ohranjeno gradivo o kazenskem pri- meru proti Antonu Krajncu, za katerega je ohranjen tudi delovodnik, je del arhivskega fonda SI_ZAC/0495 Krajevno sodišče gospoščine Blagovna (a.š. 11–14), ki ga hrani Zgo- dovinski arhiv Celje. V nadaljevanju v opombah navajam zgolj signaturo posameznih dokumentov. 2 Domnevan priimek Masniak je bil pozneje ovržen kot nesporazum. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00011, Dopis gospostva Miljana glede prepoznave morilca. 3 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00002, Dopis gospostva Mi- ljana glede umora in tatvine z opisom storilca. 4 Kupoprodajna pogodba, s katero je 18. decembra 1837 za 234 goldinarjev in 51 krajcarjev kupil zemljiško posest, sku- paj s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, je bila na- knadno razveljavljena. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00014, Dopis gospostva Zalog glede neveljavnosti kupoprodajne pogodbe. 5 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00004, Zapisnik zaslišanja Antona Krajnca in nadaljnja ugotovitev dejstev. obravnavo odstopili deželskemu sodišču Blagovna,6 ki je bilo pristojno za težja kazniva dejanja.7 Celo- ten preiskovalni postopek je skupaj s pisarjem in dvema prisednikoma vodil kazenski sodnik Anton Kronabethvogl.8 Anton Krajnc je bil na prvem zaslišanju opi- san kot visoke in vitke postave, s svetlimi lasmi in obrvmi ter modrimi očmi. Imel je dolg in ozek obraz, okroglo, na sredini vbočeno in sicer neiz- razito brado, skladen in koničast nos ter pravilno oblikovana usta. Kolena je imel rahlo ukrivljena navznoter, na desni strani zgornjega dela glave pa naj bi imel nekakšno vboklino, kamor bi lahko položili »mušketno kroglo«. Obe ušesni mečici je imel prebodeni za nošenje uhanov. Oblečen je bil v zeleno jopo z zakrpami na komolcih, pod njo pa je nosil telovnik s črno podlago in rožastim vzorcem ter ovalnimi rumenimi kovinskimi gumbi, kmečko laneno srajco, krajše usnjene kmečke hlače, zakr- pane na levem kolenu, ozke hlačne naramnice in visoke kmečke škornje iz telečjega usnja. Okoli vra- tu je imel zavezano rdečo bombažno ruto, na glavi pa je nosil star obrabljen kmečki klobuk iz filca.9 Poleg opisa osebe je bila navadno del začetne- ga zaslišanja tudi predstavitev življenjskega ozadja preiskovanca, iz katere izvemo, da se je Krajnc rodil 28. decembra leta 1812 kot zakonski sin Martina Krajnca in Agate, rojene Kostenak,10 v Ponikvi pri 6 Ob koncu 15. stoletja je meja deželskega sodišča Blagov- na okvirno potekala od Grobelnega do Vodul (Tratna pri Grobelnem) po Drobinskem potoku, do cerkve sv. Miklavža (Bukovje pri Slivnici), naprej do Leskovca, nato ob meji de- želskega sodišča Laško do Rifnika in Šibenika, čez Resevno in nato čez Voglajno, do Ogorevca in naprej do Brezja (Pro- seniško), nato do Ljubečne, Dobrove, mimo Loč do Brezja (Primož pri Šentjurju), nato mimo Brezja (ob Slomu) in nazaj do Grobelnega. Ozemlje deželskega sodišča Blagovna je mejilo na ozemlja sodišč Laško, Novo Celje, Arclin – Za- log, Jelše, Zbelovo, Podčetrtek in Planina. Mell, Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen, 428–429; Historischer Atlas, list 32. 7 Za izrekanje končnih sodb v kazenskih zadevah je bila na Štajerskem od okoli leta 1830 pristojna deželna pravda v Gradcu. Več o ureditvi sodnih oblastev po jožefinskih re- formah: Žontar, Priročniki in karte, 84 – 86. 8 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110, Kazensko zaslišanje Antona Krajnca. 9 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024, Krajše zaslišanje An- tona Krajnca. 10 Na podlagi Krajnčeve izjave naj bi bila rojena kot Zabuko- všek in ne kot Kostenak, kot navajajo matične knjige. VSE ZA ZGODOVINO 7 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE Krstni list Antona Krajnca (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00030) 8 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 Šentjurju v hiši št. 23.11 Njegov oče Martin naj bi po smrti prve žene v Ponikvi kupil kajžo, kjer se je 24. januarja 1812 poročil z Agato in katero je kasneje prevzel Antonov starejši polbrat Jurij.12 Ko mu je pri treh letih umrl oče, sta se z materjo preselila v kajžo nekega kmeta v župniji Šmarje.13 Pri desetih letih je odšel v uk k nekemu čevljarju v Dobravo pri Slovenskih Konjicah, kjer pa ni dobival dovolj hrane, zato tam ni ostal dolgo.14 Zaradi neskla- dij v njegovih izjavah ni jasno, kdaj mu je umrla mati,15 zagotovo pa se je že kmalu po njeni smrti v zgodnjih mladostniških letih začel »brezdelno potikati po različnih okrajih celjskega okrožja« in se preživljati na različne načine. Ker po starših ni podedoval ničesar, si je moral vso svoje premoženje »prislužiti« sam.16 Že leta 1832 se je Krajnc zaradi tatvine obleke prvič znašel pred deželskim sodiščem Zbelovo.17 SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00030, Krstni list Antona Krajnca. 11 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00030. 12 Čeprav Krajnc tega ne omenja, se je Jurij rodil leta 1798 Martinu Krajncu in njegovi prvi ženi Mariji, rojeni Sla- tenšek, ki je umrla leta 1805. NŠAM, 5385 Ponikva, Krstna knjiga 1782-1802, 107. 13 Iz virov ni znano, zakaj z materjo in polbratom niso osta- li skupaj v očetovi kajži v Ponikvi. Iz prepisa zapisnika zapuščinske obravnave po Martinu sicer izhaja, da se je Agata odpovedala pravici do bivanja v omenjeni kajži. Ker je bil Jurij ob očetovi smrti že v 17 letu starosti, je verje- tno kmalu zatem prevzel kajžo, Agata pa se je s triletnim Antonom odselila. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00035, Dopis gospostva Po- nikva, s katerim je bil posredovan zapisnik zapuščinske obravnave Martina Krajnca. 14 SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. 15 V prvem zaslišanju je trdil, da naj bi umrla pred 10 leti, torej okoli 1827, medtem ko je v drugem zaslišanju povedal, da naj bi umrla že več let pred tem. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. 16 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024; SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. 17 Primerjava zaslišanj z vnosi v matičnih knjigah in drugimi dokumenti je pokazala številna neskladja in razhajanja. Nekatere izjave o letih dela pri posameznih delodajalcih ali letu, v katerem je bil priprt, se pogosto ne ujemajo z uradnimi podatki, ki jih je pridobilo sodišče. Na prvem zaslišanju je denimo trdil, da je bil v Zbelovem zaradi ta- tvine zaprt že leta 1827, torej domnevno pri 15 letih, na drugem pa je to neskladje pojasnil, češ da v tistem času še ni poznal letnice, v kateri je živel, sedaj pa jo pozna. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110, glej tudi: Čeč, Kako velike so bile male kraje, op. 38. Po prestani kazni je za kratek čas delal pri nekem Gorjupu v Prožinski vasi. Ker je delo zaradi nere- dnega plačila kmalu zapustil, se je začel preživljati z zbiranjem steklenih črepinj, ki jih je nosil v No- vakovo glažuto pri Vitanju, v zameno za črepinje je občasno dobil nekaj steklenih izdelkov, ki jih je nato prodajal po okolici.18 Med letoma 1833 in 1834 je ponovno prestajal zaporno kazen, tokrat na de- želskem sodišču Novo Celje, kjer je bil nato zaradi suma ponarejanja denarja in tatvine obravnavan še večkrat.19 Po krajšem delu pri čevljarju Oblaku v Žalcu, naj bi se za tri mesece odpravil v Zagreb, kjer je delal pri različnih gostilničarjih in nekem Fritzu, ki je oskrboval tamkajšnje kraljevo skladišče.20 Po vrnitvi se je začel ukvarjati s tihotapljenjem tobaka in se tako pogosto gibal po stranskih po- teh med Štajersko in Hrvaško. Okoli binkošti, 11. junija 1837, naj bi tihotapski posel deloma opustil in začel hoditi na dnino h kmetu Antonu Mravla- ku v Začretu, vendar je moral tudi to delo zaradi vpletenosti v pretep zapustiti.21 Okoli praznika sv. Uršule, 21. oktobra 1837, naj bi se z vsem svojim imetjem odpravil v Podgoro v okraju Zalog, kjer se je zaposlil kot pomočnik pri kmečkem čevljar- skem mojstru Jakobu Teržanu. Tam je delal vse do priprtja 21. decembra leta 1837.22 Za pomoč pri čevljarskem delu je poleg hrane in prenočišča pre- jemal tedensko plačo v višini 1 goldinarja.23 Švercar Tona Poleg omenjenih, predvsem kratkoročnih oblik zaposlitve, se je Krajnc, kot je bilo omenjeno, mo- goče že pozimi 1834, zagotovo pa v letu 1835, začel ukvarjati s tihotapljenjem tobaka. Tobak je kupoval 18 Verjetno gre za Novakovo glažuto v Rakovcu pri Vitanju. Več o steklarstvu na območju Pohorja glej: Minařik, Pohor- ske steklarne. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. 19 SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. 20 Na prvem zaslišanju je še dodal, da je bil po povratku iz Zagreba vpoklican na vojaški nabor v Blagovni, na katerem pa ni bil izbran. SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. 21 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00043, Dopis magistrata Celje, s katerim so bila poslana zaslišanja prič. 22 Tržan je povedal, da naj bi Krajnc prišel okoli praznika vseh svetih 1837. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016, Dopis okrajnega go- spostva Zalog s priloženimi dokumenti. 23 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016. VSE ZA ZGODOVINO 9 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE pri različnih, po imenu nepoznanih kramarjih s tobakom, tik ob meji na Hrvaškem na območju župnij sv. Ane in sv. Katarine.24 Najcenejšega naj bi kupoval pri »Toplicah« na hrvaški strani meje.25 Prebivalcem širše okolice vasi Poljana Sutlanska je bil pod imenom Tona dobro poznan, saj se je tam pogosto zadrževal dlje časa, prenočeval na različnih kmetijah, se potikal naokoli po tamkaj- šnjih gostilnah ter prenašal tobak na Štajersko.26 Iz obsežnih zaslišanj prič izhaja, da so tihotapci v to okolico redno prihajali kupovat tobak in da so bile tihotapske prakse na tem območju nasploh močno razširjene.27 Na Hrvaško naj bi Krajnc potoval po glavni cesti, pogosto mimo Podčetrtka, nazaj na Štajersko pa po manj tveganih stranskih poteh, včasih mimo Loke pri Žusmu, včasih pa čez Šmarje.28 Na svojih tihotapskih poteh med Hrvaško in Štajersko se je pogosto ustavil in prenočil v hiši Gašperja Zupanca, po domače Osla (tudi Štojsa) v Verholah pri Loki pri Žusmu.29 Njegova hiša je bila zaradi svoje lege na višjem hribu tik ob gozdu, kamor so običajno tudi skrivali tobak, priljubljena postojanka za ti- hotapce.30 Zupanc naj bi bil znan gostilničar tiho- tapcev, katerim je na skrivaj nudil hrano, pijačo in prenočišče, pri njem pa naj bi tudi skladiščili tobak. 31 Kot je povedal Zupanc, je Krajnc prihajal bodisi v družbi drugih tihotapcev bodisi sam, pri čemer pa naj bi tobak pogosteje prenašal za druge v zameno 24 Gre za župniji v današnji občini Zagorska Sela, Krapinsko- zagorske županije. 25 Verjetno območje »Toplic« in izvira v vasi Harina Zlaka (Slika 1). SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. 26 Tobak naj bi tihotapil tudi na Koroškem, v bližini Celov- ca naj bi kupčeval tudi s kranjskimi tihotapci tobaka. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. 27 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00077. Velja izpostaviti, da so v fondu Krajevnega sodišča Blagovna ohranjene števil- ne posredne omembe tihotapcev tobaka med Štajersko in Hrvaško. Glej: SI_ZAC/0495/004/001/00006; SI_ZAC/0495/004/001/00007; SI_ZAC/0495/004/002/00019. 28 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 29 Verjetno gre za območje Rudnice v bližini Loke pri Žusmu. 30 Poleg tihotapstva je bilo kot kaznivo dejanje obravnavano tudi posredno sodelovanje, kot na primer dajanje zatočišča oziroma skrivališča, ter druge pomoči tihotapcem. Bratož, Koper in tihotapci tobaka, 235. 31 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. za plačilo, saj običajno ni imel dovolj denarja, da bi ga kupil sam. Vse, kar je zaslužil, naj bi namreč praviloma zapravil, kadar je tihotapil svoj tobak, pa je šlo za manjše količine.32 Približno mesec dni pred zločinom, jeseni leta 1837, se je Krajnc na prošnjo svojih »kupcev« toba- ka zopet odpravil na Hrvaško. Na svoji poti nazaj na Štajersko, kamor je pretihotapil 12 zavojčkov tobaka, se je tudi takrat ustavil pri Zupancu. Po ce- lodnevnem počitku je prosil njegovo hčer za nekaj kostanja, ki ga je nato lupil z gospodarjevim nožem. Naslednje jutro je izginil, skupaj z omenjenim no- žem, vilicami in žepno uro iz srebra in tombaka,33 ki je visela na steni sobe. Tatvino, ki jo je pozneje na zaslišanju tudi priznal, je »opravičil« s slabo hra- no in še slabšim vinom, za katerega naj bi Zupanc po njegovem mnenju zaračunaval previsoko ceno, ter z izginulim tobakom, ki ga je imel skritega na seniku in v votlem deblu hruške ob hiši. S krajo naj bi si tako le »pravično« povrnil nastalo škodo, pri čemer je na zaslišanju celo pozval k soočenju z Zupancem in dodal, da mu bo škodo za uro in nož z veseljem poravnal, ko bo sam prejel plačilo za ukradeni tobak.34 Zupančev sin35 je obtožbe za- nikal in pojasnil, da Krajnc hrane in pijače skoraj nikoli ni plačeval z gotovino, temveč večinoma s tobakom v listih, saj je redko imel več kot nekaj grošev denarja. Prav tako pa v bližini njihove hiše ni bilo nobenega hruškovega drevesa.36 Krajnc je na zaslišanjih skušal ustvariti boljšo podobo o svojih finančnih in tihotapskih zmožno- stih. Tako je denimo trdil, da je leta 1836 nekemu neznanemu kranjskemu tihotapcu v bližini Sotle ponoči ukradel tobak v vrednosti kar 96 goldinar- jev (!).37 Pri tem naj bi tobak sprva zgolj prestavil z enega mesta na drugo, pri samem tihotapljenju pa naj bi mu nato pomagala dva »nepoznana kranjska nosača tobaka«. Vendar pa ob tem ni znal navesti ne 32 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00106, Zapisnik zaslišanja Gašperja Zupanca. 33 Kovinska zlitina bakra in cinka, podobna medenini. 34 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 35 Gašper Zupanc je med časom, ko so potekala zaslišanja, umrl. 36 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00106; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 37 Krajnc je trdil, da je ukradel tretjino stota (1 stot = 56 kg), kar je skoraj 19 kg tobaka. Hudelja, Nemško-slovenski zgo- dovinski slovar, 1159; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 10 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 imen ne prič, ki bi njegovo zgodbo lahko potrdile.38 Do konca procesa je vztrajal, da je večino svojega premoženja pridobil s tihotapljenjem tobaka, pri čemer se zdi, da v njegovem primeru ni šlo za vir dodatnega oziroma boljšega zaslužka, ampak pred- vsem preživitveno strategijo,39 kar je bilo deloma povezano tudi z njegovo zapravljivostjo. Kot so potrdile številne priče, je Krajnc z denarjem sla- bo gospodaril in pri sebi nikoli ni imel večjih vsot gotovine, zato si je moral denar za nakup tobaka pogosto izposojati.40 Tudi sicer je v teh krajih šte- 38 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 39 Tihotapci so se s tovrstnimi prepovedanimi praksami po- gosto ukvarjali predvsem zaradi dodatnega zaslužka, ki je lahko bil, odvisno od območja, precej dobičkonosen. V dolo- čenih primerih pa lahko vzgibe za tihotapljenje povezujemo tudi z ekonomsko stisko in preživitvenimi strategijami, ne zgolj s priložnostnim ali boljšim zaslužkom. Bratož, Koper in tihotapci tobaka, 239. 40 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016, Dopis okrajnega go- spostva Zalog s priloženimi dokumenti; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00156, Dopis magistrata Ce- lje, s katerim je bilo posredovano zaslišanje. vilnim ljudem dolgoval tobak ali denar, med njimi tudi zakoncema Kramarič.41 »Tu ga imaš, ti prekleta baba, in povem ti, da mi boš to še drago plačala!« Kadar se je po tihotapskih poslih ponovno vrnil na območje Poljane Sutlanske z nekaj zasluženega denarja, ga je običajno zapil v tamkajšnjih gostilnah, med njimi tudi pri Matiji in Neži Kramarič,42 kjer se je v letih pred zločinom večkrat zadrževal tudi po več dni skupaj. Tam je, včasih v družbi dru- gih tihotapcev, ki so k njima prihajali iz Kranjske, Štajerske in Italije,43 občasno pomagal pri delu, ob večerih pa so skupaj pili in igrali karte, včasih tudi za denar. Kadar je šlo za večje zneske, naj bi Neža Matijo ponavadi prepričala, naj gre raje spat, saj bi 41 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 42 Neža Kramarič je bila v času umora stara približno 40, Ma- tija pa 50 let. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00023, Dopis varaždinskega komitata s priloženimi dokumenti. 43 Krajnc je ob tem dodal, da je redko katerega poznal po pravem imenu. Obravnavano mejno območje med Podčetrtkom in Poljano Sutlansko v 19. stoletju (Arcanum maps – Cadastral maps) VSE ZA ZGODOVINO 11 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE se sicer napil in pri igri zapravil preveč denarja.44 Da to ni bila edina navada, ki jo je Krajnc opazil pri zakoncih Kramarič, bo razvidno v nadaljevanju. Kot je Krajnc tudi sam potrdil, mu pri Krama- ričih nikoli ni bilo slabo.45 Pogosto je zaradi po- manjkanja denarja hrano, vino in tobak pri njima dobival na up, večkrat pa sta mu posodila tudi denar. Kadar se je vračal nazaj proti Štajerski, sta mu večkrat pripravila tudi popotnico. Kramariča sta bila namreč v svoji okolici znana kot razmero- ma premožna in dobro stoječa zakonca. Imela sta manjši vinograd,46 njivo in kajžo z manjšo krčmo, v kateri sta se ukvarjala tudi s trgovino s tobakom.47 Slednjo naj bi leta 1837 postopoma začela opuščati. Najprej sta od tihotapcev nameravala pobrati še vse neporavnane dolgove, nato pa sta se z zbrano vsoto denarja želela usmeriti v drugo obliko trgovanja, saj se je izkazalo, da trgovina s tobakom ne prinaša več zadovoljivega dobička.48 Ob tem velja poudariti, da je Krajnc ob zadnjem nakupu tobaka od Neže izvedel za namero o prodaji preostale zaloge, med bivanjem pri njiju pa naj bi večkrat videl, kam sta shranjevala denar. Če gre verjeti Krajnčevi izjavi, je leta 1837 prenehal zahajati k njima, ker naj bi ljudje začeli širiti (lažne) govorice o njegovem »prepove- danem razmerju« z Nežo Kramarič. Da bi se tem govoricam izognil, naj bi obiske povsem opustil.49 Da pri Kramaričih že pred usodnim dogodkom zagotovo ni bil več dobrodošel, kaže tudi incident, do katerega je prišlo na praznik sv. Luka, 18. okto- 44 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012, Zapisnik zaslišanja prič. 45 Na glavnem zaslišanju so preiskovalci to okoliščino pose- bej poudarili, ko so ga soočili z vprašanjem, kako je mogel umoriti in oropati prav ljudi, ki so mu prej »storili toliko dobrega.« SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 46 Kramariča naj bi imela toliko denarja, da sta vino v zim- skem času, kadar ga nista imela dovolj iz lastne pridelave, za potrebe svoje gostilne lahko kupila. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 47 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 48 Kramarič naj bi se začel ukvarjati tudi s trgovino s prašiči, ki jih je prodajal na Štajerskem in Koroškem SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00094, Zapisnik zaslišanja prič. 49 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. bra 1837,50 ko se je Matija zaradi trgovskih poslov mudil na Koroškem, Neža pa je kmetijo in gostilno upravljala sama. Potem ko ga pred tem dolgo časa ni bilo v njihovi okolici, se je Krajnc nenadoma pojavil pri njej, ji iz hiše izmaknil potico ter z njo pobegnil.51 Neža mu je sledila s sosedom Mihom Komeričkim, ki je takrat delal na svoji njivi v bli- žini hiše, in z dvema drugima tihotapcema, ki sta bivala pri njej.52 Krajnca so ujeli še pred mejo na hrvaški strani. Ko je od njega zahtevala dolgovan denar za tobak, naj bi Krajnc izvlekel nož in začel z njim »grozeče mahati«. Če gre verjeti pričevanju Tomaža Hunskega, zeta umorjenih Kramaričev in mežnarja v župniji sv. Ane, naj bi se vsi prisotni od strahu umaknili, Neža, ki je veljala za »krepko žensko«,53 pa mu je nož iztrgala iz rok. Ker pri sebi ni imel denarja, je za poplačilo dolga poleg noža zahtevala še suknjič,54 ki naj bi ga nato slekel in ji ga vrgel skupaj z grožnjo »Tu ga imaš, ti prekleta baba, in povem ti, da mi boš to še drago plačala!«55 Po celjskih gostilnah v dneh pred umorom Na podlagi obsežnih zaslišanj je mogoče zgolj deloma rekonstruirati potek dogodkov v dneh pred umorom.56 Po pričevanju Jakoba Teržana se je 50 Na takratni tihotapski poti je verjetno izvedel še tatvino pri Gašperju Zupancu. 51 Ko so ga ujeli, ukradene potice ni imel več pri sebi. SI_ ZAC/0495/004/001/00017_00078, Zapisnik zaslišanja Mihe Komeričkega. 52 Šlo naj bi za Hrvata, znanega pod imenom Herčak, in Ko- čevarja pod imenom Mihič, ki sta Krajnca dobro poznala. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00077, Zapisnik zaslišanja Tomaža Hunskega. 53 V obdukcijskem poročilu je Neža opisana kot srednje rasti in ne suhe postave. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00023. 54 Oblačila so bila v primerih pomanjkanja denarja pogost način plačila. Glej denimo: Čeč, Kako velike so bile male kraje, 28, 34. 55 Krajnc je izrečeno grožnjo zanikal, prav tako se jo tudi Ko- merički na zaslišanju ni več spomnil. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00078; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. 56 Iz obsežnih zapisnikov zaslišanj ni mogoče natančno rekon- struirati in povzeti celotnega poteka dogodkov. Krajnc je med zaslišanji pogosto prihajal v protislovja in spreminjal svoje izjave – predvsem glede oseb, s katerimi se je v teh dneh družil, ter glede sosledja dogodkov. Zato navajam zgolj okviren oris na podlagi njegovih poznejših izjav, pri čemer v opombah opozarjam le na pomembnejša neskladja z navedbami prič. Ob tem velja izpostaviti, da so povedne 12 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 Krajnc v petek zjutraj, 8. decembra 1837 na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, odpravil proti Celju, češ da bo perici Neži Kralj,57 ki je običajno prodajala sadje blizu strugarja Jožefa Benedikta Wagnerja na Graški ulici,58 odnesel par novih škor- njev. Na poti naj bi v okolici Lopate po naključju sklenil kupčijo z neznanim moškim in mu prodal (ukradeno) žepno uro.59 Ko je Neži na trgu izročil škornje, je odšel k maši v nemško cerkev,60 nato pa se, domnevno skupaj z njo,61 odpravil do gostilne Jožefa Mežnarja na Nasutini.62 Od tam naj bi sam odšel naprej do gostilne lectarja in pivovarja Franca Zabukovška,63 kjer je do dveh zjutraj igral karte z nepoznanimi rokodelskimi pomočniki in pil me- dico, nato pa na skrivaj in kljub mrazu prespal na Zabukovškovem seniku.64 Na podlagi izjav prič je tisti večer dejansko popival v gostilni Pri Flosarju (»Flosserwirth«) s hlapcem pivovarniškega mojstra Johanna Tappainerja,65 Antonom Zabukoškom. Pozno zvečer naj bi se odpravila proti Polulam, k tudi njegove neresnične oziroma lažne izjave, saj so pogosto odražale določeno družbeno realnost. Čeprav izmišljene, so lahko temeljile na resničnih zgodbah, dogodkih ali dejanjih drugih ljudi iz njegove okolice, ki jih je videl, o njih slišal ali pa jih sam že doživel. Glej denimo: Čeč, Zapustil me je bog, 365. 57 Po pričevanju dekle Marije Vratarič, je bila Neža Kralj kot »nemarna dekla« na slabem glasu. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00064, Zapisnik zaslišanja prič. 58 Današnja Stanetova ulica. 59 Spet drugič je trdil, da naj bi ukradeno uro, ki ni imela velike vrednosti, kot plačilo dal nekemu hlapcu in nosaču tobaka. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 60 Danes cerkev Marijinega vnebovzetja v Celju. 61 Neža je to na zaslišanju zanikala, Krajnc pa je trdil, da se tega morda ne spomni, ker naj bi bila preveč pijana. Na po- znejšem zaslišanju je dodal, da »ne ve, ali je tako neumna ali tako škodoželjna, da ne more povedati resnice« Tudi sicer se je v primerih, ko se priče z njim niso strinjale, pogosto izgo- voril, da sam ne more pomagati, če nočejo povedati resnice ali pa se je ne spomnijo. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 62 Tudi Nasutje, območje današnjega Trga Celjskih knezov in morda tudi dela Prešernove ulice. Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 1. del, 399, 415. 63 Zabukovški so se ukvarjali z lectarstvom in pivovarništvom v hiši, ki je stala na današnjem Glavnem trgu. Orožen, Po- sestna zgodovina, 23; Cvelfar, Posestne razmere, 117, 137. 64 Zakonca Zabukovšek sta na zaslišanju zanikala, da bi Krajnc prespal na njunem seniku SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 65 Več o rodbini Tappainerjev glej: Hozjan, Manj znano in neznano o rodbini. Zabukoškovi takratni ljubici Evi Vratarič.66 Zani- miv je Krajnčev ugovor, da se to ni moglo zgoditi na petek temveč na soboto, saj je tam veljal običaj da (pošteni) fantje ob petkih ne obiskujejo svojih deklet in da tudi sam še nikoli ni bil pri ženski na petek. Iz Polul sta se nato pozno zvečer vrnila v Celje, kjer je Zabukošek odšel spat k Tappainerjem, Krajnc pa naj bi, čeprav tega nihče ni potrdil, po- trkal na okno pekarne mojstra Jožefa Wokauna na Gosposki ulici, kjer naj bi mu odprl neki pekovski vajenec, in tam prespal.67 Na končnem zaslišanju je priznal, da se zaradi mraza in opitosti ne spomni več dobro, kje je prespal 8. in kje 9. decembra.68 V soboto, 9. decembra, naj bi cel dan pil rozo- lijo69 v gostilni glavničarskega mojstra Antona in Alojzije Halm,70 kjer naj bi za razbit kozarec z ro- zolijo plačal 7 kr.71 Naslednji dan, 10. decembra, pa naj bi do večera popival v gostilni Jožefa Badra, znani kot »Pri Erjavem Joslu« na Graški ulici, kjer naj bi krčmarja prosil za prenočišče in z njegovim dovoljenjem prespal na seniku na zadnji strani dvo- rišča blizu stranišča.72 66 Eva, kasneje poročena Zupanc, naj bi bila tistega dne s svojim bodočim možem pri Mežnarju, kjer je Krajnca vi- dela z neko žensko. Prav zaradi tega naj bi jo Zabukošek skupaj s Krajncem še istega večera iz ljubosumja obiskal na Polulah in jo pod oknom spraševal o moškem, s katerim je bila. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00126. 67 Pekovski mojster Jožef Wokaun je to zanikal. Prav tako je povedal, da je okno pekarne, na katero naj bi potrkal, obrnjeno na dvorišče in ne na ulico. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 68 Zabukošek je zanikal, da bi bila s Krajncem pijana. SI_ ZAC/0495/004/001/00017_00110. 69 Rozol, tudi rozolja (rosoglia) je bil priljubljen liker iz cvetov pomaranč, žganja, sladkorja ali različnih dišav. Da je bila v tem času priljubljena pijača v Celju, potrjuje tudi notica iz 19. stoletja, v kateri je zabeleženo, da so se »prebivalci zabavali s kvartanjem in keglanjem, pili alkoholne pijače, rozoljo, žganje, pivo in vino itd., kar je imelo svoje posledi- ce.« Kuret, Slovensko Štajersko 2 sn., 121. 70 Gostilna je stala v bližini današnje Prešernove ulice. Orožen, Posestna zgodovina, 31. 71 Čeprav se pogosto ni spomnil določenih dogodkov, denimo kje je prenočil, se zdi, da je svoje izjave mestoma skušal narediti bolj prepričljive z dodajanjem podrobnosti, kot je na primer katero vino je pil, koga je videl, koliko je plačal za razbit kozarec ipd. Glej denimo: Čeč, Kako velike so bile male kraje, 25. 72 Badrovo zanikanje, da bi ga vprašal za prenočitev ali tam prespal, je Krajnc pripisal njegovi domnevni pijanosti. VSE ZA ZGODOVINO 13 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE V ponedeljek, 11. decembra, naj bi pil v gostilni Johanna Gallizierja73 in prespal v hlevu med konj- skimi stajami pri tamkajšnjem hlapcu Juriju Bori- nu.74 Pozneje se je izkazalo, da je bil v tej gostilni pravzaprav šele v noči s 16. na 17. december, saj je trdil, da je tam srečal Jakoba Maleja. Krajnc ni predvidel, da bo Male na zaslišanju sicer res potrdil njuno srečanje, hkrati pa tudi povedal, da je tisti večer sklenil kupčijo z Matijo Trobino, o čemer sta dala napisati potrdilo, datirano s 17. decembrom.75 V torek 12. decembra zjutraj naj bi Krajnc odšel k maši v nemško cerkev, kasneje pa v trgovino ro- kavičarjev Jakoba in Terezije Nordheim v Miheli- čevi hiši na Graški ulici,76 kjer je kupil črne irhaste kratke hlače, usnjene hlačne naramnice in mošnjo iz zelenega usnja. Tam naj bi srečal mizarja Janeza Bizjaka, s katerim je nekoč delal pri Mravlaku in z njim odšel do gostilne pri Mežnarju.77 Nato naj bi šel do usnjarja Jožefa Jamnika na Graški cesti, kjer je kupil usnje, kasneje pa v gostilno Jožefa Badra, kjer je spil nekaj poličev vina iz leta 1834 in jedel kosilo.78 Tam naj bi spoznal neko žensko iz okolice Maribora, s katero sta se popoldne skupaj odpra- vila do gostilne Antona Böhma pri Belem volu na 73 Domnevna gostilna »Pri Sidru« (Ankerwirth). 74 Tako hlapec kot gostilničar Gallizier sta zanikala, da bi Krajnc prespal v konjskem hlevu. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00043; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 75 Krajnc je, čeprav je bil takrat že dogovorjen za poro- ko, trdil, da je v noči s 16. na 17. december prenočil pri neki mladi dekli Micki v okolici Levca. Pri njej naj bi v zadnjih dveh letih pogosto prespal, saj je večkrat zahajal v tamkajšnje gostilne, kamor je skupaj z nekim hlapcem večkrat prenašal tobak. Domnevna ljubica, dekla Ma- rija Majcen, je vse to zanikala in povedala, da ni mogel prespati pri njej, ker je takrat že bila z drugim fantom. Krajnc je nato naknadno spremenil izjavo, češ da je bilo dekli verjetno ime Uršula in ne Micka, ter da se njenega priimka ne spomni. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00145, Dopis okrajnega go- spostva Novo Celje, s katerim so bila posredovana zaslišanja. 76 Ime hiše po Antonu Miheliču, protokolistu pri celjskem okrožnem uradu. Cvelfar, Posestne razmere, 154. 77 Bizjak je povedal, da se v trgovini nista srečala 12. decembra, ampak nekaj dni preden so Krajnca priprli na Blagovni, okoli 15. decembra. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 78 Bader, ki ga je Krajnc na soočenju s svojim »spreneveda- njem« spravil v jezo, je zatrdil, da ga pred tem nikoli ni videl, in da vina iz leta 1834 takrat sploh ni imel več v kleti. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. Graški ulici.79 Skupaj naj bi pila vino iz leta 1834 v prvi sobi za goste pri mizi ob peči. Ker naj bi popil preveč žganja, je omenjeno žensko pustil tam in se, zopet na skrivaj, odpravil spat na senik.80 Sredi noči na 13. december naj bi nanj začel pa- dati sneg81 zato se je zaradi mraza odpravil v pral- nico gostilne, kjer so v zgodnjih jutranjih urah na delo že prišle perice,82 saj je na tisti dan potekalo večje pranje.83 Glede na njihovo pričevanje, naj bi Krajnc okoli pete ure zjutraj na mrazu sedel na klo- pi na ulici pred zaklenjeno gostilno in mimoidočo perico prosil, ali se lahko pride v kuhinjo pogret. Tam jim je rekel, da je tako zgodaj prišel iz Podgore, ker ni imel ure in se je zato zmotil v času, v Celje pa je prišel kupit usnje. Na zaslišanju je sicer spretno pojasnil, da jim ni želel razkriti, da je prespal na seniku, saj se je bal, da bi ga imele za sumljivega človeka, ki bi jim kaj ukradel, zato se je raje zlagal.84 Povedale so tudi, da so mu dovolile vzeti nekaj pe- čenega krompirja, ki so ga pekle na ognju. Da bi si krompir olupil, naj bi iz hlačnega žepa potegnil nož, ob tem pa naj bi mu na tla padlo nekaj denarja.85 Prav tako se je tistega jutra zadrževal le ob robu kotla za žehtanje perila in se ni približal luči, zato ga niso mogle dobro videti. Pericam se je zdel zelo tih, plah in žalosten,86 zaradi česar so mu na sodi- 79 Kasnejše gostišče in hotel »Pri Belem volu« na današnji Stanetovi ulici 3. 80 Gostilničar Böhm je podal natančen opis stavbe in poja- snil, da Krajnc ni mogel spati na seniku, ne da bi on za to vedel, saj je bil dostop možen zgolj skozi glavna vho- dna vrata, ki so bila ponoči vedno zaklenjena, ključ pa je imel pri sebi le on. Prav tako je poudaril, da je nemo- goče, da bi nanj na seniku čez odprtine padal sneg. SI_ ZAC/0495/004/001/00017_00060, Dopis magistrata Celje, s katerim je bilo posredovano zaslišanje Antona Böhma; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 81 Zaradi neobičajno velike količine zapadlega snega naj bi pozimi iz leta 1837 na 1838 ponekod obstala vsa vožnja. Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, 356. 82 Med njimi Neža Cilenšek, Jožefa Topolovšek, Marija Kladeš in Jedrt Kozovinc. 83 Čeprav se vse perice niso spomnile točnega datuma pranja, ki je navadno trajalo več dni, so bile nekatere prepričane, da je bilo to v sredo, 13. decembra, saj je bil takrat postni dan, ko so za zajtrk dobile prežganko, za kosilo pa postno jed. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00064. 84 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 85 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00102, Zapisnik zaslišanja Jožefe Topolovšek. 86 Perica Marija Kladeš je na zaslišanju pripomnila, da je bil preteklo jesen, ko je skupaj z njim izkopavala krompir 14 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 šču očitali, da se je za kotlom skrival iz slabe vesti in strahu, da bi perice morda opazile morebitne sledi krvi.87 Od peric se je nato kmalu poslovil in odšel k jutranji maši v nemško cerkev, nato pa se je z nekim neznanim prevoznikom z lesom odpeljal v Žalec, kjer je ravno na tisti dan potekal letni sejem. Pozno popoldne se je iz Žalca po petih dneh vrnil k Jakobu Teržanu.88 Čeprav ga 11. in 12. decembra v Celju ni videla nobena priča in se je na zaslišanjih nenehno zaple- tal v protislovja, je do konca preiskovalnega postop- pri Johannu Tappainerju, videti zelo zgovoren in živa- hen, kar je bilo povsem v nasprotju s tem, kako se je ve- del takrat, ko je bil zelo redkobeseden in deloval potrto. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00064. 87 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00064. 88 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. ka trdil, da je noč z 12. na 13. december, ko je bil storjen umor, prespal na seniku pri Belem volu.89 »Tona, kaj pa delaš?« Na predvečer praznika sv. Lucije, 12. decem- bra 1837, je močno sneženje ravnokar ponehalo, zaradi polne lune in debele snežne odeje pa je bila tista noč še posebej osvetljena.90 Po večerji je Ma- tija Kramarič odložil svojo kapo na klop ob peči in skupaj z ženo Nežo in komaj štirinajstletnim hlapcem Tomažem Staroveškim zmolil še večerno molitev. Nato se je, tako kot je imel navado vsak 89 Približen časovni okvir med umorom in njegovim prihodom v Celje dopušča možnost, da je lahko kljub mrazu, snegu in veliki razdalji peš prehodil pot od Planjave pri Poljani Sutlanski do Celja. Glede na izjave prič, bi se proti Poljani Sutlanski lahko odpravil enkrat po 11. decembru, saj ga od takrat do zgodnjega jutra 13. decembra v Celju ni opazil nihče. 90 »Tisto noč je bilo res skoraj tako svetlo, da bi lahko ustrelil zajca.« SI_ZAC/0495/004/001/00017_00077. Pogled na Celje iz srede 19. stoletja (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/1294_00076) VSE ZA ZGODOVINO 15 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE večer pred spanjem, odpravil na obhod okoli svoje hiše in gospodarskega poslopja preverit, ali je vse v redu.91 Ker se z obhoda neobičajno dolgo ni vrnil, je Neža poslala hlapca, naj ga poišče in mu pove, naj gre spat, saj bo ona odšla v stransko sobo, v kateri je takrat pri njih spala tudi njuna štiriletna vnukinja Jožefa Hunski. Ko je Staroveški prišel skozi vhodna vrata, je na vogalu hiše zagledal švercarja Toneta, ki je stal tam s sekiro v roki. Odhitel je nazaj v hišo in Neži zaklical »Mati! Švercar Tona s sekiro stoji zunaj pri vogalu hiše!« Ona pa naj bi mu le odvrnila, da to ni mogoče in da ima morda v rokah motiko. Ker Staroveški ni odnehal, je vseeno stopila do vrat, da bi se prepričala še sama. Takoj ko se je približala pragu, jo je storilec že napadel in jo s topim delom sekire udaril v prsa, nato pa sta se začela prerivati. Neža je zagrabila za ročaj sekire in ker ga je držala tako močno, da ji ga ni mogel izpuliti iz rok, je iz žepa izvlekel nož in jo močno porezal po rokah, da je ročaj izpustila. Takrat ga je roteče in v bož- jem imenu prosila, naj jo pusti pri življenju in mu obljubila, da mu bo izročila vse ključe od skrinj, da si vzame kar želi. Namesto, da bi uslišal njeno prošnjo, jo je udaril po glavi in sunil s takšno silo, da se je zgrudila na tla.92 Staroveški, ki se je skrival na peči, je medtem zaman začel kričati na pomoč in vzkliknil: »Tona, kaj pa delaš?«93 Storilec mu je odgovoril z udarcem s topim delom sekire, nato pa še dvakrat z udarcem rezila po glavi. Staroveški je kasneje dodal, da ga je pred smrtjo rešila koruza na peči, kamor je ob udarcu sklonil glavo in je nekoliko ublažila udarce. Storilec ga je nato začel stresati za ramo, da bi pre- veril, ali še diha, Staroveški pa naj bi se delal, da je mrtev. Medtem se je Neža začela pobirati s tal in se z obema rokama oprijela postelje, kri pa naj bi ji iz glave tekla v potokih. Storilec ji je nato zadal še več udarcev, nakar je nezavestna padla na tla.94 Neži naj bi iz ušes iztrgal še par srebrnih uhanov.95 Nato je vzel ključ, ki je visel poleg njenega predpasnika, in odšel v sosednjo sobo, kjer so bile skrinje za oblačila 91 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042. 92 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 93 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00011; Slika 3. 94 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042. 95 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00018, Dopis sodnega sluge Jerneja Hrena glede srebrnih uhanov. ter začel krasti. Staroveški je izkoristil priložnost, z zadnjimi močmi pobegnil skozi okno in se zatekel k najbližjemu sosedu Antonu Šošku.96 Vest o umoru se je nato hitro razširila. Šoško je huje poškodovanega in nezavestnega Staroveškega prepustil v oskrbo svoji ženi, sam pa je najprej odšel k bratu Neže Kramarič, Pavlu Juriču, s katerim sta skupaj odšla na kraj zločina. Ko sta prispela, je bila v hiši popolna tema. Prvi je v hišo vstopil Jurič in ob tem nekaj začutil pod nogami. Šele ko je Šoško naredil luč, je na tleh pred sabo zagledal svojo se- stro Nežo, ki je ležala v mlaki krvi, iz nosu in ust pa naj bi ji kri še vedno tekla v potokih. Jurič je nato odtrgal kos lanenega platna in ga zvil v pukanico,97 s katero je poskušal zaustaviti krvavenje.98 Skrinje v hiši so bile že izropane, v sosednji sobi pa sta našla Kramaričevo vnukinjo Jožefo, ki naj bi mirno ležala v postelji.99 Šoško je Juriča pustil na straži, sam pa je najprej odhitel do hčerke umor- jenih, Jedrt Hunski, nato pa se je odpravil še v vas k nekemu Kramaričevemu prijatelju, saj je bil pre- pričan, da bo Matijo Kramariča našel tam. Ko je novica dosegla Jožefa Staroveškega, župana soseske Poljana,100 je takoj zbral okoli 50 ljudi, s katerimi so preiskali celotno območje ob meji s Štajersko, do mostu čez Sotlo pri Tratni, na katerem v sve- žem snegu niso opazili nobenih sledi pobeglega morilca.101 Ko Šoško Kramariča ni našel v vasi, se je odločil, da se vrne in še enkrat preišče okolico hiše. Ravno takrat pa je očeta začela iskati tudi Jedrt Hunski, skupaj z drugimi, ki so v tem času že prihiteli na pomoč. Vzela je luč in se napotila ob spodnji strani hiše, kjer je naletela na grozljiv prizor. Mrtvega očeta je našla ležati na hrbtu, z nogami obrnjenimi proti kletnim vratom. Segla je proti njegovi roki, ki je bila že ledeno mrzla, in od hude bolečine zajokala. Skupaj z drugimi, ki so jo spremljali, je pretresena, 96 Do Šoška naj bi prišel okoli 8. ure zvečer. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. 97 Niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane. 98 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042. 99 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. 100 »Gemeinderichter«, tudi občinski sodnik. Hudelja, Nemško- slovenski zgodovinski slovar, 397. 101 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. 16 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 v krikih in joku stekla nazaj v hišo, truplo pa so nato prenesli na klop v hišo.102 Da bi ugotovil, ali je bil umor povezan z ropom, je Hunski preiskal še žepe umorjenega, a v njih ključev ni več našel.103 Kot je bilo mogoče sklepati glede na sosledje dogodkov in najdbo trupla, je morilec dobro poznal navado Matije Kramariča in v temi prežal nanj s sekiro za drva, ki jo je pred tem izmaknil iz veže. Ko je Kramarič tako kot vsak večer, prišel mimo kleti, ga je morilec napadel in mu zadal smrtonosni udarec v sence na desni strani glave, po katerem je Kramarič mrtev obležal na hrbtu.104 Med tem časom je na prizorišče prispel tudi župnik sv. Ane, ki je dal takoj poslati po zdravnike. Iz bližnjega Podčetrtka je prišel dr. Štefan Kočevar, ki je skupaj z nekim ranocelnikom iz Krapine nudil prvo zdravniško pomoč umirajoči Neži, oskrbel ranjenega Staroveškega, ter pregledal poškodbe na Matijevem truplu. Kasneje je skupaj z drugi- mi zdravniki in sodnimi uradniki iz Krapine in 102 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042. 103 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. Ključe skrinj so moški pogosto nosili v hlačnih žepih. Čeč, Kako velike so bile male kraje, 39. 104 Po pričevanju Hunskega bi se Kramarič, če ga storilec ne bi presenetil, lahko ubranil, saj naj bi veljal za »močnega moža, ki se ni bal takšnih ljudi.« Tudi v obdukcijskem poročilu je Matija opisan kot srednje rasti in močnejše postave. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00023. Varaždina opravil obdukcijo obeh Kramaričev in izdal podrobno izvedensko mnenje ter obdukcijsko poročilo.105 Neža je dva dni po dogodku, 14. decembra, ne- nadoma prišla k zavesti. Z roko naj bi se dotaknila okrvavljenega nosu in ko je pogledala še svojo po- škodovano roko, je vpričo več navzočih vzkliknila: »Jezus Nazarečan, kako me boli roka!«, kmalu zatem pa je dodala še: »O ti nesrečni človek, kaj si mi sto- ril?« Na vprašanje Hunskega, kdo ji je to storil, je odgovorila da »tisti švercar Tona.«106 Pred smrtjo je nato v hudih bolečinah večkrat spraševala za svoje- ga moža, ker pa je niso želeli še dodatno vznemirjati in ker je težko govorila, so jo pomirili, češ da je šel iskat morilca in da se bo kmalu vrnil.107 Neža je zaradi hudih poškodb umrla že naslednji večer.108 Storilec naj bi zakonca Kramarič po oceni hče- re Jedrt Hunski oropal za okoli 500 goldinarjev gotovine v različnih valutah, ki je bila shranjena v skrinji za oblačila, ter ukradel več kosov oblačil in drugih predmetov,109 med njimi več kosov platna, 105 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00023. 106 Kasneje je tudi dr. Štefan Kočevar potrdil, da Neža svojih besed ni izrekla v blodnjavi zaradi bolečin, temveč pri polni zavesti in prisebnosti. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00063; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 107 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00012. 108 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042. 109 Pozneje so preiskali tudi Margareto Štampet, domnevno Krajnčevo ljubico, v primeru, da bi pri njej skrival ukradene Izsek opisa umora s slovenskim zapisom (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00011) VSE ZA ZGODOVINO 17 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE usnja, ženski svileni ruti, več srajc, srebrn prstan in uhane ter nož.110 »Ko se je vrnil, ni bil več tako vesel kot prej« Krajnc se je v Podgoro vrnil 13. decembra pozno popoldne. Teržanu naj bi povedal, da je v preteklih petih dneh popival in hodil naokoli po Celju.111 Ob vrnitvi naj bi se po Teržanovem mnenju sicer vedel neobičajno, ni bil več tako vesel kot prej, prav tako mu ni teknilo niti jesti niti piti.112 Na poznejšem zaslišanju je svojo potrtost in izgubo apetita poja- snjeval s skrbmi zaradi prihajajoče poroke in skle- njene kupčije.113 Krajnc namreč ni odlašal z naložbo pridobljenega denarja v izboljšanje svojega položaja. Priložnost se mu je ponudila že dan po vrnitvi v Podgoro, ko se je skupaj z Jakobom in Antonom Teržanom odpravil na šušmarsko delo k Andreju Falantu in njegovemu sinu Jožefu v Železno. Falant je namreč že dlje časa iskal kupca za svojo kmetijo in ženina za svojo hčer. Krajnc naj bi se še isti dan dogovoril glede pogojev prodaje in poroke z Marijo Falant, ki naj bi jo ob tej priložnosti tudi spoznal. Dokončni dogovor so sklenili 17. decembra v Ter- žanovi gostilni, na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja 1838 pa bi bili v tamkajšnji cerkvi že prvi predmete. Margareta je govorice zanikala in dodala, da si želi, da »tega falota nikoli ne bi spoznala, saj zdaj trpi toliko sramote in posmeha ter nejevoljo svojega delodajal- ca« Jožefa Mathesa, trgovca s tobakom v Celju. Krajnca naj bi sicer spoznala preko neke druge dekle, nakar jo je na ulicah Celja večkrat nagovarjal in ji pošiljal pozdrave, a da se z njim nikoli ni zapletla. Ko se je jeseni leta 1837 vračala z romanja k cerkvi sv. Mihaela v Laškem, naj bi skupaj z nekaj deklami obiskala gostilno rokavičarja na Bregu, kjer je na mizo odložila svojo ruto, ki naj bi jo Krajnc izmaknil. Ko jo je kasneje zahtevala nazaj, ji je odvrnil, da jo je izgubil, nato pa naj bi ji čez nekaj časa preko Ma- rije Spitzmüller poslal novo rdečo bombažno ruto, ki pa je ni želela sprejeti. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00155; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00131. 110 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00042; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. 111 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 112 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 113 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. Razlog za izgubo ape- tita so preiskovalci na zaslišanju povezali predvsem s »slabo vestjo.« oklici. Poleg are v gotovini je svoji bodoči nevesti podaril še dve ženski ovratni ruti v rdeči barvi.114 Svojo nenadno premoženjsko izboljšanje115 je sprva pojasnjeval z zadetkom na loteriji116 ter z de- diščino v višini kar 150 goldinarjev, ki naj bi mu jo izplačal brat Jurij s Ponikve.117 Kasneje je pred sodiščem priznal, da je o tem lagal zgolj zato, ker ni želel razkriti, da je denar zaslužil s tihotapljenjem tobaka. Glede zadetka na loteriji pa je dodal, da naj bi to omenil zgolj v šali.118 V naslednjih dneh naj bi Krajnc večinoma delal pri Teržanu, mu pomagal pri kolinah in se zadrže- val pri Falantovih.119 V četrtek 21. decembra se je odpravil v Gorico k Martinu Ledniku, s katerim je bil dogovorjen, da ga odpelje na Blagovno, kjer je želel urediti še vse papirje pred poroko in nakupom zemljišča.120 K Ledniku je s seboj prinesel še tri va- tle grobega platna, ki naj bi ga 13. decembra kupil pri trgovcu Mežnarju v Celju ter ga izročil krojaču Mihi Pečniku, ki je pri Lednikih takrat opravljal 114 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00058. Ovratne rute, še pose- bej rdeče, so bile priljubljeno darilo, ki so ga fantje podarjali dekletom kot znak naklonjenosti. Čeč, Kako velike so bile male, 35, glej tudi op. 109. 115 Širša okolica je ob takšnih nenadnih spremembah hitro postala sumničava, da je posameznik denar nemara prido- bil na nepošten način. Še večja nezaupljivost je veljala za hlapce in dekle, zlasti kadar so ob tem še pretirano popivali po gostilnah. Slednje naj bi v ljudskih predstavah pogosto vodilo v tatvine. Čeč, Kako velike so bile male, 27. 116 Krajnc je na zaslišanju 7. marca 1837 trdil, da naj bi po- gosto igral v loterijskem nabirališču v Celju. Večkrat naj bi imel srečo in zadel manjše zneske v višini nekaj gro- šev, decembra pa naj bi zadel »ambo« (dvonumerični zadetek) z izžrebano številko 1 in 36. Celjsko loterijsko nabirališče sta takrat vodila Georg in Ana Leitmayer. SI_ ZAC/0495/004/001/00017_00024; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00043. 117 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016. 118 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 119 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00016. 120 Na Blagovno ga je v četrtek 21. decembra 1837 nato peljal Jožef Lednik. Pred tem naj bi se ustavila še v Celju, kjer je od Neže Kralj kupil nekaj jabolk. Ko sta prispela na Bla- govno, naj bi Ledniku naročil, naj ga počaka pri bližnji gostilni, saj da se ne bo dolgo zamudil, sajnaj bi potreboval le krstni list in potrdilo. Kmalu zatem je k Ledniku pristo- pil sodni sluga in mu sporočil, naj se odpravi domov, saj so Krajnca priprli. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00047; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00044, Dopis okrajnega go- spostva Zalog, s katerim je bil poslan zapisnik zaslišanja. 18 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 šušmarsko delo. Pečnika je prosil, naj mu iz platna sešije spodnje hlače, ki jih je nameraval prevzeti ob povratku z Blagovne.121 »Naj bo preklet človek, ki mi ta umor očita« Ob priprtju je imel Krajnc pri sebi mošnjo iz zelenega usnja, ključ za skrinjo, 5 goldinarjev go- tovine, pipo za tobak,122 mošnjiček iz volovskega mehurja z nekaj žvečnega tobaka, staro usnjeno nožnico brez noža, moder črtast robec, žepni nož s kresilom, dvema reziloma in tlačilom za pipo ter rdeč bombažen dežnik. Ob poznejšem popisu pri- padajočih predmetov, ki so jih našli v njegovi skoraj novi skrinji za oblačila pri Teržanu, je naveden še nov kmečki klobuk, star črn plašč, nove kratke hlače iz črnega usnja, nova jakna iz modrega sukna, več telovnikov, svilena ruta, dve bombažni ruti, pla- tnena srajca in ena umazana platnena srajca,123 nove hlačne naramnice, kos traku iz sukanca, molitve- nik, nemška molitvena knjiga s futrolo (ovitkom), čevljarsko orodje, kladivo, štirje kosi telečjega usnja, kresilna goba in vitrih (tatinski ključ). Skupaj z najdeno gotovino v vrednosti 177 goldinarjev in 15 krajcarjev je bilo vse njegovo premoženje ocenjeno na 182 goldinarjev in 42 krajcarjev.124 Ker od staršev ni podedoval ničesar, je na zaslišanju trdil, da je ta denar zaslužil s tihotapljenjem tobaka,125 deloma 121 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00159. 122 Kajenje pipe, kot eden izmed načinov uživanja tobaka, je bilo v tem času značilno predvsem za kmečka okolja. Remec, Pitje in kajenje, 80. 123 Gre za okrvavljeno srajco; glej naslednje poglavje. 124 Poleg tega sta bila navedena še par srebrnih uhanov in sre- brn prstan, ki ju je okoli binkošti leta 1837 (t. j. 11. junija 1837) podaril svoji svakinji Neži Krajnc, ko se je prišel k bratu Juriju na Ponikvo neuspešno dogovarjat o izplačilu dediščine po očetu. Neža je na zaslišanju uhane in prstan izročila sodišču, saj ni želela imeti pri sebi ničesar, kar bi prihajalo od njenega svaka, ter dodala, da »kdo ve, od kod je ta nakit sploh dobil«. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00019; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00104, Seznam predmetov in gotovine, pripadajočih Antonu Krajncu. 125 Sodišče je skušal prepričati, da je večjo količino prihra- njenega denarja skrival na različnih mestih, na primer v škornju v senu na Mravlakovem kozolcu in nato v hra- stovem gozdu nedaleč stran od Teržana. Denar naj bi po 13. decembru, ko so mu iz Dobriše vasi, kjer jo je nekaj let prej zastavil, k Teržanu pripeljali prazno skrinjo za oblačila, vzel iz skrivališča in neopazno spravil v skrinjo. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. pa tudi z dninarskim in šušmarskim delom pri različnih ljudeh ter čevljarskim delom pri Teržanu. Nasprotno pa je več prič, ki so Krajnca bolje pozna- le, trdilo, da pred 13. decembrom v skladu s svojim slovesom »lenega tatinskega klateža«126 nikoli ni razpolagal z večjimi vsotami denarja in da je bil vedno slabo oblečen, zatem pa je kar naenkrat imel novo mošnjo z denarjem, nova oblačila in načrtoval nakup kmetije. Na te očitke se je odzval z izgo- vorom, da je bil zase vedno dovolj dobro oblečen, denarja pa pri njem niso videli, ker ga namenoma nikoli ni razkazoval. Tudi na Mravlakovo pripom- bo, da je vsako dnevno plačo v višini 10 krajcarjev takoj zapravil, je odgovoril, da ga Mravlak ne bi tako dolgo prenašal v svoji hiši, če bi bil res takšen nemarnež.127 Podobno je izjavil tudi Teržan, ki je menil, da Krajnčev zaslužek pri njem ni bil velik, in da bi zaradi svoje potrebe po tobaku in vinu težko kaj prihranil.128 Že na prvem zaslišanju na dan priprtja je bil Krajnc zaradi neprimernega obnašanja kaznovan s petimi udarci s palico. Na vprašanje sodnika, kje ima shranjen denar, je namreč osorno odvrnil, da ga ima nekaj v svoji skrinji za oblačila pri Teržanu in da se sodišča ta denar »nič ne tiče«.129 Dva dni pozneje ga je nato zaradi domnevnega slabega po- čutja, zbadanja v prsih in izgube apetita130 pregledal šentjurski ranocelnik Franc Ipavec,131 ki ni ugotovil nobene bolezni, in ob tem dodal, da je Krajnc dobro razvit, močne telesne postave in se ga lahko brez zadržkov še naprej kaznuje z udarci s palico.132 126 Z izrazi postopač, vagabund, brezdelnež, lenuh so ozna- čevali predvsem tiste posameznike, ki niso stopali v službo za celo leto za razliko od drugih dekel in hlapcev, meja med postopači in kriminalci pa je bila pogosto nejasna. Čeč, Kako velike so bile male, 21. 127 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 128 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00159. Da je zaslužen denar pogosto zapravljal za pijačo nakazuje tudi vrsta celjskih gostiln, v katerih je popival med 8. in 13. decembrom. 129 SI_ZAC/0498/004/001/00017_0004. Zaradi žaljivega vede- nja ali lažnivega zavajanja je bil med zaslišanji v skladu s § 365 kazenskega zakonika večkrat kaznovan s palico. 130 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00008, Dopis sodnega sluge Jerneja Hrena glede bolezni Antona Krajnca. 131 O Francu in rodbini Ipavcev glej: Žižek, »To je krasna obitelj, ti Ipavci!« 132 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00010, Izvid ranocelnika Franca Ipavca. VSE ZA ZGODOVINO 19 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE Med zaslišanji je sodni sluga Vencelj Koršinek na steni Krajnčeve ječe opazil zatemnjen napis, verjetno narejen z ogljem, na katerem je bilo slabo berljivo zapisano ime in priimek pripornika. Krajnc je kasneje na zaslišanju povedal, da je ime na steno zapisal sam, čeprav nikoli ni hodil v šolo, je pa v svoji zgodnji mladosti ob različnih priložnostih prosil pismene ljudi, naj ga naučijo branja in pisanja. Tako naj bi se »z lastno prizadevnostjo« naučil brati slovenski in nemški tisk, zapisati pa se je naučil le svoje ime.133 Sodnik Kronabethvogl je 4. aprila 1839 skupaj s pričami opravil ogled kraja zločina in hiše po- kojnih Kramaričev na območju zaselka Planjava v vasi Poljana Sutlanska, ki je bila od reke Sotle, kot meje med Hrvaško in Štajersko, oddaljena le 150 korakov.134 Lesena hiša, dolga približno osem sežnjev135 in krita s slamo, je imela vežo, v kate- ri je bila običajno shranjena sekira, s katero je bil storjen umor, dimnico, sobo in stransko sobo. Ob osrednjem bivalnem prostoru so stali še senik, hlev in svinjak, na nasprotni strani pa zidana, obokana klet. Ker so bila v tisti zimski noči vsa okna zaprta, so ocenili, da bi bilo pri tej razdalji nemogoče, da bi se krik iz bližine kleti slišal v notranjost hiše. Hišni vogal, pri katerem Staroveški videl storilca s sekiro, je bil oddaljen štiri sežnje od vhodnih vrat in postavljen tako, da je bil v mesečini dobro viden. Trideset korakov od tega vogala je Štefan Mikavc 133 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00146, SI_ZAC/0495/004/001/00017_0011. 134 Da je bila hiša Kramaričev na območju manjšega zaselka Planjava, razberemo iz vnosa v mrliški knjigi. Mrliška knji- ga (Poljana, Varaždin) 1811–1857, 52. 135 1 tekoči seženj = 1,896 m, torej okoli 15m. Hudelja, Nemško- -slovenski zgodovinski slovar, 550. našel corpus delicti, odvrženo okrvavljeno sekiro za drva.136 Glavno zaslišanje obtoženca je potekalo v pro- storih deželskega sodišča na Blagovni med 10. sep- tembrom 1839 in 9. oktobrom 1841. Glavna soo- čenja s pričami iz okolice Poljane Sutlanske,137 ki niso želele opraviti dolge poti do Blagovne, so 30. septembra 1841 izjemoma potekala v Podčetrtku pred preiskovalno komisijo in obtoženim Krajn- cem. V zapisnikih zaslišanja so povedne tudi notice, ki jih je sodišče pod odgovori na vprašanje zabeležilo o obnašanju in neverbalni komunikaciji med obtožencem in pričami. Ko je bil Krajnc na glavnem zaslišanju prvič neposredno pozvan, naj pove, kje je bil na usodni večer in ali je storil roparski umor, so prisotni denimo opazili, da ga je nenadoma obšla neobičajna bledica, ki se je kma- lu spremenila v rdečico in očiten nemir. V svojo obrambo je dejal, da se okoliščine pri njem tako nesrečno ujemajo, da izpade kot osumljenec, čeprav ni priče, ki bi mu ta zločin lahko dokazala. Ob soočenjih so se nekatere priče včasih vedle osorno in ga zmerjale za sramotnega in lažnivega sleparja ter malopri- dneža, on pa jim je mestoma na to odgovoril le z ironičnim nasmeškom.138 Kot je bilo razvidno iz številnih neskladnosti med njegovimi izjavami in izjavami prič, se je večkrat ujel v očitna protislovja in laži, ki jih ni znal pojasniti.139 Krajnca sta bremenili predvsem pričevanji prič umora – Tomaža Staroveškega140 in izjava Neže 136 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00096, Zapisnik preiskave in ogleda hiše Matije Kramariča. 137 Soočenja prič Tomaža Hunskega, Tomaža Staroveškega in Jedrt Hunski z obtoženim Krajncem so bila sodeč po opombah zapisnika zelo čustvena. Priče so bile razburjene in jezne, Jedrt pa je bilo zaradi razburjenja in joka med soo- čenjem treba pomiriti. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00010. 138 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 139 Na zaslišanju 7. marca 1838 je denimo najprej trdil, da je bil v času umora, v noči z 12. na 13. december, v Podgorju pri Teržanu in da v zadnjem delu leta 1837 sploh ni bil na Hrvaškem. Ob tem pa je še dodal, naj bo »preklet človek, ki mu ta umor očita.« SI_ZAC/0495/004/001/00017_00024. 140 Ker je bila starostna meja za kazensko odgovornost 14 let. Ži- žek, Pol očenaša, 11. Staroveški najprej ni veljal za zaneslji- Lastnoročni podpis Antona Krajnca v zapisniku kazenskega zaslišanja (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110) 20 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 Kramarič, ki sta ga označila za storilca.141 Poleg tega pa tudi pomanjkanje trdnega alibija, nepoja- snjen denar ter nekateri predmeti, najdeni pri njem – zlasti nož z odkrušeno konico, ki je bil prej last Matije Kramariča in ki ga pri Krajncu pred njegovo vrnitvijo 13. decembra niso opazili. Njegova edina obramba je bila, da je na svetu veliko podobnih nožev, zato ni mogoče dokazati, da je bil ta nož res Kramaričev.142 Podobno je zatrjeval tudi za ruto, ki naj bi prej pripadala Kramaričem. Po besedah Jedrt Kramarič, je to ruto, na kateri so bili vidni madeži, njen enoletni sin Engelbert nosil okoli vratu kot slinček, zaradi česar je bila umazana od sline.143 Krajnc se je zopet izgovoril, da je takih rut na svetu več in nato še dodal, da so madeži nastali od pivske pene, saj naj bi jo pogosto nosil okoli vratu, kadar je v celjskih gostilnah pil pivo.144 Še dodatno pa ga je obremenilo odkritje sodne- ga sluge Venclja Koršineka, ki je pri naknadnem pregledu njegovih oblačil na rokavu ene od srajc opazil več posušenih krvavih madežev. Razpore- ditev kapljic različnih velikosti je nakazovala na pršenje krvi, do katerega bi najverjetneje prišlo ob udarcu s sekiro.145 Ob omembi s krvjo poškroplje- ne srajce je obtoženec na zaslišanju postal nemi- ren, vidno zardel in začel jecljati. Branil se je, da na tisti dan te srajce sploh ni nosil, temveč naj bi vo pričo. Druge priče so nato potrdile, da ni nikoli lagal in da je veljal za pametnega ter razumnega fanta. Po sodnikovem mnenju se je s svojim nastopom in vedenjem pred sodiščem izkazal za dovolj odraslega glede na svojo starost in za za- nesljivo pričo. Kot edina še živa priča umora je bil prepričan, da je bil storilec Krajnc in zatrdil, da ga je pred zločinom videl več kot stokrat, in da bi ga prepoznal tudi čez dvajset let. Njegove izjave so se ujemale z izvedenskim mnenjem in opisom poškodb. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00052; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00077. 141 Čeprav je Krajnc trdil, da je v tisto okolico prihajal tudi nek drug kranjski tihotapec z imenom Tona, je več prič zatrdilo, da tam niso poznali nobenega drugega tihotapca s toba- kom s tem imenom. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00094. 142 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 143 Oblačila so imela za lastnika veliko vrednost, zato so številni oškodovanci znali tudi po dolgem času natančno opisati in prepoznati svoje obleke. Tako je denimo Jedrt znala podrob- no opisati ukradene predmete svojih staršev in jih izpostaviti ob prepoznavi na sodišču. Čeč, Kako velike so bile, 39. 144 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 145 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00163, Dopis sodnega sluge Venclja Koršineka glede okrvavljene srajce. imel oblečeno drugo iz perkala.146 Kljub temu pa ni uspel pojasniti, kako so se krvavi madeži znašli na rokavu omenjene srajce. Do konca zaslišanja je Krajnc vztrajno zanikal krivdo in zatrjeval, da mu lahko predložijo še morebitne druge dokaze, a da ne more priznati nečesa, česar ni storil in da bo v primeru, če bo obsojen na podlagi drugih dokazov in ne svojega priznanja, »kazen pač prestal«.147 Konec sojenja in razglasitev sodbe Zaključno zaslišanje, za katerega mu je sodišče namenilo tri dni časa za razmislek o svoji obrambi in morebitni milejši kazni, je potekalo 9. oktobra 1841. Iz njegove zaključne izjave, v kateri umora sploh ni omenjal, je razvidno, da je Krajnc povod in krivdo za svoje slabe življenjske odločitve videl oziroma skušal prikazati predvsem v okoliščinah svojega odraščanja in zanemarjene vzgoje. Vse zbrane gospode pred sabo je nagovoril in prosil, naj upoštevajo njegovo zanemarjeno vzgojo, saj je že v zgodnjem otroštvu izgubil svoje starše in bil pre- puščen sam sebi, brez verskega pouka ali primerne vzgoje.148 Ker je bil že v mladosti brez nadzora, je zašel v slabo družbo in se zapletel v tihotapljenje in občasne tatvine, zaradi katerih je bil tudi več- krat kaznovan. Tako si je v domačem kraju in širši okolici pridobil slab sloves, zaradi česar ga nihče več ni želel zaposliti in je bil prisiljen nadaljevati s tihotapljenjem tobaka in podobnimi dejavnostmi.149 Sodeč po končnih opombah preiskovalcev in opisu v osebnem listu, je Krajnc v času pripora in zaslišanj kazal nenavadno zvijačnost, zlobo in za- hrbtnost. Odvisno od okoliščine se je včasih obna- šal priljudno in laskavo, drugič pa trmasto, grobo in nestrpno, vedno pa izjemno lažnivo. Na skoraj vsako vprašanje je znal odgovoriti nenavadno hitro in podati laž z občudovanja vredno spretnostjo. Prav tako naj bi pokazal veliko mero naravnega 146 Vrsta bombažne tkanine. 147 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 148 Na večkraten očitek preiskovalcev, da je bil že od prej znan kot zanemarjen človek, večkrat obsojen zaradi tatvin, ter da si je kruh služil na različnih krajih in se je od njega ta- kšno dejanje pričakovalo, je odvrnil, da ne more nič zato, če so ga starši že v mladosti zapustili in si je moral v sve- tu pomagati sam, kakor je vedel in znal. Nato je še dodal, da je na svetu malo ljudi, ki v življenju nikoli niso grešili. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. 149 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110. VSE ZA ZGODOVINO 21 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE Sodba c. kr. deželne pravde v Gradcu zoper Antona Krajnca (Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0495/004/001/00017_00173) 22 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 razuma, govoril je skoraj enako dobro slovensko kot nemško, slednje pa naj bi se naučil s klatenjem. Ves čas procesa je pokazal zelo malo kesanja, prisotnim pa se je zdel nadvse zakrknjen.150 Na podlagi preiskave, ki jo je v obdobju med 21. decembrom 1837 in 9. oktobrom 1842 vodilo de- želsko sodišče Blagovna, je c. kr. deželna pravda v Gradcu, kot sodišče pooblaščeno za izrekanje sodb v kazenskih zadevah,151 16. decembra 1841 izdala sod- bo, s katero je bil Anton Krajnc, po domače Švercar Tona, spoznan za krivega roparskega umora in ta- tvine ter obsojen na 20 let težke ječe.152 Deželskemu sodišču Blagovna je bil na podlagi § 547 kazenskega zakonika dolžan povrniti stroške oskrbe v višini 5 krajcarjev dnevno od priprtja do razglasitve sodbe, ter sodno takso v višini 12 goldinarjev.153 Prav tako je bil dolžan plačati odškodnino dedičem Gašperja Zupanca v višini 3 goldinarjev in 20 krajcarev.154 De- diči Matije in Neže Kramarič so bili s svojimi odško- dninskimi zahtevki napoteni na redno pravno pot.155 Potem ko je bila Krajncu 14. januarja 1842 pre- brana sodba, ki je bila tudi javno razglašena,156 je v 150 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00110; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00177, Osebni list kaznjenca. 151 Na podlagi § 433 in 435 kazenskega zakonika je morala biti sodba za težja kazniva dejanja, med katera sodi tudi roparski umor, pred razglasitvijo vedno predložena višjemu sodišču. 152 Čeprav je Zakonik o zločinih in težkih policijskih prestopkih (Gesetz über Verbrechen und schwere Polizeiübertretungen) iz leta 1803 za roparski umor predvidel smrtno kazen, se v tem času več kot polovica smrtnih kazni ni izvršila. Z uveljavitvijo omenjenega kazenskega zakonika so se začele v kaznovalni politiki v večji meri ob določenih pogojih uve- ljavljati prostostne kazni. Poleg tristopenjske ječe (navadna, težka in najtežja ječa) so lahko prostostno kazen dodatno poostrili s postom ali telesnim kaznovanjem s palico ali udarci. Studen, Rabljev zamah, 96-98; Gesetz über Verbre- chen, §117 – 119. 153 Povračilo stroškov je urejal § 537 kazenskega zakonika. 154 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00173, Sodba deželne pravde v Gradcu; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00174, Dopis de- želne pravde v Gradcu. 155 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00173. V fondu Krajevne- ga sodišča gospoščine Blagovna je ohranjena tudi pravda Jedrt Hunski zoper Antona Krajnca, ki ga je kot kurator zastopal dr. Jakob Traun zaradi odškodnine v višini 486 goldinarjev in 40 krajcarev po roparskem umoru iz leta 1842. SI_ZAC/0495/002/00255. 156 § 451 kazenskega zakonika je določal, da morajo biti sodbe s kaznijo, daljšo od petih let težke ječe javno razglašene pred sodno stavbo ob privedbi obsojenca v okovih. končni izjavi, pod katero se je lastnoročno podpi- sal, povedal, da bo to kazen težko prestal in hkrati poudaril, da trpi kot nedolžen. Kljub temu je izra- zil upanje, da bo kazen spremenjena, ko bo prei- skava ali on sam upravičil svojo nedolžnost pred najvišjimi oblastmi.157 Franc Ipavec, ki je Krajnca pregledal pred napotitvijo na prestajanje kazni v kaznilnico Gradiška (Gradišče ob Soči),158 je potrdil, da je Krajnc popolnoma zdrav in sposoben prestati najstrožji zapor, delo in telesno kazen s petindvajset do štirideset udarcev ali kaznovanjem s palico, ter post ob kruhu in vodi dvakrat tedensko za obdobje 24 ur.159 Po razglasitvi sodbe so Krajnca, vklenjenega v železno okovje160 in v oboroženem spremstvu treh vojaških stražarjev in sodnega sluge Koršineka 16. februarja 1842, v zgodnjih jutranjih urah, izpred glavne stražnice in magistrata v Celju odpeljali pro- ti kaznilnici.161 Iz Celja so se odpravili po vnaprej predpisani 29 milj162 dolgi poti s postojankami do Vranskega, čez Krašnjo do Ljubljane, nato naprej do Vrhnike, čez Planino v Postojno in Vipavo, skozi Gorico do Gradišča, kamor so prispeli 18. febru- arja.163 Zaradi neohranjenosti ali nepoznanosti neposrednih virov ni znano, ali je Krajnc preživel 157 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00173. 158 C. kr. kaznilnica v Gradišču ob Soči je od leta 1815 delovala v nekdanjem Thurnovem gradu. Leta 1888 je bilo v kaznilnici 382 kaznjencev in sicer v večini (84,1%) Italijanov, nato nekaj južnih Slovanov (9,5%), Nemcev (4,8%) in Madžarov (l,6%). Kaznilnica je imela 71 spalnic, 42 prostorov za delo, 9 samic in ravno toliko temnic ter 5 dvorišč za sprehajanje. Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, 106. 159 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00170, Izvid po pregledu pre- iskovanca. 160 Glede na korespondenco z upravo kaznilnice, Koršinek ob povratku iz Gradiške s sabo ni želel odnesti enajst funtov (okoli 6 kg) težkega železnega okovja, saj je pot domov na- meraval opraviti peš. Ker bi bili stroški pošiljanja okov višji od njihove vrednosti, je okrajna gosposka Blagovna naročila, naj okovje ostane tam. SI_ZAC/0495/004/001/00017_00191, Dopis kaznilnice Gradiška. 161 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00191; SI_ZAC/0495/004/001/00017_00189, Dopis poveljstvu 7. bataljona vojaške policije v Celju glede spremstva pri prevozu Antona Krajnca. 162 Stara avstrijska dolžinska mera, 1 milja = 7,58 km, torej 219km. Hudelja, Nemško-slovenski zgodovinski slovar, 658. 163 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00190, Obračun stroškov za prevoz Antona Krajnca v kaznilnico Gradiška. VSE ZA ZGODOVINO 23 LUCIJA PEČNIK, »O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!« ZGODOVINA ZA VSE prestajanje kazni, ki bi se iztekla 14. januarja leta 1862 ob 10. uri dopoldne.164 Arhivski viri Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0495, Krajevno sodišče gospoščine Blagovna. Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/1294, Zbirka grafik krajev. Objavljeni viri Arcanum maps. Cadastral maps. Dostopno na: https://maps.arcanum.com/en/ (avgust, 2025). Hrvaški državni arhiv, Poljana (Varaždin), Mrliška knjiga 1811–1857. Dostopno na: https://familysearch.org/ ark:/61903/3:1:3QS7L99C-598W- 4?cc=2040054&wc=9R2M BZ3%3A391644801 %2C391982501%2C391982502 (junij, 2025). Nadškofijski arhiv Maribor, 5385 Ponikva, Krstna knjiga 1782-1802. Dostopno na: https:// data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ ponikva/ (julij, 2025). Literatura Bratož, Urška: Koper in tihotapci tobaka na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Upor, nasilje in preživetje: slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015, str. 227–242. Cvelfar, Bojan: Posestne razmere celjskih meščanov v luči franciscejskega katastra leta 1825/26. Iz zgodovine Celja, 1780 – 1848 (ur. Marija Počivavšek). Celje: Muzej novejše zgodovine, 1996, str. 107 – 185. Čeč, Dragica: »Zapustil me je bog, ko sem se ga nehala bati«: mikrozgodovinska analiza izseka družbe starega reda. Acta Histriae, 14, 2006, št. 2, str. 339 – 362. Čeč, Dragica: Kako velike so bile male kraje Matevža Kavčiča: o pomenu sodnih protokolov za razumevanje življenja posameznika in za izoblikovanje javne podobe zločinca v 18. stoletju. Zgodovina za vse, 12, 2005, št. 2, str. 16-48. 164 SI_ZAC/0495/004/001/00017_00177. Gesetzbuch über Verbrechen und schwere Polizei- Uebertretungen. 2. izd. Wien: K. k. Hof- und Staats-Aerarial-Druckerey, 1815. Gubo, Andreas: Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart. Graz: U. Mosers, 1909. Historischer atlas der österreichischen Alpenländer, I. Abteilung, Die Landgerichtskarte. Wien: Akademie der Wissenschaften; Verlag von Adolf Holzhausens Nachf, 1929. Hozjan, Andrej: Manj znano in neznano o rodbini, zasebnosti in karierni poti mariborskega župana Andreasa Tappeinerja: ob 150. obletnici njegove smrti (1868-2018). Studia Historica Slovenica, 17, 2017, št. 3, str. 761–799. Hudelja, Niko: Nemško-slovenski zgodovinski slovar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016. Kuret, Niko: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818 [i.e. 1811]) in Georga Götha (1842). 1. 2 sn. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1985–1989. Mell, Anton, Hans Pirchegger: Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte: Steiermark. Graz: Leykam, 1914. Minařik, Franc: Pohorske steklarne. Maribor: Obzorja, 1966. Orožen, Janko: Posestna in gradbena zgodovina Celja. Celje: Ljudski odbor občine, 1957. Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje: Celjska turistična zveza; Olepševalno in turistično društvo, 1967. Priročnik in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko- bibliografski vodnik (ur. Jože Žontar). Gradec, Klagenfurt, Ljubljana, Gorica, Trst: Steiermärkisches Landesarchiv [etc.], 1988. Remec, Meta: Pitje in kajenje krajša ti življenje: tobak ter drugi užitki in razvade v dobi meščanstva. Pomisli na jutri: o zgodovini (samo)odgovornosti (ur. Andrej Studen). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012, str. 71-98. 24 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXII, 2025, št. 2 Rutar, Simon: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana: Matica Slovenska, 1892. Studen, Andrej: Rabljev zamah: k zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2004. Žižek, Aleksander: »To je krasna obitelj, ti Ipavci!«: Franc, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec v arhivskem gradivu. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2021. Žižek, Aleksander: Pol očenaša za umor. Zgodovina za vse, 12, 2005, št. 1, str. 5–12. Zusammenfassung „OH DU UNGLÜCKSELIGER MENSCH – WAS HAST DU MIR ANGETAN!“ Der Gerichtsprozess gegen den Schmuggler Anton Krajnc wegen Raubmord im Jahr 1837 Der Beitrag behandelt den Gerichtsprozess gegen einen Untertanen der Herrschaft Blagovna, den Tabakschmuggler Anton Krajnc aus Ponikva bei Šentjur, der am 21. Dezember 1837 wegen des Verdachts des Raubmordes an dem Ehepaar Matija und Neža Kramarič sowie der Körperverletzung des Knechtes Tomaž Staroveški, geschehen in der Nacht vom 12. auf den 13. Dezember im Weiler Planjava im Dorf Poljana Sutlanska in Kroatien, angehalten wurde. Das umfangreiche, vollständig erhaltene Material über diesen Straffall, für den auch das Korrespondenzbuch erhalten ist, ist Teil des Archivfonds des Patrimonialgerichts der Herr- schaft Blagovna, das im Zgodovinski arhiv Celje (Historisches Archiv Cilli) aufbewahrt wird. Die anfängliche Untersuchung führte das Gericht der Patrimonialherrschaft Blagovna durch; danach wurde das Verfahren vom Landgericht Blagovna übernommen, das für schwerere Straftaten zustän- dig war. Auf Basis der umfangreichen Verhöre wird der Lebensweg von Anton Krajnc vorgestellt, der auch als Schmuggler Tona bekannt war und in der weiteren Umgebung als diebischer Landstreicher und Arbeitsscheuer ohne Vermögen galt. Nach- dem er in frühen Jugendjahren beide Eltern ver- loren hatte, begann er, sich in den umliegenden Ortschaften herumzutreiben und wurde dabei wegen gelegentlicher Diebstähle auch mehrmals bestraft. Seinen Lebensunterhalt verdiente er vor allem durch kurzzeitige Beschäftigungsformen so- wie durch Tabakschmuggel zwischen der Steier- mark und Kroatien. Laut seinen Aussagen, die er bei den Verhören häufig änderte, soll er sich in den Tagen vor dem Mord in Celje aufgehalten haben, wo er Zechtouren durch verschiedene Gasthäuser unternahm. Obwohl er in der Zeit vom 11. De- zember bis frühmorgens am 13. Dezember in Celje von keinem Zeugen gesehen wurde und er sich bei den Verhören ständig in Widersprüche verwickelte, behauptete er bis zum Ende des Untersuchungs- verfahrens, dass er die Nacht vom 12. auf den 13. Dezember, als der Mord verübt wurde, am Heu- boden des Gasthauses beim Weißen Ochsen ver- schlief. Im Untersuchungsverfahren wurde Krajnc vor allem durch Aussagen von Zeugen des Mordes belastet, die ihn als Täter bezeichneten. Außerdem verfügte er über kein glaubwürdiges Alibi, hatte jedoch unerklärliche Geldmittel und plötzlich bes- sere Vermögensverhältnisse. Zudem wurden einige Gegenstände aus dem Besitz des ermordeten Ehe- paares Kramarič gefunden sowie Blutflecken auf einem seiner Hemden. Bis zum Ende der Verhöre verneinte Krajnc beharrlich jegliche Schuld; in sei- ner abschließenden Aussage, in der er den Mord gar nicht erwähnte, versuchte er, die Umstände seines Aufwachsens und die vernachlässigte Erziehung als Grund für seine schlechten Lebensentscheidungen darzustellen. Auf Basis der Untersuchung, die in den Jahren 1837 bis 1842 stattfand, fällte das k. k. Landrecht in Graz, welches als Gericht für Urteile in Strafsachen ermächtigt war, am 16. Dezember 1841 das Urteil, mit dem Anton Krajnc des Raub- mordes und Diebstahls für schuldig befunden und zu 20 Jahren schwerer Kerkerhaft verurteilt wurde. In Eisenfesseln gelegt, wurde er unter bewaffnetem Geleit am 16. Februar 1842 aus Celje in die k. k. Strafanstalt Gradiška in Gradišče ob Soči abtrans- portiert, wo er seine Haftstrafe verbüßte. Schlagwörter: Anton Krajnc, Raubmord, Ge- richtsprozess, Landgericht Blagovna, Schmuggel