leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za Vi leta 00 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za	trgovino,	industrijo
Številka
Uredništvo: Ljubija Gregorčičeva ulica 23.1 25-52. Uprava: Gr _ čičeva ul. 27. Tel. 47-01 Rokopisov ne vračamo. Račun pri pofitnl hranilci nicl v Ljubljani St. 11550J
Izhaja?**?***'**
sredo in petek
Ljubljana, petek 17. maja 1940
Cena^ZTia VSO
Prevet politiziranja
V (Jasu do skrajnosti razburljivih in vedno novih dogodkov, je na vse zadnje razumljivo, da ljudje mnogo politizirajo in razpravljajo tudi o stvareh, o katerih niti ne morejo biti prav poučeni. Tako se mnogo govori o tem, kaj bo storila ta ali ona nevtralna država, če bo vojna razširjena ali ne, kako bodo v bodoče^ potekali vojni dogodki, kaj pripravlja ta ali ona vojna Sila in podobno. Čeprav je zelo razumljivo, da ljudje o vsem tem razpravljajo, pa je vendar treba reči, da je tega politiziranja že kar preveč. Poleg tega pa je tudi brez vsake koristi in more kvečjemu škodovati, ker povečuje razburjenost med ljudmi.
Zato bi bilo prav, da bi se to politiziranje popolnoma nehalo, namesto tega pa naj bi se vsak Vprašal, kaj more storiti za povečanje obrambne sile države, kako bi mogel najbolje koristiti svojemu narodu tudi v primeru, da bi nastopili izredni dogodki.
Vsak tudi more nekaj v tem »žiru storiti. Še več pa se more doseči, če dela po več ljudi skupno s tem namenom. Kajti posameznik je dostikrat preslaboten, da bi dosegel kakšno težjo stvar, v družbi z drugimi pa bi jo mo-gladko izvesti.
Ni mogoče na tem mestu podrobno razpravljati o tem, kaj bi mogli ljudje vse storiti. Le na nekatere stvari bi opozorili, ki so zlasti danes važne. Tako se pojavljajo v teh dneh vse mogoče govorice, ki morejo prav nevarno zastrupiti odnošaje mod nami. Vsem tem govoricam je treba iti do dna, da se dožene, kdo so tisti, ki te govorice širijo. Nato pa je treba proti njim nastopiti tudi z vso odločnostjo. Če kdo govori, da je slišal za neko vest, ga dosledno vprašajte, od koga ima to vest. Samo na ta način se morejo ugotoviti . razširjevalci vesti.
Dogodki po svetu so pokazali, da je danes še posebne važnosti, kako je zaledje organizirano. Namesto politiziranja se lotimo organizacije zaledja. Vsak naj v svoji sredi dela za to organizacijo, vsak naj pri svojih najbližjih znancih in prijateljih širi smisel za organizacijo zaledja. To je koristno delo, od katerega bodo imeli korist vsi, predvsem pa naša narodna obramba.
Kakor v gospodarskem življenju tako je tudi pri narodni •brambi zasebna iniciativa odločilne važnosti. V vsakem mestu, v vsakem trgu, v vsaki vasi, celo v oddaljenih naseljih se mora v sedanjih časih pokazati ta zasebna iniciativa. Njena naloga je, da je oko, ki vse vidi, kar se godi v njeni okolici, njena naloga je, da vse sliši, kar se govori, njena naloga pa je tudi, da takoj onemogoči vsak poskus, ki bi mogel biti v škodo naši obrambni sili. Zasebna iniciativa ima velikanske naloge in tem nalogam mora •iti dorasla. Zato se mora organizirati, da bo tudi mogla hitro m odločilno nastopiti, če bi bilo treba.
Vse politiziranje ne pomaga nič in tudi najbolj duhovite sodbe ne morejo dati temu politiziranju večje cene. Kar sklenejo generalni štabi v posebnih sobah, to ne more nič spremeniti na poteku dogodkov. Druga pa
je stvar, kadar se zberejo ljudje, ne da bi debatirali o velikih dogodkih, temveč da sebe in svojo okolico pripravijo za velike dogodke. To zadnje je pozitivno delo, ki ne bo ostalo brez koristnih posledic niti če ne bi nastopili nobeni izredni dogodki. Skupno delo ljudi zbližuje ter zmanjšuje strankarska nasprotja, kar nam prav gotovo ne bo v škodo. Skupno delo ustvarja tudi nove poglede in v vsakem kraju se bo moglo izvršiti marsikatero delo, ki je danes zaradi razcepljenosti
in samega politiziranja ljudi nemogoče.
Tudi za čisto praktična živ-ljenska vprašanja bi moglo biti sodelovanje ljudi največje važnosti. Prehrana prebivalstva, oskrba ljudi z drugimi potrebščinami, preprečenje raznih nevarnosti, vse to so stvari, ki se jih more lotiti zasebna iniciativa zelo uspešno.
Zato pustite vse politiziranje in mislite le na to, kako bi mogli čim koristneje delovati v korist celote, kako bi pridobili za
takšno pozitivno delo v dobro države in naroda tudi druge in kako bi se mogla dobra volja vseh uveljaviti čim bolj učinkovito. Potem ne bo treba na večer razpravljati o tem, kaj delajo drugod po svetu, temveč vsak bo mogel reči, kaj je naredil sam in kaj je dosegel skupno s svojimi tovariši.
Zasebna iniciativa mora danes potisniti vse politiziranje v ozadje in dvignili delo, obrambno in ustvarjajoče delo za narod in državo.
Člani naše trgovinske delegacije pripovedujejo
o svojih vtisih v Rusiji
Vsi člani naše trgovinske delegacije so se vrnili iz Rusije. Na sovjetsko-romunski meji v Ben-
Prvomajniška proslava
derju jih je pozdravil dopisnik »Politike«, kateremu so pripovedovali o svojih vtisih iz Rusije. Dopisnik »Politike« pravi, da so se vsi delegati vračali iz Rusije zelo dobre volje in zadovoljni. Omenili so, da je vsakemu delegatu poklonil za na pot komisar za zunanjo trgovino Mikojan paket s par steklenicami vina in ruskimi cigaretami.
Pogajanja so potekala zelo gladko
To so predvsem naglašali vsi delegati. Oe se upošteva, da več ko 20 let ni bilo nobenih odnoša-jev s Sovjetsko Rusijo, nadalje razlika režimov in velika zemljepisna oddaljenost, potem se mora priznati, da so bila pogajanja zelo hitro končana. Pogajanja so se vodila v komisariatu za zunanjo trgovino, kateremu načeluje Atanas Ivanovič Mikojan, odličen poznavalec problemov zunanje trgovine ter znan kot dober organizator. Mikojan je tudi eden podpredsednikov sveta narodnih komisarjev.
Posebno so bili zadovoljni naši delegati s sprejemom pri predsedniku vlade Molotovu, ki je pogostil našo delegacijo v Kremlju in ostal z njo v razgovoru cele tri ure. Molotov je takoj vprašal delegate o poteku pogajanj, za katere je kazal največje zanimanje in nato o njih vtisih o Rusiji. 2e [»o petih minutah se je razgovarjal Molotov s smehom z našimi delegati. »Niti pet minut še ni poteklo, in že smo dosegli sporazum,« je dejal Molotov. V nadaljnjem pogovoru je znova poudaril, kako želi, da se pogajanja čim prej uspešno končajo in kako še v istem smislu prizadeva tudi Mikojan. Nato je dejal, da gleda Sovjetska Unija z velikimi simpatijami na napredek Jugoslavije in njeno okrepitev ter da želi, da Jugoslavija na tej poti napreduje. Prepričan je, da bo normalizacija trgovinskih odnoša-jev s Sovjetsko Rusijo Jugoslaviji v korist.
Po triurnem razgovoru se je Molotov poslovil od naše delegacije ter še enkrat naglasil, da upa na dober uspeli ter da želi Jugoslaviji in jugoslovanskemu narodu vse dobro.
Pri pogajanjih so včasih nastale tudi neke težave, vendar pa se je vedno zaradi obojestranske dobre volje hitro dosegel sporazum. Posebno pa so naši delegati naglašali, da so bili povsod »prejeti z
Naša delegacija se je na častni tribuni udeležila tudi prvomajni-ške proslave. Komandant čet, ki so se udeležili parade, je bil maršal iiudjeni, čete pa je pregledal maršal Vorošilov. Točno ob 12. je prišel Stalin z narodnimi komisarji. Najprej so defilirale vojaške šole in mornarica, nato oddelki vseh vrst orožja, pehota, konjenica ter razni motorizirani oddelki. Posebno pozornost je vzbujala motorizirana artilerija s topovi vseh kalibrov ter parada tankov, med njimi stotonsfcih. Ti so prave trdnjave s topovi in najbolj popolnimi strojnicami. Na koncu parade so se pojavili avioni, najprej lovska letala, nato bombniki. Vseh letal je bilo okoli tisoč, ki so letela v vzornem redu. Delegati so izjavili, da je napravila parada letal nepozaben vtis. Vidi se, kako silno jtozornost posveča Sovjetska Rusija zboljšanju svoje vojske.
Zaključek vse parade je tvoril defile raznih športnih in drugih organizacij. Parade se je udeležilo skupno poldrugi milijon ljudi. Tudi po vseh drugih mestih Rusije so bile majniške proslave in je pri teh sodelovalo skupno 6000 letal.
Moskva — morsko pristanišče
V zvezi s sijajno prvomajniško parado so govorili delegati tudi o drugih velikih uspehih, ki jih je dosegla Sovjetska Rusija. Eden teh velikih uspehov je zgraditev kanala Moskva—Volga, ki je že gotov. Nameravajo pa se zgraditi še drugi prekopi, da bi postala Moskva pravo morsko pristanišče in da bi bila Moskva direktno zvezana s Kaspiškim, Belim in Črnim morjem.
Drugi velikanski načrt je
palača sovjetov.
Ta palača naj bi dosegla višino 412 metrov in bi bila najvišja stavba na svetu. Na vrhu bi bil kip Lenina, ki bi bil 100 m visok. Na njegovi dlani bi moglo pristati letalo. Palača bo imela dve dvorani. Večja bo imela prostora za 27.000 ljudi. V vsej palači bi bilo prostora za 48.000 ljudi. Izhodi pa bodo urejeni tako, da se bo mogla izprazniti palača v 20 minutah. Dvorana bo imela tako velik oder, kakor ga še ni na svetu. 5000 ljudi bo imelo prostora na odru. Palača sovjetov mora biti gotova do leta 1942.
Vloga petletk
Pri vseh teh velikih napredkih pa se opažajo tudi stvari, ki kar presenečajo po svoji zaostalosti. Tako se potuje v Rusiji z železnico, ki doseže komaj hitrost 50 km na uro. Uradni krogi razlagajo to takole: V Sovjetski Rusiji spada vsak posel v neki načrt, v neko petletko. Tako je tudi z železniškim prometom. Če se vpraša, kdaj se bo promet zboljšal, se dobi odgovor, da to zavisi od tega, v katero petletko je uvrščen železniški promet.	-
Prve petletke so bile organizi-
rane predvsem zato, da se ured® najbolj nujne zadeve. Tako je prvai petletka predvidevala delavska stanovanja, ki so se tudi sezidala^ toda brez posebnega ozira na estetske zahteve. Naslednja pet*« letka je že upoštevala tudi estetske zahteve in podzemna železnica v Moskvi je tako razkošna, dal se pariška ali londonska z njo n«) moreta primerjati.
Nato so govorili delegati
o moskovskih gledališčih'
Ti so tudi danes na isti višini kakor pred vojno in država žrtvuje zanje velikanske zneske. Hudo-žestveni teater je tudi danes to, kar je bil. Silno zanimivo je, kakšne predstave so se dajale za časa bivanja naše delegacije v glavnem moskovskem gledališču (Balšoj teater). Posebno aktualna so danes dela: »Vojskovodja Suvo-rov«, to je vrsta prizorov iz življenja velikega ruskega generala. V) »Feldmaršalu Kutuzovu«, ki je enako stalno na sporedu, se poveličuje njegova velika ljubezen do ruske zemlje. »Ivan Suzanjin« so daje že celo leto in se je dal tudi za prvi majnik. V tej operi se posebno slavi ljubezen in vdanost ruskega kmeta do domovine. Opera je s svojim bleskom prava apo-teoza ruske zmage. Narod, vojsk« in duhovniki v oblačilih pridejo n« oder, ko peva zbor pesem »Ruska-ja zemlja«. Te slavnostne predstave se je udeležila tudi vsa sovjetska vlada. Vsa gledališča so vedno silno dobro obiskana,
Umestna
Ob prepovedi izvoza po nižiih cenah. kakor so v ceniku
Objavili smo okrožnico devizne direkcije, da se ne sme blago prodajati v tujino po nižjih cenah, kakor pa so navedene v ceniku za zavarovanje valute. K tej okrožnici pripominja »Jugoslov. Kurir« naslednje:
V sporočilu devizne direkcije se pravi, da se je opazilo, da nekateri izvozniki izvažajo blago po nižjih cenah, kakor pa so navedene v ceniku za zavarovanje valute. To postopanje dokazuje, da so nekateri izvozniki začeli špekulirati navzdol. Pri tem računajo, da se jim bo k&sneje dovolil odpis. V današnjih časih treba takšno postopanje najstrožje obsoditi in zato je pravilno, če se skuša takšne pojave onemogočiti.
Vendar pa je treba pri tem opozoriti devizno direkcijo in druge poklicane činitelje, da za zatiranje tega pojava ne zadostujejo samo okrožnice, temveč da je treba izdati bolj radikalne ukrepe.
Predvsem so mora preprečiti, da se bavijo z našim izvozom komisijsko posredovalne firme, zlasti tuje, katerih lastniki so tuji državljani. Takšnih firm je v naši državi zelo veliko in v zadnjem času se je njih število zelo povečalo. Nihče ne more ugovarjati, če se te firme bavijo z izvozom predmetov, ki jih same proizvajajo. Danes pa bi bilo nespametno in tudi nepatriotično, če bi pustili, da se bavijo s tem poslom firme, katerih lastniki so tuji državljani. Verjetno je, da se na ta način ustavlja v tujini na stotine milijonov din v svobodnih devizah, ki so bile dane za naš izvoz. To se v bodoče ne sme ponavljati in porabiti se morajo vsa sredstva, da se to prepreči.
Poleg radikalne kontrole o dejanskih cenah naših proizvodov n« tujih trgih, bi se morale izdati čim bolj strogi ukrepi tudi za nadzorstvo dejanskih cen za uvozno predmete.
Naj je tudi veliko število tujih’ firm, ki se bavijo z izvozom našega blaga, je vendar neprimerno večje število tujih firm, ki se bavijo z uvozom tujega blaga. Preprečiti se mora, da tuje firme igrajo odločilno vlogo pri uvozu blaga iz tujine. Ta zahteva je popolnoma upravičena in Jugoslavija bi bila ena zadnjih držav, ki je to storila. Vse druge balkanske in podonavske države so že uvedle strogo kontrolo nad delom tujcev, ki se bavijo z izvoznimi ali uvoznimi posli. Jugoslavija mora slediti njih primeru.
Naše narodno gospodarstvo in naši gospodarski ljudje bodo vse takšne ukrepe odkrito pozdravili, V današnjih časih, ko se vedno teže kaj zasluži, ne smejo oblasti dopustiti, da pade ta zaslužek v roke tujcev. Kajti ti iznašajo zaslužek v tujino, kar se ne more trpeti ne iz narodno-gospodarskih in ne iz nacionalnih vzrokov.
Velik uspeh velesejma v Plovdivu
V torek je bil zaključen med* narodni velesejem v Plovdivu« Uspeh velesejma je bil zelo dober. Poseben uspeh pa je imel sovjetski paviljon. Povprečno je obiskalo na dan ta paviljon 25.000 ljudi, ob nedeljah celo 30.000. Zanimiv® je, da je bilo v sovjetskem paviljonu prodanih ruskih knjig M
70.000	levov.
Stran 2.
Seja tarifnega odbora
Ivan Mohorič izvoljen za podpredsednika
V četrtek se je začela v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu Beja tarifnega odbora, za katero je že dolgo vladalo med gospodarskimi sloji vse države veliko zanimanje. Gospodarski ljudje pa so pričakovali sejo tarifnega odbora tudi z veliko zaskrbljenostjo, da sc ne bi interesi gospodarstva zadostno upoštevali.
Sejo je otvoril pomočnik prometnega ministra inž. Ličina, ki je podal uvodno poročilo ter naglasil, da mora prometno ministrstvo zahtevati zvišanje železniških tarif. To zahtevo je tudi podprl z raznimi razlogi. Železniške tarife naj bi se linearno zvišale za blagovni promet, in sicer za vagonske pošiljke za 15%, za kosovne pošiljke pa za 20%. Poleg tega pa naj bi se preklasificiralo vse blago, kar bi za mnoge vrste blaga tudi pomenilo zvišanje tarif. Zvišanje tarif naj bi dvignilo železniške dohodke za 350 milijonov dinarjev«
Po poročilu pomočnika Ličine se je razvila daljša debata, v kateri so zastopniki gospodarstva nagla-šali, da sicer uvidevajo utemeljenost zahteve železniške uprave, ki mora zaradi višjih osebnih in materialnih izdatkov skrbeti tudi za boljše dohodke, vendar pa se niso mogli vsi strinjati glede načina, kako se naj to zvišanje izvede.
Tarifni odbor se je tudi konstituiral ter je bil izvoljen za podpredsednika tarifnega odbora generalni tajnik Zbornice za TOl Ivan Mohorič. Gospodarski krogi so pozdravili to izvolitev z velikim zadoščenjem in tudi zadovoljstvom, saj je g. Ivan Mohorič znan kot strokovnjak, ki je za to mesto naravnost poklican. Izvolitev Ivana Mohoriča je napravila zelo dober vtis tudi zato, ker izvolitev priča, da bo delal tarifni odbor objektivno, le z ozirom na stvarne interese železnice in gospodarstva. Z izvolitvijo Ivana Mohoriča se je uvodoma omenjena zaskrbljenost gospodarskih ljudi znatno zmanjšala.
Od Slovencev so v tarifnem odboru še glavni tajnik kmetijske zbornice dr. Lavrič, ravnatelj dr. Basaj, inž. Lenarčič in dr. Vrhunec.
Zavzemite se za trgovstvo!
Meosnovana	gonia	prot
nai se neha!
Med mariborskim trgovstvom je zbudila veliko ogorčenje uredba
0 nadzorstvu nad izvajanjem uredbe o pobijanju draginje ter uredbe o kontroli cen, ki je izšla tik pred binkošti. Ta uredba naravnost poziva na poostreno gonjo v
1 prvi vrsti proti trgovcem vse mogoče činitelje, kakor organe prvostopnih občnih upravnih oblastev, organe policije, orožništva in finančne kontrole, nadalje trošarin-ske uslužbence, tržne nadzornike in celo zasebnike.
Izgleda, da odločujočim gospodom še ne zadostujejo izredno ostra določila uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o kontroli cen, ki so skoraj neprikrito naperjena proti trgovstvu. Po mnenju nekih krogov je menda treba še razburjati prebivalstvo s hujskanjem proti gospodarskim krogom, in to ravno po onih faktorjih, katerih dolžnost je ne samo paziti na red v poslovnem življenju, temveč ki
so v današnjih časih tudi poklicani, da kolikor mogoče pomirjevalno vplivajo na javnost.
Zakaj hujskanje ravno proti trgovstvu, kakor da je baš ono povzročitelj draginje? Zakaj pa se nič ne ukrene proti že naravnost katastrofalnemu dviganju cen kmetskih proizvodov, te cene rastejo iz dneva v dan in neprestano povečujejo draginjo.
Naš trgovec težko občuti današnje stanje trgovine, ko se opaža na tržišču tolikšna negotovost, da je tako rekoč vsaka kalkulacija nemogoča. Zaradi naraščajoče draginje je treba za nabavo novega blaga vedno več kapitala, ker se sicer zaloge zmanjšajo. Čeprav trgovstvo v lastnem interesu ne for-sira draginje, so prišli nadenj omenjeni izredno ostri in proti njemu naperjeni draginjski ukrepi, vrhu-
dišave, sedaj kakor čitamo, tudi že sladkor in sploh blago, ki ga je treba uvažati. Ker pri Narodni banki ni mogoče dobiti deviz, tudi drugega blaga ni mogoče dobiti, če se točno ne vrnejo vreče in sodi. Torej neprilike na vseh koncih in krajih, ki jim je izpostavljeno trgovstvo, ki pa je koncem koncev deležno šikan ravno z one strani, od koder bi bilo upravičeno pričakovati zaščite v tem težkem položaju.
Mariborski trgovci so se zalo obrnili na odločilne kroge s prošnjo, naj se na odločilnih mestih zavzamejo za trgovstvo in napravijo primerne korake, da že enkrat nehajo neprestane in popolnoma neosnovane gonje proti temu važnemu gospodarskemu sta-ležu. Trgovstvo nikakor ne zasluži takega postopanja. Ne samo to, z gonjo proti trgovstvu se samo raz-
Gradbeni minister je pooblaščen,*da v sporazumu s pristojnim resornim ministrom tolmači določbe te uredbe.
Ta uredba je stopila v veljavo z njeno objavo v »Službenih novi-nah«, t. j. z 11. majem.
tona na še težave pri trgovini sa-1 hurja javnost. Nikomur se ne komi. Kakor je znano, primanjkuje risti, pač pa splosnosli silno s o-že marsikatero blago, kakor riž, jdujel
Sprememba uredbe o testnih fondih
Ban
prepovedat
krošniarstvo
Ob zaključku lista se nam sporoča, da je izdal ban dr. Marko Natlačen naredbo, s katero se prepoveduje
trgovanje s kakršnim koli blagom po ulicah ter s hojo jd kraja v kraj in od hiše do hiše (krošnjarstvo), ki se izvršuje na podlagi krošnjar-skiii dovolil (knjižic po § 17.) obrtnega zakona.
Enako se prepoveduje izvrševanje rokodelskih obrti brez stalnega lokala.
Ta prepoved velja za naslednje sreze: Ljubljana, Kočevje, Logatec, Škofja Loka, Radovljica, Kranj, Kamnik, Gornji grad, Slovenji Gradec, Dravograd, Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava ter za mesta Ljubljana, Maribor in Ptuj.
Besedilo banove naredbe objavimo v celoti prihodnjič.
>Službene novi ne« z dne 11. maja so objavile uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih fondih. Uredba v glavnem določa:
Jugoslavansko-nemška pogajanja potekajo normalno
Iz dobro informirane strani v Beogradu se poroča, da poteka delo Jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora popolnoma normalno in z razumevanjem za obojestranske potrebe. Bedaj se dela v sekcijah, kjer se razpravljajo posamezna vprašanja. Samo sekcija za ureditev plačilnega prometa še ni začela delovati. Ta sekcija bo začela delovati Sele po povratku nemških strokovnjakov za ta vprašanja. Sedaj se paude ti strokovnjaki v Sofiji.
Nemci niso postavili nikakih posebnih zahtev glede povečanja na-®ega izvoza v Nemčijo, ker tudi Hemčija ne more povečati svojega uvoza v Jugoslavijo, vsaj ne onih (predmetov, ki so jugoslovanskemu .gospodarstvu najbolj potrebni. Konstatira pa se, da v zadnjem času prihajajo dobave nemškega 'premoga v večjih količinah, če-iprav še ne v dogovorjeni višini.
Nove mesne cene
je določila banska uprava za Maribor. Mesarji smejo do nadaljnjega prodajati goveje meso prve vrste po 14—16 in druge vrste po 12—14, telečje meso po 12—14, »vinjsko meso po 16—18, slanino po 16—18, salo po 20 in svinjsko mast po 22 dinarjev za kilogram. Te cene veljajo do nadaljnje odredbe banske uprave za mesarje na območju mestne občine mariborske, ne nanašajo pa se na Špeharje iz mariborske okolice.
Letne davščine
(za državni cestni fond) znašajo:
a) za potniške avtomobile (motorna vozila z najmanj 4 kolesi in največ 6 sedeži) skupno s cestnim prispevkom za:
taksi	200 diu,
zasebni.................... 400	din,
zasebni, ki služi istočasno kot taksi .... 700 din. (Te davščine niso torej zvišane.)
b) tovorni avtomobili (cestni prispevek) vsi zasebni brez izjeme pri nosilnosti:
do 0‘5 tone	500	din
od 0'5	do	1'0 tone	1000	„
od IT	do	2'0	„	2000	„
od 2T	do	IVO	„	2000	„
od 3T	do	4‘0	„	5000	„
oti 4'1	do	5'0	„	7000	„
od 5'1	do	6'0	„	0000	„
Za vsako tono nosilnosti nad 6 ton se plača 2000 din več. Nepolna tona se računa za polno. (Pri težkih tovornih avtomobilih se davščina zelo zviša.)
Za prikolico se plača kakor za tovorna vozila, torej po nosilnosti;
c) za avtobuse in avtokarc (cestni prispevek) se plačuje od avtobusa od kilometra po ključu uredbe o izrednem cestnem prispevku. Višino davščine izračuna pristojni tehničfii oddelek;
č) motocikle .... 50 din;
d) motocikle s prikolico in tricikli . . 75 din;
e) navadne vozove, ki so namenjeni in ki redno služijo za prevoz lastnikov ali potnikov ali za prevoz surovin ali blaga za trgovska, industrijska in druga podjetja se plača:
za vozove na vzmeteh in polvzmeteli .... 50 din, brez vzmeti .... 40 din, z dvema kolesoma (z in brez vzmeti) .... 20 din.
Te davščine se plačujejo za tekoče leto vnaprej istočasno s taksami po tar. post. 100 taksne tarife ob registriranju prevoznih sredstev pri policijskih oblasteh.
Davščine za avtobuse (avtokare) se morejo plačati v dveh obrokih: polovica ob registriranju, polovica pa ob polletnem pregledu.
Razdelitev vplačane davščine pod 2. b) in c) državnemu in banovin skemu cestnemu fondu se izvrši po čl. 8. te uredbe.
Državna, banovinska vozila ter
ona diplomatskih zastopnikov tujih /fržav niso zavezana tej davščini.
Navadni vozovi z in brez vzmeti, ki redno služijo kmetskemu gospodarstvu, tudi ne plačajo te davščine. Če pa se vozovi, ki redno služijo za potrebe kmetskega gospodarstva porabljajo tudi za prevoze tovorov v svrho zaslužka, se plača davščina po točki e).
Prispevek za čezmerno izkoriščanje državnih cest po vozilih z živinsko vprego' se pobira (K» uredbi o izrednem cestnem prispevku in ga odmerjajo tehnični oddelki pri sreskih načelstvih ter ga pobi rajo pristojne davčne oblasti. Plačati se mora v dveh mesecih od dneva, ko je postal odlok o od meri izvršen.
Taksa na železniške prevoze
Potne takse za železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah. Ta taksa se plača v višini 15 din za en tovorni list. Za vagonske pošiljke premoga, kamna, sladkorne repe, opeke in strešnikov, rude in embalaže (uporabljene) ko tudi za prazne vozove se plača 10 din od 1 tovornega lista. Ta taksa se plača pri izročilu v prevoz, pri vagonskih pošiljkah iz tujine pa pri izdajanju biaga. Plača se la taksa z nalepljenjem posebnega kolka, ki ima napis: »kolek za cestni fond*.
Davščina na povečano vrednost zemljišč
Davščino, ki jo plačujejo lastniki parcel ob drž. cestah z modernim cestiščem, t. j. tlakovane s kockami, cementom ali bitumenom, zaradi |x>večane vrednosti teh parcel, se računajo v krajih z nad 5000 prebivalci do površine 1000 m2 po 5 din, v drugih krajih do površine 5000 m2 po 2 din in izven naselij do površine 10.000 m2 po 1 din od vsakega metra nepremičnine, ki leži ob cesti z modernim cestiščem. Če presega površina parcele to maksimirano, se plača za 50% višja davščina.
Ta davščina pa ne sme presegati zneska letne davščine (zemlja-rine — osnovnega davka) dotične parcele.
Lastniki parcel, ki ne meje na ceste z modernim cestiščem ali ki so oddaljene 250 m od osi te ceste, plačajo polovico, pri razdalji 500 m pa četrtino zemljarine za svoje zemljišče oz. tisti del, ki se nahaja v prej označenem pasu. Lastniki posestev", ki meje na ce-
ste z modernim cestiščem, ne plačajo niti te davščine za dotično parcelo, če ne plačajo zemljarine.
Stavbišča izven naselij so zave za na tej davščini tako kot nepremičnine v krajih z manj ko 5000 prebivalci, t. j. plačajo 2 din od dolžinskega metra.
Nepremičnine, ki so poleg ceste z modernim cestiščem na razdalji do 500 m, ne plačajo te davščine, če so od te ceste ločene po kakšni pregraji, ki onemogoča uporabo ceste z modernim cestiščem.
Banovinski cestni fond
V banovinske cestne fonde se je stekalo doslej 50% odkupnine za osebno delo od prejemkov državnih aktivnih in upokojenih urad nikov in uslužbencev. Sedaj se steka tudi 50% odkupnine od pre jemkov banovinskih in občinskih uslužbencev. Nova določba je na dalje, da gre 15% eestne doklade, če se ta plača namesto osebnega dela na banovinskih cestah, v banovinski cestni sklad.
Lastniki parcel ob banovinskih cestah z modernim cestiščem plačajo v krajih z nad 5000 prebivalci od površine do 1000 m2 po 1 diu, v ostalih krajih do 5000 m2 po 0'50 din in izven naselij do 10.000 kv. metrov po 0TIO od dolžinskega metra parcele, ki je obrnjena proti cesti z modernim cestiščem. V primeru površine čez ta maksi nitim, se poveča davščina za 50%. Če je parcela oddaljena od ceste, veljajo enake določbe kakor za prispevke v državni cestni fond.
Letna davščina na biciklc znaša 10 din in se plača vnaprej ob re gistriranju koles. Taksa se plača v banovinski cestni fond pristojne banovine. Iz tega fonda se bodo delale in vzdrževale steze, za kolesarje. Državni in banovinski bi cikii so le davščine oproščeni Plačane pavšalne doklade po uredbi o izredni cestni doklad) za izkoriščanje državnih in banovin škili nedržavnih cest od vozil (avtomobilov in avtobusov) se deli po naslednjem ključu:
državnemu cestnemu fondu se
da 30%,
cestnemu banovinskemu fondu banovine, na katerem ozemlju je bila doklada odmerjena, 60% in občini, v kateri biva zavezanec, 10 odstotkov.
Vse določbe uredbe o izrednem prispevku za čezmerno izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, ki so v nasprotju s to uredbo, se razveljavljajo.
f Miloš Hribernik
V sredo zvečer je umrl v Ljubljani gospod Miloš Hribernik, solastnik renomirane tekstilne tvor-nice Hribernik & Comp. Pokojnik je bil znan kot odličen podjetnik, zelo dober gospodar ter mož plemenitega srca. Vedno je z vso vnemo deloval za svoje podjetje, pri tem pa ni pozabljal tudi na narodne in kulturne potrebe. Vest o njegovi smrti je zlasti med gospodarskimi ljudmi vzbudila bolesten odmev, zlasti še, ker je umrl pokojnik v najlepši moški dobi, star šele 47 let. Zapušča soprogo gospo Luizo, sina in tri hčerke. Rodbini naše iskreno sožalje, pokojniku pa bodi ohranjen lep spomin!
5°/o tolerance pri teži lesa bodo dopuščale italijanske oblasti
Naši lesni izvozniki so imeli velike nevšečnosti, ker dosedaj italijanske carinske oblasti niso priznavale pri tehtanju lesnih pošiljk prav nobene tolerance. Les je moral tehtati toliko kolikor je bilo izkazano v izvozni licenci, čeprav je bilo jasno, da se je teža lesa v primeru dežja povečala.
Z naše strani se je zato ponovno interveniralo pri italijanskih oblastih, da se dovoli toleranca pri lesu. Sedaj se je to končno le doseglo. Direkcija za zunanjo trgovino je namreč sporočila, da se je po ponovnih urgencah pri italijanskih oblastvili doseglo, da pristajajo te na 5% toleranco ▼ tezi za les, ki se izvozi iz'Jugoslavije v Italijo v odprtih vagonih in če se ugotovi, da izvira višek teze od vlage, ki jo je blago prevzelo med
prevozom.
Maksimiranje cene moke
»Službene novine« z dne 10. maja objavljajo:
Urad za kontrolo cen je po zaslišanju odbora za kontrolo ceu ter na podlagi čl. 3. uredbe o kontroli cen odločil, da smejo vsa mlinska podjetja ter trgovine z moko na debelo na območju urada prodajati začenši z 10. majem Pa do nadaljnjega odloka vse vrste moke razen moke št. 0, Ogg, Og, 'živinske moke ter otrobov po cenah, ki 9inejo biti za največ 60 din za 100 kg višje, kakor so bile cene dne 14. februarja 1940. Cene dne 14. februarja se računajo z vrečami, a brez davka na poslovni promet.
Politične vesti
Sovjetska vlada je izročila Fran ciji. Vel. Britaniji, Nemčiji ter nev tratnim državam noto, v kateri na glaša, da je sovjetska vlada zain tcresirana na tem, da se na Bal kanu ohrani mir in spoštuje nev tralnost teh držav.
Iz Berlina poudarjajo, da imajo Rusija, Nemčija in Italija velik interes na tem, da ne nastanejo na Balkanu nobene spremembe. Te države da so zaradi tega nekako jamstvo za mir na Balkanu.
Predsednik Roosevelt je poslal Mussoliniju nov apel, da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne Iz Amerike poročajo, da Mussolinijev odgovor še ni prišel. Z velikim zadovoljstvom pa poročajo ameriški listi, da je velika čezoceanska ladja »Conte di Savoia« po voznem redu odplula iz Genove v Newyork.
Vrhovni poveljnik nizozemske vojske general VVinkelmann je po radiu sporočil vsemu nizozemske-prebivalstvu, da so nemške Sete začele v torek popoldne s topovi obstreljevati Utrecht in Rot ln da so prišle nemške nL. - nizozemskim četam. ta*vUn.nadaljnje prelivanje
1.n razdejanje mest, je odredil da nizozemska vojska preneha z odporom nemški vojski. Izjavil pa je, da vojno stanje med Nemčijo in Nizozemsko traja še nadalje in da se v Zeelandu nizozemske čete se nadalje upirajo nemški vojski. Ta proglas in to povelje je Izdal general Winkelmann na podlagi proklamacije kraljice Viljemine, ki je prepustila vojaškim voditeljem, da odločijo, kar smatrajo za potrebno. V zvezi s proklamacijo generala Winkelmanna se poroča, da se v Zeelandu bori nizozemska mornarica, ki ni kapitulirala, tem več se še naprej bori skupno zavezhiki.
Takoj ko je govoril vrhovni poveljnik nizozemskih čet po radiu je prenehal odpor nizozemske vojske. Nizozemski poveljnik in župan v Amsterdamu sta sporočila glavnemu poveljniku nemških čet na Nizozemskem, da ne bo naletela nemška vojska pri vkorakanju v Amsterdam na noben odpor. Podobno so izjavili tudi drugi župani Nemški tisk z velikimi črkami objavlja kapitulacijo nizozemske vojske. Listi zlasti naglašajo, da je prišla zavezniška pomoč zgpet prepozno. Pet dni je zadostovalo, piše »Berliner Borsen Zeitung« za odgovor na konspiracijo nizozemskih samopašnikov, ki so hoteli skozi nizozemsko ozemlje vpasti v po ruhrsko ozemlje. Podobno pišejo tudi italijanski listi.
Na belgijsko-francoskem bojišču sc vodijo tri ogromne bitke, in sicer med Louvainom in Anversom, med Namurjem in Dinantom ter pri Sedanu. Posebno pri Sedanu je bil položaj za zaveznike zelo resen, a se je zaradi francoske protiofenzive zboljšal ter je bilo prodiranje nemške vojske mstavljeno. Bitka pa se divja v polnem obsegu in še pridobiva na intenzivnosti, ker prihajajo na bojišče vedno nove čete. Zlasti se bijejo boji med motoriziranimi oddelki. Francozi so poslali v boj orjaške tanke, o katerih pa pravijo Nemci, da so dobra tarča za letala. V vseh bojih zelo aktivno sodelujejo letala. Vsaka stran poroča o doseženih uspehih. Magino-tova črta ni nikjer prebita, kar je razvidno tudi iz nemških poročil. Tako francoska ko nemška poročila soglašajo v tem, da se bo velika bitka odločila šele v nekaj dneh. Liege je obkoljen, a se večina forov še drži. Prav tako še ni zavzeta trdnjava Namur, čeprav je nemška vojska že prodrla dalje od Namurja. Boji so bili silno krvavi ter pravijo poročila, da je bila rekk Meuse rdeča od krvi in da je plavalo v njej na tisoče trupel.
Nemška vojska je vkorakala v Amsterdam. Na Nizozemskem, ki je zasedeno od nemške vojske, se je prosta prodaja živil in oblek že omejila.
Predsednik Roosevelt je imel govor, v katerem je opozarjal, da je Amerika preslabo oborožena. Opozarjal je na nevarnost padal in pete kolone. Zahteval je, da se Pr°izvodnja ameriških letalskih tovarn na 50.000 letal na leto.
Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa nove kredite za izpopolnitev ameriškega oboroževanja, ki se mora zaradi razmer v Evropi povečati. Ameriške tovarne letal so že tako izpopolnjene, da morejo izdelati 17.000 letal na leto. Ameriški industrialci pravijo, da se mora delovni čas v tovarnah podaljšati, ker drugače ni mogoče izvršiti vseh naročil, ki jih je priporočilo ameriško mornariško ministrstvo.
Ameriški listi pišejo vedno bolj odkrito, da se je položaj v Evropi poslabšal v tej meri, da se vojna vedno bolj približuje Ameriki, ki
da bo morala priskočiti zaveznikom na pomoč.
Argentinska vlada se je pridružila iniciativi urugvajske vlade, da
vse ameriške države protestirajo proti kršitvi belgijske in nizozemske nevtralnosti. „
Venezuelska vlada se je pridružila skupnemu protestu ameriških držav proti kršitvi nevtralnosti Nizozemske, Belgije in Luksemburga.
Italijanski prometni minister je na seji senata poročal o škodljivosti zavezniške blokade za Italijo ter navedel naslednje podatke:
Zavezniki so ustavili 2440 italijanskih ladij. Zaplenili so 15.000 poštnih vreč, z ladij odpeljali 759 tujih potnikov, zaplenili 32.000 ton trgovskega blaga in 20.000 paketov. Minister je nadalje omenil, da je bilo potopljenih 7 italijanskih trgovskih ladij (a ne od zaveznikov) in da je pri tem utonilo 34 mornarjev.
Ameriška vlada je svetovala ameriškim državljanom, da zapu-ste Italijo, kar pomeni, da računa z možnostjo, da vstopi Italija v vojno.
Na Reki so bile velike demon-
stracije za vstop Italije v vojno,
kakor poroča »Trgovinski glasnik«. Demonstranti so tudi vzklikali proti nekaterim nevtralnim državam.
Ministrski predsednik Churchill
je popolnoma izpopolnil svojo vlado.
Sovjetska Rusija gradi z vso naglico letalska in pomorska oporišča na Baltiku, kakor poročajo švedski listi.
Zastopnik japonske vlade je izjavil, da smatra japonska vlada še vedno nizozemsko vlado v Londonu kot zakonito predstavnico za upravljanje Nizozemske Indije.
XX. mednarodni ski veleseiem v Liubliani
Cim težji so časi, tem več je treba delati, tem bolj zvesto izpolnjevati vse svoje dolžnosti. Brez ozira na vse možne dogodke, se je treba posvetiti delu in večati gospodarsko silo naroda in države. To je prva in največja dolžnost, ki velja za slehernega Jugoslovana.
V skladu s to visoko dolžnostjo prireja ljubljanski velesejem tudi letos svoj običajni in vedno uspešni vzorčni velesejem. S tem daje ljubljanski velesejem visok primer, da treba graditi in delati, da treba nenehoma krepiti gospodarsko življenje in skrbeti, da naše gospodarsko življenje ne pride v zastoj. Znova nam je dal ljubljanski velesejem svetel primer, ki ga slovenska javnost, zla-sli pa gospodarska javnost tudi pravilno ceni. To je dokazala tudi s tem, da je število razstav-ljalcev veliko tudi letos, da moremo sporočiti, da je že vse sejmišče zasedeno. Le nekaj polpokri-tega prostora je še ostalo na razpolago. K temu prvemu uspehu, ki je dober uvod za velesejem sam, je treba velesejmski upravi samo čestitati.
Naše gospodarsko življenje se mora tudi v najtežjih časih razvidi naprej in danes tem bolj ko druga leta, ker so tudi naloge gospodarstva vedno težje in večje. Zlasti pa je treba sedaj še več pozornosti posvečati domačemu trgu in domači proizvodnji in vsaka vzpodbuda v tej smeri je največje važnosti. Nikjer pa ni toliko praktičnih vzpodbud za napredek in izpopolnitev domače proizvodnje kakor na velesejmih. Zato je tudi danes ljubljanski velesejem še prav posebno potreben in koristen.
Velesejmska uprava pa se je tudi potrudila, da nudi obiskovalcem zelo mnogo, kar je razvidno iz sporeda, ki ga v naslednjem objavljamo.
Pripominjamo samo še, da je tudi XX. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
Ljubljanski spomladanski velesejem bo od 1. do 10. junija.
Posebne razstave:
Avtomobili in motorna kolesa.
Pohištvo in stanovanjska oprema.
Mala obrt.
Razstava o zaščiti pred napadi iz zraka. — Aktivna in pasivna obramba.
(Sodelujejo: Zaščitni urad mestnega poglavarstva ljubljanskega, ministrstvo vojske in mornarice, kr. banska uprava dravske banovine, Drž. higienski zavod in Gasilska zajednica v Ljubljani.)
lep zaslužek
ifnaie pri pcodofi
(IMEAN
Spored velesejma je naslednji:
V splošnem delu
razstavljajo:
Strojna in kovinska industrija fina mehanika.
Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava.
Vozovi, bicikli, šport.
Poljedelski stroji in orodje. Mlini.
Lesna industrija, pletarstvo, šče-tarstvo, igrače.
Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo.
Usnje in konfekcija.
Krznarstvo.
Papir in pisarniške potrebščine.
Kemična industrija. Fotografija.
Elektro-inedicinski aparati.
Živilska industrija.
Stavbarstvo.
Glasbila.
Steklo, porcelan, keramika, bižuterija.
Razne novosti.
Zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem ‘iOletriem jubileju.)
Naša vsakdanja brana (priredi Zveza gospodinj.)
Naša domača obrt.
Turizem. ,
Moda.
/a razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in tro-šarinske olajšave.
Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije
jugoslovanski vhodni vizum brezplačno
pri jugoslovanskih konzulatih.
Na jugoslovanskih železnicah
imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek.
Velja za: dopotovanje od 27. maja do 10. junija 1940., za povratek pa od 1. do 15 junija 1940.
Na inozemskih železnicah veljajo sledeči popusti: Bolgarija 50%, Francija 25%>, Grčija 25%, Italija 30%, Madžarska 50%, Protektorat Češko - Moravski 25%, Romunija 25%, Švica 25%, Turčija — evropske proge 25%, azijske proge 50%.
Na parobrodih Jadranske in Du-brovacke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem za dopotovanje od 27. maja do 8. junija, za povratek pa od J. do 18. junija. — Na parobrodih Zetske plovidbe 50% popusta za odhod od 25. maja do 8. junija, za povratek pa od 3. do 15. junija.
Razstavni prostor meri 40.000 kv. metrov.
Ljubljanski velesejem ima lepo prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcu mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Poseb na zanimivost bodo večerne pred stave »Totega teatra«.
Naša zunania aktivna
Po podatkih Narodne banke je znašal naš izvoz v marcu 811.848 ton v vrednosti 590,0 milij. din, dočim je znašal v lanskem marcu 337.667 ton v vrednosti 422-8 milijona din. Čeprav se je naš izvoz po količini zmanjšal za 25.809 ton, se je njegova vrednost zaradi višjih cen dvignila za 173 milijonov din ali za 41-1%.
Naš uvoz v marcu je znašal 113.008 ton v vrednosti 504-2 milijona din, lani pa smo v marcu uvozili 96.946 ton blaga za 5097 milijona din. Po količini je naš uvoz narastel za 16.062 ton ali za 16*5%, po vrednosti pa je padel za 5'5 milijona din ali za 1*1% .
V prvih treh letošnjih mesecih smo izvozili 739.385 ton blaga v skupni vrednosti 847*9 milijona dinarjev, lani pa 846.539 ton v vrednosti 1.173*8 milijona din. Naš izvoz je torej bil v prvih treh mesecih sicer za 107.157 ton manjši, toda po vrednosti j« narastel za
674-1 milijona din ali za celih 57 4 odstotke.
Uvozili pa smo v prvih treh mesecih 259.608 ton za 1.012*5 milijona din. Lani pa smo v istem času uvozili 307.268 ton v vrednosti
1.311-5 milijona din. Uvoz je torej letos po količini manjši za 47.660 ton ali za 15-6%, po vrednosti pa za 299*0 milijona din večji ali za 22-8%.
Trgoviuska bilanca je bila torej v marcu aktivna za 92-4 milijona din, čim je bila lani pasivna za 86-8 milijona din.
V prvih treh letošnjih mesecih smo bili aktivni za 435*3 milijona din, lani pa je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 137*7 milijona din. Naša zunanja trgovina se je torej letos prav izdatno zboljšala. Posebno razveseljivo pa je to, da se je zboljšala, čeprav smo letos izvozili znatno manj blaga ko lani.
Poostreno izvaianie
protidraginiskih
Ministrski svet je na predlog ministrov za trgovino in industrijo ter soc. politiko in ljudsko zdravje predpisal naslednjo
uredbo o nadziranju nad izvajanjem uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije z due 20. septembra 1939.
in uredbe o kontroli cen z dne
5.	februarja 1940.
Čl. 1. — Vsi organi obče-uprav-nili oblasti prve stopnje, državne mestne policije in organi žandar-nierije ko tudi organi finančnih kontrol, trošarinski nameščenci in tržni nadzorniki so zavezani, da poleg kontrolnih organov po uredbi o konlroli cen izvršujejo nadzorstvo nad izvajanjem predpisov uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe ' o kontroli cen in da svoje prijave proti osebam, ki se p regrese proti navedenima uredbama predlože oblastem, določenim v čl. 18. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije.
Prej navedeni organi oblasti zagreše disciplinski prestopek, če ne vlože prijav proti osebam, ki so kršili določbe navedenih uredb.
Prijavo na pristojne oblasti more vložiti tudi vsak zasebnik. Prijave v smislu tega člena so proste vseh taks.
d. 2. — Vlagatelju ovadbe, na podlagi katere bo izrečena pravuo-veljavna razsodba, pripada denarna nagrada.
Nagrada za vlagatelja ovadbe znaša 20% od izrečene kazni, če znaša ta do 500 din, 15% če znaša od 500 do 5000 din in 10%, če znaša kazen nad 5000 din.
Izvršilne oblasti morajo po prejeti izvršni razsodbi od plačane kazni izplačati nagrado vlagatelju ovadbe, ostanek denarne kazni pa [»ostati Drž. hi|>otekarni banki za fond za prehrano revežev v smislu predpisov čl. 22. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne .špekulacije ter o tem s posebnim aktom obvestiti ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje (oddelek za socialno skrb).
la uredba je stopila v veljavo 11. maja 1940.
Mnenje o tej uredbi smo povedali že v prejšnji številki, v kolikor smo ga mogli. Danes pripominjamo le to, da bodo na pobudo Zbornice za TOI v Ljubljani naj-brže vse zbornice v državi nastopile proti temu, da se dajejo nagrade ovajalcem iz koristoljubja.
Naša zunanja trgovina z Belgijo in Nizozemsko
Po statistiki iz 1. 1939. je znašala naša zunanja trgovina z Belgijo in Nizozemsko (v milijonih din):
Belgija Nizozemska izvozili smo	348*3	103*4
uvozili	55-5	(57.«
presežek za nas -|- 292-8 -f 35'8 Visoki aktivni saldo, ki smo ga dosegli v trgovini z Belgijo in Nizozemsko je bil za nas posebno važen, ker sta bili obe državi devizni državi. Izvoz v ti državi nam je dal 24*7% vseh deviz, ki smo jih dobili, za uvoz pa smo dali le 10 8% vseh naših deviz.
V našem deviznem izvozu je bila {»osebno pomembna Belgija, v katero smo izvozili 50% bakra, 70% rud, 70% železniških pragov, v Nizozemsko pa smo izvažali 65 odstotkov svojega kalcijevega bok-sida, 20% koruze, 85% vina in 30% ekstraktov za strojenje kož.
Uvažali pa smo iz Belgije 70% tkanin iz rastlinskih vlakenj, 60% cevi in 23% semen oljnatih rastlin. Iz Nizozemske smo dobivali razna prevozna sredstva, južno sadje in svilene tkanine.
Kontrola cen se bo razširila na nove predmete
Iz Beograda se poroča, da je bil podan predlog za razširjenje seznama predmetov, ki spadajo pod kontrolo cen, na naslednje predmete: železo v palicah, surovo železo, baker, cink, cement, opeka in strešniki, stavbeni les (samo nekatere za gradbeno delavnost posebno važne vrste), apno, določene vrste suhomesnatih proizvodov, ustrojena koža (podplati), električni material za vode. Nadalje se predlaga razširitev kontrole na jedilno olje.
Denarstvo
Nalaganje rezerv zavarovalnic v drž. papirje
Objavljena je bila uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah ko tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje.
§ 2. stare uredbe se doda § 2.a, hi se glasi:
Zadruge in zadružne poslovne zveze, ki smejo opravljati zavarovalne posle, morajo naložiti v notranja državna ali od države zajamčena dolgoročna posojila ter v vrednostne papirje, ki so jih izdale ali za katere jamčijo banovine ali mesta, najmanj 10% vsega zneska matematičnih rezerv na dan 30. junija 1938., zmanjšanega za znesek dovoljenih posojil na lastne police zavarovancev.
10% prirastka matematičnih rezerv po 1. juliju 1938. ter po odbitku zneska dovoljenih posojil na lastne police zavarovancev. Nalagati se morajo ti zneski za preteklo tromesečje v naslednjem tromesečju.
10% od prirastka statutarnih rezerv in fondov od 1. julija 1938. dalje. Tudi ti zneski se nalagajo tromesečno.
Od predpisanega odstotka po prejšnjih odstavkih mora biti naloženo v državne papirje najmanj 75 odstotkov.
Ta uredba je stopila v veljavo
11.	maja.
Devize Vojskujočih se držav padle
Curiška borza je prenehala no-tirati tuje devizne tečaje. Na nju-forški borzi se vedno bolj opaža vpliv političnih dogodkov v Evropi. Napad na Belgijo in Nizozemsko je povzročil na njujorški borzi ustavitev noti ran ja belgijski in nizozemski devizi. Ameriška vlada pa je prepovedala bankam pravico, da bi svobodno razpolagale z belgijskimi in nizozemskimi bančnimi depoziti ter računi. Kako so se gibali tečaji na njujorški borzi, kažejo naslednje številke:
4.	5.	9. 5.	10. 5.
Pariz	196-87	190-62	180-50
London	347’50	336'37	310-—
Bruxelles 1680— 1658'—	—
Amsterd. 5309-— 5308'—	—
Curih 2242-— 2242 — 2242-— Milan	505 —	505 —	505—
Berlin 4020— 4020— 4010—
Po podatkih Narodne banke se
je povprečna obrestna mera pri samoupravnih hranilnicah v zadnjem času nekoliko znižala. Obrestna mera za vloge pa se je pri samoupravnih hranilnicah nekoliko zvišala, in sicer od 3-96 na 3-97, dočlm je pri zasebnih nazadovala od 3-95 na 3-84%.
Angleška, francoska in belgijska vlada so podpisale finančni sporazum, ki določa v medsebojnem
plačilnem prometu posebne olajšave.
Na seji angleško-ameriške družbe v Južni Afriki se je razpravljalo o bodoči oeni zlata. Naglasilo se je, da Je ta odvisna od tečaja angleškega funta proti ameriškemu dolarju. Vse kaže na to, da bo skušala britanska vlada ohraniti za časa vojne funt na stabilnem tečaju proti dolarju. V tem primeru bi ostala sedanja cena zlata, t. j. 168 šilingov za unčo.
Prometni v kompliciranih
Obdaienie izgotovlienih predmetov In sestavnih delov
V trgovskih krogih se je ponovno razpravljalo o tem, kako se predpiše skupni prometni davek na izdelane predmete, kadar predvideva tarifa skupnega davka isto davčno stopnjo za izgotovljeno blago in za sestavne dele, iz katerih je izdelan dotični predmet. To velja na pr. za predmete, ki se pri uvozu carinijo po carinski postavki 665 (tarifna postavka skupnega davka 783), 670 in 678 carinske tarife (791 tarife za skupni promet) itd., t. j. pri uvozu sestavnih delov radijskih aparatov, avtomobilov, fonografov, letal itd., za katere se plača skupni prometni davek in iz katerih se sestavljajo izdelani predmeti in spravljajo v promet.
Na ponovna vprašanja je finančno ministrstvo sedaj izdalo pojasnilo glede postopanja v omenjenih in sorodnih primerih, kadar so določbe o zaračunanju skupnega prometnega davka nepopolne ali ne popolnoma jasne.
Pripombe k poedinim postavkam tarife skupnega prometnega davka ne določajo, da je v skupnem davku na sestavne dele, ki ga plača uvoznik ali domači producent, zapopaden tudi skupni prometni davek na izdelane predmete, ki imajo zaradi izgotavljanja itd. mnogo večjo vrednost kot po-edini sestavni deli, iz katerih je dotični predmet. Zakon o skupnem prometnem davku nikakor nima namena, da se izgotovljeni predmeti oproste skupnega pro-
metnega davka, ako je ta davek že bil plačan za sestavne dele. Iz tega izhaja v smislu § 2. zakona o skupnem prometnem davku, da se na take izdelane predmete, izgotovljene v tuzemstvu, nanaša skupni prometni davek kot na nove objekte domačega izvora. Sicer bi se v praksi mogel zakon izigravati in bi se mogli uvažati oz. dobavljati namesto izgotovljenih predmetov le njihovi sestavni deli. Lahko bi nastal paradoks, da bi bilo izgotovljeno blago, ki ga proizvajalci sestavnih delov neposredno spravljajo v promet, s skupnim prometnim davkom bolj obremenjeno kot pa predmeti, izgotovljeni iz nabavljenih sestavnih delov, to pa zato, ker za take nove predmete tarifa o skupnem prometnem davku ne predvideva dodatnega davka.
Ker so bili v takih primerih sestavni deli že prej obremenjeni s teni davkom, bi obdačenje izgotovljenega predmeta po celotni vrednosti po isti stopnji, po kateri je bil plačan davek za sestavne dele, pomenilo večjo obremenitev blaga, izgotovljenega iz sestavnih delov drugih tovarn, ki so skupni davek prevalile na dobav-nika. Zato je treba v smislu pojasnila finančnega ministrstva v takih primerih vzeti pri določevanju prometnega davka za podlago vrednost izgotovljenega predmeta s postranskimi stroški, od vsote pa je odbili vrednost sestavnih
delov, za katere je bil skupni prometni davek na temelju dokazov že plačan pri uvozu ali od domačega producenta. Kot dokaz za vrednost sestavnih delov služita faktura in earinska deklaracija.
Na omenjen način je treba po-
stopati, dokler »e tarifa skupnega prometnega davka ne spremeni in ni v davku na sestavne dele zapopaden tudi davek na izgotovljene predmete, oziroma dokler se ne določi za izdelane predmete dodatni prometni davek.
Prisilno brezvestne
Ministrski svet je predpisal naslednjo uredbo o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo:
Člen 1. — Splošne upravne prvostopne oblasti lahko pošljejo na prisilno bivanje v drug kraj proizvajalce, posrednike in prodajalce: 1. take, ki dvigajo cene živilom in ostalemu blagu čez meje, katere dovoljujejo odredbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o nadzorstvu nad cenami; 2. take, ki kupičijo živila in drugo blago z namenom, da bi živila ali blago umaknili iz prometa in s tem dvignili njihovo ceno. Prisilno bivanje ne more trajati dalje kakor 6 mesecev, v ponovnem primeru pa ne več kot eno leto.
Člen 1!..	—	Splošne	upravne
prvostopne oblasti morejo osebe, ki so bile že enkrat pravomočno obsojene zaradi kakšnega dejanja po čl. I. te uredbe, v ponovnem primeru poslati poleg prisilnega bivanja tudi na prisilno delo. Te osebe bodo opravljale prisilno delo pri javnih delih, kamor jih bo poslala oblast, ki je odlok o tem tudi izdala.
Člen III. — Pošiljatev na prisilno bivanje, oziroma na prisilno delo se odreja z odlokom oblasti, ki izdajo ukrep na podlagi izvedene preiskave. — Prvostopna upravna oblast krajev, kamor bodo te osebe poslane, bodo določile stanovanje, ki bo pod nadzorstvom oblasti. Sklep o pošiljatvi se mora takoj dostaviti Breškemu sodišču, ki je pristojno za kazenski postopek proti osebi, ki je poslana na prisilno bivanje. Ta odlok se smatra kot kazenska prijava.
delo za špekulante
Člen IV. — Proti odločbi prvostopne oblasti po čl. I. in II. te uredbe je dovoljena pritožba na drugostopno upravno oblast v roku 8 dpi od dne sporočila. Pritožbe se izročijo oblasti, ki je izdala ukrep pismeno ali pa z izjavo na zapisnik. Ta oblast bo vlogo takoj, ne da bi čakala na potek roka poslala drugostopni oblasti. Postopek je nujen. Notranje ministrstvo more po pravici nadzornika uničiti odlok o pošiljatvi na prisilno bivanje, oziroma na prisilno delo.
Člen V. — Sresko sodišče, ki je pristojno za kazenski postopek proti osebi, poslani na prisilno bivanje, bo izreklo najkasneje v roku 14 dni od predložene prijave razsodbo o kazenskem dejanju, zaradi katerega je bila ukazana pošiljatev na prisilno bivanje, oziroma na prisilno bivanje in prisilno delo. V primeru, da bi bila izrečena oprostilna razsodba glede vseh dejanj, zaradi katerih je bila ukazana pošiljatev na prisilno delo, je sodišče dolžno takoj dostaviti uverjen prepis razsodbe upravni oblasti, ki je ta ukrep izdala. Upravna oblast bo v tem primeru takoj ukinila svoj sklep o pošiljatvi na prisilno bivanje, oziroma prisilno delo.
Člen VI. — Ta uredba dob* svojo obvezno moč z dnem, ko ]e objavljena v »Službenih novinah«.
PROMETNA BANKA D. O.
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
Ugodni trgovski krediti Eskomot menic •- Nakazila v inozemstvo
Sfare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od 4*°/o do 5°/o
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne brdo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
H.	N. Casson:
Business
(Prevedel Ivo Zor)
PREVAJALČEVA UVODNA BESEDA
Vsebina te knjige sama bo povedala, zakaj se je odločil naš list za izdajo prevoda. Postopki, ki o njih piše H. N. Casson, so bili preizkušeni v lastnem podjetju z največjim uspehom. Kdor koli si želi ustvariti »inteligenten duševni pravec in smotrno delovno metodo«, naj pozorno prečita to knjigo, najbolje pa je, da mu leži vedno na pisalni mizi, da jo vsak trenutek lahko povpraša za svet. Če hočeš storiti prijatelju življenjsko uslugo, mu priporoči to delo in hvaležen ti bo vse življenje. »Ako pa hočeš zabogateti, si pridobi najprej čim-več prijateljev.« In ko prečitaš to knjigo, ne bodi v praktičnem življenju kakor tista raca, ki je preplavala široko jezero, zlezla na breg, se nekoliko otresla — pa ni bilo niti videti, da je prišla iz vode.
Velike težave pri prevajanju so prizadevali strokovni izrazi. Vse naše izrazoslovje je pomanjkljivo, to je občutil vsak, ki je že kdaj kaj strokovnega napisal. Posvetoval sem se z nekaterimi znanimi strokovnjaki in se po tem ravnal. Sicer mi je pa bilo načelo; »Piši, kakor govore ljudje, katerim je tvoje pisanje namenjeno!« Zato nisem uporabljal izumetničenih in dvoumnih slovenskih skovank, rajši sem se izrazil, kakor sem slišal dan za dnem pri občevanju z našimi poslovnimi ljudmi. Prosim torej opravičila vse tiste, ki se jim bo zdelo, da sem rabil preveč tujk. Boljše tujka, ki jo vsakdo razume, ker je bolj ali manj mednarodna, kakor pa prisiljena slovenska skovanka, ki bo raztegnila čitateljeve ustnice v prezirljiv nasmešek.
H koncu bi še pripomnil, da so vse razmere, ki o njih razpravlja to delo, izvirno angleške in ameriške, kar pa prav čisto nič ne moti, ker je amerikanizacija že precej pronikla tudi v naše poslovne zadeve. Kar je uporabno in priročno, postane kaj hitro mednarodna last.
Vsakdo, ki bo prečital to knjigo, bo prerojen v svojih trgovinskih nazorih, tudi industrijec in obrtnik bosta s tem veliko pridobila. Delo pa je jako primerno za vsakega človeka, zakaj vsak se bo naučil iz njega, česar mu ni povedal še noben učitelj in profesor, naučil se bo, če le ni, kakor tista račka, ki je preplavala široko jezero.
PISATEUEV UVOD
Najpoprej naj omenim, da se to, kar po navadi imenujemo »trgovino«, razvija polagoma v znanost. S tem pa seveda ne trdim, da je ta veda že popoln nauk. Še vedno nima določnih smernic, obče priznanih osnov in zakonov. Še je zmedena, neurejena in nejasna. Vendar pa so že nastopili posamezni trgovci, pionirji, ki so določili nekatera načela in njih pravilnost tudi z uspehi dokazali.
Poedine industrije, ki so ustanovljene na znanstveni podlagi, kažejo presenetljive uspehe. Statistično je ugotovljeno, da dela danes v Zedinjenih državah pod »znanstvenim vodstvom« 200.000 delavcev. Na žalost nimamo podobnih podatkov iz drugih držav, kjer je industrija tudi visoko razvita.
V splošnem je pa zamisel »trgovinske znanosti« čisto nova. Koinaj dvanajst dobrih del razpravlja o tem predmetu. Le v nekaterih šolah se poučuje tisto bore malo, kar je doslej znanega. Največ tega pa se na tihem
koristno uporablja.
Vendar mislim, da je že prišel čas, ko morajo nastopiti glasniki trgovinske znanosti in izročiti javnosti uspehe svojega proučavanja. Nobena znanost se ne more
v temi razvijati in živeti. Seveda se bo s tem vzbudila tudi kritika. Toda nič ne more tako silnega pokreta zadržati na njegovi zmagovalni poti.
Trgovina se naslanja — kakor matematika — na ne-izpremenljiva pravila ali aksiome. Tudi njej so podlaga neovržne resnice. To so osnovni in glavni stebri vse »trgovine«. Za trgovca so, kar je za mornarja magnet-nica, kar je za tesarja sekira, kar je^ za inženirja šestilo.
Da popolnoma pojasnim, kaj pomeni beseda »aksiom«, navajam dvanajst slavnih Euklidovih naukov, dvanajst aksiomov matematike:	.
1. Če sta dve količini enaki tretji, sta med seboj enaki.
2. Če prištejemo dve enaki količini dvema drugima enakima količinama, sta vsoti enahi-__ _
3. Če odštejemo dve enaki količim od dveh drugih enakih količin, sta razliki enaki.	.
4. Če prištejemo dve enaki količini dvema neenakima, sta vsoti neenaki.
5. Če odštejemo dve enaki količini od dveh neenakih, sta razliki neenaki.
6. Dve količini, katerih vsake dvokr^tnik je enak tretji količini, sta enaki.
7. Dve količini, katerih vsake polovica je enaka tretji količini, sta enaki
8. Dve telesi, ki izpolnjujeta, drugo na drugo položeni, enak prostor, sta enaki.
9. Celota je večja od njenega dela.
10. Dve premici ne moreta oklepati ravnine.
11. Vsi pravi koti so med seboj enaki.
12. Dve premici s skupno točko ne moreta biti vzporedni tretji premici.
Geometrija sloni na definicijah, postulatih in aksiomih. In s pomočjo teh moremo postaviti teoreme in probleme. Ugotovitev se dviga nad ugotovitvijo in tako nastaja bolj in bolj zgradba trdnih spoznanj.
Davčni svetsvalsc
Davčni odbori — delokrog
G. Fr. W. iz L. — Vprašanje: Cul sem, da se je delokrog davčnih odborov bistveno izpremenil in ne vem, kdo bo sedaj za mojo trgovino, ki nima nad 1 milijon prometa odmerjal pridobnino. Tudi si nisem na jasnem, kateri davčni odbor bo prvi odmeril pridobnino, ko se v naši občini, ki nima nad 30 trgovcev, po novem ne bo postavil davčni odbor.
Odgovor:	Za	Vaše podjetje, v
katerem očividno ne zasluzite nad
100.000	din, se delokrog davčnih odborov ni nič izpremenil. Davčno osnovo Vam bo ocenil davčni odbor na sedanji način in na podlagi podatkov, ki jih bo imel na razpolago. Predpisi o davčnih odborih so se le v toliko izpremenili, da se po novem davčni odbori postavijo samo v občinah, ki imajo najmanj do davčnih zavezancev svoje stroke, v Vašem primeru trgovcev. Ce v občini ni 30 trgovcev, se odbor v obče ne postavi. Le v občini na sedežu davčne uprave se brezpogojno postavi davčni odbor, tudi v primeru, da v dotični občini ni 30 davčnih zavezancev trgovske stroke. V ta odbor, čigar postavitev je vezana na bivališče v občini na sedežu davčne uprave, se pa ne smejo imenovati tudi davkoplačevalci iz drugih občin, dasi bi bili po vsej priliki pristojni, da odločajo o davčnih osnovah davkoplačevalcev v drugih občinah, ki v davčnem odboru v obče niso zastopani. — Proti postavitvi takih odborov se čujejo v prizadetih krogih, že sedaj pritožbe, ki bodo, ko bodo odbori začeli poslovati, gotovo tako glasne, da bo ministrstvo za finance primorano način postavitve davčnih odborov znova izpreme-niti.
Trgovci — plačilo občega davka na poslovni promet
G. M. R. v K. — Vprašanje: Dobil sem poziv, da plačam od prometa leta 1939. obči prometni davek. Bilo bi mi ustreženo, če bi navedli, za katero blago je trgovec dolžan plačati ta davek, da bom mogel odločiti, od katerega zneska naj plačam ta davek.
Odgovor: 2 in pol odstotka občega prometnega davka so tudi trgovci dolžni plačati ob vsaki prodaji za naslednje glavne predmete: pšenica, rž, oves, ječmen, koruzo, zelenjava, gobe (sveže in suhe), grozdje, orehe, jabolka, hruške, češnje, češplje, lešnike, li-
mone, mandeljne, fige, dišave (zdrobljene ali zmlete), poper, ja-než, vse vrste semenja, vse vrste cvetlic, živalsko krmo (svežo ali suho), lufa, rafije, bičja, slamo, špansko trsko, konje in kobile, žrebeta, perutnino, divjačino, mleko, smetano, jajca, med, vosek, masti in olja iz kosti in vse umetne tolšče, volno, prejo, ribe (sve-
že), drva, žir, vino in mošt (tudi iz sadja), konservirano mleko, mlečne proizvode, gramoz, pesek, kamen, bombaž, razne tekstilne odpadke, zlato, platino, srebro.
Občemu davku so vmes zavezani še nekateri drugi predmeti, vendar pa kupčevanje z njimi pri nas ni v navadi, zaradi česar jih v obče ne navajamo.
Izvozni kontingenti za Madžarsko
»Službene novine« z dne 15. maja objavljajo uredbo o trgovinski in plačilni pogodbi med našo državo in Madžarsko. Uredba objavlja tudi kontingente našega izvoza v Madžarsko. Določeni so naslednji kontingenti:
v tonah
sveže morske ribe	20
nasoljene ribe	200
suhe češplje, etivirane ali ne	500
orehi v lupinah	400
sardine v olju	50
surove ovčje in jagnječje kože	440
drva mesečno	30.000
oglje	12.000
jamski les iglavcev	2.000
okrogel les listnatega
drevja	4.000
cepanice in lesni odpadki iglavcev za izdelovanje celuloze	20.000
tesan ali cepan les	16.000
kosov
železniški pragi	200.000
ton
hrastov stavben les	1.000
rezan les iglavcev	60.000
rezan les listovcev	3.000
surova konoplja	1.500
železna ruda	220.000
pirit	40.000
železna žlindra	60.000
kalcijev karbid	800
lignit	12.000
metilni alkohol kalcijev acetat ekstrakti za strojenje trikloretilen tetrakloretan klinci
železni mangan cink
cink v prahu
v tonah 120 100 1.200 150 250 50 600 2.000 1.000
Uvoz češpelj je dovoljen samo v času kampanje, ki traja od 1. septembra do konca marca. Kar se tiče jamskega in hrastovega lesa, se more kontingent izkoristiti samo, če dopušča to naš notranji trg.
Glede uvoza blaga iz Madžarske so predvideni naslednji kontingenti:
ton
pšenica (bankut) za seme 1.000 semenska koruza	501
premog	10.000
koks	25.000
premog v briketih	1000
odpadki konoplje	50
prediva iz konoplje	80
usnje (boks, ševro)	50
surovo belo železo za izdelovanje jekla	5.000
železo za obroče, ž.elezo v palicah, profilsko in drugo železo	10.000
surova pločevina in tudi
druga	4.000
železniške tračnice s priborom	6.000
Pravilnik
o priiavlianiu
dan dovoz in odvoz blaga ter vse
terminske prodaje in nakupi, posebej za vsak zaključek in z navedbo kupca oz. prodajalca, cene, kraja in roke izvršitve in vsaka izvršitev terminske kupčije. Stanje zalog se mora vedno skladati efektivnimi zalogami dotične osebe. Morejo se pa vpisali tudi drugi podatki.
Vpisati se morajo vse količine, ki jih proizvede in uporabi bodisi za prehrano ali krmo bodisi za prodajo.
Količine, ki so bile izročene v
hranjenje, morajo biti v mesečnih izkazih posebej izkazane.
Knjiga za žitarice more biti razdeljena tudi na več knjig po vrstah žitaric. Knjiga mora biti vezana in potrjena.
Knjiga za žitarice se zaključuje zadnji dan vsakega meseca. Mesečne prijave o zalogah se morajo vlagati do 10. dne vsakega meseca, in sicer občni upravni oblasti
I.	stopnje.
Najkasneje v 14 dneh po uveljavljenju tega pravilnika (to je do 18. maja) morajo vsi uvesti te knjige.
Predsodki	pri
Tudi pri kupcih se opažajo mnoge vrste prenagljenosti, zlasti prenagljene izbire in sodbe. Občinstvo ima seveda od teh napak samo največ škode. Včasi pa se razmahnejo te napake tako, da zajamejo tudi zelo velik del občinstva. To se dogaja zlasti v dneh sredi vojn ali ko sicer blaga vedno bolj primanjkuje ter so ljudje tudi zato bolj nemirni. Take ljudi je treba postreči mirno in vsakega individualno.
Pri drugem delu občinstva, ki je pretirano previdno in tudi počasno, pa se zelo radi pojavljajo neki napačni fiksni pojmi in sodbe, ki posel zelo zavirajo, če ne celo docela ustavijo. Po;*kati si je zato treba prikladen način tudi zoper to, morda največjo nevarnost.
Predsodki vedno otežujejo prodajo. Prodajalec mora zato znati pobiti predsodek s tako prepričo-valnostjo, s tako krepkimi dokazi, da kupec svojega predsodka sploh več ne more vzdržati. Neki prodajalec električnih pečic si je v podobnem primeru pomagal z izvrstno novo domislico. Večina ljudi namreč misli, da je uporaba teh peči izredno draga, kar s°ve>ta ni res. Dokler so pa prodajalci teh peči navajali samo golo trditev, da
»Službene novine« z dne 14. maja so objavile pravilnik o izvrševanju uredbe o prijavljanju žitaric z dne 29. XI. 1939.
Po tem pravilniku morajo redno voditi v čl. 1. cit. uredbe predpisane knjige za žitarice (če njih promet v posameznih krajih ne presega 2000 kg mesečnega prometa) :
1. trgovine z žitaricami (pšenico, ržjo, ječmenom, ovsem, koruzo) in pšenično moko,
2. menjalnice pšenične moke,
3. trgovski mlini,
4. mlini na vodo in
5. zadruge, ki nabavljajo za svoje člane žitarice ali pšenično moko.
Tej dolžnosti so zavezane tako glavni obrat ko tudi vsaka podružnica.
Javna in zasebna skladišča niso dolžna voditi knjig, pač pa morajo prijaviti vse količine, ki so jih prejeli v hranjenje.
Knjiga za žitarice se mora voditi tako, da vsebuje vse podatke o celotnem prometu žitaric in pšenične moke. Zapirati se mora vsak
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Saida konte štruce, iournaie, šolske zvezke, mape, od i e m a 1 ne knjižice, risalne bloke itd
uporaba ni draga, se jim sploh ni posrečilo povečati prometa. Gospodinje so si sicer želele takih peči in so poznale tudi to njihovo prednost, da so cenejše, zaupale pa v to vendarle niso.
Sele tvrdki S. W. se je posrečilo odkriti pravilen odgovor na ta predsodek publike glede cenenosti naprave: Če lahko pokažemo gospodinjam nekaj resničnih računov o porabi toka za take peči, potem si bodo morale dati le dopovedati. Ta način protidokaza se je nato izvedel in je popolnoma uspel. Na takem računu je namreč razvidno vse, kar sploh odloča o porabi toka v malem ali velikem gospodinjstvu in ima zato takšna priložena reklama neovržno prepričevalno moč. Prednost te metode je pa v njeni smiselni uporabljivosti tudi za druge vrste predmetov in za pobijanje začetnih predsodkov med kupovale!.
Bivanje inozemcev
Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in gibanju inozemcev z dne 17. aprila 1940. sme tuj državljan stanovati samo v kraju, Ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, smejo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bi1 vanje. Cc hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo im bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenin banske uprave premeni! kraj bivanja, bo kaznovan po čl. 3. navedene uredbe z zaporo m d o 31) dni ali z denarno kaznijo do 1.500 d i n. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ni lahko v trgovinski znanosti ubirati istih metod. Preveč različni so činitelji, ki jih moramo pri tem upoštevati. To niso premice, določeni koti, jasno začrtani liki. Pogoji, ljudje, blago niso vedno enaki.
Zato je trgovinska znanost vse bolj zamotana od geometrije. Vendar pa nas to ne bo oviralo, da bi se ne poglobili v tolmun dejstev in proučevali njenih zakonov.
Popolna ni nobena znanost. Tudi najeksaktnejša ni kakor šopek spoznanj iz silne tajinstvenosti nepoznanega, niti ni svetleča se točka sredi teme, po kateri se
bolj in bolj širi svetloba.	.
Ce se nam posreči dokazati, da trgovina m odvisna od naključja, niti od osebnih okolnosti, smo položiti temelj njeni znanosti. Od trenutka dalje, o a i o na prej pregledamo menjajoče se učinke prvin anega pri mera, lahko rečemo, da postaja nase spoznanje »znan
stveno«.	_
Znanost je natančnost iu predvidevanje. Ona nam omogoča predvidevati učinke na osnovi globokega pro-učevanja in skrbne razdelitve vzrokov.
Ob današnjem stanju znanosti si ne upam trditi, da bi mogli prerokovati kakšen polom z isto gotovostjo kakor sončni ali lunin mrk. Pravim le, da so se z astronomijo dolga stoletja ukvarjali modri učenjaki. Tako |im je dandanes mogoče, da lahko natančno prerokujejo končne ali lunine mrke. Trgovine niso nikdar študirali ha ta način. Njen večni izrek, njeno geslo je bilo: »Nikoli se ne more vedeti.«
Trgovinske znanosti pa nam ne bodo dale univerze. Profesorji se skrbno odvračajo od trgovinskega sveta, ki ga niso znali nikdar ceniti in spoštovati. Snobistično ki po sili si mislijo, da trgovina ni predmet, ki bi bil lostojen profesorskega, raziskovanja.
Večina profesorjev ima koristi civilizacije za pri-
rodne sadove. Prav nič ne cenijo genija, ki se udejstvuje v industrijskem in komercialnem življenju. Zato nobena univerza doslej še nima stolice za trgovino. Celo v Zedinjenih državah, kjer je trgovina v primeri z drugimi deželami na dosti pomembnejši stopnji, je komaj pet ali šest univerz, ki so spoznale potrebo tega predmeta in mu posvetile kakšen tečaj.
To pojasnjuje, zakaj so se astronomija, geologija, kemija, mehanika itd. znanstveno tako visoko razvile, medtem ko je trgovinska vafla še vedno samo v zarodku.
Cc ho.čcmo nekoč imeti trgovinsko znanost, ki bo vredna tega imena, jo morajo ustvariti trgovci, sami jo morajo razviti. Edino oni morejo. Njeni stvaritelji ne bodo nikdar suhoparni znanstveniki in čisti teoretiki. Tudi ne ljudje brez izkušenj, ki presojajo samo po zunanjem videzu. Ta veda ne bo delo enega samega človeka. Preveč mnogovrstni so njeni problemi in vidiki, ki jih je treba tukaj upoštevati; znatno namreč presegajo še tako velike zmožnosti posameznega duha.
Največ, kar lahko kdo prispeva k njenemu razvoju — kakor n. pr. Pasteur k medicini in Darwin k prirodo-znanstvu — je kvečjemu, da določi nekatera nova večja načela.
Ni se mi treba opravičevati, ker sem se lotil te naloge. Ce uspem, dobro; če mi izpodleti, »tudi dobro, toda ne tako dobro,« kakor pravi Herbert Spencer. Imel sem res nenavadne priložnosti v modernem trgovinskem življenju, da sem mogel odkriti vse te svoje teorije, pa tudi praktično preizkusiti uspehe svojih opazovanj. Dvajset let sem uporabil za nabiranje osebnih izkušenj, in to je vse, s čimer zagovarjam svojo drznost.
Morda so med mojimi aksiomi nekateri nepopolni; morda sem bil včasih presplošen. Kdor hodi spredaj, prav lahko zagreši, take napake. Polje kritike je torej široko odprto.
V načinu, ki ne bo dopuščal nobenega razpravljanja in dvoma, bom dokazal, da je vsaka kupčija kakor vsak priroden pojav nujno podvržena obsloječim aksiomom. Dokazal bom, da tla, na katerih temelji trgovina, niso peščena, da bi ne mogla nositi osnovnih stebrov kake znanosti. Temelje te vede bom položil na trdne skale. Potem lahko pridejo drugi. Gradili bodo naprej na varni podlagi.
Herbert N. Casson.
PRVI NAUK.
Za kupčijo sta potrebni najmanj dve osebi ali več.
Ta trditev ni videti Bog ve kako poinemhna. Cita-telj si poreče: »Seveda, za kupčijo sta potrebni najmanj dve osebi.« Kdo oporeka temu? Zakaj bi izgubljali čas z oznanjanjem takih resnic?
Prosim, spomnite se, kaj je »aksiom«. Resnica, ki ne potrebuje nobenega dokaza več, n. pr.: »Dve premici ne moreta oklepati ravnine.« Na lakih resnicah sloni vsa matematika.
To se pravi: kakor hitro slišimo aksiom, mu pritrdimo kot neovržno dokazani stvari, toda dokler ga im slišimo, se ne zmenimo zanj. Prav v enaki meri velja to tudi za aksiome trgovine.
Sploh obračamo veliko premalo pozornosti preprostim, enostavnim dejstvom življenja, ki so pa vendar njegovo bistvo in njegova osnova. Samo senzacionalni dogodki nas mikajo. Stoletja in stoletja je živelo Človeštvo na zemlji, ne da bi sploh kaj vedelo o krvnem obtoku. Caesar in Cromwell nista poznala tega. Ko pa je odkril Harvey to dejstvo in ga dokazal, je ves svet soglasno izjavljal: »To je vendar čisto naravno, kri kroži...« Prav vseeuo, kdo je to odkril!
(Dalje prihodnjič.)
Stran C.
TRGOVSKI LIST, 17. maja 1910.
Stev. 55.
Za poglobitev trgovskih zvez z Argentino
Jugoslovanska tvrdka J. Bonac-ci & Cia, Buenos Aires, Casilla (P. O. B.) 1494, ki posluje že več let in je doslej tudi z uspehom že zastopala naše tvrdke, želi stopiti v zvezo z našimi izvozniki lesa, in sicer raznih vrst gradbenega lesa, hrastovega, javorovega, bukovega lesa ter furnirjev, kakor tudi hrastovih dog. Poleg tega ima tvrdka možnosti za plasiranje suhih gob, fižola za seme in keramičnih ploščic za oblaganje zidov v kopalnicah.
Izvozni predmeti se smejo prodajati samo v dolarjih
Ze večkrat se je opozarjalo v naši javnosti, da je za izvoznike edino dobro, če sklepajo svoje kupčije le v dolarjih. Zadnji dogodki so še posebej dokazali, kako je to za izvoznike koristno. Izvozniki, ki niso prodajali blaga v ameriških dolarjih, so doživeli v zadnjih dneh zelo neprijetne izkušnje. Veljati bi zato moralo pravilo, da se izvaža blago, ki se sme izvažati samo proti plačilu v svobodnih devizah, samo proti plačilu v ameriških dolarjih.
Koliko se troši na glavo v vojne namene v posameznih državah
Znani francoski učenjak Baud-huin je od začetka vojne proučeval vprašanje, koliko se potroši v posameznih državah na glavo prebivalca sedaj v vojni. Po njegovem računu se potroši na prebivalca (v francoskih frankih): v Franciji 14,25, v Angliji 23-95, v Nemčiji 13-50, v Belgiji 2-70 in v Nizozemski 4'65 fr. franka. Dnevno se izda v vojne namene v Franciji 600 milijonov, v Angliji 1.125 in v Nemčiji 1.215 milijonov francoskih frankov.
Povpraševanja po našem blagu
v tuiini
236 — Amsterdam:	nasoljene sardele,
237 — New York: ustrojene kože in usnjarske novosti,
238 — Bagdad: cement in papir vseh vrst,
239 — Jeruzalem: usnjeni kartoni,
240 — Dvur Kralovč (Ceško-Moravska): vinska kislina, črna in bela gorčica,
241 — Budimpešta: pirit, bakrena, cinkova in svinčena ruda,
242 — New York: išče se zveza z jugoslovanskimi tvomicami in izvozniki, ki bi hoteli izvažati v Združene države Sev. Amerike,
243 — Bremen: antimonova ruda,
244 — Mexiko: išče se zveza z izvozniki, ki bi se zanimali za mehiški trg,
245 — Stockholm: oljnate pogače, kostna moka,
246 — Quito (Fkvador): išče se zveza z našimi izvozniki oz. tovarnami, ki bi hoteli izvažati v to državo, a še nimajo svojih zastopnikov za naslednje proizvode: igrače, stekleno blago, kovinsko blago, pisarniške potrebščine, elektrotehnične predmete, tekstilno blago, likerje itd. Firma more posredovati pri nakupu kave, kakava in drugih tamkajšnjih predmetov,
247 — Montreal (Kanada); pipe iz lesa.
Doma in po svetu
Vojni minister arm. gen. Nedič
je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem naglasa, da se vsi vojaški obvezniki vpoklicujejo le po potrebi službe, če so bili nekateri poklicani večkrat, se je to zgodilo le zato, ker potrebujemo dobro izvež-bano vojsko. Upoštevati je treba, da je bila vojska opremljena s celo vrsto novega orožja. Strogo pa se gleda in se bo še bolj gledalo na to, da bodo vsi obvezniki enako obremenjeni s službo, ki je danes neobhodno potrebna. Na konec je vojni minister izrazil svoje veselje, da je bil odziv obveznikov v vsej državi sijajen in so ti s tem dokazali, da stare tradicije niso izginile in da je Jugoslavija lahko
ponosna na visoko zavednost svojih državljanov.
Iz Beograda poročajo o številnih konferencah vodilnih politikov. Med drugimi sta imela daljšo konferenco tudi predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček.
Deputacija slovenskih županov je izročila predsedniku vlade Cvetkoviču in podpredsedniku vlade dr. Mačku spomenico, v kateri zahteva ustanovitev banovine Slovenije.
Uredba o organizaciji poštnega ministrstva je bila objavljena v »Službenih novinah«.
Novi železniški vozni red stopi v veljavo v noči od sobote na nedeljo, t. j. od 18. na 19. maj.
V narodni skupščini se bo postavil poleg kipa Nikole Pašiča kip Stjepana Radiča, kakor je bilo sklenjeno te dni.
Za župana na Sušaku je bil imenovan Mario Sarinič.
BIRMANSKA DARILA
Ul are. ilatnlna, srebrnina in optKni predmeti po nizkih cenah pri =
I. VILHAR, urar - LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA STEV. 36
Za novega tehničnega ravnatelja TPD je bil imenovan inž. Vitold Biskupski, po rodu Ukrajinec. Novi ravnatelj je najprej deloval pri rudniku v Lešah v Mežiški dolini, nato pa ves čas pri TPD. Tu se je izkazal kot odličen strokovnjak ter izpopolnil zlasti obrate družbe v Zagorju. Znan pa je tudi kot socialen mož ter poskrbel za zboljšanje sanitarnih razmer. Zagorska občina ga je v priznanje za njegove zasluge za kraj in delavstvo imenovala za svojega častnega občana. Z inž. Biskupskim je bil imenovan pravi mož na vodilno mesto. Prejšnji tehnični ravnatelj inž. Heinrich je po dovršenih službenih letih stopil v pokoj.
V vojnih ozemljih Nemčije, Belgije, Luksemburga in Francije živi okoli 100.000 Hrvatov ter okoli 8000 Slovencev, pri čemer pa Slovenci na Westfalskem niso všteti.
Na občnem zboru ljubljanske sekcije Avtokluba so se spremenila pravila ter je bil ustanovljen Slovenski avtomobilski klub z ljubljansko in mariborsko sekcijo. Izvoljena je bila večinoma stara uprava z Avg. Praprotnikom na čelu.
Redni letni občni zbor turistične zveze za Hrvatsko Primorje in Gorski kotar je bil v torek na Sušaku. Na zboru se je konstatiralo, da je bil lani tujski promet dober. Vseh gostov je bilo 82.572, samo za 613 manj ko pred enim letom. Tujih gostov je bilo 47.588.
Letos je bilo posejano z ozimino mnogo manj zemlje kakor lani. Zlasti je bilo manj posejane pšenice. Poleg tega je napravila veliko škodo tudi povodenj. Zato ni pričakovati, da bi imeli letos pšenico za izvoz. Cena pšenice je zopet v dvigu ter so mlinarji v Subotici zaprosili bansko upravo, da jim dovoli prodajanje pšenične moke po 375 din za 100 kg.
V pasivne kraje je bilo dosedaj poslano 1926 vagonov koruze in
325 vagonov pšenice. Poleg tega je dala direkcija za prehrano prebivalstva posebne kredite za brezplačen prevoz koruze in pšenice v pasivne zadruge. Da se s temi brezplačnimi vozovnicami delajo številne zlorabe in da so samo v škodo legalni trgovini, ne da bi resnično pomagale revnemu prebivalstvu, je bilo že tako mnogokrat poudarjeno, da bi se te »uputnice« res že mogle enkrat nehati.
Nad 17.000 tekstilnih delavcev nat Hrvatskem zahteva, da se sklene« za vso banovino veljavna kolek-! tivna pogodba.
Velika razstava jugoslovanskih! umetnikov se otvori v nedeljo pod! pokroviteljstvom kneza-namestnika Pavla v Beogradu. Na razstav^ razstavljajo tudi številni slovenski! umetniki.
Šef sovjetskega civilnega letal-j stva Molokov je prišel v Berlin,! kjer bo gost nemškega letalskega! ministrstva.
Romunska vlada je zaplenila vseli zasebne zaloge surovih kož. Tovar-i ne usnja smejo zadržati samo eno četrtino svojih rezerv.
Na Madžarskem je bil zvišani prometni davek od 2 na 4%. Vat tobačni izdelki so se podražili z» 25%. Zvišana pa je bila tudi trošarina na mineralna olja pivo, ocetno kislino in cigaretni papir.
V Italiji so sklenile letalske tovarne kartel za izvoz avionov.
Brezposelnih je bilo v Angliji 15. aprila 972.695, za 670.000 manL ko pred enim letom in za 145.000! manj ko pred enim mesecem.
—	barva, plesira in
Ze v 24 urah rr\,r:
itd. fikrobl in gvetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, snši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. •'
Telefon št 22-72.
Sejmi
20. maja: Bogojina, Sv. Lenart ▼! Slov. goricah, Mozelj, Št. Jernej, Višnja gora, Senožeti na Dolenjskem, Vrhnika, Sv. Trojica v Slov. goricah;
21. maja: Videm pri Krškem, Črnomelj, Vače, Maribor, Ptuj;
23. maja: Fram, Martjanci, Sv. Peter pod Sv. gorami;
24. maja: Nova vas na Blokah;
25. maja: Svetina, Mengeš, Mala gora, Vitanje, Radeče, Gornja Radgona, Kotlje;
26. maja: Ruše (samo blagovni).
lugočeška
jugoslovensko-češka
tekstilna industrija !:
Kranj
• • •
Proizvaja:
barvano in tiskano biago
m
IZ
bombaža in umetne svile
HolUevaiU pcoizvode>
U dtonace b/otnUe
■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■A ■ ■■■■■■■■■
-w.v.\v.v
Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi prijatelj in družabnik, gospod
industrijec
danes preminul.
Dragega pokojnika, soustanovitelja in poslovodjo našega podjetja, kateremu je posvetil vso svojo skrb in delo za razvoj in napredek, bomo ohranili v častnem in svetlem spominu.
Bog daj večni mir in pokoj njegovi dušil
15, maja 1940.
Tekstilna industrijska druiba Hribernik 6 Comp.,
SL Vid nad Ljubljano
Izdajatelj >Konzorcij Trgovskega listac, njegov predstavnik dr, Ivan PlenB, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d.* njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi y LjubljanL
)