Nani*? — AddirMK! NOVA DOBA «117 8t, Claix Ah. Clevulcnd, Ohie-. (Tel. Henderson 3889) :7l! (NEW ERA) Dvajset tisoč članov v J. S. K. J J^venega doma v Euclid, | j 0 v telovadnih nastopih ., °val svojo mladostno moč u! ; Čvrsti Sokoli, brh- r • i Ijf °^Ce’ dorast in naraščaj: I Sl Pridružil se bo tu-.i.*°V(>nski Sokol iz Collin-*n Sokol Cech-Havliček. nastopom bo sledila gubava, gostom pa je za-“Ma dobra postrežba, ka- ®avadi. v m sij"1;1 iUibitei . K°ln in rad poseca’ nje- . Saj je pa tudi °paz avali to kipečo S 'ki11 k« ° sil°’ izurJenost in ■*rc ‘ s katero se odlikujejo ! Vrste. Celo tujce nastop naših Sokolov in ^ bi nas ne! Športna ^ naših Sokol ic pa 'osi slovensko ime celo K°i'Odce velikega Cleve- '°Koli, Sokolicami, dora-,Naraščajem je tudi prelevilo članov J. S. K. . t°rej smo ponosni na-1 kot člani. Telovadba ffilado telo in odvaja °d družb in zabav /e£a značaja. Vse pod-fSanizacije želijo imeti 111 značajne člane. So-^eJa je poleg tega tako ’'Užena s slovensko in <0 ul • , • A' 1(-lejo, da nam mdi-gotovo ohranja mlajše slovenske ustano-110 za naše slovenske ' ^'move in za slovenske e °rganizacije. * bednik Prosvete, Mr. je dne 6. julija od-s Parnikom Acquitania 6sečni obisk v Jugosla- | „i * Pevec, g. Anton Šu-ijj°ea iz Maribora v Ju-L, ’ (^a se nahaja na poboti New Yorku. ^°STI CALIFORNIJE m krnska industrija ta-e ° razvita baš v Califor-^ v tem’ da se mo-°’J'ti duplikat za sko-Znamenito pokrajino svQ • Mr. Fred Harris v u .ie 15 let preiskoval Si t.U'tU) obrežje in si je na 1 žf.^'tavanj napravil po-\ 'levid, ki pokaže, kje 'e Pokrajina za napravo f' ,i<6- Tam najdete ho-(, otoi?^ra^n°, Puščavo Sa- 'V(‘ e. Južnega morja, i p, > rivijero, švicarske go-11 vse to je v Califor- DELAVSKI PROGRAM za odpravo brezposelnosti je bi) predložen kongresnemu judicij-skemu odseku po William Greenu, predsedniku American Federation of Labor. Program priporoča krajše dnevno in tedensko delo, da bi na ta način bilo mogoče zaposliti več delavcev. Priporoča višje plače, da se s tem zviša nakupovalna moč ljudstva in s tem povzdigne trgovina. Priporoča federalne posredovalnice za delo, ki naj bi tudi skrbele, da se morejo priučiti novim metodam dela tisti delavci, katere so moderni stroji potisnili na cesto. ZASEDANJE ZVEZNEGA KONGRESA je bilo zaključeno v četrtek 3. julija. Predsednik pa je sklical posebno zasedanje senata na 7. julija, da razpravlja o mornariškem paktu, ki je bil sprejet na konferenci v Londonu. PREDSEDNIK HOOVER je podpisal kratko pred zaključkom zasedanja 71. kongresa sprejeto postavo, tikajočo se večje pokojnine vojnim veteranom. Podobno postavo, ki bi pa bila zahtevala .večje izdatke, je predsednik malo dni prej vedra 1. VIŠJIM ZVEZNIM prohibi-jMigkffl uradnikom je bilo. jg.jlfe,. stičnega departmenta naročeno, naj se bolj brigajo za velike organizirane družbe, ki importi-rajo opojne pijače na debelo, in naj ne posvečajo toliko energije malim kršilcem prohibicije. PREISKAVO Wall Streeta je za enkrat ustavil predsednik Hoover s tem, da je senatorjem predočil, da bi taka preiskava v tem času zamogla imeti za posledico ponovni polom na newyorski delniški borzi. Delniški prekupčevalci pa so bili opozorjeni, da se bo takoj pričelo s preiskavo, če bi se zopet pojavila panika na borzi. NOV REKORD trajnostnega poleta sta dosegla brata John in Kenneth Hunter v Chicagu, ki sta se obdržala v zraku 23 dni z letalom “City of Chicago.” Izplačana jima bo nagrada v znesku $25,000. ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. F. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote.) NAŠI PARKI PREMINIL JE v starosti 85 let dr. Harwey W. Wiley, ki sicer ni bil kakšen znani politični veljak, pač pa je bil velik dobrotnik človeštva. Dolga leta se je pokojni zdravnik boril proti pokvarjenim jestvinam, in največ njegova zasluga je, da so bile sprejete federalne postave, tikajoče se hrane, znane pod imenom “federal pure food laws.” Sicer te postave še daleč niso popolne in se povsod tudi strogo ne izvajajo, vendar mnogo pomagajo, da se ljudstvo več ne zastruplja na debelo s pokvarjeno hrano. o—------------ Novo orožje Trgovski potnik R. F. Hudson iz Virginije se je tekom svetovne vojne pričel baviti z izumom nove strojne puške. Vojna je bila končana, predno je Hudson svoj izum dovršil, toda on je delal naprej. Nedavno je pred uradniki ameriške vojne mornarice demonstriral svojo novo strojno ptiško, s katero je mogoče izstreliti v eni minuti 800 krogel j, kalibra 50, na daljavo devetih milj. Mornariški uradniki so puško sprejeli. Steklina Splošno ljudsko mnenje z ozirom na steklino (rabies)vje čudna zmes starih napačnih informacij, nevednosti, strahu in panike. Steklina je bolezen živali in ljudi. Je bolezen možganov, tako pri ljudeh kot pri živalih. Pojavi se najrajši, kadar večje število domačih psov pride v dotiko z divjimi živalmi pasjega plemena. Steklina se prenaša samo s slino okužene živali na druge živali in ljudi. Ta okužena slina mora priti v dotik z ranjeno kožo ali sluzno kožo različnim potom, največkrat potom ugriza stekle živali. Pa tudi lizanje od okužene živali more imeti isti efekt, ako je koža ranjena. Organizem, ki povzroča steklino, je neznan. Znanstveniki poznajo gotove mikrosko-pične tvorbe v gotovih delih možgan stekle živali pod imenom “črna telesca.” Da-li so ta telesca vzrok ali posledica, ne vedo za gotovo. Glavno je, da navzočnost teh tvorb označa steklino. Bolezen doseže možgane potom živcev, potem ko je s sline okužene živali prišla skozi ugriznjeno ali ranjeno kožo v telo. Ugriz sam se navadno hitro zaceli, ako ne pridejo zraven kakšne druge infekcije. Vzyie pa me$jc-. alijiac-.ca-sa, predno pride bolezen do možganov in se pokažejo prvi znaki stekline. Okuženje ste kline potuje počasi, in čimbolj oddaljen je ugriz od možgan, tem več časa preteče predno se pokažejo znaki okužcnja. Marsikdo veruje, da se človek, okužen s steklino, obnaša kot pes. Na tem ni niti najmanj resnice. Steklina je dvojne vrste, tiha in divja. Divja steklina se izraža v deliriju, v krčih in nezmožnosti požiranja, čemur sledi smrt. Psi, ki zapadejo deliriju stekline, divjajo iri grizejo, ker se ne zavedajo svo jega početja. Ljudje se pri taki vrsti stekline obnašajo kot v deliriju, zato je v takem slučaju težko spoznati znake stekline od drugih podobnih znakov. Tiha ali mrtvoudna steklina se izraža v izgubi moči mišic, posebno mišic grla, kar ovira požiranje. Iz tega izhaja ime “hydrophobia,” kar bi značilo, da se bolnik vode boji. V resnici se taki bolniki ne bojijo vode, samo požirati je ne morejo, Psi ne dobe stekline iz vzroka, ker so privezani, ker so napačno krmljeni, ali zaradi draženja, vročega vremena in prirojene zlobnosti. Psi, mačke in druge živali lahko zbole za steklino sredi zime. Steklino pa more v vsakem slučaju povzročiti le ugriz okužene živali. Ako obstaja sum, da je bila žival ugriznjena od okužene živali ali če se pojavijo na njej znaki bolezni, treba jo je takoj izolirati. Ako bi čakali, da se pojavijo na živali karakteristični znaki stekline, bilo bi navadno že prepozno preprečiti slučajno infekcijo drugih živali ali ljudi. Znaki nenavadne razdražljivosti ali nenavadno priliznjenosti so sumljivi. Smrt človeka radi stekline se more preprečiti, če se ugriznjeno osebo takoj začne pravilno zdraviti. Navada je, da se takoj ubije žival, ki je ugriznila človeka. Pravilno pa bi bilo, da se tako žival izolira in se pusti, da se bolezen razvije, da {Dalj« na 2. strani). Parki so mestom nekaka plu-ča. s katerimi dihajo, čim večje je mesto tem .več in obširnejših parkov potrebuje. Parki niso velikim mestom samo luksus in okras, ampak tudi faktična potreba. Za ljudi na deželi ali v malih mestih jniso parki tolikega pomena, ker itak žive v nekakem naravnem parku. Kjer je v nekaj minutah pešhoje možno dospeti ’na polje ali v gozd, človek lahko pogreši park. V velikih industrijskih mestih .pa so parkijvelika dobrota posebno za revnejše prebivalstvo in tiste, katerim njih delo ne dovoljuje, d^ bi mogli večkrat kam ven |ia deželo. Že parurni sprehod ali odpočitek v parku poživi človeka v poletni vročini. Zrai sicer ni tako čist kot zunaj nal deželi, vendar je čistejši in hladnejši kot med razbeljenim zicbvjem in na praških cestah. Parki raznih inest so nastali iz daril ali zapuačin premožnih meščanov ali pi iz splošnega davčnega' fonda.! Vzdržujejo in izboljšujejo pa se navadno iz mestnih financ 'ki izvirajo iz davkov. Vsak prebivalec mest plačuje davke, direktne ali indirektne. Ako jih ne plačuje direktno od poslopij in zemljišč, plačuje jih iindirektno pri stanovanju in drugih življenjskih potrebščinami. Za vzikžavar.Jc parkov torej direktno ali indirektno plačujejo vsi meščani, zato so logično tudi vsi solastniki. Parki so torej javna zabavišča, prosta in odprta vsem. Za revnejše sloje, ki nimajo časa in sredstev za izlete na deželo, pomenijo mestni parki mnogo. Tam odrasli in otroci pridejo vsaj deloma v stik z naravo in vsaj začasno pozabijo svoje suženstvo v velikomestnem dimu, prahu in vročini. Z davki, ki jih največ plačajo veliki posestniki in ki se deloma porabijo tudi za vzdrževanje mestnih parkov, se revnejšim slojem da vsaj delna kompenzacija: na razpolago so jim parki. Tisti, ki direktno največ plačajo, lahko gredo in največkrat tudi gredo na oddih drugam. Že v samem tem dejstvu je nekaj pravice in izenačenja. Končno, naj bo že tako ali tako, mestni parki so namenjeni razvedrilu prebivalstva, in vsak goljufa samega sebe na račun svojega zdravja, kdor v gorkih poletnih dneh v njih ne išče oddiha, razvedrila, kadar ima par ur prostega časa na razpolago. _______n--------- VSAK PO SVOJE Zakaj kokoš kokodaka Kadar domača kokoš izleže jajce, oznani to novico svetu z glasnim kokodanjem. To je v nasprotju z navadami drugih ptičev, ki takega čina ne raz glašajo, ampak skušajo tiho prikriti pozicijo gnezda. Znanstveniki sodijo, da je domača kokoš podedovala navado kokodakanja od svojih prednic, divjih kokoši, ki žive v džunglah Indije. Te divje ko koši žive v jatah, katerim nače-ljuje petelin. Ko se katera kokoši izgubi v goščavo in izleže jajce, je ostala pernata družba odšla za hrano že naprej, zato kokodaka, da se ji njene tovarišice s petelinom vred oglasijo in jih tako zamore najti. To je najbrže tudi vzrok, da se domači petelin navadno vselej oglasi, kadar sliši kuro kokodakati. AMERIŠKI IZVOZI Bombaž (cotton) je kralj ameriškega izvoza že za več kot sto let in je ohranil svojo krono prvenstva tudi v letu 1929, ko je skupni izvoz Združenih Držav prekoračil 5,000 miljonov dolarjev, prvič v normalnem času. Bombaž je bilo prvo izvozno blago, pridelano’ od evropskih naseljencev v Novem svetu že pred 438 leti in še vedno ostaja glavni predmet izvoza. Ali njegovo kraljevstvo ni več tako sigurno, kajti ima v mašinarijah nevarnega tekmeca. Izvoz bombaža je namreč dosegel svojo višino leta 1925 in od tedaj se je zmanjšal za četrtino. Med tem časom pa se je vrednost izvoženih strojev kar podvojila. Ako vrednost izvoza strojev v letu 1930 preseže vrednost izvoza bombaža, bo ta okol-nost pomenjala važen zgodovinski preobrat v trgovini Združenih Držav. Pomenjalo bo, da Združene Države, ki so bile za tri stoletja glavni svetovni re-servar surovin, so sedaj postale glavni tovarnar sveta, že sedaj znaša skupna vrednost manufak-turnega in polu-manufakturne-ga blaga tri petine vsega ameriškega izvoza. Imeli smo do sedaj le dva resnična kralja izvoza: bombaž in tobak. Tobak je kraljeval najprej tekom 150 let, potem pa je kraljeval bombaž za sto in petdeset let. Ko je Kolumbus odkril Ame-'n^VTfe-prreaKoval^r^o odnesel zlato in začimbe (spices), ali Indijanci, ki so mu ponujali svoje blago, so prinašali bale bombaža in papige. Povrnil se je domov brez obljubljenega zlata, obljubil pa je španjskemu kralju in kraljici, da ga prinese po drugem potovanju, in izjavil, da nova zemlja utegne biti vredna kot izvir raznih drog, bombaža, masti aloe in rabarbare. Vzlie njegovemu prerokovanju je grški otok Kios še danes po 2,000 letih glavni izvir mastike (nelep smole). Riba treska (codfish) je privlekla prve angleške in francoske pomorščake k severo-ameri-ški obali. Prvi produkt, izvožen iz kopnega na Angleško, je bil bržkone sasafras (koren ameriškega lovorja). Bil je izvožen na Angleško še pred prihodom Pil-grimcev. Veliki brodolastniki so ga rabili za kuhanje nekega čaja, ki so ga dajali mornarjem, češ da jim ohranja dobro zdravje. Ko se je kapetan Newport povrnil na Angleško, potem ko je tukaj izkrcal John Smitha in njegove pustolovce, kateri so ustanovili Jamestown leta 1607, je odnesel s seboj malo zrno zlata in tovor pirita (neke železne rude), misleč da je ta ruda zlato. Izkazalo se je, da tovor ni bil veliko vreden, ali to ga ni ozdravilo. Drugič je šel v Novi svet in zopet prinesel tovor pirita. 1 Kapetan Smith je poslal na Angleško tovor hlodov cedre, da vsaj pokaže svoji družbi, da nekaj dela v pokritje družbinih stroškov. Kmalu pa je tobak prinesel bogatstvo Virginiji in naselbina Jamestown se je izkazala uspešno. Zanimivo je priravnati glavne predmete izvoza v kolonijalni dobi in dandanes. Zaporedno po važnosti so bili predmeti izvoza v kolonijalni dobi sledeči: Tobak, ribe, pšenica, riž, pomorske potrebščine, indigo, kitovo olje in ribja kost, kože, železo, lug, prekajeno meso in konji. (Dalje na 2. atranl). GLASOVI Z RODNE GRUDE Ker je poskusno tiskanje bankovcev v novozgrajeni tiskarni Narodne banke v Beogradu sijajno uspelo, je začela tiskarna po sklepu upravnega odbora Narodne banke s 1. juli jem redno poslovati. S tem dnem so začeli tiskati nove bankovce, s katerimi bodo postopoma zamenjali stare in raztrgane bankovce, ki so sedaj v prometu. Razmišlja se tudi že o tem, da bi se izdali glede na spremembo naziva države novi bankovci. To delo bo izvršeno v daljših razmahih, tako da zamenjava sedanjih bankovcev v gospodarskem življenju ne bo povzročila nikakih zmed ali težav. Kakor se čuje, bo še tekom letošnjega leta razpisan natečaj za osnutek novih bankovcev. Huda nevihta v Hinjah. Nedavno je bila v Suhi krajini silna nevihta s točo. Črni oblaki, da je bilo temno kakor ponoči, so brzeli nizko nad zemljo preko krajine in padala je toča. debela kakor golobja jajca ali orehi. Fižol, koruza, žito in druge kulture so zbite na tla. Po številnih hišah je toča razbila vse šipe. Samo na šolskem ; poslopju je napravila toča 1000 dinarjev škode zaradi razbitih šip in razkrite strehe. Kmetje, ki jim je nevihta uničila vse pri-'"dt? 1 If©j"ik ‘SO ■potrebni rn+jne (w>-1 moči. Strašna toča pri Mirni peči. Vas Gobodol pri Mirni peči je : zadela te dni strašna nesreča. Nad vas je prihrumela nevihta s točo, ki je uničila vse poljske pridelke. Kmetje bodo morali, če bodo hoteli kaj pridelati, polja znova zasejati. Takojšnja pomoč je obupanim vaščanom nujno potrebna. Posledice toče, ki je zadela okolico Višnje gore, so izredno hude. Vse je zbito, zlomljeno in uničeno. Znova je bilo treba začeti z delom kakor v zgodnji pomladi. Mlado žito morajo po kositi. Fižol se ponovno sadi. Dan po nevihti je bil na kraju opustošenja banski delegat g, inž. Zidanšek, ki je pregledal polja. Istotako je kraj obiska) davčni delegat zaradi eventu-elnega odpisa zemljiških davkov. Oba je vodil g. Erjavec, župan v Dragi in bivši oblastni poslanec za okraj. Najboljše bodo zaradi te nesreče odrezale trgovine s šipami, ki jih je pobitih ogromno število. Samo na sodišču je uničenih okrog 190 šip. Dne 13. junija je nenadoma preminul kamniški restavrater g. Josip Kenda. Zadela ga je srčna kap. Pokojni Josip Kenda je bil rojen 28. februarja 1858 v Naklem pri Kranju. V Kamnik je prišel leta 1879, kjer si je z njemu lastno marljivostjo in vestnostjo ustanovil splošno znano restavracijo, ki so jo obiskovali vsa leta tudi številni inozemci, kajti znan je bil pokojni kot izvrsten restavrater tudi izven meja naših krajev. Maščevanje po dolgih letih Tisto leto, ko so obešali v liber-ški fari prvi zvon v zvonik, je bil Martinče iz Liberge še majhen dečko. Zato mu je tudi ukazal Sirk, ki je bil tedaj že kaj zastaven fant: “Tak majhen dečko pa mora kar v cer-(Dalje na 2. strani). Četrti julij je srečno za nami in zdaj se pripravljamo na Pasje dni. Je res lepo na svetu, ker je vedno kaj pred nami, kar nas drži v veselem pričakovanju. * Letos sem za Pasje dneve prakticiral že v juniju, ko je toplomer v slavnem uredništvu kazal 90 in 95 stopinj. Tudi ban schadeavenuške banovine nas zagotavlja, da so Pasji dnevi čisto lep in prejeten čas. Pasji dnevi da postanejo res pasji šele, kadar se kleti popolnoma posušijo. * Za slabe čase in številne ne-prilike dežele mnogi ljudje dolžijo vlado. Meni se zdi, da je ta kritika brez podlage: vlada vendar ni ničesar storila! * Otroci, rojeni v Zedinjenih državah po 1. aprilu 1930, ko se je končalo ljudsko štetje, deset let ne bodo prišli v poštev pri številu prebivalstva. V poštev pa bodo prišli pri mizi in kadar bo treba kupovati krilca, hlačice in čevlje. * Kljub gospodarski depresiji in kljub nizkim cenam pšenice so se v takozvanem pšeničnem pasu te dežele razmere gotovo obrnile na bolje, ker sicer bi si mesto Minneapolis ne moglo privoščiti kar treh bančnih ropov na en dan. * Znani ameriški humorist Will Rogers je nedavno dejal, da smo Američani čreda dobrodušnih bedakov. Kadar se predsednik moti, zapišemo to na račun njegove neizkušenosti. Kadar je tarifa napačna, se ji smejemo. Kadar se kongres moti, pravimo, da je to njegova navada. Kadar banka bankrotira,- dovolimo ravnatelju, da začne novo. Kadar senat kakšno pravo zadene, proklamira-mo narodni praznik. — Tudi humorist včasih kakšno resnično in pametno pove! i* Nedavno so prohibicijski agenti vdrli v neko pivnico, kjer so zaplenili večjo množino opojnih pijač in aretirali ducat pivcev in igralcev. Med aretiranimi je bil tudi neki zamorski duhoven. Pred sodnikom je izjavil, da je v pivnici iskal gradiva za svojo nedeljsko pridigo, in je bil oproščen. Ta izgovor si je dobro zapomniti. Tudi uredniki včasi ne vemo, kje bi vzeli gradivo za zevajoče kolone ! * Tudi premožni ljudje imajo svoje neprilike. Bivši predsednik Coolidge je začel pisati članke za časopise in sin predsednika Hooverja je dobil delo v neki pisarni. Zdaj jima kronični kikarji očitajo, da sta požrla delo par bolj potrebnim osebam. Ako bi nič ne delala, bi jima očitali, da lenobo prodajata na stroške drugih. * Naslovi člankov v časopisih so včasi jako dvoumni. V nekem listu je bilo nedavno poročilo o trempu, ki se je hotel zastonj voziti na vlaku, pa so ga zalotili in aretirali. Nad poročilom je bil sledeči naslov: “Prijet tremp, neoženjen; n1'-ma drugih slabih navad.” Znano je, da si predsednik Hoover in zvezni senat nista posebno na roke. Prijatelj-ribič je z ozirom na to prišel do za-(Dalje na 2. stran!) “JVo'tJa. "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina »a člane 7tc letno; za nečlane $1.50, ta inozemstvo $X. OFFICIAL ORGAN of th« SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY voditi vse to, je enakovreden drugim narodom tudi na polju podpornih organizacij. Ker je mladina tudi deloma vešča našega jezika in ker ima priliko videti, da so Slovenci v splošnem pošten in priden narod, katerega se ni treba pred svetom sramovati, pride k nam in se zavaruje pri dobri podporni organizaciji. Če bi ne prišla k nam, šla bi v najboljšem slučaju k drugim organizacijam, največkrat pa nikamor.. ,7 , , Iz tega sledi, da kadar imamo dobro besedo za naše pesnike, pisatelje, za naše Slovenske narodne domove, za naše banke, za naša telovadna, dramska in pevska društva, delamo, četudi indirektno, tudi za ugled in napredek naše J. S. K. Jednote. KRESNICE (A. J. T.) Subscription for members $0.7t per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. 83 NO. 28 Slovenska zavest. Ameriški Slovenci, tisti, ki smo se priselili iz Evrope, bili smo prej Slovenci kot Američani. Slovenci smo po krvi, v slovenskem jeziku smo izražali svoja čutila že od detin-skih let in našo prvo izobrazbo smo dobili v slovenskem jeziku. Ko smo se priselili v to deželo, smo se bolj ali manj privadili jezika naše nove domovine in smo si pridobili državljanstvo te velike republike. Ponosni smo na to, da smo Američani, zavedamo se, da se moremo politično in do gotove mere gospodarsko udejstvovati kot Američani, kljub temu pa smo ostali Slovenci in bomo ostali, dokler bomo živeli. O kakšnem narodnem šovinizmu tu ne more biti govora. Nobena narodnost ni tu priviligirana, nobena narodnost, ni boljša od druge. Amerika ne brani nobeni oriseljeni narodnosti da duševno in kulturno živi po svoje, vsaj do gotove mere. Amerika nam ne skuša nasilno uničiti našega jezika, naših šol, naših časopisov, naših podpornih in drugih organizacij kulturnega ali gospodarskega pomena, ker ve, da od vsega tega ima ali bo končno imeia korist dežela kot taka. Ta taktika je izredno praktična, ker je Ameriki veliko koristila gospodarsko in kulturno, ob enem pa je pripomogla, da so priseljenci iz vseh dežel resnično in nesebično vzljubili svojo novo domovino. S svojo širokogrud-nostjo nas je privezala nase tako, da lahko smatra priseljence za svoje najbolj zveste in lojalne državljane. V deželi kot je Amerika lahko žive v miru in prijateljstvu med seboj narodnosti,' ki'se v starem kraju smrtno sovražijo. Nimamo vzroka, da bi se sovražili, pa se medsebojno spoštujemo. Kljub temu pa bi bilo nesmiselno, da bi svojo narodnost zatajili ali se je sramovali. Dvomljivo je, da bi mogel biti dober Američan tisti, ki se sramuje naroda, iz katerega je izšel. Poleg tega je neoporečno dejstvo, da ne morejo priseljenci, da ne bi mogli priseljeni ameriški Slovenci živeti resnično duševno življenje drugače kot Slovenci. Druga in tretja generacija bo mogla to, mi priseljenci pa v splošnem ne moremo. Torej, če nečemo biti duševno mrtvi, moremo duševno živeti le kot Slovenci, kot ameriški Slovenci. Pota ameriških Slovencev se v marsikaterem oziru razlikujejo od poti starokrajskih bratov, toda naše duševno življenje teče do gotove meje vzporedno. Mi čitamo ameriške (angleške) časopise, posečamo ameriške knjižnice, muzeje umetniške razstave, gledališča, koncerte itd., toda največ družabnega in duševnega življenja najdemo baš med svoji mi sorojaki. Naj je to dobro ali slabo, resnica je, da je tako. Naš jezik, naša slovenska zavest nas druži. Kje bi bili naši številni Slovenski narodni domovi, naše slovenske podporne organizacije, naša športna, pevska in dramska društva, da ni bilo slovenske zavesti, ki nas je /družila v teh organizacijah, ki nas je navdušila in nas še navdušuje za neštevilne žrtve! Ubijte to in zanesli ste kal jetike v naše podporne, kulturne in razne gospodarske organizacije! Dvomljivo je, da je katera teh organizacij že na svojem vrhuncu, skoro vse še potrebujejo delavcev in graditeljev, na katere pa moremo računati le, Če jim-v naši nezavednosti ali strankarski strasti ne bomo ubili slovenske zavesti. Pisec teh vrstic ljubi vse človeštvo, ljubi in spoštuje vse narode, ljubi svojo adoptirano domovino Ameriko, toda njegovo skromno mnenje je, da more največ koristiti svojim rojakom, Ameriki in človeštvu v splošnem, če svoje omeje ne zmožnosti rabi kot ameriški Slovenec. Star, pa resničen pregovor pravi, da vse dobro se pričenja doma. Malo koristi človeštvu tisti, ki si beli lase radi žitne letine na Kitajskem in v Indiji, svojo lastno njivo pa pusti v pušči in plevelu. Dvomljivo uslugo izkazuje slovenskim podpornim or ganizacijam, kdor direktno ali indirektno omalovažuje ali ubija slovensko zavest. Res smo pri teh organizacijah v prvi vrsti radi podpore, toda slovenske podporne organizacije niso edine vrste v Ameriki. Da jim rojaki dajejo prednost pred drugimi, bo poleg strogo materijalističnega še kak drug vzrok. Hočemo pač biti svoji med svojimi, ker nas vle če skupaj kri in slovenska zavest, četudi se iste marsikdo direktno ne zaveda. Slovenske podporne organizacije so danes za svoj napredek v veliki meri odvisne od naše turojene mladine. 'Ko drugih organizacij se tiče to tudi J. S. K. Jednote. Kdor je dober član naše Jednote, skuša za isto, pridobiti kar največ naše mladine. To včasi ni lahka reč, ker mladini so odprta vsa drugačna pota kot so bila nam naseljencem. Treba je izrabiti vsa sredstva za pridobitev mladine, in med temi sredstvi je važno poudarjanje vsega, kar je slovensko. Mladini pokažemo naše ponosne Slovenske narodne domove telovadna, dramska in pevska društva, naše banke in trgovine in sploh vse naše gospodarske in kulturne ustanove kar jo uveri, da narod, ki je bil zmožen zgraditi in je zmožen V gorkih poletnih večerih je zunaj na farmah zelo zanimivo opazovati kresnice, ki se svetlikajo nad poljem ali med tem nimi obrisi drevja in grmovja. Ti mali ruja vi hroščeki se s svojimi svetilkami kar igrajo kot lahkoživi otroci. Prižigajo jih in ugašajo navidezno brez vsega pravega smisla in namena. Včasi gori svetilka nekaj trenutkov skupaj, včasi posveti le za hip, nakar zopet ugasne, da par trenutkov pozneje ponovno zablesti kje drugje. konci junija, ko so bile v naj-bujnejšem cvetju, bo rad priznal, da takega nasada vrtnic ni na vsem srednjem zapadu. Prekašajo ga le nasadi vrtnic na divnem pacifičnem obrežju. Vrtnice tudi precej dobro uspevajo v državah ob Atlantiku, srednji zapad pa radi suhega podnebja in ostrih zim ni prikladen zanje. Cleveland pa more pokazati v tem oziru zelo častno izjemo. Morda k temu pomaga vlažnost iz bližnjega Erie jezera. prijateljev ima fantič, ki ga je bila na en ali drug način zadela nesreča! Skoro nikdar ni sam. Skoro vedno je okoli njega gruča njegovih vrstnikov, ki mu pripovedujejo dnevne zgodbe, se šalijo in se sploh zabavajo po načinu takih fantičev. Fant s poškodovano nogo ne more z njimi po njihovih potih, zato pridejo oni k njemu. Jasen je lijegov obraz, vesele so njegove oči; ne čuti se zapuščenega in osamljenega. Fantičev ne poznam, morda so po večini, morda so sami Slovenci. Mladina na cesti pač angleško govori. Upam, da ima poškodovani fant dobro zdravniško oskrbo, a po mojem mnenju bo njegovo popolno ozdravljenje vsaj za 50 odstotkov hitrejše vsled vesele družbe njegovih lojalnih tovarišev. In verjemite mi, kadar vidim to skupino veselih fantov, ki kratkočasi svojega poškodovanega tovariša, se mi zdi izrazitejša predstaviteljica gentlemanstva, lepote, ljubezni in lojalnosti, kot lepi pa mrzli mramornati spomeniki, ki so morda stali milijone dolarjev -----------------o-------- Nič ne znamo, kakšni so ofi-cijelni posli kresnic v naravi, vendar jih imamo radi, ker nam nič hudega ne prizadenejo, ampak nas še razveseljujejo s svojim ljubkim svetlikanjem, če bi jih ne imeli v tej deželi, bi jih nemara skušali importi-rati iz inozemstva za okras poletnih noči. So pač nekaki drobci lepot, ki se nam dopadejo in nam na svoj način lepšajo življenje. Škoda je za vsako lepoto, ki jo zamudimo ali prezremo v življenju, naj bo v domačem mestu ali na potovanju. V po-etnem času tudi naši rojaki, katerim čas in finance dopuščajo, radi nekoliko potujejo po deželi. Nekateri potujejo z železnico, nekateri z avtomobili. To je želo''priporočljivo razvedrilo za vsakega, ki si ga more privoščiti. Vsak kraj ima gotove lepote in zanimivosti, katere je vredno videti, škoda je le, da gre mnogo teh poletnih turistov mimo njih, ker sami niso nič poizvedovali, opozoril jih pa nihče ni. * Cleveland, na primer, nima posebnih kričečih znamenitosti, vendar bi lahko tu skozi potujoči rojaki marsikaj zanimivega videli. Na samem St. Clairju ni nič posebnega, če izvzamemo Slovenski Narodni Dom, slovenski banki in veliko število •slovenskih trgovin in drugih podjetij. Malokateri zunanji ojak pa ve, da imamo v Clevelandu kar sedem Slovenskih domov in stotine lepih stanovanjskih hiš, katere lastujejo Slovenci. In da vidite, kako marljivo naši rojaki letos popravljajo in barvajo svoje hiše in ograje,!. Dela v tovarnah je namreč bolj malo, pa pridni rojaki koristno porabijo svoj prosti čas doma. Pa so tu še druge reči, katere si je vredno ogledati. Novo-otvorjena unijska železniška postaja bi delala čast vsakemu velemestu. Okolica z jezerskim obrežjem, z boljšimi stanovanjskimi selišči, in še bolj zunaj s svojimi sočnimi polji, vinogradi in sadovnjaki, je mikavna. V mesto Chicago nisem bil nikdar zaljubljen, in nisem imel vzroka, da bi bil, toda, da se to mesto predstavlja svetu samo kot prestolica banditov in rake-tirjev, se mi ne zdi pošteno. Tudi neprijatelju bi se moralo priznati njegove vrline, če jih kaj ima. Jaz vem tudi v razvpitem Chicagu za lepote in zanimivosti, katere bi še rad videl, če bi nanesla prilika. Novo unijsko postajo in nebotičnike v dolnjem delu mesta vselej pogledam z nekim občudovanjem, dasi nisem prijatelj velikih grobelj kamenja. Vredno je videti Grant park s krasnim in dragocenim vodometom. Pa Field muzej, kateremu najbrže ni para v Ameriki; seveda si je treba ogledati notranjost, ne samo zidovje od zunaj. Dalje ima mesto krasne parke, kot Lincoln park, z bogatim zverinjakom in ptičnico, Garfield park, z velikanskim, lepo in znanstveno urejenim rastlinjakom, ki prekaša celo sloveči botanični rastlinjak v New Yorku. In še mnoge druge znamenitosti so tam, ki jih ni videti povsod. Rojaki, ki potujejo skozi to razvpito mesto, nikakor ne store prav, če drvijo skozi kot bi bili namazani z ricinovim oljem. * Kdor je bil v San Franciscu, pa ni videl mesta ponoči z vrha Twin Peaks, kdor si ni ogledal ožine Zlatih Vrat, tulnjev, ki se v bližini Cliff House solnčijo na iz morja štrlečih čereh, in prekrasnega Golden Gate parka, je prezrl lepote, kakoršnih ima svet le malo. Kdor je obiskal Colorado Springs, pa se je zadovoljil s tem, da si je ogledal le to mesto milijonarjev, ki je sicer zelo ljubko, snažno in za nameček še obdano s ponosnimi snežniki. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. I9®* VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) ključka, da predsednik tako rad hodi ribe loviti iz vzroka, ker ne potrebuje za to senat-skega dovoljenja, in ne potrdila, kako velika je bila vjeta riba. * Dandanes je križ s posli; nič si ne puste reči. Ko je gospodinja povedala kuharici, da je odslovljena iz službe, ji je ta zabrusila v obraz: “Saj vem zakaj! Lepša sem od vas in tudi poljubljati znam boljše kot vi!” “Kdo vam je to povedal?” se je razhudila gospodinja. “Prvo vaš soprog, drugo pa vaš šofer,” je zažvrgolela kuharica in se zasukala na peti. * Ko je senator Reed nedavno odhajal na počitnice v Evropo, ga je na pomolu v j el časnikarski poročevalec in mu stavil vrsto vprašanj, na katera je senator točno pa kratko odgovoril, Ko ga je končno menda iz hagajivosti še vprašal, če mu ve povedati, kakšna je zastava predsednika Hooverja, je senator enostavno obrnil narobe prazen hlačni žep, nakar je moško odkorakal na parnik. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK,: 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 001 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely,. Minn. I < Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O- 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P* -, 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, Porotni odbori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., B&rbertoaJ^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiUB*j* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n« P??« sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n boM‘* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in *IPIT membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair " Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugosIov*n^j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se **.. tajniku bližnjega društva JSKJ. Za obrnite na gl. tajnika. Novo društvo članicami. ustanovitev novih društev •* J« se lahko usta'novi z 8 fil*°* pa je pri tem pozabil na bližnji Manitou, s številnimi mineralnimi vrelci, in na “Vrt bogov,” ki se odlikuje s čudovitimi skalnimi formacijami, “vreden je, da b’ jih dobil s korobačem.” kot pravi tista pesem. * Stotere kraje te velike dežele bi bilo vredno omeniti radi ene ali druge znamenitosti. Mnogo Zanimiv je dolgi park, ki nosi tri imena: Gordon, Rockefeller in Wade, dasi se vse skupaj drži. Tam je najti tipični Shakespearejev vrt, Židovski vrt in še nedodelan Vrt nemških poetov. V Wade parku je muzej, ki je sicer zanimiv, a za onega, ki je videl večje in bogatejše muzeje drugih mest, je nekako tesen. S stopnjišča tega muzeja se vidi krasen del parka z malim jezercem, ki je bil urejen šele pred par leti. Tu je naravna lepota zelo ljubko združena z umetnostjo, in kaže, da načrta niso narekovali ozkosrčni puritanci. Na drugo stran muzeja je čudovito lep nasad vrtnic. Kdor jih je videl jih je, ki drve mimo nenavadnih lepot v vlakih, avtomobilih ali peš, pa se ne vtegnejo ozreti. Preveč se jim mudi, pa dostikrat sami ne vedo, kam in zakaj. * Celo na naših vsakdanjih potih opazimo včasi zelo lepega, ako le rabimo oči za gledanje in zrnce možganov za razmišljanje. Tako vidim včasi, na delo ali z dela gredoč, na nekem vogalu poldoraslega fanta, ki ima poškodovano nogo, upam, da samo začasno. Hodi s pomočjo bergelj, a največkrat se naslanja ali poseda na stopnicah domače hiše. In da vidite, koliko Prebivalci našega glavnega mesta Washingtona nimajo volilne pravice in vse postave za to mesto dela zvezni kongres. Pa se zdi, da navzočnost in vodstvo kongresa ne vpliva najboljše na tamkajšno prebivalstvo. Vsaj dekleta so tam izredno poredna. Nedavno je neki zavrnjeni ženitovanjski kandidat v Washingtonu dal aretirati svojo bivšo ljubico, ki je na njegov račun vzela v trgovini drago obleko, v kateri se je poročila z drugim. A. J. T. --------o-------- AMERIŠKI IZVOZI (Nadaljevanje iz 1. strani) Dandanes pa je red sledeči: bombaž, stroji, petrolej, avtomobili, mesni produkti, železo in jeklo, pšenica in moka, baker, tobak, sadje, manufakturiran bombaž, produkti žag. Od leta 1631, ko je bila zgrajena prva ladja v Plymouthu, je brodarstvo postalo velike važnosti. V Ameriki zgrajene jadrnice so uživale dober glas in, ko je izbruhnila revolucija, ena tretina vseh ladij pod angleško zastavo je bila zgrajena v Ameriki. Ribe, rum, sužnji in tobak so igrali glavno vlogo v čudni kombinaciji te prve izvozne in uvozne ameriške trgovine. Trska, ulovljena od bostonskih in sa lemskih ribičev, je bila izvožena v Zapadno Indijo in zamenjana s sladkornim sokom (molasses). Sok sladkornega trsa je bil vpo-rabljen za izdelovanja ruma v New England, rum pa je bil vporabljen za nakup sužnjev v Afriki in sužnje so prodajali južnim veleposestnikom za to-, bak, za katerega so dobivali gotovino na Angleškem. Značilne poteze modernega ameriškega izvoza so produkti ameriške iznajdljivosti: šivalni stroji, varnostne britve, kešre-gistri, avtomobili, avtomatični stroji in fonografi. Ameriški izvoz je doživel tekom treh stoletij pomemben razvoj : 1730 — 7 miljonov dolarjev, 1850 — skoraj 72 miljonov, 1930 -— 5157 miljonov dolarjev. FLIS. -------o-------- ZDRAVNIŠKI NASVETI (Nadaljevanje iz 1. strani) se more spoznati, če je žival res stekla ali ne. Stekla žival bo gotovo poginila nekaj dni potem, ko se je pokazala bolezen. Da bi stekla žival kdaj ozdravila, ni znano. Kadar je kakšna oseba ugriz-njena od psa, je pravilna procedura priprosta. Ne ubiti psa! Žival naj se zapre ali priklene na varen prostor, kjer ne more priti v dotiko z drugimi živalmi ali ljudmi. Tako izoliranega psa naj se opazuje 10 dni. Ako je žival po 10 ali 12 dneh živa in zdrava, smo lahko gotovi, da ni stekla. Ugriz je potem le tolike važnosti kot rana sama kot taka. Ako žival pogine, naj se njeno glavo vloži v zaboj z ledom in pošlje v najbližji državni laboratorij v svrho preiskave. Potem naj se začne s Pasteurjevim zdravljenjem oziroma s tozadevinm modernim zdravljenjem takoj, ne da bi čakali na poročilo iz laboratorija. Ako poročilo javlja, da žival ni bila stekla, naj se z zdravljenjem ugriznjene osebe nadaljuje, kakor smatra zdravnik, za dotični slučaj umestno. Pomniti je treba, da metode laboratorijev niso nezmotljive, posebno, če je bila stekline osumljena žival ubita prezgodaj. Kadarkoli obstaja le senca dvoma, da-li je bila žival stekla ali nč, naj se s pravilnim zdravljenjem ugriznjene osebe nadaljuje do zaključka. --------o------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) kev!” Martinčka je tista žaljivka grela skozi vsa leta, prav do sedaj, ko se mu je nudila prilika, da se Vnaščuje za pred leti izrečene besede. Oba znanca sta se srečala na samotni poti. Eden je na zadevo popolnoma pozabil, drugi pa ne. “Ej, ali se še spomniš na tisti dan, ko smo obešali v Libergi zvon?” je menil Martinče, ki se je od takrat močno razrasel in vihti zdaj težak kramp v roki kakor igračo. Pa ni nič čakal odgovo- ra. Pograbil je krepelc i- ^ njim maščevalno nasuK® ka. Ta je padel, dobil P0^. be in pri padcu izgubil tere reči. Napadenec j® J. zdravniške pomoči, ma® ^1 ca, ki je po dolgih leti In tl svojo čast, pa je ovadil so ki bo zdaj reševalo star° : lecj. ^ tovsko pravdo. j %ig . . iJ ,J Je ^ tina je kazala dobro, s® . 0^ . *s tl je vse uničeno. To je ^ llch čutnejše, ker je uničevd ® ^ ^ n 0 nja leta pridelek suša in ' bivalstvo popolnoma °Sl,all^ ;’^e šeno. Treba bo od odl°cf it*eci oblastev takojšnje in 1 ^ ^ ers pomoči, da se vsaj deln° ^ Siig ta elementarni udarec- ^ |j! ^ at kovnjaki naj svetujej°> s1 ® e* se z najboljšim pridom 0{f. cie; vsejati na polja, uniče^ ■ f /• T či. Po teh nasvetih Pa $ y tem oblastvo pomaga s ^tj® lt^t‘ n nim semenjem, ki si £il, j.erj t ^ i: ne morejo sami nabaviti-brez vseh sredstev. W — V 1,8 Otrok brez rok. V j8j. L ški praksi g. dr. Jagodi j $ pred nekaj dnevi dogo ji < den primer. Neka z ^ ^ J Klopcah pri Slovensk* ^ji1 L ^ porodila sicer PoJfl0lfc ' Sta zdravo dete ženskega 3 0" Jm docela V » roki. Dotična mati in>a a^ V ^ otrok, ki pa so pravil»® ^ \ in ne kažejo nobenih aD n osti. j \> hfii' 1, h t . Zelo važen in pome^i^ >be predek v odnošajih P stva v okolišu Murske^^, , do Madžarske je nova ^ j, ki regulira obmejni P1. 5£> ^ obeh državah. Do se.„jAr dvolastniki smeli Pret teritorija ene države 11 p» , , rij druge, s 15. junija i#. W' dobilo vse obmejno r p , stvo pravico do tridne' , jji h. vanja v sosednji df2** J 5j \ krajih, ki spadajo še ^ A mejno cono. Družins^ / ,% so bile vsa ta leta nel^jii X ^ ljane, bodo zopet oWe di kmetje si bodo fj tj, gali z najetimi močm1 pfL1 skem delu. Vsekakor^' ^ valstvo novo uredbo P° ^ z veseljem. J k|>E* ,lfe C0 Asi, Bi 'S f( eej; ferg ^ssec This '% g «Wh' fideiv J met N at! The ,f'tth, jSd V v icula l,Y, Ou je mu pa m,*...*.*...... m . i ext week the semi-annual meeting of the Supreme Exec-6 Committee of S. S. C. U. will take place at Ely, Minn, j L from the regular work to be accomplished, the Su-|0 oard will also review the accomplishments of our organ-^ L n for the first six months of thfe year 1930. What progress ^ee*i made, what interest has been displayed—in fact all i. rs pertaining to the welfare of our organization will be ssed at this important meeting, jjtvi j *11s should serve as an example to the rest of the members 'w an<^ esPecially the lodge officers. (Jhat has your lodge done in the past six months to induce iT. n ers to join your group? What methods employed in the I Svv w*th the greatest favor among the members? What fioDi M*es sPonsored proved to be of the greatest benefit, both 111*] a‘and financial? j 2 : ff ] anc^ a number of other questions should be pondered y the executive committee of each and every lodge. It is ^le exPei'ience of past performances that a lodge can .A j., ^he most in planning for the future. Perhaps it would be *n V *t*ea ^ executive committee of EACH AND a| j. ^ LODGE of our Union held a semi-annual meeting to l0^ m- «; S Ways and means to improve the genei*al status of that "Si t01»' 'o as this would have a strong tendency to lessen the lSeh^e||j displayed by -the members. But ideas already giv >]ešiv^ ti’thought beforehand have that much more char A^Uce results once they are offered to the members. bil8 ^ ^ pei’son that is at all familiar with lodge meetings adl° hrf8 ^ia^ ^ie members must be interested in a 1 fl8 ^ ^e^ore they will express their opinion. Hence, when jšflj H llew *s al)0Ut to be unfolded, the pros and cons can ed#j u isis6 given> which will cause a special interest in the idea. Hu/*16 reason why one group of members can accomplish ala z , I more at their meetings than can other groups. n jepr! ot^er words, plans have been made with an eye to the 9sir0i*J n ' Therefore, the idea has been given plenty of considera-6 pros and cons have been discussed by the members of iz^i committee and are ready for the approval of the 0 ub'V tf sT'S‘ Al°ng with this is the possibility of the members to c ■) k ^&estions of their own toward improving this particular ’ it*j j flie hand, and perhaps offer an idea for the consideration 'S ^Xecutive committee and the members in general. i»P0V \C^nce is classified knowledge and not a mere jumble of \ j 0 do things scientifically implies the accomplishing of . po^ju >0lll,n Some sort of order. To carry out ideas scientifically 1 ^ \ Si ttleetings implies that these ideas have a definite order ii Her> ^ lmProving and further promoting fraternalism among ^bers of the S. S. C. U. UPPLEMENT Edited by Louis M. Kolar. Current Thought. PLAN FOR THE FUTURE Xecutive Committee of S. S. C. U. Lodges Could Hold a Semi-Annual Meeting ,.v> ^ TO THE PICNIC 6 ^ ^ _ ‘fi/ L1 am again. ,di‘ „> fibers of the Happy-Go- Ki/ I f°dge> No- 195> s- s- i .tfjfl. Barberton, O., should ’P° jj,^ V, a special effort to be picnic to be held *1 j;, 1-3 at Hopocan Gar-1 V Sezan is going to 10 1 \ 16 music on the accor- b«01 t V \ .°n, members, let’s put f ‘V t0 j® over with a bang and Vb LI- members S^HiGl^°n anc^ vicinity that e '^'Go-Lucky Lodge is n&rY '■ h awake and full of 1 6 come to the picnic. bVl Mary Hiti- Secy., ^ pi V , No. 195, S. S. C. U. sJtt-0— ' ri ave Advantages V1. iii \ _______ ftV'l ntr Ii, 6 Of fu - 0d, d ‘V . e regrettable things i^a ln a big city is that the ey\ t ct>4hoord up to a great le>' ! Tk any lmniediate Co ei*e was a time, not J u'i iC H v 'V^en every home had •p Then the home- !ll*ted ample ground, ° * S f* a garden and a play- 'Hift1 children. er§nt now. The values Joliet (111.) News of real estate have leaped so much that it is beyond the financial scope of the ordinary person to afford plenty of back yard space. Under these circumstances, life is more of a grind than it used to be; and for that reason Society Zvon, No. 70, J. S. K. J., of Chicago, 111., held its annual picnic on July 4. The members of this lodge realized that sooner or later the warm weather gets on our nerves, making us victims of the heat. By holding a picnic they reasoned that the members and their friends would be offered an opportunity to indulge in some exercises and plenty of relaxation in the open spaces. This picnic was not held for the purpose of making money, as the ^dmissoin was free; rather, it was held with the idea of carrying out the ath letic program of the J. S. K. J. Sport Club. It is sincerely hoped that the younger members will show a greater interest in the S. S. C. U. athletic activities conducted in Chicago. 111. Wm. B. Laurich, Pres. J. S. K. J. Sport Club. All members of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, should make it a special effort to be present at the meeting to be held on July 20, as final plans and arrangements will be discussed for the forthcoming picnic to be held on July 27 at Rivals Park, Joliet. As in the last few meetings, it is hoped that a number of new candidates will be initiated into our lodge. Here is some advance information concerning the picnic. We are planning on the biggest and greatest picnic in the history of our lodge, which has always done exceptionally well on such events. Five star bowlers from our lodge will be picked to compete with the five star bowlers of S. S. C. U. Chicago lodges, the event taking place at the four A. B. C. bowling alleys. A baseball game will be featured between the N. E. A. C.’s and Wayside A. C. teams, Joliet’s two most popular ball teams, who can boast of having Slovenian players. Then come the running races for men, women and children, the selection and introduction of the largest family on the grounds. Yes, and music goes with this, too, as Bro. Zlogar is all set with his band, among whom are members of the Joliet Township High School national championship band of three consecutive years. This ought to assure the dancers and music lov-,ers with real entertainment, as both Slovenian and American melodies will be played. “Tug-o’-war” battle will also be on. Prizes will be awarded for all events; the most valuable prize will be a complete clothing outfit, consisting of clothes for the lucky man, woman or child. Mind you, a complete outfit from head to foot to be selected from Bro. Tirincich’s clothing store regardless of prices. This should serve as a tip to all to be sure and come to the picnic. On June 29 we attended the 40-year anniversary of St. Joseph’s Society, K. S. K. J., the festivities lasting from 9 :30 a. m. to 12 p. m. SS. Peter and Paul Lodge congratulates the society upon the special distinction of being one of the very few lodges in the United States to reach two score years of existence. John L. Jevitz Jr., No. 66, S. S. C. U. -------o-------- Editor Goes Vacationing Camp life attracts a number of people, and even editors. The latest to succumb to the great outdoor life is Frank T. Suhadolnik, editor of the Cleveland Journal, a weekly for American Slovenes, published in Cleveland, O. Frank is to spend two weeks in Camp Perry going through the exercises prescribed by the Ohio National Guard Cavalry No. 107. One advantage in his favor is the fact that he has been diligently attending the weekly sessions of the cavalry for a number of years. Every year this unit indulges in two weeks of steady practice. During his absence Mr. Anthony L. Garbas will act in the capacity of editor-in-chief of the Cleveland Journal. Mr. Garbas was formerly editor of the New Era Supplement and the Cleveland Journal. He is attending the University of Louisville, Ky., pursuing the study of oral surgery and is now on his vacation from school. JOHN KOREN, manager of the Collinwood Boosters Lodge (No. 188, S. S. C. U.) indoor baseball team of Cleveland, O., has left for Rockdale, HI., with his wife to visit some of their relatives. They are making the trip via their auto. FRANK SEDMINEK of Yukon, Pa., and member of Lodge No. 183, S. S. C. U., dropped into the New Era office Saturday, July 5, during his stay in Cleveland, and participating in the gala affair sponsored by the S. S. P. Z. lodges of Cleveland, O., for the benefit of the out-of town visiting lodges. Frank Klemenc of Yukon, Pa., was also in Cleveland, it being his home town until recently. He is to be transferred from the George Washington Lodge of Cleveland to the United Slovenes Lodge. ENROLL candidates to become members of your lodge by inviting them to your meetings and explain to them the many advantages our S. S. C. U offers. ^ GEORGE WASHINGTON LODGE (No. 180, S. S. C. U.) indoor baseball team of Cleveland, O., is out to make it five consecutive victories in the game scheduled with the Spar tans Friday, July 11, at E 110th St. grounds (north of St. Clair Ave.). Colorado Sunshine Lodge SPORTING BITS SOKOLS will give their annual exhibition on July 13 on the Jugoslav National Home site of Euclid, O. The Czech Sokols will also participate in the exhibition. LACK OF PURE AIR caused the death of George Stathakis, who plunged over the Niagara Falls in a steel barrel in an attempt to attract nation-wide publicity. Stathakis had hoped to market some of his writings had his plunge proved successful. Organize Baseball Team Canonsburg, Pa.—Jefferson Collegians Lodge, No. 205, S. S. C. U., has organized a baseball team. A number of games have been played to date. ' We want to take this opportunity to thank Mr. Anton Zbasnik, supreme president of our Union, for the whole-hearted co-operation he has given our lodge in rendering financial aid for the sports club. Gratitude also is extended to the Executive Board for assisting our lodge. But coming back to the baseball team, the boys have secured new uniforms purchased lately and are very much elated over them. In fact, it makes them appear like big leaguers. Louis A. Polaski, No. 205, S. S. C. U. o--------------- Vehicles in Great Britain In Great Britain the practice is for vehicles meeting each other to keep to the left instead ot the right, as in this country. Practice in Great Britain is divided in reference to persons on foot. In some places the signs advise people to keep to the right and in others to the left. It is hard to account for the fact that the American colonies did not follow the English rule of the road. The Americans adopted the rule which is observed in the majority of countries. _, ^ Denver, Colo. — Probably many members of the S. S. C. U. have forgotten about the Colorado Sunshine Lodge, since nothing has been said or written for a long time. We have been progressing rapidly, both in getting new members and in our activities. Not so long ago we held a picnic at Smole’s farm, which happened to be a big success because of the wonderful cooperation received from the members of our lodge. Every member did his share and some of their duties were serving, cooking and selling. The bartenders were certainly a great help, and it seemed that Louis Pozelnik was both a good bartender as well as a good entertainer at this picnic. The other bartenders were Mary Modic, Margaret Erjavec and Adolph Anzichek Jr. Mary Modic proved a good seller at the pop stand and always sprang up a good joke or two to keep both the young and old full of laughter and smiles. Miss Margaret Erjavec also had a smile for everybody, probably that was the reason why the ice cream was going so rhpidly. The Colorado Sunshine baritone also proved worthy of being called a good entertainer because of his melodious singing. He claimed he did everything but drink (that is what he says). A goodf picket seller is what Louis Grande proved to be besides a good dancer. Being known by all, he was able to get rid of his tickets like hot cakes. Helen Skull, a jolly member of the lodge, certainly did her share by entertaining us with her good singing. Our treasurer, Louis Maring, was the chauffeur for the day. He drove all the people to and from the farm and took special care to get everyone home saf» and sound. Our happy quartet, John Schutte Jr., Albin Petelin, Joseph Panikver and Rudy Smo le, certainly were a scream. They took a liking to the punch bowl and then the fun began Thinking themselves smart they began to wade in the ditch and it wasn’t long before they were all wet. We wish to extend our thanks to Adolph Anzichek, who roasted the lamb; Mrs. Carolina Modic, Mrs. Mary Maring, Mr. and Mrs. Smole and Mrs. Anzichek, who did work in the kitchen and bar room. We appreciated the presence of the people from Longmont, Lafayette, Fredrick and Denver, Colo., at our picnic because they helped in making this pio nic a great success. The writer of this article wishes to state that this picnic was one of the most successful affairs of all held by this lodge, because of the wonderful response received by all the members. He extends his thanks to one and all that contributed their help and hopes that everyone enjoyed himself at the picnic. Frank J. Smole, Secy., No. 201, S. S. C. U. ----------o------- Join the S. S. C. -----------o— U. lodges. Pieces of Eight A piece of eight is the old Spanish dollar. It is so called because it is equal in value to eight reals. The real is a Spanish silver coin. The piece of eight bears the figure 8. JOLIET LODGE ATTENDS ZVON PICNIC IHini Stars Take Short Count in Soft Ball Game, 7 to 5; Chicago to Attend Picnic at Joliet July 27 Members of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, S. S. C. U., of Joliet, 111., migrated to Kegl’s Grove in Willow Springs, 111., to participate in the picnic given by Zvon Lodge, No. 70, S. S. C. U., on July 4. And did they enjoy themselves? Indeed they did, having one grand time at the picnic. So reports John L. Jevitz Jr., manager of the SS. Peter and Paul baseball team and Joliet (111.) reporter for the New Era Supplement. The grove is an ideal spot to hold a picnic, as it is situated in an outlying suburb of Chicago, with plenty of trees to shade the people from the hot sun beating down, as it did on July 4. A number of good roads lead to Willow Springs, making it easy to gain access to the grove. A number of women folks from Joliet accompanied the men to Chicago, and they took special interest watching the “big city” boys and girls strut their stuff on the dance floor. And, by the way, S. S. C. U. lodges of Chicago are planning to visit Joliet on July 27, the day that SS. Peter and Paul Lodge will hold its annual picnic. In the soft ball game played between the Illini Stars Lodge, (No. 211, S. S. C. U.) baseball team ahd Lodge No. 66, the Illini Stars lost by a score of 7 to 5. William B. Laurich, member of the Supreme Board of Trustees of S. S. C. U. and president of the J. S. K. J. Sport Slub of Chicago, officiated at the game and made a splendid job of it. After the game Urban Strohen was introduced as the star horseshoe pitcher for Lodge Zvon. He is going to demonstrate his wares at No. 66’s picnic on July 27. Joliet promises plenty of competition. Joseph F. Sustarich Jr., secretary of the Illini Stars Lodge, was the official scorekeeper for the game. The score will appear in the following issue. -----------o----------—- G. W.’s Defeat Pioneers Win Two, Lose One Little Leaves for Louisville Waukegan, 111. — Comrades Lodge baseball team defeated the strong Norshore A. C. (colored) baseball nine in a pair of tilts over the week-end, by the scores of 7 to 2 and 8 to 5. The games were played on Wire Mill grounds and were witnessed by an enthusiastic* crowd. In the nightcap, the locals were easily defeated, in other words swamped, by the strong Dunneback’s combine of Kenosha, Wis., by a lopsided score of 17 to 4, this being the worst defeat of the season. However, the Comrades previously trimmed the Des Plaines and the Great Lakes outfits by the scores of 18 to ‘2 and 20 to 3, respectively. Bro. Joe Little, Comrades' mainstay and considered as a star hurler, left this city for Louisville, Ky. Bro. Little assured his teammates that he will return next fall. By the way, Bro. Little is the captain of our champion basketball team, and no doubt the Com-mrades’ baseball team will feel his loss. The game with the Dunnebacks somewhat proved it; had Bro. Little been on the mound the score would have been different, probably reversed. Oh, well, smile and the whole world will smile with you; cry and the whole world will laugh at you. Ain’t it a fact? John Petrovič, No. 193, S. S. C. U. and so far to date has turned out to every game played by the George Washingtons. His favorite man is “home-run Birchy Kromar,” and can Birchy sock a four-bagger when the “Follower” is around! The Jarcmen all know when this man is around, for they play ball with the same amount of pep that is displayed by the rooting of the “FOLLOWER.” Whoever wants to know the “Follower” must be present at the next game, July 11, 1980, when the George Washingtons tackle the Spartans at E. 110th St. field. YOU CAN’T MISS THE “FOLLOWER.” Frank Jaklich (Lefty), Jeorge Washingtons, S.S.C. U, By Frank Jaklich (Lefty) Diminutive Joe Jarc twirled the George Washington (No. 180, S. S. C. U.) cherry tree chopper indoor team to the fourth straight victory by defeating the Pioneers (C. F. U.) to the tune of 6 to 3, in the Inter-Lodge League contest held Monday, June 30, at E. 110th St. grounds, Cleveland, O. Joe Jarc was nicked foi three hits, two less than his opponent. The G. W.’s went without a score until the fifth inning, when they scored two runs, and coming back in the eighth with another run to even the count, 3 to 3. In the ninth inning Jimmie Marinčič singled and advanced to second, with Lefty Merhar at bat, who singled to deep center, scoring Marinčič. Jimmie made a fancy slide to the home plate, coming in head first. On this play Merhar went to third base. Adolph Brezovar then came to the plate and swung on the first ball pitched for a home run, scoring Merhar. Due credit must be given to both teams for clean sportsmanship, although both teams did a lot of beefing. It was nobody’s game until the ninth frame was over, which gave the G. W.’s the fourth straight win. This game was the toughest of the five engaged in by the G. W.’s, out of which the Jarcmen took four. And by the way the continual smile carried by Joe Jarc, pitcher and manager of the team, is a big factor in keeping the team on its toes. How much will you take for that smile, Joe? Keep the ball rolling, brothers, as you will make the grade in high. -------o------- THE FOLLOWER Among the rooters of the George Washingtons we have one “follower” who is really doing more rooting than anyone outside the team. Although he is not a member, yet if things turn to the sunny side of life we may yet enjoy his presence as a member of the S. S. C. U. As a rooter, he demonstrates that he is a great baseball fanC THE HANDY B1 HOME ZGODBA Z DIVJIM PETELINOM Angel Karaljičev: MEDVEDEK Na polju je stala stara jablana z belimi vejami. Pod jablano je bila koča. In v koči je živel star mož. Ko se je bilo poletje poslovilo od polja, je začela trava rumeneti, jabolka pa so se rdečila. Neki dan je zakrpal starec svojo bisago, odtrgal zrela jabolka in jih spravil vanjo. Potem si je privezal opanke, zadel bisago na ramo in šel na pot. Hotel je na trg, da proda jabolka. Tedaj pa je stopil iz gozda majhen medved. In sedaj se prične zgodba. Medved je prosil: “Dedek, daj mi dva jabolka. Eno zame in eno za mojega bolnega bratca. Če mi ne moreš dati dveh, potem mi daj vsaj eno, za bolnika!” Starec pa je prijel za vejo in odpo-dil medvedka. Ko je nadaljeval svojo pot na trg, je medvedek spet pricap-ljal za njim. “Samo enega, dedek, glej!” je stegnil tačico in žalostno godrnjal. Toda hudobni starec mu ni hotel dati nobenega. Šel je naravnost na trg ter se ni niti ozrl. Toda ob poti je rastel trnjev grm, ki se je zapletel v bisago. In ko je mož potegnil, se je vreča raztrgala. Jabolka so padla na cesto. Skopi starec se je sklonil in jih pričel pobirati. Medvedek je gledal, gledal in—hop!—je zagrabil enega in tekel v gozd. Stari je videl to, pustil bisago in jabolka ter stekel za njim. Dosegel ga je, baš ko je hotel smukniti v votlino. Zagrabil ga je za rep, mu vzel jabolko in ga pošteno naklestil. Dobro—toda ko se je bil vrnil, ni našel več ne raztrgane bisage in ne jabolk. Ko je tekel za medvedom, so šli mimo popotniki, pobrali jabolka in odšli. Starec se je jezil, se vrnil v kočo, vzel kramp in šel izkopat grm. Ko ga je bil izkopal, je našel med njego-govimi koreninami lonec poln zlatnikov. Nekdo jih je tam zakopal. In naš starec se je veselil—zakaj pa ne? Šel je na trg ter si kupil vola in mero zrnja. Potem se je vrnil domov, raz-oral njivo in posejal žito. Tudi prihodnje poletje je minilo. Visoko žito se je zlatilo, samo jablana se ni rdečila; to leto vobče ni obrodila. Starec je motril lepo žito in ko so pričela zrna padati iz klasja, se je pripravil za žrtev. Zvečer je nabrusil srp in šel spat. Drugi dan je hotel žeti. Znočilo še je. Sveti Peter je pričel razvrščati zvezde na nebu. Ena se mu je izmuznila in padla sredi zrelega žita. Njiva se je vžgala in docela zgorela. Zjutraj je starec vstal in vzel srp. Stopil je iz koče in videl, da ni bilo več zlatega žita. Samo črno, izgorelo polje. In ubogi starec se je vsedel pod Jablano na kamen in pričel jokati. Nenadoma pa je slišal smeh za svojim hrbtom. Obrnil se je: bil je medvedek. In tako se konča tudi zgodba. (“Mlado Jutro.”) By CHARLES A. K»J\” N>, H Cry ag State Normal School, Ply)n0 ' L' li let 1 CAMP COSTUMER . ® loUj „ .* su< .floods Often the “Handy Boy 'he th0Ul camp wonders what to do nc j ®other 1 less hikes become tiresome jj jj > while and the narrow range ^ j |( able material and of tools a1 ^pr W ^ • limit possible hand work tn!Ha, m ation is slow in coming- If ’| this project may be the r 1(0o« V» ‘ purposeful tramps through u to find a proper piece for ,ze $ *ath0rr with branches of suitable , ant about three-fourths of an 1 sft'< Ju ^ J in such position that they 11 f. s as pegs as at A. Also f°u sno*° ‘f(ise» root curves similar to thos H will be required for feet. mj Hie Saj The wood for 1he eostui , jj*p be birch, alder or other s *jj jrf ^ | j wood. It should not be cut <- _ fca- H | or until the flowing of the * jiueu ), y ■ stopped, otherwise the ba:o0dJiidn’t to peel off. Sometimes cOT jafl* %]|y , last winter may be found & Perry ' er’s wood pile or the wood ^ cut late in the summer o jij ft<| jj • early fall, stored in a dry P , PaW 'isej ,. work on the costumer sl>a Nrs ai in the camping season. cihie should be as straight as P°*“ t ^ should not be hard to find'. co# ’*Perr suitable for feet may re(lullfnr ' handc crable searching to find * jW® jHe m0 fitted in place each should tjoinai 12 inches high and spread pe eight inches at the bottom- ^ j *hang ’ The only tools necessary ^ jJ . hatchet, a saw, a one-foi'1 e|gii' W . inch bit or drill and » n (re u,„ Logarjev sinko Tinko se vsako pomlad veseli, da pride graščak iz mesta na letovanje. Gospod graščak, stari naglušni baron Pleša živi namreč pozimi v Ljubljani, da se nagleda v gledališču zanimivih predstav in se naužije izvrstnih klobas, ki jih ima že od mladih nog tako srčno rad. Na pomlad, posebno v maju, pa se odpravi na svoj grad Zapuščeno, kjer mu Tin kov oče Logar oskrbuje jako obširne gozdove. Divjega petelina hoče vsako leto v maju ustreliti baron Pleša. In kadar ga ustreli, je neznansko dobre volje, plača očetu Logarju dva litra vina in ga pohvali, Tinku pa pokloni novega “kovača” to je—kakor veste—premoženje celih deset dinarjev. Zadnjič prejme oče Logar zopet pismo iz Ljubljane. Baron Pleša pride nad divjega petelina. "Kako ga bo neki podrl, le to bi rad vedel, kako bo baron podrl divjega petelina, ko je že ves naglušen in slabo vidi. Hentaj no, kako bo to letos z divjim petelinom!” Take skrbi so očetu Logarju rojile po glavi. Če ne bo petelina, ne bo dveh litrov. In tudi pohvale ne bo. Pač pa zamera. Saj zna baron Pleša biti siten. Ostarel je pač! Dolgo je premišljeval oče Logar in se naposled domislil: “Da tako bomo naredili!” Zadovoljen je zgodaj zvečer legel spat. Preden pa je posvetilo jutro, je tri oče Logar že v planini. Ustrelil je divjega petelina in ga prinesel domov. "Tinko, k meni pojdi v sobo!” je oče pozval sinka in mu razložil, ko sta bila čisto sama: “Jutri zjutraj bom gospoda barona spremljal v planino in ti pojdeš poleg. Ne z nama; že pol ure prej boš odšel k tisti stari smreki na jasi. Petelina, ki sem ga danes ustrelil, boš nesel s seboj. Splezaj z njim na smreko in se dobro skrij v vejevju. Ko se bova z baronom približala in mu bom šepnil, naj strelja, počakaj na pok, nato pa vrzi mrtvega petelina z drevesa. Gospod baron bo silno vesel . . . saj veš, deset dinarjev . . . Bati pa se ni treba prav nič, gospod baron bo streljal brez šiber in kroglje.” Drugo jutro ob zori je Tinko sam z nahrbtnikom ubral pot v planino. Saj do smreke na jasi ni bilo več ko pol ure hoda, a za deset dinarčkov bi Tinko vsako jutro tudi v šolo šel že ob zori. Splezal je na drevo in čakal skrit med gostim vejevjem. Prelepo majsko jutro se je budilo vsenaokrog, veselo so se oglaševali krilatci in rdeča zarja je oblivala gorske vrhove. Tedaj . . . trudoma je prispel na jaso graščak, spremljal ga je oče Logar. “Prisluhnite, gospod baron,” je čul Tinko očeta prav glasno šepetati v uho naglušnemu graščaku. “Tamle na smreki kleplje divji petelin.” Graščak se splazi previdno pod smreko, videl ni dosti in je slepo sprožil navzgor. Smrad po smodniku je buhnil Tinku v nos. Skozi vejevje je tedaj nekaj s šumom oadlo na tla. “Oh, mili Bog!" je vzdihnil oče Logar in se počehljal za ušesom. “Kaj pa to?” je začuden gledal graščak. Pred njima je pod smreko ležal poln nahrbtnik. Tinko je bil namreč vrgel divjega petelina z nahrbtnikom vred z drevesa . . . Graščaku je prevara takoj postala očitna. Nekaj malega je sitnaril, naposled pa dejal: “I nu, saj sem res že prestar za divjega petelina. Nikoli več ne pojdem na lov!” In se je pobotal z očetom Logarjem in mu za poslednjega petelina plačal dva litra vina, sinku Tinku ;oa za ponesrečeno zvijača dal dva “kovača.” (“Mlado Jutro.") He Hopped Lazily Out In The Open Tf/e fuN/oa Qxvc) ICED COCOA Take one level tablespoon of cocoa. Two level tablespoonsful of sugar. One-half cup water. Boil together for three minutes. Fix three glassfuls of milk, each with a little crushed ice. Pour one-third of the cocoa into each glass and serve at once. This is very cold and nourishing and is line to drink after a swim or a tramp on a hot day. The cocoa mixture may be prepared in a quantity four or six or ten times the recipe and then will be ready to use at any time. GAMP COST bit to bore holes for peg gested at B if suitable t>r ^ ir not come where they al ,5 W jj 1% Ke These can be fitted to a cr $ JHy c and used as gimlets if a.„pl- ^!i0ny net available. A screw dri«^ (, • needed and No. 12 round-*1 11() j a® about two inches and ? jJJ half inches long if those-J& A, « fit the feet; these shoul<“ .jed & b|-ot, through washers as Sj®fias s Cvetko Golar: , VCr||J DEKLICAM ftof Kot čebelica marljiv® ■ jfa J deklica je ljubezniva- J ,. , ko se mlado jutro sn’ vCje- 1 z rosne njive, z rožne v Kot čebelica je modra^, h^ . v hiši in na polju boo JV"! bela, rdeča je k0* >u0n kadar vstane, mlada lAeh U , p d* ji'e. Lep, prelep čebelic S ^ y f!or zlat in židan njih°v oro, 'Jieve Ko lete na cvetje v « f v pisano in sinjo goj0’ M i de^ I 3 Kaj povem vam zdi« jgt#, L'otttl ki cveto vam mlad0, ]e, D(j da bi zmeraj pesrni le bodite kot čebele- ---------O— P. Vargazon: nr$ ^ ZGODBA O Polž zbudi se, brž ^ ^ vzhod se koplje v l 2gc dom na hrbet si z» t w smelo leze preko 11 ..»Ja Leze, leze in poti se dolga je do zarje i „ej»: \ Ju, solnce že nad njim. \ °s brez zlata je dalnJ te „ vrPe' Gleda polž, nazaj ® . . solnce pada za S° e j k - plašijo ga sence c 0. brž se skrije v l O-' J SV* Če moreš • • ' j; . A i?.° Janezek piše svoji^ po ^V1 p'1' mamica, zelo se mi * tl sim, pridi me v nedeu vf 1 itry , bi bilo pa v nedeljo si car dl pa dan poprej.’’ <1 A Crotch Which Just Fitted Her Back And There She Sat At Ease There Was l). Varga/on Z DVORIŠČA MY GARDEN My garden is a fairy land and flowers sweet do lay With nodding fairy blossoms along each bordered way. Across two paths wee Roses climb above a painted bower, And there the busy bees do buzz enjoying each pink flower. The Iris lifts its purple head majestic, straight and tall, It seems to guard the smaller plants that grow beside the wall. The Lilies of the Valley there shake their fairy bells, The perky little Pour o’clock the passing hour tells. The yellow tinted Pansy lifts its smiling face And seems to cast a spell of cheer about the garden space. When all the world of nature lifts its voice in tuneful chime? PURAN “Gospod puran, vain pot ni znan!” norčavo kužek laja; a on s kočijo brez koles navzdol'/ po dvom in počez ošabno sc sprehaja. “Le proč, le proč!” na račke vpije, “ne veste li, kod pot je moj?” pa prah stezico mu zakrije — puran pripelje se na — gnoj. MUCEK Mucek rjavček, godrnjavček rad na solnce bi sc vzpel: tih se plazi, skrbno pazi kje kak žarek bo ujel. Žarki bežni so nadležni; mucek skoči—spet na tleh hrbet boči, solze toči, mijavka, gleda preko streh. PETELINČEK Čopka prah otrese, z njo piščanci razigranci k hlevu kotale sc. D. Vargazon: ČEBELICA Od cveta do cveta čebelica leta, na čašice seda, skoz vratca pogleda in s krili šumi: “Vonjava kraljica, poljan krasotica imaš li strdi?” Zad zvedavi petelinček, njen edinček čivka v travi. Strah ga Je noči: temne, črne— plah čez dvor beži, v hlevec se prevrne. Kraljica jo klice, čebelico miče — spusti se v dvorano rumeno postlano: po lestvicah pleza, v omarice seza, na hrbet spet pada čebelica mlada, se srečna smeji — predalčke odpira, strdi si nabira in s krili šumi. Jance S ČOLNOM NA POT Teče voda bistra, teče, peni se čez prod, solnce pali, solnce peče — zdaj pa kar na pot! Skladno tanke deske zbijem, to bo čolnič moj; s smolo špranje vse zalijem, da ne utonem—joj! Vsa s praškom obdana leti razigrana v ulnjak — svoj domek sladak. MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT “Once upon a time there lived a poor woodcutter by the edge of a great forest,” said Dad, as he shouldered his ax and saw. “Oh, that’s the way fairy stories begin!” cried Anne. “It sure is,” replied Dad, “but this is no fairy story. If I don’t go and get some wood, we’ll be out of luck tonight.” It was Saturday and Anne’s family was spending the week-end camping. There was a cozy tent and four cots in a row inside, and there was the cook stove outside, which Dad had built with handy stones. Mother had gone out in the flivver to buy foori at the little village four miles away. Brother Bob was helping Dad get in wood, so Anne felt rather useless. The day was cool and bright. Night : would be cold. Now the pale gold 1 sunshine of autumn made the forest 1 look very inviting, touching the bright , leaves overhead, and mottling the brown tree trunks till they looked i something like big snakes, and dancing over the carpet of fallen, rustling leaves underfoot. As Anne stood looking, she saw a brown squirrel scurry over the ground carrying something 1 in his mouth. “Oho!’ she exclaimed. “I see what c you’re doing. It’s your marketing. Well, I think I’ll get a basket and do some too.” 1 She searched about and found a v basket hanging on a tree near the f Bang! Bang! Saw! Saw! Went Dad’s ax and saw and at last he and Bob decided they had enough wood for their needs. They stacked it neatly, and Dad looked up squinting at the Sun slanting through the trees, and said: “Wonder what’s keeping Mother.” Just then, they heard footsteps and Mother appeared. She looked very tired and her clothes were dusty and dirty. “Don’t be alarmed,” she said. “I wasn’t hurt.” “What happened?” cried both, Dad and Bob. “The flivver went over a steep bank,” said Mother, sinking down on a camp-stool. “I think it skidded. I had quite a time climbing back to the road. Then I walked home. I don’t know what we’ll do for food. I haven’t bought a thing.” Both Dad and Bob held her tight. “Just so you’re safe nothing else matters,” said Dad. And then Mother asked: “Where’s Anne?” Dad and Bob looked around rather foolishly, but no Anne was to be seen. Bob sprang up and cupping his hands, he yelled as loudly as he could: “An-nie!” Anne heard him in her sleep, and lazily opened her eyes. At first she wondered where she was, then she Celt something touch her foot. It tent; and then she went quickly to 1 the place where she had seen the : squirrel. There he was darting here . and there under a chinkapin bush, stuffing the sweet little brown nuts i into his mouth until he looked as if he had the mumps. “Can you spare a few?” inquired Anne. “I’ll not take many.” But Mr. Squirrel sprang off along the leafy path into the deep woods, and Anne, after gathering a handful of chinkapins, went gaily after him. Soon they came to a great chestnut tree. The ground around was covered with burs and shiny nuts. What a time Anne had picking them up! And the squirrel was quite as busy. In fact, he was more busy, because he had so much running back and forth to do, and every little while he would get very nervous and run up the tree to see if an enemy was around. But he did not stop to look at toadstools and strange bugs, or to admire the especially bright leaves. Presently Anne noticed that they were in a clearing with only little new trees growing near, and not far from the chestnut tree, she found an old cellar hole. “Somebody must have lived here once,” she said. Then she saw a sight that made her surer than evor that somebody had lived there once. It was an apple tree laden with red apples. I “Apple trees don’t grow wild,” she told herself. There was still room in her basket for apples. They were rather small and hard, but Anne thought they were the finest apples she had ever seen. The tree was gnarled and old, with low-reaching branches. Anne thought it incited her to come and sit in it, so she put down her laden basket and climbed easily up. There was a crotch which just fitted back and there she sat at ease, straddling one branch and held firmly between two friendly tree-arms. Softly the cool air lifted her hair and rustled the few remaining leaves. Anne began singing to herself. Loudly at first, then more softly and slowly, until the song stopped and the singer lay back breathing deeply and evenly. She was asleep. was Mr. Squirrel grown tame and familiar. Dad’s deep voice echoed: An-nie!” “All right!” cried Anne, and began climbing down from her perch. She picked up her laden basket and then looked about uncertain which way to go, but in a moment she heard Mother’s clear high voice call her name. After that it was easy picking her way back. She kept answering and presently she met Dad looking for her. "Where have you been, Puss?” he exclaimed. "We were afraid you were lost in the woods.” “I’ve been doing some marketing,” said Anne proudly, handing her basket to her father. “Good!” he exclaimed. “Now we won’t starve.” Of course, Anne did not know what he meant, as she had not been told about the accident to the flivver. But later she was told all about it. That night, sitting around their camp fire, they had roasted chestnuts and apples for supper, with spring water to drink. • Anne, you’re a good little provider,” said Bob. “Indeed she is,” added Mother. “We might be going to bed hungry, but for Anne.” “The Indians had no markets,” Dad said. “I suppose we could live very comfortably in the woods, if we could once get used to it.” “Still,” said Anne. “I wouldn’t ;. mind having a cup of cocoa and a . bite of toast.” “Well now, all you have to do is to go into the woods and find a nice cocoa tree and a little toast vine!” laughed Bob. i ----------0--------- Kar to vzemi . . . i Majdiča gre z mamico v posredo-■ valnico za služkinje. Mamica stopi k ! mladi služkinji in jo vpraša: “Zakaj i ste odšli od svojega prejšnega gospo-. darja!" Služkinja: “Odšla sem zato, ker - so tam zahtevali, na^ vsak dan zju-3 traj in zvečer umivam otroke!” 1 “Oh mamica,” zakliče Majdiča vsa navdušena, “kar to vzemi . . .1” underneath, formed an ideal place for i this old, weather-beaten toad to ] spend the daylight hours. That morn- : ing before the rising sun had turned i the devfr drops on the spider web into i strands of pearls; and before the ( first humming-bird had begun its i breakfast on the nectar hidden deep i in the hearts of the morning-glories, j he hopped sedately down the walk. 1 un'til he came to the long rows of : cabbages, and there he stopped. Crawling under the largest, and the £ lowest growing one, he settled himself ] for the day. Yes, settled is the right 1 word, as he seemed to sink, without 1 effort, until only his head and back £ showed above the rich, brown earth, i He accomplished this uncanny feat ] without any perceptible movement of a feet or legs—but there he was, right c before one's eyes, half buried in the t mould. i After blinking at the growing light, £ in his lazy way, he dropped off to i ::leep. But it was not a very sound sleep, as the least little sound caused f his eyes to pop open, as if expecting j, to sae the open jaws and the curved ; fangs of his arch-enemy, the black- , snake. Sometimes he opened one eye,1 f even when he heard no sound, just | to be on the safe side. Once he did £ it just in time to glimpse a precise t little lady-bug mincing her way dain- j. tily on the underside of a leaf, right ; over his head. It was not a very t gentlemanly thing to do, but his long . tongue shot out, and the plant that \ knew her—knew her no more. But j as he was only about half awake, we j will have to excuse him. c When the shadows took on a west- j ern slant, and the throaty boom of i hunting built-bats drifted down over j the pasture, told him that another j night was poming on, with its grate- , ful dew, and pleasant darkness, with t renewed life in the insect world, he ] reluctantly left his imprint in the , soft earth where he had spent the \ day, and hopped lazily out in the open. j He blinked one eye and then the , other, scratched the corner of his j mouth with a dusty finger, shot out , his tongue a few times to make sure ( it was in working order—and waited. | He did not have long to wait before | a lightning-bug balanced itself in the j air, only a few inches above his nose, j in that peculiar way they have, just , before turning on the flash. Again , his tongue shot out, and the aston- . ished bug went down to furnish light ‘ for the ladybug who had gone before. As long as an insect kept perfeatly still and did not move, it was in little danger, as the toad took no hotice of stationary objects. But woe betide the crickets and other nervous little folks, who had never learned the secret of keeping still. As the sultry summer night wore on, and as the toad hopped from plant to plant, many a spider was snatched from its spinning; many a cutworm was cut off in its prime; and many a mosquito went singing to its doom, j As the summer advanced the toad grew fat and lazy and hardly had energy enough to get out of one’s , way—to say nothing of following a . grasshopper across the garden. ’ And when summer was drawing ’ to an end and when the nights in i the garden were too chilly for com- fort, lie got nervous and irritable and spent most of his time peeping into • cracks and crevices, searching for ’ some quiet retreat, where he could find shelter ( from the chill that * seemed to be reaching for his bones. After crawling under >rock piles and 1 rotting planks he at last discovered an old stump in one corner of the garden, whose decaying roots had left 1 a long, twisted hole in the ground, and it was just about big enough s for him to squeeze in. So into this ® hole he backed and backed until he reached the very bottom. At the end of the hole was a little pocket that fitted him exactly. Into this he crawled, and settled himself firmly, drawing up his legs, and crossing his - arms over his breast, he blinked and k dropped off into what was to be a .j sleep of months. The winter came with its sleet and snow storms, ice and cutting winds, >r but he knew nothing of it, as he was - so deep in the ground, he did not feel the cold, and was as snug and a cozy as he was under the old cabbage plant in the garden. off his old skin, just like one would pull off a shirt—and probably to save a laundry bill, he stuffed the old garment in his mouth and swallowed. Under this old skin was a brand new one, fresh and clean. After admiring the fit and quality of the fine shirt nature had given him, he hopped briskly down to a pond and took his place with a band that was just starting out on a moonlight serenade. You may have noticed, in the spring, arovipd the marging of shallow ponds, jelly-like strings, with what looked like black beads down the length. Though you may never have given them a second thought, they are really the eggs of the toad frog. In about a month, or less, if the weather is warm, these funny little eggs hatch hundreds of small black toad-poles. At this stage they look nothing in tho world like baby frogs, as they have no legs at all, only a fin-bordered tail for swimming. After a while the little front legs sprout out and, lastly, the hind ones, but the small black creature still has a tail, something real frogs have no use for. As the legs grow, the tail is gradually absorbed—some people will tell you that it drops off—but that is a mistake, it is gradually absprbed by the growth of jhe body. While in this helpless state the little toads stay in very shallow water, where it seems they are safe, but even there they are preyed upon by minnows, turtles and craw-fish and great numbers of them are devoured, before their lives have hardly begun. When they crawl out of the water and take their first lessons in hopping, they are welcomed by waiting birds and snakes, and many more of them go into the making of scales and feathers. The mother toad must have guessed that this was going to happen, when she laid from six to ten thousand eggs— as she evidently was making an allowance for waste. The skin of a full grown toad is thickly studded with glands that exude a milk, slightly acrid fluid, which is perfectly harmless to man (the wart fable to the contrary) but obnoxious to dogs and other animals that might worry and kill them. The toad would have mighty little show in a beauty contest; but he is a harmless little chap, and should be encouraged to make his home in our gardens as he certainly lessens by many thousands tho larvae and grubs of harmful insects. --------o--------— BUS (A GAME) Bus is a new form of stage-coach. Each player is given the name of a part of a Bus—step, hojji, motor, fender, wheel, belt, seat, window, etc. The person who is it must stand in the middle of the circle and tell a story about a Bus or something that happened on a Bus. As each part is named the player to whom that name was assigned must stand up, turn around and sit down again in his own place. When the word Bus is mentioned all the players must rise and quickly change places. All try to slide into a place, and the player left without- any chair after all are seated is the new It and must proceed with the story. 0----------------- Franka I.avrenčlčeva: MLADI KOPALCI Vroče je in solnce peče hladna voda vabi nas, tam kjer reka mirno teče se začel je zlati čas. Deca raja, deca vpije in škropi na vse strani, sem in tja po pesku rije, f srečno ji žare oči. ) 1 Ta si s kamni grad postavi, i drugi se na solncu greje, oni tam stoji na glavi, l v vodi se četrti smeje. > ; Ko pa solnce zatemni, 1 lačni so in trudni vsi. Smuk v obleko—na pohod se odpravlja mladi rod. When Our Bedtime Comes, the Toad Is Just Waking Up for the Night He had dozed away the long summer day in the grateful shade of a wide-spreading cabbage plant down in the vegetable garden. The thick lower leaves retained some of the night’s dampness, through the heat of the day; and the cool, moist soil When spring came with its warm showers and warmer sunshine, our toad friend gradually came to life and slowly left his winter bed, blinking and opening and shutting his eyes. The first thing he did was to pull MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members PISE, A FORSAKEN •M I CHILD _[k“ed From Last Juvenile Edition) ■V A* Two—“The Discovery” t|L 0 that cry. It sounds as if 1 i" .Cry of a little child in dis-. j r|ed the repentant man. I *fces St’"’ excePt f°r the bending JO a 'ipranc* l*16 wind. After five min-jth. * !te 1 a8ain broke the spell of their i ^ lPf i|0," us leave the pair and go ' !{u,„°?^se» whom we left sleeping t r,u.jd- L °°ds. While Louise was sleep-•xt- • | tioth ght she beheld an image of al'.jji- (j ..er> and cried in a very happy !d S It s*le were meeting her dear t Sfjrf t*r J1'3« this cry which startled at 1^9 ('men. &*» ide’^ama, come to me and stay e rno* ’tal« ays' How good it is to be W # <£, cri.ed Louise. tJ>® s»< ta.L this cry, the men quickly h aD£ 1 he, ou8h search a'nd soon came in'drf in tk •Iac*t '3ac'c anc* almost n®' a0cl e Sround, had it not been for ir djM %«» se bo), ’ he cried, “open your eyes jis] ik at. me.” ii>er i,gr< i!tenSaic* that, Louise awoke from sen’!‘jal« :• , and cried out, “What do you un11' jjjs n . don’t want you, I want my : I, J can’t find her. You’re so is 2 col ■) dLu,Ve got whiskers, but my vvo< have any.” i 8 D p. y she stopped and began to I ’’’Ljfl 'n meantime turned jiii ^ i talked a little distance and Pla,%rl! ;iseri l-0re a cabin, which greatly ■teo u iiairs"lrn- He silently walked up W ^ and knocked several times >s*1,:llfe "Ja'n raised her face and cried rt 1 ‘C’ *10w did V°u set here? y ", $l Jonip y°u are> anc* why didn’t th °,6}1t injj, home? 1 was waiting for flve-e (i(renad detectives search the city, )oi, 'fas no trace of you. Where ||,J been ?” IjA ^een a" over looking for t; k * thought you were in that kurii) you don’t look as if you »js! he exclaimed. i»ll no wreck. Come in and I Iti«. e children to see you,” re- 'aii’t “fnan-'fnth now because I’ve left a %ld woods. He has just found ; k’- ^ho claims her mother is ft j® child is just crying for her *> it • y°u want to come along? Itthe 'Vl** console the child.” 't anI they went in search of ilin® Jack. They found the girl ; 6 her father in a babylike ipjj , don’t cry. I’ll take care of Cyickly looked up as Perry and ,Ca’ whose name is Mrs. Mary d about your child. : Us»n8 to my house and stay - ' an S^^fjed in a sad tone, “I rc-) Mo n ’ but I cannot come now \ u,k sh on until I come to the I1' ljvere my wealthy father and \ ;t frne' Not long ago I received - them, telling me that they / 1,111 (*le return of the prod- 'titji . open arms. 1 can hardly .r-t7 .Set there. Goodby until AY} ;Shaeain.” ? Of,?1 he took the sleepy girl and J * 'her Unti 1 he came to a road, »5 s S SC st°od a car. He went 3 girI about eigllt years '!|W g in the car. When she 5 1'ou ,e cried, “Uncle Jack, where .,itl)r9!ii (• 5n)tiet,een ^ Grandfather is mad ,(>r '• V when he didn’t see you at ^ddV’ I110ther’ Uncle and ^ I then s e screamed. L Jaf.u a tady ra'n up and em- 'bel K f? sister WAh° wouldn,,>,forh sh,c sled,/ ^othl ! Agnes. Her husband, as slV' i^'l ofe'■-‘n-liiw, shook hands with i5ri n,J. 'hem boarded the car and 1 Wi*y home. tl#1 many huge trees and ) ■:£ i0 0l*ses. At one house they , r 8 enough to have dinner. In lookenCame t0 a *arSe house, l,e Cou^ more like a mansion. iHe '0 readily see that it was J^Oor a wealthy man. Js ji Was opened by the butler, je / I “t-°l VcrV glad to see Jack and '\c\e' ' k^aitPH niaster and mistress i^ti. a thy coming,” the butler / 1 k^rni i u'se were led into a room 19. V ^ Vr T° Jack’s surprise A&fi* ', 0n's *ost wife talking to his ^ 'ch pCoulct picture the happi-us ^itho„!0,1!owed- Jack was no t»s W v,. his wife, and Louise was jfO. 'iti ^Ved* t her mother, whom )• lfefath»doad- You can imagine t«. '1! Snn .really did welcome his de$e f» a . w'th a fat goose in the let** VOrtj, 0yat .dinner and a present 3ele' 5 tti0”t ^*s wife, which pleased (The End) Antonia Govekar, v No. 94, S. S. C. U. ^,PETELIN ■rift a,, sovražne petelina, ker Si ktai"J klical na delo. Da bi OJa 1al spanja, so ga ubile. VI *H;!i ’ ^ se brez Petelinjega r et \0ttslei ? ravnati v Času, jih je ii’ejij :^‘ k hlo 0stikrat še ob trdi temi. r/jc^’ \ °8iioSe nasollle.” so tožile de- ’ 6etelie0sp0din-i0' da -*e kuPila vrPe' i llla- Mary Ilovar (11 let), I V. Blaine, O. ----------- " .,/;V,“Us ADVENTURE ,, Jij ;lne down reading a mys- ‘V't V ?!^,A'iyonCame t0 a p!ace where }y 'Uiu^s/v.v? who is not captured > - the K111 be awarded $25,000.” 1 ^ tha?0°k away and thought I c5tlte mysterious thing. t° the haunted house I saw a dim light. I sneaked through the back of the house and we]nt down the cellar. While walking down the stairs I came to a mysterious room. Something grasped me and a cold shiver went down my back. I tried to scream, but it put a hand on my mouth. I looked back and saw a white figure. It carried me to a room, where there were skeletons and coffins. I sat on one coffin. Then something opened and I fell in. Then it closed again and the coffin went down. I saw a piece of paper and on it was this: “Whoever is in this coffin is awarded $25,000.” Then I saw another piece of paper. And what do you think it was? It was a check for $25,000. Christina Lobe, No. 1, S. C. U. 0------------------ A THRILL We climbed into the seat, Ready to perform a daring feat. Soon we were started, Down we were carted; Slowly upward we did climb, And soon above were to wind. Now we maintained a pretty good speed As if ready to perform another daring deed. Were we ready to meet our fate? No, for safely we sped around a curve, And, boy, I almost lost my nerve. Up another hill we were starting And down we darted, To stop we slided. We sure had a thrill on a rolling coaster. Leona Slogar, No. 120, S. S. C. U. 0------------------ ADVENTURES OF BILLY Billy was near Arizona and decided to make camp near a stream. He prepared the food for his dog, took off the saddle and prepared himself for the night. The horse grazed while Billy and the dog ate the supper. Early the next moaning Billy awoke, partook of some of the sandwiches and drank water from a stream; while his horse feasted himself on the green grass. The morning was bright and cool when they came to a small town in Arizona. A number of boys stopped Billy to inquire about him. He only replied by saying that his father was dead and that he did not know about his mother. It was afternoon when the trio was nearing the mountains. The sky overhead together with the mountains impressed a picture in Billy’s mind; one that he would never forget. When evening was approaching Billy decided to camp at the same stop as the night before. After Billy fell asleep two boys came upon the trio; one began untying the horse, while the other boy watched Billy. The two boys were leading the horse away when to their surprise they noticed that Billy’s dog came runni'.ip, after them. They were frightened and permitted the horse to return to Billy Catherine Chanko, No. 60, S. S. C. U. 0------------------ BOYS AND GIRLS Some boys are naughty, Others are bad; Some boys are mean When they are glad. Girls are dainty, Girsl are sweet; Much better than the boys, If I have to repeat. Josephine Chanko, No. 66, S. S. C. U. 0----------------- THE FAMILY Mary was a little girl, As dai'nty as could be; She’d take a cup of milk Instead of a glass of tea. DOPISI Barberton, 0. Društvo Happy-Go-Lucky, št. 195 JSKJ priredi v nedeljo 13. julija svoj prvi piknik na dobro poznanem prostoru Hopocan Gardens. Vljudno vabi člane in članice društva sv. Martina in druge tukajšne rojake, da nas posetijo na omenjeni dan. Za godbo bo skrbel Mr. Frank Sezon z njegovo harmoniko. Vstopnina je samo 25 centov za osebo. Na svidenje v Hopocan Gardens v nedeljo 13. julija! Mary Hiti, tajnica društva št. 195 JSKJ. S pota. Dne 28. junija je praznovalo društvo št. 15 JSKJ v Pueblo, Colo., svojo 30-letnico. Praznovanje je bilo času primerno (razmere so v tem mestu zelo slabe) z veselico v Jožefovi dvorani, kjer se je zvečer ob zvokih ubrane godbe sukalo staro in mlado. Vročina tu zelo pritiska, da se tope bele kape snežnikov in pošiljajo svoje vode na suha polja v svrho namakanja poljskih pridelkov. Pridelki dosti dobro kažejo, dasi je nedavno toča ponekod precejšno škodo napravila. Dela se tu v Pueblu po en ali dva dni v tednu. Matija Pogorelc. Youngstown, O. Tem potom poživljam člane društva sv. Antona, št. 1'08 J. S. K. J., da se udeležijo prihodnje seje polnoštevilno. Za rešiti bo več važnih reči, tikajočih se društva. Med drugim moramo na prihodnji seji izvoliti tudi novega podpredsednika, ker je dosedanji podpredsednik, sobrat Matt Kikel umrl. Dne 15. junija je še prišel na sejo in se je izrazil, da če prihodnji mesec ne bo večja udeležba na seji, tudi My younger brothers watch the cows for other people and receive 50 cents a day for their trouble; they leave home at 7 o’clock in the morning and return at 6 o’clock at night. Mary Marinac. 0-------------- SHORT ARTICLES PREFERRED A number of articles have been received from the juveniles that take the form of serial stories. One section would appear in one issue and the final section would appear in the following juvenile issue. In a number of instances the writers merely repeated themselves, making a long story that could have been shortened into a GOOD SHORT story. In three instances the stories had to be rewritten entirely, with only the name of the characters remaining the same. It must be remembered that quality rather than quantity counts when the prizes are ready for distribution to the worthy contributors. And when a story has to he rewritten entirely it is given no consideration for any of the prizes offered. Remember, you juvenile writers, that a good short story is worth any number of long stories POORLY written. And by all means write legibly, so the editor won’t have to strain his eyes to the utmost before he can make out what the writer intended to put down. Neatness should be one of the many things always kept in mind by the young writer. Editor. --------o-------- REMEMBER THIS All articles submitted by the Juveniles to the New Era must contain the following: 1. Name of writer. 2. Address. 3. Age. 4. Lodge number. Before an article is even considered for a prize it must meet the above requirements. So remember to put down your name, the place where you live, your age, and the number of the lodge that you belong to. Original articles are the only ones given consideration. Copy articles are thrown into the waste basket. -------o------ NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca junija, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade: Antonia Govekar, društvo št. !U, Waukegan, III., $3.00; Annie R. Govednik, društvo št. 30, Chisholm, Minn., $2.00. on ne bo prišel več. Pokojni Matt Kikel je bil navdušen in agilen član J. S. K. Jednote. Bil je tudi ustanovitelj društva sv. Alojzija, st. 31 JSKJ v Braddocku, Pa. Zapušča dva brata, soprogo in štiri otroke, katerih najstarejši je 26, najmlajši pa 12 let star. Bodi mu ohranjen blag spomin! Mathew Kogovšek, tajnik dr. št. 108 KSKJ. Herminie, Pa. Vsem članom društva Veseli Slavček, št. 154 JSKJ sporočam, da je bilo na junijski seji sklenjeno prirediti piknik na nedeljo 13. julija, člani so vabljeni, da polnoštevilno posetijo ta piknik, ki se bo vršil na navadnem prostoru. Kdor se piknika ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Vstopnina je 50 centov za moške; ženske so vstopnine proste. Vabljeni so vsi tu-kajšni in okoliški rojaki, da se udeležijo našega piknika. Postregli bomo gostom z janjcem, pečenim na ražnju, kakor tudi hladilnimi tekočinami. Čim več nas bo, tem bolj bo prijetno. Člane našega društva tudi opozarjam, da je naša julijska seja zaradi piknika prestavljena na 15. julija. Vršila se bo ob 6:30 zvečer. — Z bratskim pozdravom, Frank Vozel, tajnik dr. št. 154 JSKJ. Sheboygan, Wis. članstvo društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ je vljudno vabljeno,, da se polnoštevilno udeleži piknika, katerega priredimo 13. julija v korist društveni blagajni. Dalje vabimo vsa bratska slovenska in hrvatska društva, kakor tudi vse ostale rojake in rojakinje te okolice, da nas posetijo na našem pikniku. Za najboljšo postrežbo bo skrbel odbor. Na svidenje 13. julija! John Mervar tajnik dr. št. 82 JSKJ. se bo vršila glavna polletna seja v juliju, to je 20. julija, v navadnih prostorih Slovenskega Doma. Seja se prične točno ob dveh popoldne. Na tej seji bodo podana poročila društvenih uradnikov o šestmesečnem poslovanju, zato apeliram na vse člane in članice, da se te važne seje gotovo udeležijo. Kdor se omenjene seje ne ude-eži, z istim se bo postopalo v smislu društvenih pravil. Toliko vsem v naznanje in vpošte-vanje. Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 JSKJ Joliet, 111. Naše društvo sv. Petra in avla, št. 66 JSKJ, se je v nedeljo 29. junija korporativno in z zastavo udeležilo slavnosti 40-letnice društva št. 2 KSKJ. Slavnost bratskega društva je prav lepo izpadla. Kaj je sicer novega pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ? Air veste, da se približuje dan 27. julija? Pa kaj 3o takrat? Da ne bo nihče pozabil, treba je ponovno povda-riti, da se bo tisti dan vršil v Rival’s Parku velik letni piknik društva št. 66 JSKJ. Kakor vsa-io leto, tako bo tudi letos piknik tega društva eden najbolj zanimivih, veselih in zabavnih v sezoni. Vsi, ki boste čitali te vrstice, ste prošeni, da o tem pikniku obvestite vaše prijatelje in prijateljice in jih povabite, da se istega gotovo udeležijo. Vse druge sestanke in posle odložite tisti dan in pridite za gotovo v Rival’s Park. Na programu 30 še nekaj docela novega, kar še ni bilo na nobenem naših dosedanjih piknikov. Trije člani našega društva so se nedavno poškodovali pri avtomobilski vožnji, ko se je av-i;omobiJjzvrnil v obcestni jarek. Sobrat podpredsednik Math Golobich je dobil pri tem notranje poškodbe in eno rebro ima zlomljeno; sobrat Jos. Žugelj je dobil poškodbe na glavi; sobrat John Grabrian je bil lahko poškodovan in se še ni bolnim javil. Želim, da bi vsi trije čvrsti in zdravi zopet kmalu bili med nami. Bratski pozdrav! Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. Homer City, Pa. NAZNANILO — Tem potom naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pobrala izmed nas nepozabnega nam rojaka in sobrata GEO. PUŠNIKA. Dne 25. junija je bil šel delat na progo, pa je pridrvila lokomotiva z vozovi in ga razmesarila, da je izdihnil. Zemeljske ostanke pokojnika smo izročili materi zemlji po katoliških obredih na pokopališču v Luzerni 28. junija dopoldne. Hvala prijateljem in znancem pokojnika, hvala članom društva št. 122 JSKJ, kakor tudi članom sosednega društva, katerega je bil pokojnik tudi član, za tako številno udeležbo pri pogrebu. Pokojniku pa naj bo sladek odpoči-tek po življenjskih naporih in naj mu bo lahka ameriška gruda. Bratje in sestre, tu je vzgled, da nihče ne ve kdaj in kje ga more zadeti nesreča in kako dobro je, če je človek za take slučaje zavarovan pri dobri podporni organizaciji, kakor je naša J. S. K. Jednota. V slučaju smrti člana je pomagano njegovi družini ali sorodnikom, v slučaju poškodb in morda dolgotrajnih bolezni pa je bolniška podpora, ki jo plačuje Jednota, neprecenljive vrednosti. Nagovorite torej vaše prijatelje, ki so zdravi in prave starosti, da vstopijo v J. S. K. Jednoto. S tem jim boste storili resnično dobro delo. Z bratskim pozdravom, Frank Kozele, predsednik dr. št. 122 JSKJ. Johnny was her little brother, Naughty all the day, He’d pull little Mildred by the And always told her what to say. hair And Mildred was their little sister, Always following Mary around, Because Johnny would come after her Just like a hound. Mother and Dad don’t know what to do, Becausc Johnny is always mean;"’ He won’t come in, except at night, When it’s time to go to sleep. Mary Chanko, No. 66, S. S. C. U. 0 MY PET My pet is very common and domestic. The fur is white and black, with a beautiful fuzzy tail. I bet the tail is three inches in width. One thing I like about it is its pretty ears. They come so nicely to a point and are as stiff as those of a rabbit. I love to play with it. This pet follows me all over. One day it followed me to school without White Valley, Pa. V mojem zadnjem dopisu se je glasilo, da smo bili skupaj zbrani zastopniki peterih društev, ki smo razpravljali glede federacije. Glasiti bi se moralo, da smo bili pri tisti razpravi le ČLANI peterih društev, ne pa zastopniki. Toliko v pojasnilo, da ne pride do kakšnega nesporazuma. Jurij Previc. my knowing it. The classes were ready to start. Gosh, why was everyone laughing? Something was crawling up my back. The teacher sure did look cross at me! “Meow, meow,” went my pet. Now I knew why my classmates were laughing. Happy was I, when I was told to bring the cat home. I missed a history test! Oh, boy! This cat is very useful around our place. One day it brought home a rat. I don’t know where it got it from, but it did good to kill it. As well as bing useful, this cat is mischievous at times. Don’t leave your milk outside or by a window, because if you do you won’t have any for your coffee in the morning. My pet is an Angora cat. Justine Zbasnik, No. 2, S. S. C. U. 0----------------- El Moro, Colo. Our school ended May 16, and we were all glad of it. I passed into the seventh grade, while Dan, the youngest, passed at Christmas time into the fourth grade and now he passed into the fifth. We had a snow storm on May 10 that froze the beans and destroyed the corn. Rain is plentiful now, and we receive it almost every day. Chicago, 111. Članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ tem potom vljudno vabim, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila 16. julija v navadnih prostorih, to je na 1921 W. 22nc St. Društvene seje se vrše vsak mesec zato, da jih članice posečajo in da se na njih razpravlja v korist društva in Jednote, ne pa zato, da se plačuje rent za prazno dvorano. Pri tej priliki tudi sporočam sklep zadnje seje, ki določa, da vsaka članica, ki pripelje z a društvo novo prosilko, staro pod trideset let, dobi $1.00 na grade iz društvene blagajne Nudi se nam lepa prilika, da malo poagitiramo med svojimi prijateljicami ter jih privedemo v naše društvo. Kakor je znano, je pristop v društvo in Jednoto prost in tudi zdravni ško preiskavo plača Jednota Torej je lepa prilika za pristop tudi za tiste, ki so že dopolnile 30. leto. Za mlade članice se pa še iz društvene blagajne plača nagrada. Potrudimo se torej in predlagajmo na prihodnji seji vsaka po eno novo kandidatinjo. To bo v korist društvu in Jednoti in potom tega vsakemu posameznemu članu in članici, posebno pa bo v korist rojakinji, ki bo postala članica J. S. K. Jednote. Nihče ne ve, kdaj in kje ga nesreča zadene. Pri društvu vlada lepa sloga, tako, da ni od te strani nobene zapreke pri agitaciji. Vse članice so prošene, da čitajo in vpoštevajo to naznanilo. Društvo ima $100.00 (čitajte: sto dolarjev) na razpolago za nagrade za 100 mladih članic. Poprimimo se dela vse in uspeh nam je zagotovljen. Pa na svidenje 16. julija! — S sestrskim pozdravom, Agnes Jurečič, tajnica društva Zvezda št. 170 JSKJ. Export, Pa. Kljub slabim delavskim razmeram, ki vladajo, kakor drugod, tudi ttikaj, nam naša tukaj šna društva pogosto preskrbijo kakšno razvedrilo. Da ne bo društvo sv. Pavla, št. 116 JSKJ v Delmontu, Pa., zaostalo za drugimi, je članstvo istega sklenilo prirediti veselico dne 26. julija v Slovenski dvorani v White Valley. Da bo dovolj razvedrila za stare in mlade, je društvo naprosilo dramski klub iz Exporta, da nam vprizori kakšno času primerno igro. Klub se je rade volje odzval in nam bo vpri-zoril igro “Mutasti muzikant.” Začetek igre bo ob 6:30 zvečer. Po igri bo ples in prosta zabava. Vljudno vabimo vsa društva in sploh vse Slovence iz te okolice, da nas gotovo posetijo na omenjeni večer. Da bo za vse dovolj razvedrila in okrepčila, bo skrbel za to izvoljeni odbor. Anton Kovačič, predsednik dr. št. 116 JSKJ. -------o------- J. W. Barth: OSVETA ŽIVEGA MRTVECA Pittsburgh, Pa. Članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ naznanjam, da Konec. Stari narednik je pregledal celico. Preden je odšel, je dejal Prosperju: “Kadar bo počila salva, se morate zgruditi. Jaz sam poskrbim za milostni strel,” je pristavil in odšel. Zdaj se je še bolj stemnilo v Prosperjevi zmedeni duši. Upanje in radost sta ga skoro premagala. Morda pa je bila polkovnikova poslanica samo pobožna laž, da mu olajša smrt? Ure so minevale v dvomu in v smrtnem strahu. Potem se je zdanilo. Spet so zarožljali zapahi. Prišel je duhovnik. Pred vrati je stal oficir z belimi rokavicami in vojaki z nasajenimi bajoneti. Nekdo je opomnil, da je napočila ura. Odvedli so ga skozi dolge hodnike, po stopnicah na malo dvorišče. Oddelek vojakov s puško ob nogah je stal pod poveljstvom s t a r e ga narednika. Poleg njega dva oficirja, komisar v civilu, nekaj ječarjev in duhovnik. Stali so nasproti zidu, na katerem so bili temni madeži. Drget je prešinil četo. Poveljnik je stopil na dvorišče. — “V imenu države!” Oficir je preči tal razsodbo. Polkovnik je potegnil sabljo, oficirji so pozdravili. Komisar se je odkril. Nad zidom trdnjave se je pojavila jutranja zarja. “Pozor!” Bobnar je zabobnal, duhovnik je začel glasno moliti. “Ogenj!” je zarjovel nared nik. Kakor od strele zadet se je Prosper zgrudil na zemljo. Vojaki so se postavili v pozor, podoficir je oddal milostni strel in je pokril zločinca z odejo. Tako se je začel dan v trdnjavi. Pozneje so odnesli truplo, zavito v odejo, pred trdnjavo in ga vrgli v že pripravljen grob. Stari narednik je dajal povelja, in ko je bilo vse končano, je sodel na rob groba in začel kaj svojevrsten razgovor z mrličem: “Zdaj si mrtev, Zakaj če bi se le zganil, bi ti moral poslati še eno kroglo v glavo. Dobro ležiš tam spodaj, in kadar bodo zasuli jamo, ne bo nikomur več prišlo na misel, da bi pogledal, kaj je pod odejo. Polkovnik te je moral imeti zelo rad. Ponoči me je zbudil in strašno preklinjal. Takoj sem vedel, da se je moralo nekaj zgoditi. Povedal je, da bo zjutraj justifikacija in jaz sem se tega prestrašil, saj je justifikacija pri nas kakor cigareta pred zajtrkom. Jutri zarana — mi je rekel dobesedno — bodo ustrelili nekega starega zločinca in tvojega polkovnika. Ker ga nisem razumel, mi je pojasnil: “Velik lopov je ta, ki bo jutri postavljen k zidu, toda eden najzvestejših in najboljših vojakov, ki sem jih srečal v življenju. Rešil mi je nekoč življenje, ne da bi mu bilo mar lastnega. Služba je služba in dolžnost je sveta,. Zato bom osebno poveljeval justifikaciji, toda ramo ob rami z zločincem ob zidu in gorje onemu, ki me ne zadene do smrti!” Polkovnik pa je tudi kos mojega življenja in ve, da grem zanj v ogenj. Tudi i m a pravico, da živi svoje življenje do kraja. Slednjič je odšel in preložil breme na moje rame. Tako sem sam nabasal puške, in če bi bilo davi kaj narobe, potem bi bila dva mrtveca več. Tu imaš denarnico za tvoje veliko potovanje!” Muzajoč se je stari narednik odkorakal proti trdnjavi. Ko se je znočilo se je opotekal mrtvec novemu življenju naproti. Minula so leta, živci sveta so se jeli pomirjati. Prosper je bil tedaj srečno dospel domov in začel redno življenje. Pozneje se je napotil po svetu. Izdajstva svoje prve ljubezni pa ni mogel pozabiti. Edina strast, ki je ostala v njem, je bilo sovraštvo do ženske, ki ga je tako bridko prevarala. Od časa do časa je povprašal po usodi te ženske. Zvedel je, da je kmalu po izdaji dala slovo tajnemu vohunstvu in se omožila. Mogoče je bila podzavestna ljubosumnost, ki je podžigala njegovo sovraštvo. Ko je izvedel to novico, je imelo njegovo življenje samo en smoter: osveto! Da to stori, je bil pripravljen dati svoje življenje. Potrpežljivo je čakal velike ure. Marija je po razgibani mladosti stopila v zakon z možem, ki sicer ni bil njen ideal, vendar ji je v -svoji tolsti dobrodušnosti nudil mir domačega življenja. Ljubil jo je kakor božanstvo in ji je lahko izpolnil sleherno željo. Ko je rodila otroka, se je minulost polagoma pogreznila v pozabljenj p. Nekega poletnega večera, ko so se na nebu zbirali težki oblaki, je sedela Marija s svojim možem pri mizi. Igrala sta “damo.” Služkinja je najavila poznega obiskovalca v neki zapuščinski zadevi, človek, ki pride v takšnem poslu, ima pristop povsod in ob vsaki uri. Sporočili so mu, mvj vstopi. Bil je Prosper. Na očeh je imel roženinaste naočnike, lasje na sencih so mu posiveli. Tudi je teh sedem let po-pisajo njegov obraz s svojimi znaki. Pozdravili so se in sedli za mizo. Marija je ugibala poteze tujega gosta. Iz vseh kotov so se bližati strahovi. Težko so se trgale besede od ust. “Za dediščino gre,” je dejal tujec. Nekje je potrkalo. “Za dediščino nekega Prosper j a.” “Nekdo trka!” je kriknila Marija. “Kje in kdo trka?” je vprašal mož. “. . . nekega Prosper ja, ki je bil 22. septembra 1919 ustreljen v trdnjavi Boris,” je nadaljeval Prosper. “Nekdo trka!” je ponovila Marija. Možu je ledenela kri v žilah’. “To je tvoje nezvesto srce, ki šteje zadnje udarce,” je dejal Prosper mirno. “Sveta Marija Barbanska — mrtvec je tu!” je vzkliknila Marija. Zmeden je pogledoval mož sedaj ženo, sedaj tujca. “Ne, smrt je tu,” je dejal Prosper ter segel počasi v žep. (Dalja na 0. atrani). j mmmmmiiii mmimiiimiimi i Lea Fatur V1LEM I R POVEST IZZA TURSKIH BOJEV iUUiiii^ iiiimnnm um n ihihiiii iiif (Nad»Hevani#*> “Drugič moramo biti previdnejši,” si je upal opomniti mladi Cveteški, “včeraj smo drli res preneumno v svojo pogubo. — Toda glejte, gospoda, Šenkov sin, Janko, hodi med mrtvimi; gotovo išče očeta.” Pogledi vseh so hiteli k dečku, ki je hodil v modrem baržunu, pepelnate kodre do ramen, ko divna prikazen po polju smrti. Moralo mu je biti komaj štirinajst let. Lahek kratek meč, ki pač še ni videl krvi, mu je visel ob svetlem pasu, suknjiča je bila lepo vezena, čapka v roki modra, z belim peresom. Višnjegorski je poklical rahlo dečka. Prihitel je. Modro oko mu je gledalo polno pričakovanja in strahu, otročje obličje je bilo bledo, solzno. Mrka lica mož, ki so bili vajeni poboja kakor vsakdanjega kruha, so se ublažila. Višnjegorski je obje) dečka in mu govoril ljubeznivo: “Ne išči očeta pri mrtvih, Janko. On živi. Sicer je zasužnjen, pa Ahmed-paša ga izpusti za odkup. Zato ne žaluj. Janko, še boš videl očeta.” Deček je sklenil roki in se ozrl hvaležno v nebo: “Zahvaljen bodi Bog, da je oče živ,! Z našo revščino ga ne bomo mogli odkupiti; gradič so nam porušili Turki, tlačane so odvlekli. Pa bom hodil od gradu do gradu—prosil . . Samo če Turek ne muči očeta.” Solze so zaigrale v mladih očeh in tekle po bledem licu Vznemirili so se mrki možje. Ta je tiho klel, oni je stiska) pest. Solze! Junaki so gledali rajši kri. Radivoj je stopi) k dečku in mu otrl solzo: “Uteši se dragec, najde se tudi med Turki človek! Misli tudi, da smo dolžni kaj pretrpeti zaradi križa ...” Deček je kimal—ali solzni potok se ni dal ustaviti. Rožljali so meči, zvenele ostroge . . . Lambergar je planil: “Doklej, gospoda, nam do odvajal Turek naše plemstvo v Sramoto! Ali, da mi je pobiti vso Turčad stem svojim mečem!’’ “Zaupajte hrabri vitezi! Gospod prepušča le za hip, da zatemnuje slava Njegovega imena. Prej ali slej se mora ukloniti križu, krščanski misli, ves svet. In en hlev bo in en pastir!” Slaboten glas starčka je izgovoril te besede, med bojevnike je stopil mož miru, pod težo let sklonjeni, častitljivi brežiški vikarij. Žalostno sp viseli sivi lasje v nagubančeno čelo, bledo je bilo velo, blago lice, iz živih oči pa je seval žarek prepričanja. “Tako daj bog!” so vzdihnili vitezi in se začudili: “Vi tukaj, častiti oče.! Zakaj se trudite na ta žalostni kraj?” “Pokropit sem prišel mrtve ovčice in maševat za nje in za žive.” “Krasna misel, častiti,” so priznali vitezi. Bili so zelo potrebni tolažbe, po slabotnem starčku naj prihaja krepkim možem. Že sta prihajala od mesta Vilemir s cerkovnikom; nosila sta lesene dele preprostega oltarja, ki je služil navadno le o sv. Lovrencu svojemu vzvišenemu namenu, ko ni mogla sprejeti majhna farna cerkev vseh čestilcev farnega patrona in je opravil sevniški vikar-sveto daritev pod milim nebom. Poleg Vilemirja je hodila majhna deklica. Oddaleč bi mislil, da je otrok, v bližini pa si spoznal, da je le zaostale rasti. “Bleda prihaja,” je dejal nevoljno gradnik, “mar je to prizor za njo?” “Molila bo z nami,” je odgovoril vikarij. Vsi so se ozrli na deklico. Živa rdečica sramu ji je stopila do čela pri pogledu na viteze, a prepodila jo je smrtna bledica, ko je zagledala mrtve . . . Ustavila se je zraven strica vikarja. Visoki in močni vitezi so gledali z žalnim pogledom usmiljenja slabotno bitje. Vilemir se je spretno sukal pri delu. Kmalu je stal oltar v častni straži dveh vitkih topolov. V lesenih svečnikih so gorele voščenice. Vilemir je oblekel vikarja v belo haljo, ga odel s krasno vezenim plaščem, položil veliko mašno knjigo na oltar in pokleknil za strežnika zraven Janka. Koleno pri kolenu so klečali v rosni travi vitezi, meščani in tlačani. Topoli so šumeli. Bledi plamen sveč se je sramoval žive solnčne svet lobe, zvijal se je in trepetal. Solnce je zlatilo krasno pisane. Častitljive črke stare glagolice. Svečenik je opravljal mašo po obredu oglejske cerkve, čital jo v milozvenečem jeziku trpinov Po dokončani daritvi je šel vikarij med mrtve in jih kropil. Vitezi so vzeli sveče z oltarja in svetili. Oblaki kadila so se gubili po svežem jutranjem zraku ... Iz vseh grl se je razliva' po rosni krajini pretresljivi: “Usmili se, Gospod!” Petje je utihnilo. Dim in duh kadila se je izgubil. Plemiči so iskali svoje prijatelje in podložne med mrtvimi. Bilo je prepričati se: kdo je mrtev, kdo odgnan . . . Gradnik je hodil od gruče do gruče, prašal, štel: bilo mu je pripraviti pogreb, Med žalostnimi je hodil vikarij s tolažečo besedo. Izbruhov divje bolesti ni bilo slišati, če je bilo tudi oskrunjeno tele dragih mrtvih, če je zevala krvava rana mesto ušesa, nosu . . . če ni bilo roke, noge, glave . . . Verovali so, da se je dvignila duša nedotaknjena, cela—da vstane isto telo v novi lepoti ob dnevu vseh dni. Kriva sablja se ni mogla hvaliti, da bi bila porazila veliko število vitezov. Te so odnašali urni konji—branilo jih je jeklo in železo. Kmetov, tlačanov pa je ležalo kot snopja za ženji cami. Rihenberški se je približal piramidi trupel. Za njim je prihitel Tone. Na mig gospodarjev je jel odkladati trupla. Razkril je telo mladeniča, ležeče v mlaki strjene krvi, po) života pod konjem, noge še v stremenih. Tonetu je mignil bledi gospodar. Prenesla sta truplo \ čisto travo. Tu je ležal mrtvi junaček, kakor mlad hrastič, posekan, pobit . . . Onemogla je visela glava, desnica pa se je še oklepala za mlado roko pač pretežkega meča . . . Vendar bi pričali dragi mrtvi, da se ni utrudila v sukanju in sekanju, dokler ni odbež&la s krvjo moč življenja . . . Prihitelo je moško in žensko, občudovalo, obžalovalo mlade viteško drevo. Rihenberški jih ni slišal. Klečal je pri mrtvecu, odpel mu čelado. Grda rana se je pokazala. Poprej bela svilena marama se je pordečila ... Z rahlo roko jo je snel vitez z vratu mrtveca in mu jo položil na hladno srce . . . Z nežnimi prsti jo je vezla Romana in jo podarila mlademu prijatelju na prvi pohod, častno jo je nosil mladenič—sedaj naj počiva ž njim . . . PTIČ V DREVESU Kadarkoli govorimo o tej zadevi s prijateljem Rhodesom, vselej se nejeverno nasmehne in reče: “Naključje!” Prijatelj Fleming pa samo zmaje z glavo, zmigne z rameni in molči. Jaz sam se nagibam k njegovemu mnenju. Zato bom rajši brez vsakega nadaljnjega uvoda opisal čudne dogodke, kakor so se izvršili 11. decembra 1905. Tega dne sem prejel pismo naslednje vsebine: “Dragi Marriott! Ali Ti je danes — enajstega — mogoče priti v Gorling in ostati pri meni, dokler se Ti ljubi? Na prežo Te ne morem povabiti, ker je prehud mraz. Nekaj malega pa boš že lahko ustrelil in se tudi udeležil pravcatega božičnega lova na strahove. Da govorim resno — zasledujem namreč imenitno divjačino ter se nadejam, da bom tej pošasti poškropil pete (ali bolje peroti) še nocoj. Rhode? je pravkar brzojavil, da pride. Stori isto, ako Ti je mogoče. Več ustno. Tvoj vdani C. J. Fleming. P. S. Rhodes se odpelje ob 2:18 iz Paddingtona.” Sklenil sem, da se odzovem vabilu in vlak ob 2:18 je vozil mene in Rhodesa, ki je bil kot častnik doma in dopustu, proti Gorlingu. Tam je naju sprejel Fleming z dvovprežnimi sanmi, zakaj snega je bilo precej. Pozdravil je naju radostno. Videti je bil zdrav in dobre volje, toda odklonil je pred večerjo vsak razgovor o svoji pošasti. Tak'? sva morala svojo radovednost brzdati in šele tedaj, ko je stala na mizi kava z likerji in je sluga ostavil nas same, je Fleming sprožil razgovor. “Mislim,” je dejal, “da moram predvsem ugotoviti, da sem na duhu in telesu docela zdrav, kolikor morem to pač sam presoditi. Ti se č.utiš krivega, Marriott, kaj ne? Vem, da bi me vsak običajen človek smatral za blaznega že zaradi tega, ker verujem v poša,sti ali strahove, še bolj pa, če bi slišal to mojo povest. Daj mi, prosim, vžigalice!” Zapalil si je smotko in nadaljeval : “Pred šestimi meseci sem slišal, da straši v tej hiši; sicer ne straši v pravem pomenu besede, vendar pa naj za zdaj zadostuje ta izraz. Kakor vesta, se silno rad bavim z razkrivanjem raznih skrivnosti, in zato sem tudi to zadevo začel preiskovati. Ko sem zvedel, da ne stanuje v tej hiši nihče, sem jo s posestvom vred vzel za tri leta v najem. Ker je bila na slabem glasu, sem jo dobil pod zelo lahkimi pogoji. Kraj mi ugaja, vendar ima za zdaj nekatere slabe strani. Kakor se mi zdi, so sosedi mnenja, da je hiša zakleta in se posestvo zaradi tega ne more podedovati od očeta na sina. če pa lastnik ali zakupnik nima; sina, potem doživlja pač razne nezgode.” “Ali je to dokazano?” je vprašal Rhodes lakonično. “Kolikor mi je bilo mogoče zadevo zasledovati,” je odvrnil Fleming, “je to dokazano. Za časa svojega petmesečnega bivanja v tej hiši sem vse izčrpno preiskal. Pri dveh prejšnih lastnikih sem poizvedoval osebno, pregledal pa sem tudi zgodovino enajstih drugih. Zadnji je živel tu neki Horace Starkey. Kupil je bil Gorlinghall, bival v njem nekaj časa in od njega sem ga jaz vzel v najem. Pred njim ga je neki Gapp dobil v zakup od nekega sira Jamesa Powella.” “Zakaj ga je vsak tako hitro zapustil?” “To zveš takoj. Le poslušaj! Starkey je samec in zato ga vprašanje sina-dediča ni zadevalo. Prizadet pa je bil na drug način — tako n. pr. sta propadli dve banki, v katerima je bil naložil večji del svojega premoženja. Gappu sta prav v tej hiši umrla dva sinova za legarjem. Sinu James Powellu (čigar poroka bi se morala vršiti v enem mesecu) se je na lovu zgodila nesreča in ohromel je popolnoma.” “Golo naključje,” je pripom- nil Rhodes. “Mogoče; ne zanikujem tega. Kar poskušam dokazati, je dejstvo, da posestvo ni prehajalo od očeta na s|na, kakor daleč sem mogel zasledovati njegovo zgodovino. D» sem, lahko rečemo, .je moja povest neobičajna, zdaj pa nastopijo še nadprirodne sile.” In dvignil je list papirja. “Tu sem si zapisal okoren prevod nekih čudnih latinskih verzov, na katere sem naletel v neki stari zgodovini Gorlinga.” Dal je list Rhodesu, ki ga je molče in temeljito pregledal ter ga potem izročil meni. čital sem na njem nastopne verze: Ko cerkvi se povrne, kar vzel ji je zločin, takrat v Gorlinghallu bo oče in bo sin. Zaslišal boš, čuj, dvakrat svarilni ptiča glas, ko zadoni še v tretjič, takrat je zadnji čas. “Hm,” sem dejal zamišljeno ko sem bil precital to čudyo pesem, “to nam pojasnjuje zadevo do neke mere. Kletev je kazen za to, ker je nekdo ukradel cerkveno lastnino. Domnevam, da je to posestvo nekoč pripadalo cerkvi. Ali je morda v bližini kak star samostan?” “Ti imaš prav, pa tudi ne,” je odvrnil. “Ne daleč odtod je bila opatija, toda to posestvo ni bilo nikoli last menihov.” “Ali si o tem uverjen?” “Popolnoma. Iz nekih zapisnikov in listin v župni cerkvi, ki je zgrajena tam, kjer je nekoč stala opatija,, so razvidne meje njenega ozemlja. Kakor ti, tako sem tudi jaz prvotno kar planil po sklepu, da je moje posestvo nekoč pripadalo opatiji in da so ji ga pozneje odvzeli s silo. Skoraj pa sem sppznal svojo zmoto in ko sem šs nekaj časa vztrajno iskal vzrok kfetve, sem odkril Čisto drugega.*’ “No in kakšen je?” sem vprašal nestrpno. “V njem tiči zanimiv kos krajevne zgodovine. Pred večimi stoleti je živel v samostanu opat, ki je bil velik lopov. Njegovo zloglasno vedenje je bilo splošno znano in po nekoliko letih razkošnega in hrupnega življenja je neke noči pobegnil iz opatije ter vzel obhajilne posode s seboj. Bile so iz čistega zlata in zdi se mi, da se je po begu h opatije, ki je le nekaj milj oddaljena, zatekel naravnost v Gorlinghall.” “Zakaj ?” “Bil je jako dober prijatelj takratnega posestnika, sira Geoffreya Hasta. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo med njima, toda drugo jutro so našli sira Geoffreya. z bodalom v prsih, opata pa ni bilo nikjer. Ustno izročilo slika dogodek takole: Opat in sir Geoffrey sta sklenila, da ukradeta zlate posode. Opat naj bi izvršil tatvino in se za eno noč zatekel v Gorling. Zlato je nameraval pustiti siru Geof-freyu, ki bi naj ukrenil z njim vse nadaljnje, sam pa je hotel pobegniti v London ali kam drugam. Ko pa je napočil odločilni čas, je opat spoznal, da ne more zaupati svojem u razsipnemu drugu. Sprla sta se, opat je zabodel sira Geoffreya, potem pa je posode nekje skril ter utekel. Nikoli več niso slišali o njem.” “Potemtakem so posode. . .” “Nekje na mojem posestvu, če je moja domneva pravilna.” “Ali si že kaj iskal?” “Po hiši, da, drugod na posestvu še ne. Zemljišče obsega, prekq tri tisoč akrov. Vsega tega ne moreš preiskati.” “Pa dobro, tvoja teorija se strinja s prvo kitico, toda kaj je z drugo? Kaj ima ptič pri tem opraviti?” “Ptič,” je odvrnil Fleming z glasom, ki je pričal o naraščajočem zanimanju, “ptič je v tej zadevi najbolj privlačna stvar. Povest o lopovskem služabniku in zakopanem zakladu je stara kakor gore, toda čim naletimo na ptiča, je čisto drugačna.” (Dalje prihodnjič). PATENTI NA RASTLINE Vsakemu je znano ime Bur-burka, ki je ustvaril toliko novih rastlin potom cepljenja in mešanja semen. Burbanki bodočnosti bodo vživali za svoje nove rastline polutanke isto zaščito zakona, kakor drugi iznajditelji, ako bo kongres sprejel zakonski predlog, ki ga priporočajo razni odlični možje in važne organizacije. Pričakuje se, da ta zakon bo sprejet. Po tem zakonu ustvaritelj nove vrste rastlin sme zaprositi za patent, ravno tako kakor da bi šlo za kako mehanično iznajdbo. Ta zaščita pa bo veljala le za one polutanke, ki se morejo pomnožiti potom mladik ali rastlinskih sredstev. Vrste rastlin, ki se pomnožujejo potom semen so izključene. Na-daljna omejitev velja glede rastlin, pomnoženih potom gomoljev. Vrtnarji so se dolgo borili za tak zakon. Kakor stvari danes stojijo, ustvaritelj nove in važne rastlinske vrste, je mogel nekaj zaslužiti le, ako je svoje prve rastline prodal za visoko ceno. Seveda je mogoče, da bo kdo plačal precej denarja za prvega pol ducata nove vrste jagod. Potem pa ni iznajditelj dobival nič in kdo drugi je utegnil obogateti z njegovim izumom. Sedaj pa bo užival zaščito patenta kakor vsak iznajditelj. Nameravan] zakon pokriva razsežno polje. Izmed rastlin, ki se dajejo patentirati, so vsake nove vrste sadnih dreves, grmov, plazilk, rož itd. Žitne vrste so izključene, ker se pomnožijo potom semen. Toliko Thomas A. Edison, kakor tudi vdova po pokojnem Burbanku sta se zavzela za novi zakon. F.L.I.S. ---------o—------ Človek, ki je umel sto jezikov Zadnji mesec je umrl v Berlinu Emil Krebs, tajnik nemškega poslaništva v Pekingu. Zunanje ministrstvo g,a bo težko pogrešalo, ker mu kot tolmaču ni bilo enakega. Kot sedemleten deček je slučajno v ljudski šoli našel v knjižnici francoski slovar. Zanimal ga je tako, da ga je tri mesece pozneje poznal na pamet od A do Z. Učitelj je potem pazil na bistrega dečka in mu pomagal priti na gimnazijo. Na srednji šoli se je lotil Krebs grščine in latinščine in dve leti pozneje so ga morali profesorji ponovno prositi za pomoč, če so srečali katerekoli težave pri umevanju besedila. Ko je položil s 17. leti zrelostni izpit, je že prav dobro čital in pisal v 12 jezikih: novogrškem, italijanskem, španskem, turškem, arabskem, ruskem, poljskem, židovskem, itd. Zanimal se je največ za Bližnji vzhod, a na univerzi v Berlinu se je lotil najtežjega jezika—kitajščine. V dveh letih je položil izpit za kitajskega tolmača in je kazal toliko uspehov, da so ga pridelili v tem svojstvu poslaništvu v Pekingu. Tam je ostal 21 let v službi ter napredoval do prvega legacij-skega svetnika. Imel je takšen ugled, da so ga prosili Kitajci sami za pomoč pri prevajanju težko umljivih listin. Leta 1912 je med revolucijo proglasila na primer svojo neodvisnost neka mongolska dežela. Njena vlada je to naznanila v Peking v starinskem kitajskem narečju, ki se je ohranilo po tibetskih samostanih, a je že davno pozabljeno v domovini. Noben uradnik ni mogel razumeti tega pisma in ga je naposled Kitajcem prevedel Krebs. V Pekingu se je naučil še mongolskega, mandžurskega, tibet-skega, korejskega, siamskega, malajskega in birmanskega jezika. Izpopolnil se je tudi v japonščini, ker so mu nudile berlinske šole “komaj toliko znanja, kolikor ga potrebuje povprečni turist.” Vojni dogodki so prisilili Krebsa, da je zapustil Kitajsko. Povrnil se je v Berlin in je posvetil ves čas med vojno in prevratom svojim priljubljenim bližnjevzhodnim jezikom. Ko so ga 1. 1919 zopet povabili v službo v zunanje ministrstvo, je obvladal že 50 jezikov: med drugimi sirski, abesinski, koptski, gruzijski, albanski, armenski, perzijski in pehlevi, ru-munski, češki, bolgarski, slovenski, srbo-hrvatski, danski, švedski, holanski, finski, estonski, ogrski, litevski in latiški jezik. Minister ni dejal zaman, da dela Krebs za 30 uradnikov. Tovariši pa so sploh pravili, da je bil generalni tajnik pri babilonski zmešnjavi. Poleg svojih uradnih dolžnosti je pisal Krebs razprave o primerjalnem jezikoslovju in se je zanimal razen za jezike tudi za pravo in slovstvo vseh navedenih narodov. Bil je izredno priden in v prostem času se je “radi zabave” zanimal še za nove jezike: islandski, irski in škotski, javajski, suahelski in jezik Baskov. Naposled je lahko čital v 100 jezikih, a pisal in govoril v 60. Delal je noč in dan ter je spal samo pet ur. V svoji pisarni je nalašč imel samo en stol, ki ga je vedno s kislim obrazom odstopal obiskovalcem. Na ta način se ga je vsak bal motiti in je res izrabil za svoj ljubljeni študij ves dragoceni čas. (Po “Jutru.”) --------o------- OSVETA ŽIVEGA MRTVECA (Nadaljevanje iz £>. strani) Potrkalo je. Potem, so se odprla vrata in v sobo je stopil angel. Majceno dekletce, golo in rožnato, oblečeno samo v kratko srajčico, s kodrčki okrog ličec, je capljalo v solzah k materi. Z otroškim instinktom je začutilo, ,. jjjti da je mati v nevarnosti. . je sedela na stolu kakor o ^ , nela. Dekletce je splez^0*1 ; in ji ovilo roke okoli vra^Upr^. Tako se je zgodilo, da .ie ^ per potegnil iz žepa Pr8®ij| ko in brez besede namer1* ke proti vratom. y6jj Pred zrcalom spodaj v^( si je popravil ovratnico- • '29 je mehanično dvignil °^. del nad ovratnikom nekal^ j nega: smehljajoč se, P' obraz’ .trup# SL( V tisti noči se je zastr Marija- . Jjtt f*d (“Življenje !dn0| GLAS NARODA s NAJSTAREJŠI NEODVjf *ti| SLOVENSKI DNEVM1' V AMERIKI Q, uiovensk 4vn ,ie najbolj razširjen M (L list v Ameriki: donaša Mljš9 > nje svetovne novosti, 11 Pollgj izvirna poročila iz stare t|0 vine; mnogo šale i*1 *\iev, j j 11 romanov najboljših pisate ' 'Sej, Pošljite $1;W, ft in pričeli ga bomo Pos 1 Vsa pisma naslovite 119 GLAS NAROPA %t; 21« W. 18th St.. New York jvii d % v .... ^Cven od najmaDjs do največje sj0 ? n DRUŠTVA ;.te in posamez" ob^- izdeluje lično moderna venska unijska tiskanj l\n s ====^f v Ameriška Doffl»vlf 6117 ST. CLAIR A .0 % CLEVELAND, ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street . Pittsburgh’ ' I”1 izV( Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amer l0(]a stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Cij0, %i/U' . I Se, ~ (#) 5ni.m ^mlomčmsviu. j ,<‘4 0* Murtee trtZac risyrnwsyi'f 2/10 ' '— Np SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN-J,£ »< nudi rojakom pf> zmernih cenah VENCE in CVETLICE z« najrazlif‘'iif 1 ^jal( Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. : Vai MRS. MARY TOMECJy6’ 120 Market St., Johnstown, Pa.j* 1' (Tel. 6211-B)2a ~ ' -----------J*'»e ---------------------------------------------- S i PRIPOROČAM SE KOT ] STA VBINSKI MOJSTER 8 članom J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v Barbertonu J1* °Da j ^1 zgradbo hiš in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki obračaj0 j °knlrv kontraktorja na naslov:]>jj ^*3, MILAN BOZICK, 33G Washington Avc., Barberton, °'h ------------------------------------- "^Oo ......................................... ~ »H N»Jv«č)!i In najgtarajia nlovantika ilabnraka trgovina r A**1’ ,U ^ *0 l.!. 1 Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio i Ui In Izdelkov dobite pri nas. i FRANK ČERNE»S , (OSI Bt. CUir At«. Ih Ml E. 7*th 8»., Clavalaal, 9 --------------------------------------------- tla s NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLA^ IN ITALIJO ZA LETO 1930 ^ ,‘^i Na splošno povpraSevnnje in zanimnnje rojakov za nn5e »K«1’" W*\ . P naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: jjiiv j.1 Ka] P;i FRANCOSKI PROGI s parnikom “Ile de France” Prek# i i °Ven ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 193» >ej Nadaljni izleti do isti nrogi in z istim parnikom1 ; ^ 12. septembra PRVI JESENSKI IZLET, 'JK ,' 12. decembra VELIKI BOŽIČNI IZLET J “m I ^ ■'() 1 Po COSULICH progi z motorno ladjo “VULCANlA” 10 , { %1 “SATURNIA” preko Trsta „ lob I. POLETNI IZLET z motorno ladjo “VULCANIA” ■ l’l|, ; ; V Je Nadaljni izleti po isti progi: ; ^li Z. septembra, 8. oktobra, 28. novembra in 10. dccei" ^ K"" Pišite Cimprej za cene. za navodila in pojasnila y . Pl listov, vize jev, permitov itd. na NAJSTAREJŠO SL to^J” TVRDKO, ki vsled 40-letne prakse zamore jamčiti z® ^ solidno postrežbo in kar je najvažneje, da boste o vsem _ *( , v g pravilno poučeni. f, ^ SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. NEW YOR#’ y Tel. Barclay 0380