flaročntna mew(M g5 Din. možem-,i*<> 40 Din — ne-drl|»k« izdaja celoletna ob Din, ca Inozemstvo 120 Din
(J red n 1*1 r • je f Kopitarjevi ntb/UI
S£0 VEJSEC
Telefoni arednlštva: dnevna služba 205» — nočna 2996, 2994 Ia 205«
lakaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka ia dneva po prazniku
Cek račun; Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevu štv 7565. Zagreb it*. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
U pr h v a . Kopitarjeva b. telefon 2999
Težka bolezen
Politična morala je po vojni strahovito padla. Prav za prav politične morale sploh več m, ker je postalo skoraj splošno nabiranje, da politika vsaj kot praktično udejstvovanje nima ničesar opraviti z moralo, morala p nič s politiko. Imamo osebno moralo, družinsko moralo, družabno moralo, politična morala pa je izginila ali pa se vsaj nahaja na smrtni postelji. So ljudje, ki oo v odnosu do drugega skrajno obzirni, izvrstni družin, ski očetje, vestni in pošteni v svojih stanovskih poslih, na političnem torišču pa ne poznajo nobenih zakonov nravstvenega ravnanja, ker menijo, da njihov politični ali strankarski cilj posvečuje vsako sredstvo. V političnem življenju, tako je danes javno mnenje, je neizogibno, da se nasprotniku dela krivica, da se lastni pristaš, četudi je manjvreden, za vsako ceno protežira pred drugačemi-slečim, čeprav je ta morebiti nravstveno boljši, da se smemo posluževati v politični borbi prevare in da se sme izvajati na človekovo vest najhujši pritisk - samo da se doseže postavljeni cilj javnega udejstvovania in programa.
In vendar je tako mišljenje najhujša zmota, ker izpodkopuje korenine nravstvenosti in nravstvenega reda sploh. Nravstveni zakon nc pozna nobene izjeme, nravstvenost ne trpi nobene dvojnosti, tako, da bi se smel, oziroma moral človek v odnosih po-sameznika do posameznika ali do družine ali do lastnega strankarskega ali družabnega kroga rav. nati [» zapovedih naravne morale in prava, na področju politike pa bi mu bilo dovoljeno gaziti osnovna nravstvena načela. Taka dvojna morala ni samo prepovedana, ampak sploh ni vzdržliiva, ako hoče človek ostati nravstveno bitje, osebno pošten in gentleman zakaj moje obnašanje na političnem torišču nujno odseva in vpliva tudi na mojo osebno nravslvenosf v tem ali onem pravcu, človeka postopoma v vseh ozirih pokvari in sčasoma uniči ves značaj. Taka dvojna morala počasi nujno vede do brezznačajnosti na vseh področjih življenja in okuži polagoma ves narod, zastruplja javne in zasebne od-nošaje v človeški družbi in vede do splošnega nravstvenega propada občestva.
Tudi med nami se posledice nemorale v političnem življenju in delovanju čedalje bolj poznajo in sekajo čedalje globlje rane našemu narodnemu telesu. Poglavitni rani sta breznačelnost in brezzna. čajnost, ki sta nujni posledici nemoralne politike, izločitve nravstvenega zakona in nravstvenih zahtevkov iz javnega življenja. Trdna, klena in poštena načela v politiki, ki zahtevajo značajnih mož in zna-čajne družbe, so edino jamstvo za moralno in koristno, pozitivno, plodovito politiko. Breznačelni in brezznačajni litidje ne poznajo poštene politike in nepoštena politika zopet vpliva na ljudi, da obračajo načelom hrbet ter značajnost smatra;o za oviro svoji breznačelni in koristolovski politiki, ki se ravna vedno po tistem vetru, ki jim prinaša v danem primeru največji osebni in strankarski dobiček. Ljudje potem izgubijo sploh vsak zdravi čut za to, kaj je obči blagor, korist naroda in prospeh dfžave, kajti občega blagra ne more poznati, kdor ne pozna zahtev nravstvenega zakona in reda: nenačelen, brez-značajen in amoralen človek pozna samo samosvojo osebno korist brez ozira na blaginjo drugega in brez vjx>števanja interesa skupnosti. Politika v smi. slu skrbi za blagor družbe, naroda, države, človeštva se pod tem vidikom izpremeni v strankarsko politiko v najslabšem pomenu besede — kjer se namreč stranka ne smatra zgolj kot nujno orodje političnega delovanja v korist splošnosti na podlagi političnih načel, ki so utemeljena na religioznih, moralnih in socialnih zahtevah urejene človeške družbe, ampak se stranka brez ozira na občo korist v egoistične namene svojih vodij in pristašev suvereno [Dostavlja nad državo in narod, ki se morata tem egoističnim namenom in ciljem podrediti. Logično in dosledno je, če na ta način postane v politiki načelo breznačelnost, osebna korist in gonja za osebnimi dobrinami in strankarskimi profiti. In ker so za take vrste politiko najbolj sposobni in najbolj dovzetni ljudje brez karakterja, ki se znajo prilagoditi vsakemu programu, vsakim političnim težnjam in ciljem, vsakim zahtevam slučajno vladajoče skupine, in ki imajo izvrsten nos, s katerim dobro zavohajo, kdo bo prišel na vrh in komu se ie treba zapisati z dušo in telesom vsaj za nekaj časa, dokler ne pride na oblast drug vodja ali druga skupina — zato postane neznačajnež najbolj iskana in zahtevana politična lastnost in najboljše sredstvo za dosego koristi in dobičkov, ki jih daje udeležba na oblasti, kakor se pri nas glasi ta izraz.
Ta politična neznačajnost, ki je najznrčilrej"i izraz moralne obolelosti posameznika in družbe, jc v zadnjih letih postala tudi nam, našemu narodnemu organizmu, skrajno nevarna, ker nas čedalje bolj razjeda in se širi kakor kužna bolezen, hujša ne<*o vsaka fizična epidemija. Svojčas so načela vodila ljudi, danes se morajo načela ravnati in prikrojevati po ljudeh in po njihovih sebičnih nazorih in ciljih v javnem življenju. Kar se Slovencev tiče, moramo od. krito priznati, da se na tako nizkem moralnem političnem nivoju še nikoli v stoji zgodovini nismo nahajali. Bili smo navajeni, da imamo čiste in dosledne politične in kulturne programe na d-sni in na levi, da se vsaka stranka s svojimi načeli in s svojo načelnostjo ponaša, da se ljudje na javnem poprišču opredeljujejo po svojih nazorih o svetu, družbi in državi, po svojem naziranju o najvažnejših vprašanjih življenja, po svojem poštenem in iskrenem prepričanju, naj bo že takšno ali drugačno. Ne gre za nedoslednost tega ali onega človeka, tega »h onega voditelja v tej ali oni dobi, kar je pripisovati vsegdar razumljivi človeški slabosti in se je udi v najboljših časih dogajalo — ne gre tudi ne za kakšen pregrešek politične nedoslednosti te ali one stranke v tem ali onem primeru — ampak danes je vprašanje v tem, da začenja breznačelnost in brez-*načajnost postajati nekakšen samoposebi umeven Princip javnega življenja, da se ljudje ne sra. mujejo več svojega političnega švigašvačarstva in
ta breznačelnost ne najde skoraj nobenih ovir it zavor več.
Ne zagovarjamo nestrpnosti ali fanatizma in stroge ograditve človeka od človeka, nazirania od Baziranja, stranke od stranke, tako, da bi se narod «cpd v sovražne tabore — bogobvari! — pač pa "tnče, ki mu je mar moralnega zdravja in moči našega naroda, ne more brez velike skrbi za našo bodočnost gledati, kako se načela, naziranja, prepričanja sploh razblinjajo, postajajo za praktično "Vljenje javnosti brezpomembna in siužijo mnogim
Italijansko-abesinski spor
Pred izbmhom vojne
Zadnja prizadevanja vseh velesil, da preprečijo krvoprelitje
Italijanski tisk že pripravlja javnost na vojno
Rim, 20. febr. b. Ker je izbruh vojne med Abesinijo in Italijo v Afriki vsak trenutek mogoč in ker nihče več ne verjame v uspešno rešitev pogajanj, je današnji jutranji italijanski list ie pričel pripravljati italijansko javnost na možnost vojne napovedi. Iz pisanja jutranjega tiska se tudi vidi, da nekatera abesinska plemena nagovarjajo abesinskega cesarja, da je skrajni čas, da napade italijansko kolonijo, še predno pridejo italijanskim četam nove okrepitve iz Evrope, ker ima sedaj tudi veliko izgledov za uspeh. Listi razen tega poudarjajo, da je italijanski predlog, da se ustvari nevtralna cona med abesinsko in italijansko mejo, bil sprejet od Abesinije le pod pogojem, da ima.io ona plemena, ki so v tej coni, popolno svobodo gibanja. Listi izjavljajo, da Italija ne more sprejeti abeslnskih protipredlogov, ker se boji, da bi ta plemena potem za hrbtom napadala italijanske obmejne straže. Zaradi tega so pogajanja zopet na mrtvi točki.
Novi vojni transporti
Napulj, 20. febr. b. Novi vojni transporti so bili odprvmljeni tudi danes v Eritrejo, iz česar se da sklepati, da Italija ne verjame v rešitev spora z Abesinijo. Davi je med drugimi krenil tudi vojni transport 750 vojakov ženijskih čet z ogromnim vojnim materijalom. Tem vojakom je priredilo italijansko ljudstvo svečano odhodnico ter jih obsulo s cvetjem. V luko je prišel tudi prestolonaslednik Umberto, ki je pred odhodom pregledal čete.
Amerikanci na pomoč Abesincem
Newyork, 20. febr. AA. Ameriški črnci kažejo izredno zanimanje za italijansko-abesinski spor. Njihove simpatije so na strani Abesinije. Ker smatrajo, da so sami afriškega porekla, zagovarjajo pri tej priliki solidarnost vseh afriških narodov.
V Harlemu, ▼ newyorškem predmestju, kjer
živi 300.000 trncev, so proglasili bojkotno akcijo proti številnim italijanskim gostilnam in ljudskim kuhinjam. Prav tako bojkotirujo tudi poulične prodajalce italijunske narodnosti.
Polkovnik Hcrbest Julian, ki je med svetovno vojno zaslovel kot najboljši letalec, je izjavil, da bo z deseterico svojih tovarišev nstanovil prostovoljni letalski oddelek, ki se bo za primer vojne priključil abesinski vojski. Abesiniji primanjkuje letalskih sil, zato ji hoče pomagati s svojimi tovariši, ker se čuti s njo enega rodu.
Posebno dovoljenje vlade za vsak
UVOZ iz tujine v Belgradu proučujejo položaj
Belgrad, 20. febr. m. Vest o prepovedi uvoza blaga v Italijo brez posebnega dovoljenja (o tem
f;lejte poročilo na 7. strani) je povzročila razum-jivo skrb v vseh tukajšnjih gospodarskih krogih, kakor tudi pri merodajnih činiteljih. Tekom današnjega dne so ti krogi zahtevali, da bi mogli dobiti točen vpogled v situacijo, ki je nastopila vsled tega sklepa. Do včeraj se zaradi pomanjkanja poročil še ni mogla dobiti točna slika. Zainteresirani krogi, to je zastopniki raznih gospodarskih društev in privatniki, so danes obiskali merodajne ljudi, med njimi tudi trgovinskega ministra, kateremu so obrazložili svoje poglede ob priliki te prepovedi uvoza našega blaga v Italijo s strani
italijanske vlade. Za sedaj se je, kakor smo obveščeni, ukrenilo vse, kar je bilo mogoče, da naše gospodarstvo ne bo radi tega ukrepa italijanske vlade utrpelo prevelike škode. Tekom današnjega dne je trgovinski minister dobil tudi poročilo z Rakeka, da jc manjši transport odšel čez mejo, ne ve se pa še, če je bil iz Postojne poslan naprej proti Trstn. Kakor hitro se bodo zbrali podatki in izvršila vsa potrebna administrativna dela, bo imenovana posebna knmisija, ki bo pretresala stanje, ki je nastalo z odlokom italijanske vlade, ter bo nato vladi predlagala potrebne ukrepe sa zaščito našega gospodarstva.
Odbit nemški manever
Anglija-Francija edini
Danes so padli sklepi obeh vlad o skupnem odgovoru Nemčiji
London, 20. febr. c. Danes je bil šele objavljen komunike o seji angleškega vrhovnega obrambnega sveta, ki je zasedal včeraj pod predsedstvom MacDonalda in ki so se je udeležile vse vodilne osebnosti angleške vojske in politike. Komunike pravi, da Anglija ne more sprejeti nemškega odgovora. Nemčija ne sme razbijati londonski sporazum na poglavja o vzhodnem paktu in o avstrijskem vprašanju. Anglija se ne bo pogajala z Nemčijo ampak ostaja popolnoma na strani Francije. Vse to pomeni veliko zmago francoskega stališča.
Anglija ne dovoli Nemčiji, da bi zabijala klin med njo in Francijo
London, 20. febr. c. Danes se je sestala angleška vlaka k tako težko pričakovani seji. Stališče angleške vlade je bilo že zelo pripravljeno po zaključkih, ki jih je sprejel vrhovni angleški obrambni svet včeraj popoldne. Zato je takoj po otvoritvi seje pred sednik vlade MacDonald podal besedo zunanjemu ministru siru Johnu Simonu, ki je poročal zgolj o diplomatski strani zadnjih dogodkov, ker je njihova vojaška vrednost bila ocenjena že na včerajšnji seji obrambnega sveta. Sir John Simon je sporočil, da je imel zadnji čas več sestankov s francoskim veleposlanikom v Londonu Corbimom. Z njim je bilo ugotovljeno stališče Francije in Anglije in je sir John Simon francoskega veleposlanika zagotovil, da bosta Anglija in Francija postopali popolnoma enotno proti Nemčiji.
Nato je sir John Simon sporočil, da je naročil svojim poslanikom v Bruslju, Rimu in Berlinu, naj se pouče o stališčih ondotnih vlad. Italija predlaga, naj se skliče konferenca petih držav zapadne Evrope, ki naj predela ves londonski sporazum. Temu načrtu italijanske vlade se je uprla Francija, dasi je bila prepričana, da Italija ni proti vsebini londonskega sporazuma. Francija se
je postavila na stališče, da se ne sme z iskanjem novih procedur izogibati bistvu, ki jc za evropski mir tako važno.
Ko je sir John Simon podal svoje poročilo, je vlada sklenila na njegov predlog, da se bodo nadaljnji razgovori vodili na sledeči način: Anglija sprejema ponudbo Nemčije, da se naj omogoči sestanek med von Neu-rathom in sirom Johnom Simonom. Vendar pa angleška vlada izjavlja, da se to ne more zgoditi prej, preden ne sestavita Anglija in Francija skupnega odgovora na berlinski odgovor. Predaja tega odgovora še ni določena Toda preden bi še moglo priti do sestanka med angleškim in nemškim zunanjim ministrom, se mora izvršiti predhodni sestanek med sirom Johnom Simonom in Lavalom. Če bi bil odgovor angleške in francoske vlade gotov še ta teden, potem bi se ta sestanek med Lavalom in Simonom vršil dne 28. febr. Nato bi se pa sestanek med nemškim in angleškim zunanjim ministrom lahko vršil v začetku marca.
Pariz, 20. febr. b. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zadovoljstvo vsled izida
včerajšnje seje francoske vlade, zlasti z ozri-rom na informacije iz Londona po katerih med Parizom in Londonom ne bo prišlo do razpotja Zagotovljeno je ia iskreno sodelovanje med angleško in francosko vlado, tembolj, ker je sporočeno iz Londona da bo angleška vlada vodila z Nemčijo direktna pogajanja. če pride do njih, stvarno v smislu londonskega sporazuma. Dalje se s posebnim zadovoljstvom poudarja da se je istočasno, ko sta Pariz in London v najožjih stikih in ko se tudi Rim stalno obvešča, tudi Mussolini v vseh točkah pridružil amgleško-francoskemu stališču. Italija in Aglija sta sporazumni, da se da Nemičji r>opolna enakopravnost v vseh smereh, toda šele tedaj, ko bo dala jamstva za ohranitev miru. Seveda bi bilo v tem slučaju treba jamstvene pakte skleniti v najkrajšem času.
Majski hud
London, 20. febr. b. Včeraj je imel ruski poslanik v Londonu Majski govor, v katerem se je dotaknil diplomatskih pogajanj, ki se vodijo sedaj. Dejal je. da bi bilo najbolj nevarno, če bi se vodila skrb samo o varnosti zapadne Evrope. Ti ]»oskiwtf bi mogli dovesti do spopadov. Radi tega je treba problem rešiti istočasno v vsej Evropi. Majski je govoril tudi o Nemčiji, za katero pravi, da se boji Rusije. Nič boljšega ne bi biilo za Nemčijo, je dejal, če bi se pridružila vzhodnemu paktu, ker bi v tem slučaju lahko pozvala v svojo obrambo vse politične sile.
Notranje in zunanje utrjevanje Avstrije
Ko bo Schuschnigg v Parizu
hočejo marksisti in kljukarji organizirati nerede
• • •
Dunaj, 20. febr. b. Danes dopoldne je bila seja avstrijske vlade, ki pa je bila prekinjena in se je nadaljevala zopet popoldne. Zaradi tega je odpadla pot zveznega kanclerja dr. Schuschnigga v Pariz, ki bi moral oditi že danes ob 1.45. Dr. Schuschnigg bo odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Berger-Waldenegga šele nocoj, ali pa jutri zarana, na vsak način pa tako, da bo že v petek dopoldne v Parizu. 0 vsebini seje današnje
samo še za vabo, s katero se pridobivajo oni, ki na načela in načelne programe še kaj dajo, a'i pa za krinko, da se za njo lažje delajo pol it ene kupčije, kombinacije in špekulacije. Imamo danes ljudi, ki so v teku petnajst, šestnajst let petkrat menjali program in stranko, svojo stranko zapustili in se spet vanjo vrnili in imamo naravnost umetnike tx>-litične ekvilibristike in akrobatike. Imamo tudi stranke, ki so po svojem praktičnem ravnanju v svojih pristaših in v narodu sploh vzgajale prepričanje, da je v politiki uspeh vse, da je prvo in poglavitno oblast in da so načela drugotnega [»mena ter se dajo presukati na vse strani, kakor pač kaže. Da se morajo stranke prav tako kakor Ijud:e pametno prilago^evati času in razmeram, popravljati zastarele politične nazore, če je treba, in se z novimi izkušnjami obogatiti ter svoj program dopol. njevati, to je nujno potrebno, ker novo življenje nikoli ni mogoče, če ne umira to, kar za nadaljnje življenje ni več godno. Toda vse kaj drugega je, če se postopni naravni razvoj iz danih osnov svetovnega in družabnega nazora k boljšemu in popolnejšemu zamenja s popolno žrtvijo vsakega osnovnega načela sploh, vsakega vodivnega nezamenljivega političnega iu kulturnega principa v obče
| in se proglaša ali vsaj praktično tako dela, kakor da je politična oblast vse, načelo in program pa I nič ali pa da je tu samo iz navade in le zaradi lepšega, kakor pač mora vsaka hiša imeti svojo fasado, naj se potem za njo počenja, kar hoče. I Kakor ie za naš narod velika škoda, če se politične razlike pretiravajo v praktičnem življenju do take skrajnosti, da rušijo nujno polrebno edinost, soglasje in naravno skupnost, tako je huda nesreča, če se načela sploh degradirajo na zadnje mesto, če poslaiajo načelni programi navadni paraventi (španske stene) in če imamo namesto določenih in trdnih političnih orientacij same osebne in partizanske Kombinacije. To škoduje moči in ugledu naroda in ljudstva in ga mora sčasoma vesti do politične brez. pomembnosti, zakaj, kjer v politiki ni več nepremakljivih načel in značainosti, tam tudi ne more biti nobene politične iniciative in plodovitih pobud za državno skupnost. Le, če se politika zopet postavi na trden fuiidament nespremenljivih principov in narod vzgaja k politični značajnosti, če se politika zopet trdno zveže z moralo in njenimi osnovnimi zahtevami, ki za javno življenje veljajo prav tako. kakor za zasebno, smemo verjeti v resnično obnovo in preporod.
avstrijske vlade ni doslej nič znanega v javnosti, toda nihče ne dvomi, da se je na tej seji razpravljalo o potovanju zunanjega ministra in zveznega kanclerja v Pariz in London. Zanimivo je, da so inerodajni krogi precej jasno dopustili in sicer zelo jasno, kar priznava tudi »Reiehspost«, da bo avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg načel v Parizu in Londonu tudi habsburški problem, ki po mnenju merodajnih krogov na Dunaju ni aktu-elen, toda avstrijska vlada si noče v tem oziru vezati rok za vse večne čase. Lahko nastopijo take okolnosti. ki bodo nujno zahtevale rešitev tega vprašanja. Čuje se, da marksistični elementi in istočasno ludi narodni socialisti nameravajo prirediti za časa odsotnosti avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga v vsej državi, zlasti pa na Dunaju hude izgrede, da otežijo kanclerju pogajanja in oslabijo njegov položaj v Parizu in Londonu. Oblasti so že storile vse potrebne varnostne ukrepe, da preprečijo nemire in sc bodo v to svr ho poslužile tudi vojaštva. Oblastem ho tembolj olajšano, da zadušijo nerede že v kali, ker sn jini bile iz Brna poslane taine dispozicijo marksističnih in narndno-soeialističnih elementov, kako naj se prično in izvedejo nemiri. V zvezi s temi dokumenti je policija žc tudi aretirala nekaj vodilnih oseb.
Kako ga bo Pariz sprejel
Pariz, 20. febr. AA. »Journal« pozdravlja pri hod avstrijskega kancelarja Schuschnigga, ki obišče Pariz v četrtek. List poveličuje Schuschnigg? kot naslednika kancelarja-inučenika.
»Populaire« in^ drugi socialistični listi pn po zivajo svoje pristaše, naj demonstrirajo proti za-stopnikou avstrijskega fašizma.
Iz notranje politike
Volilni imeniki!
V	petek je zadnji dan za reklamacije. Vsakdo naj se prepriča sam, če je v voliv-nem imeniku. V volivne imenike se morajo vpisati tudi oni volivci, ki izpolnijo 22. febr. 1935 21. leto starosti; nadalje oni, ki bivajo najmanj 1 leto v občini, to je od 22. februarja 1934 dalje.
Javni nameščenci, ki so bili tekom zadnjega časa premeščeni na drug službeni kraj, dobijo z dnevom nastopa službe v novi občini tudi volivno pravico v novi občini.
Ker sme vsakdo voliti samo na enem volišču, jih mora prejšnja občina izbrisati iz svojega volilnega imenika; če tega sama ne stori, ima vsakdo pravico zahtevati, da se črtajo iz imenika vsi javni nameščenci, ki so premeščeni drugam.
Drugi volivci, ki niso javni namešeenci, in so se v zadnjem času izselili iz_ občine, obdržijo volivno pravico v stari občini, dokler si v novi občini ne pridobe z enoletnim bivanjem volivne pravice.
Potrebno jc, da so vsakdo še danes in jutri sam prepriča, če je v volivnein imeniku in če potrebno, zahteva, da se volivni imenik popravi.
Vse listine (rojstni list, domovnico, potrdilo občine ali policijo o bivanju v občini itd.) se dobijo pri pristojnem uradu brez takse.
Javni uslužbenec, katerega vsled napačne razlage zakona črte Iz imenika občina, v kateri stanuje in občina, v kateri ima svoj službeni sedež, naj vloži reklamacijo v obeli občinah in naj tudi navede, da je vložil reklamacijo v obeh občinah. Če bo reklamacija v obeh občinah odbita, ima pravico pritožbe na sodišče, ki bo odločilo, v kateri občini voli.
Danes in jutri je še čas, da si zagotovite volivno pravico, kasneje je vsaka reklamacija nemogoča.
Vrženi skozi vrata se vračajo skozi okna
Belgrad, 20. lebr. m. Vedno bolj prozorna postaja taktika Jugoslovenske nacionalne stranke (JNS) pri sedanjih državnozborskih volitvah. To stranko je predsednik vlade, ko je sestavljal svojo vlado, z močno in za vsakega razumljivo kretnjo porinil •tran. Ko še ni hotela razumeti — v Angliji pravijo temu: eating the dirt — in je skozi okna silila nazaj v oblastne prostore, je moral njen končnove-ljavni odgon povdariti še z eno, močnejšo kretnjo, da bi ga vsakdo razumel: sklenil je, da nastopi pri volitvah kot nosilec svoje lastne kandidatne liste in da ga Jugoslovenska nacionalna stranka ne briga. Naj dela kar hoče, to je njena stvar.
Javni izraz položaja je bil tisti kisli komunike glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke, v katerem javljajo svojemu pred par meseci še »večmilijonskemu članstvu«, da se na volišču ne bodo pojavili. No, jugoslovansko ljudstvo je to že naprej vedelo in razumelo popolnoma. Sami — brez učinkovitih pomožnih ..gitacijskih sredstev, ki so jim bila na razpolago pred 4 loti, si med volivce ne Upajo. Kdo bi se drznil lovit leve brez puške? To nc gre. Toda, če se je Jugoslovenska nacionalna stranka kot »idejna« stranka spremenila v vodo in blato, kakor hitro je prišla vigred, so se po nasprotno po zgoraj navedenem angleškemu pregovoru njeni pristaši hitro znašli. Saj jih ni držala skupaj kakšna ideja. Kje? Ideje niso poznali nobene. Držala jih je skupaj sebična lakomnost po oblasti in nasprotstvo do ljudi drugega prepričanja. Zato so Jugoslovensko nacionalno stranko z idejo vred hitro in brez solza zagrebli in šli v politične garderobe iskat drugih oblik.
V	lem so se pa pokazali silno spretne. To jim je treba priznati. Od šefov je bila izdana parola: na vsak način v narodno skupščino, kakorkoli, kjerkoli, samo da pridete tja. Kadidirajle predvsem tam, kjer je računati z zmago. Če vas kdo vpraša za vaše ideje, odgovorite, da ste za vse to, kar hoče lista, ki bo predvidevno zmagala. Če vam kdo očita vašo prošlost, ne zmenite se, recite, da ste se spokorili in da ste za novo politiko. Če vam kdo očita brez-značajnost, se mu lepo nasmejajte in vržite psovko na klerikalce. To se vedno dobro kvitira.
Po tej spretni taktiki se je sedaj zgodilo, da se sedaj tisti ljudje, ki jih je kot politično organizirano skupino JNS g. Jevtič dvakrat odpodil, naenkrat oblečeni v druge politične halje zopet vsi poskušajo kot posamezni patrijoti obešati na njegovo kandidatno listo. To je, kot da bi odganjal kobilice. Kot celota so bili za nič, kot posamezniki pa hočejo veljati za patrijotične grande in kot gospodarske veleume, ki so na razpolago za delo za dobrobit države in naroda.
Toda zdi se, da ta taktika ne bo prinesla za-feljenih uspehov, ker je vsakemu jugoslovanskemu otroku jasno, da Jugoslovenska nacionalna stranka ni bila odstranjena od oblasti vsled njenega lepega imena ali vsled neijnih vodij in njenih članov. Tega ne v merodajnih krogih v Belgradu zavedajo.
(Na sliki: Nagrobni kamen z napisom: »Tukaj počiva JNS — t 15. H. 1935.« Iz groba pa se slišijo besede: »Na pomoč!«)
Demetrovič: »Druže Nikola, ona šc ni mrtva, ona še živi, ona kliče, kaj naj storimo?«
Uzunovič: »Lopni jo po glavi — zakaj pa se ni
prej javila!«	(Po belgrajski »Stampi«)
*
Fes — samo relikvija. Kakor znano, je vakuf-sko-mearifski svet v Skoplju zaukazal, da morajo uradniki in vsi nameščenci vakufskega ravnatelj, stva nositi fes. Belgrajski dnevniki so ta ukrep komentirali v smislu, da je nesodoben in nesocialen, ker ovira kulturni napredek v Južni Srbiji. Muslimanski svet se bavi v posebnem članku s tem vprašanjem in pravi, da je fes za muslimane samo tradicionalna relikvija; radi tega mora tudi ostati. Kdor vidi v njem kaj drugega, nc sodi prav in sklepa predaleč.
Odredba djakovskega škofa
Djakovo. 20. febr. b. Djakovski škof dr. Anton Akšaniovič je prepovedal duhovnikom svoje škofije, da bi se udeležili na prihodnjih volitvah kot kandidati. Djakovski škof je v svoji okrožnici na duhovnike citiral tudi okrožnico hrvatskega metro-polita nadškofa dr. Bauerja in dejal, da ga v celoti osvaja.
Okrožnica zagrebškega nadškofa in belgrajski list. Poročali smo že, da je zagrebški nadškof dr. Ante Bauer v posebni okrožnici naznanil duhovnikom svoje nadškofije, da ne bo nobenemu aktivnemu duiiovniku dovolil, da kandidira pri bližnjih volitvah. »Vreme« je nato poročalo, da se je njegov zagrebški dopisnik o tem predmetu razgovarjal z nadškofom pomočnikom dr. A. Ste-pincem. »Hrvatska Straža« poroča zdaj, da je pooblaščena, ugotoviti, da nadškof pomočnik ni dal v tem pogledu nikake izjave.
Čakajo...
Belgrad, 20. febr. m. V predsedstvu vlade kakor tudi v vseh ostalih resorih je še vedno živahno. Veliko število bivših poslancev še vedno čaka na sprejem tako pri predsedniku vlade kn-kor pri notranjem ministru. Še vedno prosijo, da bi jih predsednik vlade vzel na svojo listo.
Ljotič nosilec liste „Zbora44
Belgrad, 20. febr. m. Akcijski odbor Jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbor« je izdal daljše obvestilo, s katerim obvešča javnost, da bo pri poslanskih volitvah nastopil samostojno s svojo jisto z nosilcem Ljotičem. Akcijski odbor v svojem sporočilu javnosti tudi navaja vsa dejstva, ki bi privedla do združitve posameznih nacionalnih organizacij.
Netočno poročanje
»Pravda« je v včerajšnji številki priobčila članek o delovanju jezuitov v Jugoslaviji. Cianek nosi naslov: »Cvet iz jezuitskega vrta —- Kako jezuiti predstavljajo Kristusa.« Cianek je podpisal »Sfiec-tator«. Listu je bil poslan iz Zagreba. Clankar pripoveduje, kako so jezuiti po vojni postavili močnejše postojanke predvsem v Jugoslaviji in na Poljskem, ker smatrajo ti dve državi za najvažnejše obmejne pasove. Nastanili so se v Zagrebu, v Ljubljani. Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Travniku in Skoplju. V Zagrebu so osnovali moderno tiskarno in danes že tiskajo časopis (»Glasnik Srca Jezusovega«), ki ima nad 50.000 naročnikov; noben časopis v Jugoslaviji nima tako visoke nakla-de(!) Clankar navaja nekaj mest iz »Glasnika« in šc posebno članek »Kristus tako, papež tako«, ki ga je napisal v februarski štev. Stjepan Krizni Flodin. »Spectator« se spotika posebno nad stavkom: -Papež je drugi Kristus na zemlji.« — Verjetno je, da je ta članek v »Pravdi« v zvezi z načrti določenih zagrebških krogov. To sodimo tudi |x> piščevi ugotovitvi, da prihaja zagrebški nadškof pomočnik dr. A. Stepinac iz jezuitske šole. Tudi ni res, da so sc na jugoslovanskem ozemlju naselili jezuiti šele po vojni, ko so v resnjci večina svojih današnjih postojank imeli že davno preje.
*
Gradbeni minister dr. Marko Kožul] bo kandidiral na listi B. Jevtiča v Šibeniku.
Bivši socialisti za volivno udeležbo. Kakor poroča »Delavska Politika«, je bil v nedeljo v Delavski zbornici v Ljubljani zbor delavskih zaupnikov. Govorila sta Sedej in Stanko; prvi o pomenu volitev za delavce in uradnike, drugi o postopku pri volivnih pripravah. Govornika sta pozvala navzoče, naj gredo na volišče.
Mladonemci (Jungdeutsche), ki jih vodi dr. Ho-linger, so na sestanku v Novem Sadu sklenili, da bodo svoje kandidate vezali na listo g. Jevtiča. Postavili bodo tri sreske kandidate, in sicer v Bački dva in v Banatu enega.
Madjarska manjšina bo glasovala za Jevtičcvo listo. V Senti je bil sestanek sreskega odbora JNS. Predsedoval je dr. Gabro Szanto, predstavnik madjarske narodne manjšine. Na njegov predlog so zborovalci poslali pozdravno brzojavko predsedniku vlade B. Jevtiču, v kateri ga pozdravljajo kot nosilca državne kandidatne liste. Dr. Gabro Szanto in njegovi prijatelji bodo glasovali za Jevtičevo listo.
Mesto shodov — samo posvetovanja. Po poročilih iz Belgrada je bilo doslej postavljenih relativno prav malo kandidatov. To je v ostalem danes že gola formalnost, meni »Pravda«, ker so nosilci državnih kandidatnih list v glavnem že pristali na predloge določenih kandidatur. Zdaj preostaja samo še, da se izvedejo formalnosti v posameznih srezih. Na listi g. B. Jevtiča bodo v posameznih srezih kandidirali trije ali celo tudi štirje kandidati. G. Jevtič se v tem pogledu še ni odločil dokončno. V političnih krogih govore, da bo na vladni listi več kandidatov, ker računa vlada, da bo volivna udeležba toliko večia. Samo v nekaterih krajih bosta na Jevtičevi listi kandidirala samo po dva kandidata. Pravda« dostavlja k svojemu poročilu, da se volivna agitacija ne bo razvila v hrupne javne manifestacije, ampak da se bodo kandidati posvetovali z volivci na tihih shodih v zaprtih prostorih. Na ta način bo bolje zavarovan mir in red.
Med prostozidarji. V dvorani osnovne šole »Kralj Milutin« v Belgradu je bila skupščina Jugoslovanske lože abstinentov guttemplerskega reda. Predsedoval je Dragotin Brankovič. Med razpravo so zborovalci kritizirali delo bivše uprave in nato sprejeli resolucijo, ki pravi, da je bivša uprava Velike lože s svojim nepravilnim ravnanjem prizadela veliko škodo vsemu abstinenčnemu pokretu. Resolucija zahteva strogo preiskavo. Nato je bila izbrana nova uprava, ki ji predseduje Ljubisav Pet-kovič.
Za milijone gre. Bivši zagrebški župan in bivši minister dr. Stjepan Srkulj je prijavil državnemu tožilcu železniškega uradnika in občinskega svetnika Antona Sabljaka. Državni tožilec je vložil tožbo proti Sabljaku. Dr. Srkulj se čuti prizadetega, ker jc Ante Sabl ak na seji občinskega sveta marca preteklega leta i/javil, da je občina plačala za neko hišo 3 in pol milijona Din, medtem ko je bila ista stavba ponujena prejšnejmu županu Heinzlu za 1,200.000 Din, Sabljak je dodal, da je nekdo mora! dobiti nekaj pod roko. Ker je takrat predsedoval občini dr. Srkulj, se on čuti prizadetega s tem na-migavanjem. Radi tega toži.
»Glumačka Reč« je naslov novega uradnega gla-sila Združenja igralcev Jugoslavije.
Dunajska vremenska napoved: Zvečanje oblačnosti. Močno naraščanje temperature.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno z lahnim porastom oblačnosti, stalno.
Parnik „ViIa" se potopil
V nai 5000 tonski parnik je zadel Italijanski
Belgrad, 20. tebr. AA. Danes pop. ob t sta na vožnji ic Trsta v Benetke kakih 6 milj pred Benetkami trčila drug v drugega italijanski parnik »Rodi« in parnik »Vila«, last naše družbe »Occania«. Karainbol je bil tako hud, da se je parnik »Vila« v 10 minutah potopil.
Do trka je prišlo zaradi goste megle. Parnik »Rodi« je prevzel rešeno posadko »Vile« in od-plul v Trst.
Parnik »Vila« je največji parnik družbe »Ore-ania« in ima 3381 bruttoton in nosi tovora 6000
Rodi'4
ton. Opravljal Je redni tovorni promet med našimi lukami in Kanarskim otočjem. Na parniku je bilo 32 mož posadke. Poveljeval jim jc kapitan Josjn Kalafatovič. Po prvih vesteh se zdi, da so utonile štiri osebe. Parnik je vozil 3fi<)0 tou fosfah in 300 ton žita.
Ladja je bila zgrajena leta 1914 ter jo j„ kupila družba leta 1927 za promet s Kanarskimi otoki. Imela je 2121 nettoton, 3382 bruttoton jn 2678 k. sil.	D
Proti določbam mirovnih pogodb
Avstrija si ustvarja novo vo;sko
Poleg redne vojske dobi Avstrija še prostovoljne miličnike
Dunaj, 20. febr. c. Vrhovno poveljstvo nad no-
voustanov.jenim »brambnim zborom« (Scbutzkorps) -r- kot je »Slovenec« že jx>ročal — prevzame general Kcnigsbrunn. Novi poveljnik je izdal povelje vsem dežeinim voditelj ?m oboroženih združenj, da začnejo zbirati člane za novo avstrijsko milico, v katero hečejo sprejeti vse zdrave prostovoljce, ki sedaj služijo v Heimvvebru, Ostmarkische Slurm. scharen, Freiheitsbundu in pri Christliche Wehr-turner. Vsak rekrut bo zdravniško preiskan, preden
bo sprejet v »Schutzkorps«. Po sprejemu bodo vsi vpoklicani in bodo na državne stroške sprejeli po. polno vojaško izv;žbo. General Konigsbrunn je iz. javil, da bo naloga »Schutzbunda« obstojala v tem, da so vsikdar, kadar bo zvezna vojska od njih za-' hteva'a, na razpolago za obrambo domovine. Z drugimi besedami: Avstrija je na tem, da se proti izrečnim določbam mirovnih pogodb — na istj način kot Nemčija — oboroži in v milici ustvari novo stoječo armado.
Stanje verstva v Rusiji
Moskovski dopisnik belgijskega lista »Libre Belgique« razpravlja o ozadju atentata na Kirova in prihaja pri tem na zanimiv način na trenutni verski položaj v Rusiji. Dopisnik živi v sovjetski Rusiji in pravi, ako tujci v avtomobilu prepotujejo Rusijo in vprašajo svoje vodnike o položaju verstev v Rusiji, potem jim ti uradni tolmači navadno pravijo, da sovjetska Rusija verstvu res da ni prijazna, toda o kakem preganjanju ne more biti govora. Vsak je svoboden, da se izjavi za konfesijo, ali pa tudi proti njej.
Resničen položaj pa je vendar čisto drugačen. Kajti resnično svobodo vesti in prepričanja ima v Rusiji edinole pristaš komunistične stranke. Res pa je, da so se zadnji čas metode napram religiji morda nekoliko spremenile. Pred sabo imam besedilo nekaterih proglasov osrednjega izvršilnega odbora v mesecu marcu 1930, ki jih inozemstvo ni opazilo. Poleg svarila pred prestrogo izvedbo kolektivizacije poljedelstva obsegajo ludi ukaz, da naj se cerkve ne zapirajo in spreminjajo v razne strankine lokale drugače, kakor če to v resnici odgovarja želji večine prebivalstva. Besedilo tudi pravi, da je treba računati z verskim čustvovanjem kmetskega prebivalstva in ga ne po nepotrebnem dražiti. Ta dokument je star 5 let in ga hranilci boljševističnega režima kaj radi omenjajo, da dokazujejo, da v sovjetski Rusiji ni verskega preganjanja. Dejansko pa je Kremel izdal ta dekret v času, ko mu je šlo za to, da napravi s kmetskim prebivalstvom nekako naslednjo kupčijo: Ne bomo vas silili, da se nasilno združujete v kolhoze, ne bomo tudi zapirali vaših cerkva, ako nam sa to daste prostovoljno vaše žitne pridelke!
Lahko se reče, da je s tem odlokom komunistična vlada pokazala neiskrenost ali celo slabost. Toda napačno bi bilo iz tega sklepati, da so od tega časa dalje verska preganjanja res tudi
(irenehala. Nasprotno, preganjanja se vrše še daje, čeprav bolj previdno in morda ne več tako splošno. Kajti isti politični nagibi, ki so 1. 1930 silili komunistične mogotce, da omilijo svoj postopek proti religijam, isti politični nagibi so me-rodajni tudi se danes. Pred nekaj dnevi je javila »Pravda«, ki je glavni organ stranke, da se zlasti med mladino pojavlja osiabitev protiverskega gi-
banja in da se pojavljajo najrazličnejše versk« sekte. List zahteva odločno nadaljevanje protiver. ske ofenzive. Značilno je, da je o božiču komisar v prosvetnem ministrstvu Epstein govoril v enakem smislu in nato izdal tudi uradno poročilo, da se je protiverska propaganda v šolah pričela »čez mero zanemarjati«.
Radi takšnih tožb pa še ni treba, da bi se kdo dal speljati v zmoto, tako da bi prezrl dej. stva. In dejstva pričajo glasno, da oblasti skoraj čisto povsod nastopajo odločno proti vernikom. Zato vsi, katerih eksistenca je odvisna od boljše, viške državne uprave, le skrivoma posečajo cerkev. To velikokrat vodi do naravnost žalostnih prizorov. Berači pred cerkvenimi vrati prosjačijo vernike, ki vstopajo v cerkev, za milodare. In neredko je njihova prošnja združena z nesramno pripombo: »Ako ne daste, grem in povem, da hodite v cerkev.« Že samo iz tega se lahko sklepa, kakšna verska svoboda v tej deželi vlada. Na drugi strani pa je resnica, da ima sovjetska vlada vedno več težav v stranki sami. Zato se zdi, da bi s kakšnim večjim preganjanjem verstev ne bi hotela trenutno dražiti prebivalstva in tako olajšati stališča svojih nasprotnikov.
Mestoma se pa kažejo znaki, da verska misel med ruskim narodom res napreduje. Napredek Je opaziti predvsem v samem glavnem mestu Moskvi in njeni okolici, dalje v muromski pokrajini in predvsem v predelih gornje Volge. Tukaj, pravi »Pravda«, so štiri cerkve spremenili delav-ske kazine, toda nihče jih ne poseča. Nasprotno pa so številne cerkve, v katerih je še vedno sluf-ba božja, mnogo premajhne za množico, ki jih poseča. Tamkajšnje krajevno časopisje tudi s ogorčenjem piše, da se je mnogo učencev javno izjavilo za verski pouk. Časopisje tudi trdi, da imajo verske sekte in organizacije zelo številne pripadnike med mladino. Kot najhujši škandal smatra dotični pokrajinski tisk, da je med 38 vaškimi sovjeti 35 takih, katerih cerkve so silno obiskane. Ker pa je vsak verski tisk prepovedan, je nemogoče objektivno presoditi resničen položaj. Toda od mnogih strani prihajajo podobni glasovi, iz katerih bi se dalo sklepati, da v Rusiji vstajajo duhovi, ki jih Lenin in Stalin nista slutila.
NemSho letalstvo
Pariz, 20. febr. b. »Eclio de Pariš« poroča, dn je Nemčija v zadnjem četrtletju leta 1934. okrepila svoje letalske sile za 100 Heinklovih aparatov. 100 Arado-aparatov, dalje za 90 Heinklovih lovskih aparatov ter 60 aparatov tipa 52-50 DOX. Število velikih tovarn za letala je zraslo na 15, tovarn za motorje pa na 8. Te tovarne pa delajo skoraj iz-, ključno za nemško vojaštvo. V zvezi s tem piše »Volkischer Beobachterr: Lahko se pričakuje, da bo v slučaju vojne sovražnik najprej izvršil napad na Berlin. Zaradi tega mora biti ljudstvo v obrambi popolnoma izvežbano.
Waleški princ v Pesti
Dunaj, 20. febr. AA. AngleSki prestolonaslednik odpotuje popoldne v Budimpešto.
Zajet v leda
Moskva, 20. febr. A A. Ruski parnik »Smo-lensk« je poslal z Ohodskega morja radijsko brzojavko, da je že 6 dni med ledom in da ne more nadaljevati poti. V zvezi je z ledolomilcem »Krasinom«, ki pa lahko prispe na pomoč šele v šestih dneh. Posadka ogroženega parnika šteje 80 ljudi, na njem pa je tudi veliko potnikov. V Moskvi so v skrbeh za njegovo nadaljnjo usodo.
Vladivostok, 20. febr. c. Blizu Kamčalke je danes obtičal velik sovjetski potniški parnik. Velike plasti ledu pritiskajo na parnik od vseh strani.
Volkovi napadli otroke
Sofija, 20. febr. e. V vsej Bolgariji vlada silen ' mraz. Zaradi mraza so se pojavili povsod volkovi, ki predstavljajo že veliko nevarnost za prebivalstvo. V neki vasi pri Varni so volkovi napadli tri vaške godbenike, ki so vabili na poroke. Vse tri so volkovi raztrgali. V neki drugi vasi so volkovi napadli dvn šolarja, ki »ta šla iz šole domov. Enega so raztrgali, drugi pa je zbežal na drevo, kjer je zmrznil. V vasi pri Kostelu so volkovi napadli govedo in poklali 200 živali.
Novo pleme pritlikavcev
Bombaj, 20. febr. c. Danes so prispTe semkaj iz notranjosti Indije senzacionalne vesti, ki bodo zanimale predvsem znanstvenike. Neka angleška znanstvena ekspedicija je odkrila v bližini Vanda-garja okostje človeškega plemena, ki je posebno te vrste. Te vrste ljudje niso bili večji od 40 cm.
Poiovična voznina
Belgrad, 20. febr. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah za vse člane državne zveze gostiteljskih združenj, ki se bodo udeležili kongresa te zveze v Zagrebu 14., 15. in 10. mar«. Znižana voznina velja od 12. do 19. marca.
Hipotekama banka da*e olajšave svojim dolžnikom
Belgrad, 20. febr. AA. Državna hipotekama banka razglaša, da je rok za olajšave, dovoljene bančnim dolžnikom s sklepom upravnega odbora od 16. avgusta 1934 podaljšan do 1. junija 1925.
Dolžniki Državne hipotekarne banke, ki se teh olajšav še niso poslužili, naj to store čimprej, j Dolžniki s področja centrale naj se obrnejo na ravnateljstvo v Belgradu, dolžniki iz notranjosti pa na podružnice in izpostave. (Iz Državne hipotekarne banke št. 19.931 od 19. februarja 1935.)
Belgrajske vesti
Belgrad, 20. febr. m. Danes dopoldne je obiskala gradbenega ministra dr. Kožula posebna deputacija vseh belgrajskih obrtnih društev in ga naprosila, naj pri oddaji dela za dovršitev zgradbe narodne skupščine upošteva samo domače obrtnike. Deputacija je gradbenega ministra prosila, naj se to delo oddaja posameznikom po skupinah in obrtih, ker bi bilo to boljše za državo in bi odpadli razni posredovalci.
Belgrad, 20. febr. m. Včeraj in danes pozno v noč je zasedal tarifni odbor, ki ga je pred dnevi sklical prometni minister radi proučitve nekaterih važnih gospodarskih vprašanj. Tarifni odbor se je na včerajšnjem zasedanju predvsem bavil z osnovo reforme potniških tarif, ki se ho uveljavila s 1. marcem 1935.
Belgrad, 20. febr. m. Vojni minister general Peter Živkovič si je v spremstvu pomočnika generala Cukavca in poveljnika zrakoplovstva generala Nediča danes ogledal belgrajsko letališče.
Drobne vesti
Šangliaj. 20. febr. c. Na obali blizu Šanghaja je danes utonil velik obrežni parnik. Na njem j« bilo 250_ potnikov. Vsi so utonili.
Vatikan, 20. febr. c. Sv. oče je danes sprejel v posebni avdijenci madžarskega prosvetnega m'" nistra Homana. Nato je Homan obiskal še drža' nega podtajnika kardinala Paccelija.
Budimpešta, 20. febr. c. Vladna stranka j« danes sklenila, da vloži tožbo proti Tiborju Eck-hardtu, ker je v zadnjem svojem govoru zelo žaljivo napadel predsednika stranke grofa Bethlena
Pariz, 20. febr. c. Danes je francoski zunanji minister Laval sprejel abesinsk ga poslanika v Parizu. Poslanik je Lavala obvestil o trenotnem stanjt spora med Abesinijo in Hali o. Laval je poslaniki' naročil nekaj nasvetov za njegovo vlado v Addls Abebi.
Varšava, 20. febr. AA. V premogovni kotlini v Katovicah so v zadnjem času opazili več podze. meijskih sunkov Paradi teea ie bilo več delaverv zasutih.
X vlomobilska cesta Ljubljana - Sašak
Najkrajša cesta na Sušah
Odkar se je zvedelo, da namerava država g miljarduim posojilom graditi v prvi vrsti boljše zveze notranjosti naših dežel z našo
morsko obalo, zopet skoro vsak dan časopisje omenja kot eno najnujnejših potreb Slovenije: avtomobilsko cesto Ljubljana—Sušak.
Celo bolj se poudarja taka cesta kakor nujnost železnice Ljubljana—Sušak, ker se zdi zaradi manjših stroškov gTadnja ceste lažje takoj dosegljiva.
Nekoliko čudno se sicer zdi, da v času ko železnica v boju z avtobusi vpeljuje za paralelne proge konkurenčne tarife, v eni sapi riporočate novo železnico (Kočevje—Brod— .loravice) in novo avto-cesto (čez Kočevje— Brod—Delnice), ki obe tečeta paralelno in tako pomagate ustvarjati pogubno konku-
IJUSuANA
pr
M'
renoo, ki mora nujno škoditi obema, Saj je že sedaj dolenjska trasa za cesto in železnico ista; obe se pogosto križata, tečeta skozi iste kraje. Dolenjci morda potrebujejo ceste do železnice, ne pa cest vzporedno z železnico, ker njihova železnica prav lahko sama prepelje, kar imajo za prevoz na daljše kraje. Vsi vemo tudi, da kmalu — če že ne z Blai-rom, pa kako drugače- — dobimo železniško zvezo tudi za predel Kočevje—Delnice. In to iz srca privoščimo tudi Notranjci Dolenjcem!
Drugače pa je z avto-cesto čez Dolenjsko iz Ljubljane na Sušak! Zadnja leta v časopisju toliko opevana »najkrajša, najcenejša, edino mogoča« itd. zveza Slovenije z morjem čez Dolenjsko bi že s svojim rojstvom prinesla na svet škodljivo, cesto in železnico ubijajočo konkurenco, dasi ni težko dokazati, da obstoje še druge, v vsakem oziru ugodnejše možnosti zveze Ljubljana—Sušak z avto-cesto, ki bi bila še krajša, polovico cenejša, preje zgrajena, lokalnim potrebam bolj ustrezajoča, bolj pravična za prebivalstvo, pokrajinsko lepša itd. — in zato bolj priporočljiva — skozi Notranjsko.
Ce bi mislil, da mora Jugoslavija vse slovenske trase za uove ceste in železnice iz kakršnegakoli interesa graditi ravno skozi pustinjo Kočevarjev, ki sami bcže z nje (letos s posebnimi upi in legitimacijami v 3. cesarstvo Nemcev), katere znajo najti tudi z železnico ujihovi prijatelji od onkraj, ali da mora vsaka nova trasa absolutno Iti skozi ožjo domovino Ln volilni okraj tega ali onega naših ali kočevskih velemož, ki so morda dajali velike obljube, ko so bili v zadregah in so na medvedovo kožo pili navdušenje za milo domovino — bi ne zinil. Ker pa menim, da se pri nas grade eese in železnice po resnični potrebi in v korist države teT čim širših krogov državljanov, neglede na malenkostne osebne in strankarske Interese ali kraval, ki ga kdo uprizarja za svojo malho, se oglašam v zadevi določitve trase za avto-cesto Ljubljana—Sušak. Živim deset let v krajh, ki so med najmanj poznanimi v Sloveniji. Poznam splošno ne in formira nos t Slovencev o teh krajih, pa tudi molčečnost Notranjcev. Zato se ne čudim, da nihče ne opozori javnosti in oblasti, da za avto-cesto Ljubljana— Sušak obstoje še druge in boljše možnosti, kakor dolenjska trasa. Dovolite, da to storim jaz izpod Snežnika, ker je skrajni čas zato!
Z vznikom Jugoslavije je Slovenija odrezana od Trsta in Reke. Naravno to dejstvo najtežje občuti naša Notranjska, naravno zaledje teh luk. Mi beremo vedno le o uničujočih posledicah tega dejstva za Trst in Reko. Notranjska (izvzemši Rakek) pa molče trpi enake posledice. Ko pa se odloča o novi zvezi z morjem na Sušak, je treba zavpiti: Kdor bo odločil o tem, naj se spomni Notranjske, ki molče trpi, gara, strada, čaka. Čaka! Ce ji ni mogoče odpreti Trsta in Reke, naj se ji v skromno nadomestilo odpre Sušak. Obenem s še revnejšim čabranskim Gorskim Rotorjem, čaka kot mrtva straža okrog Nanosa in Snežnika v mrzli burji, po 15, 20, 30, 40 km od železnice (ki je nikdar ne bo!), da se je poveljnik^ spomnijo in ji pošljejo s cesto vsaj kruha, če jo že zameniti ne morejo. Naj se spomnijo, da spada tudi ta pokrajina k Sloveniji, Jugoslaviji, da je straža na najvažnejši točki!
Ne pravim: morate potegniti avto-cesto na Sušak ravno skozi te kraje. Pravim pa: preden določite traso Ljubljana—Sušak, poglejte tudi semkaj, pomerite, računajte in pomislite!
V oporo naj vam bo sledeče:
Ljubljano—Logatec veže državna cesta, del velike evropske cestne asi Dunaj—Trst. Je kar dobra, bo itak gotovo kmalu tudi brez ozira na Sušak prvovrstno prirejena. Nova cesta (banovinska) Logatec-Rakek bo še letos končno dograjena. Banovinska cesta Rakek—Prezid je široka, trdna, deloma valjana, brez hudih strmin in ovinkov. Z malenkostnimi prenaredbami (Bloška polica. Lož) zadovoljiva- Prezid—Parg bi morali graditi (oa 5 km) čez Novi kot iznova, zaradi strmin, ožin in ovinkov sedanje banovinske. Parg— Tršce treba le malo razširiti in ovinke omiliti. Trsee—Gerovo grade novo, široko, položno cesto. Še bolje pa bi nad gerovsko kot-
Zverinski umor stare prevžitkarice
Elizabeta v mlin k Zeliču pri Sv. Jakobu žito. Ko se je vračala domov ob pol 7, jo je v gozdu blizu doma nekdo napadel in ubil. Soseda Soster je sli-
Sv. Jurij ob j. ž., 20. febr.
Pri Sv. Jakobu v Kalobju, od Sv. Jurija ob j. ž. približno pol ure hoda, sta imela lepo posestvo zakonca Adam in Frančiška Repec. Posestvo sta že pred več leti prevzela od svoje matere Elizabete Repec, ki je imela zgovorjen v hiši od tega posestva prevžitek, stanovala pa je v drugi hiši kakih 5 minut proč. Med zakoncema in moževo materjo je vladalo zaradi tega že dalje časa nesporazumljenje in je prišlo med obema skupinama že do več tožba. Prav zaradi tega je njen sin Adam že presedel 2 leti v paro, ker je pred 3 leti dal zavžiti svoji materi neko stvar z namenom, da bi jo zastrupil in se jo na ta način znebil, kar se mu pa takrat ni posrečilo. V zaporu se je seznanil Adam Repec z nekim gotovim Janezom Polenikom, doma iz Mi-slinja. Polenik se je zadnji čas nahajal že skoraj mesec dni pri Repcu, kjer je pomagal opravljati različna domača dela. Gospodar Adam Repec se je v nedeljo odpeljal v Savinjsko dolino po bučno olje ter se vrnil domov šele v ponedeljek zvečer ob 7. V ponedeljek popoldne je nesla njegova mati
Pa
šala iz gozda vpitje, ki je trajalo kake četrt ure, hotela je tudi iti gledat, kaj se je zgodilo, pa so ji otroci ubranili, češ, da bo morala potem hoditi za pričo. Še tisto popoldne so našli nato 69-Ietno Drevžitkarico Elizabeto Repec v gozdu mrtvo. Ime-a je razbito lobanjo in poškodbe po ostalem telesu. Iz prej omenjenega vpitja in poškodb je sklepati, da je bil boj med njo in ubijalcem precej dolg, v katerem je pa končno 69-letna Elizabeta kot slabejša omagala. Orožniki iz Sv. Jurija ob j. ž. so v torek aretirali oba zakonca Repec ter ju obdržali v Sv. Juriju v zaporu, medtem ko je Polenik, ki se je, kakor že omenjeno, zadnje čase nahajal pri Repcu, v torek zjutraj neznano kam izginil. Popolno jasnost v to zadevo bo vsekakor prinesla sodnijska preiskava. Danes zjutraj je bila na licu mesta v gozdu obdukcija, po obdukciji pa so Elizabeto Repec položili v krsto in prepeljali v mrtvašnico v Kalobje.
lino obšli obojestranske klnnee sko?7l razlaščene gozdove čabranske graščine (cn 20 km) do nove ceste (v delu) Gerovo—Jelenje mimo vasi Sokoli.
Ta trasa bi bila krajša od dolenjske, morda za nad polovico cenejša, manj strma, pokrajinsko dosti lejm, gospodarsko bolj koristna (gozdovi), nad dve tretjini dolžine daleč od železnice, velikega lokalnega Ln nacionalnega pomena, naravnost dolžna rastitucija Notranjski (za Trat in Reko), odrešilna za Gorski Kotor. Dolenjska trasa vodi med nepreglednim gričevjem, po močvirnih dolinicah, pogosto križa železnico, je vsa ozka, mehka, med Kočevjem in Delnicami zahteva silnih preložitev, ki jo znatno podaljšajo in podraže. Notranjska nudi na trasi široke, ravne, trde ceste, dolge pregledne predele, velik del okrajšujočih varijant se že gradi, skoro polovica trase (z največjimi pregra-ditvami) leži v Savski banovini. Tej bo najbrže tudi bolj pri srcu trasa čez Gorski Ko-tar, ki postane bolj dostopen, dočim ima njegov del dolenjske trase že železnico in izbor-no Lujizino cesto. Zagreb pa bo imel pri vsaki trasi besedo!
Notranjski trasi v prilog omenjam še veliko skrajšavo eest čez Ig na Bloke (stara rimska trasa), ki se bo gradila v doglednem času, in možnost zveze Velike Lašče—Bloke s preložitvijo klanca pod Lužarji na nasprotni hrbet (ca 5 km).
Ponavljam: preden določite traso avtoceste Ljubljana—Sušak, poglejte, pomerite
Lepi zobje brez zobnega kamna tako preprosto! Vzemi
SARGOV

EEH" -IM				y
			■ M	
tudi notranjsko gorsko-kotarsko traso, pa računajte in pomislite!
Naj vas ne moti, da Dolenjci gostole, Notranjci pa molče. Pomislite, da Dolenjci dobe železnico, katere jim nihče ne zavida, da Notranjeeou treba nadomestiti s Sušakom Trst in Reko. Mrtve straže ne morete zameniti, dajte jI to cesto, da po nji pride kruh!
Stari trg pri Ložu, 19. febr. 1935.
Jernej Hafner.
Vprašanje monopola šolskih knjig
Zastopniki raznih društev in organizacij so se vnovič zbrali snoči na sestanek, da razpravljajo o nameravani tnonopolizaciji šolskih knjig. Sestanek je vodil ponovno predsednik Društva tiskarnarjev g. M. Hrovatin.
Organizacijam, ki so se že do sedaj izrekle proti monopolizaciji šolskih knjig, se je pridružilo še Jugoslovansko profesorsko združenje, Gre-mij trgovcev in Trgovska zbornica.
Zastopnik Jugoslov. profesorskega združenja je podprl namen vseh navzočih društev in korpora-cij, da se na merodajnem mestu odločno nastopi proti nameri monofioliziranja šolskih knjig. Poseben poudarek je dal zastopnik Jugoslovanskega profesorskega združenja idejni strani zadeve z ozirom na nevarnost, ki grozi tozadevno naši narodni šoli.
G. Ivan Bahovec je v zastopstvu trgovcev poročal, koliko je bilo odpora proti monopolu na šolske zvezke in kako se je pozneje kljub velikemu prizadevanju uvedel monopol. Uspeh mono-poliziranja šolskih zvezkov je bil ta, da so bili staršem usiljeni slabi in dragi zvezki. Tehnična oprema, slaba kakovost papirja in pomanjkljiva izdelava je predvsem tvorila razliko od zvezkov privatne inicijative. Večkrat so posamezniki prejemali zamazane in raztrgane zvezke, ki jih je monopol oddajal proti predplačilu in v največjih primerih z zakasnelim terminom. Bilo je nebroj primerov, da je imel zvezek tudi samo po dva lista, zato se trgovstvo odločno izreka tudi proti monopolizaciji šolskih knjig.
Kako neprimeren je razpis za šolske knjige, s katerim se začenja izvajati monopol, je prikazal zastopnik Združenja jugoslovanskih učiteljev g. Metod K u m e 1 j. Navajal je, da je izdajanje učnih knjig za narodne šole po predmetih učnega načrta protivno duhu sodobnih pedagoških načel moderne šole. Z uvedbo monopola na šolske knjige odpade tudi osebni interes zalagatelja, zato je gotovo, da bodo prihajale na trg učne knjige v slabem in celo nerabnem stanju. Saj nam primer s šolskimi zvezki dovolj jasno dokazuje, kako je upravičen odpor proti monopolu šolskih knjig.
G. prof. Venčeslav čopič je v zastopstvu društva »Šola in dom« navedel, koliko slabih strani je pokazal zakon o učnih knjigah, odkar je v veljavi. Ta zakon je nujno potreben izpremembe. Monopol ne bo dal pedagoško in metodično najboljše sestavljenih knjig. Z monopolom na šolske knjige povišano breme pomeni za starše obremenitev, ki ga pri sedanjih gospodarskih razmerah ne bodo zmogli. Kvaren je monopol za šolske knjige predvsem iz pedagoških razlogov.
Obširen pismen elaborat so predložili zastopniki knjigotržcev, v katerem prikazujejo škodljivost monopola na šolske knjige. Monopolizacija naj se opusti, pač pa naj se izda naredba, da mora vsaka odobrena učna knjiga ostati v veljavi
vsaj pet let. Pogosta menjava šolskih knjig je kvarna v pedagoškem pogledu in povzroča staršem ogromne stroške. Še zlasti naj se opusti menjava knjig tedaj, če gre le za majhne razlike ali celo le za vrstni red posameznih poglavij.
Zastopnik grafičnega delavstva g. Dragotin Kosem je navedel vse socialne razloge, ki govore proti monopolizaciji šolskih knjig. Nevarno ogrožanje grafičnih podjetij, ki že itak preživljajo težke dni, pomeni baš nameravana monopolizacija. Naše časopisje in naša knjiga se tiska v vedno manj izvodih. Grafično delavstvo je danes v veliki meri brezposelno in se mora ta brezposelnost še povečati, če se izvede nameravana monopolizacija šolskih knjig. Torej ne samo idejni, pedagoški in gospodarski razlogi, ampak tudi socialni razlogi silijo k temu, da se nameravana monopolizacija opusti. Zato se grafično delavstvo pridružuje k tozadevnemu odporu.
Po vsestransko razloženem položaju je predsednik g. M. Hrovatin prikazal tudi položaj ostalih interesentov v Zagrebu in Belgradu, ki slično nasprotujejo monopolu in priporočajo, da se tozadevno nujno skliče anketa v Belgradu. Na tej anketi naj se določijo ukrepi, ki naj se izvedejo v opustitev monopolizacije. Končno so zastopniki določili, da se prihodnji teden skliče v Belgradu obsežna anketa, na katero naj določijo posamezne organizacije in društva po enega zastopnika. V Ljubljani naj se skliče zborovanje zastopnikov vseh društev in korporacij ter vseh organizacij, ki naj zavzamejo stališče proti nameravani monopolizaciji.
Kavita je mlečna čokol da s kavinim okusom Ve-ščak jo občuduie in sladokusec se nad mo navdušuj« rad pri etne in izravnane harmonije, ki jo ustvarjata d šavni aroma na tropskem solncu dozorelih in izbranih kakaovih zrn ter pol in zaokrožen okus kave Kavita je nedosežna slaščica za vsakogar
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
Pol skozi Slovenijo 1.1802
Po Seumeju priredil f Anton Vadnjal
Kar je povedal Kiittner o hudobiji Francozov v drugih obmejnih krajih, menda tukaj ne drži. Vsi domačini, s katerimi sem govoril, sodijo o njih spoštljivo in pravijo, da so več trpeli po lastnih liudeh. Pa tudi ti zadnji zaslužijo več zagovora, nego se morda zdi. Vojska je bila razbita. Misli na strašen položaj teh ljudi, zlasti če so bili razkropljeni v majhne tolpe. Sovražnik je za hrbtom ali že ob strani, ne vedo, kje so njih višji poveljniki, nimajo ne blagajne ne živeža yeč, tako se bore za življenje povsod, kjer najdejo kakšno zalogo. Dobrovoljno jim nihče ne da ali malo, .potrebe množice so pa velike. Kajpak polizobraženci ne morejo ostati v mejah pameti. Eni ne dajo nič, drugi vzamejo več nego treba Da je bilo tako, dckazuje uspeh. Nekaj sto so jih polovili in zaprli na Grad. Tu so postali redni in mirni rekoč: Nočemo nič drugega kot jesti, ne moremo za lakoto umreti.
Potre«, ki so v Gradcu pravili o njem strahovite reči, da je Ljubljana uničena, ni bil občutno hud, samo nekaj starih zidov je padlo. V Reki, Trstu in Gorici so ga bol|e čutili, toda tudi tam je naredil le majhno Škodo. Promet ie tukaj živahen, prevozi prihajajo po Savi iz Ogrskega skoraj do mesta in jih po suhem odpravljajo dalje, slasti gredo potrebščine za čete, stoječe na Bene-ikem, tudi na Tirolsko gredo, kjer se še niso po vojski oddahnili. Med Savo in Ljubljanico leži med gorami veliko barje, za kar ie že vlada velike vsote potrošila. Nekaj Holandcev, ki jim je pri Podjetjih te vrste naiveč zaupati, se je ponudilo, da vodo ukroti in zemljo izboljša, pod pogojem, da bo neko dobo prosto davščin. A vlada se ne gane, zakaj ne, je nerazumllivo, in tako ostaja kraj Prazen in pust in voda dela vedno večjo ikodo.
Razdrto.
Od Ljubljane se gre polagoma više, visoki Ljubelj ostane zadaj na desni. Pri Vrhniki, majhnem mestecu, pride Ljubljanica iz gora in nosi par sto korakov od izvira ladje po 60 stotov. Od Ljubljane gre pot vedno više v Logatec in dalje v Planino, ki je, kakor ime kaže, majhna ravnica med obdajajočimi jo gorami. Ob poti iz Ljubljane na Vrhniko je še precej obdelan svet, toda dalje je divji in pust, razen postajališč je malo hiš do Postojne. Tu v Planini je voda zopet nagajala. Prihaja povsod iz gor in je vso lepo dolino izredno visoko poplavila, da hrasti do vej visoko v vodi stoje. Voda ni bila popolnoma zmrznjena in so vozili v čolnih sem čez na Planino. To se ne dogaja redko v tem času, a tokrat je šla povodenj čez mero visoko. Pol Planine na drugi strani doline je bilo pod vodo. Poplavo neki množi postojnski potok, ki se tam v jamo pod gradom zaganja v skalovje in nekaj milj pod zemljo drevi, da pride tukaj na beli dan.
S Planine se vije pot v polževih zavinkih navzgor, z več točk se vidijo lepe pokrajine nazaj, kakor je, če se ne motim, že Kiittner opazil. Meni se zdi, da bi se brez velikega stroška dala cesta ravno speljati, ki bi ne bila težavna s primernimi presledki. Pošteni Kranjci so že tu in tam z malimi vozovi to storili in peš se da povsodi lagodno prerezati. Graščina Postojna leži na vrhu, obdajajo jo le še višji vrhovi. firad nikakor ni najvišji, ampak najvišji v ravnini, ki tvori graščino. Od vseh strani se zbira voda v precejšnjo reko. ki se pri jami pod gradom blizu mlina zaganja v skalovje.
Hotel sem, lahko si misliš, videti jamo, a mi je bilo težko najti človeka, da bi me spremljal. Slednjič je šel človek od milnice z menoj, kupil baklo in svečavo in me vodil daleč, daleč iz kraja skozi velik sneg venomer proti gozdu. Dobre pol ure je šlo tako in človek ni vedeL lcie je, in se
skušal po skalnatih robovih in tokavah usmeriti. Delala sva še pol ure skozi debel sneg v gostem smrekovju in — nobene jame! Lahko si misliš, da se mi ni zdelo varno s tujim kot drevo močnim dedcem po prepadih se plaziti in na Kranjskem neko jamo iskati; pomirjevalo me je, da sem iz kavarne v mestu pred očmi vseh z njim odšel. Rekel sem, da mora votlina biti nekje blizu mesta, on je odvrnil, da bom ono pri mestu nazaj grede videl, toda ta je imenitnejša. Slednjič sva prišla po dolgem tavanju in iskanju čez pol ure k jami. Vhod je res romantičen, divji in grozen v globokem kotlu, vseokoli s skalami obdan in gostim črnim gozdom. Tu sva prižgala pod obokom baklo in šla v jamo nekako četrt ure čez skalnate pragove zelo strmo nizdol. Iz velikanske globočine | sem čul šum vodotoka, najbrž voda, ki pod ine-| stom pada v jamo in pri Planini privre na dan. Plezala sva še nekaj časa čez velikanske podrte skale vedno nizdol, dokler ni rekel moj vodnik, da ne gre dalje, ker ne ve nobene poti več, in bi bakla ne prebila do vrnitve. Pač ni bi! najboljši vodnik. Toda bakla je res gorela slabo, bržkone zaradi velike globine in bližnjih soparov; šla sva ven na dan. Zdaj je moj spremljevalec z lahkoto našel pot k mestu. Med potjo mi je pripovedoval o imenitnih osebnostih, ki so obiskale jame, med redkimi je imenoval princa Konstantina Iz Rusije. Vodnik je izt ral najkrajšo pot. me, preden sem opazil, spravil na skale nad votlino pod mestom kjer sva visela kakor divje koze in z nevarnostjo plezala nizdol, ako nisva hotela delati ovinka. Nekateri ljudje spodaj so nama kazali steze, ki jp bilo po njih mogoče doli priti. Tako smo stali pred vhodom druge jame, kamor dere reka v podzemlje. Reka teče nekoliko na levo, pot v jamo naravnost malce na desno. Kmalu se razširi obok, i postane visok in prostran, na levo se sliši zopet šum reke, zdajci se pride na skalnat naraven most sredi oboka. Tu je učinkoval plamen bakel strašno
lepo. Slišiš vodo pod saho in vidiš nad sabo in okrog sebe noč prostranega stropa. Tu imajo vodniki navado, da zažgo otep slame na skalah nad mostom in so takrat obilo slame prinesli. Magična razsvetljava podzemskega mostiča s strahotnimi oboki, prečudnimi skalami in spodaj šumečim tokom, to je dalo najlepši prizor, kar sem jih videl. Ko je kup slame skoraj dogorel, ga vržejo pod most, in ga je videti na vodi, ko še nekoliko žari. Hitro rastoči plamen in naglo se vračajoča tema, ko se pri svitu bakle komaj dva, tri korake vidijo. napravlja presenetljivo nasprotje. Nam so se pridružili nekateri preprosti Kranjci, ki radi porabijo priliko, lepi prizor opazovati, pri tem svoje opazke prodajati in kakšen groš zaslužiti. »Do sem so Francozi prišli,« so povedali, ko smo na mostu stali, »dalj si niso upali.« _ »Zakaj ne? sem vprašal. Moinci so naredili tehten obraz ol bakli in so skušali sumničiti francoski pogum. Francoski možakarji so imeli pač drug razlog. Najbrž jih je bilo malo, niso zunaj dovolj poskrbeli in so si mislili, da utegne priti daleč v glo bočini jame do kakšnega vojnega dogodka. Dru gače se ni bati. Šel sem onkraj mostu nekaj sto korakov dalje; tu smo morali z življensko nevarnostjo plezati po skalah nad vodo. Vodnik je rekel, da ni mogoče naprej. Nisem verjel, ali bilo je tPŽavno in nevarno, sam sem hotel ob bplem dnevu dalje potovati, tako smo prilezli in pri hodili ven. Votlina pri Elbingerode je bolj ninouo lična in bližnja Baumannova ima morda tolikšne piostore, toda nič nimata takšni hoji v pekel podobnega kakor tukaj prva. in most in reko ka-kor ta druga jamn. Kapniki v votlinah Marca st številnejši, čudnejši in lepši kakor tu. V dokaz da ta tok v Planini izpod zemlje pride, so mi pra vili, da so pred časom tu pred vhodom mernik zamaškov vrgli v vodo in so tam iz tokave na dan prišli.
(Dalje prihodnjič.)
Beseda o troioarjih v Ljubljani
lx krogov prizadetih posestnikov ▼ Spodnji 6ižki smo prejeli sledeči dopis:
Mestno poglavarstvo je okrog božiča razposlalo posestnikom ob Celovški cesti poziv, da povrnejo mestni občini stroške za napravo hodnikov. Zneski so bili večji in manjši, vendar so pozivi povzročili v Sp. Šiški veliko umevnega razburjanja, ker ljudje niso pričakovali kakih terjatev, zlasti ne v današnjih gospodarskih stiskah. Mestna občina je povečini tlakovala Celovško cesto v letih 1932 in 1933 in je ob tej priliki polagala robnike, ki naj bi tvorili zunanji rob hodnikov. Bilo je splošno znano, da je občina tlakovala Celovško cesto s sredstvi iz kaldrminskega fonda. Prizadeti so sklicevali sestanke; odločbe mestnega poglavarstva so bile splošno predmet kritike in protestov. Posestniki so delali spomenice in pritožbe na bansko upravo.
Vse to seveda ne bo imelo mnogo uspeha, nKo ne bo mestno poglavarstvo odn. banska uprava preštudirala vsake pritožbe z objektivnim očesom in premotrila vsak slučaj posebej. Zlasti prihaja vpoštev dejstvo, da je večina hiš ob Celovški cesti takih, ki so bile zgrajene v času, ko Spodnja Šiška še ni bila priključena mestni občini, t. j. pred 1. 1914; ko so bile vse te hiše zgrajene še po stavbnem redu, ki je veljal za podeželske občine vojvodine Kranjske. Z dnem, ko je bila bivša občina Sp. Šiška priključena mestni občini, je tudi zanjo stopil v veljavo bivši stavbni red za mesto Ljubljana iz 1. 1896. Poprej pa je tudi za mestno občino veljal splošen stavbni red iz L 1875.
Po določilih stavbnega reda za bivšo vojvo-dlno Kranjsko iz 1. 1875 so se gradile hiše v Sp. Šiški vse do 1. 1914; odslej pa po stavbnem redu za mesto Ljubljano do uveljavljenja sedanjega gradbenega zakona v 1. 1931.
Bivši stavbni red za vojvodino Kranjsko iz 1. 1875 za selske občine ni imel zakonitega določila, po katerem bi moral hišni lastnik pred svojim stavbiščem ob cestni ali ulični strani delali
© Sv. maša zadušnica za pokojnega g. Antona Supiua se bo brala jutri, v petek, 22. febr. ob 6 zjutraj v križanski cerkvi Člani križanske moške kongregacije se vljudno vabijo, da se kar največ mogoče udeleže sv. maše in darujejo za dušo rajnega »obrata s v. obhajilo. Prosimo, da se opomore na to tudi oni člani, ki jim dnevnik ne pride v roke.	.
0 Milijonska dedščina v Urugvaju. Poročali smo o dedščini pol milijarde dinarjev v Urugvaju in za katero je zelo upravičen bodisi na celota, bodisi na del, inženjer ljubljanske železniške direkcije Emil Franz. Naše navedbe so bile v bistvu točne, razen odstavka. da je ing. Emil Franz že odpotoval v Montevideo. Pomota je nastala iz tega, ker je naše poslaništvo v Buenos A i res u v resnici pozvalo ing. Franza, naj takoj odpotuje v južno Ameriko ter se tam bori za dediščino in pa zaradi tega, ker je ing. Franz to na; mero tudi sam izrazil. V železniški službi dobi v ta namen namreč dopust treh mesecev. Verjetno je, da ing. Franz v prihodnjih dneh v resnici odpotuje v Montevideo.
0 V prostorih Zveze gospodinj bo danes ob 16 predavanje o čebulnem preparatu — Cepo. Pridite vse. Vstop prosti
© O zanimivostih iz kraljestva flore bo predaval drevi ob 8 g. prof. Pengov v Salezinjanskem mladinskem domu.
0 S kolom po glavi. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 33-letnega posestnikovega sina Jožeta Breskvarja iz Volavelj pri Trebeljevem. Bre-skvarjevi imajo s sosedi neki spor zaradi potov in iz tega spora je nastal med Breskvarjem in sosedom prepir, v katerem je sosed večkrat udaril s kolom Breskvarja po glavi ter ga občutno poškodoval. Vendar pa k sreči poškodbe niso nevarne.
V Ljubljani pojejo . ..
Po Ljubljani se je precej časa potikala neka kriza, ki je nekdaj vesele in korajžne Ljubljančane tako plašila, tlačila in morila, da je ljudem kar vso sapo zaprlo. Nihče se ni upal več glasno govoriti, še manj pa se smejati, ker se je vse balo krize, ki ji policija pri vsi svoji vestnosti in iznajdljivosti kar ni mogla do živega.
Te dni pa opazujemo v Ljubljani zopet nekaj več življenja. Po mestu so namreč začeli hoditi od
hodnik na lastne stroške; torej mu županstvo
tudi ni moglo predpisali, da hodnik napravi ali pa zanj prispeva. Hišni posestniki v selskih občinah niso bili z napravo hodnikov nadlegovani. Med te so torej spadali prebivalci bivše Sp. Šiške. Naprava hodnikov je bila predpisana hišnim posestnikom samo v mestih. Do priključitve na mestno občino niso imeli Siškarji za trotoarje nobenih skrbi.
Položaj pa se je izpremenil z dejstvom priključitve. Za zidanje hiš so stopila v veljavo določila stavbnega reda za mesto Ljubljana, ki vsebujejo jasne predpise glede trotoarjev, ki jih obravnava v § 71. Niti bivši stavbni red niti sedanji gradbeni zakon ne analizira pojina hodnika; to prepušča sniotrenemu preudarku stavbnega oblastva. Bistvo trotoarja pa obstoji v tem, da služi kot pot za pešce, torej hoji odnosno osebnemu peš-|>rometu. Hodnik ni za vozila, tem služi cestišče. Ako je hodnik napravljen tako, da ne dosega svojega namena, da se po njem ne more vršiti zgolj osebni promet, tedaj ne odgovarja zakonitim namenom, ne moremo ga smatrati za pešpot v zmislu zakona. Kdor napravi tak hodnik, ne more zahtevati zanj nikakega povračila. Stavbni red za mesto Ljubljana ne določa širine in načina naprave trotoarja; tudi ne kakovosti gradiva, iz katerega naj bo hodnik narejen: vse to prepušča stavbnemu oblastvu izrecno. Ker vrSi v Ljubljani posle stavbnega oblastva mestna občina, odloča torej mestna občinska uprava o širini, napravi in kakovosti gradiva za hodnike. V Ljubljani je splošno uveljavljeno načelo — kakor po večini v vseh večjih mestih — da imej hodnik eno petino cestne širine. Po novem gradbenem zakonu pa mora biti širina hodnika razvidna iz regulacijskega načrta odnosno iz uredbe o izvajanju regulacijskega načrta.
Za hišne posestnike oh Celovški cesti je najprej važno vprašanje, ali doslej napravljeni deli hodnikov služijo namenu, katerega je zakonodajalec holel doseči s predpisi o napravi hodnikov na stroške hišnih lastnikov.
257. popusta 25'i
od
cerhvenlh govorov dr. M. ©peha
dobi kdor kupi celo sbirko do 15. III 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 4fi6'— s popustom pa samo Din 349'50.
d. Nicmail, Ljubljana, Kopitarjeva 2
gostilne do gostilne neki čudni muzikanti — pet ali šest jih je —, ki prosijo pri vseh krčmarjih, zlasti pri takih, ki točijo poleg cvička tudi še kakšno politično vino, za blagohoten sprejem ali pa vsaj za »jerperge«. O sebi vedo povedati mnogo žalostnih zgodb, obetajo pa krčmarjem in gostom visoke nagrade, če se jih usmilijo in puste za toplo peč.
Krčmarji pa se za tisto pretorico ali «pefko* nič ne menijo; kar veselo se pogovarjajo dalje, petorica pa žalostno čaka pri vratih, dokler je natakar(-ica) ne spodi. In «j)etka« se vsa potrta in poparjena vleče naprej, gredoč pa prepeva:
«Und so ziehen wir, so ziehen wir von einem Restaurant — In das and' re Restaurant...«
To krasno melodijo prepevajo tako sladko-žalostno-ginljivo, da se muzikantom smeje vsa podnevna in ponočna Ljubljana ...
Nekaterim Ljubljančanom, ki so bolj blagega srca, se pa reveži le smilijo:
• Meni se zdi, da so videli ti ljudje nekdaj boljše čase! Denarja so včasih imeli denarja — za cele banke, pa je vse šlo! Pa jih danes poglej! To mora biti hudo!«
»Je že tako,» pravi drugi; «ampak kaj se hoče? Ti ljudje so vsi bolni in zanje ni več pomoči:
«Dena (denen) hilft ka (kein) Kneipp,
dena hilft ka Koch,'
Die hob' n halt alle im Hirn a Loch!«
Ljubljana se pa začenja zopet smejati in veseliti kakor se je nekdaj...
1 Župnik Kneipp in prof. Koch sta bila sloveča zdravnika, op. ur.
Za zimski spori NI VE A-CrClllC
Zlasti v hladnih dneh potrebuje Vaša koža — da ne razpoka in ne postane raskava — močno zaščito pred vremenskimi vplivi. Nadrguite vsled tega vsak večer >n tudi čez dan obraz in roke dobro x Nivea-Creme. Na ta način niti oster in hiaden zrak ne bo škodoval Vaši koži; ostala bo nežna in elastična.
Odkod to delovanje? Od eueerital Prav ta napravi Nivea-Creme tako učinkuiočo
„Naša krila" v Mariboru
Pionirsko delo Maribora na polju našega letalstva ne najde priznanja
Maribor, 20. febr.
Sinoči se je vrSil v Grajski kleti občni zbor oblastnega odbora Aerokluba »Naša krila« v Mariboru. Poleg Mariborčanov so se udeležili občnega zbora tudi Celjani. Vodil je zborovanje predsednik kluba ravnatelj v p. dr. Jos. Tominšek; navzoči so bili generalni tajnik osrednje uprave v Belgradu Dušan Markovič, okraj, glavar Makar, magistr&tni ravnatelj Kodošek ter delegata celjskega mestnega odbora Aleksander Veble in Marijan Schmidichen. Poročila so podali predsednik dr. Tominšek, blagajnik ravnatelj Looa, za mestni odbor v Celju pa je poročal Veble.
Poročila predsednika in ostalih funkcionarjev nam predočujejo, da se veliko delo, ki ga vršijo v Mariboru »Naša krila«, vse premalo upošteva. Maribor jc bil prvo mesto v državi, ki je pričelo na polju ljudskega letalstva s pionirskim delom. Prirejali so se tu prvi veliki mitingi, postavil se je prvi in dosedaj edini civilni hanger v državi, mesto in mestno prebivalstvo je za letalske naprave veliko žrtvovalo, v Mariboru so se kupila prva letala za civilno letalstvo, pokazalo se je tu, do kakih uspehov se more dvigniti jadralno letalstvo — in vendar se nikjer tega dela ne uvažuje. Zdi se, da so tudi načrti za zgradbo pravega letališča na Teznu, za katerega je bilo pred 6 leti zasiguranih že 1 milijon Din, končnoveljavno padli v vodo. Pri Mariboru se tipično povdarja nevarnost bližine meje, ki ni igrala pri gradnji letališča v Ljubljani nobene uloge. — Prav tako malo podpore uživa jadralno letalstvo. Dočim dobivajo druge jadralne
□	Nova zmeda zaradi volitev. Povzročila jo je očividno napačna razlaga volivnega zakona, po kateri naj bi volili tudi delavci iz železniške delavnice in kurilnice na sedežu podjetja, to je v Mariboru. Sedaj so vnešeni ti delavci v volivne imenike občin, v katerih stalno bivajo: največ v Studencih, na Pobrežju, Teznu, pa tudi v oddaljenejših krajih. Če bi zgoraj omenjena razlaga obveljala, bi Maribor na mah pridobij okrog 2500 volivcev, število volišč bi se povišalo od 15 na najmanj 20. Čeinu bi bilo to dobro, sam Bog ve, zmedo bi pa povzročilo vsekakor veliko.
□	Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se bodo začeli v petek, dne 5. aprila t. 1. ob 8. Kandidatje, ki niso prošenj že v jeseni oddali, naj jih pošljejo takoj uradnim potom.
Q Kolavdacija Delavskega azila se bo vršila dne 26. t. m. Posebna komisija bo pregledala, če odgovarja zgradba svrham delavskega zavetišča.
□	Poročilo o smrti pokojne gospe Fride Car izpopolnjujemo v toliko, da ni umrla na porodu in v porodniškem oddelku bolnišnice, ampak zaradi zastrupljenja krvi v splošni bolnišnici.
□	Poročili so se v Mariboru: Černelč Vinko in Marija Žoher. — Glodež Alojz in Marija Ka.pun. — Cafuta Franc in Svenšek Terezija. — Sturm Anton in Ozimič Ana. — Dornik Franc in Šturm Ana. — Čonžek Janez in Lorenčak Emilija. — Novak Jurij in Stojnšek Marija. — Tomšič Roman in Zorle Magdalena. — Kovačič Vilibald in Spies Jožefa. — Novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
□	Nar. žel. glasbeno društvo Drava Maribor ima svoj XVI. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. febr. 1935 ob 9.30 uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
□	V soboto v gledališču premiera. Mariborsko gledališče vprizori v soboto, 23. t. m. Feldmanovo tragikomedijo »Profesor Žič«.
□	Umrl je na Ruški cesti 4. bivši mariborski gostilničar g. Alojz Ferk v starosti 73 let. Naj počiva v miru.
□	Vedno več sadja na trgu. Zaradi slabe jesenske kupčije s sadjem so okoličani večino lepših jabolk shranili ter jih nosijo vso zimo na trg. Ker
skupine (Belgrad, Ljubljana) bogate podpore, s« morajo mariborski zračni pionirji z lastnimi sredstvi skromno prerivati naprej, sami so si zgradili dvoje modernih tipov jadralnih letal ter dosegli z njimi lepe uspehe, da se je izvežbala cela vrsta jadralnih pilotov. Motorno letalo, ki ga je dala vojaška uprava Mariboru na razpolago, je bilo tako slabo, da smo ga morali vrniti. Obljubljenega nadomestila še danes ni. Denarna sredstva, s katerimi je oblastni odbor razpolagal, so bila skromna. Dohodkov je bilo lani 27.643.69, ki so šli vsi v izdatke.
—	Isto sliko, kakor so jo podali referenti o mariborskem letalstvu, je nudilo tudi poročilo celjskega delegata. Tudi v Celju, kjer je bilo pred leti izvan-redno zanimanje za civilno letalstvo, je sedaj zaradi nerazumevanja višjih faktorjev v zamiranju.
—	Pri volitvah so se delegirali v upravni odbor: dr. Jos. Tominšek, Milan Makar, Bogdan Pogačnik, Josip Loos, Mirko Feldin, Ivan Roglič, Mantred Podliessnig, Franjo Pivka, Joža Papov, Ivo Kos, Stane Podboj, Fran Ambrož, Tomaž Kralj, Anton Lešnik, Aleksander Veble, Vladislav Ropaš. Namestniki: Franjo Rodošek, inž. Ivan Baran, inž. Du. šan Tomšič, ravnatelj Fischer, inž. Boris Ciljan, ini, Ivo Šoštarič, Franjo Potočnik, Karol Ziegrosseir, dr, Vinko Rapotec, Radovan Šepec. Nadzorni odbor:s dr. Franjo Llpold, Drago Klubučar, dr. Josip Lesko-var, dr. Ferdinand Attems, Djuka Petrovič, dr. Iva® Senekovič. Namestniki: dr. Franc Schaubach, Iva* Lettner, 1. Založnik, Udo Kasper, prota Peter Tr-
i bojevič in Marion Schmidichen. Delegata za glavno j skupščino izvoli oblastni odbor. Za delegata osred-' nje uprave pa se je izvolil Franjo Pivka.
.Slovenca"
bi napolnili, ako bi hoteli objaviti vsai del priznanj, ki jih daiejo gospodinje o »Huber-tus« milu in »Perion« pralnem prašku. - Kupujte ju tudi Vi
Svoji k svojim!
nastopa toplejše vreme, pa se sadje slabše drži, in ga sedaj prinašajo v vedno večjih množinah r mesto na prodaj. Zelo lepa jabolka se zopet dobijo na trgu 4—5 komadov za dinar ali po 4 Din za kilogram.
□	Družinska žaloigra. V torek ponoči so bili nagloma klicani mariborski reševalci v Bresternico. Pri posestniku Žunku so našli dve težko ranjeni deklici, 18 letno Matildo in 7 letno Marijo. Starejša Matilda Žunko je imela dve rani, zadani z nožem r hrbet in prsi, mlajša Matilda pa je bila ranjena z nožem v pleča. Obe sta izpovedali, da ju je napadel in ranil njun lastni oče, posestnik Žunko iz Bre-sternice št. 124., ki je prišel pijan domov. Ranjenki so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Če se pes zavzame za gospodarja. Ivan T. iz Rač ie šnopslal v gostilni s svojim znancem Jožefom P. Igrala sta »bumerl« po 5 dinarjev vso noč, zjutraj pa sta si skočila v lase. Ivanu je priskočil na pomoč njegov pes, ki ga poznajo vsi kot izredno hudega ter napravil pravo razdejanje. Ogrizel je pet oseb, ki so se nahajale v gostilni, med njimi go-stilničarko.
□	V hrbet ustreljen. 3 moški so napadli r Bergolah 20 letnega Konrada Lončariča iz Gorice pri Ptuju. Eden od napadalcev je bil oborožen r. lovsko puško, ki jo je izstrelil v Lončariča ter ga zadel v hrbet. Hudo poškodovanega Lončariča so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
— Pri boleznih srca ln poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadiL kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje čre vesa brez vsakega napora.
DOMAČE PODPETNIKE »REKORD" IN ,,TRIGLAV" DOBITE "V VSEH BOL1ŠIH TRGOVINAH!
Kuiturn* obzornik
Večer klasičnih koncertov
Pod tem naslovom se je te dni vršil v dvorani Ftlharmonične družbe komorni koncert, na katerem je nastopil mladi čelist Bogomir Leskovic in skupno s komornim orkestrom društva Glasbene Matice pod taktirko prof. Lucijama Marije Šker-janca izvedel tri skladbe za čelo-solo in komorni orkester. Koncert je sprožil prav za prav Leskovic, ki nam je hotel v njem podati nekaj svoje čelistov-»ke umetnosti, kar je treba zaznamovati kot veliko pozitivnost, kajti, da se poleg svojega vsestranskega glasbenega dela odloči za tak ne lahek ko- j rak, to je znak njegove velike agilnosti in visoke ambicije, ki bi lahko služila v vzgled marsikakšne-mu našemu glasbeniku, kar bi nedvomno moglo občutno poživiti naše borno koncertno življenje. j
Spored tega koncerta je bil sestavljen kar | vzorno. Objel je tri skladbe v formi tridelnih solo-koncertov treh značilnih skladateljev: Tartinija, Boccherinija in Haydna. Tako je pokazal lepo stilno zaokroženost v kratki neposredni razvojni črti instrumentalne glasbe XVIII. stoletja, od prvih resnih pričetkov »meri Benečanov, kjer se je osnova sonate da chiesa razrasla v različne oblikovne instrumentalne veje, med katerimi se je najbolj razrasel koncert, ki je pognal skozi mnnheimsko smer I s Stamitzevo prefinjeno izgladilvijo do dunajske klasike. Tako je zaživel pred nami kos čiste glasbene tvornosti s svojo izrazito prozornostjo in ob- j čutljivo izraznostjo, v čemer je dana tudi njena i najznačilnejša poteza.
Prav slednje omenjeno pa daje izvedbi takih skladb svoj posebno kritični poudarek. Kajti skladbe te smeri zahtevajo brezobzirno za svojo pravo učinkovitost skrajnih estetskih fine« v precizni ritmični točnosti, zvočni ubranosti, plastični sorazmernosti. ionov*ki fiočnosii m	»krat.
ka v prav vseh estetskih prvinah. Zato se s svojo j
navidezno enostavnostjo kaj rade maščujejo nad onimi, ki se jih ne lotijo z dovoljno resnostjo, j Ugotoviti moram, da se je to tudi res zgodilo na i opisovanem koncertu. Tartini in Boccherini sta utr- \ pela na izglajenosti, ki jima je brezpogojno potrebna za pravi učinek. Solist je sicer dokazal svojo skoraj bi rekel presamozavestno sigurnost, orkester pa je bil neuglajen in neprožen in je v hitrih stavkih celo ritmično d.ivergiral s solistom. Tako je bila celotna slika skladb meglena in plastično neizdelana poleg tega, da melodične črte posameznih grup niso imele polne jasnosti ter tako tudi ne potrebne zvočne kristalr.osti. Pač pa se je v Haydno-vem koncertu stvar preokrenila in je to podajanje v svoji vsevečji ubranosti in bolj uglajenem zvočnem prelivanju znatno zabrisalo neugodno sled in izboljšalo učinek koncerta.
Solista stojita vsekakor na prvi stopnji umet- j niške poti, ki zaiema tehnično spretnost. Toda vsa- ! ka taka pol je dolga in težka. Na njegovi pa mu v nadaljnih stopnjah stoji nasproti še resno delo: pridobitev večje širine in polnosti tona, ki ga je mogoče prav čelu izvabljati in dosegati z njim občutja krepke moči in možatega čuvstvovanja (v tem smislu je še ovira med drugim predrobni vi-brato); poglobljeno, detajlirano izdelovanje posameznih glasbenih misli, ki morajo vsebovati tudi v na]jhiti*ejših pasažah kristalno jasnost (tu je na poti neka nervoznost oblikovanja, ki v napetem stremljenju vedno naprej, preprečuje umirjeno po- j globitev); prisvojitev polne sposobnosti za resnične estetske učinke, kar se izogiblje manir (udarjanje ! lesa ob strune je temu oddaljeno); z vsem pa prava, bogata rast lastne osebnosti do jasnega, notranje izdelanega človeka, kar menim, da je največja privlačna moč vseh velikih umetnikov. Če pojde njegova razvojna pot v tej smeri, nam bo v njem iz dane osnove zrasel resnični umetnik, ki nam bo j mogel nuditi obilo resnih umetni-kih dobrin.
Koncertna dvorana je bila dosti dobro zasedena in polna priznavanj«.	V U
Predavanje o Slovaški
Predsnočnjiin je predaval v Ljubljani v okviru ^Slovanskega kluba« predaval o Slovaški dipl. fil. Viktor Smolej, znan nam tudi že iz zadnjih letnikov »Mladike«. — Predavanje je bilo vrlo poučno, živahno, pregledno. Vodil nas je g. predavatelj od Bratislavo gori po treh dolinah (Vaga, Nitre, Hrona) pod Visoke Tatre; v teh štirih delih Slovaške smo videli in zvedeli poglavitne zemljepisne, narodopisne in zgodovinske ter slovstvene znamenitosti. Doživeli smo v teh dveh urah predavanja ob pogledu na stare gradove: devinski, bratislavski, trenčinski in nitranski (nad 50 ski-optičnih slik) slavno zgodovino svobodne Slovaške iz časov kneza Pribine ter sv. bratov Cirila in Metoda vse do začetka 19. stoletja, ko je tnadjar-ski rod zadobil s pomočjo Habsburžanov politično premoč nad prvotnim slovanskim prebivalstvom. Predavatelj je bil preteklo akad. leto preživel med gostoljubnimi Slovaki. Ob koncu nam je iz svojega opazovanja podal sijajno duševno primerjavo med Slovaki in nami, Slovenci. Udeležba je bila lepa, zlasti iz vrst naše akad. mladine. Pozornost so vzbudili slovaški bogoslovci (11) z Rakovnika. Predavanje sla počastila tudi gg. češki konzul Ševčfk ter predsednik češkoslovaške-jugo-slovanske lige dr. Stare. G. predavatelja smo ob koncu zahvalili s toplim aplavzom.
Istorijski izvori Južnih Slovena
Zgodovina dubrovniškega arhiva, ki je tako pomemben za proučavanje Balkana v preteklosti, je sila pestra. Začetek njegov pada v drugo polovico 13. stoletja. Politični del dubrovniškega arhiva je bil že pred dobrim stoletjem (1. 1818) pre-nešen na Dunaj, po saintgermainrki pogodbi z lela 1919 pa je pripadel naši državi m se sedaj nahaja deloma v Dubrovniku, deloma pa v Belgradu (politični del). Spada med najbogatejše arhive sveta sploh. Znanstveniki so ga doslej že pogosto proučevali, toda uelgraiska Srpska kraljevska akade-
mija se je kljub temu odločila, da ga po svojih članih detajlno prouči. Doslej je izdala »Stare srpske povelje i pisma« v obsegu 80 tiskovnih pol v redakciji Ljube Stojanoviča (1. knjiga »Dubrovnik i njegovi susedi«), kjer se nahajajo v srbohrvaščini pisane listine. Dokumenti, ki so pisani v turščini, so v prevodu Gliše Elezoviča in F. Bar-jaktareviča že pripravljeni za tisk, kritično redakcijo latinskih listin pa bo priredil Jovan Ra-donjič in jih izdal v zbirki »Fontes rerum Slavo-rum meridionalium«, in sicer v petih oddelkih (Acta et diplomata Ragusina), katerih je doslej že izšlo 63 tisk. pol v dveh knjigah, Litterae et com-missiones Ragusinae, v obdelavi prof. J. Tadiča, Decreta consiliorum Reipublicae Ragusinae, ki jih bo priredil prof. Mih. Dinič, Acta cancellariae el notariae, prireja Slovenec dr. Gregor Čremošnik, katerih prva knjiga je že izšla, Monumenta histo-rico-juridica, v prireditvi prof. A. Solovjeva. Razen tega je že pripravljena za tisk nova izdaja dubrovniškega carinskega statuta (dr. Perkovič). Zanimivo je, da obe naši akademiji sodelujeta pri novi izpopolnjeni izdaji Slovarja srednjeveške latinščine, ki ga bo izdala Mednarodna zveza akademij v Brislu. V tem odboru so: Nikola Vulič, L. Hauptman, Jovan Radonjič in M. Kostrenčič
T. P.
Dve knjigi za duhovno prosvelo
Jezus med nami. Evharistični kongres se nagi'
približuje. Njega duhovni uspeh pa zavisi od naše notranje priprave. — Ta knjižica nas poučuje o evharističnem Bogu, ki biva med nami. V slari zavezi se je Bog na veličasten način javljal Mojzesu, bival v svetem šotoru, pozneje so ga častili Izraelci v templju. Radi nezvestobe izvoljenega ljudstva se je Bog odmaknil, tempelj je bil obsojen v razpad. Ko so bili časi dopolnjeni, je prišel met, ljudi sam božji Sin, bil križan, od mrtvih vstal, šel v nebo, a poprej jc v silni ljubezni do nas ustanovil sv. Rešnje Telo, da vedno prebiva med nami: — Sezirno po tej lepi knjižici! V niei bomo
Socialno-zavarovalne konference
Ljubljana. 20. februarja.
Včeraj in dane* so dospeli v Ljubljano najbolj vidni predstavniki Osrednjega urada za zavarovanje delavstva (SUZOR), da se udeleže važ-nij sej in anket, ki bodo obravnavale razna social-no-zavarovalna vprašanja. Med drugim so prišli: predsednik SUZOR-ja g. Viljem Haramina, podpredsednik g. Fran Svetek, glavni ravnatelj Milan Glaser, ravnatelja Milan Korai b Radovan Matjašič ter glavni zdravnik SUZOR-ja dr. Zeljko Han, razen Svetka, ki je iz Celja, vsi u Zagreba
Namen teh sej j« v prvi vrati, da se vodstvo SUZOR-ja informira o sedanjem delovanju ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje in o tukajšnji organizaciji dela.
Na anketi, ki je bila dane« ob 4 popoldne v Delavski zbornici in ki jo je sklicala Delavska zbornica sama, so zastopniki Delavske zbornice. SUZOR-ja, OUZD ter drugih socialnih institucij obravnavali možnosti razširitve pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, ki je dosedaj uvedeno samo v Soveniji in v Dalmaciji, na vso državo ter o možnosti, da se uvede pokojninsko zavarovanje tudi za delavstvo. Takega zavarovanja v splošnem ni dosedaj še v nobeni pokrajini v državi. Dalje so obravnavali tudi možnosti za
Najboljša smuka
te ne veseli, če te muči
kašelj in prehlad.
Zato uporabljaj stalno Mr. Bahovčeve
„Smreka" bonbone
fz smrekovega ekslrakta in mentola, ki delujejo zoper Kašelj in hripavost, desinficiraj. usta in grlo. ti preženejo žeio in oživliajo utrujeni orgauizem. Ong zavitki Dm 3'— in 5 — v lekarnah ia drogerijah.
Apotek*
Mr. L. Bahovec
Ljubljana. Kongresni trg 12.
Kaj pravite?
Pred, vojno je moral znati pri nas vsak, kdor je hotel veljali za «boljšega» človeka, kolikor toliko nemško. Po vojni je znanje nemščine pri nas precej popustilo, kar je 'pa velika škoda. Ce bi namreč ljudje tudi še danes znali nemško, bi lahko brali tudi «Berliner Tageblatt» od 19. februarja t. I., kjer je objavljen prav zanimiv razglas kriminalnega oddelka policijskega ravnateljstva na Turinškem:
»... ovadušlva (denuncijantstva) še vedno m konec kljub vsem opozorilom oblasti. Z neverjetno brezvestnosljo ovajajo pri raznih oblaslvih še vedno ljudi t namenom, škodovali uradnikom in drugim javnim delavcem. Presoja takih ovadb pa vedno dokaže, da izvirajo take umazane pisarije vedno iz gole maščevalnosti. Kdor hoče povedati kaj resničnega, temu se ni treba skrivati — ia naj se podpiše.
Policija je prijela dve osebi, ki sla brez podpisa nedolžne nasprotnike obrekovali. Obrekovalca bosta občutno kaznovana. Policija bo proti obrelco-valcem tudi v bodoče ostro nastopala, da bo nemškega naroda nevredno in nedostojno ovaduštvo izginilo
Na drugem mestu v istem listu pa beremo poziv neke kmečke organizacije na nemške go-
»Nikakor ni umestno jemati od trgovcev blago na up. Znani so nam primeri, da so dolžni dobro plačani ljudje pri mesarjih za meso po 100 mark in še več; to je škandal, zlasti če pomislimo, da mora mesar blago plačati v gotovini. Zato naj si vsaka gospodinja prizadeva, da bo plačevala vse, kar kupuje, z gotovino in talcojU
Kaj pravile, g. urednik, kakšen uspeh bi imeli taki proglasi ali pozivi pri nas? Ali bi bila n. pr. Ljubljana brez ovaduitva in brez «pufa» še Ljubljana?
Proti vsem vrstam bolezni
nrgreni, neuraleiji. rt-umi. ner-rozn m >n men trunlnim težko-čam deluje hitro
ALG OCR A TI Nt
Prelivala B. LANCOSME, t AKIS. Dobiva se v vseh leka-nali.
Otrl, reir. n. Ai. 2573 od 11 XII. W
na preprost način pravilno razumeli pomen našega Evharističnega kongresa in se pripravili nanj.
Papež. Dandanes se pri nas večkrat debatira o Rimu, Vatikanu, papeštvu, žal mnogokrat zlohotno in pri ljudeh, ki so o teh vprašanjih kaj slabo poučeni.
Knjižica razlaga pomen Cerkve, božje ustanove. Jezus Cerkve ni prepustil samo človeški razsodbi, temveč postavil ji je pastirje in vrhovnega pastirja-papeža, dal ji je celo dar nezmotljivosti v važnih nravnih in verskih vprašanjih, obdaril jo je z darovi milosti. — Cerkev priznava državo, a zase ima vso pravico za neovirano vršenje svoje nadnaravne naloge.
V tretjem delu je opisano razmerje nas Slovencev do papeža. — Cerkev je zidana na Petrovo skalo, nobena sila je ne bo premagala.
Dr. F. D.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20
Četrtek, X. februarja: Pontrlek. Red Četrtek. Petok, 22. februarja: Zaprto.
Sobota, 23. februarja: Siromakovo jagnj«. Izven. Zni-
žnne cane.
OPERA - Začetek ob 20
Četrtek, 21. februarja: Carmcn. Gostujeta gospa Aji-
č.ica MltrovIS ln g. Josip Rijnvec. Izven. Petek, 22. februarja ob 18: Dorica plete. fllJnAka predstavi, p<> znižanih cenah od S do 15 Din. Izven. Sobota, 28. februarja: l'let n Savoiiu. Gostovanje gospa Erike [»ruzovičeve. laven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 31. februarja: Veseli kmetif. Red D. Petok, 22 februarja: Zaprlo.
Sobota, 23 fobruarjn: Profesor Zit. Red R. Premiera. Nodolja. 24. februarja ob 15: Okence. Znižane ruti* — Ob M: Veseli kmetii.
uvedbo delavskega invalidnega in posmrtninskega
zavarovanja. Vprašanja o priključitvi raznih zasebnih socialno-zavarovalnih ustanov SUZOR-ju, se anketa v glavnem ni dotikala, verjetno pa je, da »o to vprašanje obravnavali vsaj z načelnega 9tališča na internih sejah.
V petek bo zelo važna seja, na kateri bodo zastopniki SUZOR-ja in OUZD obravnavali razne zadeve, kakor n. pr. zgraditev ambulatorija v Kranju. Tam namerava OUZD zgraditi še letos poslopje za ambulatorij in uradne prostore, ki bo znatno razbremenil ljubljanski ambulatorij OUZD in deloma tudi bolnišnico, obenem pa bo dobila tudi tamkajšnja ekspozitura OUZD primerne uradne prostore. Poslopje bo veljalo približno 1 milijon do 1.2 milijona dinarjev ter bo zgrajeno na gorenjski cesti, na severni strani mesta k|er ima OUZD že nakupljeno zemljišče. (V zvezi s tem je započeta tudi akcija v Kranju, da se tam postavi bolnišnica kot trajen in koristen spomin Ni. Vel. kralju Aleksandru.) Dalje bo seja obravnavala vprašanje kolektivne pogodbe zdravnikov ter druga notranja vprašanja.
Zelo verjetno je tudi, da bodo na teh sejah obravnavali tudi vprašanje odnosa SUZOR-ja in OUZD do Trgovskega podpornega in bolniškega društva ter do zagrebškega »Merkurja«.
Koledar
Četrtek, 21. februarja: Feliks (Srečko), škof, Irena, devica.
Novi grobovi
Župnik Martin Aerež. Iz Žalca smo prejeli brzojavko: Oospod župnik Martin Agrež v uotov-Ijah je umrl. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne. — Pokojni g. župnik se je rodil 1. novembra 1870 v Pišecah. Služboval je kot kaplan do leta 1914, ko je postal župnik v Marija Reki, kjer je služboval okrog 20 let. Zadnji čas je bil župnik v Gotovljah. Naj počiva v miru!
T V Tržiču je umrl gosp. Rihard Svefoslav P r e m r o u , bančni prokurist v pokoju. Truplo bodo odpeljali danes ob 3 popoldne v Ljubljano, kjer bo ob 5 pogreb iz kapelice pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Selnici ob Muri je dne 17. febr. umrl po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, posestnik in zvest slovenski ter katoliški mož Andrej Kuster, sorodnik bivšega poslanca Žebota. Kuster je kot priprost kmetski mož stal vedno zvesto v vrstah naših volilcev, ko je šlo za težko borbo med slovenstvom in nemštvom. Dasi ravno priprost mož, se vendar nikdar ni dal pregovoriti, da bi šel z nasprotniki slovenske in katoliške stvari. Svetila mu večna luč!
+ Sv. Ana v Slov, goricah. Pretekli teden je zatisnil za vedno oči po dolgi in težki bolezni 25 letni krojaški pomočnik Avguštin Lovrenčič iz Zic v župniji Sv. Ana v Slov. goricah. Blagopokojni je bil dober krščanski mož In izredno marljiv pri delti. Trudil se je, da pridobi sebi in družini boljšo bodočnost, med trudapolnim delom pa ga je napadla zavratna bolezen in ga spravila v prerani grob. Nad eno leto je bolehal, v mariborsko bolnišnico je šel iskat pomoči, toda bilo je že prepozno. Žena ln nepreskrbljeno dete žalujeta za očetom in možem. Pogreb pa je pokazal, kako je bil ranjki splošno priljubljen v vsej okolici. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje.
Ostale vesli
—	Položite dostojen dar, kraljevi žrtvi na oltar! — Prispevke pošiljajte na poštni čekovni račun št. 11.200 Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3-IV.
—	Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 25. februarja (ponedeljek) v šolskem vinogradu v Trški gori enodnevni tečaj o trsni rezi od 8i—12 in od 13—16. Pouk bo teoretičen in praktičen.
—	Nesreča. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali poljskega delavca Valentina M e ž k a iz Podbrezij pri Kranju. Ko je rezal na slamoreznici, mu je odrezalo desno roko v zapestju.
—	Brezobzirni smučarji. Iz Prevalj nam poročajo: Bilo je zadnje dni proti večeru. Vedno je v tem času ravno na najbolj prometnem kraju na Prevaljah mnogo smučarjev, ki se vračajo na kolodvor ali pa odhajajo s kolodvora proti Mežici. V splošnem moramo priznati, da je obnašanje smučarjev tako, kakor je to primemo za pravega športnika Imenovanega večera pa je pridrvela po obcestnem hodniku skupina nepoznanih smučarjev. Na trotoarju je bilo več otrok in stare ženice, ki so se komaj mogle izogniti brezobzirnim smučarjem, ki so z ironičnim smehom drveli naprej. Pri tem bi se vsled poledenelega trotoarja zgodila lahko večja nesreča. Zato pa je tudi po policijskih predpisih prepovedano smučanje po trotoarjih.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljena «Nared-ba o izpremembi in dopolnitvi naredbe o tečajih za strokovno izobrazbo občinskih uslužbencev«, dalje »Določba o mednarodnem vzorčnem velesej-mu v Ljubljani«, 'Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o oglašanju zdravil in zdravilnih speci ali-lef v dnevnikih ali na drug način«, »Popravek v naredbi o uravnavi davčnih razlik po čl. 20 in 138 zak. o neposrednih davkih«, «Določba glede oddajanja in prodajanja vzorcev zdravil,« »Naredba o uporabi občinskih proračunih za I. 1934-35 obč. kmetijskim skladom določenih prispevkov«, »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1935 za občino Šmarje pri Jelšah okolica« in •Odločba kasacijskega sodišča glede advokatske nagrade.«
—	Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev. Knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani je pravkar izdala kot XLTTT. zvezek svoje zbirke »zakoni in uredbe«, 70 strani obsegajoče knjižico, ki je bila glede na nepreglednost zakonskih predpisov, nanašajočih se na volitve narodnih poslancev, prav v sedanjem času zelo potrebna. Knjižica, ki jo je priredil g. Robert Pohar, urednik »Službenega lista kr. banske n prave«, vsebuje besedilo prvega kakor tndi drugega zakona v sedaj veljavni obliki, ki sta jo dobila pn raznih izpremembnh ln dopolnitvah. Nekatere nejasnosti posameznih paragrafov so razčiščene « tolmačenji minMra pravde, ki so navedena pod črto. V knjižico stn prevzeta tudi dva obrazca k volivnim imenikom, k znkonn o volitvah narodnih poslancev pa naredim vsem prvostopnim sodiščem srlo.de post oni,-n 8 predloženimi kandidatnimi listami, objava
. davčnega oddelka finančnega ministrstva o
I oprostitvi od taks v volilnem postopanju ter končno še 4 obrazci zapisnikov o poslovanju j volilnih odborov in obrazec pooblastila za I izvoljenega narodnega poslanca. Knjižil«, ' katere nujnost je narekovala sedanja doba | sama, pač nt treba še posebej priporočati, i Dobiva, odnosno naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po 10 Din.
—	Pot divje race iz Moskve do Neretve. ! Te dni je v bližini Metkoviča v Ileriegovini ; neki kmet ustrelil divjo rneo, ki je imela na
nofcici aluminijast obod, na katerem je vrezano: »BIOK Moskva 25;'i84 D«.
—	Stavka v novosadski tiskarni. — V tiskarni, v kateri tisknjo »Jugoslavenski Dnevnik«, so stopili grnfičui delavci v stavko. List zaradi tega včeraj ni iz&el.
—	Za 36 milijonov dinarjev so pokadili v preteklem letu Sarajevčani. Od cigaret so pokadili največ »Drnva«, ki so doli menda precej boljše kakor pri nas, iu sicer 113 milijonov kosov.
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josel«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav. pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja Zdravniški strokovni listi omenjajo. da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz Josei«-voda tudi pn pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju.
—	Pes ima več plače kakor delavci. Iz
Šibenika poročajo: Pri planiranju terena za graditev šibeniške gimnazije je zaposlenih precej delavcev, katerih plača pa povečini ne pre«egn Ki dinarjev na dan. (Na uro dobivajo 1.50 Lin do 1.80 Din.) Zanimivo pa je, da ima pes. ki ponoči čuva zemljišče in delovno orodje, večjo plnčo kakor delavci. Gradbeno podjetje plačuje gospodarju za psa 18 Din ua dan in še hrani ga ob lastnih stroških.
—	Nad 100 kg težkega merjasca so ustrelili v okolici Bjelovaria.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu. migljaju oči razdraženih živcih, nespanju. oslabelosti, nevolii do dela povzroči naravna »Fran* Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Celie
& Požar na Mariborski cesti. Včeraj okrog poldne so bili alarmirani celjski gasilci, da gori na Mariborski cesti v hiši, ki je last banovine, kjer je ključavničarska delavnica g. Kebeka. Gasilci so se takoj podali na mesto požara. Zaradi preveč razgrete peči v podstrešni sobi se ie zopel vnela lesena stena in le prisotnosti domačin se je zahva. liti, da so ogenj takoj pogasili in s tem preprečili večjo nesrečo. Pogorela je stena, škode pa je okrog 3000 Din, ki je krila z zavarovalnino.
j& Krvavo obračunavanje med fanti. V nedeljo zvečer so se stepli pri nekem posestniku v Vitanju fantje. V tej družbi je bil tudi 21 letni brezposelni krojaški pomočnik iz Vitanja Kovše Alojzij. Eden izmed fantov ga je zabodel v glavo, drugi pa v desno stran prsi. Nahaja se v celjski bolnišnici.
& Žalostna slika skrajno slabih socialnih razmer. V Kirbiševi kopalni kabini ob Savinji v Lis. cah je stanoval s svojo družino delavec Krajnc Alojzij. Da stanovanje v kopalni kabini ob Savinji ni preveč človeka vredno, je že samo po sebi razumljivo. Tembolj žalostno pa je, da mora stanovati v takem brlogu žena, ki pričakuje poroda. Krajnčeva žena je namreč pred dnevi povila, sedaj pa — ne vemo pač, za kakšno bolezni.o — umrla. Znano nam je, da je že komisija prepovedala uporabo omenjene barake za stanovanje, zato se nam zdi tembolj čudno, da oblasti lega odloka ali ukrepa komisije niso izvedle in poiskale družini primernejše stanovanje. Mislimo, da so tudi delavci ljudje in prav tako vredni prave oskrbe kakor bogataši
0 Nove knjige Mohorjeve družbe. V založbi Družbe sv Mohorja so pravkar izšle tri nove knjige, in sicer: Pregled obče zgodovine, III. zvezek, izpod peresa prof. Petelina; Izbor nemškega čtiva za šolo in dom v priredbi prof. Holečka, in Pre. gled jugoslovanske zgodovine, izpod peresa prof. £edivyja.
Slovenska Krajina
Črensovci. V nedeljo smo imeli ustanovni obč. zbor Rdečega križa za celo občino. Za to humanitarno ustanovo se je priglasilo lepo število članov. V odbor so bili izvoljeni med drugimi predsednik občine g. Horvat za predsednika, g. Križ-man, šolski upravitelj pa za podpredsednika. V nedeljo popoldne pa je bila v »Našem domu« igra »Dve nevesti«, ki so jo priredili dolnjebistriški gasilci s sodelovanjem ostale mladine. Ze dolgo ni bilo na našem odru tako dobro igrane igre. Igro je režiral naš novi učitelj g. Križman. Nekateri igralci so tako izvrstno igrali, da bi lahko nastopili tudi v večjem mestu. Razen matere so bile vse vloge v najboljših rokah. Pred igro je nastopil novi pevski zbor, ki ga vodi tudi g. Križman. Presenečeni smo bili. Sicer smo vedeli, da je gospod izvrsten muzik in komponist, da bi pa v tako kratkem času tako izvežbal svoje pevce, tega pa nismo pričakovali. Vse ie vžgala pesem, ki jo je pela gdč. Roza s spremljanjem ostalega zbora. — Vsem prav iskreno čestitamo. Sicer »o vam vsem dali priznanje gledalci sami, ko ste doživeli pri odprtem odru aplavz.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Sah
Sahovnki klub *8entpeters r Ljubljani Je a svojim 1. rudnim občnim /.borom, ki »e je vrAil .me I 2«. J a nuarja l. 1 , uspešno zaključil prvo eluini notranjega UI zunanjega orgonlzacIjskegH delovanja. Ob tej priliki se Jo zbralo lepo S.evilo članov (tez 50). rednih iu podpornih, gostov iu prijateljev, ki so pozorno poslnAali poroidla odbora. V teli iioroiillih — zlasti v re.eratu predsednika g. A. Kocine, čigar vnema in idealna ljubezen preveva vse organizacijsko telo do zadnjega vlakna - se je zrcalila mIii« in I rosna volja, ki bo vodila klnb do vodno lepSIh nn|>e-I hov Pri volitvi novega odbora se Je konstituiral, z malimi spremembami, zopet stari odbor Po lepi zaključni besedi predsednika, k! je vse nnAe Anhiste vžgala. smo Ae v l»Krenl bratski družbi nadaljevali prvo veliko slavje Šahovskega kluba .Šempeter
Pno 12. t. m se Je zaključil ožji turnir, katerega so je tideleillo 20 Mlinov. Izid Je hll sledeč: 1. SuAtiir Prago lS'/3 toikc od 19 možnih; 2. Koračln .lože tli to.k; S. Deden Robert 15 Vi; 4. Pretnar Slavko 14: ! ž; .''v1.* Milnn t"; B.-10. Tornl.-, Modrič, Kalan, Fiilbc-1 in .lerančlč 12Vi točke TI igralci sn Josegli nad 66% možnih lo-k in tako pravico Igrati v glavnem turnirju. Bie liti ko U. l,avrl<\ ,lože lOVi to,"k; 12. prof ftiJc «'.<• lo k itd
Pretekli četrtek se Je pa začel glavni turnir, katerega se udeležuje is najboljših klubnvlh Igralcev. O potoku toga turnirja bom« Ae poro ali. Isto'nsno z glavnim turnirjem se je za el lutll thema nrnlr zn drugo klaso. Pre'p!san Jc dam»ki gambit. In sleer prvo trl^ potev.e ortodok«ne varijante. Za glavni turnir ™	1 lili i lepe nagrade za prvp Štiri zmago-
valce tur dve nagradi 7A unjleiiie partija.
1'aJr zobe boste obvarovali!
ERASMIK H1L0M IN PASTO ZA ZOBE
Xa ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
J\ a oznanila
Zdruirnje tubuCnik trafikantov Ma Slovenijo ima redni ob ui zbor dnu 24. 1'ubi'tiuija ob I iKipuldnti » liololu I.kijdu, Sv. 1'utra con tu 7, LJubljana.
Ciubljann
t O zanimivo*/ih U kraljestva flore bo drevi ob
JO predaval g. proi. 1'eugov ua pro.iv eliiuiu »ft oru ba iczijnnsknga n.tadiuskegu doma na Kodeljevoiu. Vstop prost,
I Predavanje v druttvu «/'ravnik. V petek, 23. bruarja t. 1., priredi tlruMvo ,l'ravulk< tonilo ob na sodi« u dvorana 41. 7S, predavanje. Pr&iasa g. dr. Jt»n»p VorAlc «0 zadciti upnikov de lege fereuda. Vabijo se vsi člani ln prijutuljl druAtva. da se tega zanimivega pre,ln v nitja v iMlil vetjem filevilu udeloie. Odbor
1 Prirodotlovno druStvo priredi v soboto, 3S. t m. svoje 5. preduvauje v dvorani mineralt^kega Instituta ua univerzi. Govoril bo g. utilv. prof. dr. M. Rcbek ua leino: O problemu hydro.\ylne in auiinsk« skupino v aromatskih siKtJinalt. Predavanje Je isto-£u*mu 2. prestav auje kaniK-nega seminarja. Vabjjoul so vsi i-laiil iu prijatelji ilru£lva. Začetek UmNuo ob 18.
j Hezervni črnilniki se po;ii>ojo, da se udclel* predavanj 21. iu foliruarja ob 20 v Oficirskem do. uiu v voJaAnioi vojvo-le MiAira. Predavanja so za reaervne lastnike obv«,na. — Odbor 1'IMHR IJubtJ-
1 Nočno tluitio imajo lekarne: mr. Bakarčlč, 8v. Jakoba trg 9; mr. Uaiitor, Miklošičeva cesta 20; mr Gartun, Moste.
Maribor
m Posetska treta Ima r nedeljo ob M t Olndalt-
Ski ulici 2 sunluuek.
ui Mautlalenci Imajo drevi ob 20 s«stanek aa odru. Vsi!
m Rktpedicija na Himalajo. l>r«vi predava f voliki unionski dvorani član znane eks|>edlcije na Himalajo Ascbonbrminor o nasknkn na najvišje gorak* velikane. Predavanje spreiuljajo sklopličoie slika.
Drugi hrall
V Smarlnrm pri l.lflfl pfmove v nerlrfjo, !4. fe bruarja igTo .Henrik, gobavi vlteiz«. Ker Je Mstt d<^ blček liiuuonjen t korist brezposelnim, vabimo k otdl-tri udeležbi!
Snet/ifjr-Zarlobrova. Prainatlčnl odsko 'Pevskega druAtva, v prizori v nedeljo, 24. t. ni burko v Atirih dejanjih «Oj, Štorklja.. Za,vUek točno ob 3 pupoldna Vabimo.
LJUDSKA UNIVERZA
V	LJUBLJANI
Zaradi pr«Ma|ioslcno«ti g. ref. Insp. dela Ing. Ba-rage bo drevi go.orll o vprašanjih iz filozofije g. prof. dr. Robič Maks. Prod a van Je s« bo pričalo ok 11.15 ua državni trgovski akademiji.
V	MARIBORU
V	petek, 22. februarja bo predaval |f. raenS. prof. dr. PevaleJi 1» Zagreba o svojem potovanju 17 /apiul-nega Atžira v Saharo. Na pod<iagi mnogih lepili skl-optičnih slik bo razkazal napol evroidv.iraua mesta, domače naselbine tn pokrajino. Potem nas popelje t Saharo in nos Atv.nanl n strahotno samoto neskončne pil* nve in z življenjem živali, rastline v tamkajšnjih redkih naselbinah.
V	ponedeljek, 25 februarja bo predaval docent g. dr. B. SkeH iz Ljubljane o rasah iu o rasizmu.
V	CELJU
V	ponedeljek, 35. februarja ob 30 bo predaval znani f|inani>nl slrokovnjak g dr. Stanko l.apajnc Ij Ljubljane o temi: Sedanje stanje denarne krize.
O znamenitmtih skopllnnskcga okraja bo predaval v Četrtek, 2* februarja profesor umemostnega seminarja g. dr Mesosnel fr, Skoplja Predavanje, ki ho pod okriljem Savinjske |>odruž-nlce SPP. bodo i*7wv polnjevale itkloptl^n« slike s prizori z Ohridskega ia Preapamkega Jezera, Južnosrbsklh gora in luesl.
Naše diiašlvo
•Savica* Ima redni »ostanek v četrtek, 21. februarja ob IS v Akademskem .domu, Miikludkeva 5.
Radio
Programi Radio Llubllana t
Četrtek, ti. /ebr.: 12.00 Iz sončne Španije (plo-Iče) 12.50 Poročila 13.00 Cas, Korn nicc slavnih mojstrov ua ploS>'ah IS (Ml N O. IS.JO SmuAka ura ljublj. zluuikosportn« podzveze 18.50 SrbohrvaSOdna (dr. Rn-pol) 19.J0 Cas, jedilni list, progruju za petek 19.30 Nac ura: Reorganizacija srbske vojske na Krfn — Iz Belgrada — 20.00 Uperne arije z orkourom polt Jože Gostič (vinos radijski orkester) 21J0 Cas, poročila 21.50 Akademski pevski kvintet poje Adamičev* skladbe, vmes ploAče.
Drugi programi i
ČETRTEK, 21. Februarja: Belgrad: 29.M Koncert solistov — Zagreb: 20 00 Belgrad — Dunaj: 17 30 Klav. glasba 19.35 l't*mn in arije JO 05 liad. kabaret 22.05 Orgelska glasba 23.00 PloS e 23.35 Jaaz — BudlmpeSta: 19.50 Klav. glasba 20.30 Mladln. zvoza «TurtU. 32.15 Cigan glasba 22.45 Gjrula.Major konc — Milar-Trtt: 17.05 Zab glasba ui pelje 21.00 Adrienne Lcoouvreur, opera, Cilea — Kim-Hari: 17.05 Zab. glasba, petje 20.45 Kom. glasba in petje, nato plesna plasba — Praga: 19.311 llalibor, opera, .Smetana 22.45 SaJon. glasba — BratiHlava: 1,130 Mati Smrl, opora, Karel — 1'ariavn: 30 00 AiueriSkl ženski kvariet in sulon kvartet 2100 Eksotično potovanje 22.15 1'losna glasba — Berlin. 10.00 Peaini 1.9 20 OtroAkl zbor na ploA ah 20.10 Ilir ltaakl pre.I pust — Ktinigtberg: 19..16 Chopinova klav. glasba 21.00 Poster ve er - Hamburg: 19.00 01. slike 19 85 Petje X .10 Plesni večer — 1'ratislava: 19.00 Ii operet, valčikov tn AlagerJI 21IMI Domovina kliče, igra — f.l/Mfro. IS.311 Zab. glasba 19.50 S itn Ton. koncert, sodeluje G Ciis-jnlo 30.25 Zasirupllenje z nikotinom — Igra 21 25 PloSče — K/iln: 20.10 Kiilnski predpust nok daj in se.laj - Prankfurt: t«50 Zab. glasba OA.Ifl Schu ntannnva klavir dnin 21.00 Operni koncert — Stati-gart: 19 00 Zabavna In plesna glasba 30 IS tletaklivslca komedija 21.00 Orkostrnlnl koncert — Mnnakovo: 19.(10 Vesele plofiče 30.10 Werui koncert — Ziirieh: 19.15 Ljudska ura 20.110 Radljiskt or' enter 21 10 Koncert ha rllnnn Arnilna Wellerja — Stratsburg: 19.30 P1oJč» JlJVt Mozartov koncert.
Plui
Velika fantovska bitka. V nedeljo, 17. fobniarja v pozni noči se je v Slovenjivasi na javni cesti, v bližini gostilne Olan, vnela velika fantovska bitka, ki je imela hude posledice. Obd"lnvali so se z opeko in kamcniein. Po bilki je obležalo več ranjenih, ki imajo deloma hujfe, deloma manjše po-'kodbe. Najhu e je poškodovan 22 letni Rudolf Sagadin. posestnikov sin iz Slovenjcvasi. ki je prišel 9lu6ijno iz gostilne, ko se je vršila fantovska bitka in se iste sploh ni udeležil. Zadel ga je debel kamen v glavo s tako silo, da je obležal nezavesten. Prepe Ijali so ga v ptujsko bolnišnico. Prei kava je v
Inl/tt in CA >,»lnnnAt Ivvlil.n. .A Ia m^-U
'»»	|,,,.,|<nL>. nv/nUbi ov jv MS.(IU IPIUHOII,
doma večinoma iz Zlatoiičja.
70 letnica znamenitega moža
Sven Hedin - veliki popotnik
Roman za mlade in stare
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. Sedmič: Dežek s trobilom.
Tomažek mu je ime. V telovadbi ima najboljši red. In kaj ima še? Kolikor toliko dobro srce in trobilo. Vsi otroci v mestni četrti ga poznajo in ravnajo z njim, kakor da je njihov predsednik. Kadar dirka po dvoriščih in pritiska na trobilo, da glasno tuli, prihitijo dečki od vseh strani po stopnicah navzdol in sprašujejo, kaj se je zgodilo. Tomažek potem navadno sestavi nogometni moštvi in odrine z njima na igrišče. Njegovo trobilo pa je včasih uporabno tudi za druge namene. Tako je na primer v Emilovi pustolovščini igralo celo važno viogo.
Osmič; Majhna podružnica velike banke.
V vseh mestnih delih imajo velike banke svoje stranske urade. Tam lahko vsak, ki ima denar, odda svoje naročilo za nakup delnic in dvigne denar, če ima svoj račun. Včasih pritečejo tja tudi vajenci in vajenke ter hočejo za stodinarski bankovec sto dinarskih kovancev, da ima njihova blagajničarka dovolj drobiža na razpolago. In kdor ima ameriške dolarje ali švicarske franke I ali italijanske lire, mu jih tam na željo zamenjajo za drug ; denar. Celo ponoči se včasih kdn oglasi v banki. Čeprav I tedaj ni nikogar tam, ki bi nx» postregel. Zatecadeli si 1 postreže um.
Največje jezero na svetu je
»Sveto jezero« ali »Bogato jezero«, kakor imenujejo Mongoli orjaško Bajkalsko jezero v Sibiriji. To jezero je najgloblje, kar jih poznamo. Največja globina, ki so jo izmerili, znaša 1522 m. Jezero je obdano od divjih pragozdov, katere spet obkoljujejo gore, visoke do 2000 m. Bajkalsko jezero je zlasti poleti tako čisto in prozorno, da je videti . v globino do 40 m. V februarju se zbirajo pod ledom velike množine gorečega plina, ki prihaja najbrž iz premogovnih skladov. Večkrat plane goreči plin iz jezera v višino 2 m in napravi široko luknjo v ledu. Strah in trepet londonskih knjigarn
Znameniti Scotland Yard v Londonu si na vse kriplje prizadeva, izslediti dobro organizirano družbo tatov, ki kradejo po knjigarnah knjige. Zadnje čase je bilo okradenih že več londonskih knjigarnarjev. Družba ! šteje okoli 40 članov, ki so pre-! oblečeni v duhovnike opravljali 1 svoj tatinski posel po knjigarnah. Tako je samo v eni knjigarni zmanjkalo dozdaj 500G dragocenih knjig.
Konverzacijski leksikon
»Rodoveden sem, kako je prišlo do tega, da je Brockhauf sestavil svoj prvi konverzacijski leksikon.«
»To je vendar čisto enostavno. Prepiral se je s svojo žene in kaj s<? v takem primeru zgo-' di, veš: beseda da'besedo.« °
Prva slika italijanskih čet, ki gredo nad Abesince: Dva bataljona fašistične milice na rimski postaji, da se odpeljeta z vlakom v Messino,, odkoder ju bodo vkrcab na ladjo.
Silni viharji ob Severnem mor]u
Devetič: Emilova stara mati.
Ona je najzabavnejša med vsemi babicami, ki jih poznam. Pri tem pa vse svoje življenje ni imela drugega ko skrbi. Nekaterim ljudem ni prav nič težko, spraviti sebe in svojo okolico v dobro voljo. Za druge pa je to naporna in resna stvar. Prej je Emilova stara mati stanovala pri njegovih starših. Šele potem, ko je brivski mojster Stol-ničar umrl, se je preselila k svoji drugi hčerki v Berlin. Emilova mama je zaslužila premalo, da bi trije živeli od tega. Zdaj stanuje stara žena v Berlinu. In v vsakem pismu, ki ga piše. stoji na koncu: »Meni se godi dobro, upam, da vama tudi.«
i Ali ste poravnali naročnino?
Veliki svetovni popotnik Sven Hedin je te dni praznoval 70-letnico svojega rojstva. Njegova švedska domovina in ž njo ves kulturni svet se te dni spominja tega jubileja, jubilant sam pa ga obhaja na svojem popotovanju po Kitajskem, kjer se pravkar vrače, z znanstvene ekspedicije. Svoja znamenita znanstvena proučevanja je popisal v debelih knjigah, ki se — dasi znanstvene — vendar le bero kakor napel roman.
Svoje bogato znanstveno delovanje je Sven Hedin započel prav za prav kar slučajno. Ko je dokončal na Švedskem gimnazijo, mu je bila ponujena služba domačega učitelja v mestu Boku ob Kaspiškem morju. To ni bilo tisto, kar je dečka mikalo. Njegove sanje so bile: severni tečaj! Vendar je služ.bo sprejel ter odpotoval v Baku. Ko si je s svojim delom prislužil prvi denar, je začel hraniti za popotovanje. In tako je s privarčevanim denarjem že 1. 1896 — kot 19-letni mladenič — šel na pot po Perziji. Tu je prvič gledal lepote in skrivnosti velike Azije, katera ga je poslej vedno mikala in ga ni več I izpustila.	I
To popotovanje, ki je bilo polno zanimivosti, je popisal v posebni knjigi, ki je izšla šele leta 1928. Poslej ga ni več držalo v rojstnem mestu Stockholmu. Med tem je bil na mladega popotnika in raziskovalca postal pozoren švedski dvor, kar je bil drugi srečni slučaj: S švedskim poslanstvom so ga vd-rugič poslali v Perzijo kot tolmača. To je bilo 1. 1890.
Ko je svojo uradno dolžnost opravil, si je od švedske vlade izprosil dopust, da je lahko popotoval po Perziji. Skozi Samarkand je poto-
val v Kašgar. švedska vlada mu je dala denar. S tega potovanja se je Sven Hedin vrnil v Stock-holm 1. 189t, seboj je prinesel dragoceno gradivo. Toda že 1. 1893 je vnovič odšel v notranjo Azijo. Potoval je skozi Petrograd, Oremburg, Taškent, ob Kaspiškem morju skozi dotlej neznano Kirgiško stepo v notranjo Azijo.
Na tem kakor tudi na vseh drugih popotovanjih je Sven Hedin doživel mnogo nevarnosti. Ko poroča o strašnih urah, ko je umiral od žeje tam v daljni puščavi, tedaj šele dobimo vtis o strašni resničnosti življenja v tistih krajih. Kolikokrat je njegovo življenje viselo le na niti. Kolikokrat ga je le goli slučaj — ali pa govorimo pošteno: božja Previdnost! — obvarovala smrti, da je v zadnjem hipu našel vodo za sebe, za tovariše in za živino.
Zakaj se neki človek spušča v take nevarnosti? Tako se sprašujejo vsi, ki bero njegove knjige in tudi knjige drugih raziskovalcev zemlje. Odgovor je ta: Njihovo ra^iskovalsko naravo vleče v neznane pokrajine skrivna sila. Ko stoje pred zemljevidom, na katerem je polno neznanih krajev, se jih loti nemir in hočejo poiskati to, česar drugi niso mogli. Notranja sila ji lisili v kraje, kamor še ni stopila noga belega človeka. Ta sila po raziskovanju je v vsakem človeku, katerega imenujemo pionir in ki ga poznamo za velikega odkrivalca zemeljskih skrivnosti. Njihovemu pogumu in znanju se imamo potem zahvaliti za vse to, kar danes vemo o svetu, o tujih človeških plemenih, o šegah in navadah tujih narodov in o tujih deželah.
V svoji knjigi »Od tečaja do tečaja« poroča o svojem potovanju okrog sveta: Na tem potovanju je prepotoval 70.000 km po suhem in po morju, z železnico in parnikom, na konju in na vozu, na splavu, katerega je sam zgradil, in na hrbtu kainele, kratko povedano: na vse mogoče načine je potoval po svetu. Iz Evrope ga je po-t vodila v Perzijo, Indijo, Tibet, vzhodni Turke-stan. Ni pozabil na Sundske otoke in ne na Avstralijo. V svoji knjigi prav tako lepo popisuje Kitajsko kakor Japonsko. Najbolj težka, znanstveno pa brez dvoina najbolj plodovita je bila njegova pot skozi puščavo Gobi.
Če je Sven Hedin spočetka popotoval in hodil sani družbi nekaterih domačih	(n tovornih živali, se je način njegovega popotovanja pozneje spremenil. Kolikor bolj je napredovala tehnika, toliko bolj se je izpremi-njala tudi tehnika njegove ekspedicije. Jasno je, da so znanstveni izsledki 6 pomočjo moderne tehnike danes boljši, kakor so bili pred 25—50 leti. Marsikaj, kar je pred 30 leti ugotovil in izmeril s tedanjimi aparati, je v zadnjih letih
moral z boljšimi aparati popravljati Posebno zadnja velika ekpedicija od 1. 1927—1934 je znanstvo silno obogatila.
Najbolj znane so Sven Hedinove ekspedicije po Tibetu. Ta skrivnostna dežela nam še danes ni popolnoma odprta. Marsikaj je treba še razvozljati in znanstveno razjasniti To morda ne bo več težko, odkar je Sven Hedin kot veliki pionir odprl pot v to deželo. V dveh velikih knjigah popisuje težave in nevarnosti, s ka-rimi se je boril, ko je potoval skozi Tibet. Potovanje po Tibetu je bilo tedaj smrtno nevarno. Vendarle je veliki popotnik dosegel svoj cilj in je prinesel domov take znanstvene izsledke, da se jim je čudil ves svet. Tibetanci so ga ujeli, kar lopo popisuje v svojih knjigah. Posrečilo se mu je preriniti se v tibetansko »sveto mesto« Lliaso, kar je bilo združeno s mrtno nevarnostjo. To vse je oibširuo popisal v svojih knjigah, tako, da se moramo čuditi njegovemu pogumu in vztrajnosti.
Sven Hedin je silno obogatil moderno znanost, zato ni čudno, da se mu ob njegovi 70-let-nici klanja ves svet.
Zmagovalec v Visokih Tatrah Norvežan Oddbjorn Hagen.
Kako je divjal vihar na obali Severnega morja.
Pretekle dni so ob Severnem morju divjali 6ilni viharji ter posebno prizadeli Nizozemsko in severno Nemčijo. Zahtevali so na Holandskem in tudi v Nemčiji več človeških žrtev. V holandskem mestu Ymuiden sta dva mladeniča stala v laki. Vihar ju je zgrabil in vrgel v morje, kjer sta utonila. V Amsterdamu je vihar prevrnil dva čolna, v katerih je bilo 10 ljudi. Devet so jih rešili, eden je utonil. V amsterdamski luki je vihar podrl več ton težki žerjav, kateri je padel na dve ladji. Obe ladji sta hudo poškodovani. Ena se je kmalu potem potopila. Pri tem je enega moža ubilo, neko žensko pa močno ranilo. Tam blizu je vihar prebrnil ueko tovorno ladjo. Posadka se je k sreči rešila.
V Rotterdamu so morali ustaviti vso vožnjo po morju. Vihar je ljudi kar metal po cestah. Nekemu t8-Ietnemu dekletu je zdrobilo lobanjo. V Vlissingenu je vihar vrgel neko deklico pred cestno železnico, katera jo je povozila. V kraju Herzogenbusch 6e je vozil med viharjem po cesti v svojem avtomobilu prima-
I rij ondotne bolnišnice dr. Verbeck. Vihar je zgrabil njegov avtomobli in ga treščil v reko M a as. Zdravnik je utonil. Blizu nemške meje je v mestu Venray vihar podrl dva cerkvena j stolpa. Tudi iz drugih krajev Holandsike poro-* čajo o silnih žrtvah in škodah.
Tudi v Nemčiji je bilo hudo. Iz Darmstadta poročajo, da je v noči od sobote na nedeljo vihar odtrgal več balonov, ki so bili pripravljeni za tekmo. Pri tem se je zgodilo, da je vihar zgrabil tudi veliki balon »Graf Zeppelin«. Mo-štv<> je sicer z vso silo skušalo zadržati balon, a ni zmoglo. Balon je treščil v drugi balon, ki je stal zraven. Odtrgani zrakoplov se je dvignil ter pri tem potegnil s seboj 34-letnega hi-tlerjevskega prostovoljca iz Darmstadta. Nekaj hipov nato pa je nesrečneža vrglo ob tla, kjer je obležal z zlomljeno hrbtenico. Trije drugi pa so bili močno ranjeni. Tudi iz Vratislave poročajo, da je bilo tam več smrtnih žrtev. Enako je v Halle ubilo majhuega dečka.
Nezdrave razmere v jugoslov. table-tenis športa
Iz resolucij«, ki nam (o j« poslalo vodstvo table-tenis spori« ▼ dravski banovini, posnemamo, da »o na zadnjem rednem občnem zboru LTTP odstopili vsi funkcijonarji m odborniki ljubljanske table-tenis podzveze rada razmer, ki vladajo r vrhovni instanci, pri jugosl. table-tenis zvezi. L«-t« s« je namreč postavila na stališče, da zastopajo našo državo na svetovnih tekmah t Londonu (8. do 16. lebr) le oni tekmovalci, ki si sami plačajo potne itrošk«, ker rvesa nima denarnih sredstev. Tako to torej odpotovali na svetovno prvenstvo samo igralci zagrebškega društva, naši igralci, ki bi se jih morali tudi udeležiti — na podlagi rezultatov zadnjega državnega prvenstva — pa so ostali doma. Jasno, da vlada radi tega tudi med tukajšnjimi klubi veliko razburjenje in vodstvo LTTP se je obrnilo za pomoč celo na ministrstvo z« telesno vzgojo naroda.
Drugi table-tenis turnir SK Rek« bo v nedelj«, M. februarje aa Viču.
Vadite se v ravnovesju
Havnolelie — merodajni Hniteli v ukora) oseh
športnih panogah
Pogosto m vid t, da Dudje pri najmanjši zahtevi ravnotežja popolnoma odpovedo, mahajo neokretno i i rokami In nogami po zraku in končno padejo a tem j delom telesa na zemljo. Pri vsem tom pa je v večini primerov tako lahko obdržati ravnotežje.
Halan tiraj ali padi. Vaje v ravnotežju ao skoraj v i raah siiortnih pa doc ali važen faktor in p o« tale naj bi i prav tako važen del telesne vzgoje. Menda ue gre nihče : »kosi življenje, n« da bi bil postavljen večkrat pred izbiro: Lovi ravnovesje ali padi! Zahtevi ravnovesja ao le maiokateri ko«, poaebuo če se pridruži le nekoliko starostne slabosti in poroUa strahu. Polem sploh ne gre. Potem lahko postane omka brv brez ograje na Koraki turi, o®ka »teza, po kateri se mora hoditi, da se ne stopi ua desno ali levo v mokro travo, strme stopnice, da. celo stopnica cestne železnice smešen vzrok velikega ' »trabu im neredko vzrok resnejših poškodb.
Človek inja že po sami naravi zelo veliko daru za držanje ravnotežja, kajti končno ni naša hoja nič dragega. kakor stalno držanje ravnotežja. Vsak otrok, ki •e lovi prt prvih poskusih hoje, nam to dokazuje brez daljne razlage. Toda, kakor se zanemarjajo mno«i drugi naravni darovi, tako ee godi tudi Z občutkom ravno- ; težja. Pri tem ni pra-v za prav nič enostavnejšega, ka- ; kor ravnotežja se navaditi in ga potem obdržati z rednimi vajami.
Najboljfte orodje za to oanovno vajo je gred v telovadnici. Za domačo vnjo v vrtu ali na dvorišču zadostuje navaden hlod, ki podprt nn obeh straneh nudi krasno priložuiost za vajo. Kdor aijna pojuia o ravno težju, bo dolgo rabil, preden bo niogol iti preko gredi. Ko se mu to posreči, imamo Sc celo množico otežkoenj: Nositi tovor preko, lewti na vseh štirih preko, hoditi naaaj, h ta. t i na eui nogi itd.
Ilavnoteije ie potrebno. Kolliko se Jim muči ravno sedaj pozimi, na drsalkah ali ua smučeh, ne da bi mogli doseči najmanjši uspeh. Moči imajo dovolj, tudi vv.tr a j. oosti Jim ne manjka, toda eno manjka — občutek ravnotežja. Ce se ima tega, postane vse enostavnejše tn lažje. Pri tem je !>ri športih. kakor drsanje, »mnčnnje, kolesarjenje in Jahanje Se enostavno, ker točno vemo, da igra ravnotežje veliko vlogo. So pa sivorlne panoge, kjer »e rabi samo posrodno, vendar je skoraj prav tako važno, ako se hoče doseči dobre uspehe. Primer športne panoge, ki neobhodno zahteva ti« 11 občutek ravnotežja, ne d« bi kdaj na to sploh mislili. Je plavanje. Mogoče »c spominja ta ali oni, da se Je pri učehju prevrnit vedno na eno stran iin pil vodo . . .
Občutek vrtoglavosti se pridruži. Pri težavnejSib vajah se pridruži kot otfikujoči faktor k držatiju ravnotežja še premagovanje občutka vrtoglavosti. Kitko tesno je to oboje zvezano, kaže naslednji primer. Vsakdo bi se smejal, če bi trdili, da ne more Iti preko 30 oni fi-roke. na tleh ležeče de»ke. Ne bo Sel samo preko, temveč bo cclfc tekel, plesal ali skakal preko nje. Sedaj si zamislimo, da Je ta deska položena visoko mod stolpoma frančiškanske eerkive. Itarzen krovca ali plesalca na vrvi al ne bo upal noben smrtnik preko.
Važen predpostavek za obvladanje ravnotežja je seveda kolikor mogoče hitro začeti z vajami. Ce poskušajo otroci loviti ravnotežje na ograjah, ki niso nevarno visoke, na hlodih ali ozkih podlagah, naj se ta nagon pospešuje, namesto da se ga iz napačnega strahu pre-
ranja.	S.
*
Kaj pišejo o Smoleju. Prager Tagblatt prinaša dne 20. t. m. v poročilu o zaključku Fis-tekem tole o našem Smoleju: Poleg severnjakov so intere-santno odrezali najbolje Švicarji. Največje presenečenje p« je brez dvoma ugodno plasii anje Jugoslovana Smoleja, ki je zavzel deseto mesto. — O Švedih piše Prager Tagblatt, da so dobili zaradi najboljše maže. Nato pravi zopet: »Plasiranje Švicarja Ogija (na 5. mesto) je občudovanja vredno dobro, ravnotako tudi mesta, ki so jih dobili Smolej, Ceh Koldovsky (12. mesto) ter Poljak Karpiel (13. mesto). To kaže, da so, čeprav te dežele niso dosegle takega razširjenja športa (zimskega. Op. uredn.J, ▼ vseh teh deželah prišli na vrh ljudje, ki morejo začeti boj s nami severnjaki.« T« del poročil« je podpisal Per Foss.
SmK Ljubliana razpisuj o za nedeljo, 24. februarja medklubsko tekmo v smuškli skokih vRovanov uiemo-rial> na skakalnici na Bledu. Tekmuje se po pravilniku JZSZ. Prvi trije prejmojo v trajno last pokale. Prijave •prejema do 23. februarja: Franc Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova 14, palača TPD. Prijavit,ina 10 Din za tekmovalca. Cas žrebanja in start se bo Se javil.
Tek na IS km ta prvenstvo Celia, napovedan za M. februar, se radi nepovoljnih »nežnih razmer preloži na pozneje.
Podtvesno tekmo * alpski kombinaciji (muk in idolom) priredi GZSP r nedeljo, 24. februarja na Božci.
LZSP. Službeno. Seja upravnega odbora bo drevi •b 30 t posebni sobi restavracije Emone.
ASK. Dreri ob 20 bo v Akademskem domu or-gankzaoijskl sestanek vseh tovariSic in tovarišev, ki nameravajo t ponedeljek oditi na smučanje na Po. kljuko.
SK Slovan. Danes ob 14 na igriSču strogo obve-sen trening za prvo moštvo in rezervo, — Ob 20 bo v gostilni pri KruAiču sestanek vseh članov nogometne sekcije. Vsi t
LZSP. Službeno. Sklepi 17. redne seje. Verificirani so za SK Ueko: Mrzli,kar Jakob, Tičar Marjan, Dular Amton; za SmK Ljubljauo: Lombar Franc, l)e-kleva Milau; za SmuSki odsek SPD Zagorje: Prlman Ivan. JZSZ je potrdila skakalnico v Zagorju. JZSZ je Izdala nekatere pravilnike v novi izdaji. Skupino teh pravilnikov, to je Pravila JZSZ (verifikacijskl, sod-niSki in uč i tolj.sk i pravilnik), tekmovalni pravilnik za tek in skoke, tekmovalni pravilnik za smuk in slalom in tabele za kombinacijo in skoke, naj si nabavijo vsi klubi, člani zveze. Skupina stane 50 Din. Zve-za zahteva tudi, da si nabavi vsak »vozni sodnik za tok, smuk in slalom po en pravilnik za te panoge, sodnik za skoke pa Se tabele, sicer ne more dobiti legitimacije. Tekmovalcem, ki žel« starta« n« prireditvah Sokola kr. Jugoslavije, bo JZSZ dovolila start, vendar le tedaj, ako zai>rosiJo predhodno za startno dovoljenje.
GZSP. Slulbeno. Sklepi aej« STO 11. februarja.
Za podzverz.no prvenstvo v alpski kombinaciji 24. februarja na Uožci Je določen sledeči eodnliki zbor: vrhovni sodnik Korenini Drago, tehnični vodja Sega Boris, starler Truhlar Jože, zapisnikar ua startu dr. Potočni i k Miha, časomerllci: Cop MIha. Frelih Matevž. Korenini Drago, Cerar Drago; zapisnikarja na cilju: Pister M Ink a, Berlot Tone: nadzorniki pri slalomn: Cop MIha F is ter MlnJta, Heim Erika, Smolej Albin. Novšak Alhin, Odlazek Ciril, Brlim Viktor, Marn Marjan, 8eliwab Viljem; sanitetno imstajo voditn Cop Albin in More Andrej, rediteljstvo preskrbi TK Skala Jesenice, kakor mora tudi preskrbeli vse ostalo za Izvedbo te prireditve; pisarno vodi Clnkovie Jože. — S 13 februarjem se verificira za SK Bratstvo Jene. ■ nlee Iskra Franc, za SmK Dovje-Mojstrana Eržen F. K inedklubski tekmi SmK Dovje Mojstrana se delegira kot sodnik ln službujoči odbornik GZSP Zupan J. NT cd klubska tekma SmK Begunje z dre 10. fetirnarja »p ne verificira, dokler se ne pojasni nedostatek ln dokler SmK Begunje ne pornvna finančnih obveznosti d.) podavent. Klub« UZi»l' obveščen««. da bo>io IT. LLL
Gospodarstvo
Omejitev uvoza v Itati'o
Naraščajoča pasivnost trgovinske bilance — Uvedba posebnih
uvoznih dovoljenj
Ljubljana, 20. februarja.
Pred nedavnim objavljeni statistični podatki o italijanski trgovinski bilanci za 1934 so pokazali veliko povečanje pasivnosti, kajti leta 19513. je znašala pasivnost italijanske zunanje trgovine 1.441.2 milij., lansko leto pa se je dvignila na 2.433.2 milij. lir (prim. »Slovenca« z dne 26. januarja). Ker so drugi faktorji, ki so prejšnja leta napravili vkljub znatni pasivnosti trgovinske bilance plačilno bilanco aktivno. — bili so to tujski promet in poši-Ijatve izseljencev — prinesli znatno manjše vsote kot prejšnja leta, je naravno morala Italija svojo valuto braniti pred padcem z izrazito deflacijsko politiko in pa z oddajami zlata. V letu 1934. se je zlati zaklad Italijanske banke zmanjšal za 1.281 milij. lir, valutni zaklad pa za 233 milij. lir, torej skupno za več kot poldrugo miljardo lir.
Kadi stalnega zmanjševanja podlage, ki se nahaja le ntalo nad zakonito višino, je Italija posegla po ureditvi vsega deviznega prometa. Poleg klirinških dogovorov, pri katerih devize ne pridejo v poštev, je uvedla dalekosežne devizne omejitve in je tudi izvedla konskripcijo vseh dobro-imetij v inozemstvu. Posledica tega je bilo ustavljeno zmanjševanje zlatega zaklada, ki se v tekočem letu ni dosti izpremenil.
V tekočem letu se italijanska trgovinska bilanca ni izboljšala, narobe, še poslabšala se je: v januarju letos je znašal uvoz (>20.75 (januarja lani 642.85) milij. lir, izvoz pa 379 16 (januarja 1934 pa 405.38) milij. lire. Radi večjega zmanjšanja izvoza kot uvoza se je pasivnost italijanske zunanje trgovine povečala od 237,01 milij. lire v januarju 1934 na 241.59 milij. lire v januarju 1935. Ta velika pasivnost je vedno bolj navajala Italijo k politiki zmanjševanja uvoza in je te dni storila v tem pogledu zopet korak naprej. Dne 18. februarja je bil v Rimu objavljen dekret, s katerim se uvaja za del uvoza režim uvoznih dovoljenj in sicer pravijo italijanski listi za oni det uvoženega blaga, ki naravnost vpliva na pasivnost italijanske trgovinske bilance. Namen novega sistema uvoznih dovoljenj je držati |>o italijanskem zatrdilu v razumni meji uvoz onega blaga, ki je neobhodno potreben, na drugi strani pa, da bi vlada dobila možnost doseči s pogajanji s posameznimi državami uravnoteže-
| nont bilance in bi se tnko uvoz kompenziral z iz-i vozom.
Od ponedeljka dalje je treba torej za ono bla-i go, ki posebno povzroča pasivnost italijanske trgo-| vinske bilance, imeti posebno uvozno dovoljenje. ! Carinarnicam so že prišla navodila o postopanju z blagom, ki je prišlo ▼ državo. Poleg tega se bo uvoznikom dalo dovoljenje za uvoz gotovega blaga ; v razmerju s količino lani uvoženega blaga. V zvezi s tem je važna vest, ki jo objavlja »Giornale d' Italiac, da bo uvoz kontingentiranih vrst blaga znižan na 35%. za nekatero blago celo na 9%. Ti ukrepi sicer stopijo tako! v veljavo, vendar bo mogoče do konca marca uvoziti 12% lanskoletnega ; uvoza.
Ta ukrep Italije bo posebno prizadel tiste dr-| žave, ki imajo z Italijo aktivno trovinsko bilanco 1 (zase namreč, ne za Italijo, za katero je pasivna). Med te države je šteti tudi našo in navajamo v informacijo našim čitateljem razvoj naše trgovinske bilance z Italijo v zadnjih letih. Vidi se, da so prejšnja italijanska stremljenja privedla bilanco na najnižjo slojinjo v našo korist (podatki so vzeli iz naše uradne statistike v milij. Din):
	uvoz Ir, I.	te voz v I.	aktivnost
1929	823	1.971	1.148
1930	783	1.919	1.136
193!	494	1.199	705
1932	362	705	343
1933	459	72«	267
1934	555	798	243
Iz tega se vidi. da je znašala v najboljšem letu 1929. aktivnost 1.148, lani pa samo še 2-13 milij. Din in se ta tendenca še nadaljuje v tekočem letu. V glavnem pa je to poslabševanje v zadnjem letu vsaj pripisovati večjemu povečanju italijanskega izvoza k nam kot našega izvoza v Italijo. Že pri dosedanjih trgovinskih pogajanjih stno vedno izgubljali v škodo našega gospodarstva, ki je navezano v toliki meri na izvoz v Italijo. Posebno pa velja to za naš les, za katerega ne skrbi nihče, ne pomagajo pa tudi nobeni obupni kriki zaato|mikov našega lesnega gospodarstva. Istočasno izgubljamo tla v korist Avstrije.
Naredha o uporabi obč. kmetijskih skladov
Naredba o uporabi v občinskih proračunih za I. 1934-35 občinskim kmetijskim skladom določenih prisj>evkov.
Banska uprava dravske banovine je izdala na-redbo, s katero se določa poraba v občinskih proračunih določenih vsot za kmetijske sklade, da se omogoči na ta način okrajnim kmetijskim odborom kolikor mogoče redno poslovanje.
Naredba določa v I. členu tole:
Čl. 1. V občinskih proračunih za leto 1934-35 določeni prispevki občinskim kmetijskim skladom ' se uporabijo takole:
L 25% za kritje izdatkov za skupne okrajne kmetijske naprave in kmetijske pospeševalne akcije, ki so v korist vsega dotičnega okraja in za kritje neizogibnih upravnih stroškov okr. kmetijskega odbora.
2.	do nadaljnjih 50% za one vrste pospeševanja kmetijstva, ki so predvsem v korist dotičnih občin, ki so prisjnevale, odnosno za katere morajo že jx> veljavnih zakonih občine skrbeti, a so takega značaja, da se morejo bolje in z večjim uspehom oskrbovati skupno v okviru okraja po okr. kme-
I tijskem odboru kakor pa ločeno po posameznih | občinah.
3.	Ostanek za pospeševanje kmetijstva v okvi-j ru dotičnih občin.
Odstotke po točki 2., a največ 50%, določi okr. j kmeti iski odbor.
Podrobnejša določila o tem, v kakšne namene I se smejo uporabiti v točkah L, 2. in 3. določena denarna sredstva, bo predpisala banska uprava v posebnih navodilih.
Naredba je stopila v veljavo 20. februarja.
Vinski seiem v Ljutomeru
Kakor je bilo že objavljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru, 12. marca 1935. vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru.
Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormoškega, goril jeradgonskega in štrifrovskega okoliša. Otvoritev bo ob 9 dopoldne.
Doseda.nje vinske razstave v Ljutomeru so bile vedno dobro obiskane, tako od vinogradnikov. kakor tudi kupcev in vseli prijateljev dobre vinske kapljice. Ljutomer je svetovno znan po svojem izbornem vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na izbiro dovolj dobrih in najboljših vin. Kljub slabi lanski vinski letini je vina vseh vrst na ponudbo. Mnogo vinogradnikov je že prijavilo svojo udeležbo.
Oni vinogradniki, ki se še niso prijavili.
a želijo razstaviti svoje vino, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer, vsaj do 7. marca t. U da lahko damo pravočasno tiskati katalog. Isto-tam se bodo sprejemali tudi vzorci vina, ki se na.i pošljejo v.saj do 10. ninrca t, 1. in sicer od vsake sorte po 3 buteljke, ali 2 slatinščaka Kdor nima steklenic, jih dobi v omenjeni pisarni, kjer se bodo lahko tudi polne buteljke za prazne zamenjale. Za najboljša vina bodo dobili lastniki priMianice, a predvidene no tudi diplome domačejra izdelka.
Polovična vožnja po železnici je zaprošena.
Ukinjcnje prepovedi izvoza orehovih hlodov.
Te dni se je vršila pri Inšpekciji državne obrambe v Belgradu konferenca resornih ministrstev glede pre|iovedi izvoza orehovih hlodov, ki je stopila v veljavo dne 5. januarja Na konferenci je prevladovalo mnenje, da se ponovno dovoli izvoz oreho-vine iy naše države, ampak samo začasno, dokler se to vprašanje ne reši s |>osebno uredbo. Izvoz orehovine bi se sinel dovoliti le z izvoznicami. Te izvoznice bi se dobivale le pod pogojem, da izvoznik ponudi na odkup ministrstvu vojske in mornarice 20% količine katero namerava izvoziti iz naše države. Toda v finančnem ministrstvu so mnenja, da bi bilo najboljše omejiti sekanje, izvoz pa dovoliti ponovno. Zaradi zadeve se bo v najkrajšem času vršila zopet konferenca, kaleie sklep bo predložen ministrskemu svetu.
Izigravanje jugoslovansko-češkoslovaškega kli-ringa. Pod tem naslovom pišejo »Trgovačke novinec v Belgradu, da se za račun našega kliringa s Češkoslovaško kupuje pri nas. potem izvozi v CSR, od tam pa v druge države kot. n. pr. Avstrijo in Švico. V zvezi s tem je bilo opaženo, da je v šilingih znatno pomanjkanje na naših borzah. Povečala pa se je ponudba dinarja na Dunaju. V obveščenih krogih se smatra, da je bilo na Ia način zadnje mesece izvoženih iz naše države blaga za 50 do 70 milijonov Din.
Dražba kož divjadi v Ljubljani bo nepreklicno dne 25. t. m. Ker se dražba v letošnjem letu ne bo več ponovila, naj vsi lovci, ki še imajo blago na razpolago, to nemudoma pošljejo lovski prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem.
Nova topilnica svinca. Doslej sino imeli v naši državi samo eno topilnico svinca in sicer v Mežici. Sedaj pa je delniška družba Rudar v Belgradu v Sirči pri Kraljevu zgradila novo topilnico svinca, katere kapaciteta znaša 25 ton dnevno. Nova topilnica bo predvsem topila rudo iz Trejiče, ki je šla doslej samo sirova v inozemstvo. Družba je zgradila tudi lastno električno centralo.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vrhovnik Neže, posestnice in lastnice mlekarne v
v Plaa.ici na veliki skakalnici veltkn mednarodne prireditve v skokih. Vozili bodo posebni vlaki iz T.jub-jjane, Maribora, Zagreba iu Belgrada SmK Dovje-Mojsirana se obveS"a, da sc morajo sodniške pole dostavljati podv.vef.i, Ia pa Jih posije zve/.i v registracijo. — Tajnik X. Clnkovie Jože.
Medklubska tekma v smuku z Holce, ki jo je priredil v nedeljo, /17. februarja sniuški odsek TK Skale Jesenice, se je izvršila v najlepšem redu ob velikem zanimanju občinstva. Proga Je bila Izredno težka, dolga približno 8 km, vlfiinska razlika nad 700 j metrov. Na startu se Je Javilo 35 tekmovalcev, n« cilj i Jih je prispelo le 15. Iald tekme J« sledeč: l. Beme-dičlč Mirko, TK Skala 8:55; 2. Moilerc Stanko, SK Bratstvo 9:07,2; 8. Schwab Friderik, TK Skal« »:«; 4. Novak Jože. TK Skala 9:42; sledili ho SSvan Alojzij, ASK Gorenjec; Markelj Leotiold, SK Bratstvo; Ogris Viktor. ASK Oorenjec; Uroše Bogo, TK Skala: Vol-čini Jože, ASK Gorenjec; Ravnik Jože, SK Bratstvo. Praček In Heim na tekmi nista nastopila, ker sta dne IS. februarja odpotovala na FTS Ine tekme v Ntlrren, Žnidar p« Je imol smolo in je moral odstopiti. Snežne razmere so bile razmeroma slabe.
Najboljši bohserji na sveta
Po Usti desctorice najboljših bokserjer v Evropi,
ki jo jc sestavil g. dr. P. flans, so razvrščeni najmočnejši evropski možje tako-le (navajamo v vsaki kategorij.! samo prve tri):
EVROPSKI PRVAKI:
Mnftja teža: PranHle Gyde (Franclljs).
Ban tam teža: Nie. Petlt Binnel (BelgUe).
Peresna težn: Prosta
l«hka loža: Carlo Orlandi (Italija).
srednja teža: Marcel Thil (Francija).
P«! 1^7.1: s IaJb: Piy>=tn.
TaOka laka: IVuuo Caruera (Italija)
M TIŠJA TEZA:
1.	Jackle Brown (Anglija).
2.	Maurice Hiigueniu (Francka). 1. Beuny I.ytieh (Anglija).
BANTAM TF.2A:
1.	Pete Sajtistool (Norveška).
2.	Ki<l Francia (Francija).
3.	M i Ion Plsdner (Francija).
PERESNA TEZA:
1.	Jose Olrone« (Španija).
2.	Ne! Tarleton (Anglija).
3.	Maurice Holtzer (Francija).
LAHKA TEIA: L O ustave Humorr (Francija),
1	A nadeto Utonlelli (Italija). t. Carlo Orlandi (Italija).
WELTEH TEZA:
1.	Beb van Klaveren (Holsndlja).
2	Gustav Eder (Nemčija). Edouard Tenet (Francija).
4.	Vlttrio Venturl (Italija).
SREDNJA TEIA: J. Marcel Thll (Francija).
2.	Jaok Mae Avoy (Anglija).
3.	U ustave Koth (Belgija).
POL'TEŽKA TEZA:
1.	Len Hnrvey (Anglija).
2.	Marcel TIHI (Frnnulja).
3.	Jack Macky Avoy (Anglija).
TEZ K A TEZA:
1.	Primo Oamera (Italija).
2.	i,Sr-!iiii,-,!!,ng (Neiučja). t. J«ei Petcusou (Anglija).
Trzinu štev. 147. Nsrok za sklepanje poravnave 12. murca, terjatve je prijaviti do 9. marca 1635.
Konkurs je razglašen o imovini Petrovič« Emila, trgovca s priborom v Ljubljani, Oajeva ul. Pasaža. Prvi zbor ujmikov 2. marca, oglasiti se Je do 30. marca, ugotovitven' narok 5. aprila.
Bratje Winder t Mariboru. O imovini Windei Adolfa in Alojza, podjetje Hratje \Vinder v Mariboru, Meljska cesta 87 se konkurz ne uvede, ker ni zadostne imovine za založbo stroškov pošto pnnja.
Vpis r trgovinski register. Pavel OOrtler, trgovina z manufakturiiiin blagom na drobno, imetnik P. 0., Miklošičeva c. 3li; Valjčni mlin Studa d. t. o. z., LJubljana (glavnica 200.000 Din), poslovodja Bahovec Ivan.
Obfni zbori: Zadružna oblačilnlca v Mariboru 3. marca ob 10; Pražarna in kemična tovarna d. d. v Celju (izredni občni zbor) v Kred. zavodu v Ljubljani (na dnevnem redu je formalna odobritev prejšnjega občnega zbora, na katerem je bilo sklenjeno zmanjšanje glavnice od 1,000000 na 50.000 Din z žigosanjem starih delnic na ta način, du se za 20 starih delnic po 100 Din noininala izda 1 nova: nato pa bi se glavnica zopet zvišnla na 1,000.000 Din z Izdajo 9">00 na imetnika se glase-čih delnic po 100 Din nominale); Centralna vi-narna v Ljubljani 8. marca ob 15 (bilanca 1934, do|)olnitev uprave in volitve nadzorstva); Strojilna lesna in kemična industrija d. d.. Poležal dne 12. marca oh 11 v proslorih Javnih skladišč v Ljubljani (bilanca 1934, volitve ujirave in nadzorstva).
Belgrajska trgovska banka. Pri tej banki so ostale vloge skoro nei7promenjen 20.7 (20.4) milij, eskont in lombard pri Narodni banki jo znašal 2.9 (37) milij. Med nktivi banke je padla gotovina od 3.8 na 1.2 milij.. j>oveeali jmi so sc zneski: menice od 8.G nn 10 9. tek. računi od 4 2 na 5.5. vredn. papirji so ostali prilično neizpremenjeni, zmanjšal pa se je lombard od 6.3 na 5.t milij. Cisti dobiček se Je povečal od 05 na 091 milij. Din pri povečanja donosa od 8.6 na 4.06 milij.
Dobave. Splošni oddelek ravn. dri. žel. t LJubljani sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave papirja in kartona; do 26. februarja t 1. pa gjede dobave tiskarske mase, litografske barve, knjižnega papirja, konceptnega papirja in pincet (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Naša trgovina s Nemčijo. Po uradni nemški statistiki je znašal lani nemški uvoz iz naše država 3(5.3 (leta 1933 33.5) milj. mark, nemški izvos k nam pa je znašal lani 31.5 (1933 33.8) milj. mark. Radi povefanja uvoza v Nemčijo in zmanjšanja nemškega izvoza k nam se je aktivnost nemške zunanje trgovine leta 1933 v znesku pol milijona mark spremenila v pasivnost leta 1934 za 4.8 milijonov mark.
Znižanje nvozne carine za jabolka na Poljskem. Uvozna carina zn sveža jabolka se s 1. januarjem določi na 35 zlotov in sicer za prve tri mesece leta 1935. To velja za blago alarinfuza kakor tudi za zaboje od 15 do 80 kg.
Banca d' Italia. Od 31. januarja do 10. februarja se je zlati zaklad Italijanske banke neznatno povečal od 5.822 322.000 na 5.822.481 000 lir. Istočasno j)a so se valute zmanjšale v zakladu od 79 milijonov 550 000 na 48,988.0(.0 lir. Obtok bankovcev je padel od 12.788.16 na 12.612.4 tnilij. lir.
Tržaške zavarovalnice. Poslovni us|>ehl obeb tržaških zavarovalnic dovoljujejo tudi za preteklo leto isto dividendo kot za 1933. Tako plačujejo i Assicurazioni generali na zvišano glavnico (ia rezerv) od 60— 120 milj. lir zopet 35% dividendp kot že od lela 1928 dalje. Riunione Adriatica plačuje 20% na glavnico, ki je bila iz rezerv zvišala od 10 na 50 milijonov lir.
Bi>*7 rr
Dne 20. februarja 1935.
Denar
Neizpremenjeni so oslali tečaji Amsterdama Berlina, Bruslja, Curiha in Pariza, popustila sta Praga in Trst. dočim so narasli tečaji Londona in Newvorka.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.20 8.30. Grški boni so notirali v Zagrebu 29 90—30.60, v Uelgra-du 20 40—30.10. Angleški funt je na naših borzah narastel in sicer na zagrebški borzi na 228.45 do 225.05, na belgrajski j>a na 223.70—225.30. španska pezeta v Zagrebu 5.40 blago, v Belgradu 5.45 bi.
L:"h'iana. Amsterdam 2967.87—2<J«2.47, Berlin !'. 8-1769.95, Bruselj 1024 20—1029.27, Curih 14^,1,01—142N.08, London 213 »f—215.41, New-york 4339.40—4375.72. Pariz 289 60—291.03, Prag* 1&3.35— lfU.46, Trst 370.25—373 34
Promet na zagrebški borzi 31.500 Din.
Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38, London 15.07. Newyork 308.375, Bruselj 72.08, Milan 26.075, Madrid 42.225, Amsterdam 208.85, Berlin 123.90, Dunaj 57, Stockholm 77.70, Oslo 75.70, Kojienhagen 67.30, Praga 1291, Varšava 58.325. Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, lielsingfors 6.63, Bue nos-Aires 0.7925.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila zopet slaba in so tečaji deloma popustili, kar se je j>ozualo posebno pri vojni škodi. Zaradi slabe tendence je oslabel tudi promet ter je bilo danes zaključeno na zagrebški borzi soino 1500 kom. vojne škode ter 100 delnic Priv. agr. banke, kalerih tečaj je tudi popustil.
Ljubljana. 7% inv. pos. 73—75. agrarji 47—48, vojna škoda 377—879. 6% begi. obv. 65—66, 8% Bler. pos. 75—76, 7% Bler. pos. 66—66.50, 1% dos DHB 70-71.	^
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 74—76 vojna škoda 372—375 (372. 375), 3. 373—375 4 874—376, 6% begi. obv 65 bi.. 8% Bler. pos. 76'bl„ 7% Bler. pos. 65-66, 1% pos. DHB 70 den. -! Delnice: Priv. agr. banka 250—255 ( 255), Osješka I sladk. tov. 150 den., Trboveljska 120—125.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76, ; agrarji 46.50— 47.50. vojna škoda 378 379 (379) , 876.50), 2. (377). 3. 379-aso (379 50. 377), 0% begi. ! obv. 66-66.25 (66.40, 63.75), 3. 66 66.25 (66), 8% ! Bler. pos. 75 bl„ 7% Bler. pos. 65.75 -66 50 (66) 7% pos. DHB 70—71. - Delnice: Narodna banka 5300—5450, Priv. agr. banka 258—260 (269).
Žilni trs
Nori Sad. Pšenica bač. potiska in slav. 130— 1 132, bač. in srem. 124—126, ban. 121—126, koruza bač. in srem. 09—70. ban. 66—67. Ostalo neizpre-menjeno. Tendenca mirna. Promet slab.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. Pšenica marec 16.61—16.72, zaklj. 16.09-16.70. mai 16.9fi-17.06, zaklj. 17.02-17.00. rž marec 13 42-13.55, zaklj. 18.42-13.43, maj 18 79-13.92. zaklj. llflo! ' k°rUM nla' 11-86 —11-03, zaklj. 11.8P
Živina
Ljubljanski Urinski sejem 20. febrnarja. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): «U18) konj, 84 (46) volov, 87 (18) krav. 16 (8) ■e.ct (18) prašičev ter 160 (80j prašičkov za reja Cene so ostale neizpremenjeue.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »sako besede Din 1'—; ienltovanjskl oglesl Din 2'—. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priloiltl znamko.
Abiturijentka
srednje šole išče službo v pisarni ali k otrokom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna 1935-1765«.	a)
Dekle
s 6 mesečno učno dobo v kuhi in serviranju, vajena vseh hišnih del, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1784. (a)
»TlI«LtJ!l'i
Dobra kuharica
snažna, zanesljiva, vešča samostojnega gospodinjstva, z daljšimi spričevali, se takoi sprejme v boljšo hišo. Naslov pod šifro: »Samostojna« št. 1809. (b)
V trgovino
z mešanim blagom sprejmem dva trgovska pomočnika, enega k želez-ninskemu, drugega k ma-nufakturnemu in galanterijskemu oddelku — ter skladiščnega delavca, vajenega tudi vrtnih del. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov pri prosti hrani in stanovanju — ter prilogo prepisov spričeval pod »Agilni in resni« štev. 1805 upravi »Slovenca«.	(b)
Perfektna kuharica
snažna in pridna, z dobrimi spričevali, se išče k mali rodbini zraven sobarice — na deželo. Nastop takoj. Ponudbe pod »Slovenija« št. 1806. (b)
Cerkvenik-organist
najraje obrtnik — se išče ta Ajdovec, p. Žužemberk. Znamka!	(b)
Potnico za obiske
privatnih strank, z malo kavcijo, iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober in siguren zaslužek« št. 1786.	(b)

Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana Krekov trg 10
Kuharica
z glavnico 15.000 Din za-more vstopiti v solastni-štvo večjega obrata v Zagrebu. Ponudbe pod »Kuharica« št. 1787 upravi »Slovenca«.	(d)
Hranilne knjižice
vzamem za posojilo proti dveletnemu odplačilu in vknjižbi Ponudbe upravi »Slovenca« pod »60.000« i št. 1718.	(d)
Davčne prošnje
za obročno plačevanje, pritožbe, nasvete: Davčna poslovalnica, Ljubljana — Miklošičeva 7, II. nadstr. _ d
Vložne knjigo
61.000 Din prodam iz proste roke za denar. Ponudbe pod »Ljubljanske Kreditne« št. 1804. (d)
1	2	Trn	31
Za privatni tečaj
bolgarskega jezika iščem nekaj resnih soudeležencev, — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1790. (u)
mm
ODDAJO:
Večje posestvo
v bližini postaje Slov. Bistrica, oddamo radi smrti lastnika s 1. III. t. 1. v najem. V poštev pridejo resni kmetski interesenti. Ponudbe: Franc Urlep — Ljubljana — Komenskega št. 16. _(n)
Dobro idočo gostilno
v Rog. Slatini oddamo v najem ali pa na račun s 1. marcem s celim inventarjem in koncesijo kavcije zmožni osebi Sprejmemo tudi natakarice. Pojasnila daje Vidgaj Ivan — Rog. Slatina.	(n)
Poizvedbe
Pes volčjak
ostrižene dlake, se je zatekel. Lastnik ga dobi: Zg. Gameljne, pri Iv. Magistru.	(e)
£
II«
O avto svo/ start uruau/as aT motorja bt znebi! se rati bri kuna v ti mn-n>o ortient Slnvrntev rut manif insrrat
Parni stroj
100 PS. polstabilni (loko-mobila) ter 170 PS elektromotor (synchronizirani asynchromotor) radi ukinitve obrata poceni naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« pod »industrija 61«.	(I)
Izboren dol. cviček
svojih članov poceni prodaja Kmetijska prodajna zadruga, Mokronog. (1)
Talalon 2039
✓N PREMOG KAttBOPAKUTB DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica ši. 5. Prodam:
veliko kuhinjsko kredenco, razno pohištvo, moški bicikel, voz cizo. — Val. Vodnikova 15, Zelena jama.	(1)
Sveža jajca
zajamčena, debela, zaboj 720 komadov za 355 Din razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler — Tuzla._(1)
Na javni dražbi
ugodno naprodaj: Večja množina žgane zidne opeke in osebni auto, dne 22. februarja 1935 ob 14, Škofljica 44.	(1)
Pult, police,
napisne table, vse dobro ohranjeno — poceni prodam. Andlovic, Komenskega ulica 34.	(1)
Kupimo;
Smrekov rezan les
Monte III/IV. razreda, kakor tudi preostale odpadke kupim vsako množino proti takojšnjemu plačilu. Iščem tudi sposobnega nakupovalca. Ponudbe z navedbo cene, količine in plačilnih pogojev na poštni predal 75 — Sušak.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po na »iijib cenah ČERNE, luvelir, Liub ana Goltov a ui.oa št. 3.
Obrt
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravijo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13, Kolizej — Ljubljana.	(t)
Berite
\Slovenca-
tn oglašujte v njem'
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga od vsaki priliki!

iai
UMRL JE NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE, SVAK IN STRIC, GOSPOD
RIHARD SVETOSLAV PREM ROK
BANČNI PROKURIST V POKOJU
PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, DNE 20. FEBRUARJA 1935 POGREB BLAGEGA POKOJNIKA BO V TRŽIČU DNE 21. FEBRUARJA 1935 OB TREH POPOLDNE DO MESTNE MEJE, ODKODER SE PREPELJE V LJUBLJANO ISTEGA DNE, KJER SE BO VRŠIL POGREB OB PETIH POPOLDNE IZ KAPELICE PRI SV. KRIŽU
TRŽIČ, DNE 20. FEBRUARJA 1985
RODBINE:
PREMROU, MLAKAR IN ZAVRTANIK
V/. .
ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob smrti nepozabne in blage sestre, tete, svakinje, gospodične
Frane Zinauer
poštne uradnice v pokoju
stali ob strani, in vsem, ki so nam izročili pismene in ustne izraze sožalja, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Mariniču za poslednje tola-žilne besede, čč. duhovnikom, pevskemu društvu »Poštni rog«, tretjerednicam, darovalcem cvetja, prijateljem in vsem, ki so jo na zadnji poti spremljali k večnemu počitku. Vsem najiskrenejša zahvala! Maribor, dne 19. februarja 1935.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame, sestre, tete, sestrične, gospe
Ane Reher
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. svetniku Vaclaviku za spremstvo pri pogrebu, pevskemu društvu iz Gotovelj za krasne žalostinke, vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje ter vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremili v tako velikem številu. Vsem najiskrenejša zahvala!
Gotovi j e f dne 20. februarja 1935.
Žalujoči ostali
Ali trpite na tej
bolezni
nog?
Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokana ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa ;e bela, odebelela in neprijetnega vonja Premotrite noge takoi zvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli Saltrata. prodre kisik v znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Štev. 437.
Razpis službe
Občina Lendava, srez dolnjelendavski, razpisuje pragmatični mesti občinskega delovodje in občinskega blagajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina za bagajnika 2500 Din. Za delovodjo tudi pogoj najmanj 3-letna praksa v upravni službi, popolna samostojnost v občinskih poslih, za blagajnika zmožnost bilanciranja tn iz-vežbanost v upravni praksi. Začetna mesečna plača 1500 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Občina Lendava, 16. febr. 1935.
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knj ge.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
Ali ste že poravnali naročnino?
20
Bjomstjerne Bjornson:
Deklica s Prisoi
No, tako je minilo lelo dni, potem še eno in še več, dokler ni minilo osem let. Na kmetiji pa je še vedno stanovala deklina. Tedaj pa je morala stran, morala.
In šla je... Ampak tisto noč prej je bila kmetova hiša v lepih svetlih plamenih. In mož je zgorel, ker je bil pijan — žena z otroci se je rešila in je govorila, da je beraška deklina tam i/, koče to storila. Morda — da je storila... Morda pa ni storila ... Čuden dečko je bil — tisti njen fantič. Osem let je gledal svojo mater, kako strada in medli. In dobro je vedel, kdo je kriv; zakaj mati mu je večkrat pripovedovala, ko jo je spraševal, zakaj se vedno joka. In pripovedovala mu je tudi tisti dan prej, preden bi morala iti proč; zato ga tisto noč ni bilo doma ... Ampak njo so za vse življenje zaprli v ječo; zakaj sodniku je kar povedala, da je ona tako lepo zakurila na kmetiji ... Fant pa je ostal lam okoli in vsi ljudje so ga podpirali, ker je imel tako hudobno mater. Potem pa je odtod šel drugam, kjer pa niso bili tako dobri z njim; najbrž tam nihče ni vedel, kako hudobno mater je imel. Mislim, da jim sam tega ni pripovedoval... Ko sem ga zadnjikrat videl, je bil pijan. In ljudje pravijo, da je postal pitanec. Ali je res ali ni, naj ne bo izrečeno. To pa je <-es, da ne vem, kaj naj bi drugega počel. Pokvarjen «n hudoben fant je — to mi lahko verjamete. Ne mara ljudi in ne prenaša, da bi bili dobri drug z drugim, najmanj pa da bi bili dobri z njim. Najraje bi, da bi bili vsi laki. kakršen je on. Ampak to pove le takrat, kadar je pijan. In takrat se tudi joče, joče se, kakor bi lešnike stresal — zavoljo ničesar, zavoljo česa nam-
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet,
reč naj bi se jokal? Nikdar ni nikomur vinarja ukradel ali kaj tako slabega storil, kakor marsikateri drugi ljudje; zato prav za prav ni ničesar, nad čimer naj bi se jokal. In vendar se joče, joče, kakor bi lešnike stresal. Ko bi ga kdaj videli jokati se, ne verjemite njegovim solzam; zakaj on se joče le, kadar je pijan in si ne more pomagati.«
Po teh besedah se je Aslak v silnem joku vznak zvrnil s stolca, a se je kmalu umiril, ker je zaspal.
»Sedaj je prase sito,« je zinil oni na postelji. >Tako se vedno dere, da zaspi.«
»Grda zgodba je to,« so govorile ženske in vstajale, da bi šle iz hiše.
»Nikdar ga nisem slišal, da bi bil pripovedoval kako drugo zgodbo, kadar ga je držala trma,« je rekel star možak in vstajal s klopi za vrati. »Bog ve, zakaj jo ljudje radi poslušajo,« je pridal in pogledal nevesto.
Peto poglavje.
Eni so odhajali iz hiše, drugi pa so iskali godca, da bi zopet začeli plesati. A godec je v kotu hišne veže smrčal, da so nekateri prosili, naj ga puste počivati.
»Odkar je njegov tovariš Lars bil stepen, je ubogi Ole moral noč in dan gosti,« so dopovedovali.
Thorbjornovega konja in tovor so spravili k hiši in konja vpregli v drug voz, ker se je hotel odpeljati, dasi so mu močno branili. Zlasti ženin ga je zadrževal.
»Tukaj-le najbrže nimam tistega veselja, kakor se zdi,« je potožil.
Te besede so Thorbjflrna ganile, vendar pa je silil, da hoče še pred večerom odrniti. Ko so svatje sprevideli, da ga ne pregovore, so se razšli po dvorišču. Bilo je dosti ljudi, a je vendar bilo vse tako tiho. da je
Izdajatel.i: Ivan Rakoveo
vse skupaj bilo le malo podobno svatovščini. Thorbjorn je opazil, da bo pri vpregi treba novega preglja, in ga je šel poiskat. Na dvorišču ni našel pripravnega lesa, zato je stopil k drvarnici. Počasi in tiho je stopil vanjo, ker so mu še zvenele po ušesih ženinove besede. V drvarnici je našel, kar je iskal, potem pa se je ves zamišljen usedel k steni ter vzel v roke nož in pregelj. Kar zasliši, kakor da bi nekdo nekje blizu zastokal. Glas je bil z one strani tanke stene, kjer je bila ko-larnica. In Thorbjorn je prisluhnil.
»Ali... si... res ti?« je slišal, da je v dolgih presledkih in z velikim naporom spregovoril moški glas. Potem je slišal, da joka nekdo, ki pa ni moški.
»Zakaj pa si prišel semkaj?« je vprašal nekdo, najbrž tista, ki je jokala, ker glas so solze skoro zadušile.
»Hm... na čigavi svatbi pa naj igram, če ne na tvoji ?«
»Ta-le bo pa godec Lars, ki tam-le leži,« je pomislil Thorbjorn. »Katera pa je ona druga? Nevesta bo!«
Lars je bil visok in lep fant, njegova mati pa je osobčnkovala v mali Nordhaugovi koči.
»Zakaj nisi nikdar spregovoril?« je pridušeno in počasi vprašala, kakor človek, ki je močno razburjen.
>Mislil sem, da tega med nama ne bi bilo treba,« je kratko odgovoril.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem pa je zopet ona spregovorila:
»Saj si vendar vedel, da me je »on« zasnubil.«
»Mislil sem, da boš močnejša.«
Sedaj je slišal zopet le jok. Končno je le spregovorila: »Le zakaj nisi spregovoril?«
»Sinu stare Berte bi bilo pač malo koristilo, ko bi bil ogovarjal Nordhaugovo hčer,« je hropeč in stokajoč čez nekaj časa odgovoril. Čakal je odgovora...
»Kaj pa neki brodite po loncu, Marička?« poizveduje gospodinja.
»Veste gospa,« se odreže kuharica«, »mali je izgubil desni čeveljček, pa ga ne morem nikjer najti!«
★
»Ta mrcina je vze! tvojo hčer edino zato, da bo mogel plačati svoje dolgove.«
»Zakaj pa mi nisi tegf pred poroko povedal?«
»Eh, veš, tudi jaz sem bn mea njegovimi upniki.«
★
»No, sedaj sem srečno zaročeni To je prav tako dobro, kakor poročen, si mislim.«
»Se boljše!«
★
Slabič hrustu: »Ah, kako morate biti močnil«
Hrust: »To je res. Včasih me je kar samega sebe strah.«
★
Radoveden Mihec. Mihec dolgo in pazljivo gleda teti v usla. Na vprašanje, zakaj se tako zanima za njena usta, odgovori: — Rid bi vedel, kdaj začno tudi meni rasti zlati zobje.
Urednik: Viktor Cenčič.