C0L03JEVE iliFOSIHACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV. DECEMBER 1986 f f2 6 5 5 6 0 St- 12 (169) Uspešno 1986, še uspešnejše 1987 Bližajo se zadnji dnevi letošnjega leta in to je čas, da se ozremo nazaj, ocenimo dosežene rezultate in nato že pomislimo na taližajioče se novo leto in delovne načrte, ki nas čakajo. Za besedo smo zaprosili generalnega direktorja Riharda Jerebica, dipl. oec., ki je letošnje leto in načrte za prihodnje ocenil takole: »Za leto 1986 lahko ugotovimo, da smo poslovali brez izgube, kar je največji uspeh. S sanacijskim načrtom smo ugotovili vzroke izgub ter ga pričeli pospešeno izvajati. Nekoliko težje gire, kot smo računali, toda Ledno vztrajamo na izvajanju. Naj- pomembnejša naloga je reorganizacija vseh poslovnih funkcij, samoupravna reorganizacija, vpeljujemo nov sistem nagrajevanja. Na področju informacijskega sistema smo se opremili ter odločeni vztrajati na zastavljenih ciljih, čeprav nas trenutno pestijo kadrovske težave. Precej dela nas čaka na področju proizvodnje, na področju komerciale nismo uspeli sanirati kadrovskih težav, zato le-ta še ne odigrava prave vloge. Objektivno težkim pogojem gospodarjenja smo se uspešno prilagajali, saj smo uspevali pravočasno zagotavljati surovine za redno proiz- vodnjo. Obstali smo tudi na nižjem nivoju izvoza, predvsem v Sovjetsko zvezo. V letu 1987 se bo povečal predvsem konvertibilni izvoz, saj bodo letos opravljeni napori že rodili sadove. V prihodnjem letu pa bomo morali še bolj odločno in dosledno izvajati sanacijski program, če bomo hoteli poslovati tako uspešno kot letos. Vsem članom kolektiva pa želim v novem letu veliko delovnih uspehov ter osebne sreče.« Ob otvoritvi tovarne Fapol Podujevo Na Loikačijjl tovarne Fapdl Podujevo je postavljen industrijski obrat za proizvodnjo armiranih poliestrskih drogov za potrebe elektroindustrije in PTT. Dmgov.i različnih dolžin od -6 m ido 12 m uspešno zamenjujejo vedno Iboij dragocene lesene drogove, ki imajo nasproti poliestrskim vsaj štirikrat krajšo življenjsko dobo. Izgradnja tega obrata je rezultat uspešnega dogovora o sovlaganju med DO Color in DO Ipi.as llz Slovenije lih DO Fapol Podujevo kot nosilcem izgradnje. Dokončna investicija prav gotovo sodi med tiste medrepubliške naložbe, ki je uspešno lin racionalno uporabila sredstva fonda za nerazvite pokrajine s področja Slovenije. Izgradnja objekta je znašala 930 milijonov idin, dodatnih 230 milijonov diin pa je ibiio namenjenih za vzpostavitev redne proizvodnje (obratna sredstva). Izgrajeni Obrat iima štiri moderne avtomatizirane proizvodne linije, ki v dveh izmenah 'zagotavlja proizvodnjo 40.000 drogov letno, in sicer 20.000 drogov dolžine 6—10 m za potrebe PTT komunikacij lin 20.000 drogov 9—12 m za eiektro-distribucijo. Obrat je zasnovan na osnovi tuje tehnologije »Rest el« Povoletto — Udine, ki je danes vodilni poznavalec in lastnik tovrstne tehnologije v svetu -in njegov del tehnološke -opreme pra-v gotovo zagotavlja tehnološko sigurnost za doseganje dogovorjene kvalitete izdelkov in zmogljivost -obrata. Del tehnološke opreme je bil izdelan v soglasju z dajalcem tehnologije ih investitorji pri proizvajalci : Iskra—Avtomatika Ljubljana, Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina in Klladiivar Žiri!, itd. Oprema tin montaža energetske oskrbe prdi-zvoidnje, ventilacijo in reciklaže toplote in -drugo »o izvedli: Duro Bakovič Slavonski Brod, Monter Zagreb, Montaža Kosovo — Priština in Pastor Za-grdb. Projektni in izvajalci inženiring je bil poverjen Smelt Ljubljana. Izgradnja -oibrata z vso potrebno infrastrukturo je bila zelo zahtevna, zaradi specifičnih pogojev za investicije, ki so vladali v tem času ne samo pni investitorji, temveč v. celotnem jugoslovanskem prostoru. Potrebna je -bita izredna koor-: di-nacija invesittiorja, Izvajalcev in drugih udeležencev ne. -samo -na lo- kaciji izgradnje, temveč tudi nia medrepubliškem sodelovanju pri zagotavljanju kreditov, zaradi podaljševanja izgradnje. Izvajlaiici so v glavnem uspešno opravili delo, ki jim je bilo zaupano in po obsegu proizvodnje dali v pogon največjo tovrstno tovarno drogov v svetu. Istočasno z postavitvijo obrata je bilo potrebno urediti vso infrastrukturo. Izgraditi ije -balo potrebno novo kotlarno nia premog — stara deluje na mazut, svoj-o trafo postajo, skladišče tekočih surovin ter transportne povezave znotraj tovarne. Zagotovitev ustreznih kadrov za vodenje in vzdrževanje, ki je v začetku izgradnje predsitavljial velik problem, je Ihti z predhodnim šolanjem pri dajalcu tehnologije u-speš-no rešen. Manjši problemi pri vzgrževanj-u -nastopajo že sedaj ob zagonu, večje pa lahko pmičakuje-m-o kasneje, ko bo nia- linijah potrebno imeti redna vzldrževalna ,iln remontna dela. Poglavje zase so komercialna kadri, -kii jih praktično rai. Prodia-j-a j-e poverjena Brodoim-pexu Beograd. -Iščejo še druge komercialne povezave za uvrstitev drogov, vendar d-okler ne bodo u-sposdbiiti nekaj svojih delavcev za trženje -svojih izdelkov, ne moremo pričakovati nobenega večjega us,peha na tem področju. Sk-anaj -na vseh sejah poslovodnih odborov, kot tudi na -sestankih obeh zbornic, je Ibiiha problematika kadrov Obravnavana — posebno z poudarkom na komercialnih kadrih, vendar je rezultat negativen. Novi obrat bo zaposloval 130 delavcev v idveh .izmenah. Novi proizvodi — armirani poliestrski- drogovi, so bili že v času pripravljalnih -del za investicijo, homologir-ani v jugoslovansko prenosno električno ,mrežo din zia PTT komunikacije. Kvaliteta droga pa še ni garancija za uspešno dn -množično uporabo na tem področju. Mnogo ibo potrebno storiti v poslovnem smislu, da bo plasman drogov -sledil Itako veliki proizvodnji. Veliko bo storjenega, če bodo spsrejeti utrezni zakoni o prepovedi lesa v te namene. Surovinska ibazia za proizvodnjo bo v glavnem zagotovij-ena iz domačih virov, razen -za manjši del, ki ga doma tudi perspektivno ne bomo zagotavfljjiali. Ob svečani otv-ortbvi obrata je bti-o močno poudarjeno od strani predstavnikov -Kosova uspešno sodelovanje slovenskih podjetij in racionalna uporaba sredstev iz fonda za nerazvite pri izgradnji- tega obrata, ter pomen tega Obrata, ki -omogoča pospešeno -industrializacijo slabo razvite občine Podujevo, zmanjšanje nezaposlenosti, -istočasno pa idill-eme, kli nastopaj-o ob tovrstnih otvoritvah: — a-li bo tovarni uspelo v kratkem premagati -začetne težave in se uveljaviti na tržišču; — ali Ibod-o sovlagale! pripravljeni tudi v -naprej poslovno lin strokovno sodelovati pri- usposabljanju proizvodnje in osvajanju tržišča. Kljub pomembni iin svečani otvoritvi, so naši delavci, prisotni na otvoritvi, Občutili in videli vso resničnost našega nerazvitega področja, z upanjem, da take črne lise na zemljevidu Jugoslavije .čimprej izginejo. Upajmo -vsi, da smo tokrat le pomagali zmanjšati to črno liso nerazvitosti?! COLOR 2 Zaloge, zaloge, zaloge ... Kratke novice Zdravstvene storitve Na pobudo delovnih organizacij iz Medvod je bil organiziran sestanek s predstavniki zdravstva iz Medvod in Šiške. Opažamo namreč, da te storitve niso take, kot hi si jih želeli ob tem, da delovne organizaciji j e »Color«, »Donit« in »Ae-ro« plačujemo še posebna sredstva po posebnem sporazumu za zobozdravstvo in kurativno zdravljenje. Na sestanku je bilo izrečeno precej kritičnih pripomb na račun zdravstvenih storitev, tako dolgih čakalnih rakov, neustreznem delovnem oas-u »obratne ambulante« do nekvalitetnih uslug zobozdravstva itd. Kllj-ub nekaterim pomislekom so predstavniki zdravstva nekatere naše predloge sprejeli in so torej na potezi, da tudi v praksi zadeve spremenijo. Okrogla miza o alkoholizmu Kot drugod tudi naša delovna sredina ni imuna pred alkoholizmom. Ta težak družbeni problem, ki se ga premalo zavedamo ali pa si v konkretni sredin 1 celo zatiskamo oči pred njim, je prisoten tudi v naši delavni organizaciji še tembolj zato, ker naša tehnologija o-menjeni problem še potencira. Prav zato je naša socialna služba pripravila pogovor na temo »alkoholizem v DO« na katerega so bili kot prvi povabljeni vodje posameznih delovnih sredin, ki so prvi odgovorni za preprečevanje tega pojava. Referendum Glasovanja na referendumu dne 10. 12. 1986 za združitev v enovito delovno organizacijo se je v TOZD »Smole« udeležilo 116 delavcev od 121 upravičencev, kar pomeni 96 % udeležbo. Za združitev je glasovalo 66 delavcev ali 54,5 %, proti pa 40 ali 33 %. Neveljavnih je bilo 9 glasovnic. V TOZD »Premazi« se je referenduma udeležilo 296 delavcev izmed 358 alti 83 %. Za je glasovalo 270 ali 75,4 %, ,proti pa 14 adii 4 %. Deilavci DSSS takrat niso glasovali, so pa navijali »za«. Rezultati referenduma in volitev z dne 17. 12. 1986 bodo objavljeni v prihodnji številki. Uvrstitve »colorjevcev« Zveza telesno -kulturnih organizacij Ljufoljana-Šiiška nam je posredovala rezultate šiporitno-rekreativnih tekmovanj v leitu 1986. Iz biltena je razvidno, da je tudi naše športno društvo kar uspešno. Poglejmo si samo nekaj najziani-mivejših rezultatov, ki so jih dosegli eolorjevci. Veleslalom moška 3. mesto, ženske 5. mesto, skupno 4. mesto. Med posamezniki je v skupini D zmagal naš Jože Hočevar. Mali nogomet Naša ekipa je zmagala v skupini H, v finale se žal ni uvrstila. Balinanje V skupini A je naša ekipa osvojila drugo mesto, v končni uvrstitvi so 'bili šesti. Kegljanje Moški so zasedli 6. mesto, ženske pa 4. mesto. Streljanje Ženske so občinske prvakinje, moški pa so zasedli 4. mesto. Strelci so dobili tudi pokal za množičnost. IK Srečno 1987 COLOR3 Nevarne snovi B) ALKOHOL! Alkoholi iso vrsta organskih snovi, ki jih -dofoihio, če ogljikovodikom -zamenjamo enega ali več vodikovih atomov z eno ali1 več hi-droks-iimiih ((—OH) skupin. METANOL (CH3 - OH) metilalkohol, lesni špirit Je brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina, bllagega -opojnega vonja. Popolnoma se stopi v vodi, alkoholih, ketonih, estrih in halogeniranih ogijjik-ovodikih. Pri -starejšem postopku ga pridobivamo z destilacijo -lesnega katrana, večji del proizvodnje pa danes teml-ji na postopku -hidrogeniiraja ogljikovega monoksida (CO) z vodikom. Fizikalne karakteristike: — plamenlišče 18,3° C — -vrelišče 65° C — gostota (voda = 1) 0,79 — gostota par (znak = 1) 1,1 — vnetilšče 464° C — -eksplozijske meje 7,3—36 % v-ol. — MDK 40 ppm, 50 mg/m3 — hllapnost (eter = 1) 6,3 Metanol je osnovna surovina v proizvodnji mnogih kami-jski-h snovi ; uporabljamo -ga kot topilo za smol-e, laike, lepila, kot tudi' za prih pr-av-o sredstev za odstranjevanje barv in 'laikov (lava); -uporabljamo ga prli proizvodnji fotografskih filmov lin kot topilo pri- mnogih ekstrakcijah. Kot je razvidno iz njegovih fizikalnih karakteristik, je metanol hitro hlapna, lahko vnetljiva -tekočina, ki- se zel-o lahko vname, z zrakom pomešani hlapi pa tvorijo eksplozijske snovi, M so le mal-o težje od zraka. -Metanol je 'strup tako pri akutni, kot kronični izpostavi j enositi njegovemu delovanju. V telo ga lahko vnesemo -z -aauživanjem, v-dih-ova-nj-em hlapov; pni poškusih z živalmi pa so ugotovili, da metanol lahko prodre v telo -tudi skozi kožo v talki 'količini, da povzroči smrt. Metanol najbolj specifično deluje na -očesni 'živec in v večjih količinah povzroči slepoto. Poleg -tega metanol draži kožo lin sluznice, povzroča glavobol, zvenenje v ušesih, vrtoglavico, nespečnost, slabost, bruhanje, želodčne 'krče, delirij, komo liln amirt. iDa se zavarujemo pred -delovanjem metanola, moramo pri del-u izvajati vse varstvene ukrepe, ki veljajo za delo z vnetljivimi tekočinami, zlasti dobro ventilacijo oziroma zaščito dihal, zaščito kože (rokavice) in vzdrževanje -osebne higiene (obvezno umivanje rok pred jedjo, pred kajenjem). OPOZORILO! Metanol služi tudi kot denaturant za etilni alkohol. To pomeni, da denaturirani špirit vse- COLOR 4 buje določeno stopnjo metanola in zato seveda ni primeren za pripravo raznih alkoholnih pijač. ETANOL (CHi CHs - OH), etilni alkohol Je brezbarvna, lahko vnetljiva, hiirtr-o hlapna tekočina, ostrega, o-pojinega vonj-a. -Z vodo se meša v vs-eh razmerjih. Pr-id-obivam-o iga z alkoholnim vrenjem -ogljikovih hidratov (alkoholne pijače), pa tujdi sin-tetičn-o. Eden od načinov je obdelava etena z vodno pano -Ob prisotnosti katalizatorja lin pri povečanem pritisku. Fizikalne karakteristike: — pliaimenišče 15,5° C — vrelišče 78,5° C — gostota (voda = 1) 0,79 — -gostota par (zrak =1) 1,6 — vnetišče 423° C — eksplozijske mej-e 3,28—49 °/o vol. — M-DK 1000 ppm — hliapnoat -(eter = 1) 8,3 Etanol je surovina za proizvodnjo mnogih organskih spojin ( -ocetna kislina-, ocetaMehid, etileter, bu-tadiien, tetraetilsvinec...). Poleg tega je ituidli iddbro -topilo in ,se zato uporablja pri proizvodnji zdravil, pl-as-tičnih mas, kozmetičnih sredstev itd. -Etanol je nevaren -za nastanek požara in eksplozij-e, saj hitro hto-pil, hlapi so -težji od izraka in tvorijo eksplozijske mešanice s precejšnjim razponom med spodnjo in zgomj-o eksplozijsko mejo. iN-a -Čl-ovešfci -organizem deluje narkotično. -Daljša izpostavljenost vdlikim koncentracijam etanolovim hlapom (5.000 dio 10.000 ppm) povzroča draženje -oči in nosa, glavobol, zaspanost, utrujenost in narkozo. Kontakt s kožo pomeni razma-stiitev kože, kar lahko privede d-o pojava dermatitisa. O škodljivosti uživanja alkohola na tem mestu n-e bom pisal, ker je to večini ljudi znano. Gledano s stališča proizvodnje premaznih sredstev je etanol eno -od najhianj zdravju škodljivih topil. n-PROPANOL (CHs CHs CH2 - OH), propilalkohol, etilkarbinol Je brezbarvna, 'lahko vnetljiva, lahko hlapna tekočina. V vseh razmerjih se -meša z vodo, etanolom in etrom rter -skora j z vsemi organskimi topili. Po svojem delovanj-u na človeški organizem spada med najmanj škod- ljiva topila. Fizikalne karakteristike: — ipiamenišče 15° C — vrelišče 97,1° C — gostota (voda = 1) 0,78 — gostota -par (zrak = 1) 2,1 — vnetišče 433° C — eksplozijske meje 2,5—1-3,5 °/o vol. — MDK 200 mg/m3 — hlapnost (eter =1) 15 n-BUTANOL (C* Ht CH, OH), n-butilalkohol, 1-butanol Je brezbarvna, lahko vnetljiva, htopna 'tekočina, ostrega vonja. Z vodo se le delno meša, dobro pa se meša z večino organskih topil. Zdravju je nekoliko bolj škodljivo kot etanol iin prapanod. Višje koncentracije (nad 200 -ppm) lahko povzročijo rahlo vnetje očesne veznice in malenkostno zmanjšano število eritrocitov. Kontakt s kožo povzroča draženje, lahko privede do dermatitisa in ab- sorbcije Skozi kožo. Eiziikallne karakteristike: — plamenišče 34,5° C — vrelišče 117,5° C — gostota (voda = 1) 0,81 — gostota par (zrak = 1) 2,55 — vnetišče 345° C — eksplozijske -meje 1,7—18 % vol. — MDK 66 ppm — hlapnost (eter =1) 33 2 — BUT ANGL (CH3CH,CHOHCH;i), sec. — butilalkohnl izo — BUTANlOL (CH3CH3CHCH2OH), 2-metil-l-propan ol Oba sta izomertna butaniola s podobnimi karakteristikami Škot ntirnta-nol, le, da sta nekoliko lažje hlapna in se z vodo mešata v vseh razmerjih. (nadaljevanje v naslednji številki) Skladišče, smetišče ...? (Portorož, 24.-26.11.1986) Posvetovanje o stanja in perspektivah zaščite materiala pri nas Organizator posvetovanja je 'btiila zveza inž. dn vtehn. zašč. materiala Jugoslavije (SITZM) v sodelovanju z jug. centrom za vzdrževanje ind. o-preme dz Zagreba (JUCOPO) pod pokroviteljstvom hirvatske akademije za znanost in umetnost in IN A — Naftaptina iz Zagreba. Na posvetovanju je sodelovalo 46 predavateljev, ki so v svojih referatih osvetlili problematiko zaščite materiala z različnih vidikov in z različnih področij. Sodelovale so tako fakultete .in inštituti kakor tudi predstavniki industrije. Precej poudarka je bilo na amtdkior. zaščiti energetskih objektov in opreme ter njihovi kon-zervaciji in vzdrževanju, problematiki zaščite v gradbeništvu in lesni in- dustriji, predočena je bila problematika normativne regulative oz. pomanjkljivosti le-ite v naši zakonodaji. Osvetljena so bila tudi področja u-porabe različnih novejših konstrukcijskih materialov ter njihove lastnosti, kot so guma, armirani poliester, različne metode merjenja in ugotavljanja stanja zaščite ter vpliv pred-obdelave in priprave na samozaščito. Glavni namen posvetovanja pa je slej 'ko prej osvetliti in nekako alarmirati širšo jugoslovansko javnost ter odgovorne na porazno stanje materiala, zaščito in odnose do le-tega. Zadnji dan smo si s pomočjo Ipia-sa ogledali še Luko Koper, ki se razvija v moderno pristanišče evropskega fomaita. ef Deset let petja v Medvodah 'N.a predvečer Dneva republike, je Lovski pevski zbor društva Simon Jenko iz Medvod, priredil slavnostni koncert db 10-letniici svojega delovanja. Jubilejni koncert pa je združeval še tri pomembne mejnike v med-vošlkem kulturnem prostoru. Pobudnik ustanovitve lovskega zbora — Lovska družina Medvode je praznovala 40-letnico Obstoja, Medvode z okolico so dobile prenovljeno večnamensko dvorano, rojstni dan Republike pa smo omenili že uvodoma. Lepa slovenska, domača, umetna, ali tuja pesem, zapeta ubrano, vzbudi v slehernem človeku nekakšne sprostitvene občutke, zato smo bili kot pobudniki koncerta že primoranii, da smo spored obogatiti! še z našimi prijatelji iz Klane pri Reki, iz Železne Kaple na Koroškem in Zasavskimi rogisti, to so bili, mimogrede rečeno, lepa popestritev večera. V tem trenutku ne bi radi kaliti lepih vtisov z večnim tarnanjem in opisovanjem problemov (zlasti finančnih), koliko truda in sarno-odpovedovanja je bilo potrebno, da smo prehodili 10-ietoio trnovo poft in da so nemalokrat mrtvi reševali naše denarne težave. No, v šali rečeno, včasih smo že zjutraj brali osmrtnice, da bi zvedeti;, če bo popoldan kalkšen »tuš«. Kakorkoli že, 10 let trdega dela je za nami, številni nastopi, koncerti na različnih prireditvah in priložnostih največ v Medvodah pa AOUALES tudi izven naših meja, zato nas tako številna udeležba na koncertu obvezuje, da bomo morali v prihodnje z našim delom še bolj odločno nadaljevati. Na koncu ibi se radi na tem mestu zahvalili vsem1, ki so kakorkoli pomagali!, da je prireditev tako lepo uspela, predvsem pa številni publiki v nabito polni dvorani, kjer smo se tudi pevci odlično počutili, ter vodstvu Colorja za materialno pomoč in brezplačno koriščenje vadbenih prostorov. Za LPZ Medvode Marjan Hribernik Odbojkarski turnir Odbojkarska sekcija je zadnje čase spet bolj aktivna. Fantje, ki to obliko razgibavanja kombinirajo še s košarko, so se dogovorili z ekipama šoli iz Škofljice in Šmartna ter organizirali tumarček z udeležbo štirih ekip. Prvič je prizadevnemu organizatorju Mirku uspelo nagovoriti tudi naša dekleta, ki so se tako v mešani ekipi enakovredno kosala z bolj izkušenimi nasprotniki. Finale je bil v znamenju Color-jeve moške ekipe, ki pa se resnici na Ijrulbo ni kaj prida proslavila. Sledili so Škoffljilčani, naša mešana ekipa in ekipa pedagoških delavcev OŠ Šmartno. Prijetno doživetje je lahko tako prijateljsko srečanje, ki vsekakor ne sme biti zadnje. ef Memorial Joža Globočnika Rdeči nageljčki so se rahlo stresali ob zamolklih udarcih krogel, ki so druga za drugo neutrudno podirale keglje. Močni lučaji so to bili, a ne preveč natančni.. Fantje in dekleta iz Golarja in Rašice so si brisali znojna čela, jezno zamahovali z rokami ob slabih metih in se 'razveseliti dobrih. A njihove misli niso bile pni kegljih, to so se ves čas vračali na svoje položaje in izzivalno čakali nasprotnika. Njihovi pogledi so uhajali proti rdečim nageljčkom na mizi, se za trenutke ustavili na črnem žalnem traku in potem obstali na žalostnih črkah: Memorial Joža Globočnika. Nasmejane oči vesele druščine na fotografiji poleg šopka molče opazujejo. To je druščina, M se je dolga 'leta spopadala s 'kegljaškimi nasprotniki na kegljiščih po vsej Gorenjski, pa zmagovala na Majskih igrah in odigrala veliko -prijateljskih srečanj. To je druščina, M se bo še borila za dobre uvrstitve. 'Le tebe, Jože, ne bo več na zelenih stezah. Ne bo več -tvoje dobre igre. Ne bo več tvojega zdravega humorja, to je tolikokrat sprožil val smeha in dobre volje. Ne bo več tvojih prijateljskih nasvetov. Pogledi fantov in deklet, to današnjo igro posvečajo spominu nate, se srečujejo s -tvojimi nasmejanimi očmi. Eno leto je že minilo od tistega tragičnega dne. Krogle brzijo po plastiki, v ropotu kegljev se izgublja pogovor za mizami. Luči na kegljišču so ugašale. Jože-va kegljaška druščina ise je razhajala. Ana je vzela rdeč šopek. Odpeljala se je v mrzlo megleno novembersko noč. Ni bila sama. Milena, Lojze, Marinka in Jani so 'bali z njo, ko je šopek položila na grob. Prižgali so svečo. Kdo ve, fcolko sveč je že dogorelo na -tem žalostnem kraju. Plamen je medlo 'osvetljeval rdeče svetove, to so drhteli v nočnem mrazu. Drhteti so, kot zadrhti srce ob spominu nate, Jože. — Lahko noč ... ZAHVALA 'Zahvaljujem se svim zaposlenim u »Colom« kojii su preko Sindikata »Oolora« saučestvo-vtali sa -mojim bolom povodom smrti moga ooa, ujedno zahvaljujem se pqjedinoima d kolegama komeroijale »Colo-ra« koji su .posebnom postom izrazili saučestvo. Zahv-alan Fidanovsto Ddmitar COLOR 5 Kabelska televizija (CATV) na področju Medvod in okolice Gradbeni odbor pri skupnosti krajevnih skupnosti Medvode za (izgradnjo PTT omrežja in povečanja zmogljivosti telefonske centrale v Medvodah, je v septembru dal pobudo, da bi istočasno z gradnjo telefonskega omrežja zgradili sistem CATV — iz angleščine »Gable« antena television«, kar je tehnično popdlnoma izvedljivo. Kabelski prenos nam omogoča prenos velikega števila TV programov. Pri brezžičnem prenosu so omejeni sosednji kanali zaradi medsebojnih vplivov, dočim te omejitve pri CATV odpadejo. Pri CATV je poleg že omenjene prednosti predvsem kvaliteten sprejem programov tudi v predelih, kjer brezžični prenos tega ne omogoča. Na Območju Medvode, ob idealnih pogojih, lahko sedaj sprejemamo šest programov, po CATV pa hi poleg teh šest (Ljubljana I, Ljubljana IT, Zagreb, Koper, Avstrija I, Avstrija II) programov sprejemali še osem zahodno satelitskih TV programov in štiri UKV radijske programe. Preko sfetema kabelske TV pa bo potekal tudi program internega studia skupnosti KS Medvode. IPeA oeei>t» l rcsiLd x h' h" '0 PASI Tl y . ( tee f/- • - t/uLAfei"J fl! Med krajani je ‘bi-la opravljena anketa, ki je pokazala veliko zainteresiranost krajanov za CATV in tako je akcija stekla naprej. Pridobljena so že soglasja od PTT, RTV, Občine Ljubi jana-Sdška in Motela Medno. Opravljene pa so tudi že meritve signalov posameznih TV programov in na osnovi meritev določena -najprimernejša lokacija za antenski sistem. Najprimernejša lokacija je pri Motelu Medno, kjer bo postavljen antenski sistem z vso potrebno opremo in od tu bi potem potekali primarni kabli do večjih odjemnih centrov. Od tu naprej pa bi potekali sekundarna kabli', ki pa bi bili priključeni na stavbe interesentov. Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona, ki ima že določene reference (gradnjo CATV v Rušah in na Mlaki pri Kranju) bo izdelala projektno dokumentacijo in prevzela izgradnjo CATV. Primarni in sekundarni kabli bodo zaradi kvalitetnejšega prenosa signala v večji meri položeni vzporedno s telefonskimi kalbli v že obstoječe kanale PTT, tam, kjer jih pa ni, pa v zemljo. Na podlagi projektantove ocene je večji del opreme iz uvoza že naročen in bo predvidoma prispela do konca decembra. Del te opreme bodo takoj uporabili za postavitev improviziranega studia v Manufakturi pri pošti v Medvodah, kjer bo demonstracija satelitskih programov s katero naj bi privabili in za akcijo zainteresirali kar največ krajanov. Vsak nov Interesent na področju KS Medvode, Presto, Vaše—Goričane, Sora, Senica, Zbilje, Pirniče in Trnovec—Tapeti je dobrodošel. Vse informacije dobite na svojih KS. A. M. Pritlični prostori levo in desno v razvojnem sektorju. Bodo razmere ugodne za razvojno delo? COLOR 6 Ventilator s filtrom za lovljenje odpadkov iz šaržirnice ... Slovenija kolesari Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, ki naj bi vzpodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire poti in časa. Za vzpodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina — 5 voženj od tega ena nad 50 km, — posamezniki — 5 voženj od tega tri nad 50 km, VELIKO MEDALJO. Za malo medaljo pa so pogoji naslednji: — družina trii vožnje od tega ena nad 50 km, — posamezniki pet voženj od tega ena nad 50 km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije — Breg 2 — 61000 Ljubljana vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno šteVilio voženj za malo ali veliko medaljo kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, hi so primerne za kolesarjenje je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog na koncu katerih — ne na vseh— dobite tudi žig o opravljeni vožnji; žig ni pogqj za pridobitev medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost, pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah, kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključitev v programe š,porine rekreacije v OZD. POVABITE SODELAVCE NA KOLO! Prometna varnost v občini Ljubljana-Šiška V tem sestavku želimo seznaniti delovne ljudi in občane s stanjem prometne varnosti v naši občini in pozvati vse, da po svojih močeh prispevajo, da se le-ta izboljša. Zakaj? Kljub večji oskrbi in prizadevanjem Postaje milice Ljubljana-Šiška in drugih subjektov v naši občini, ki skrbijo za prometno varnost in vzgojo na tem področju, je varnost udeležencev v prometu v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 slabša. To kažejo naslednji podatki: v prvih mesecih lani je bilio v občini Šiška 139 prometnih nesreč, v enakem obdobju letos pa 164. V obravnavanem obdobju lani je v prometnih nesrečah umrlo 6 oseb, telesno poškodovanih je bilo 152, v enakem obdobju letošnjega leta je v nesrečah umrlo 14 ljudi, 158 pa je bilo telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so: izsiljevanje prednosti v križišču, neprilagojena hitrost vožnje, vožnja pod vplivom alkohola, izsiljevanje prednosti na zaznamovanih prehodih za pešce ter nepravilno prečkanje ceste. Vsi ti vzroki prometnih nesreč so subjektivne narave in kažejo na neupoštevanje prometnih predpisov in pravil, kar se je letos še posebej poslabšalo. Vse udeležence v prometu opozarjamo, da dosledno spoštujejo prometne predpise in pravila, da skrbijo za tehnično brezhibnost in opremljenost vozil ter da so zlasti pri vožnji z motornim vozilom strpni. Glede na to, da je bilo v letošnjem letu 5 smrtnih žrtev med pešci bi prav pešce opozorili, da pri prečkanju cest, zlasti Celovške ceste uporabljajo zato zgrajene podhode, sicer pa za njih zaznamovane prehode, saj je bilo največ smrtnih žrtev med pešci ravno na tej cesti. Ker je že zima, velja opozoriti, da se bodo spremenile tudi prometne razmere, kar bodo najbolj občutili vozniki motornih vozil. V tem času se pojavlja megla, ki bistveno zmanjšuje vidljivost, ceste so zaradi nje nemalokrat mokre in spolzke, potem zapade še sneg, vse to pa poslabšuje vozne pogoje, kar pa mora voznik upoštevati ter vožnjo prilagoditi danim razmeram. Posebej priporočamo, da vozniki v megli dosledno uporabljajo luči, da hitrost vožnje prilagodijo stanju vremena, cesti in prometnim razmeram na sploh, pešci pa da v pogojih zmanjšane vidljivosti uporabljajo odsevna telesa »kresničke«. V želji, da bomo vsi kar največ prispevali k boljši prometni varnosti želimo vsem udeležencem v prometu srečno vožnjo, pešcem pa varno hojo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ljubljana-Šiška PRENOVLJENA DVORANA DOMA SVOBODE MEDVODE Za dan republike je bila otvoritev prenovljene dvorane Svobode v Medvodah. V septembru je SGP »Stavbenik« Koper začel z adaptacijo dvorane. Dvorana je bila potrebna temeljite prenove, najprej so odstranili stole, porušiti balkon 'in izkopali tla. Potem so zabetonirali tlak in to v terasah, da je dobili obliko Sakov iz pravih modemih gledališč. Preko betona pa so položili še tapison in namestili nove tapecirane stole. Strop so toplotno izolirali in dekoracij sk o obložili. Tudi stene so na novo obložene z leseno dekora-cijsko oblogo. Na predvečer dneva republike je bita v prenovljeni dvorani zaključna prireditev Ostrovrharjevih srečanj, na kateri je nastopil Lovski pevski zbor Medvode ob njegovi lO-letnici delovanja, gostovali so še Zasavski rogistl, Lovski pevski zbor iz Železne Kaple in mešani pevski zbor KUD Matko Laginja iz Klane (krajevna skupnost iznad Reke, katera je pobratena z Medvodami). Prenovljena dvorana bo upamo uvod in vzpodbuda za bdlj razgibano kulturno življenje v Medvodah. A. M. Andreja že uspešno vnaša podatke o prispelih surovinah... COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA M H 3. v epi 23 spauua ttFLU Č6u4*>r UEOM NOcTav veTFO. =t> gum AVSreiiA 2.8.eic ^AT. VIST A paFMot,A — FU-hilCA l< poj Leu 4 SZ, tuncc^v. vxi/i PeseH /z-bEHSv*. tiUUHre ?u>sot>e fjemči -»a POUH^l /vevMUA Ptircuei. P€*FM e-sipč- <7V* tU IlC IZttA^TSt UA -nKred av>»*ei ca lOSt * diamue 6AaA3evo '*-• ČttA A6ECC5A ua^u T»vix A A S A D li 0 C A k A T / D 3£»A E c A E M 1 R A r Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 65 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih transportnega oddelka. Komisija v sestavi Alojz Jeram, Jernej Sajovic in Albin Rogelja je za dobitnico prve nagrade 1.000 din izžrebala Marto Ribič, drugo nagrado 600 din prejme Ana Mrak, tretjo nagrado 400 din pa Zvonka Kozamernik. Izžrebankaim bodo nagrade izplačane po izidu glasila. Čestitamo! VSEM SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987