!&'-* Ji ■ Pt ttooix^insa • ■ 4^' ■■■ n •'**•-•■ * ' .s,- ' V AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN IANGUAGG ONLY SLOVCNIAN berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo. Rock Springs, *11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01&4-68CX) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1980 Egipt In Iran sfa uradno izmenjala veleposlanika TEL AVIV, Izr. — Včeraj je v Kairu ptrvi izraelski veleposlanik v Egiptu Elijahu Ben-Elisar izročil poverilnico predsedniku Anvaru el Sadatu. Ob istem času je isto storil egiptovski veleposlanik v Izraelu Saad Murtada, k ga je sprejel izraelski predsednik Jitžak Navon. To je prvič v 32-letni zgodovini Izraela, da pma ta država redne diplomatske odnose z neko arabsko državo. Predsednik Carter je izjavil, da je ta dogodek zgodovinskega pomena.'“To je sanja, ki se je uresničila!” je dejal Carter, ko je govoril na sestanku neke judovske organizacije v Washington!!, D.C. Predsednik je ponovno izrazil svoje nasprotovanje želji PLO in drugih arbskih držav, naj se ustanovi neodvisna palestinska država. Judovski organizaciji je tudi rekel, da nasprotuje vsakršnim pogajanjem s PLO, dokler le-ta noče priznati Izraelu pravic do obstoj a. ISRAEL j p Haifa; Jerusalem MIDDLE EAST Reagiranje ostalih arabskih držav ob vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Egiptom in Izraelom je silno odklonilno. Ostro kritizirajo predsednika Sadata, da njegova sprava z Izraelom razbija enotnost arabskega sveta in pomeni hud udarec u-pravičeni želji palestinskega naroda do samostojnosti. Obenem, dodajajo arabski kritiki Sadata, Egipt celo krepi Izrael. Carterjeva administracija se je odločila začeti s pošiljanjem ogromne količine vojaške opreme Egiptu. Vrednost te pomoči v naslednjih petih letih naj bi presegla 4 milijarde dolarjev. Med drugim nameravajo ZDA poslati E-giptu 40 lovskih letal tipa F-16 in 250 tankov tipa M-60. Ta program potrebuje dovoljenje Kongresa. +,4t,,++m*++*/f**+*+*+*+***+*+\ VREME Pretežno oblačno in vetrovno danes z možnostjo naletavanja snega do 1 inča. Naj-višja temperatura okoli 27 F. Delno oblačno in hladno jutri z na j višjo temperaturo okoli 21 F.' Novi grobovi John Lube st. Preteklo soboto je na svojem domu umrl 91 let stari John Lube st., rojen na Vrhu pri Hinjah, Slovenija, mož Johanne, roj. Oberstar, oče Johna ml. in Edwarda, 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Josepha (Slov.), zaposlen pri Lamscn & Lession Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Vida ob 10.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jacob Gustinčič Pretekli ponedeljek je v Mt. Sinai bolnišnici umrl 79 let stari Jacob Gustinčič, rojen v vasi Podveze, Slovenija, mcž Jennie, roj. Vicic, oče Lillian M. Braun, Irene Lanese, dr. iJack-a (pok.) in dr. Davida, 12-krat štiri oče, 1-krat prastari oče. Pokojnik zapušča brata in sestro v Slov. Bil je član sv. Kristine št. 219 KS-KJ, ABZ št. 132 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Kristini. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Kristine ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 9. zvečer. Antonia Miheli Včeraj je v Euclid General bolnišnici umrla 90 let stara Antonia Miheli, vdova po leta 1941 umrlem, možu Josephu, mati Stanley j a, Ann Deming, Pauline Simonetta, Josepha in Edwarda, 13-krat stara mati, 16-krat prastara mati, sestra Rose Dodick. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 29. februarja, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.15 dopoldne, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do S. Charles Bender Včeraj je umrl 61 let stari Charles Bender s 16101 Arcade Ave. v Clevelandu, rojen v Windberu, Pa., odkoder je prišel v Cleveland 1. 1961, mož Veronice, roj. Likovich, oče Charlesa ml. in Johna, 4-krat stari oče, brat Marie Larsen, Richarda, Gepharta, Hilde Farley, Williama, Ka- 7 therine Kozar, Jamesa in pok. Francis, Therese in Lee-a. Pokojnik je bival več let v Dunlu, Pa. in je bil zalposlen 'kot rudar. V Clevelandu je lastoval in vodil Arcade Bar na E. 161 St. in Arcade Ave. od leta 1972 do februarja 1979, ko ga je bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Bil je član Lovalites št. 158 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 29. februarja, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na pokopališče Vemih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Alice Pierce Preteklo nedeljo je v Park Rehabilitation Center v Eu-clidu umrla 70 let stara Alice Pierce, rojena Mismas, vdova po leta 1954 umrlem možu Franku, mati Jamesa Martin, Nancy Rowan in Alice, 6-krat stara mali. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na Kalvarijo. -----o------ Iranci so prelomili obljube glede vloge komisije ZN WASHINGTON, D.C. — Carterjeva vlada je razočarana zaradi obnašanja iranskih voditeljev v zvezi z vlogo posebne preiskovalne komisije ZN, ki že obravnava iranske obtožbe proti bivšemu šahu in ZDA. Sedaj trdijo Iranci, da ne priznavajo nobene povezave med delovanje te komisije in morebitno izpustitvijo ameriških talcev. Ako je to res stališče iranskih voditeljev, trdijo v Wa-shingtonu, potem so le-ti prelomili obljubo, ki so jo dali ZDA in generalnemu tajniku ZN Kurtu Waldheimu pred ustanovitvijo te komisije. Samo na podlagi te jasne obljube, da bodo talci izpuščeni kmalu po prihodu komisije v Iran, so ZDA privolile, naj komisija odpotuje v Teheran. Pred dnevi je pa ajatola Homeini rekel, da le nov iranski parlament lahko odredi izpustitev talcev. Ta parlament bo pa izyoljcin šele.a-prila meseca. Homeinjevi izjavi se je pridružil tudi iranski predsednik Bani-Sadr. Skrajneži v poslaništvu in njihovi podporniki so organizirali veliko manifestacijo v Teheranu. Preko 100,000 Irancev je korakalo mimo :i-meriškega poslaništva. Navzoč je bil tudi Bani-Sadr, ki je potrpežljivo poslušal dolge govore, ki so jih podali razni zastopniki študentov. Opazovalci v Teheranu o-pozarjajo. da je Bani-Sadr zelo spreten politik in da se ne bo dal pustiti na cedilu. Ko je opazil, da Homeini zopet podpira stališča študentov glede talcev, je reagiral takoj in se pridružili novemu toku. -----o------ Naredniki vojske v Ssirimami izvedli državni udar PARAM ARIBO, Sur. -Šibkost političnih sistemov več manjših in nerazvitih držav po svetu je bila znova dokazana z državnim udarom v bivši nizozemski koloniji v Južni Ameriki, Surinamu. Vojaški udari v takšnih državah niso več nobene novosti, izvedejo jih običajno častniki vojske. V Surinamu so pa odgovorni za udar naredniki vojske, jezni zardi nizkih dohodkov in slabih “delovnih pogojev". Ker surinamska vlada ni hotela sprejeti njihovih zahtev, so se naredniki zbrali, ‘skuhali’ zaroto in jo tudi uspešno izvedli. Kot kaže je vlada ministrskega predsednika Kenka Arona kmalu nato razpadla in njeni člani so zbezali na vse strani. Prišlo je do streljanja in tuji opazovalci poročajo, da je menda bilo u-bitih največ 15 ljudi. Slovesen sprejem olimpijcev ZDA v Beli hiši WASHINGTON, D.C. ■-Zmaga ameriške hokejske reprezentance nad ekipo Sovjetske zveze je tako navdušila predsednika J. Carterja, da je povabil v Belo hišo vso a-meriško reprezentanco. Pred olimpijskimi igrami so vsi pričakovali, da si bo priborila zlato kolajno v hokeju sovjetska ekipa, ki je priznana kot najboljša na svete. Sovjetski hokejisti so celo zmagali nad najboljšimi profesionalci. Pri sprejemu v Beli hiši je Carter rekel, da so navzoči športniki sodobni ameriški heroji. “Za mene, ameriškega predsednika, je to eden najbolj ponosnih trenutkov, kar sem jih kdaj doživel,” je dejal Carter. V svojem nagovoru j e predsednik' tudi rekel, da na bo spremenil odločitve, naj ZDA bojkotirajo olimpijske igre v Moskvi. Dodal je, da bo sklical sestanek z uglednimi športniki in se pogovarja! z njimi glede možnosti organiziranja posebnih iger, na katerih bi sodelovale ekipe tistih držav, ki se ne bi udeležile moskovskih iger. Nobenega dvoma ni, da je hotel predsednik izkoristili priljubljenost ameriških o-limpijcev med volivci v svoj prid. Njegovi politični nasprotniki mu očitajo, da je bil glavni vzrok sprejema v Beli hiši Carterjeva želja, da bi si pridobil -nekaj več glasov, na primarnih /volitvah, ki so bile včeraj v državi New Hampshire. Carterjev glavni tekmec v demokratski stranki, sen. Edward M. Kennedy je pa dejal na nekem predvolivnem sestanku, da je on v istem položaju, kot so bili ameriški hokejisti pred svojo zmago nad Sovjeti. -----o-----— Zadnje vesti • Manchester, N.H. — Na včerajšnjih primarni!^ volitvah v tej državi sta odločno zmagala republikanec Ronald Reagan in demokrat, predsednik Jimmy Carter. Naj-presenetljivejša je bila Reaganova zmaga, ker je dobil 50'. vseh oddanih republikanskih glasov. Njegov glavni tekmec George Bush je dobil le 23' <. Ostali republikanci zaostajajo. Med demokrati je predsednik Carter dobil 49% glasov, sen. Edward M. Kennedy 38%, kalifornijski guverner Jerry' Brown le 10%. Senčna stran Reaganove zmage je bila njegova odločitev, odstaviti dolgoletnega svetovalca in voditelja kampanje Johna Searsa. Sen. Kennedy je izjavil, da se počuti, kot da je zmagal. • Manila Fil. — Letalo kitajske letalske družbe tipa Boeing 707 je treščilo na letalski stezi na letališču v Manili, na Filipinih. Eksplozije in požar so zajele letalo, večini potnikov in članom posadke se je pa posrečilo zbežati iz gorečega letala. Prva poročila trdijo,'da je najmanj SO ljudi zgorelo; v letalu, oko li 100 se jih je rešilo. Baje je odpovedal motor na letalu. V KABULU NADALJEVANJE POULIČNIH IZGREDOV IN STRAJKOV; 300 MRTVIH KABUL, Afg. — Naj novejša poročila, ki prihajajo iz Kabula in nekaterih drugih' večjih afganistanskih mest, govorijo o nadaljevanju pouličnih izgredov, naperjenih proti Karmalovi vladi in sovjetskim vojakom. V Kabulu je slišati streljanje in tujim novinarjem je uspelo celo slikati nekaj primerov tega streljanja. V zadnjih dneh prenašajo ameriške televizijske mreže slike o teh demonstracijah in o vladnih in sovjetskih ukrepih proti izgrednikom. Opazovalci v Kabulu pravijo, da je vlada Babraka Karmala docela razpadla in da se je Karmal sam zatekel v močno zastraženo sovjetsko veleposlaništvo, da bi bil vsaj tam varen pred razjarjenimi prebivalci' lastne države. A-nalitiki v Kabulu in na tujem obenem opozarjajo na sumljivo dejstvo, da se Karmal ni pokazal v javnosti v zadnjih treh tednih in da niti radio Kabul niti uradna agencija ga nič več ne omenjata osebno. Po tem zgovornem znaku sklepajo, da bo Karmal kmalu sledil Taraki-ju in Aminu. Nekateri celo menijo, da bodo Sovjeti postavili na čelo države — vsaj navidezno — člana strmoglavljene afganske kraljevske družine. Večina preživelih članov te družine živi sedaj v raznih zahodno-evropskih državah. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo mogoče opaziti vsaj delno popuščanje napetosti v glavnem mestu, čeprav se nadaljuje štrajk trgovcev. Štraj-kati so začeli pretekli četrtek in so še vedno zaprte skoraj vse trgovine. Vladni uslužbenci in drugi nameščenci se pa vračajo na delo. Karmalova vlada ni doslej objavila nobenih podatkov glede števila smrtnih žrtev in ranj enih med. pouličnimi demonstracijami v zadnjem tednu. Tuji diplomati in novinarji menijo, da jih je moralo biti najmanj 300, morda . celo 800. O ranjencih ne govorijo. Kot kaže, so vojaki, policaji in oboroženi civilisti, ki skušajo vzpostaviti red v Kabulu, res afganistanskega rodu, njihovi poveljniki so pa sovjetski častniki. Dejanski vladar v Kabulu je menda sovjetski general, čeprav tega uradno ne priznavajo. Sovjetska poročevalna e-gencija Tass komentira, da so za nedavne izgrede “protirevolucionarnih r a z t rgancev ’ neposredno odgovorni agenti ameriške CIA. Tass celo navaja, da je CIA poslala v Kabul “oboroženo skupino agentov”. Af ganske oblasti trdijo, da so polovile več tujih agentov — večinoma so Pakistanci — in na ta način skušajo dokazati tujini, da so “zahodni imperialisti” pripravili zaroto proti afganistanski vladi in da jo sedaj izvajajo. Gafoorzaj govoril Pred dnevi pobegli afganistanski diplomat Abdul Rahim Gafoorzaj, ki je svoj beg naznanil na dramatičen način pred skupino predstavnikov 90 neuvrščenih držav pri ZN v New Yorku, je sodeloval na televzijskem programu MacNeil-Lehrer - Report na javni televizijski mreži PBS. Očitno je bil Gafoorzaj v skrbeh zaradi neznane usode njegove družine, ki jo je pustil v domovini. Večkrat je Gafoorzaj odgovoril na stavljena vprašanja: “O tem je bolje, da ne rečem nič.” Gafoorzaj je pa povedal, da se je odločil za beg predvsem zaradi tega, ker so Sovjeti začeli pošiljati v Afganistan vojake, ki so pripadali n e m u's limanskim narodom. Znano je namreč, da so bili prvi sovjetski vojaki, poslani v Afganistan, večinoma iz centralno-azijskih repu bilk ZSSR in so se prav Zaradi sličnosti tamkajšnjih jezikov mogli pogovarjati neposredno z Afganistanci. Po nekaj tednih sc se sovjetski povelj-, niki zavedli možne nevarnosti zavajanja svojih vojakov in so jih začeli menjavati. V zameno so prihajali Rusi, U-krajinci, Litvinci itd. Kot kaže, je to dejanje, posebno razjezilo afganistanske množice in vplivalo tudi na takšne osebe, kot je Gafoorzaj, ki je do nedavnega pobega vseskozi sodeloval s Tarakijevo in kasneje z A-minovo vlado. --------o------- Žrtvi avtemobifske nesreče prejeli $3,710,008 BALTIMORE, Md. — Zaradi trajnih telesnih poškodb, ki sta jih dobila v hudi avtomobilski nesreči pred štirimi leti, sta prejela zakonca Nicholas in Helen Daskarolis iz Brooklyna, New York/ vsoto $3,750,000 od družbe Firestone Tire and Rubber Co., kjer izdelujejo gume za avtomobile. Zakonca sta namreč tožila družbo in porota jim je odredila omenjeno vsoto. Zakonca Daskarolis sta trdila, da je počila guma na njunem avtomobilu, ko sta se vozila na neki glavni cesti blizu Baltimora. Zaradi tega sta izgubila oblast nad vozilom in njun avtomobil je trčil v drugo vozilo. V tej nesreči se je Nicholas Daskarolis tako težko poškodoval, da ni več sposoben za nobeno delo. Ker je bila guma izdelana v tovarni Firestone and Rubber Co., se je porota odločila, da nosi neposredno odgovornost za nesrečo ta družba in da mora plačati visoko vsoto zakoncema. Predstavnik firme, je izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče. -----o—----- Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! Iz Clevelanda in okolice Posebna seja— Članstvo Slovenskega doma za ostarele je vljudno vabljeno, da se udeleži posebne seje, ki bo v petek, 21. marca, ob 7. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Edina točka na sporedu bo vprašanje povečanja Doma. Slovenski dom za ostarele ima dovoljenje, dodati do 63 novih postelj. Lahko pa dodajo samo 53, 43 ali še manj še število postelj. Zadnjo besedo ima članstvo. Člani so tisti, ki so darovali Domu najmanj $25. Nečlani nimajo pravice Jo glasovanja. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo v nedeljo, 2. marca, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa redno sejo v društveni sobi svetovidskega avditorija. Vse članice vabljene. Spominski darovi— Za koroške študente, stanujoče v Mohorjevi hiši se darovali: Frank Mlinar in sestra Marjanca $20 v spomin pok. č. g. Josepha Kegle k a (župnik v Skocijanu na Koroškem). V spomin pok. Stanislave Vehovec sta darovala John M. Petrič $20 in družina Stankota Krulc $5. V spomm -pok-Alojzije Lončar je darovala $20 družina Antona-Lavriša za koroške študente. Za misijone je Fa v spomin pok. Stanislave Vehovec daroval $5 John J. Juhant. Za darove se lepo zahvaljuje v imenu Mohorjeve in MZA J. Prosen. Žalostna vest— Ga. Frances Stariha, c 1341 Carol Dr. v Euclidu je dobila žalostno vest, da ji je umrla na (Francoskem sestra Alojzija Demšar, stara 68 let. Mož ji je umrl pred leti. Zapušča 3 sinove in hčerko. Darova tiskovnemu skladu— Rojakinja Mary Kozar, Richmond Hts., je darovala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Ga. Vera Magajne, Brook-' field, IH. je pa darovala $10. Obema darovalkema se lepo zahvaljujemo! ------<)---- Romunski diploma! v Washjtgknu, 0,0** pshsp«z 0.'d\?3 WASHINGTON, D.C. -Tretji sekretar romunskega veleposlaništva v Washingm-nu Nikolaj Ion Horodina je zaprosil za politični azil v ZDA skupaj s svojo ženo m otrokom. Pobegnili so dan pred tfem, ko bi se morali veniti nazaj v: Romunijo. Kot je sporočilo tajništvo za zunanje zadeve, se je pojavila Horodinova družina pred glavnim vhodom vojaškega oporišča Ft. Belvoir v predmestju Washingtona. D. C., ob 1. uri po polnoči. E li so v diplomatoverp o a -run avtomobilu. Tajništvo je sporočilo, da bo obravnavalo F -rodinovo prošnjo za politični azil. Uslužbenec romunskega veleposlaništva Ion Basteliu je rekel novinarjem, da nima pojma, zakaj je Horodina pobegnil. RMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 19S0 /Imeri$ka Domovi ima » ■%/» ( I^IC ^’%—MO \1| 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 Beseda iz naroda... AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) 1 James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $21.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ' .No. 24 Wed., Feb. 27, 1980 Stvarnost Slovencev v Italiji i. Ob lepi udeležbi zastopnikov prosvetnih društev in včlanjenih organizacij ter u-stanov se je v četrtek, 31. januarja vršil v Jami j ah drugi občni zbor Sveta slovenskih organizacij (SSO). Občnemu zboru je predsedoval dr. Zorko Harej, glavno poročilo je pa imel predsednik SSO dr. Damjan Paulin. Poleg dr. Paulina so svoja poročila imeli še Marij Maver, ki je govoril o kulturi med nami. Iznesel je nekaj kritičnih misli in pripomb na dejstva, kako se danes vodi naša zamejska kulturna politika. Za njim je poročal dr. Karlo Brešan o športu v zamejstvu in njegovih problemih. Za športom je prišlo na vrsto poročilo o 'družbenih občilih. Uodal ga je dr. Kazimir Humar; ki se je ustavil posebej ob našem tisku. Omenil je tudi radio in televizijo. Poudaril je, da so se na tržaškem radiu nekatere stvari izboljšale, druge poslabšale. Glede televizije pa je ponovil, da imamo kot državljani in davkoplačevalci pravico do slovenskih televizijskih oddaj na deželni ravni, kot jih že imajo italijanski sodržavljani in kot jih imajo Nemci na Južnem 'Tirolskem. Poročila je zaključil g. Metlika, ki je govoril v imenu sindikata Slovenskih delovnih ljudi in omenil, kako se je ta vedno boril za uveljavitev slovenščine na sindikalnem in delavskem področju ter pri tem dosegel tudi nekatere uspehe, zlasti na Težaškem, kjer je ta sindikat bolj delaven. Ker je poročilo dr. PauL-na zavzelo celotno našo zamejsko problematiko, ga o izjavljamo v izčrpnih izvlečkih. Svet slovenskih organizacij (SSO) ni operativna enota v ožjem smislu, je pa, ali vsaj hoče biti, pomemben dejavnik vsklajevanja, programiranja in predstavništva včlanjenih društev in organizacij ter Utrjevanja naše prisotnosti na narodnostno mešanem ozemlju naše dežele. Gre za prisotnost na kulturnem, športnem, socialno gospodarskem in širše družbe-no-političnem področju. Naše delo je zalo načrtovano v dve smeri. Na eni strani skušamo utrditi in okrepi n naše organizacije in povečati njih prisotnost med našimi ljudmi, na drugi pa se dostojno in enakovredno soopati z večinskim narodom in vplivati na proces dozorevanja pripravljenosti sprejeti naše predloge in zahteve kot obogatitev medsebojnih odnosov. Kot krovna organizacija u-stanov in društev, ki slonijo na načelih slovenstva, idejnega pluralizma, demokratičnosti in samostojnosti ima SSO za svoj glavni cilj ohranitev in utrditev slovenstva na vseh področjih naše prisotnosti. . ' Živimo v družbi in okolju, ki nam ni posejano naklonjeno in nam ne bo ničesar darovalo. Vse, kar smo in kar bomo dosegli, je zlasti sad naših prizadevanj in. naših borb. Tudi zato smo izbrali somostojno pot. Moramo zlasti zaupati v lastno vitalnost ’ in zastopstvo. Ne gre za kako zapiranje ali samoomejevanje življenjskega prostora, ampak za prepričanje, da moramo biti najprej sami v prvih vrstah in šele v takem položaju navezati enakopravne odnose z družbeno-političnimi dejavniki večinskega naroda. Vsako drugačno stališče je že vnaprej obsojeno na neuspeh in bi pomenilo samo podrejen odnos, ki v nobenem primeru ne privede do zaželenih rezultatov. Naše zahteve moramo postavljat’ sami in ne delegirati drugih, da bi nas zastopali. Težko je dati kratko ozna-/ ko razen morda te, da so.se stališča zradikalizirala, kar ■ gotovo ni dobro znamenje. Poleg nekaterih vsekakor pozitivnih dogodkov, tudi mednarodnega značaja, beležimo v zadnjih časih nekatere skrajno negativne pojave, ki skušajo preusmeriti tok delovanja in dobrih odnosov med tu živečima narodoma. To velja predvsem za tržaško pa tudi za videmsko pokrajino. Podpis Osimskih sporazumov pomeni, v zadnjih letih najpomembnejši akt, na katerega se lahko sklicujemo ob postavljanju naših zahtev. Ob teh podpisih smo zavzeli ugodno stališče, razen gospodarskega dela, ki predvideva industrijsko področje na Krasu, za katero se ne moremo ogrevati, saj .pomeni obsežna razlaščanja slovenske zemlje in spreminjanje etnične in socialne strukture obsežnih, področij. Ce skušamo potegniti črto in nakazati nek obračun štiriletnega obdobja po podpisu v Osimu, ugotovimo, da so bila naša takratna pričakovanja preveč optimistična. V štirih letih je edini akt, ki ga je vlada izdelala v zvezi z 8. členom Osimskih sporazumov, osnutek pooblaščenega dekreta, ki ga je poslala deželni upravi, da se o njem izreče. Ta osnutek zopet deli Slovence v Italiji v različne kategorije po provincah in potrjuje omejevaln.o tolmačenje 8. člena, ki naj bi veljal samo za tržaško pokrajino. KG (Dalje) Jubilejni Jadrancv koncert z razstavo bo že 9. marca CLEVELAND, O. — Kot smo že poročali, praznuje letos svojo 60-letnico obstoja pevski zbor Jadrn, ki domuje v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Dne 9. marca priredi , zbor svoj pomladanski koncert v tem Domu. V spodnji dvorani bo lepa razstava slik in drugega zgodovinskega gradiva. Namen razstave je prikazati obiskovalcem vsaj del izredno bogatega prispevka tega zbora in njegovih članov in članic na clevelandskem slovenskem kulturnem polju. Ta razstava bo brez dvoma trajne vrednosti in upati je, da bo ohranjena za bodoče rodbvej Najbolj potrebni za . bodoče zgodovinarje' slovenske navzočnosti v Clevelandu in drugod po'Ameriki. in, Kanadi so ■ prav zapiski in‘ drugo gradivo zborov in društev. Pod nobenim pogojem ne bi smeli dopustiti, da bi se takšni nenadomestljivi viri porazgubili ali da bi bili izročeni kakšnemu zaklenjenemu arhivu, kjer nima noben nepristranski raziskovalec dostopa. To se zelo velikokrat zgodi pri nas Slovencih in je obsodbe vredno. Jadranov pripravljalni odbor želi, da bi se udeležili koncerta in razstave vsi bivši člani zbora. Ta bo edinstvena prilika, da obujajo spomine na pretekla leta. Ponavljam: Koncert bo v SDD na Waterloo Rd. v nedeljo, 9. marca, ob 3.30 popoldne. Vstopnice so po $4 in se dobe pri vseh članih Jadrana ter pri Tony’s Polka Village na E. 185 St. Cd 6. do 10. zvečer bo ples in vstopnice samo za to so po $2. Na razpolago bodo seveda okrepčila in pijača. Koncert in razstava pomenita eno najpomembnejših prireditev v vsej dolgoletni, plodoviti zgodovini pevskega zbora Jadran/. Naj bo velika udeležba zavednih clevelandskih Slovencev jasen dokaz našega spoštovanja vsem članom in članicam zbora in obenem spodbuda, da nadaljujejo s svojim kulturnim delom še daleč v bodoča leta! Rudolph M. Susel Slovenski upokojenci v Eucliriu se malce oglašajo! EUCLID, O. — Letošnja zima je doslej zelo naklonjena našemu mestu. Brez dvoma je to tudi vzrok za izredno veliko udeležbo članov in članic na mesečnih sejah našega Kluba slovenskih upokojencev v EueJidu. Nismo še imeli seje, na kateri se ni udele-11 žilo najmanj 300 ljudi! Naša letna seja, ki je bila pred nedavnim, je potekala lepo in brez večjih težav. Ponovno so bili izvoljeni skoraj vsi dosedanji odborniki. Novi blagajnik” je pa Frank Česen ml., ki nadomestuje Johna Troha. G. Troha je bolan in mu vsi člani in drugi njegovi ■prijatelji želimo čim hitrejšega okrevanja. Zelo smo mu hvaležni za vestno in ločno delo skozi vsa leta njegovega odbornikovanja. Lahko pečemo, da je skrbel za naš klub prav tako, kot za lastni dom! Tako zvestih in požrtvovalnih odbornikov ni veliko. Naša decembrska seja in. božičnica je bila prijetna zabava in je prišlo kar 527 ljudi. Prisrčno se zahvaljujemo kuharici Mary Ster in vsem njenim pomočnicam za kosilo in hitro postrežbo. Pred začetkom naše januarske seje smo videli krasne slike iz Avstralije. Kazal jih je naš izletniški zastopnik in znan rojak John Kaušek, ki jih je dobil potom Kollan-drove potovalne agencije. G. Kaušku izrekamo naše’iskreno sožalje ob mnogo prerani smrti njegovega sina Johna, zelo sposobnega fotografa in vnetega, zavednega Slovenca. Prihodnji mesec, na naši seji v marcu, bomo pa videli slike iz prelepe Slovenije. Februarska seja je bila prijetna, ker smo na njej počastili Klubovega ustanovnega člana, dolgoletnega zapisnikarja in vodilnega odbornika Franka Česna ob njegovem 90-letnem rojstnem dnevu.' Podarili, smo mu majhen dar, podpisana in- g. Frank Kokal pa sva zapela par njemu priljubljenih jdovenskih p^smi. Nato ga . je predsednik Joe Birk povabil na oder in vsi navzoči — 365 po številu — so vstali in ga z burnim aplavzom pozdravili. G. Česen se je lepo zahvalil za čestitke in vso pozornost. Ga. Ann Mrak, naša pridna zastopnica izletov, je naznanila navzočim tri izlete, ki jih bomo imeli v februarju. Obiskali bomo Front Row Theater, tovarno Campbell Soup Co. ter Carousel Dinner Theater, ’ kjer' bomo videli prireditev operete “Vesela vdova”.. Vse vstopnice so bile. razprodane kar na seji! Naš tajnik John Hrovat je poročal, da imamo sedaj 45 članov, starih nad 80 let. Obenem imamo dolgo vrsto Slovencev'in Slovenk, ki čakajo, da jih sprejmemo v Klub. Nekateri morajo čakati tudi celo leto! Naš vsakoletni piknik letos bo 23. julija na SNPJ farmi na Heath, Rd. Nekaj posebnega za Klub se bo pa zgodilo 8, julija, ko bo igral za nas u p o k o j e nce v Slovenskem domu na Recher Ave. ansambel Lojzeta Slaka, ki bo zopet gostoval med ameriškimi Slovenci. Kot vidite, naš Klub slovenskih upokojencev je zelo aktiven in deluje uspešno. Imamo pa tudi senčno stran, posebno glede boezni. Samo v februarju imamo 10 članov in članic bolnih. Vsem bolnikom želimo hitrega okrevanja. Cenjenim čitateljem Ameriške Domovine in vsem tistim članom, ki se ne morejo udeleževati naših mesečnih sej, pošiljamo lepe pozdrave. Jennie Fatur, zapis. ------o------ Iz naših vrst Westchester, 111. — Spoštovano uredništvo! Kmalu mi bo potekla naročnina in zalo pošiljam ček, da jo obnavljam še za eno leto, kar je več, pa naj bo v podporo listu. Naročnino obnavljam iz čiste narodne zavednosti in ker želim, da bi časopis še dolgo živel. S časopisom sem sicer zadovoljen, a prihaja zelo neredno in več kot polovica številk nekje ostane. V vsem januarju sem dobil le štiri številke! Kličem lokalno pošto. Tam.ne vedo nič. Vprašam poštarja, pa zopet nič. Kje potem obleži? Jaz pač mislim, da gotovi ljudje na pošti zavidajo tuje časopise in jih enostavno vržejo proč. Oprostite moji pritožbi, ker vem. da to ni vaša krivda, ampak dam vedeti, kako se nam naročnikom godi. Pozdravljam novega urednika z željo, da bi še dolgo nadaljeval z delom in trdno stal na črti, ki so jo začrtali prejšnji uredniki lista. Ameriška Domovina je edini slovenski časopis, kateri piše resnico in se ne ozira ne na levo ne na desno. Želim, da ostane tak list, kakor ga poznam skozi 30 let mojega bivanja v Ameriki. Oba z ženo ga rada čitava, posebno' dopise iz raznih slovenskih naselbin. Pozdravljam vse dopisnike! Nadaljujte z delom in pišite tako, da bo časopis vedno zanimiv! Bog je vam dal talent in ga morate rabiti. Vsi naročniki pa ostanite zvesti listu, čeprav je včasih težko! Posebno pa pozdravljam štajerske rojake. Otmar Tasner * Fontana, Kal. — Cenjeni: Opazil sem, da bo naročnina za Ameriško Domovino potekla prihodnji mesec. Priložen je torej ček za $35, kar je več, je v. podporo i listu. ■ Po 49 letih v trgoini, sva končno z ženo stopila v pokoj. Steve Mohorko (Ur.: Želim Vam in Vaši zevi vse najboljše v pokoju!) * Redondo Beach, Kal. — Cenjeni urednik Ameriške Domovine! S pismom Vam pri-agam ček za $30 kot naročnino Ameriške Domovine za leto 1980. $2 je v pomoč listu. Želim Vam veliko uspeha in blagoslov božji! Mary C. Hribar Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Obnavljam naroč-nno za eno leto in vas vse, ki delate pri izdajanju časopisa, lepo pozdravljam. Z listom sem zadovoljen in želim, da bi še dolgo izhajal in povezoval Slovence med seboj po širni Ameriki. P rane Kosar Manitoba, Kan. — Cenjeni! Priloženo vam pošiljam $42 za obnovitev celoletne naročnine Ameriške Domovine in $2 v pomoč listu. Mislil sem že, da bom moral opustiti lis’:, pa mi je tako pri srcu, da ne bi mogel biti brez njega. Zato vas prosim, da oprostite moji zamudi. John Roth Peli Lake, Wis. — Prilagam ček za enoletno naročnino, ostanek je dar listu. Časopis dobivam redno in sedaj teče že 30. Itfto, odkar sem njegov naročnik. Zimo imamo letos zelo milo. Ker smo oddaljeni od slovenskih naselbin, si krajšamo čas s slovenskimi knjigami in ploščami. Prav včeraj sem dobil novo ploščo, ki jo je izdal Slovenski oktet Zvon iz Fairficlda, Conn., “V deželi moji”. Plošča je zelo lepa in jo vsem Slovencem toplo priporočam. Želim vam vsem in uredniku obilo uspeha! Anton Medved * Milwaukee, Wis. — Spoštovani! V pismu je priložen ček za $30 za enoletno naročnino Ameriške Domovine, $2 sta pa v podporo listu. Pozdravljeni! Ivan Yakos Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! V teh dneh mi poteče naročnina za Ameriško Domovino. Zato vam pošiljam ček za $30 za nadaljnje pošiljanje lista. Kar je več, j c dar v podporo listu. Z lepim pozdravom, Mary Miklavčič M. -i i- ■JML' ’ Kako je prižel siari oče do denarja Moj stari oče je bil zlata duša, toda ko so delili možgane, ni bil zraven. Še vedno se čudim, kako je mogla stara mati zrediti družino z njegovimi dohodki. Živeli smo v majhni hiši in vsi smo bili suhi. Nikdar ni nikdo bodril nas otroke, da jemo. Dejansko sem vedno po kosilu doma šla k stari materi v gornje nadstropje in spet kosila. Nato sem obiskala še teto Berto, ki je živela nekaj hiš naprej, in zopet jedla. Kakšen okus ima zrelo jabolko, sem zvedela šele, ko sem bila 16 let stara in se u-čila za prodajalko. V vasi jabolka niso imela prilike, da bi dozorela. Bila so tako kisla, da bi mogla skrčiti luknje v naših nogavicah. A v mestu niso nobena druga jabolka tako dišala kakor prav tista drobna zelena jabolka iz vasi. ■ . Kot otrok šem se samo enkrat počutila dobrbj' ko sem bila res .sita. Teta Berta je pozabila zakleniti omaro. Jaz sem to videla. Pobrala sem iz omare 22 kolačkov, se skrila in vse pojedla. Domači mi tega niso nikoli pozabili in odpustili. Kadar sem čez leta prišla ob družinskih praznikih domov, je vselej kdo opozarjal: “Pazite na kolačke!” Lahko si predstavljate, kako smo bili veseli, ko se jo nekega dne sreča nasmejala staremu očetu. Bil je v železniški nesreči! Če se je komu kaj takega pripetilo in je ostal živ,- je bil preskrbljen za vse življenje. Železnica je plačala! Vsi srečni potniki so takoj vedeli, kaj morajo storiti. Vsi so se znašli, obupno stokali in se zvijali po zemlji in samo čakali, da pridejo zdravniki in možje z nosilnicami. Vsi razen starega očeta! Imel je boljši tek, kakdr mi vsi skupaj. Nikoli v življenju ni zamudil kosila. Tudi danes ga ne bo! Nemogoče! Zaradi majhne železniške nesreče! V grmovju je odrezal palico in se odpravil na pot. Tri ure hoda! Medtem je novica o nesreči prišla do nas. Telegram je povedal, da ni bilo smrtnih žrtev. Nikakor mi ni mogoče opisati potez, ki so preletelo' o-braz stare matere, ko je zagledala svojega moža prekoračiti hišni prag. Bil je ves prašen in izčrpan od dolge poti, sicer pa je bil cel, zdrav in vesel, da je prišel domov prav za kosilo. Najprej je bila stara mati vesela, da mu ni nič. V veselje se je začela mešati jeza, dokler ni ta popolnoma prevladala. Stari oče ni izrabil zla!o priložnosti! Jeza se je spremenila v vihar. Predno se je stari oče zavedel, je bil brez hlač iu čevljev v postelji. Njegovi u-govori niso pomagali. Stara mama mu je zadrgnila okoii glave mokro brisačo, moja mama pa je'šla iskat edino zdravilo, ki- amo ga imeli v hiši — ricinovo olje. Stari oče je od groze rjul in se skušal skriti pod odejo. Toda mati mu je zatisnila nos in zlila v usta tekočino. Ubogi mož! Večerja je bilo vse, kar je potreboval! Toda kako naj se upre on ali kdo drugi ženi in hčeri, ki sta se za nekaj odločili! Ko sta to dosegli, sta poslali enega otroka po zdravnika. Ta.je prišel in temeljito pregledal starega očeta. Vprav mu je hotel čestitati na odličnem stanju, ko je nastopila moja mati. Postavila se je odločno na doktorjevo stran, se zravnala v vso svojo višino 5 čevljev in mu z vso resnostjo pove- dala, da je oče pretrpel hud udarec in pretres možganov; kolikor jih je še imel. Kako si more sicer razložiti daj-stvo, da je oče bežal od naj-večje sreče svojega življenja! Ali ima doktor kakšno drugo razlago? Kaj? Zdravnik se je samo ozrl v njen trdno odlolen obraz, Že prej je imel z njo opravka in zavedel se je, da ga je premagala. Vdal se je in sprejel materino diagnozo. Nato smo čakali. Obe ženski sta storili vse, da sta držali starega očeta v postelji in ga učili, kaj mora in česar ne sme govoriti, ko bodo prišli gospodje od železnice. Stari oče je modro prikimaval in obljubil, da se bo ravnal po navodilih. Ali ste že kdaj poskušali, držati jeguljo v postelji? Kadarkoli je mogel, je ušel iz postelje. Iz obupa sta mu končno skrili hlače. Pa je podkupil enega od otrok, da mu je prinesel hlače in je vstal. Ko smo zaslišali dolgo pričakovani šum zunaj hiše, stari oče ni bil v postelji. Ko smo kukali skozi okno, smo videli železniške preiskovalce in za njimi vso vas, ki se je zbrala, da zve za rezultat. Starega očeta sta oblečenega in obutega obe ženski zmašili v posteljo in ga pokrili z odejo do brade. Polkna smo zastrli in na vidno mesto smo postavili steklenico z ricinovim oljem, nakar smo pustili v sobo preiskovalce. Takoj je bilo vsem jasno, da je stari oče pozabil vsa navodila. Pozdravil je preiskovalce in jim čestital, ker so tako odlično izgledali. Govoril je o vremenu in letini. Ko je končno le prišel do besede železniški doktor in ga vprašal -po ranah, ki jih je u-trpel, mu je mati z vso skrbjo kazala na glavo. “Pravzaprav,” je rekel stari oče z angelskim nasmehom, “je z menoj vse v redu in kar ni, bi se dalo ozdravili s 100,000 goldinarji.” Mati je omedlela, stara mu-ti pa zavpila in bežala iz sobo. Preiskovalci so se od srca smejali. Ko so prišli k sebi in oživeli mamo, so poklonili staremu očetu 5000 goldinarjev in ga naredili za naj bogatejšega moža v vasi. Toda do konca svojega življenja ni mogel razumeti, zakaj so mu dali denar. (Iz newyorske prosvete — Elsa Zantner.) -----o------ Za nase zdravje Diabetiki: redna telovadba Redne razgibalne vaje lahko diabetikom pomagajo zmanjšati količino sladkorja v krvi. Raziskave na univerzi Yale so pokazale, da se ob redni telesni aktivnosti za 3C odstotkov poveča sposobnos’ organizma, da absorbira sladkor. Dr. Soman, ki je vodil poskuse, je najprej prosil šest zdravih moških, da so redno pritiskali na pedale telovadnega kolesa. Kasneje so ta poskus ponovili z diabetiki, pri katerih se je količina sladkorja znatno zmanjšala. Redne telesne vaje, ki nikakor niso bile v zvezi z izgubo telesne teže, so spodbudile insulin v organizmu pacientov, da se je pospešeno vezal z belimi krvničkami. “Večina diabetikov zboli v starosti 40-50 let,” j c rekel dr. Soman, “mnogi med njimi imajo dovolj lastnega insulina, torej ne gre za primanjkljaj, marveč insulin nc deluje ustrezno. Vprašanje je torej, kako oživiti, povečati to funkcijo, redne razgibalno vaje pa utegnejo pomagati pri tem.” XHEMSTA ^ FEEITUARY 3?, 133(5 3 •A Nova knjiga o slovenski polffiai emigracij! Janez Cucek: Slovenska politična emigracija. — Maribor 1979. TORONTO, Oni. — Pisec je poklicni novinar. Vire je jemal iz emigrantskih listov, režimske literature in iz svojega opazovanja, ko je bil na obisku v Argentini in ZDA. Po avtorjevem mnenju bi ljubljanske banke med vojno morale prodajati partizanske obveznice, ne pa italijanskih državnih papirjev. Po njegovem bi morali med vojno zapreti vse banke, šole, univerzo, pošto, telefon, skratka vse. To je seveda velik nesmisel, ker narod mora braniti svoje pozicije tudi v najtežjih okoliščinah. Naj bo življenje naroda še tako težko, ponižujoče, ravno voditelji morajo v teh časih iti trnjevo pot, držati neko odprto pot do zavojevalca, da se prepreči čim več tragedij. Češka vlada v zasedeni Češki, Francozi, Belgijci, celo Angleži na otokih,zasedenih v Rokavskem prelivu, in vsi drugi okupirani narodi Evrope so skušali držati administracijo v svojih rokah in to velja tudi za orožništvo. Leta 1944 zasledimo češke pomožne vojaške sile na nemški strani v Italiji. Nihče se ni nad tem razburjal, tudi Angleži ne, kaj šele, da bi prišlo do kakih masovnih likvidacij teh ljudi. Nemška vojaška sila je bila leta 1941/44 tako močna, da^ bi za male narode kak Upor v oni dobi pomenil samomor. ■ Čehi so po težkih žrtvah po 1. 1941 popolnoma prenehali z gverilo, Francozi so imeli po-. velje, upreti se šele tik pred izkrcanjem zavezniških sil v Normandiji 1. 1944. Da pa je imela KPJ in KPS druge načrte, to smo mi Slovenci kmalu okusili. Varšava se je uprla, ko so bili Sovjeti pred vratmi in še takrat je bilo prezgodaj, ker niso računali, kako daleč se bodo spustili Sovjeti v svoji pomoči poljskim komunistom. Kominterna je v začetku vojne izdala direktivo, da morajo partije izkoristiti vojno za zmago devolucije. KPS je to direktivo izvedla do pike, zato je bila pri nas revolucija relativno bolj krvava kot v Rusiji leta 1918. Povdarek na NOB je za Slovenijo netočen, od slovenske opozicije odklonjen od vsega začetka in kasneje so tudi Tito, Kardelj in Djilas povsem jasno povedali, da smo imeli v Jugoslaviji izrazito državljansko vojno. Pisec navaja tendenciozno in zgrešeno, češ, da se je OF ustanovila že aprila 1941, ko komunistična zgodovina Slovencev ppstavlja v ta datum ustanovitev p r o t i-imperiali-stične fronte. Kot je splošno znano, so takrat komunisti, docela vodeni od kominterne, gradili na komunisličtfo-naci-stičnem paktu. Francoski komunisti so šli v tisti dobi celo tako daleč, da so zaprosili Nemce, ako bi mogli izdajati svoj časopis. Francija je bila takrat okupirana dežela! Slovenski komunisti so takrat vedno po direktivah kominterne sodelovali z Nemci in iskali možnosti sodelovanja z njimi, pri tem pa seven da iskali svoje lastne koristi. Šele 22. junija 1941 so se stvari obrnile in naenkrat smo imeli “domovinsko vojno”. ^ Pisec zanika vsako, tudi najmanjši diskriminacijo proti vernikom in v tem posnema Staneta Dolanca, češ, da slovenska Cerkev ni bila še nikdar tako svobodna. V ZS.SR je Aleksander Su-charov, funkcionar v ministrstvu za pravdne zadeve trdil, da so človeške svoboščine pri njih bolje zavarovane kot na Zahodu! Višek smešnosti, humor druge vrste, ki pa je nujno moral najti posnemovalce. V vsaki diktaturi, tudi slovenski, ni kritike in zato pač pride do takih nesmislov. Zanimivo je poglavje “(Ne) zaželjeni obiski”. Pisec tu o-pisuje srečo in navdušenje izseljencev, ko pridejo domov na obisk. Slovenija se jim zdi tako po piscu, dežela miru, sreče, blagostanja, harmonije in demokracije. Po logiki bi morali ti ljudje tam ostati! Glej pa čuda: Vsi se raje vrnejo v “bolj” revno Argentino! Niti besede o zaslišanjih, o težavah z vizumom, zaprtih mejah za “nezaželjene”. Pisec kritizira odklon emigracije v ZDA in Kanadi do obiska kulturnih skupin iz SRS. O zadevi se razpiše, ne omeni pa glavnega argumenta, zakaj ta oklon. Kot vemo, politična emigracija odkkmja take obiske predvsem zaradi tega, ker je domovina zaprta za emigrantske časopise, revije, knjige. Kulturna izmenjava čaka... Opisovanje politične emigracije je v glavnem pisano iz perspektive leta 1944-45. Primitivni so očitjd, češ, da so delali za okupatorja, postali izdajalci lastnega naroda itd. Pisec pa sam neštetokrat pove, da smo imeli med vojno revolucijo in kontra-revo-lucijo, ker del narod ni maral KPS in njihovega evangelija. Nedvomno sta obe strani iskali pomoči v tej državljanski vojni na vseh straneh, tudi pri okupatorjih, vendar nobena stran ni istovetila svojih ciljev z okupatorjem, kar bi bila potem res izdaja. Pogajanja med KPJ in Nemci na naj višji ravni so danes znana. Pogajanja med KPS in Nemci, pogodba, podpisana na Primorskem med Beblerjem in Vilfanom na eni strani in Roesenerjem, Globotschnikom in Beblerjem na drugi so tudi znana, na drugi so tudi znana. Prav za prav je kar čudno, da se je opozicija v Ljubljani zganila šele, ko je bilo 1500 ljudi ze mrtvih. Nasprotniki KPS so l ili vedno o mesecev prepozni s spoznanjem, da v revoluciji moraš delati z istimi metodami kot nasprotnik. Čakanje nato, da bodo demokratska sodišča po vojni kaznovala odgovorne, je bilo po mojem naivno in zgrešeno. Kot pri drugih funkcionarjih današnje diktature, se jasno opaža pri piscu neka slaba vest, neko opravičilo, nek pojav kolektivne krivde slovenskega naroda, da je prišlo do tako groznega neupravičenega krvoprelitja, da se molče trpi brez protesta tako ekstremno diktaturo že 85 let. Čim bolj se' oblati tedanje in današnje nasprotnike, tem lažje se opraviči “zasluženo” kazen. O zasluženi kazni je pisec razumljivo silno kratek, domobranci so bili .“sojeni” in kaznovani. Kje so bili ‘sojeni”, kako so bili sojeni, kakšna je bila sodba pa niti besede, dočim o prisegi domobrancev se razpiše in postreže cejo s fotografijami. O politični emigraciji in njenem delu piše Janez Čuček tako,, kot da bi bilo njeno edino delo in naloga opravičevati se pred slovensko zgodovino za medvojna dogajanja. O zatonu demokracije, o svobodah, ki jih je narod zgubil in jih sedaj že 35 let ne uživa in za katere se je bil boj vse od leta 1941 naprej, pa boste zaman iskali besede. Vse naj bi tako izglodalo, da to sploh ni problem, da narod živi svobodno v vsakem oziru, kot da opozicija ni potrebna. Pisec je dal svoji knjigi naslov Sramota umira počasi. Naslov je seveda hudo sramotilen za opozicijo, ki se je častno: berila proti diktaturi. Da je njen boj bil pravilen, se vidi danes, ako pogledaš, kdo in kako vlada Slovenijo. Če pa pomislimo na naj večjo tragedijo našega naroda, na likvidacijo nasprotnikov KPS v maju in juniju 1945 v tako velikem številu in na tri in večtedensko barbarsko mučenje teh žrtev, moremo samo reči, da taka sramota ne u-mira nikoli! Dr. Peter Urbanc Ameriško javno mnenje se je po sovjetski vojaški zasedbi Afganistana začelo zavedati resnosti mednarodnega položaja. Javna povpraševanja so ugotovila veliko večino za odločnejše ukrepe proti Sovjetski zvezi, za povečanje in modernizacijo oboroženih sil, če treba tudi z obnovo vojaške obveznosti. Preudarnejši ljudje v vladi in izven nje svarijo pred prenagljenimi koraki, ki bi mednarodno napetost povečali. Svetujejo trdno vstrajnost v obrambi koristi Zahoda, odsvetujejo pa vse, kar bi moglo ohranjanju svetovnega miru škodovati. * Izboljšanje Titovega zdravstvenega stanja je pomirilo skrbi v zvezi z bodočnostjo Jugoslavije doma in v svetu. Pomirjenje je. le začasno, kajti “jugoslovanski krizi” se ne bo mogoče izogniti. (Iz Glasa ADZ) —----n------ Učenoi zopet molijo violah Boston, Masa — Prvič po več kot petnajstih letih je sedaj dovoljeno učiteljem in učencem v javnih šolah v državi Massachusetts da molijo pred poukom v šoli. To dovoljenje je postalo veljavno. 5. februarja. Toda vprašanje je, če bo novi zakon vzdržal, ker se je znana protiverska organizacij a Civil Liberties Union v Massaehuttes že pritožila na sodišču. Ameriško vrhovno sodišče je namreč leta 1963 odločilo, da krajevni in državni zakoni, ki dovoljujejo v javnih šolah molitev očenaša ali branje- odstavkov iz sv. pisma, niso v skladu z ustavnimi določili o ločitvi cerkve in države. Novi zakon države Massa-chuttes, ki ga je v novembru 1979 podpisal guverner Fid-ward J. King, zahteva od učiteljev, da dopustijo kratek čas za prostovoljno molitev pred začetkom pouka. Učencem, ki nočejo sodelovati pri' molitvi, je dovoljeno za čas molitve zapustiti razred, prav tako tudi učiteljem. Toda še celo to je preveč verskim nestrpnežem. -----o------ Svarilna znamenja raka American Cancer Society je priobčila seznam o sumljivih predznakih nastajajočega raka v ustih in grlu. Približno enak seznam je razglašen v zdravstvenih centrih in v uradih specialistov za raka v ustih in grlu. Ce na sebi opazite katerega takšnih znakov, se posvetujte takoj s svojim dentistom ali zdravnikom: Razbeljena■ mesta v ustih, ki nikakor nočejo zaceliti Vzbokline (lump) v ustih ali okrog ust. Razpokane ustnice ali lišaj na ustnicah, ki jih ne morete odpraviti. Nenavadne bele lise v ustih. Stalne otekline ali povešeni deli na obrazu. Spremembe v načinu govoren.] a. ] Krvavitve v ustih, stalne bolečine v ustih ali okrog ust. Odrevenelost v ustih ali okrog ust. Vaš zdravnik bo takoj ugd-tovil, ali so sumljivi znaki rakasto obolenje. S pravočasnim zdravljenjem so boljše možnosti. da vam zdravnik more šc pomagati in pozdraviti. -------------o------ Knnu if e ori trgovcih, ki oglašujeio v tem listu! Svoji k svojim! Do "najbolj ogiaševanega gospodarskega zastoja" ušegne le še pril! v letu 1980 Proučevalci gospodarskega stanja v deželi govorijo in pišejo že poldrugo leto o neizogibnosti gospodarskega zastoja. Ko so ga splošno napovedovali in razpravljali o njem, ga na presenečenje preneka-terih ni bilo lani in precej močna manjšina sodi, da ga ne bo tudi letos. * Gospodarski zastoj je po mnenju prenekaterih gospodarskih strokovnjakov potreben, če naj zavremo inflacijo, ki kljub vstrajnemu vladnemu boju prdti njej v zadnjih , dveh letih ni popustila, pač pa je rastla dalje. Vlada namreč kljub obljubam in številnim javnim izjavam boja proti inflaciji ni jemala resno in se ga zato tudi ni učinkovito lotila. Če bi boj proti inflaciji vodili izključno na gospodarskem polju brez ozira na politične in socialne posledice, bi bil ta hitro uspešno dobojevan. Takega uspešnega boja proti inflaciji, ki bi zadel široke ljudske sloje in seveda uničil podporo vladajoči politični skupini, nihče ne upa javno zagovarjati, še manj pa ga dejansko voditi. Komaj si je mogoče predstavljati, da bi tak način boja proti inflaciji začela vladajoča stranka, ki mora pred volivec iskat podpore in zaupanja. Sprijazniti se moramo torej z mislijo, da bo vlada vodila boj proti inflaciji tudi letos v glavnem z besedami, pozivi in svarili, izogibala pa. se bo vsake trde odločitve in ukrepa. * FTedsednik Jimmy Carter je v svojem poročilu o gospodarskem položaju v deželi dejal, da ni mogoče pričakovati nobene čudežne izboljšave, ker te enostavno ni. Odkrito je napovedal gospodarski zastoj, ki pa naj bi bil omejen in mil ter bi naj bil kratkotrajen. Narodno gospodarstvo je rastlo lani na letni povprečni ravni 0.9%, letos pa bi naj padlo za okoli 1%, največ v prvem in drugem četrtletju, manj v tretjem, v'četrtem pa bi naj znova prešlo v počasno in skromno rast. Predsednikovo presojo gospodarskega položaja podpirajo podatki o zaposlitvi za januar. Zadnjih 17 mesecev se je število brezposelnih držalo 'stalno med 5.5% in 5.9%, v januarju pa se je povzpelo na 6.2%, ko 'je prišlo do večjih odpustov v avtomobilski in železafsko-jeklarski industriji. V drugih gospodarskih panogah ni bilo kakih večjih sprememb, v nekaterih so naročila celo porastla. Skupno je bilo v letošnjem januarju zaposlenih v ZDA 97,804,000 oseb, od tega 90,- 536,000 izven poljedelstva in živinoreje. Brezposelnih je bilo skupno 6,425,000 oseb. V državi Ohio je bilo ob koncu letošnjega januarja brez posla nekaj preko 200,000 oseb alt 5.2% celotne delovne sile, torej na 1% odstotek manj kor povprečno v vsej deželi. * Vladni in privatni gospodarski proučevalci napovedujejo, da bo število brezposelnih do konca leta 1980 porastlp ža okoli. 1.5 milijona na nekako 7.5%, morda pa celo preko tega. Povečana naročila za narodno obrambo utegnejo te napovedi bistveno spremeniti. Povečan nakup novih avtomobilov v januarju in vztrajno nakupovanje večjih gospodinjskih naprav, pohištva in vsega drugega kažeta, da se šc velik del prebivalstva ni odlo-'čil za varčevanje, ampak kupuje še vedno v prepričanju, da je boljše vse to kupiti sedaj kot kasneje, ko bodo cene toliko in toliko višje. Nihče namreč ne verjame dosti v vladni “boj proti inflaciji”. Lani so se življenjski stroški povečali za 13.3%, za toliko so dobili povišane plače oni, ki imajo zadevno določilo v svojih kolektivnih delovnih pogodbah, za toliko bodo povišane pokojnine in preživnine Social Security s 1. julijem 1980. Za letošnje leto napovedujejo vladni gospodarski strokovnjaki povišanje cen življenjskih stroškov za povprečno 10.4%. Ob koncu leta naj bi bila inflacija nekje okoli 9.5%. * Ob tako visoki inflaciji ni pričakovati kakega večjega znižanja obresti na posojila. Te se držijo trenutno okoli 15% za najboljše izposojevalce, za vse druge pa seveda več. Dolgoročna posojila za nakup hiš so okoli 13% in utegnejo do konca leta pasti za 1-1.5%. * Narodno in mednarodno gospodarstvo zavisi od narodne in mednarodne politike. Ko je bil v januarju mednarodni položaj napet, sta negotovost in strah pognala ceno zlata, ki velja v takih časih za najtrdnejšo vrednoto, na blizu 900 dolarjev za unčo, ko je bila njegova uradna in stvarna cena pred 10 leti komaj $35. V zadnjih tednih je mednarodna napetost nekaj popustila in strah pred tretjo svetovno vojno je začel plahneli, četudi ni izginil. Cena zlata je padla na izpod $700 za unčo, pa se ni ustalila, ker je negotovost še vedno velika. Vesti o sovjetskih vojaških vajah nedaleč od severne meje Ira-■- na so začele svet znova vznemirjati. I n - SPREJEM PREDSTAVNIKOV VERSKEGA TISKA PRI NADŠKOFU DR. JOŽEFU FVAČNIKU Na dan pred praznikom sv. FTančiška Šaleškega, zavetnika katoliških časnikarjev, je ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik sprejel 32 duhovnikov in laikov, ki urejajo verski tisk na Slovenskem. Prvi del sprejema je potekal v nadškofovi mašni daritvi in nagovoru, drugi del pa v nadškofijski slavnostni dvorani ob prijetnem kramljanju in govoru prelata dr. Lojzeta Šuštarja. “Tisk nas oblikuje in povezuje!” To je bilo1 geslo v mesecu tiska. Vezilo, katero mora trajati; katero mora biti v mislih slehernega, ki mu je “usojeno” pisati, urejati, ustvarjati. Sporočevalec mora biti najprej sam oblikovan — strokovno in človeško! Povsem smiselni poudarek v nagovoru nadškofa Pogačnika, pa tudi ponazorjen v poteku samega srečanja: mašna daritev, pesem, molitev, zakrament ... — “Molitev in zakramentalno življenje sta sredstvi, kateri bi moral katoliški časnikar temeljito porabljati! Zato je nadškof že v svojem vabilu na srečanje zapisal “božji blagoslov pri odgovornem delu časnikarskega poklica”. Vsa sredstva obveščanja morajo povezovati člane slovenskega božjega ljudstva, je dejal nadškof, dialogirati pa tudi znotraj Cerkve; dialogu ustvarjati pogoje . . . Vsak sprejemalec ima pravico do popolne in točne informacije — tudi o Cerkvi. “Kadar polresnic o Cerkvi ne moremo popraviti tam, kjer bi jih po vsaki človeški logiki smeli in morali, takrat morate to storiti vi, ki opravljate nalogo sporočevalcev o Cerkvi!” Ubranost molitve, pesmi in razmišljanja o tiskani besedi, o podobi verskega časnikarja in njegovi angažirani odgovornosti za razodevanje Resnice, se je razvezala v slavnostni nadškofijski dvorani, kjer je vsem navzočim spregovoril prelat dr. Lojze Šuštar. ki je utemeljeval in razčlenjeval vezilo “Tisk nas oblikuje in povezuje”. (Po Družini) Sv. oee pojde v Afriko MALI OGLASI Beautiful House For Sale Na Svečnico, 2. februarja, je sv. oče med posebno avdienco za Afričane, ki žive v Rimu, med drugim povedal, da bo še letos obiskal Afriko. Avdienca je bila v tako imenovani “dvorani blagoslovov”, kjer je sv, očeta v imenu pri avdienci zastopanih 31 afrikanskih ljudstev pozdravil veleposlanik Slonokoščene obale. Sv. oče je rekel: “Vsak afriški narod bi zaslužil moj obisk. Zaenkrat bom prisiljen omejiti se le na nekatere dežele. Želel pa bi obiskati vso Afriko in jo nagovoriti, kakor nagovarjam vas zdaj tu-lc.” ' Sv. oče je v svojem govoru nato priporočil pripadnikom afriških narodov in plemen medsebojno sodelovanje in vzajemno pomoč, ker bodo mogli samo na ta način zagotoviti vsej afriški celini duhovni in tvarni napredek. S tem v zvezi jim je še toplo priporočil, naj bi se vsi afriški narodi prilagodili spremembam v svetu. Z druge strani pa naj bi svet vedno spoštoval pristnost afriške duše, katere ne sme zadušiti nova civilizacija. -------o------- CLEVELAND, O. MALI OGLASI Chesterland 8243 Merrie L^ne Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, IVs acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 (X) Looking fer couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) BY OWNER RICHMOND HTS. Owner in a hurry to selL Beautiful 3 bedroom ranch on I/, .acre lot, 1 Vi bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. 486-4296 (22-26) UNFURNISHED- APARTMENT 1081-83 E. 71 St., So. of St. Clair. 6 rooms, pay own utilities, $85. Call days — 241-2044 eve. 843-8033. (19-27) BUYING DOLLS Old or new, in any condition, one or many. 651-7725 after 3 p.m. (24-29) SLOVENSKI KOVANCI Zlati m srebrni: prodaja in nakup. Prodam zbirko zlatih kovancev in 3 zbirke znamk, nerabljene: Jugoslavija od 1918 do 1978. Peter Urbanc, l Daleberry Place, Don Mills, Oni. M8B 2A5 (24,27,30,33,36,39) Wanted to buy Shotgun or pistol. Call 663-6957 (24-26) III] .1’ WAN TED We need a godd take-out order waitress. 8 a.m. to 4 p.m. 5 days a week. Good pay plus tips. We also need a short order cook with experience. (Male or female.) Apply in person at 8 a.m. to 10 a.m. or 2 p.m. to 5 p.m. 241-8950. Shiblcy’s Grille 629 Euclid Ave. Rear lobby of National City Bank (24-25) MONEY I want to buy wood ice-box or any old furniture. 942-8193 (12-25) By Owner Handy man special. 20873 Miller Ave., Euclid. Lot 50 x 150. $20,000. Near Slovenian Hall. Phone 943-2666. (21-25) FOR SALE Lake Shore, Westropp. 2 Family. 5 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530. FOR SALE Euclid, Ohio. Building b’t, zoned 2 family, Goller Ace. $12,900. Call 951-8530. (13-24) OPEN SAT. & SUN. 1 to t 19402 Muskoka Ave. off E. 185 St. Brick bungalow. 4 bedrooms, ree room with fireplace, 2% car garage. $54,900. Income Single Nottingham Area Needsdittle repairs $22,000 12'. interest George Knaus Real Estate 481-9300 r AMERiMA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 1900 Vtclav Benei-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN j “Jaz sem sokolnik, ki sem na nemškem cesarskem dvoru, na kraljevskih dvorih francoskem ali angleškem dobrodošel in cenjen gost vselej, kadarkoli se mi poljubi.’’ “Jaz sem borilec, kateremu bi moral v Evropi poiskati e-nakega. Pri poslednjem turnirju v Parizu sem zlomil 30 sulic.” “Jaz sem lovec, ki urnem pripravljati čudodelno roso, s katero se mažejo - loki in lovski noži!” “In kako da ste prišli sem. kjer vendar ni ničesar, s čemur bi mogli pomnožiti svojo slavo?” “Zagnala nas je šem grozna nevihta... Ladja se nam je razbila daleč od tod na severu ob skalah v razburkanem morju. Od tega časa blodimo — blodimo — da se nam je končno posrečilo priti zopet med ljudi...” “Takoj jih razvežite! — Gospodje, bodite mi dobrodošli.” “Srčna hvala ti za tvojo velikodušnost! — Nismo se nadejali, da tako daleč na polnočni strani umejo evropske običaje,” je spregovoril v lomljeni nemščini naj starejši izmed tujcev in se Valdema-ru dvorljivo priklonil. “In komu smo dolžni veliko hvaležnost za to velikodušnost?” “Sem škof Valdemar .. ” Tujci so si pogledali svojega osvoboditelja od glave do peta. V svoji domovini niso nikdar videli oblečenega tako sluge troedinega Boga. Drugje seveda; toda dobro znamenje to ni bilo nikjer. “Čudite se, da vidite ob i ---------1 Davčna Mnogo ameriških delavcev bo v letu 1980 hudo prizadetih zaradi izrednega povišanja dav-ka, , ki avtomatično sledi po sedanjih določilih davčnega sistema. Milijone družin bo zaradi povišanja plače prešlo v višjo davčno kategorijo in bodo s tem dejansko več izgubili, kolikor so se okoristili s poviša- V BLAG SPOMIN PETRA TRPIN na tretjo obletnico smrti mojega dragega moža ki je umrl 28. februarja 1977 Kar verjeti še ne morem, da tako hitro me zapustil si, Se vedno iščem Te okoli, dragi mož, Ti nepozabni mi. Mimo počivaj v tihem grobu, Bog Ti naj da večni mir in pokoj, upamo, da v svetem raju združila se bom spet s Teboj! Žalujoča: žena Lojzka z družino in ostali sorodniki iz Harrisburga, Kanade in Slovenije. mojem boku meč, dasi bi moral imeti v desnici pastirsko palico, na glav čelado, dasi bi mi morebiti bolj pristojala mitrain na prsih oklep, dasi bi moral imeti na sebi pluvial ... Zalibog, da sem moral storiti tako v varstvo svojih pravic, ki mi tičejo po božjem zakonu. Saj boste vse zvedeli; med tem mi ostanete dragi gostje. Samo obžalujem, da se vam v tem trenutku ne morem izkazati bolj gostoljubnega. — Če vam je ljubo, se lahko poslužite tudi mojih konj, če se ne marate prej odpočiti!” Nato se je škof obrnil k brodnikom, ki so pričakovali njegovih ukazov. “Vode na tej strani ne smete izpustiti iz oči! — Ne smemo jih zgrešiti.. . Tukaj morajo na breg.” In takoj je odplulo nalik strelicam nekoliko ladjic na Širno morje na poizvedovanje, da bi ne zgrešili svatovskega sprevoda. Tujci so se začudeno spogledovali. Zdelo se jim je, da so ti ljudje, med katere so zašli nehote, vendar nekoliko preveč sumljivi. “Res — ne razumem tega!” je spregovoril najstarejši Izmed tujcev po — češko. “Namesto v bodrcko deželo smo prišli nekam na Dansko Švedje to še ne morejo biti. — Nesrečnega dne smo odšli iz domovine in zato nas neprestano spremlja nesreča. Kje je pač naš brat?” Tujci so nato umolknili, in njihove oči so se zagledale v temne baltske valove. (Dalje prihodnjič) Inflacija njem plače v tem letu. To sedaj imenujejo davčno inflacijo. Do tega je prišlo, kakor je razvidno iz naslednjega primera: Delavec ali uslužbenec, ki skrbi za družino, je v tem letu prejel 10% povišanja plače. Če je bil na primer njegov zaslužek v letu 1979 $15.000, bo z 10% povišico zaslužil v tem letu $16.500, da bi tako ostal na isti ravni z rastočo inflacijo. Toda družina v takem slučaju takoj preide v višjo davčno kategorijo in sicer od 18% na 21% obdavčenja na zaslužek. V številkah bi to pomenilo povišanje davka od $1.242 v letu 1979 na $1.530 v tem letu, če davkoplačevalec uporablja standartno davčno tabelo. Ta^ ko se je davčni račun za družino dejansko povišal za 23%, zaslužek pa samo za 10%. Če bi bil namreč davčni račun tudi samo 10% višji sporedno z zaslužkom, bi družina plačala samo $1.365 davka v tem letu, dejanski davčni račun pa je v gornjem primeru $1.530. Še na slabšem so družine z manjšimi zaslužki. Če skrbnik 4-članske družine zasluži na primer $10.000 na leto in je prejel 7% povišanje plače v tem letu, bo moral plačati 28% več davka. Federalna vlada bo na ta način v tem letu prejela 15% več davka kot lansko leto, ne da bi napovedala povišanje davkov, ker to samo po sebi pride z visokim vsakoletnim povišanjem plač. Za vsak odstotek naraščajoče inflacije dobi federalna vlada približno eno milijardo več davka. V ta povišanja federalnega dohodninskega davka pa niti ni všteto povišanje davka za Socialno zavarovanje, kar tudi znatno odgrizne od zaslužka. OB 85-LETKICI OSUŠIVA SV. BARBARE ŠT. 23 KŠKJ Bridgeport, Ohio Cleveland, Ohio — Sv. Barbara št. 25 KSKJ Bridgeport, Ohio in sv. Vid št. 25 KSKJ, Cleveland, Ohio, sta naj starejši K.S.K.J. društvi v državi Ohio. Njun nastanek sega prav v čase ustanovitve K.S.K.Jed-note. O Bridgeportu v Ohio vemo razmeroma malo, zato bom priobčil opis ustanovitve društva sv. Barbare št. 23, kakor ga je v Glasilu napisal Michael Hochevar ob 40-1 e tniči ustanovitve društva sv. Barbare št. 23. Celoten opis je tudi zanimiv doprinos za zgodovino K.S.K.J. in ameriških Slovencev. — Jože Melaher (Nadaljevanje) Uverjeni smo bili, da nam bodo glavni uradniki Jednote dali nasvete, kje bi se dobil slovenski duhovnik, da bi nas obiskal. Tako smo po daljšem preudarku prišli do zaključka na tem sestanku, da je za nas in za vso mlado slovensko naselbino v vseh ozirih potrebno in koristno, da ustanovimo društvo in se združimo s K.S.K.Jednoto v Jolietu, 111. Ker nismo imeli še nikakih knjig in potrebnih pisalnih reči, smo določili dan 10. marca 1895 za ustanovno sejo, nama z John Jancem pa je bila dana naloga, da preskrbiva vse potrebno, kar se bo rabilo pri vodstvu društva. To sva tudi storila. Dne 10. marca 1895 so bili na seji sledeči rojaki: Mihael Hočevar, John Janc, John Golob, Frank Slokan, J oseph Hochevar, John Mlekuš, Andrej Cuder, Anton Godec, John Smerkol, John Turk, Florijan Prošt, Joseph Klenovšek in Gašpar Komac. Skupaj 13. Rojak Janc je otvoril in vodil sejo. Soglasno je bilo sklenjeno, da se tem potom ustanovi slovensko društvo za našo naselbino Bridgeport, Ohio in se priključi h K.S.K.Jednoti. Ker smo bili vsi člani premogarji, je bil soglasno sprejet predlog brata Franka Slokana, da se vzame sv. Barbaro za našo društveno patrono, ki je zaščitnica premogarjev, ter se naj to društvo iihenuje Slov. kat. podporno društvo sv. Barbare. Nikoli ne bom pozabil, kako veselje je zavladalo med nami, ko smo bili zagotovljeni, da imamo svoje društvo. Takoj nato so bili izvoljeni v prvi odbor: John Janc, predsednik; John Mlekuš, podpredsednik; Mihael Hochevar, tajnik; Florijan Prošt, pom. tajnik; Jožef Klenovšek, blagajnik; John Turk in John Smerkol, nadzornika, Fr. Slokan in Gašper Komac, bolniška odbornika. Novoizvoljeni prvi odborniki so obljubili delovati z vsemi močmi za napredek novega društva in z navdušenjem sprejeli svoje urade. Soglasno so potem odobrili prve važne določbe kot društvena pravila. Te so bile: V društvo se sprejemajo člani od 18. do 45. leta, ki morajo biti dobri katoličani in slovenske narodnosti. Uvede se bolniška blagajna, v katero plačujejo člani po 50 centov na mesec in iz katere se bo plačevalo bolnim članom od $3 do $5 bolniške podpore na teden. Društvene redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Soglasno je' bilo tudi sklenjeno, da društvo slovesno s sv. mašo praznuje vsako leto praznik društvene patrone sv. Barbare. Zelo važna je bila tudi določba, da se društvo ne more razpustiti ali prenehati, dokler je pet članov pri društvu. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da takoj pošljemo prošnjo na glavni urad v Jolietu, 111., za pristop v slovensko Jednoto. Soglasno je bil tudi postavljen katoliški temelj društvu in je bilo tudi določeno, da bo društvo skrbelo, da- dobi vsako leto ob velikonočnem času slovenskega duhovnika v naselbino. da bodo člani in ostali Slovenci lahko opravili svojo versko dolžnost in vsaj enkrat na leto slišali božjo besedo v materinem jeziku. Te smernice so. bile začrtane novemu društvu na ustanovni seji. Štirideset let (sedaj 85 let —-op. urednika) je poteklo od tega važnega zgodovinskega dogodka za naselbino Bridgeport. Ohio. Društvo sv. Barbare pa še vedno deluje po teh smernicah, še vedno .stoji na pravem temelju, katerega so začrtali Ustanovitelji, ki je skozi to dolgo dobo bil pravi kažipot, ne samo društvu, temveč je bil vsem Slovencem, zvestim sv. veri, v veliko pomoč, da so lažje ohranili najdražje svetinje, lepe nauke svojih staršev, ki so jih prinesli s seboj v tujino. Kakor mi je bila dana naloga na ustanovni seji, sem takoj sporočil v Joliet na glavni urad glavnemu tajniku Mihaelu Wardjanu, da smo ustanovili novo društvo in želimo pristopiti h K.S.K.Jednoti ter prosil za nadaljna pojasnila in potrebne listine /a pristop. Kmalu nato smo prejeli zelo vljudno pismo od brata glavnega tajnika in glavnega predsednika Josipa Stukel, ki sta z največjim veseljem pozdravila novo društvo in nam dala vsa pojasnila in poslala listine za pristop. Dne 24. marca 1895 se je nato vršila izredna seja v ta namen, na kateri smo sprejeli vse potrebno za pristop v K.S.K.Jednoto, Ker so morali biti vsi (člani od zdravnika pregledani in potrjeni, je društvo izvolilo dr. Wagner j a za društvenega zdravnika; bil je Nemec in eden najboljših zdravnikov v tamošnjem okraju. Ko so bili vsi člani pregledani, smo potem poslali vse listine na glavni urad, kjer so bile odobrene, nakar je bilo društvo sprejeto v K.S.K. Jednoto pod imenom društvo sv. Barbare št. 23 K.S.K.J. dne 1. maja 1895. S tem je K.S.K.J. dobila prvo društvo iz države Ohio pod svoje okrilje, nakar je mala slovenska naselbina Bridgeport lahko še danes ponosna. Društvo sv. Barbare je vedno zvesto svoji dobri materi K.S.K.Jednoti, vedno se je točno ravnalo po njenih navodilih in delovalo po najboljših močeh za njen napredek. Tako je tudi Jednota skozi vso dobo bila kot prava skrbna mati svoji hčeri, plačevala je točno razne podpore in posmrtnino za umrlimi člani; vedno je vladal naj lepši sporazum v poslovanju med društvom in Jednoto. Nadaljna zgodovina društva je vseskozi zanimiva in priča o vztrajnem delu in požrtvo- valnosti Slovencev za svoje društvo in K.S.K.J. v naselbini Bridgeport, Ohio. Mlado društvo je imelo y prvih šestih letih obstanka težko borbo za obstanek; vsled slabih delavskih razmer, ki so nastale v tamkajšnjem premogokopu, so se rojaki in člani selili v razne druge kraje in iskali zaslužka. Radi tega je društvo silno trpelo in je bilo takorekoč na robu propada. Le vztrajnosti dveh članov, John Goloba in Franka Slokana gre zasluga, da je društvo v letu 1896 ostalo pri življenju. Tudi naslednja leta do 1901 so bila jako težka, vsekakor se je v tem času nekaj članov vrnilo v naselbino, da je bilo možno društvo voditi v redu, dokler niso nastopili težko pričakovani boljši časi tudi za društvo, ki se je potem začelo lepo razvijati in napredovati. Poleg našega društva obstoja sedaj v Bridgeportu tudi žensko društvo sv. Ane št. 123, ki je bilo leta 1908 ustanovljeno s sodelovanjem društva sv. Barbare. Obe društvi sta leta 1935 imeli skupaj 350 članov in članic, kar je bilo veliko za to majhno naselbino. Kakor je društvo sv. Barbare skozi vso dobo častno vršilo svojo nalogo v telesnih potrebah, tako je tudi skrbelo za njih dušni blagor. Prvi slovenski duhovnik je prišel v naselbino leta 1896, to je bil č.g. Vitus Hribar. Za tem je potem s par izjemami vsako leto obiskoval naselbino slovenski duhovnik, mnogo let je prihajal k nam nepozabni nam Father Zalokar, potem Father Zakrajšek in nekateri drugi, zadnja leta pa stalno obiskujje naselbino Father Oman iz Clevelanda. To znači, da je društvo vedno ostalo zvesto sklepom ustanovne seje. Dragi člani društva sv. Barbare! Ponosni ste lahko na K.S.K.J., pod čije okriljem je društvo vsa leta varno delovalo. Vaša dela, ki ste jih vršili za društvo sv. Barbare in K.S.K.J., so prinesla obilo dobrega sadu, ki so v čast vam in vsej naselbini Bridgeport!” — Konec Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! 0RDIK0YA POGREBNA ZAVODA 1933 East 92 St 17019 Lake Shoi * 131-2989 931-9300 0RDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 13301 Waterloo Bead 931-1239 NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 69432 er r 9I£b%mily' Society" ONE FA1RLANE DRIVE JOUET, 1L 60434 Smcf> 1914 ,. . ,.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest in ’nsuranc* protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact* fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal medication to the Holy Family of Jesus, Mary and losepti Society’s Catholic Action Programs ar«; L Schola* snips for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women asphing to become nuns 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in