206. štev.
V Ljubljani, sobota 28. avgusta 1920.	,0“”iBa	<,la{ana' e010’1"1 UL leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto po! leta tetri leta n mesec
K 240--
n 120— „ 60—
.. 20—
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. tetri leta u mesec
K 400— - 200— - 100—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno... 2 dolarja
Novi aarotnlki na) pcSlllaJ«
naročnino t»o nakaznici.
" "*nk
'1 se zaračunajo po
)siom in sicer ter 55 mm za enkiai 2 K rai popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —;	štev. 8. Teleton štev. 44.	....
Izhaja vsak dan zjutraj,
Fosemezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se	J	za	odgo-
vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio. — —,.T—:	Rokopisi	se	ne vračajo.	-
Koroški plebiscit bo 10, oktobra«
Celovec. 27. aveusta. (Izvirno poročilo.) Plebiscitna komisija ie raznravliala o terminu glasovania. Pod nemškim pritiskom sp ie termin zonet odtrodil in se določil na 10. oktobra Določila o volilni pravici ge niso popolnoma dogotovliena.
I.DIJ LUibliana. 27. avgusta. Iz
Celovca poročaio. da se le na današnji seii plebiscitne komisiie razpravljala o načinu glasovanla ter o terminu plebiscita. Določilo se le. da se glasovanie vrši dne 10. oktobra t. 1. Na dan glasovanla bo prepovedano vsako točenje alko-holnil pilač.
Direktna avstrijsko-jugoslovanska pogajanja za štajersko mejo.
Maribor, 27. avgusta. (Izvirno poročilo. Razmejitvena komlsUa doslej ni razpravljala o meritornih vprašanjih svojsga delokroga, temveč se Je bavlla zgolj s formalnim! podrobnostmi. Ker pa Je komidja sklenila, naj se vrše med Jugoslovanskimi In avstrijskimi člani neposredna pogaja ,la ta sporazumno določevanje obmejne črte,
se sestanejo naši in avstrijski delegati Ju (tl k prvi seji. Razpravljalo se bo o. i *ejni črti od HUhnerkogla do Sv. Duha. Nadejati se Je, da bodo ta pogajanja dovedla do oo voljnega sporazuma ln da se bo naši del gacljl posrečilo neokrnjeno uveljaviti naše upravičene zahteve.
Komunisti niso prevzeli beograjske
občine.
Beograd, 27. avgusta. (Izvirno poroči-
lo.) Pred zaprisego novoizvoljenih občinskih odbornikov je Izjavi' komunist Markovič, da vztrajajo komunisti na svojem programu kljub prisegi. Vsled Izjave Je naročil notranji minister Draškovlč stari mestni upravi, da ne sme Izročiti občine komunističnemu županu. Ker Jo stara uprava to zahtevo odklonila, Je pustil Draško-
vič obč. poslopje zastražiti po žandarmerl. Ji, ki Je zabranila komunistom vstop.
Ministrski svet Je odobril Draškovlče-vo postopanje. Komunisti so se pritožili na drž. svet. Draškovlč Je v posebnem 'opisu pozval drž. svet, naj člmpn: Izreče svojo razsodbo. Ako ta odobri stališče vlade, bodo tal.oj razpisane nove volitve.
Antanta protestira proti poljskemu
prodiranju.
Berlin, 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) PotrfuJe se. da le general Wevgand zapustil poljsfcJ generalni štab v znak protesta proti nadaline-mu poljskemu prodiranju. Istočasno z njegovim odhodom so Dodvzdi zastopniki antantinih velesil skupno demaršo pri poljski vladi, v kateri zahtevaio. da poljske čete ne prekoračijo Curzonove črte. Zlasti Anglija povdaria. da pričakuje, da ie Poliska ne bo blamirala s tem, da
ne b) držala obljub, ki Uh je dala RusiB z angleškim posredovanjem. PolIsVa vlada še ni odgovorila.
LDU Ijondon. 27. avgusta. Uradni krovi potrjujejo, da so Anglija, Franciia in Italija dale Poliskj kategoričen nasvet, nai ne zavzame na-pram Rusiji irikakega nespametnega stališča ter da nai ne poskuša, premakniti meje versailleske mirovne pogodbe.
KOMUNISTOM SE OBČINSKA UPRAVA V BEOGRADU ODVZAME.
LDU Zagreb. 27. avgusta. »Narodna Politika« poroča Iz Beograda: Ministrski svet ie na svotl včerajšnji seii sklenil, da se beograjska občinska uprava ne prepusti komunistom ker niso položiU predpisane prisege. Ministri se niso zedinili v tem. ali nai bi se Imenoval upravitelj občine, ali Da nai bi vodil občinsko uoravo do novih volitev stari prejšnji občinski odbor. Predsednik
občine bi postal radikalec Marjanovič.
DEMISI.IA DR. KRSTELJA OD-KI-ON.1ENA.
Split. 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Radi prav posebnega polo-žala. v katerem se nahaja vsled svojega razmerja z ameriškim poveljnikom v Jadranu predsednik dalmatinske vlade v Splitu dr. Kr stel j. centralna vlada v Beogradu ni sprejela njegove demisije, temveč ga ie naprosila nai ostane na svojem mestu.
M. Zdvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
»Hitreje I Hitreje, da utegnem položiti roko na sokolarja! Brez usmiljenja. tigri moli! Hitreje! še hitreje!«
Morivcl pa so izpodbadali konje
v peklenski kalop in th>all za pasove.
ah Vm tiče bodala dovoli narahlo v Nožnicah,.. .
&se 'e biI° zgodilo?
Loirvre1kmaliP*,iKal‘ ki ,e Drišla v
le imela z nekit^	sopr°2°m-
le imcia z nekim mošKim skrivnosten pomenek. Takoj nato le poiskala Conciulla. Našla ga Je diomalega spravljenega s kraljico: kakor hitro Jih Je pustila Martja za hipec sama, mu ie šepnila:
Skrbi me. da sc niegovo veličanstvo ne bi ponesrečilo na današniem lovu: pla.šliivega konia bnal Ali nai sc okoristi z nezgodo Luvnes namesto-tebe? Vzdigni se in poglej, kaj
'c novega na Meudonski cesti!«
*
Enajst ie ura. Dušeča vročina Se dviga od razDokaniii tal. Vse molči. {Neizmerna otrplost vlada v naravi.
Takšna le minuta, ko zavile družba treh Jezdecev Iz hiše nasproti gostilne pri »Tatinski sraki« v Mcudonu. Namenjeni so v Pariz: eden se zdi. kakor bi ga tlačilo breme notranje toge. Maskirani so: liudem tiste dobe so bile krinke pray tako vsakdanja reč. kakor nam rokavice.
Vojvoda Angoulčmski! Princ Condčški! Vojvoda Guiški!
Odpravljalo se iz hiše. kjer so pravkar sklenili vse za poslednji sestanek zarotnikov, ki se vrši dne 22. avgusta v Parizu... Toda Angou-Ičme ni prišel v Meudon le zato. da bi zadrgaval politične mreže: predvsem ga le prignalo upanje, da najde hčer spet doma!
Naše! ie saino Violetto: komai da le privoščil ubogi blaznici par besedi. Zdal se vrača z Guisem ln Con-dflem. in v žalostno pobešemi glavi mu vrta misel na neznanca, na viteza Canestanga. čigar nenavadni zapisek ie našel tistega usodnega večera na kaminu. On le ugrabil Gazelo: on. nihče drug! In strašna zaob-Imba maščevanja kipi očetu na ustnice.
« SPLOŠNA MOBILIZACIJA RUSIJI. "
LDU. Moskva, 27. avgusta. Prvi dan mobilizacije se Je v Petrogradu odzvalo 80% potrebnega števila vojnih obvezancev. Komunisti sovjetskih uradov gredo brez Iz. leme na fronto. Po poročilih Iz gubernij se vrši mnhi'!zacija^ povsod zelo uspešno. »Pravda« poroča, da se Je C'"* predsedstvom Mclnlčanskega vršila izredna seja moskovskega so v-etn in zastopnikov slikovnih organizacij, pri kateri se Je sklonila splošna mobilizacija.
KRASIN IN KAMEN.IEV NISTA ZAHTEVALA POTNIH LISTOV OD ANGLEŠKE VLADE.
I.DU London. 26. avgusta. »Times« doznavaJo. da le vest. da sta ruska delegata Kameniev in Krasin zahtevala od angleške vlade potne liste neresnična.
ALBANCI PRIPRAVLJAJO NOVE NAPADE.
Cetinje, 27. avgusta. (Izvirno poročilo) Pod Italijanskim protc' iratom pripravljalo Albanci nov vpad v naše ozemlje. Po vesteh, ki Jih Je prejelo našo nveljstvo, -i bo Izvršil napad v dvojni smeri: na Debar In na Podgorico. Med Albanci se nahaja več Nlkltovlb plačancev. Ekspedicija Je opremljena z italijanskim mhtcrijalom.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V SRBIH.
LDU Beograd. 27. avgusta. »Politika« poroča, da so se občinske volitve v Srbiii končale z nastopnim Izidom: radikalci »o dobili 594 občin. demokrati 574. neopredeljeni 150. DoltedelcI 68. komunisti 37, liberalci 35 sporazumna lista demokratov In radikalcev 32. republikanci 2 občini.
RAZMEJITVENA KOMISIJA NA ŠTAJERSKI MEJI.
Maribor. 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) V sredo. 25. t. m. si je razmejitvena komisila prvič ofici-jelno ogledala obrnemo Črto od Spi-!ja proti vzhodu. V Cmureku le komisijo pozdravil štaierski deželni predsednik von Rintelen. Komisija le na to potovala skozi apaško kotlino proti Radgoni. V Apaški kotlini so nekateri nahujskani nemškutarji sprejeli komisijo z avstrijskimi In bivšimi štajerskimi zastavami. Culo se ie tudi protidržavne klice. Proti Izzivačem so naše oblasti podvzele potrebne korake in Poskrbele, da se kaj sličnega v bodočnosti ne dogodi več.
Enajst ie ura. Kakor brez glave diria markiz de Cinq-Mars po gozdu tej išče fiUirž^iega iekmsoa.
Ves ie premočen od znola. ln vendar ne odneha biti konia z ostrogami v bok. Tako slep le od svoiega sovraštva. da niti ne opazi dveh jezdecev, ki se obračata, kamor se obrne on. dijiata. kadar on dirja. In se ustavljata. kadar zadrži on svojo izmučeno žival...
Zasledovavca sta vojvoda Richelieu In Laffemas!
Enaist ie ura. Ludvik XIII. se
»e dolgo mudil v zatišju gostega bukovja ookrai ceste. Mladi, petnajstletni krali. ki ga ni ljubil nihče razen kvečjemu njegovega sokolarja, otožni mladenič, ki mi Intel komu zaupati svoiih bridkosti, se te predal saniariii. Toda njegove sanic so bile strašne. Pogreznil se ie v brez-dno vseh grozot, in spremljale so ga blede prikazni, ta s krvavo rano na prsih, ona z obličjem spačenim cd strupa: duhovi kraljev, njegovih prednikov na prestolu... Zbegana mladeničeva domišljija !e videla v smrti slehernega izmed nlili zločin. Mrzel pot mu fe oblival čelo. In ko se ie vrnila jasna zavest, ie dobilo niegovo lice izraz besne odločnosti. Prei nežne črte so bile zdaj trde in brezsrčne: v ooluotroškem pogledu se le užigal Planici jtgiiiHfi?K>5Ltj»
Ne odlagajte občinskih volitev!
Naše bojazni se obistinjujejo. Občinske volitve v Sloveniji so v nevarnosti, da bodo odgočene na nedosleden čas. 2e poročilo o torkovi seji ministrskega sveta Je bilo sumljivo el j* ulj. Pravi, da se bo » o-litnl zakon za občinske volitve v Sloveniji še enkrat predložil v pregled ministrskemu svetu«. Kaj se pravi, če si v Beogradu kakšna stvar »predloži« ali celo »šc enkrat predloži«, vemo po neštetih žalostnih skušnjah lc predobro. Seveda, če Je zadeva v Interesu ljudstva In ne v Interesu vladajočih strank in finančnega mlnlstr;
Se slabše Izglede pa nam nudi dovolj Jasen In brezdvomen komentar, ki prihaja iz demokratskih vrst. četrtlovo »Jutro« vc namreč povedati, da sc bodo vršile volitve v slovenske občine šele po volitvah v konstituanto. To bi bila pa lepa! Ministrski svet Je določil rok za državne volitve v dragi polovici novembra — ako bo parlament brez nadaljnjega odlaganja spre. Jel volilni red.
»Ako« pa Je v beograjskem žargonu približno Jednako kakor »odmah«. Zato Je zelo, zelo problematično, če bodo volitve res v gori določenem roku, hi zelo negotovo, kdaj pride do volitev, če navežemo občinske volitve v Sloveniji na volitve za konstituanto. Je to tolika, kakor če se Jim za dogleden čas odpovemo. Saj U lahko vsak poslanec doli kje Iz nefntercslrane
Macedonlje ali Albanije z opozicijo Izbornemu redu za konstituanto onemogočal tudi naše občinske volitve.
Vlada se po poročilu »Jutra« boji, da bi preveč vznemirila slovensko prebivalstvo, če bi razpisala volitve v konstltuanr.j In občinske volitve tako blizu skurai. da bi se vršile priprave ln agitacija deloma še Istočasno. Lepa In hvalevredna Je ta skrb beograjskih očetov, a nepotrebna In neutemeljena. Morda tudi malo neiskrena.
Frlprave za občinske volitve so pri nas že precej napredovale. SLS se ie nadejala, da bo morda vendarle spravila volitve še pravočasno, t. J. pred padcem klerikalno - radikalne vlade pod streho. Zato so morale delati občine in glavarstva na vso paro. Volilni imeniki so menda že povsod izgotovljeni, tudi druge priprave že oskrbljene. £e se volitve torej kmalu razpišejo, Jih lahko že da*'-i opravimo, pred« no se bo zabel volilni boj za konstituanto.
Volilni red se bo v »zopetnem pregledu« .norda kaj Izprcmenli. To p << večjemu v toliko, da se omeji ženska volilna prav}, ca. No — imena iz volilnih imenikov so lahko Izčrpni, vse druge priprave pa ostanejo v veljavi in volitve Imamo lahko žo oktobra. Upamo In pričakujemo od novega poverjenika za notranje zadeve, da bo po-{ stopal tudi v tem vprašanju res stvarno In I ustregel splošni ljudski zahtevi.
TRUMBIC SE VRNE DOMOV.
LDU Zagreb, 27. avgusta. »Jutami! list« poroča iz Bqo grada. da Je dr. Trumbič izjavil, da bo čez nekoliko dni prišel v Beograd. Sedal se nahala v Luzernu ter se le tani sestal z Llevd Georgeem ln GlolittUem.
REGENTOVO POTOVANJE V BOSNO.
Beograd. 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Včerajšnji ministrski svet se le bavrl DOlee tekočih zadev zlasti s podrobnostmi regentovega potovanja v Bosno In Hercegovino. Potovanje se bo izvršilo v začetku septembra.
PONAREJENI BANKOVCI.
Beograd, 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zadnie dni so prišli tukaj na sled ponarejenim 10 in 20 dinarskim bankovcem, ki krožijo v prometu v precej velikem številu. 10 dinarski bankovci imajo nepravilen grb. Dri 20 din. Da se opazi falzlfi-kat najlažje na oblakih, ki se bistveno razlikujejo od risbe na pravih.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V MALI ANTANTI.
Dunaj, 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) -Dunajski Limunlstl to organizirali v ncLl
tukajšnji vojašnici centi za komur, J« no agitacijo v Mali antanti fin Madžarski. Iz Berlina to dobili od znanega boljševl-škega eksponenta Koppa 1 ln pol milijonti mark v propagandne evrhe. V Berlinu to pripravila kongres komunistov tz Male antante, Madžarske bi Nemčije. Za sedai J« koncentrirana cela propaganda na Clc.a-Iko, kamor Je odšlo v teh dneh potebn? odposlanstvo.
BORZA.
Curfh, 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.40, Newyork 007, Milan 28-25, Praga 10.25, Zagreb 5.60, Dunaj 2.75, avstrijske krone 2:80,
DnnaJ, 27. avgusta. (Izvirno poročni,) Zagreb 218—238, Budimpešta 100—110« Praga 413£0—437.50, Varšava bi Krakov! 99—111, češke krone 410—435, dinarji 950—1000.
LDU Zagreb, 27. avgusta. Devize:. Berlin 225—230, Italija Č30—540, I.ondc« 869—0, Newyork 107—110, Pariz SOC—829, Praga 195—200, Švica 1750—1800, Dunal Izplačilo 45—45 50, Dunaj 45. Valntc: t'<i-tarjl 106.75—109, avstrijske krone 42.50— 43, dvajset kron v zletu 0—400, trancoihl Iranki 760—780, nemške marke 232—243, Italijanske lire 513—520, angleški luntl 389« Češkoslovaške krone 190—195.
Zagreb, 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Jadranska banka 2475—2525, Ljubljanska kreditna 1200—1250, I. hrvatska 11400 do 800, Slovenska eskomptna 825—900.
ki ni ugasnil nikdar več... Deček ie bil zasanjal — vzdramil »e ie Ludvik XIII.. ki ga pozna zgodovina!
S težavo ie našel sokolarja. Luy-nes. ki ea ie iskal in klical vse do-tld ie kriknil od veselja.
»Da. Lnvues moi vrli. otet sem.« le rekel kralj, nekam ganjen do td zgovorni vdanosti.
»Vrnimo se v Louvre, sire!« Luvnesov elas se ie tresel od raz-buriema. »Ah. kako sem se bal za vas! Kar Živim, ne pomnim takšnega strahu!«
Ludvik se ie nasmehnil. Sokolar le žc zatrobil v rog. da bi zbral pažetc in plemiče. Krali pa le nenadoma zadržal konia. udaril se po čelu in zamrmral:
»Moi Bog. toliko da sem se mu zahvalil! Bil je pripravljen dati življenje zame. laz na sem mu od gole zbeganosti obrnil hrbet, ne da bi ga bil vsaj povprašal, kako mu je ime!«
»Sire, rotim vas. vrnimo se!«
»Ne. Luvnes. lov se nadaljuje!« «r
C&pestanc ic prihajal dio »Tatinske srake« trav takrat ko je udarilo v meudonskem zvoniku enaist.
kleniJo vitezov pogled na skrivnostno hišo. v katero ie stopil tisti znameniti večer kakor v začara« grad.
Ta lakotna radovednost le na* raSčala od trenotka do trenotka? nekai Časa ie stal pustolovec kakor vkonan. nato na so ie odločil, kre-nil a koniem okrog zidu In skočil na znanem kraju v zaraščeni Dark. Ka sla se prerila skozi grmičje in trnje ter zagledala pred seboj teraso, jel zel^ci stonila nanjo bela postava. Bila ie blazna cosoa.
Canestang je zajezdil bliže teli jo pozdravil s široko gesto. Toda zdelo se ie. da ga ona ne vidi. Gledala le nekam v dalto ln mrmrala komaj slišno:
»Voivoda Angoulčmski. mari nisem več tvota Jiubliena Zena?«
»Voivoda AngoulCmski!« te zavpil Capcstang ter planil s konja. »Madame! Rotim vas. poslusaite
me
»Kdo ste?« ie dciala Vioietta in ustavita pogled na vitezu. »Ah, spominom se vas... Rekla sem vam,
da pridite, kadar vas pokličem.«
»Madame. nekdo ic v nevarnosti! Nidcdo. ki ga hočem rešiti, ma« gani če me strmo glavo!«
' ’ " ’ ' (n.ilio nrih.)
206. štev.
Pred obletnico.
11.	septembra poteče icto dni odkar Je D' Annunzio zasedel Reko. Še nam |e ▼ spominu tisti čas: po zasedenlb krajih, kjer so Italijani v ogromni večini, manifestacije za aneksijo mesta In pristanišča. V Italiji veliko veselje. Vlada molči, na različna vprašanja ne odgovarja. V Jugoslaviji vstaja ogorčenje. O reškem vprašanju se piše In razpravlja, zgraža se nad pritrjevalno toleranco rimske vlade — ali ta ne da od sebe nobenega glasa D* Annunzio postaja na Reki neomejen in vsemogočen gospodar.
Veliko se Je od tistega dne pisalo o trpljenj« rešklh Jugoslovanov. Pisalo se je, Storilo se ni nič. Tuintam se je sicer pojavil glas In klic po D’ Annunzijevl hrabrosti enakovrednem možu. Ali tega ni bilo. In ni ga še danes. Pljuča naše države ne morejo dihati svobodno; ml vsi smo bolni radi nenaravnega položaja, v katerem se nahajamo. In sedaj, pravijo, bo sledil še poslednji udarec.
Osemstotlsoč neosvobojenib bratov Ječi pod težkim italijanskim Jarmom. Od Sočo do Splita. Naša vlada pa ne smatra za vredno, da so ti bratje potrebni odrešenja. Poročila, ki Jlb prejema o njihovem trpljenj«, potrpljenju In čakanju, zaklepa v miznlco, da bodo poznejši rodovi lahko videli kako brezbrižno so Je postopalo z najbolj živo vejo našega naroda.
Prišel je D’Annunzio Iz Italije na Reko In nihče mu ni zabranlh stopiti na sveta jugoslovanska tla. Velike stle so se pred njim umaknite. Jugoslovani, ki smo imeli svoje čete v bližini Reke, smo se Izognili nastopa proti pustolovcu. Pustili, skoraj pooblastili smo ga, da sme gospodariti po lastni volji. Danes vidimo, da nas Je naša velika strp-ijtvost privedla tako daleč, da «e računa resno z nami ne le Italija, temveč tudi pustolovec D’ Annunzio.
Dovolj bodi prenašanja točkih muk, U Jih nismo zaslužili, in zaničevanja, ki smo ga morali biti deležni v zadnjem letu Za-Vejmo se, da Je Reka naša. In da mora naša tudi ostati. Deveta briga nam bodi rimska vlada. Ce se ni nanjo oziral D'Annunzio,
U Je vendar italijanski državljan, tudi ml nismo dolžni, da bi upoštevali želje rimskih ministrov in ministrskih predsednikov. — Zadnji čas le, da nastopimo ra našo stvar. Enajsti september, obletnica onečaščenja nato zemlje se bliža. Naj se napoči ta d««,
Hf> da bi bili nanj pripravljeni zakaj dobili bomo samo toliko, kolikor si bomo vzeli
Naša severna meja.
Maribor 26. aveuta.
Na Staierskem se bife boi za definitivno določitev mefa. Razmejitvena komjsiia določa mele na licu mesta. To priliko uporabljalo sovražniki nafieva naroda In huiskači. ki so plačani od tutesra denaria za avftaciin oroti naši državi. Ti širilo nenoučetiim ljudstvom vesti, da se bo naša državna tneia krojila po želiah nemškutariev. ne oa do <io-soodarskem ooložaiu obmednih kra-tev Napačno informirano liudstvo te aeitatoriem nonekod res nasedlo. In tako le orišlo v nekaterih kraiih do incidentov, ki se nikakor ne skladalo z doižnostnii naših državljanov.
Da so taka deianla pripravljena od nemških aventov. nam dokazale trotovo slučaiev. Ponekod na
Begunci.
Pevunec. Ta beseda, pečat vseh 90h in Potokov krvi bolezni, žalosti in stahote. pogorišč in puščav, ropa-nla in morenia. zasramovania in tiranstva. vjadu in siromaštva: krona naSlh Pohabljencev, vdov In sirot ter ocemovlih starčkov In stark, kazen za Hi1be7.cn do materinega Jezika-In do domovine, zveni danes kakor oduren in zoorn priimek.
Prvo. na kar bo treba misliti, čim umolknejo topovi in čim potihne Drasketanie mišk. so invalidi, vdove in sirote po padlih, beeunci in njih Porušeni domovi.
Tako so govorili in obliubliaU.
Zc dve leti prekladate svoie »mirovne konference« iz kraia v kral. kakor mačka mlade in se odtevuieio svcMim °bliubain. kakor pijanec računu za ceho.
Tako se rešuje besrunsko vprašaje v svetovni politiki po mednarodnem pravu, tako bratolmbie in pravica.
Bratie in pri nas?
Kako dolsro še naj bo begunec vir draerinie. povzročitelj pomanjkanja stanovanf. seme lenuhov, kader verlžnikov in tihotapcev: kako dol-vc še boste žisrosal! ž niim malopridneže in potepuhe, državi In človeški družbi nevarne eJemente? Kako dolvo še boste metali vdove Jn sirote na cesto ter iih puščali, da fzločeto zadnio solzo iz svojih uvelih lic?
Takio namreč razumelo rešitev beefunskesa vprašanja nekateri tlru--
meiali so postali Izzlvači takso drzni, da bo treba proti ntim nastopiti z vsemi zakonitimi sredstvi. Kako prioravliaio aerenti tla za svoie rovarjenje. nam leno kaže sledeči slu-čal. V nedelio. 22. t. m. se le vršil v Soboti pri Špillu, katero smo morali mi izprazniti, velik nemški praznik. »Befroiunesfest«. Nemci so zani agitirali celo v Gradcu. Taki prazniki seveda niso nič druzeen netro izzivanje našeea Prebivalstva. Tudi na KaniH le huiskačem. čim so doznali. da Pride tja razmejitvena komisija, zraste! ereben. Prišlo le celo tako j daleč, da so šli Hud le nasproti nemški obmini komisiji z namenom, da ii povedo svoie želie. Komisiie oa ni bilo in Hudie so videli da 90 zopet enkrat nasedli plačanim aerentom.
Soloh se nam zdi čudno da ie v tem kraiu še vedno nastavljen nemški žuonik fz praške škofiie čeprav so v Kaplji med tisoč Prebivalci samo 4 Nemci. Ta župnik Je sploh čudna prikazen Ima vse pravice. Cez meio ere lahko kadar hoče. Zveze vzdržuje v Lučanah tud« z zlncrtssnim kanlanom Pichleriem. Ta tič pridiva sicer v slovenščini, a evanvelij prebere do nemško — za štiri ljudi. Nobene časti nam ne dela tudi avstrijski državlian treovec (Hermani ki še sedal prodala šulfe-rainske vživalice.
Te napake Je treba brezpozojno odnraviti. Naše oblasti nai pošljejo Hudi ki ne soadaio v našo državo, čez mejo. Sv. Duh. našo severno trdniavo. smo morali Jzoraznit? že pred poidruvim mesecem*. Prvobo-rifeli zn našo severno meto naduči-tcli Matcen. ie moral dohočJ spraviti svoie reči na varno.
Dolžnost vlade le. da se za raz-tm^-R na severi naše države za- zame. sicer nas bodo erabežj raztrgali v korist Avstrije, kakor so nas na iusru v korist Italiie.
Bodimo oprezni!	!
Preobrat v rusko- ' poljski vojui.
Francoski e ene ra! Wevcand te zapustil Varšavo. PravHo da zato. ker le odstranjena nevarnost, da bi padla Potiska orestoiica v ruske roke.
Položni na rusko-poHskl fronti se ie zadnle dni tako iznremenil. da ni mogoče prorokovati. kako se ho razvil nadalje. Rusi se umikalo ir Poltaki DiŠeio o velikih uspehih svo-fe armade. Tiste armade ki ie še nred kratkim trepetala tired ruskim štabom, ki je ie valil čez poljske poltone na zapad. Kratkovidni lju-die mJsliio. da le že vseh težkih dni konec. Treba bo samo še oar sunkov In rdeča armada bo popolnoma razbita ter bo bežala nazaJ proti Petrogradu in Moskvi, kler bo zrušila sovietsko vlado in to nadomestila z drpov),
Taka ororokovanJa so otroška in smešna. Res ie. da ie prišla rdeča, armada radi noHske nrotlofenzive v orecetšnte stisko Ni se moda umaknit? v redu in teva ne more storiti
vi zot»et pravite. naj eredo bosrunci enostavno domov. So oa tudi strahopetci. ki bi izročili lastneva brata na milost in nemilost celo vraču samo zato. ker misliio, da pusti potem vracr niih same na miru. Kai nai storimo za te nesrečnike?
S tistimi dvemi ali štirimi kronami na dan podpore, s tistimi krpami. ki Jih daiate onim. k! najbolj voitote In prosilo oomoČJ. s kakaom in kondenziranim mlekom, begunskimi taborišči 1. t. d. bevupsko vnrašariie ne bo rešeno. To to premalenkostno in nima nikakeea končnega namena: to bi moralo biti k večletna prehodna pomoč onim. ki so na doIu domov.
Pravesra begunskega vprašanja tukaJ ne bJ smelo biti več. še mani Pa priimka begunec v tistem odurnem pomenu, kakoršnesra ima danes. Kdor se nahaia v talcih razmerah. da soloh ne more in ne bo mogel več domov, temu Je treba omo-f^čiti primerno eksistenco tukai Jn sicer tako. da ne bo nikomur v SDodtiko in da ne bo prihajal na rovaš Javnim in zasebnim dobrodelnim korporacijam kakor kak berač.
In to bi se moralo zgoditi takoi. skrainl čas ie že. O vsem mogočem se sklena Jn razpravlja, direktno o tem oa nikoli.
Kdo nai plača, kal? Peter ali Pavel, ali pa Janez: brat ne sme glodati brata, kako umira zaradi svetovnih cincariev. 'Pomasra nai mu in potem predloži račun tistemu, 5d Era Je dolžan plačati. F. M, .
niti sedaj, ker Rušila nima na raz-oolavo vseh tehničnih sredstev ki so za takšen umik potrebna. Ali to še ne Domeni konca. Od konca smo še daleč, morda deli kakor prvi dan. ko ie ruski medved preteče izteernil svote šano na zaoadno Evrooo.
Poraz ni Rusoy potlačil. Vlil jim fe noveea poguma. V ozadiu rusko-j noliskeea lioiišča se zbiralo nove j armade. Na mliiione iih Je. Od vseh strani prihaiaio in obrazuleto nove oddelke. Cela sovietska Rusiia ie razdeljena na voiaške okrale. Mlado in staro se vežba v orožlu za novi hm proti evropskemu kapitalizmu.
Pnliak? pa sede ta čas v Minsku in igrate vlogo zmagovalcev. Podpirate iih Francozi. Morda ceio tudi Angleži. ki so se v zadnJih dncli izkazali za državnike brez načel. Polisko obnašanie nanram ruski de-leo-ooiji ni več skromno. Polastila se va Je zonet lastnost šlahte: domiš-liavost. in oni ieraio *■» nlen račun s kartami, ki oomeniato visoke številke.
Med tem pa ie v Rusiii Trocki! zonet na delu. Izdaia proglase. Ima govore In orioravlia rdečo armado za nove bitke. Rusi so se sicer umaknili izpred Varšave, niso pa odložili iz rok boineea konJa. Načela so Um sveteiša kakor angleškemu premier iu. Pod varstvom svolih načni se zonet zbirate, nreurelato vojsko. In morda ni več daleč čas. ko se kolo sreče na boiišču obrne zopet v prilog Rusiii.
Dvomiti moramo, da bo takrat francoski treneral Wevuand. če bo tucTii 7nnnf hitel v Varšavo na pomoč Pol vokom, opravil pozi tivno delo kakor ga Je sedal.
Beležke, -ji
Nobena novost.
Zagrebške »Novosti« prinašalo iz Beograda vest. da ie demokratski minister Draškovič odredil, da se občinska uprava v Beogradu ne da komunistom v roke in da le žan-ciarmeriia zasfražila občinski urad da komunisti niso moffli vani
Komur politična morala naših vlad ni šnanska vas. le že zdavnaj prod izvolitvijo komunistov vedel, da Hli vlada ne bo Priznala — kajti no d d&mobraciio strank v SHS ea nil
Rebus.
V Demokratiii z dne 26. avtru-sta 1920 oodaia na 1. strani L. Da-vidovič iziavo v kateri nravi, da ni nikdar delal; da se nahaia Dri c. Vc-sniču en milijon dinarjev in povdar-la. da Je v. Vesnič ta miliion že oddal. kamor Je bilo treba. To iziavo razumelo seveda samo politični praktiki.
AVSTRIJSKE HUJSKARIJE V OBMEJNEM OZEMLJU.
24. t. m. Je obiskala razmejitvena komlsiia našo severno mejo med Sbiliem in Radsrono. Pri tel priHki so vprizorlii nekateri nemško-avstriiski huiskači. ki so pridobili na svoio stran tudi nekaJ prebivalcev na ozemUu Južno od Mure. ki pripada nam. demonstracije, ki se ne skladalo z državljanskim! dolžnostmi. Ker te bilo ljudstvo v tem skičafu vptovo • zaneliano. bo deželna vlada dala liudstvo še enkrat poučiti o de-lokroeu razmejitvene komisije: proti onim. ki bi lclJub ponovni opnzorit-vl zavoJali liudstvo k orotidržavnim deianiem. bo vlada postopala po zakonih.	i
POSEBNI IZPITI ZA POLITIČNE URADNIKE.
LDU. Beograd. 25. aveusta. Ministrstvo za notranie stvari namerava zahtevati od vseh političnih uradnikov. ki so bili že trotovo dobo v državni službi, v kateri mislijo ostati še nadalie. da se moralo podvreči posebnim Izpitom. Oni uradniki, ki bi ne hoteli položiti teh izpitov, bodo odpuščeni.
POTOVANJE MINISTROV V ČRNO GORO.
Beograd. 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor ie določil torkov ministrski svet. se pošljete v svrho oroučevania razmer v črni gori trije ministri, in sicer minister za finance Stojanovič pravosodni minister Trif-kovič in minister za prehrano Risto Jolič. Pot ministrov v črno sroro je v zvezi s celo vrsto vprašani, ki se tičete te nokraiine. Potovanje ministrov bo Posvečeno v orv! vrsti re-šilvi vprašani a prehrane Črnogorskega prebivalstva in vprašanju kontrole tamkalšnle uprave. Iz Beograda se podaio ministri na pat Pr.v.0 dni meseca septembrat
PotnKko-poŠtnl promet v C....
LDU Beograd, 25. avgusta. Podpisana Jo pogodba, po kateri se bo vršil potniški ta poštni promet z avtomobili v Črni gor! na progi Nlkšič-Cctinie.
Glavna kontrola v Cetinju razpuščena.
LDU Beograd, 25. avgusta. Olavna kontrola v Cetinju je razpuščena ter pre-j Idejo njeni posli na glavno kontrolo v Beogradu. Vsi člani cetinjske glavne kontrole so stavljeni na razpoloženje.
*
Kongres Jugoslovansko srednješolske omladine v Varaždinu, ki se Je pričel 26. t.
Jugoslavija.
m., se danes 28. f. m. zaključi. Kongres )« otvorll predsednik varaždinskega krajev« nega odbora, nakar so se vršili pozdravni nagovori posameznikov. Delegati posameznih šol so podali referate o kulturno- prosvetnih organizacijah In njihovem delu v. minulem letu. Po kongresu se odpeljejo udeležniki k zborovanju Jugoslovanske akademske omladine, ki se vrši 30. t. m. v Mariboru. Vaeraždinskega kongresa se te udeležil tudi pisatelj dr. Ivan Lah.
Banatski Slovaki zahtevajo, da jlnj država dovoli za odgoj njihovega Inteligentnega naraščaja lastno gimnazijo v njihovem narodnem središču Petrovcu.
Razna poročila.
StambuIInskl sc sestane z Veuizelosom.
LDU Dunaj, 26. avgusta. »Neue Preie Presse« Javlja Iz Berlina; Po poročilih pariških listov se sestane bolgarski ministrski predsednik Stambulinski v Parizu z Venizelosom. Temu sestanku pripisujejo v političnih krogih velik bomen. ker se bo tudi Orčija pridružila novi orientaciji balkanskih držav.
Nemški Ust o naših financah.
LDU Dunaj, 26. avgusta. »Berliner
Tagblatt« prinaša v uvodnem članku dopis svojega balkanskega poročevalca Teodorja Berkeša Iz Beograda. V članku se Izčrpno In objektivno popisuje finančno stanje Jugoslavije, ki se smatra za zelo ugodno, ker Je letošnja žetev vredna '0 miljard dinarjev, dočim kroži samo 3 milijarde papirnatega denarja ter znaša celokupni državni dolg komaj 4 milijarde.
Da preprečijo bojevanje prot) Rusiji
so razdejali delavci neke tvrdke v Ffirsten-feldu 2S priprav za proženje torpedovk ta 4 povodna letala, vredna več mtlijonov mark. Vos uničem materljal bi se bH moral Izročiti antanti za vojno zoper Rusijo.
Vilno so zasedle litvanske čete. Letska vlada le pojasnila ta utemeljila pri moskovski vladi ta korak s tem, da Je bilo iz vojaških razlogov potrebno preprečiti, da bi Vilno zasedli Poljaki
Pet ruskih divizij so Je uprto, kakor poročajo Iz Varšave, ta iti hotelo iti na za-padno fronto.
Na gnliškl fronti vzhodno Ou i-vova se vrše Ijuti boji med Poljaki ta Rusi pri Zadverzu. Položaj 1. ta 5, arm-irb je gla-m ooljskih poročil neizpremenjen.
Poljski teror v Vzhodni GallcIJL Ukrajinski listi prinašajo dnevno poročila, o aretacijah ta internacijah, ki iih izvršuje poljska vlada v vzhodni Galiciji Ukrajinski Ust »Hromadska dumka« piše k temu: Ali ni sedajni moment najbolj ugoden, da M Poljaki zapustili svoio pot, ki so lo nasto-pili svoj čas z vojno napovedjo v vzhodni GalicUl Ali ne bi bilo želeti, da bi Poljaki Izročili državno oblast v vzhodni Galiciji nazaj v roke Ukrajincem, v blagor obeh narodov. Kakor ml poznamo poljske impe-rljalistc se bo to pač težko dogodilo.
Romunska misija pri PetlJurL Kakor poroča Ukrajina Je dospela k generalnemu atamanu Petijuri romunska diplomatičua misija, da prične t njim pogajanja o raznih gospodarskih ta političnih vprašanjih.
Odgovor italijansko vlade na noto ameriškega državnega tajnika ColbyJ» zahteva, da se morajo zoret vzpostaviti stiki s sovjetsko vlado, ker je ona sedaj najjačja sila v Rusiji
Samovlada za Irsko v okviru britanske države sc Je sklenila na konferenci v Dublinu. Pokrajina Ulster sme svobodno sklepati pogodbe.
Zenska volilna pravica v Zedinjenih državah Je potrjena. Zenske se torej udeleže tudf predsedniških volitev.
Gospodarstvo.
Borza.
LDU Curlh, 26. avgusta. Devize: Berita 12.65. Neivyork 606, London 21.77, Pariz 42.90, Milan 28.50, Praga 10.70, Beograd 23, Zagreb 5.80, Budimpešta 2.70, Dunaj 2.75.
LDU Dunaj, 26. avgusta. Devize: Berita 52L Valute: Nemške marke 518.58, švicarski franki 3825, francoski frank! 1725, Italijanske lire 1139, angleški funti 820, ameriški dolarji 235, Varšava ta Krakov v poljskih markah 99—111, češkoslovaške krone 410—435, novl-dinarjl 950—1000.
LDU Praga, 26. avgusta. Devize:. Beograd 235, Dunaj 23.50, Zagreb 58. Valute: dinarji 231, avstrijske krone 2-2.50.
•
+ Spričevala e Izvoru blaga. Po nnl-novejšl naredbi generalne carlske direkcije v bodoče ne zadoščajo za potrdilo o Izvoru Inozemskega blaga samo originalne fakture In korektni tovorni listi, temveč Je potrebno tudi spričevalo pristojne Inozemske trgovinske zbornice ali kake druge javne oblastL
+ Žetev v Vojvodini. Poročila o !z-vanreduo dobri letni žetvi so se sedaj, ko Je pšenica že pod streho izkazala za netočno. Žetev je srednje dobra. Povprečno znaša v Vojvodini pridelek pšenice 6 metrskih stotov na oral. Tudi kvaliteta letošnje-i žita ni prvovrstna, ker le pomešano močno z liuliko ta je tudi po težini precej slabo. Poprečna specifična teža znaša 71 kg za 1 hi. Koruza bo kakor lzgleda zelo dobro obrodila, ako H ne bode škodovala prevelika suša. Cene žita so na vojvodinskih trgih jako različne ta se gibljejo od 555 do 750 krem za meterski stot.
+ Žitni trg v Osijeku In Zemunu. Na osiješkem trgu prekaša povpraševanje ponudbo, večji^ posestniki nočejo še prodajati letošnjega pridelka ker Jim cena ne odgovarja. Cene iz prve roke so za pšenico 725 do 730, za oves 210 do 220, ozimni Ječmen 340 dD 350. Veliko Je povpraševanje po moki zlasti po številkah 1 ta 2. V Zemunu Je bil trg za pšenico zadnje dni nekoliko živahnejši, sedaj pa Je dovoz zopet prenehal. Vsled tega se le cena za banatsko blago fiksirala za 750, katero plačujejo pa le mlini, ki imajo Obvezno dobavo moke.
+ Agrarna reforma na Romunskem, Po rumunskem zakonu se morajo razdeliti vsa posestva, ki so večja od 100 ha. Pri veleposestvih, ki merijo nad 10.000 ha, sme obdržati posestnik največ 500 ha. Razdelila se ne bodo posestva, ki so državna last ali last' zadrug, dow. se bode tujcem odvzela vsa zemlja. Zemljo bodo dobili predvsem vojaki, invalidi In nasledniki padlih vojakov. Zemlja se bo plačala posestnikom po srednji ceni, ki Jo Je Imela med letom 1911—1915. Izplača se v 5 % obveznicah, ki se bodo amortizirale v 50. Enp tretjina oJ>rati & jduvntee gl#ča
država. Torej dobilo v RumunlH kmetje zemlio po dve tretjin' predvojne cene. Kako pa Je z agrarno reformo pri nas?
+ Otvoritev Jugoslovansko trgovska agencije v Parizu. Francosko trgovinska ministrstvo je dovolilo, da se otvori v Parizu trgovska agencija, ki bo olajševala trgovske zveze med nami ta Francijo.
+ Dobava sladkorja fe Cehosiovaške. Ministrstvo za prehrano ta obnovo zemlle namerava v Cehoslovaški republiki nakupiti večje množine sladkorja, da bi s tem preprečilo brezvestno navijanje cen.
+ Izplačevanje državnih dolgov tr?ov. cem. Finančno ministrstvo ie izdalo nared-bo, po kateri ne sme nobena državna blagajna Izplačati trgovcem njih denarne zahteve preje, kot da dokažejo z davčnimi listi, da so plačali davek za celo leto 1913 ta za prve 4 mesece leta 1920.
+ Amerfkanska posojila zaveznikom. Finančni urad v Washingtonu obla vi ja posojila Amerike zaveznikom, ki so dosegla 9711 milijonov dolarjev. Od'tega odpade na Angleško 4277, na Francosko 4047, na Italijo 1166, na Belgijo 3500, na Rusijo 187, na Čeltoslov. 107, na Grško 48.2, na Srbijo 267 ta na Romunsko 25 milijonov dolarjev. Ostalih petnajst milijonov dolgujeta Ameriki Kuba ta Liberija.
+ Inozemski kredit za Polisko. Med-narodna financljelna komisija je dovolila Poljski večja posojila. Poljska bo porabila ta kredit v prvi vrsti za nabavo sirovin In potrebščin za trgovino.
+ Usoda ruskih bank. Likvidacijska komisija ruskih bank je svoje posle zaključila. Ruske banke so imele 28 milijard rubljev aktiv in 23 milijard rubljev paslv. Vsi vrednostni papirji so zbrani pri moskovski bančni upravL Konti taozemcev In Rusov, ki so zapustili sovietsko Rusijo so ae registrirali ta predali uradu za obračun za inozemstvo. Izterjavanje privatnih dolgov Je od strani bank ustavljeno. Največja vsota, katero Ima sedaj lahko v Rusi}! na tekočem računu posameznik je povišana od 10.000 na 100.000 rubliev, kar J« v zvezi s padcem rabeljskega kurza.
+ Sobotno praznovanje borze. Borzni svet zagrebške borze Je svoječasno sklenil, da borza v svrho lažjega obračunjavanja 7 bankami v sobotah ne bo odprta. Ker, Je publika vsled tega ostajala vsak tedenl po dva dni brez borznih poročil In se je to Izrabljalo v nezdravo špekulacijo, je v borznih kfogih prevladalo mnenje, da bf bilo dobro otvarjati borzo tudi v soboto, O tem vprašanju bo odločal borzni svet na svojf redni seji, ki se bo vršila koncem tega meseca In se bo najbrže zin&prel otvarjala borza tudi ob sobotah.
+ Popravilo vagonov ozkotirnih železnic naše države je prevzela neka tovarna v Gradcu, s katero je sklenil mln!-8tei jsa promet posebno pogodbo.
206. štev.
K'  ...............
Dnevne vesti.
Resna beseda. Se nekai tednov in odločitev bo za nami. Ni se nam treba bati te odločitve, ali vendar onozariamo da nai Jueoslaviia ne crre?i predrzno v milost božio In prepušča Korošce ravno zadnje tedne skoro brez vsake pomoči. Je namreč bridka resnica, da si ninoei pri nas mislilo, da ie storieneera že dovoli in da se lahko prične sedai z varčevaniem. Dan za dnem pošiljamo prošnie. molimo in kolnemo, vse zaman Samo fraze, idealizem in Efola liubezen bratov onkrai Karavank Koroške ne bo odrešila. Vsote, ki so se porabile v ueredih zadnie vladne krize bi omosročile naiusoeš-neišo Drooaeando za našo stvar. Pa sai ni treba! Par navdušenih fraz. kronale »živilo naša Koroška«, pa mislite da ie že diovoli. Pred kratkim smo obiavili v naših listih oroš-nio na premožnejše krove, da nai posodiio. če količka! mogoče, svoja kolesa Narodnemu svetu za Koroško v orid plebiscitu. Mislite H da se ie dos.edai v celi Jueoslaviii našel kdo ki bi posodil naši stvari le ann samo kolo?! — Z. (Brez ko-mentaria! Oo. ured.).
— Na naslov poštnega ravna-telistva. V zadnjejem času je bilo Imenovanih več uradnikov v višlo stopinio. kar ni pravično, še mani pa koristno za poštno uoravo. V stari Avstriii le bila navada, in to po službmii pragmatiki in starih zakonih. na katere se ravnateljstvo posebno pr' prestopkih še vedno opira, da ie moral sprva vsak praktikant imeti prakso, potem oa ie bil po da-tjnnčanem Prometnem izoitu do potrebi imenovan za asistenta v XI. čin. razredu. Kot asistent ie služil navadno 5 do 7 let. nakar ie bil imenovan za oficiiala. Danes pa le dru-pnče. Oospodie brez prakse, ki so bili leta 1919. v prometnem tečaju, so nosHj takoi do izpitu asistenti in — čuke in strmite! — po preteku dob reva ool leta so bili dotični imenovani že za oficiiale v X. činov-nem razredu. Med niiml so celo uradniki, ki niso bili niti en dan v prometni službi, in gotovo danes, ko so postali oficiiali. nlmaio skoral ooima o poštni prometni službi. Na-nredovanie nri poštna upravi te tore? danes eno naiboMših. seveda samo za votove osebe, vosnod ravnatelj sam. kakor tudi mnogi drugi, med niimi noštarii. oficilanti in aspiranti na čakajo boljše bodočnosti.
— Pripadniki itnlfanskc države
v Jugoslaviji nemoteno Izvršujejo svoio obrt in gredo za zaslužkom. Jugoslovanski državlianl so oa pri tržaških sodiščih brezpravni. Ce bi hotel kdo. ki ni oristoien v zasedeno ožemi ie. tamkai tožiti, mu tožbo uradno zavrneio z izgovorom da mu manjka orocesualjia možnost. Seveda niso tako natančni kadar ere za tožbe ali eksekitciie proti našim državljanom. Dokler sloie Italiiani na tem stališču, bi morala tudi naša sodišča zavračati tožbe Italijanov iz kraljestva in zasedenega ožemita. Prav bi bilo. da se to Dri nas čimprei izvede.
— Tožbe državljanov SHS v zasedenem ozemlju. Italiianska sodišča v zasedenem ozemliu so v zadnjem času reševala tožbe in branila pravice državlianov SHS kakor pred voino. Sedaj pa ie začel drug: senat deželnega sodišča v Trstu revvHiavliati tekoče pravde fugo-steva^kjh državlianov. ker te začel smatrati tožbe teh državlianov na sodcih v Trstu nedopustne,
skiepe ute*.ieliuie z dvema Italijanskima dekretoma, ki določata, da tekom volne noben podanik av-stro-ogrske^r nemškega In turške 'fa cesarstva in noben državi:an ali iuridična oseba, ki ima v teh cesar-**»•!’ Svo’ se^e^- ne more vlagati J, ® .in. Prošeni v civilnih, trgovskih danHw?mistrat,vn^ stvareh pred se-
stvatV/* ,i““a
te<m debeta rSrt^nu 1i^llavnost sedeno ozemlie. a na za‘ — Sloyens‘k| dobrovoltes u c?
blrHe natl 60 do Števili,.	oj*®'
danes nreko Dubrovnika. Saraieva in Zagreba v svoio ožio domovino Ravno pred dvema mescema so se odnehali iz Vladivostoka na neki angleški ladij. V transportu ie bilo okrog 1800 Jugoslovanskih dobro-volicev. Slovenci so se vozili sku-Pai do Zidanega mosta, kier so se Štajerci odločili. Sprejel in postregel tih seveda ni nikjer nihče. Nehvaležnost ie plačilo — Jugoslovanskih mogočnikov.
. T,,2® Vv0z zabranfenega blaga •s bilo vloženih
mnogo prošeni.
Mnogo lih ni opremljenih' s predpisanimi nesumljivimi dokazi, da Je bilo blago naročeno že pred 23. marcem 1920. Zato se Intereseutje nozivliak). da oredlože take dokaze naknadno naipozneie do 5. septembra pri generalni direkciji carine, Pozneie se nanie ne bo oziralo.
— Prošnie za opro. od takse na ▼stopnice (drž. veselični davek) le vložiti pri organu, kateremu Je naznaniti prireditev. Prireditelji se opozarjajo, da naj pošiljajo tozadevne prošnjo direktno na ministrstvo za finance, generalna direkcija po-srednjih poreza v Beogradu. Prošnje le vlagati pravočasno in Jim je priložiti potrdila pristojnih oblaste v, da Je prireditev upravičena uživati oprostitev od davka.
— Dovolitev uvoza zabranjenega blaga, ki le bilo naročeno pred 23. marcem 1920. Dodatno k tozadevni notici opozarjamo dotičnike, ki so prošnie za uvoz za-branjenega blaga vložili pred objavo razglasa, objavljenega v »Službenih Novlnah« štev. 182, da dokaze, kJ spričujejo, da Je bilo blago pred 28. marcem 1920 naročeno, vpošljelo naknadno generalni direkciji carine v Beogradu In sicer v določenem roku. Na dokazila, ki bi se poslala po tem roku, se ne bo oziralo.
— Pri popisovanju in žigosanju avstrijskih In ogrskih državnih posolil stranke za obveznice, ki so bile poslane v vinkulacljo ali pa za VIIL voino posojilo, za katero še niso bile Izdane vse obveznice, ob predpisanem roku še ne bodo imele obveznic na razpolago. V teli slučajih naj stranke mesto originalnih obveznic pred lože za žigosanje in popisovanje pristojnim oblastim: 1. za obveznice, ki so bile poslane v vinkulacljo, potrdilo blagaj-ue, ki je obveznice prevzela:	2. za VIII. vojno posolilo začasne prlznanice, začasna potrdila Itd., ki so se strankam mesto originalnih obveznic Izročila.
— Poživljamo vse dijake Iz zasedenega ozemlja, visoko- in srednješolce, kakor tudi one meščanskih In drugh šol, ki nameravajo študirati v prih. šol. letu kjersi-kolibodl v- Jugoslaviji kakor • tudi v Inozemstvu. da n§m pošljejo čimprej natančne osebne In tmovlnske podatke. Centralni odbor »Udruženja akademske omladlne Iz Primorja«, Pražakova ul. 3./I.
— Podružnica »Družbe sv. Cirilo in Metoda« v Borovnici Je priredila v nedeljo dne 18. Julija vrtno veselico. Občinstvo iz okolice, posebno Iz Ljubljane, se je odzvalo povabilu v velikem številu. Gmotni uspeh je bil naravnost sijajen. Odbor je poslal čistega dobička K 16.044 glavni družbi. Vsem, ki so prispevati, najlepša bvalal
LfnbSjana.
— V Maribor so odhalali včeraj že prvi odposlanci sokolskih organizacij. zlasti delegati in iezdeci.
= Število volilcev url ljubljanskih občicskjb volitvah Liubllana bo imela pri prihodnjih občinskih volitvah okrog 44.000 volilcev. Pravico do glasovania bo imelo 28.000 mož in 16.000 žen.
= AH ie to v interesu higiene? Naročnik z dežele nas Drosi. da objavimo: Včeraj sem prišel v Ljubljano z namenom, da končam pojavila svoiega ssobovla v bivšem zobnem atelieiu dra. Bretla. Toda kakšno razočaraniel Napisa nikier več nobenega, vrata zaprta. Vprašam kal se ?e zgodilo in Izvem, da te stanovanjski urad vrgel Bretlo-veva naslednika dr. Janežiča z vsem osobiem in pohištvom vred na cesto Sedal le stanovanje prazno in zaprto. Kam nai se pa obrnejo Uudie. ki so se d uštel posluževali tega ambulatoriia? Tip bo pač vedel pojasniti stanovanjski urad. ki se te zopet enkrat izkazal s tem. da fzno*d strehe hieiienično
Tfn,°za nebro1 'Kiiien-
deže,e- Kar se dogaja 5.11 nas. mesega res že vse mete J
= Stavbno glbanfe v Uublianf
se ie šele proti koncu letoSraie seziie oživelo. Pred vsem te omeniti velikansko štirinadstropno gradbo Liablianske kreditne banke na oglu Dimčke In Aleksandrove ceste, za katero so začeli pred kratkim postavljati temelie. Gradba bančnega poslopja bo po dosedanjih proračunih veljala 30 milijonov kron. Ljubljančane in tuice. ki se čudilo in »e-ziio n*d skrajno zanemarjenimi ljubljanskimi kavarnami, bo gotovo razveselila vest. da dobimo v do-sloDiu »Kreditne banke« prvovrstno ureieno kavarno, ki bo ob-i Drit,l&,e In Drvo nadstropje. Dr(]S*&ri nomaknienl v
ne%> onfp!aMe’-teo bo<}'0 na,’m(>der-
J.na JI !	Svetloba	bo pada-
Ja od zcforai i>o zračnem
Gradba te palače
dvorišču.
„ . . , ,	, .	le	OToračunjena
na tri leta: letos upalo izgotoviti te-mclfe. Tvrdka Tdnnles. ki zida to palačo, te dogradila za to stavbo na-
sproti Frančiškanski ulici pritlično gradbeno pisarno za ča*. stavbe.
= Dela v Liublianlcl so se pred tednom pričela na treh krajih. Na Prulah fe nov most čez Ljubljanico skoral dograjen, ob Dvorskem trgu In poleg Frančiškanskega mostu grade v širini od 8 10 metrov počasi zooet en del škarpe. Ako bodo dela v Liubhanlci tako napredovala, se bodo naši pravnuki morda enkrat veselili rpvulirane l.fublianlce.
— Zbirališče avtomobilov za sokolski zlet v Maribor Je pred Narodnim domom ob 1. uri popoldan, kjer sc bodo vozovi tudi okrasili.
— Finančno poslopje nameravajo okrasiti z novim napisom. Na zunaj vendar nekaj, a na notranjost stavbe se žalibog ne gleda. Ko stopiš v sobo finančne deželne blagajne, nehote ostrmiš In se vprašaš, Je-ll mogoče, da Je to glavna blagaina delegacije ministrstva financ za Slovenijo. Lokal napravlja utis zapuščene kleti, ki ni bila pobeljena In osnažena že mnogo, mnogo let. Paziti moraš, da se ne spotakneš In prekucneš. Kmet na vasi ima boljše tlakoval? skedenj. Kazalo bi ta prostor vsaj toliko popraviti, da ne bodo tujci čezenj zabavljali, če se že na domačine ne ozira!
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v tekočem letu še naslcdne' prireditve: dne 20. septembra v Unionu n. Komorni večer kvarteta Zlka, dne 11. oktobra v Unionu vokalni koncert, dne 13 novembra v Narodnem domu zabavni večer v prid fondu za Izdajo novih skladb, dne 31. decembra v Narodnem domu običajni Silvestrov večer.
— Podoknico Je priredila železničarska godba snočl pred glavnim kolodvorom v r-spodu postajenačelniku Ludviku, ki praznuje danes svol god.	(
— Godba Jugoslovanskih železničarjev priredi 29. t. m. v prostorih hotela Tivoli veliko vrtno veselico. Spored: koncert, petje, šaljiva pošta, srečolov Itd. Vstopnina 6 K. Ker Je čisti dobiček namenjen za nabavo godbenih potrebščin, se preplačila hvaležno sprejemajo, s i ti iu »|fc Sjjj&
— Razlika v cenah. Pišejo nam: Te dni sem hotel dati barvati plašč v neki tukajšnji barvarni za obleke. Ker so ml pa povedali, da stane barvanje za plašč 239 kron, sem se obrnil in nesel plašč v drugo barvarno na Viču. ki ml Je zaračunala za Isto delo samo 120 kron. Mar Je tudi tukaj valuta kriva razlike v ceni?
— Nesnaga v kruhu. Neka stranka nam le prinesla kos kruha, ki Je bil kupljen v neki pekarni v Florjanski ulici, in v katerem se ie nahajala cela zmečkana vžigalica. Pomočniki, ki so mešali testo, so ua!-brže prižigali cigarete In Je enemu njih padla vžigalica v testo. Potemtakem lahko sklepamo, da se meša v kruh tudi tobačn* pepel In še kaj »lepšega«. Lačen konzu-ment itak ni občutljiv in pojo vse, kar se mu nudil
— Obsodbe protlverlžnBkega urada
Več branjevk, zlasti onih, ki prodajajo krompir, fižol in zelenjavo Je bilo te dni na centralnem uradu zoper verižnike In navl-Jalce cen obsojenih na znatne denarne globe od 100—300 K. Zanimiva Je dalje okol-nost, da Je začelo ministrstvo za prehrano In obnovo zemlje kot zadnja inštanca v teh zadevah odločno zavračati razne prošnie obsojenih veleverlžnlkov za pomlloščenje. Tupatam se Jim milostnim potom zniža denarna kazen, drugim pa sploh zavrne vsaka pomilostitev. Tako Je zavrnilo prošnjo Adolfa Z., mesarja, ki Je obsojen na en teden dni zapora, ker Je meso prodajal čez maksimalno ceno in Je neki stranki na trgu zabrusil v obraz zelo nedostojne besede, rekoč: »Na baba, če hočeš žive«, plačaj!« Mesarici Frančiški O. pa Je bila zaporna kazen spremenjena v denarno globo 500 K.
— Obvestilo. Pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu, soba št. 17, Je zaplenjeno nekaj moške In ženske obleke, tako dve volneni vrhni ženski Jopici, ena zelena, druga siva, dalje ena zelenkasta zimska’ moška suknja (Ulster) ter en mal, ženski poročni prstan, pozlačen in z opalom. TI predmeti utegnejo biti ukradeni In sicer tekom letošnje zime ali spomladi. Ce lih kdo pogreša, naj se oglasi na policiji, kjer si lahko ogleda stvari v sobi št 17/lli.
— AH poznate Boroevlčev štempelj? Malokdo ga pozna. Dobrovoljček France F pa Je to kratko pojasnil na ljubljanski policiji. V četrtek popoldne se Je nekje tako napil, da Je potem ves krvav in razbit obležal na cesti. Na policijo so ga morali odnesti, ker ni »mogel rabiti nobenega uda«. Danes pa Je za to dobil tri dal zapora. V znak pritrditve pa je napravil France pod protokol svoj lastni podpis v obliki Boroevlčevega štemplja, to Je prstnega odtlska.
— Tudi Italijanski dezerter |e bil deležen amnestije. Neki Gildo D. Je bil deležen najnovejše regentove amnestije. Gildo, ponosni Genovežan, toda bojazljiv vojščak Je že meseca decembra leta 1918. popihal'
Iz Italijanskih strelskih Jarkov ob demarkacijski črti ter Jo prlmahal v Ljubljano kjer Je dobil kmalu delo v neki veletovar-nl za usnje. Ker pa mož ni bil kdovekako tenkovesten, se Je kmalu moral seznaniti z deželnim sodiščem, ki ga Je obsodilo na eno leto težko Ječe. Deset mesecev Je že prestal, toda na policiji Je milo In Jokaje prosi!, da ga puste, ker }« dezerter In se boji .velike kagni y juliji
MariDor.
Češko odposlanstvo, ki se udeleži sokolske slavnosti, le dospelo včeral z brzovlakom v Maribor.
O priliki sokolske slavnosti fe
deželna vlada dovolila, da so 28. in 29. odorte costilne do 12. ure. kavarne Da celo noč.
Na rednem občnem zboru mari-
borskesra Dododbora cledaliških igralcev SHS se ie izvolil sledeči odbor: predsednik J. Povhe, odborniki: Rasberccr Mikolič. Velušček. Šelinska in Bratina.
Celfe.
Stanovanjska mizerija v Celju. Kakor povsod, vlada tudi v našem mestu stanovanjska mizerija, kateri aaš obč. sosvet in stanovanjski urad ne vesta priti kako v okom. Mestni sosvet Je v svoji zadnji seji sklenil, dati onim, ki so v stanu zidati hiše, zastonj na razpolago potrebna stavbtšča. 2al, da se Je to sklenilo šele sedaj, ko Je zima že pred durmi in se bo letos težko kdo odločil za zidanje. Prošnjiki za stanovanja Imajo svoje prošnje pri stanovanjskem uradu že cele mesece In če pride kdo tja vprašat po rešitvi Istih, ga sprejmejo nevljudno in ga odpravijo s kratkim: »počakajte, da pridete na vrsto I« S tem Je zadeva zopet rešena za par mesecev. Da bi se pa ukrenilo res kaj v prid tem, katere danes lahko imenujemo nesrečnike, to nikomur niti v glavo ne pade. Poznamo srednje sloje, ki čakajo že po ppl leta na stanovanja, so oženjeni In morajo stanovati po malih sobah, v katerih so Izročeni na milost In nemilost lastnikom stanovanj, ki Jim od meseca do meseca navijajo najemnino. Razcntega morajo tl reveži še jemati drago in nezadostno hrano iz gostiln, tako da Jim Je Izhajanje pri že itak pičlem zaslužku skoro popolnoma nemogoče. Skrajni čas bi res že bil, da bi se oblasti enkrat pošteno zganile In napravile konec taki mlzerijl. Pregledajo naj se malo stanovanji po mestu, kajti mnogo Je družin, Id štejejo po dva, ali tri, ali celo po 1 člana, pa imajo stanovanja obstoječa iz 3 ali celo 5 sob.
30!etnlco delovanja In tvojega obstoja bo praznoval dne 8. septembra celjski Sokol. Spored slavnostnega dne bo obsegal slavnostno zborovanje, župno tekmo, Javno telovadbo na prostoru Športnega kluba na glaziji ter končno veliko ljudsko slavnost v vseh prostorih Narodnega doma.
Pogajanja to te vršila med Jadransko In Češko Unlon-banko, da bi Jadranska banka prevzela celjsko podružnico Union-Banke. Pogaianja pa so ostala brezuspešna In to ukinjena.'
Kongrct načelnikov vseh slov. obrtnih zadrug in društev priredi v nedeljo 5. septembra »Obče stpv. obrtno društvo« v Celju. Kongres hoče Izenačiti pojme v naj. važneiših obrtnih zadevali In se posvetovati o aktualnih obrtnih vprašanjih. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije v Sloveniji.
Poročil se |e v Petrovčah g. Joško Praznik, bivši podporočnik, sedaj bančni uradnik v Mariboru, z gdč. Julko Zorko
Ceste v celjski okolici se nahajajo v Jako slabem stanju. Ce le malo dežuje, so takoj vse razorane od blata. V tem oziru se posebno odlikuieta cesti v Gaberje. Našim merodajnim člnlteljem bi morala bili pač vestna dolžnost, da spravijo pota In ceste v celjski okolici zopet v red, da ne bo naša okolica Izgledala v kratkem tako, kakor kaka gorska albanska vas.
Pri tretjem porotnem zasedanju pri celjskem okrožnem sodišču, ki se prične meseca septembra, pride na vrsto tudi slučaj mladega Walterla Derganz, sina bivšega nemškega mestnega * ekonoma Petra Derganza, ki Je spomladi pri Petrovčah Izvršil roparski umor nad nekim srbskim tr govcem. Obravnava obeta biti zelo zanl mlva In bomo o njenem poteku poročali.
Koroško,
Y Celovcu so te dni stavkali m! zarski pomočniki. Stavka se Je končala na ta način’ da so se pomočniki izselili v Jucroslavuo. Da. da — Au-stria est in orhe ultima.
Glasilo koroških Slovencev »Mir« Izhaja sedaj do preklica po trikrat na teden. Pričakujemo, da se bo »Mir«, ki je med Korošci zelo razširjen, vzdržal do Izvršitve plebiscita vsakega strankarskega politiziranja In se posvetil samo propagandi.
Nemška megalomanija. Boroveljska tvrdka Je dobila v teh dneh sledeči dopis, seveda v nemškem Jeziku. V prestavi se glasi: Državno policijski oddelek Koroške deželne vlade. Izvoza 17 zabojev lovskih patronov puškarski zadrugi v Borovljah točasno ne moremo dovoliti. Ponovite Vašo prošnjo, ko bodo Jugoslovani izpraznili cono A. Celovec dne 7. avgusta 1920. — Predsednlštvo deželne vlade (državna policija) dr. Wels I. r. — Nemcem se Je menda vsled žalostnih prehranjevalnih In finančnih razmer v njihovi republiki pričelo mešati v glavi, ker drugače si načina njihovega pisanja ne moremo razlagati.
Dva avstrijska zrakoplova sta plula pred kratkim nad Velikovcem. Kakor se vidi, postajajo avstrijski Nemci zelo predrzni In v nobenem oziru ne marajo zaostati za Italijani. Kaj sta zrakoplova Iskala nad Velikovcem se ne ve. Letakov, ča-heplsov in brošut baJe nista metala doli, ^
rrimorje.
Nova žrtev Uallicnsko »strpno« stl«. Potnikom, ki so pričakovali 23« L m. na postali Prv^čina vlak Iz Tr« sta le bilo prepovedano prestopiti Drač čakalnice, ki sta lo stražila dva karabineria z nasajenimi noži Liudic so se seveda povpraševali, koea stražilo. Brezdvomno kakeea nevarnega roparia ali ubijalca? Kal še! Ta crozni »zločinec« le bil naš vrli župnik Maverhofer Jz Planine pri Vipavi, mučenik proslule avstrijske vlade ki ie sedel v kotu na klopi vklenien v železne verive in pri« čnkova! vlaka, da sra odDeUe v Trst, kier ea doseže roka italiinske »pravde« Zacrešil ie baic »veleizdai-stvo« s tem. da ie »mbnda« na župnišču razobesil nošo zastavo. Liudle se nad aretacifo Maverlioferia zvra-ne izvubliaio pa nade. da bo tiranskega italijanskem enstrodslva v naših kraiiii kmalu konec.
Preoovedano orevažanfe blata Iz Kalite in v Kalilo. Tržaška »L’Era nuova« poroča, da fe SHS minister Korošce izdal naredbo. s katero se orenoveduie iueoslovanskim železnicam vsako nrevažanie blatra iz Itaiiie ?n v Itaiifo. Vest ie napravila na tržaške trerovske kroee velik vtis
Šport m turi stika.
Dirka z motocikli. Dotični gospod, ki so je prijavil danes kot »neimenovan« z NVanderer-motocildom 4 IIP, naj Javi takol svoj naslov Športni Zvezi, oziroma tajni-ku K. koL L mot. Ilirija (pri Svetla), ker Je dovoljeno starta« le članom športnih klubov In Je ta oblika prijav v športu nedopustna. Športna zveza, kolesarski odsek,
k.
Nogometna tekma med S. K. Jadran In S. K. Svoboda se vrši 29. septembra ob 18. url na prostoru S. K. Ilirije.	K.
Nogometna tekma med S. K. Hermes In kombiniranim moštvom S. K. Slovan la S K. Sparta se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 3. url popoldne na vojaškem letališču.
Gledališče.
LfHbffanska operna sezona sc otvorl 15, septembra z uprizoritvijo Risto Savlnove opere »Lepa Vida«, katere snov Je zajeta Iz Istolmenega Jurčičevega romana. Skladatelj Risto Savin bo uprizoritvi prisostvoval. Kakor nam poročajo, se bo Lepa Vida uprizorila letos tudi na dunajski ljudski operi (Volksoper).
Sokolstvo.
Sokol na Vrhniki priredi 5. septembra na vrtu g. Lenarčiča Javno društveno te« lovadbo, združeno z veselico. Začetek ob 3. popoldne. Zvečer ob 11. vozi v Ljubljano poseben vlak. V slučaju slabega vremena se telovadba preloži na 8. septembra.	k
»Ribniško okrožje« prirodi 5. sept. v Ribnici dan naraščaja, spojen z nastopom domačega društva. Udel .žba naraščaja Ja obvezna za celo okrožje. Po telovadbi ljudska zabava.	K
Drobiž.
* Moda „brez nogavic" v t.lonte Car« lo. Po nemških morskih kopal iščih je bilo letos sploh običaino, da so hodile žensko brez nogavic, na čemer se ni nihče zgra« žal, kajti pri kopanju končno morajo dama sleči še kaj druzega. Drugače pa Je to v Monte Carlo, kjer se Je „breznogavIčnost,l( razvila kot ..veiika moda“. Celo k maši hodijo po težkih parfumih dišeče dame brez nogavic. Tam klečijo ln molijo, In da so njihove gole noge dovolj jasno vidijo, nosijo za to primerna kratka krila. Tamošnja Igralna banka Je začela prva preganjati t<J modo s tem, da Je prepovedala vstop v dvorano vsem golonožnim damam, vsled česar pa se seveda še ta moda ni nehala« Takoj poleg Igralne banke Je znana kavarna „Cafd de Parls“, kjer se »breznogavičnost« nemoteno dalje šopiri.
• Število komunistov v Jugoslaviji. Pa poročilih Iz komunističnih krogov šteje, komunistična stranka v Jugoslaviji: v Srbiji 14.391 članov z 41 organizacijami, v Banatu 8100 članov, v Bosni, Hercegovini in Crnl gori 7424 članov v 26 organizacijah, 1200 članic in 380 otrok, Dalmacija Ima 2092 članov, Hrvatska in Slavonija štejeta 74 po« litlčnih organizacij s 15.500 člani, Slovenija pa 15.000 članov. Vsega skupaj Je pri nas organiziranih okrog 70.000 komunistov.
* NHI na Švedskem ni več tako kakof le bilo. Stroški za življcnske potrebščin« na Švedskem so narastli od I. 1914 pa do danes za 197 odstotkov.
• Sohe zgubljenih ozemelj. Kakor poročajo iz Pešte, Je zveza ogrskih narodnih’ obran nasvetovala vladi, da naj postavi na trgu svobode sohe ozemelj, ki Jih J« Ogrska zgubila vsled zadnje vojne. Vlada je odgovorila, da predlog sprejme In da s« bo s postavljanjem takoj pričelo. Odkritja teh soh se pripravlja na dan vseli svetih in bo proglašen ta dan za ogrski žalovalnf praznik. Naj imajo sohe( kor. ozemelj n« bodo doblU nikdar več.
206. štev.
Mali oglasi.
Preda se:
DVE MOSTNI TEHTNICI
»na stabilna, druga prenosna, popolnoma novi, Se nemontiranl, potem dve zbiralni posodi, Se nerabljeni, 22 kosov delov za ureditev sušilnice za sadje, 26 kosov kadi za pripravljanje sliv z vsebino 5 vagonov, v razstavljenem stanju, 1 Maligantov alko-holmeter, popolnoma nov, 1 slikana ste-laža, 1 pisalna miza in 8 novih stolov, pro« da takoj ali na javni prostovoljni dražbi dne 29. avgusta ob 10. predpoldne Osrcd-nja žganjarna v Zlatar«, (Sredotočna pe-cara žeste v Zlataru.) Sprejemajo se tudi pismene ponudbe.	15S6.
SREDNJE KMEČKO POSESTVO E vinogradom in lesom blizu severne meje v Jugoslaviji, okraj Maribor, se proda. Proda se tudi živina, poljsko orodje, stro-11 in vinski sodi. Natančni naslov pri uprav-nlštvu tega lista.	1598.
POZOR!
Proda se tako] 2 krasni hiši in hlev, zelo Veliko dvoriSče In precej polja. Prodam tudi koncesijo za gostilno. Ponudbe na go-atilno »Korotan«, Borovlje.	1590.
PISALNI STROJ s slovensko tastaturo, skoro nov, se ceno proda. Na ogled v pisarni tvrdke: Pater-nost & Remic, Rimska cesta 2. 1596.	; LEP VINOGRAD s polji, travniki in gozdom, skupaj 14 oralov, krasno ležeča vila s 6 sobami, kopalno sobo itd., lastno viničarstvo, v bližini Maribora ob železnici in glavni cesti se proda z živino, vozovi in žetvijo vred. Cena 480.000 K. Vpraša se pri g. drju. Zirngast, Kralja Petra trg 3, Maribor. 1579.
PUH-MOTOR ln kolo se takoj proda. Naslov v upravi lista. 1593.	
AVTO 9/23, PUCH, 5 sedežev, dobro ohranjen, se proda. Ponudbe na poštni predal 71, Ljubljana. 1591.	MALO POSESTVO tik trga Konjice ob cesti z gospodarskim poslopjem se zamenja ali proda. Pojasnila daje Alojz Sodežnik, gostilničar, Konjice.
DOBRE CITRE se prodajo. Cena po dogovoru. Trafika na Celovški cesti, nasproti pivovarne Union. 1589.	KUPUJTE ČEVLJE IN GAMAŠE le pri tvrdki H. Seljak Ljubljana, Prešernova ulica, kjer najceneje kupite.
	ENONADSTROPNA HISA v Mariboru, v središču mesta s 6 trgovskimi in 16 stanovskimi lokali, spalna soba Puch kolo, se proda vprašati podružnico uprav-ništva Jugoslavije Maribor, Glavni trg 18. 1439
STANOVANJE IN HIŠA z vrtom takoj na razpolago kupcu v Rožni dolini. Cena znižana. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 1588.	
TRI SPALNE OPRAVE iz mehkega lesa se proda. Poizve se: Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška Št. 51. 1587.	
	Cisto svinjsko mast doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396 Še DOBRO OHRANJENA KROJAŠKA^ PEC za železe se proda. Potočnik — Selenbnr-gova ulica. .,1577.
7 LETNO KOBILO ZA VOŽNJO IN JEŽO ln novo sedlo, dobro ohranjeno kočijo ln novo prsno opremo prodam Poizvedbe pri P. F. Škofja ulica 7/1 od 2. do 4. ure popoldne. 1582.	
Kupi m:	i
VINSKE SODE
hramne in transportne vsake velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti in kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«.	1540
Službe:
VNOVČEVALNICA ZA ŽIVINO IN MAST
v Ljubljani išče za svojo pristavo Zelen hrib ekonoma. Plača s hrano in stanovanjem po dogovoru. Podrobnosti o službi se poizve pri ravnateljstvu v pisarni na Krekovem trgu štev. 10.	1594.
SODARJI
se sprejmejo. Avguštin, Sp. šiška 23.
1583.
SODAR,
priden, pošten in zanesljiv, se takoj sprejme pri Ivan Ogrin, Lavrca pri Ljubliani.
1580.
Sazno:
LOKAL ZA TRGOVINO
z mešanim blagom v prometnem kraju v Mariborskem In Konjiškem okraju se vzame v najem. Ponudbe se prosi na upravni-štvo »Jugoslavije« v Celju.	1597.
ZA ŠOLOOBVEZNO DEKLICO
iščem stanovanje s hrano pri boljši rod« bini. Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod Rezi Peic, Novi Udmat 23.
 _______________________________     15«2.
ZAMENJAM STANOVANJE v vili v Novemmestu; 2 sobi, kuhinja ter pritikline s stanovanjem v Ljubliani, četudi saino 1 soba in kuhinja. Ponudbe na upr. »Jugoslavije« pod št. 1585.	1585.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Izvršuje-najhitreje Hugon Hihšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Križa nske cerkve.
ZAHVALA.
Oosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v garn. bolnici v Ljubliani, se najtopleje zahvaljulem za odstranitev Istih skoraj brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Janez Ravbar. 1171
Anatoie Fmnce — Oton Zucančič KUHINJA PR! KRALJICI GOS H NOŽIČI.
19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna' tiskarna v Ljubliani. Cena broš. 34 K vez. 40 K.
Ravnokar izšlo!!
Cement
Puch
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja fl A V A M LaSho.
Trstje'
ta strope izdeluje in prodaja na debelo In drobno m* po K 4-80, pri vcč>ih na-- ročillh znaten popust, Ant. Slelnar, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
la apno
E kosili in zdrobljeno dobavlja na vagone
„RVA“ tovarna, LaSko.
šfofaift© stroje, vozna k©i* sa, {plašša En eewl
priporoča
Esn. Vok Sodni ul. "F■
STa prodaj ,
STAVBIŠČE
v Ljubljani.
Dopisi se prosijo pod „STAVBIŠČE“ na A n o 11 čn o e k s pc-d I c 1 j o, Alojz Matelič,
IJnbtjmiR.	Ljubljana.
!
Zlatar In juvallr
Ml!!) nus. urnim mita t.
priporoča tvojo veliko zalogo ju-velov, zlatnine hk srebrnine. Vaa popravila in nova dela ae izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
Prvor ritnl dgmatnl papir In stročnice znamko
Altesie“
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan BonaC, Ljubljana, Salon burgova ulica.
99
Koristilo Vai
če se pri vprašanjih in narrieil h sklicujete na oglase v „JUGOSI AVIJl"!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
Gospodarski urad kr. okrajnega glavarstva v Celju
fina na razpolago večl« množino
velikih železnih harelov
od bencina z vsebino 460 litrov.
jo Reilektanti naj se izvolijo cbrniti na gori navedeni naslov.
mm i Biin ib g
ter čevljarskimi potrebščinami. — Priporoča se I	h ■	^
IIUI PEtEIB, tima z ni®, Lili, S;, Petra testa 13 j A HI © H K O W H CIC
tovarna peči in štedilnikov
OPEKA I
Glinasta najboljšo kakovosti ter vseh vrst (običajna, utisnjena, prešana) ter zidna opeka, prvovrstna od glasovite tvornice FROHIjICH I B1CHLER, Karlovac. Opeka vedno na razpolago. Glavni zastopnik za Kranjsko Janko Bračika, Metlika.
Zidne opeke,
Strangfalz — Blberschwinz —
Strešno opeko
dobavlja ,,AVA“, I„|ubedno.
Vii it. 14. —	cesta	it.	6.
Popravila so izvršujejo solidno in po primerni ceni.	1418
—i— —- - •—ni r a—— ——■ tmmmmmm n —— — i——i ——u i	- .       ■■■■■■
Kdor potrebuje
^ 2ele»o, različno orodje In okovja, cement, traverze, ^ « * t	.	n	g.	i	^	pločevino En spSch Seleznlno nsj se obrne zaupno @9
Vsakovrstno	manufakturo	■	1417 natw*ko v	■
se dobi po nainlžjlh cenab prt Ivtdki	n	R	RR	S	9	S	EtS
BRUMAT F,, LJUBLJANA, Mestni trg 251.	S	2,8119 Q ifelllC	"
lionfourenčuc cene 1
Samo na debelo I
Tovarna za klej v Ljubljani
1425 sprejme takoj
dobrega kovača
ki je zmožen tudi podkovanja.
Stavbeno podjetje	!	1,112 vajenca sprejme takoj
v	j	Jot. Rojlna, Aleksandrova c. 3.
TfiLV CŽ8	Sv ©t Mcfc i Ravnokar Mo pristno aaclelko Mapo.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6. mr se priporoča. ^B§
Dobavi ee vsak teden več vagonov
ilvaga apna
po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno In debelo FRANC PODI.AJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.
Kupim vsako količino
drv za kurjavo
Ponudbe na: Franjo Brine, d. d. Karlovac ali Pavel Klemenc,
Po zelo HRlSenS ceni, nova dva-boleaa, plašči, zračnice, Bivalni »tvoji In vsakovrstni deli, karbltne
svetilke, gorile! Itd. — Sprejmejo se v
popravilo dvokolesa in razni stroji.
Pii BAIJEL-n, IMn Staii tit 21.
Črnomelj.
1406
161
vseh \r6t sprejema v popravilo j
loveljsia pmgiip M
kupi za takojšnjo dobavo
5 vagonov 20 mm 4 vagone
Lastni noto k« prevažanje.
Konkurenčne cene.
Nova partija
1352
gonilnih Jermenov
m
m
m
m
M
trgovina na drobno §n debelo
v Ljubljani, Gosposvetska c. 10. (Morije Tar. cesta). HI
došla« — Dobavlja:
ITT? A A ** lesna trgovska in indu-V XX. sirijska delniška družba
Maribor.
BOB AR
l HRIAVifc0i !i9,iBSiia ,tl!i’ i
|I 31\ I /i S | Ijtpi mfH fi
z nižjo rudarsko šolo in večletno prakso v kaolinu, soli, mavcu, lojevcu ali podobnih rudah se sprejme takoj v službo.
Ponudbe pod:
S. & Co„ LJUBLJANA, poštni predal 155.	1419
m
Kil
|K1
| Pariš-Ljubljana. 1 je naiboiiii. i
H	i	»
Bakrena iiee
4 vagone 4 vagone 3 vagone
25 mm 30 mm 40 mm 50 mm
močne, mehke
deske in plohe
Pranio Cerar, tovarna dam- L ?0:iu?-be proela\ na Diliov v Stobu, pošta Domžale	Prf«10fokopna	družba
-----	oddelek za les, Ljubljana, Knaf-
ljeva ul. 13. Ozira se tudi na ponudbe za delno dobavo.
r. dvojnato gumijevo izolacijo, 1*5 mm2,
(7-litzig), 26-30 m na kg, novo blago v orig. zavojih, franko Ljubljana tako! dobavljiva. — Cena K 2*60 za meter.
Jugoslovan. Inženirsko podjetje
družba z o. s., MARIBOR.
B-3——u».»»»».»r.HMM.	."4
ZLATOROG MILO
I . . ■	.	■	•	•
I
je najboljše in najcenejše. Dobiva se povsod.
Kristalno sodo, sveče in Prva mariborska to-toaletno milo izdeluje:	varna mila, Maribor.
Zaloga in zastopstvo za Kranjsko:
R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
1410 gŠ2SSŠZ£Š£2£i!£^S£SRUS2iSS£S!SSS£&SSlDU!SSSS55UUi5£5&is±HsSŠ£ŠSŠ£S£ZZ£52l
pri Ljubljani.
V Ljubljani se sprejema pri tvrdk! Koračcvič In Tartan v Prešernov! ulici štev. 5, kjer so na razpolago tudi najnovejši vzorci. 1261
r?	“S	Mie	Rt	MR	It
Brzojavni naslov: „ESKOWPTKft“-
Pulti, Mmm ulica n. 1.
(tnnin Denarne vloge. — Nakup in predaja: efektov llttjt. deviz, valut - eskompt menic akreditivi - borza,
Interurb. telefonska Slov. 146..
e
Čitajte! Razširjajte! Naročajte!
Narodna knjižnica:
1,—3. ecopič: Val. Vodnika izbr. »pfsi	brofi.	K 4,—
9.-5.	,	Gaudeamus ....	,	.	10 —
6.-9.	„	Ga«tje gnezdo ...	.	„	12 —
10.—12.	,	Bele noči..................... »	»	}£•—
vez. , 16'—
13'—15.	,	Cankar: Moje življenje	broš-	r	12'—
vez. „ 16'—
16.	,	Paberki iz Roža . .	broS.	. 4 —
17.-17.	„	Bilke...................................8-
Knjige založbe „ZVEZNE TISKARNE" v Ljubljani, Marijin trg a
J. Glascr: Pohorske poli ....
Propagandno brošure;
Koroška.........................................K	4
Poglavje Nasa Isti
o stari demokraciji Istra
Problemi malega naroda Jugoslovanka žena za narodovo svobodo,
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje . , i .
„ 2--. I'-»
2 —
broš. K 8’-vez. ,10'-
Dr. 1. Lah: Dore..................
M, Pugelj: Mimo ciljev..................
Cvetko Golar: Kmečke povesti . .
Anion Pesek: Slepa ljubezen . . .
Marica Komanova: Sopelc snmotarke
Kurentov album  ...........................broš.
breš. K		8 —
vez.		10-
, ,		10-
, ,		10-
. .		lfr-
, ,		3-
broš.		8 —
vez.		10'-
broš.	D	5-
čitajte! Razširjajte! Naročajte!
Rastlinstvo naših Alp ...... broš.	K	12'—
Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina in njene naloge . . . _.	-	*	n„~
Alfonz. Mencinger: Nauk o serviranju ,	„	20'—
Azov in Tcffi: Humoresko	,	10'—
Zbirka rudarskih in fuiinarskih izrazov . .	„	2'
Razkrinkani Hubsburžani .......	„	10'—
Iz devete dežele, predpustna burka .	. .	M	J-—■
%
J
Odgovorni urednik Anton rezek,
Tirfta BUčUeUska tiskarna" v Ljubljani