100—YEAR XVL Chicago, IIL, torok, SO. januarja (Jan. 30), 1923. STEV.—NUMBER 25. boloabua ponuja zavez nikom trupla kot odškodnino. Sofiji, 29. jan. Predsednik vlade Stambuliniki je v satiri« ifm govoru y parlamentu dejal, otrokom pod 14 letom jb prepovedano delo v predilnicah. Rubrika dolina ji ▼ telesnem obroču blokade, drugače je po-loiaj neepremenjen. "ruhr8ka država" prihaja? Ampak otroci nad 14 letom kodo izkoriščani kot odmični delavci. Berlin, 29. jan. — Dane« poročajo ,da je nemška vlada prejela iatiae tiskanih plakatov, katere voditeljev, ki «Uily šajs and HoUdajs. glasilo slovenske naropne JEDNOTE ln upravni t lUt Be. MIT Se^Leandale Ave. r«Uphons Levradele 4111 AH II OBRAMBA •thator 0wen obsoja in-1lzu0 nemčije kot sejanje zmajevih zob. lostor Reed je pa »fovarjal » Francijo. f uhington, D. 0. — V scnstu i k ^vihrala debata, ki pokazuje, i ^ lenstorji ne sodijo enako o in-uriji Nemčije po Franciji. Seoator Owen» demokrat iz Oklshome, je povdarjal, da tovariš Nemčije po francoski armadi i, bo dobila v Ameriki moralne podpore ,ker Amerika vidi v invaziji sejanje zmajevih zob, poostrene sovraštva med nemškim in frincoskim ljudstvom. Ravnotako M bo sovraštvo med onimi, ki limpatizirajo s Francijo in Nem-Hjo povečalo. Tako se razdeljuje iret v dva nasprotna tabora, kosec konca pa bo, da s« apelira zopet na oboroženo vojaško silo. Menil je, ds se nsj po njegovem anenju Amerika pridruži drugim velikim narodom, da se Francija odvrne od invazije po principih lige narodov in da se ji da garancija do njene odškodnine, toda le pod pogojem, da se odreče invs- Odgovarjal mu je senator Reed ii Pennsylvani je. Povdarjal je, da je krivda na strani Nemčije in da Nemčija nima namena plečeti od Ikodnino. Zdi se, da se bodo take debate .večkrat ponavljale, ki pa gotovo ae bodo prispevale k rešitvi zamo tinega evropejskega položsjs, sodijo nekateri političarji, ampak bodo sopet razplamtele strasti. Take rszprave so podeboe priliva-nju olje v ogenj. Zaradi'tega l morejo biti koristne miru. PUVIOA in svoboda za DELAVSTVO na pobtobiku. To zahtevata kongresnik Malo ' ney in senator Broookhart. cenzorji filmov šcltuo kukluksovoe in druge nazadnjake. Cleveland, 0. — (Feder. Presa.) — Cenzorji filmov v Ohiu, ki operirajo v območju državnega oddelka za prosveto, so zadnje dni ukazali izrezati iz filmov naslove, ki se tičejo kukluksovskih umorov v Mer Rougeju, La. Dalje so veleli izrezati sledeči stavek v besedilu pred sliko, ki pokazuje odhod ameriških čet iz Nemčije: "Vojski bi bili lahko že davno doms, toda v Washingtonu ni bilo nikogar, ki bi bil vedel, kje so." KAKŠNI PRIJATELJI posoditi ne marajo denarja za podkrepitev za dru2ne0a gibanja. Posledica te nagajivosti js, da farmarji ustanovo sadružna fi načna podjetja. Naw Tork, N. Y. — Hladnost, kakršno je prikazevala vlada napram gibanju za ustanovitev za družnih trgov, povzroči mogoče, da farmarji ustanove svoje za družne banke. Tako sodi John Howard, predsednik Ameriške farmske birojske federacije, ka terenlu je precej dobro znsno, ka ko farmarji sodijo o tej hladnosti. Svojo izjavo je tudi napra vil napram mogočnim finančnim interesom, kar pokazuje, da je resna in da pokazuje položaj tak šen, kakršen je, in da njegova ia jsva ni samo navadna poteza v intereau farmarjev. Hovrard nadaljuje, da farmarji zahtevajo, da vlada podvzams ak- Columbia, S. 0. — Zakon v Jul- ui Karolini določa, da se dela v vseh predilnicsh in tkalniceh bo pet in petdeset ur v tednu. To pomeni, da bodo delavci v teh tovarnah delali po deaet ur dnevno skozi pet dni v tednu in soboto pe pet ur dopoldne. I Otrokom pod 14 letom je prepb-vedano delati v tovarnah, otrokom med 14 in 16 letom obojega spola je dovoljeno delati, ako jim tako dovolijo jih stariši ali varu hi. Le nočno delo je prepovedano za otroke. Z drugimi beaedami to! pomeni, de bodo lahko iskoriščall otroke med 14 in 16 letom po pet in petdeset ur v tednu ,ako v tsko izkoriščanje privolijo stariši ali vsruhi otrok. da zsvesniki lahko vzamejo mrtva trupla voditeljev buržoasnih strank, eko hočejo na vsak način meti odškodnino, katlre Bolgari jk ne more plačati Stambulinski nt Imenoval nikogar, nedvomno pa je mielil na bivše ministre, ki se sdsj v zaporu, ko je govoril o truplih buršoeznih so pognsll Bolgarijo v vojno njimi je 2,443 otrok v starosti med 14 ia 16 letom. Deset let nssaj je delalo v teh tovarnah le 8,600 otrok pod 14 letom. Pred letom 1911 so pa hodili v te tovarne li otroci pod 12 Letom. Počaai popuščajo tekstilni baroni od izkoriščanja otrok, kajti šele v letu 1916 je bilo prepovedene delati otrokom pod 14 letom V tih tovarnah. Tovarnarji hvalijo lovarne, da so opremljene a vsemi sanitarnim napravamiin da je v njih prijetno delati. Kljub takim i*javem ge pa doadaj ša aiso lene in, otroci to Wsshington, D. O.,— Kongres-lik Maloney iz Maisachusettsa in senator Broockhart iz Iowe za ktevata v resoluciji, predloženi kongresni zbornici in kongresne bu senatu, pravico in svobodo zs delavce na Portorikn. Malone/ in Broockhart eta re publikanca in onadva zahtevata, di se sedanje republikansks •tranka, postoječa na Portoriku, preiiče po kongresni komisiji, obstoječi iz treh članov kongresne tbornice in treh članov kongresna senata. Rezolucija omenja žalosten in obupen položaj delavske mase na Portoriku, ki so ga ustvarili bo-ml zemljiščnl posestniki, ksteri J"ti ne prebivajo ne otoku. Resolucija omenja, de se davki krivično razdeljeni in da uradniki ne postopajo vljudno e sestrsdanimi delavci. Ako bo rezolucija sprejets, te-d"j odrine komisijs po msrcu ns •M, ds tsm na mestu preišče 'azinere> Zastopniki strokovno organizirala delavstva ne Portoriku in * Združenih državah ee strinjsjo »Broockhart Malonejrjevo rezolu-«'jo. Pričskujejo pa opozicijo v ""•tu. Rezolucija je bila odka-odaeku za otoške zadeve, ka-član je tehetor New. Ako administracije kaj prikriti, '""J ji bo žeatleman iz Indiane gotovo nasprotoval. vojni tajnik sa vbuko *a»hington, D. C. (Federated Prru.) — Vojni tejnik Weeks Proteatira proti sbornični predlo-W določa, da mora vojni de-P»rtment prepovedeti rekrutira-mladeniče v, ki le niso dopol-11111 21. lete, bres dovoljenje eta-Weeks previ, de 38 odstot-k ruto v, ki ee denes spreje-v srmedo, menj kot 21 let •'•rih ia te predloge bi selo •issnsrmedo. Weeks je po-,r"lno pri sne I, de ereaede obstoji * v*likem deln is mladih begaa ki uidejo z dama in stopijo v ar«ado bres dovoljenje njih sta- rdsv. banke, ker banke nočejo posoditi potrebnega denarja. "Dogodilo se je," prsvi Ho-wsrd, "da so ti lokslni bsnkirji, ko so že odklonili posoditi densr, spremenili svoje mišljenje, in so posodili densr, ko Sb se zsdruge že obrnile ns vojno finsnčno kor-poracijo ln so odkrile, ds imajo bsnke dosti densrjs. "Tsko postopanje pa lahko farmarji tolmačijo le na ta nsčin, da bankirji namenoma poizkušajo u-ničiti zadružne organizacije. Ako kongres ničesar ne stori v tem o-ziru, ne bom nič razočaran, ako se ustvari gibsnje za ustanovitev velike zadružne banke ali pa več bank, katere bodo lastnina far mar je v. Ustanovljene bodo z na menom, da bodo fsrmsrjl lahko dobili posojila.!' Hovrard je dalje izjavil, da so zsdružne fsrme tsko potrebne zs fsrmsrje kot tržne zsdruge. Po-vdsrjsl je, ds se bodo fsrmsrjl obrnili ns rszne legislsture že bližnji bodočnosti, ds sprejmejo postsve, po ksterih bo mogoče u-stsnoviti zsdružne bsnke, ksterih bodo deležni dobičks upniki in dolžniki. Fsrmsrji se probujsjo in spo zna vajo, je rekel Howard, ds se borzs in druge podobne nsprsve trudijo, ds ne postsne Društvo žitnih pridelcvslcev v Združenih državah član borze ali enakih u-stenov. To se zgodi, ds ovirsjo društvo v njegovih funkcijsh Howard meni, ds so te bizniške orgsnizscije spoznale, ds lahko poatsvi fsrmsr asm svoje produkte ns trg, ds jih kupi konzument oprevljati tako delo v teh tovar-neh kot otroci delevcev. Med tem sskonom in federslno postavo ze varstvo otrok je velike razlika. Federalni sskon, ki je bil proglsŠen neustavnim, je določal osemurni delsvnik za otroke do 16 eta. Dovoljeno je bilo otrokom med 14 in 16 letom delati le osem in štirideset ur v tednu. Biznismsni in tovernaeji, ki imsjo dobiček od otroškega dela, sjsvljsjo, ds dslo v teh tovarnah ni naporno in saradi tega lahko delaji otroci med 14 in 16 letom po pet in petdeset ur v tednu. Teke izjave le pokasujsjo, de so tovar-nsrji in biznismsni se izkoriščanje otrok med 14 in 16 letom in da jih ni prav nič srsm prejemati dobiček od dels, ki gs isvršs drobni otroški priti "REGULARNI" REPUBLIKANEC APBUEA ZA MMI-LOttENJE POLITIČNIH JETNIKOV. Nevr Tork,Tr. - Ckerles Nagel, "regularni" republikanec in delsvski tajnik ob čssu Tsfto-vega predeednikovanja, je spell-rel, ds se pondloste politični jet-niki. oeirome členi orgsnizscje I W. W. V avoji izjavi na skup ni pomiloščinski odbor prsvi, da je prepričan, da ee ravna pamet-no U» pravično, lbi>P»^ jetniki pomiloste. Poleg povdar- £ tndi, da so eb^be donele r precejšnjem obeegu ns tskih eb tožbeh, katere je svezeo sodišče črtalo. Svoj epel pe sakljočejc da bili politični jetniki obeojeni času razburjenja, ker je• a pel no UJM ALIJAHCA MED RUSI IN TURKI? Vlada v Angori Francosi dele med ljudstvo v Ruhru ln v pokrajinah ob Reni. Na plakstlh jo proklsmacija "Rulirake republike", ki se usta novi 1. februsrje. Psriz, 29. jsn. — Francoska vla da ss je odločila se rastegnltev okupselje na druge nemška mesta KAKiMO »TALlIOB ZAVZB MAJO FRANCOSKI SOOIA-LISTI? London, 29. jen. — Danes je liila otverjena konferenoa poslancev Dilaviki stranke, ki js bila sklioana ssradi položaja v Ruhru. 'oslanol določijo program, po katerem se bodo ravnali napram vladi v tej ssdevi. Neketeri delavski voditelji sahtevajo svetovno mirovno konferenco se revizijo ersejlsko pogodbe. Arthur Hsn-derson, ki seje vrnil is Psrise, pravi, da se frenooski soeiillitl li niso odločili se nobeno skoijo gl e okupselje Ruhre. FftANCBZI 01)101125 BOOOEIOH RUHRU. Delsvoi v Nimčiji posvarjeni, da se morajo čuvati lovinloaa. zamobin Obte v buhbu. Berlin, * 29. jin. — Voditiljl sdrulsni socialistične stranki ▼ Nemčiji io objavili apel na dila*» ee v okupiranih krajih in drugod, bl,000 delavcev ln detavk in med rov", de tU vl.df v Moekvl In , ' ,1,U.V,1, ,Uvv, nomlkih u«™> <» »«Tlnli,m k»kor M j« M .«_. - ----- -- An,o,l podplMU vojni p.kt, k.te-".'.t v R,"h" «r>«>llo H «"• »d.J. vojne. Bo- rege ste sklenila Cičerin in Izmet konec losamskb konference ta tbdbn. ngori je sklenila, da! ^^ Ruhf|l Gonertl weygind, Mosul i orožjem. |ki je v goboto prišel v Psriz s ministrom se jevne dsls Letrocquer jem vred, se je snočl odpsljsl na sej v Ruhr. Weygand je konferl _ . n„ , A1 „,rsl s maršalom Fochom, Polnea Parts, 29. m. - "MsUnov" rcjem in predsednikom Mllleran poročevalec v Bclgradu javlja, dom Ktkop ofitjo >lmll ^^ opdraje se na veat v belgradaki w d ^ dm okuplrm jg prtnshal v Mdnjlh 48. grobove v Moculu,sko pridejo tjs urah. Mussollnl js takoj poala svojimi četami. Angleška mor-jprotast. Železarsko ln jeklarske jele. Dobili so nskej prostovoljcev ls Frsnclje, ki ss pa slabo razumejo ns sistem nemških lelesnlo. ssdnjlh dvsh dneh so Frsneos Imeli osem nesreč na lelesnloah. Italija aa dobi val premoga. Isvos nemškegs premoga v Ita- " dotd*>* *T in otrocl ^ U p*«" •uhcu1:rilvdu.Uije v umi * popelnoms ^Visloljamt mislijo Francosi sla. tt^ZTZZL^f^ pr!Jtv!U: *r1 ^ K™« ^ ki se na-127od la ** odpor ljndstvs, ko bo str* hsjs v Csrigrsdu, je bil včersj nenadoma poklican nazaj v Angpro. oomperi obsoja ldloamjb v abkanbaiu. Washington, p. O. — Ssmuel Gompers, predsednik Ameriške delevske foderseije, prsvi v svojem komentarju, v katerem kritizira linčanjo organiziranega de lavstva v Arkansssui "Fakti o drhalakem nasilju, prilaatitvi municipijalne avtorite te in ustrahovenju eo denes sene šeni v jsvni zapisnik. Pravilno u stenovljens vlade v drlevl Arken see lehko opere sebe, eko pravično in hitro keznuje one, ki so i krivili nsjbujše grozodejstvo ne-šege čass. Kjer poetoji sovraštvo do delavstvo v taki msri, je po polnoma pravilno, eko ustavno ustenovljene ob 1 se t izvrši svojo dolžnost, koder se resvije tak položaj, kot sdaj." TU BANKE BO ftLB. Oldaboma Oity, Okla. — Držav ni komissr poroča, de so benkro tirale tri benke v oklehomsklh mestih. Benke, ki so benkrotirele sot Prve ns rodne benke v Kiowl, Fsrmerske d ris me benke v Gago in Foosove držsvns benke v Feesa. koksa. IM Frsneosks vlsds js protsstlrsls Prsdno je Kemsl odšel, je obisksl prj ADgleškl vlsdl proft prodsvs grob svojo mstere, ki je umrle L ju premogs Nemeem, tods Angli zsdnji teden, in prisegel pri nje- jt M najbri ne bo smsnila sa pro-nem grobu, da ne odloži prej orol- test. js ,dokler ne bo njegova domovina neodvisna in svobodns. Angleži so poslsli več svežih polkov vojaltvs in množino letal v Mezopotamijo. Adnan bej, turški governer v Carigradu/ je de- |B«hr blokadiran; nimiri . daljujejo. Essen, 29. jsn.—Želesniški pro met, zlesti ksr ss tičs tovora ln Icivllnili psssžirjev ,popolnoms po jsr, ds je vojna neizogibna, ako se v puhp,kl doUni; konference v Lozeni rszbijs. Tur- M0*11 Iclcsnilarji poskušajo operi ške čete bodo tsko j prekoračile reti vojaške vlake, mejo mozulskega okrožji. ^ Hsass popol Lauaanne, 29. jan. — Turki ln\n*> ^"»^•»»o čete so zasedle vse Angleži so tsko dsleč nsrszen, ds Plodne, postojanke ns želesni so tudi nsjvečji optimisti obupsll <*h ln ob, vod*h/ No*° l.0* ned uspehom mirovne konference,!Povi» oklopniml svtomoblll - ki bo nsdvomno končsns ta teden. pobojmlftka drhal v ae mambabu sb jb vozila v izrednem vlaku. Tako obtolnjejo tslszničarjl. Cleveland, O. — D. B. Robert-son, predsednik Bratovščino leles- niških kurjsčev, izje vije, de^eje,^ T,lofoDNki| komunlktc|Ja napadla 17* ... ia tsnki vred dohsjsjo neprestsno. Ns drugI strani so Nemci po dvojill pasivno resistenco. Sabo Uža ua železnicah je vedno večja Včersj so ssstsvksll žslesnlčarji Coblenzu, Trevisu, Boehumu in Kolinu. Strojniki v Coblensu in Kolinu so pok veri! 1 plošče ss obrs čenjc lokomotiv In ssklenili loko motivs; s tem so preprečili prehod francoskih čet skosi omenjena (dsliatl ne smejo nikjer sodslovati pri demonstrseijah, pri kstirlh se hujskajo mase na guerllsko vojno proti Frsneosom ln pri ka* terih ss prepevajo nsoionsllstičns in kijieriitične himne. Nemška vlada ji isdala sledeče uradno poročilo o položaju v okupiranim Ruhru i V Bottrop so deepele črnokolne čete. Frsncosl so rokvirirall 25 odstotkov krajevne sa|ogi mesa V Hssenu ln drugih mestih. S temi rekvisioljami mislijo Francosi sto. dslo. General Degootte ji odradil, d« se v novookuplranlh krajih otvo-rl petimi vsjset bordelov sa fraa* cosk/ vojake. Odredba podrobno nslsgs, ksks mora biti oprsma V 1)0 rdel i h, ksks eeni morajo biti sa prostitutks, ksters ženske je tre* bs isbrstl ss ta possl Itd. Franeosi so ud ril v podrulnlea državni binki v Dortmundu ia zepletilll 700 miljonov mark ▼ papirja. Navedenih je li mnogo drugtfl incidentov. Nemlki vlada se ssnala na pa* trijotlsem industrijskih magnatof in dslsvciv v Ruhru, da vstrajaja v pasivni reslstenel. pobojniška drhal, ki js stevkerje In enege llnčsle, vozils s izrednim vlekom ne mlssourskl in severosrksnseškl železnici. Robert son se je obrnil ns governer js v Arksnsssu in zehtsvsl, da se avede popolna in nepri- jo bila tudi pretrgsns. Nemški trgovci v okupiranih mestih so pričeli s splošnim bojkotom proti francoskim vojskom in proti tujcem sploh. Protlfrsncosko demonstracije so ss včeraj ns ds Ijevsle ne vsem levem bregu fT^vVt JS^^lReal, največje so bils v Bonnu, trebs drhsleže, ki so linčsli neke-1 rT ' : ge stevksrjs in druge blčsli in|kJ Bavarski la> listi so kljub obsednemu stenju priredili včeraj dvanejst shodov, ki ps so bili povsem mirni. Adoif Hittler, bevsrskl Mussolini, js na shodih grmel proti merksismu, IU dom in boranlm špekulantom. Fa-šiatl so sprejeli resolucijo ssbte-vejoč snulirsnjs versejlske mirov* ns pogodbe. Poiaeere noče poiradovaaja $4 narodov, Pariz, 29. jen. Polnears ja obvestil Avsdsko. da Franeiji aa bo sprejeli nikikršnega poerado-vsnje od sveta lige neredov s osi* robi ae krizo v Ruhru. Predeeduik švedeks vlede Hjelmar Brsnting je pred ne kej dnevi informirsl Frsaeijo, de Inieiatire tosadsvai predlog ne seji sveta lige nerodov, ki se otvori dspes v Parizu. Poln-esre odgoverje, de vpreleaje okupselje Kuhre ne speda v obmolje lige. BO PBSFOVBDAU •BOM. Providenae, U. 1. — Polieije je tukej prepovedele ahod deUveev, ne keterem je iaml govoriti Jim Lerkla, irski kemanietilai vodi-keterege je goveraor Smitk v New Vorku pred ne kej daevi irpustil is jele, K*> so prireditelji shoda lokali drage dvereeo, je polletje ukazala leataika, da ase-ra dvoreae aepreO. M ■ a i'. —,. t PROSVETA TOBKK, 30. JANUABJA, 1923. PROSVETA a vna govornica. Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Proevete. "PROSVETA" »o. UfioU Aw«, OlMio, «THE EItLIOHTElfMEHT- [Or— sf «W Str—ta ■___rejeli, ker so sprejeti morali, ker so bile okolščine prot njim. ZAKAJ KONZUMENT PLAČUJE PREMOG PO ODERUŠKI CENI IN ZAKAJ PRITISKAJO NA RUDARJA, DA NAJ DELA NAPOL ZASTONJT Va pota. — Kam pa tako naglo f V Chicago t'— Zapustil i pelinovo deželo dne 25. t. aa-, kar norem reči, da mi ni po volji. Pe, ter tam ni bilo kruha, je pač treba e trebuhom aa krnhoau Tako ae ml je pripetilo, de aem moral iti s slabim upanjem, da bo morda že oni dal srečo, ki ga ne vidimo. Nanj ae je sicer že marši kdo zaneeel, a jaz ee ne zaaeeem veliko, če ze je pa neštetokrat le pokaralo, da ze nanj ne moremo zaneeti. Bom pa enkrat poskusil brez upanja nanj. ' Ko to pišem, je naš vlak ravpo pridirjsl v Južno Dakoto, to je v petek ob 10. uri dopoldneJ Raz-fled na deželo se vrsti ia ponev-ja zaporedoma. Pokrajina je lepa aa kmetijo in zemlja primerna obdelavo. Videl eem meeto Backer v Mon tani, prijazno fartnarsko meeto, kjer je ubogi rojak John Supkfc našel avojo srečo r neereči. Minnesota je mrzla dežela. Če >i jo eodU po njenih ledenih vetrovih, bi jo primerjal deželam v oblilju severnega tečaja, snega pa imajo tam ravno toliko kot v lešeli, ia katere prihajam. Drnga-«e pa je radi kmetij v Minnesoti ter v Južni Dakoti kakor pa v Mentani. Farmar bo dobil v Minnesoti in Dakoti doeti sladkejši 'home sweet home", lepše livade in lepše travnike kot pa v Monta-ni. . Appletoum je meeto v Južni Dakoti, ki v resnici zasluži to 1-mc. Po slovensko bi se reklo "mesto jablan" in če bi ga bilo treba kratiti, bi mu v resnici ne dal drugega imena. CeU gozdovi ja-»lanovih drevee ao tam, skosi katere drvi vlak a vso naglico in hi ti dalje in dalje. Blišam se Minne-polieu in St. Psulu, Minn. Veliki meetil Kdor je Ml tam, le re, da je St. Paul okajeno meeto. Dim aa nepreetano vali Iz tovarn IA temni itak črna mestna poelopja. Tam stanujejo pač delavd, zato ni treba, da bi imeli evel zrak te čizta poelopja, aaj delavci ia td-varn so Itak navajeni dimu. Drugače pa ja v Minneapoliau. To jI pa čieto mesto, kajti Um je dom Sawage Co., aa kakršno se spodobi, da ja vee lieto, uliee pomete-ne, da se kdo ne apodtakne ob pi pirnato smet na tlaku. Ker aem le blizu, bi iel pogledat Mlhvaukee, toda to puztim rsjlo aa drugič; bom rajlo več ogledal v Chicagu kjer sem I« bil. 0 dtam sicer ne vem, kam me bo nagnal veter, Iel bom tja, kamor bo pihal ugodnejie. Je pač tako u ubogega proletarea, da mora iU tja, kjer dobi kaj poštenega sa-zlulka. Naš vlak It. 18 ie preeej dobro piha, kar ni v navadi pri eedanji uredbi, vzeeno jo preoef dolgo časno. Dobro je to, da se mi ng celi črti nI treba preetavljati, kar drugače rado pride na tako dolg poti. Po svojem odhodu is dežele pa-liaa ae moram v vsakem oziru le-po sahvaliti družini Val. Kobal. Rojak mi je pri odhodu iel prav po bratako na roko. Hvala mu za priatni "lunč", ki je jzborno pri* ztojal na potu do Chlcaga. Po-sdravljam vse znance, alaati pa Val. Kobala ln njegovo drulimv — Pranoe. DS ae ja moj dopis tako zakasnil, se lshko opravičim iz popolnoma pravilnega stališča, ksjti kot starosta elovenekega Sokola aem viiil avoj posel in dolžnoeti ra napredek in dobrobit društva in članov kakor u mladinski oddelek. Pri oddaji moje uradniške službe na januarski seji namenil, kar smatram tudi u mojo dolšnoet, da se zahvalim slovenskemu občinstvu ia slovsnsks naselbine, ki se je udeležilo veselice dne 31. deeembra 1922. 8 tem ste pokazali avojo naklonjenost in pripomogli do dobrega u-spehe; ravno tako vam vsem slovenskim starilem, ki pošiljate svojo mladino k telovadbi, kajti brez vaz in vaše mladine ne mo remo pričakovati nikakega napredka. Zahvaljujem ee nadalje vsem sokolom in e6 ko licem sa de-lovenje v preteklem letu in vam kličem, da se zavedate, kaj je va-fa dolžnost v tekočem letu. Drži te ee pravik sokolskih načel in delujte kot pravi bratje — sokoli in sestre — »okolice. Zahvaliti ae moram nadalje bratu Antonu Venceljnu ia Chieaga, ki je po-rtvovsjno podučeval in se trudil cot učitelj telovadbo za naše te ovadce in telovadke. Kličem mu irepkit Na zdart Cenjenim čiteteljem Prosvete m vsem rojakom in rojakinjam SLIKE IZ NASELBIN. fr Čudno vprašanje, kajne 7 Marsikomu se zdi težko odgovortti Ttanj. Saj imamo zdaj celo posebno komisijo, ki naj ravno o teh vprašanjih dožorjefakte. Precej faktov ravno o teh vprašanjih leži na dlani. Ali križ je, da jih včasi ne vidijo tisti, ki bi jih morali videti prvi in taka vprašanja bi se reševala veliko lažje in hitreje. Delaware, Lackawsna A VVestern Coal kompanije je izdala svoje finančno poročila Seveda ga ni izdala za- tm^C^^Z radi tega, da bi odgovarjala na sgoraj zastavljena vprašanja. Pri objavljanju so jo vodili popolnoma bizniški nameni, ki pa nieo identični c željami konsumentov in potrebami rudarjev. To poročilo pove, da je družba razdelila 40-odstotno dtvidendo in da je povečala svojo glavnico od štiri na šestnajst miljonov dolarjev. - Ta mastna dividenda in povišanje glavnice kar aa dvanajst miljonov dolarjev, menda že govori precej jasno, sakaj konaument plačuje premog po oderuških cenah, od radarja se pa aahteva, da naj dela napol zastonj. Pregledati je treba računske knjige premogovniških podjetnikov in fakti so tukaj, ki bodo govorili, da je skrajni čas, da ae nacijonalizira premogovniška indiutvija. Ako ljudstvo izve sa U fakte, bo tako glasno zahtevalo nadjo-l;/*:1-w ds bi aa vr. naliairanje rudnikov, da bo kongres rasno pričel reševati v čT^r jl^olta^T It zahtevo. lakege telovedaega Hortk Ohioago, ni. — Minilo ja ie akoraj meeee dni, odkar ja bi-la v naši naeelbini Waukegen North Chicago prirejena veeeliea slovenskega Sokola a običajnim programom, predstavljanjem st* rega in novega leta dne 31. d* eembre zvečer. Toliko občinstva stoji, kar je dokaz, da slovenska občinstvo tprisnava, da draštva Sokol ae deluje samo v korist društveae blagajne svojih Članov, temveč v korist eele naselbine sploh. Sokolski ia eokoličai telo-vadai odaek a deškim ln dekl škim naraščajem eo pridobili dru* Itvu naklonjenost od straai si* veaskega občiaetva. želeti je, da bi vsi slovenski storili pošilja svojo mlediao k telovadbi. Mars* kdo morda misli, da je vsgeja nepotrebne, toda tak aa ns nepravem prepričanju. Oa bi kotol opisovati v tem vprašanju, bi ee dopia preveč sa* iz bližnjih naselbin kot iz Wauke-gena in North Chieaga moram nameniti, da telovadni odaek slovenskega Sokola v Waukegann, II., priredi veliko tekmo v metanju za avetovno prvenstvo v voliti dvorani Slovenakega narodnega doma. To ae bo vršilo v soboto zvečer dne 3. februarja in prične ob pol oemih. Na tej tekmi boste videli najboljše metalce Iz Amerike. NaetopUi bodo t Tom Rale-viez, Chae. Peterson, John Opeka in Anton Svete; njih nasprotniki >a eo: Jim Haurord, Geo Schul-er, Voung Kilonos in J. Swerk Voditelj in razsodnik tekme bo )ivil slovenski zmagovalec Anton Vencel iz Chieag*- Imel M obširno razložiti o gori navedenih telovadcih, a mi pro-štor ne dopušča. Želim le toliko, da bi aloveoako občinztvo iz ao-zadnjih naaelbin Waukegan in North Chieaga prišlo broa izjema n ae zanimalo za to tekmo, pri kateri boeta naa topila tudi _dva naša rojaka ia North Chieaga. Čl •ti prebitek od tekme je name njen mladinekemu naraščaju telo vadnega odseka. Vaem, katerim je pri arcu telesna vagoja, kličem i Na zdarl Čiteteljem Prozvete pa zanimanje ra lizt v letu 1923. — M. 0. War-šek, član. ___ Koruza, največji ameri tki poljedelski pridelek. valetvo Združenih držav je stalno raalo in vaš živine ae krmi od leta do leta. Povečana potreba je ns tak način izčrpala po više k na pri delku. V dobi pred vojno, od l 1905 do 1914, je Anglija prejema približno tretjino našega izvoz* koruze. Okolo ščetine je šlo v Nemčijo, in postopno manjše ko ičine v Kanado, Nizozeiazko, Dansko, Belgijo, Kubo in Mehi eo. Argentina je eama poetala važna deiela ra pridelovanje koruze; avetovna važnoet Argentine tot pridelovateljice koruze obzto-v njenem velikem izvocu. V dvajsetih letih, od 1900 do 1920, ie Argentina izvozila zkoraj dva trat toliko koruze kot Združene države. Večina argentineke koruze gre v Evropo, kjer tekmuje e koruzo Združenih drŽav. Poročila vladnih preiekovaleev kažejo, da aifentinaki koruzi daje pred-noet v Evropi in ee kupuje mesto ameriške koruze, vzaj v mnogih evropskih državah. Radog u prednost, ki ee daje argentinski [orusi na Francoskem in v Bclgi-i, je pripieati bržkone dejstvu, da ao zrna argentinske koruze drobnejia in u to bolj primerna ra krao kokoši, nadalje okollči-ni, da je argentineka koruza bolj aladka, valed čeear je bolj ugod na za konjeko krmo in da vsebuje manj vlage, valed čeear ze boljše prevala in ostane dalje v dobrem atanju. Cene baje ne igrajo nika-ce vloge, kajti argentinska koru u se prodaja, danes 8 do 10 cen tov draije ra bulelj kot ameriška koruza. Od konca vojne je pre-voznina po morju padla, ali naše šelezniške prevoznine zo ie vedno visoke, kar zeveda etavlja argen tineke poljedelce v boljši položa, naeproti konkurenci Združenih držav. Sploh koruza ne igra tako važne vloge v mednarodni trgovin kakor pšenica. Chicago je naj važnejše tržišče koruze nasvetu. V istem emislu bi se lahko reklo, da ee cena pšenice določa v Liver-poolu, a cena koruze ▼ Chicagu. Cena koruze je jako različna. V koruzni progi je bila cena na farmi od 26 do 30 centov za buiel. Izven peame pa je znatno višja; v Wiaconainu ao plačevali celo 60 oentov za bušelj. Treba pa pripomniti, da ze v pokrajinah, ki pridelujejo več koruze, kot jih rame potrjujejo, računa cena na podlagi tršne cens manj prevoznine, dočim ze v onih, ki imajo nedoatatek koruze, prišteva pre voznina k tržni ceni. Cena koruze je najnižja ▼ dršavah, na pr. S. Dakota, Nebrazka in Iowa, ki i-majo ogromen prebitek koruze in ao najdalje od proztorov, kjer se koruza potrebuje. Na drugi etra ni je cena koruze najvišja v ta* kih drŽavah, ki potrebujejo več koruze, kot je pridelujejo in ao najdalje od virov zaloge, na pr. Rbode Ialand, Nevada in Arizona. Cene ao navadno najnižje za čaaa žetve. Od najnižje točke navadno v decembru, cena poetopno raete, dokler pride nova letina na trg. Tedaj cene naenkrat zopet padejo na minimum. Iz tega pa sc ne sme sklepni, da se vedno h plača držati koruzo v zalogi, do kler eene dosežejo svoj vrhunec. Nasproti kasnejži višji ceni treba jemati v poštev stroške shranitve, obreeti in skrčenja vsled zgu be na vlagi in škode od strani in-sektov in miši. Kar določa cene koruze in dobiček poljedelca, zta«eveda dve činjenici: zaloga in potreba. Zaloga je odviena od preostanka prej šnje letine in količine tekoče leti-ne. In tekoča letina je odvisna od poeejane po vrline, od po v proč ne rodovitnosU zemlje in od vre menskih razmer. Suša in mras po vzroČata velike razlike v letini od leta do leta. Bolezni in iulelke zahtevajo tudi zvoj del. Kar se ti če potrebe, smo le omenili, da se skoraj 60 odstotkov koruzne letine vporablja ra produkcijo mesa ia mleka; radi tega le malenkostna odstotna razlika v tej umeri u-toKne znatno poviiati potrebo po korur.i. Koruzna letina je v veliki meri Mew Tork, V. T. (Jugoelovan ski oddelek 7. L. L S.) — Koruza je čiato ameriški pridelek v pra vem pomenu beacde, kajti avet pred odkritjem Amerike ni poznal koruze. Dandanes pa je koruza velevslen del letine mnogih delel, in pridelek koruze po vsem svetu je enak pridelku vsakega drugega lita. V Združenih drla vab je koruaa prvi ln najvaineji poljedelski pridelek. Zdrulene drlave pridelujejo nič manj kot tri Četrtine vse koruzne letine oe-lega eveta. Koruaa raete v vsak drlavi Unije, ali, da je ieta Uko iaredno vašsn in značilen ameri Iki iedelek, je pripieati letvi v ta-kozvani koruzni progi (eorn bclt),, onemu podolgaatemu pasu rodovitne aemlje, ki ee raste sa dršave Ohio proti upadu ji, ki ao se 27. t. m. zbrsli, ds linijo na pokopolišče Marije l^tteaia^ ko ae je mrlič naenkrat •I* »gnil v krsti v trenotku. ko so ho,'li rabiti pokrov. Duhovnik je ,»' begnil u hiše. drugI eo po za njim. Pozneje je zdrav-"k konatatiral, da žena ni bila ttrtva in da bo okrevala. •VIRDLARIJE IZ ONSTRAN - KANADSKE MEJE. Now Vork. — (Jugoalovanakl oddelek P. L, U) Ameriške o blasti eo še mnogo let sasledovale razne zvijače kanadskih švindlar-jov, ki ao skuŠsli obirsti Američane toetffan meje za njihov denar. Prihajale so zlasti okrožnice po pošti, ki so obvestile tega ali onega, da je dobil kot dobitek "me-hiksnski dijamant" ali drugo vrsto dragulj; piaalo se mu je, da bo prejel dobitek, čim pošlje neko mslo svoto denarja. Z novo poštno pogodbo med Združenimi državami in Kanado, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem tega leta, je bilo omogočeno ožje sodelovanje med obema deželama glede zasledovanja takih švindlarjev is obeh strani meje. Kadi tega se domneva, da so ti aleparji iztuh*ali nove zvijače za obiranje svojega bližnjega. Poštna oprava je namreč bila obveščena, o slučajih prevare potom kanadskih poŠtnic nakaznic, (money orderB). Na nakaznicah, kupljenih v Kanadi in glasečih se prvotno na neznaten znesek, ponareja se nakazena svota na večji znesek Švindlarji potem poskušajo vnov čiti ponarejene nakaznice pri tu kajšnjih hotelih in trgovinah. Radi tega je generalni poštar posvaril vae hotele in trgovske tvrdke po vseh Združenih drža ▼ah, naj ne sprejemajo in vnovči-jo nikakih kanadskih požtnih nakaznic, Izročenih jim od strani ne poznanih tujcev. -------■•--v—......— LOKOMOTIVA JI EKSPLODIRALA. Ohioago, ID. — Na železniških tirih pennsyivanske železnice in blizo kurilnice je eksplodirala lo komotiva. Dva železničarja sto bila poparjena do smrti, dva sta pa bila težko poškodovane. 49 letnega Julius Orilla je vrgla eks plozija dvajset čevljev proč in gs ubila. Kaj je vzrok eksploziji! Parni kotel lahko le tedaj eksplodira, ako je parni pritisk v njem in so njegove stene seŽgsne, ali če so potrgani v večjem številu "stoj niki". Vsaka toka eksplozija dokazuje, da je kriva malomarnost vodstvu kurilnice ki ni dalo lokomotivo pravočasno popraviti ali je pa najelo nesposobne ljudi, ki so sežgali parni kotel. ROVA NASELJENCA PRID- ' LOOA. Waahington, D. O. - Kongree- uik Vaile iz države Colorado „ izdelal aovo naaeljeniško predlogo, po kateri bodo naaeljenild razdeljeni v razred A in B. V pr vem razredu bodo aaseljenUd, kl imsjo sorodnike v Združenih dr žavsh, ki so državljani ali ki ao najmanj pred enim letom proalli za prvi državljanski papir, ali k imajo sorodnike, kateri so služili v ameriški ermadi sli mornariei od 6. aprila 1917 vžtevži 11. novembra 1918. Do\oljeno bo priti v Ameriko očetu, materi, staremu očetu, stari materi, soprogu, soprogi, mladoletnemu otroku ali pa mladoletnemu bratu ali mlado letni sestri. Tisti nsseljenlki, ki pripadajo v razred A, bodo emeli prihajati v Ameriko zunaj dolo čene kvote. Za naaeljenike v ras redu B, ki pripadajo pod splošno kvoto, se pa kvota zniža od treh na dva odstotka. VOJNI TAJNIK PROTESTIRA Waahington, D. 0. — Vojni tej nik Weeks protestira proti zbor-ničnemu amendmentu k zbornični armadni predlogi, po katerem ne morejo rekrutireti v armado mladeniči pod 31 letom, ako ne privolijo storiži, da vetopijo v armado. On izjavlja, da je med rekruti 38 odstotkov tokih, ki še niso stari eden in dvajset let. A-ko se sprejms to emendment, te dej armadavne bo po Weekaovem mnenju dobila zadosti novincev. TROOVSU AOENT IR OMOtE-NA ŽENA USTRELJENA. Momphis, Tsnn. — NsŠli so u streljene 20-letno mrs. Ruth Me-Elwain Tucker in trgovskega a genta Dunean Wallerja, starega 19 lat. Wsllerjs so našli sedeče* ge v evtomobilu in v glsvi js i-mel «dve strelni rani. Tuckerjeve je ležele proč od svtomobils do dvejset korekov. Oblsati nimajo najmanjše sledi morilcu. Irski rebeU vrgU štiri vlake f tira Dublin, 29. jan. — Republičani so vrgli včeraj štiri vlake s tira v okraju Wezford. Močne četo re-publičenov je ustavile poštni vlek n prisilila potnike in moštvo, da je šlo dol, neker so zepovedeli strojevodju, de nsj vozi s vso paro dalje. Strojevodja je vozil, dokler mu ni zmanjkalo pare in nato je pnatil vlak na tiru. Rebeli ao uetavili še tri druge vleke, iztirali ljudi is njih in potem sažgsli vozove ter odprli vao paro, da eo vleki drug za drugim drveli prazni ln telebnili v prvega, ki je stal na tiru. Rezbiti vleki so nsredili velik kup rezvelin. Napad na angleškega kralja. London, 29. jan. — Dosluženi vojak ia invalid, ki se je vlekel po bergljeh. je denea nspedel kralja Jurija V. na šelezniški pe-steji Bt. Panerae, kjer js kralj s svojo Seno vred stopil iz vlaka, a katerim se je pripeljal is Ssnd-ringbams v London. Invalid je dvignil bergljo, da odari kralja, tode poUHje ga je pravočasno pr« jelš in odvedla r zapor. Demonstracije broipoeelnih na Dunaju. Dunaj, 29. jan. — Približno 300,000 brezposelnih delavoev je včeraj demonatrirelo na dunaj skih ulicah v velikanskem icpre Vodu. Delevci eo sahtevali, da jim vlada zviša doklade. Med demon-stracijami je ^prišlo do manjših prask s polieaji. Napetosti mod rojallsti in koma-nisti v Franciji. Pariz. — Zadnjo nedeljo je bil pokopen Marius Plateau, .vodja rojalistov, katerega je ustrelila 20-letna anerhistka Oermaine Berton. Po pogrebu so bile hrupne demonstracije rojalietov pred uredništvi komunističnih in drugih radikalnih listov. Močni oddelki policije ao čuvali poelopje, da rojallsti niso mogli udreti notranje prostore. Peter Klepec. Ivan Oankar. Kdo še pozna to lepo staro cgod bo o Petru Klepou! Kar vae je mlejših, je ne poznete več; sato vam jo povem, kek<|r mi je ostale V spominu. Peter Klopco je bil bejtorjev sin; deli so ge še sgodej bogatemu gospodarju sa peetirja; sju troj je gnal govedo na pašo, zvs-čer s paše; tako je šivel v miru s Bogom in ljudmi, dokler niso to* veriši pastirji spoznali, da je sla-biv. Imel je namreč Peter tanke koetl, droben život in belo kožo; nekoč so se mu ueule po lielh solze in to je bil njegov poglevitni greh Človek je po pvoji nsturi k hudemu nagnjen. Ko so tovariši videli te solze, niso od tiste ure privoščili Petru nobene prijazne beeeds v%č Kdorkoli je iamislil, ga je ravel in pretepel, ter teko nalepem, ca radi srčnege vceelja. Naredilo ss je eemo ob eebi, da je bil hlepeč prav vsskemu in vsem, Se takim tovarišem, ki nieo bili niš močnejši od njege. Nesednje so ga drašili in sasmehovali na eesti Se peglev-ci, skoraj še semosrejčniki. Peter se ni upel nikemor, nikoli nI se-mahnil; ker vedel jo, de bi tedaj vsi hkrati planili n§nj, na sužnja, ki se je spuntol sopar gospods Služil je vdsno in potrpežljivo; ni le ubogsl, ksr so mu ukasoveli, temveč tudi rado voljno se je po nižel, kadarkoli je dala prilika; mislil je v svojem čistem srcu, de bi teko genil njih cekrknjenost; ali ni je ganil, ker ee kej tekege Še nikoli nI primerilo. Kolikor svete jša je bile njegova pohlevnoet, toliko okrutnejš! so bili goepodsr-ji; nI je slejše pijače, kot je solcs nebogljencev, kvečjemu še kri sirot. Ko je bile mera njegovege trpljenja polna do roba, se je spomnil Peter Klepec, da je v nebesih Bog, ki je pravičen. BU je čisto sam, vi-del je viaoko nebo nad eeboj, ki je milo ln toplo gledalo nanj, rasjo-kal ee je ic dna svojih bolečin, pokleknil ter mplil i "Bog nebeški, pravični, ki si vss videl, daj mi močil Uatreti bi mo ral od vsega hudegs, če me ne osli-šiš. Sej je recbičono to moje ubo go srce, da ni ca nobeno rano več prostora. Drugim solnee, meni noč, drugim vaaeije, meni bridkost brez kraja. Dolgo je že. truden sem. ne morem več. Odreši me, o Bog prsvični. dej mi moči!** ' Teko je molil; nebo ee ge je ua-mililo ter se je odprlo. Angel bo ji as je spuetU ns zemljo in je po ljubil Petra Klepcs, ko je epsl. V l istem I r enot k u je zadobil Peter čccnslurno moč tegs angela božje, ge Ko se je vzdramU. je skočil bistro as noge. radeknil se in rac-mahnil, nato cavriekai od radoaii tako glasno, da ao v gosdu aeŠu moli vrhovi Ugledal je staro tep ko, asogoČno drevo; objel jo je ns rahlo s obema rokama ter jo iaru ; val s koreninami, kakor da bi ne, bila mogočna tepka, temveč bilki v travi, Tako je preiskusil in spo znal avojo silo. Prišli So tovariši pastirji, sato da bi ga pretepli, ker je bil noč prospal ns paši. Peter jo! zgrabil enega a deenico, drugega z • levioo, vzdignil obadve viaoko malo potreeel ter ju varno poaadil na tla. Tovariši so obnemeli in po pedali ob tolikem Čudežu, lu potem — Zaree — in potem! Potom — niči — Zgodbe o Petru Klepcu nima; konca; izgubi ae v meglo brez sle du in glasu. Nič ne vemo, kako sc j ja že nadalje godilo močuemu Pe-tru Klepcu. Ne pieenja ni, ne spo ročile, kako je ravnal s svojo mo čjo; ali jo strehoval in peetil svo je neusmiljene gospods rje, povro čel jim, kakor so mu bili dajali;' ali je morda sakraljeval deželam naokoli, vojskoval se in premagsl ošabne sovražnike po vsem pro stranem svetu, kekor sem krelj Metjaž. Prav nič tekege ne vemo Vse kaže, de je iaruval tisto stero tepko, neto pe živel nedelje miren, tih in vden, kakor je bU pač vojen; zvesto je ubogal gospodarja, gonil njegovo govedo ne pažo, kos kruha v culi, ter alužil tovarišem in vaem ljudem e svojo močjo in po njih ukaaih. Pa da m ti dobrot-ljivi Bog ni bil poelal ie svojega sngele is nebes, temveč dodelil mu kar svojo neskončno oblaet, bi Peter Klcpeo ne vede), Vaj bi c njo počel; še v napoto bi mu mords bila. Resnično i v napoto bi mu biln moč, ne mogel bi je prenešeti, že-losten bi bil saradi nje. Ker Peter Klepec je senjel, sanjal o moči milo Mnjel ob vročih poletnih dneh, v senci pod tieto staro tepko ; kako lepe in aledke eo bile po dobe, ki jih je gledal s svojim sr> oem, de bl ga bilo etrah, še bl te sanje nenadoma uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dele ae bilo, ne trpljenje, ne poniža nje, ne bridkoati — odkod bi bile sanje! Bog ga je videl do dne, aa to ae je v evoji modrosti in pravičnosti gaamehnil tisto noč, posla mu svojega angela. — ., Zdi n mi, da sem ga aadnjiš srs-čel, Petra Klopce, ko je po strmem ilovnatem kleneu vlekel silno butaro dn ca svojega goepodarja oddahnil ci je, pogledal proti ne bu, otrl ci čelo c dlanjo ter vlekel, vleke) dalje. Poglodel eem ge in eem ne vem, keko ce m\ je stprilo razjokal eem se od žalo.iti in sramu. — Sb?6Rika Nsrsdm i Podpora« JeiE9ta | L^aPj JT. JMIIS ISSf v Mivi IIIImU. GLAVNI STAN« 2007-00 SO. LAWNDALB AVSL, CNICAOO, ILLINOIS Irvrševalni odbor t UPPRAVNI OOSSKi • . s. P.jS. t, . , 0~dae*UlL 40T li • i'1.71 lJ,,rkwt*«. Okl«, POROTNI OOSSKi W. Ha, PrešA. H, OSSSONJI OKSOSJC. VZHODNO OKROSJS. ZAPADNO OKSOSJC 414 ^'J^^j/-^«'1«. Sa LmSale Av, SOLNISKI OOSSKi sssvtas&sss i Nadaorni odbor: fte^tu, ar^š^k. 3030 W. SStfc Si.. Chla^, UL, P CCOO PraMar Ava., O, WlBtem Sltlee, ISSS St. CUtr S«« Združitveni odbori Fraak AW. IIS4 Se. CistM Ave^ fMn», KL Joik. 0»M( 3030 W. SSlk Si« CkU«M, IU. Ja.. JUk 1101 S. 03r4 St, deSCTl VSA PISMA, t vtis z c-ii j^rss^rjr"^ DENARNE POMUATVE IN ITVAEL U m UM. ri' I...I...I ... Af#et Cslssfsi III« Za naše farmarje. Eavarnjte sadna drevje prod Zajee red ogloda mlado ssdno drevje. Poeehno eo mu všeč jabla ne, ki eo cepljene še pri tleh in imsjo Žlehtno kožo. Divjakov se ne loti rad. Olodoti cečne teko, v počni jeeeni, četudi še ni cnege. To dele ic eladkoeaednosti, ker mn je koše žlehtnlh jebolk se po sledsk. Ko pa sepade aneg ln cač ns pritiskati mree, pa sejee ne glode drevje ss poeladek, ampak za potrebo, ker težko dobi druge hrane. Tokrat so mu pa včaaik tu di divjaki dobri. — Gloda tako i živo, da drevo popolnoma uniči, zato js ps drevje pred njim ceve rovetl. Neketeri sevijejo drevje s sle-mo. A to ns drži v hudih zimeh Veke j boljše je korusns slema. Drugi sopet obdajejo drevje s tr nJem. Ponekod obdejejo drevje i konopljo, ki cajeu smrdi. Zsto puščajo v zelnikih par raatlin konoplje, de oe zahajs sejee vonje Zopet drogi namaže je drevje i močnikom is spns, krvi in kravje-ks. Ako deževje to odpere, potem je oevede treba drevje nanovo mačeti. SaaM apoen belež ne od-Kanja zajca. Dež ge lahko odpere in potem je drevo copet golo. Kri in krevjek imata pe v eebi klej, ki ae bolje prime kole in dlje dr ži. Poleg tega ee pe zajee ogiblje teke maže, ker mu preval diši po po živalih. Dobro je med to ma> co pomešati'nekaj dendrias, kar bol« ali petroleje. Ce se pe res* me temu primeša še živalake dlake, ki ee dobi ob snsieoju krav in konj, potem ps to še poaHmo va-raje drevo pred zajcem. Kdor Ima eraela, naj ga nebe-io na arebot, vrv te o ali aH to evft. je okoli drvveset te drži. Kdor ime dosti krejnikev, pe male drevje, naredi lakk« ic ajih dea veau kia&e, kdor ima pa doati de-aarjs, ps lahko drevju »sredi ! kiašr U šičsste mreže. I* Drevo je velike.vredae. zete ga je treba zavarovati tako aH tako, kakor je komu bolj priročno. J. Zirovnik NAROČNIKI POZOR! 31-22) i, do vam naročnino potočo no to dan. Ponovilo jo provočoano, do vam !Uta prajmoto, jo mofofca valov Ijon, kor ni bil plolon. Ako jo vol list plačan In §o no prajmoto, jo mogočo ustsv- vo, pililo nom dopisnico In novodito etari in novi naslov. KNJIGE KNJItIVirS MATICE s, m. r i. Naši soslopnikl so vsi drv štroni tajniki in drugi so-atopniki, pri kotorlb lahko plačate naročnino. ^^Af^^^RlA^^ Zft C6lo l^tttJ J® $6.00 In so pol lata po $24(0. Člani S. N. F. J. plačajo so pol lata |1.90 in so colo loto $3JO. Zo Evropo atano so pol loto 94410, so vso loto po 90*00. Tednik slona so Evropo 91*70. Člani doplačajo aamo BOe so poštnino. Naročnino lahko tudi eami pošljeta no noslovi UPRAVN1STVO "PROSVETA* 2907 9o. Lawndale Ava., chicago, ill. Književna matica Sloves* ske nerodne podporne jed* note je Izdela in ima v ca-logi sledeče knjige t Sloveasko-aagleŠka plov. niča, Dodatek rasnih korist- nih informseij. Fina trda veM>e, Cena 12.00 s poštnino vred. ' t4' Jlmmle Riggim. Spieal Upton Hinolair, poeloveail I. vaa Molek. Poveet is šlvlje> nje ameriškega proletarija* ta sa časa velike vojno. Trda vesbe. Cena $1.00 • polt-ni no vred. Eajedalei. Spieel Ivan Mo. lok, Poveet Is doelej skrite, ga koea Življenja slovenskih deleveev v Ameriki. Trda veebe. Cene $1,70 c poštnino vred. biogenesije. h pisal Hoirerd J. Moore, poslovenil J. m. Zalo podučna knjiga, ki tolmaši mnoge aatur* ae cakone in pokaeaje, kako ce splošni reavoj ponavlja pri poeemscaika /isftšao ln duševno. s slikami. Trda vseba. Cene $140 e poštnino vred. Zedoji dve knjigi ,naročeni skupej, dobite m tri dolerje. Vce štiri knjige ca šeet dolarjev. Vredne co I Norošbe, c katerimi je poslati deaer, sprejeme kmjuevva matica sss7-ss Bo. Latradale Ave., Ohioago, DI. S^enehAne nrraa voewia viio f r*- v*m*. gS Oin. iS'«« («••*♦ to jrst %i«rrttrrr tssrai: - ie rs s« o m Lina DELO DOBI isučen pek in isušea meear, od messrja ss zahteva, de more sneti govoriti sngleški jezik, oglaclta uaj se osebno ali plamene na na« alov t U. Pfeteršek, OSA Baldwin Nt* Bridgeville, Pa. POTEEEUJBMO hlapce, ki noj bi pazil ne konjs in mora biti do* bar vocoik. Ze pojaanila šbrnito sa do SuperiiiUrudente, v The Dizmont Ifospilsl, Dicmoot, Pe« (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA imeaM v aelogi .1*4, hmelj, siedker In vas 4n$f putnUHni. PeebeeHe la nejS. I>«biu je tuši ibtrk »t+kl»ni# In rsinlk l9RS9^i H4« «i, teloo v vae kraje. (i rwtrljar«, »lnd/^arjHvi ia v i Sajelne laUanm« Same siissirsa p««t pri valj* oarelilia. mte Informacije na t FRANK eeoi to aaiee* M I999vf GREGOR. MILAN PUGELJ. KONEC. "Lepe besede!" —' je potrdil, ko eem mu jih ponovil. "Predej »e retrom, nej srce ee izvriaka ia najoče! Tsko je i Nej ee izvriaka, ds, in naj-oče! Ali jih je nepisel naš človek!*—j« vprešal redoredno. "Naš, Gregor 1" — Tik mene je žrl in polglasno mrmrsl, kskor bi samemu sebi prigovarjal: "Predaj ee vetrom I" — in nsprej obračal po evoje: "Isvriskaj se, srce, isrrisksj in najočil — A najoči se, najoči!" Že je videl njegov dom, čisto js is aainila Gregorjeve jesa, mimo lipe eva ie savila »redi domala koienice, ko ee je nenadoma odtrgala od hiše Arna eenca, kakor bi odpsdei od vogle dolg kos sidn, pa ee pričel naglo premikati kar brcc ovire preko žitnih polj in detelje in utonil v koruzi. "Kdo je f" — jc vprašal Gregor, »tekel naprej'in jas ss njim. "Zevršinl" — js pojasnil sam sebi "Orgenist! Suh js pa dolg kakor preklje I" — Obstsls sva oba kkratu, Gregor globoko sssopljsn vsled vznemirjenosti in letanja, ja reztogočen nad žensko, ki ja varalf poštenjaka. "Izpoznal eem ga I" — sa je savedal Gregor. "Kdaj amo akupaj 1" — "Konce napravil" — eem evetoval odločno, "ia nocoj povej doma, kako in kaj, pa naj odpravi zame • eeboj I" — Gregor je hitel dalje, pa naglo zopet obetal, "lakot" - je silil vam«. "Zapodi jo!" — ' Naglo sva šla proti domu. Grsgor je odpiral s hrupom in truššem vrata, odšel v hišo pa deeno, a ja* eem tipal po nerodnih atopnicah v podstrešno Čumiiato, kjer eem ss tisto Isto nastanil Pod mano ja bilo čuti ženski jok, prepir, ropotanje ia leoako klepetanje bres prenehanja prav do sort. Zjutraj pa, ko sem prilel s podstrešja v vežo, je bilo vee tiho in mrtvo. Mlada goepodinja je kadila nedeljeko oblečena po sobi in veži, spravljala skupaj veliko brašno in se ai osrla ne name, aa na Grogorja, ki je sedel v kotu na mizo, po-bobnai od čaa§ do časa s prsti po njej, nspol zde-kal, napol vadihal in gledal gor nekam po saka-Jenem stropu. Tskrat šsls, ko js sedela brezbe-aedna Ženice veliko culo na glavo, je stopil naglo 4o vrat ki jo prijsl za roko. "Pa na kodi I" — je dajal "Pa ne kodi I" Ia zelo miren dobrohoten je bil njegov glas, pa vsndsr je oetal bres uspeha. Giselka je jeano iztrgala svojo roko in njegove, pa odšla po beli tasti v široki avet. t, Gregor ee je vrnil v sobo. hodil je gor in dol, premišljal in ae obrnil k meni "Ti ki rad zavreto mleka" — ee je oglaail — "pa nimava nikogar, da ki napravil ogenj in ga zavrel Kako bo« pa tras ženske pri hiši f Hišo imaš, pridelaš to in eno, v kaščl imaš shranjena jedila, pa U jih nima kdo pripraviti! aram me js!" — k JJ« zakurimj"—sem dejal, šel k ognjišču ; "Končal eem!" je dodel Gregor. "Zdaj aam pa sam na svetu!" — Po sUro Nešo je poslal, pa ja tako rekla, da VOČ na zmore dolge koje in da tudi sa nikakšno dalo al Stara je in slaba, da bi jo veter podrl, če M jo srešal na poti. Moli ia smrti čaka, U je ie sa Varati lak al je naprej in privabil etaro vdovljeao kmetico ia sosednje vasi, ki se je posnsje, ko se > privadila, večkrat napila žganja in se ob večerih opotekala po veli mimo ognjišča. Puščoba je kila doma pod tisto streho. Gregor je samotar!!, premišljal, poaedai sam krog hiše ln plačeval upnike, ki eo ae pojavljali, kakor bi jih prinašale sa-pe. Nekdanja goepodinja je neprevila dolg tukaj, tfm, ta meeee, oni meeec, ljudje, ki ao ji poeodUi, »O se oglašal! dan sa dnem, tirjali Gregorja, ki je »oral kiti sanje plašaik. Tudi goepoaka ee je Sfclaaila. Ukazalo se je, da goepodinja ni ispUšala aa abreeti tistega denarja, s kstsrim jo js pošiljal Gregor v meeto. Btriči eo prišli, in ker nI bilo danarja, so se poelužili krave, ki je etala tik jaall "Več ni mogoče pomagati!" — j« iipoznaI Gregor, ko sva Se pojavljala. " Zagoepoderjeno Jol" Mielil je, gledal v tla. kakor hi nečeaa iskal in me vprašal: "Kako si že nekoč pravil!" In OSB aa je domislil In po vede!. "Prede j ee vetrom, vetrom se predaj I" —■ l'bit je bil njegov glaa, glava uklonjena .oči kalne, beeede nekako prasne, breabsrvne, msdle in kakor odtrgane od raaboljene duše. . " lavriaka naj ee srce," — je ponevljel in mrmra! sam sebi, ko eem eedel še jea ne vosu ia od-kaajl. — "Isriskej se in nejoči; najoči ae, ne-jaH!" — v. Leta ao tekia ia prinašale in odnašala ne evo-jih ramah jad in Šaloet in vee veeelje tera eveta Sdej sem se mudi! v domovini, zdaj ee odprevljal sa pot la križe ril po tujini ae sopst vreče! in zopet odkajal. neetalen v hrepenenju svojih mledih čeeov kakor liet v viherju. Izmed ljudij. ki M mi kili resnično dobri in naklonjeni sem ee vadignll kakor plaha žival, beleča pred človekom, k! ji po nuja kruka. ia hitel in vihral na tuje, kakor bi ee drvela aa mano jata tolovajev. Nekoč — ob čeeu deljšege po vrel k e je bilo — ko eem bival v manjšam kranjskem mestu, sedal bal v prijetno topli izbi tik miss in listal po aakakSnik knjigah. potrka na vrata nt men šlo-*ok, rapoše suaej In otepe eneg od škornjev — atom js kila taka, da je ponoči pokalo drevje po kakor ki etrelja! — trka torej na duši ne-po dolgotrajnem pripravljanju in s glave poštarsko kučmo ia mi ia . I ■ I brzojavko. Naglo eem jo prebral ia eegel v ftap, da najdena par deoetie ia jik poau dim ssolu. ki je vajen napitnine Čakal tik duri ■ \ .lisa PROSVETA -"Hudo mraz jaT' -i ja ispregovoril "Tri tedne je le od svečtrice sem, pa le vise evoČe od »treh, kakor bi ktta vsak dan velika mala! Hvala, goepod, Bog povrnil" • že je hotol oditi, pe eem ga uatavil Glaa ss mi js zdel znan, kakor bi slišal lastnega brata.' ? 'Odkod pa Ste vil" aem vprašal. °Z Dolenjskega f — je savtf v izgovoru. "Iz ZlatenČ, onstran ftkocijana!" — "O"— ee flfre začudil in ga makoma izpoznal, če je bil tudi poprefčisto obrit, zdaj js ps noeil ššetinaste in rdečkaete brke pod noaom. "Gregor, Gregor! Poglej ga I" — v "Tudi jas eem vaa ta\oj izpoznal, pa niaem kotel drezati!" — je dejal "Kaj je treba, da vesli zame, U sem sdaj nič na svetu. Pre j je bilo drugače, prej! 8emevoj gospodar sapa bil, ssmsvoj gospodar. Zdaj asm kakor kamen na ceeti. Nič doma nima* nič svojega! Kamor ga brenei, tam obleži!" t "Kar tikaj me, Gregor!" — eem mu prigovarjal. "Doaaač bodi kakor včasih, pa aedi malo k meni!" — Na stol ssm rfa posadil k mizi, stopil k omari in vzel is nja steklenico dobregs vina >n dva ko-zarea, eedel le sam nasproti njemu in nstočil. "3og to živi!" — sem napil in trčil s njim. "Tako sem veeel" — sem dejal odkrito — "kakor bi očeta srečal! Povej no, kako je a teboj T" Gregor je pU in povedal najprej, da nima čaaa. Na polti gocpodari stara in košata babura, In kadjkr ss on zakasni na tej ali oni poti, reži vanj s svojimi širokimi in brezsobimi usti, kakor počena krtina. "Kaj pa si tam!" — eem vpralal "Za poetiljona!" — je povedal "Petindvajset goldinarjev imam na meeee, pa vaako leto dobim po eno takole kučmo!" — Pokazal jo je in obrnil, da aem jo videl znotraj in zunaj. "Kako pa a domom f" — aem bil radoveden. '!Nič!" — je odvrnil "Zagoepodarili smo, za gospod s ril i! Vso je ilo!" — "Kamt" — sam se ranima!, » "Gosposki v lepi" — je pojaanil. "Prodano je, Župan je kupil, tisti Lukež, Če se vei domisliti ki jo tfrcsel vinskega tata ss lase takrat, ko sva se midva seznanila! Dolgo jo tega!" — "Da je moralo tako'priti l" —' sem potožil "Namenjena!" — je sklonil Gregor. "Božja volja in usoda! Kaj sa bol s njo sporekel, z usodo, kaj op boš a njo spoprijel in jo sakotalil po tleh, da bo stoknila, ko je na vidiš!! Ni pomoči! Nesreča pride, sajaie ti vrst, pa jo moral kočeinočei nositi po svatu. Name je pritisnila ie beda! Presneta zadeva, slabo je bilo! Prej, ko is niaem ime) to atnibe in la nišam vosil pošte od tnkaj v Črno moinjiee — pet ur imava a konjem do tam — sem hodil okrog ljudi pa drva sem cepil. Po Ljubljani sem tudi nekaj čaaa ceste pometal, pa eem se nekoč malo samislil med delom in potegnil nehota in v^rniali satopljen nekemu gospodu po hlačah-Kregal se je na moč in uradi njega eem bil ne-zadnje ie ob službo. Tudi za hUpca sem služil nekaj čaaa. Kaj pa hočelf Seveda hi bilo najbolje, aa M tak človek, kakor eem jas, umrl. Ampak smrt no prtio, četudi stokrat vtaknei prste v usta pa ji v Sope zažvižgal Ia tisto tudi nI da bi si i/kopal jamo, legel vanjo, pa saklical: Alo! Sem le gotbv! Zakopljitc me! — Kakopak da ni!" — Vino mu je bilo vieč, vnovič aem mu natočil in gg lUil naj pije. "Pij, prijatelj!" - aem ponujal prijasno. "Pa jk kaj povej! Kako pa s leno, a Gizclkot" — ."Bog vedi, Bog vedi!" — je skomitgnil s ramami. "A — a — slabo je goepodinjila. In čudna ja bila. Tisti komsdijentje, Id je bila prej pri njih, tieti ao jo popačili. No — pa kar eem ie dejal: ču-daa ja |Ua. Človek ji hoče, kajne, dobro, ona pa ga ne raaume. Ne vidi ne isposna, ne najde dobroto, nima tega daru božjega! Kaj hočemo!" — "Kje pa jef" — bi kU rad izvedel. "Enkrat"' — je pričel Gregor — "ko koči-jažim na prasni polti, ti srečem na poti reveže, pa ga povabim k sebi. Prieede, govoriva ssmintja, on o sebi, pa ie jas ravnotako. Pravi da je pomagač in aieer kolar; govoriva in tako isposnava, da je njemu znane Gizelka, moja Žena V Gradcu je, stanovanje ima Um, pa neoženjene moške ima ne hran! in jim pare. Tudi njemu je prala ln gs hranila. Tako mi jo je natanko opisal, da hi mogoča goljufija!" Utihnil je, pe ga je vino rasgrevalo in sililo beeede is njega. "Hel" — je pričel rdeti v kod-naeta lica in se emehljatl "Bilo je, de, doeti lepega je Mlo veeenot Ali ee domieliš: takole mlada in sprotna, pa po hiši, pa med klopjo in mizo: šviga švaga. šviga Ivagal" Dlan je dvignil in z njo ka-salt "Šviga, švaga! — Vee skupaj-ni čudno! V vsakege nas jc položeno dobro in mehko srce, nemo če je polten! Pride naj takole nekdo, ki je prari, pa ee razraste in rasevetc vss tista dobrota ia mehkoba Rekel M, da požene po veem telesu korenine kakor lipa po aemlji. In cvete kakor slon-čne roža, dal Tudi s menoj je bila taka!" Ae kozarec vina je izpraznil, tožil, da se mu mudi in da bo režala vanj poštariea, potiskal ka-pa na glavo, zahvaljeval m sa pijačo, mi stiskal roko in odkajal proti dorim. A ko ja ie držal se kljuko, je poeta!, malo prcmkdil, pa ee vrnil po-čaai k misL Desnico mi je potožil ns ramo in dejal dobrodušno la mlo nalahko. "Ona je v Gradcu" — je govoril — "če ni la-gal popotnik, v Gradeu je, jas pa imam alužbo tu-kaj. sam eem in nimam nikogar, da bi mi kaj po-storil. Ni mnoge to, petindvajeet goldinarjev, pe sa etlo se le preHvl dvoje takik ljudi, ki niao nu-vajeni In tiato je tudi mogoč«, da lota človeka ia-bistrijo, da ga življenje isuči in veega preokreae." - Obetal je. premišljal i ndodal poeekno blago tm iiliua—■: -Ona - Gladka - je ada j mogo-Če reve! 8ema takole, aapuMona — — nikjer at< kegar doaaačega — — Kaj M ti dojel ne »o, če bi ji midva pieelaf" Gledal je vame a dobrohotnim. očmi in a na eaaekom krog uet ponovil: ^'Ce M ji midva pi-sala!" — ----- TOREK, 30. JANUARJA, 1923. Pisava slovenskih lastili iaisn. Dr. Jon Tominšek. (Dalje.) Deeet let po omenjeni izdaji Janežičeve slovnice nismo nič kaj na boljem. Levstik se je v svojo slovnici "Die slovenische Sprache nach ihren Redenthei len" (1866) vprašanja jedva dotaknil. Vendar se is zgledov v 19. (etr. 23) da eklepati, da etoji na Janežičeveti stališču; on piše Vinji verh, Zlati rep, Beli grad, Bežji grad, in (po pravici) hudo obeoja sklanjatev t Nogomesto, Novomeeta itd. "Novice" (n pr. 1. 1873.) pišejo vse vprek. Novo-meeto (etr. 30 in večkrat), vmes pa tudi Novo mesto (59, 127, 308), Škofje Loka (3p); nadalje Toško čelo (162). Debela peč (281), zgornja Krma (281) itd. Nedoeledno ee pišejo tudi svetniška krajevna imena: Šempeter (165), St. Peter (197), Šent-Pe-ter (Št. 38, oklic); Šentjernej (58, 204). Brezdvomno pa vlada v tem letniku vsaj ena smotrena tendenca; da bi ae piaali pride v niki od lastnih imen z veliko sa četnico: n. pr. deželni zbor Koro-žki, Goriški, Brusni, Praški (8*), okraj Kamniški, Krški itd. (373) V tem načelu ee zaavita zora rešitve našega vprašanja: če sc nedvomno reči način pisave pri devnikov, potem bi bila tem la-glja rešitev pisave ssmostalni kav. Kakor je pratični Bleivreis v evojik "Novicah" tudi v mnogih drugih ozhih ustanovil našo pissvo, tako js zaatavil evoj or ganizatorni svod tudi tukaj. Dve leti posneje (1. 1875.) se je obr nil do "evojega prijatelja in strokovnjaka v jezikovnih zadevah", do Cigaleta, z vprašanjem "Ali naj pridevnike od zemljepiznih leetnih imen pišemo z veliko začetno. . . črko ali s malo!" Kaj ti, tako poroča v "Novicah (1875, 861), "pisatelji slovenski zelo omshujejo o tem, kako naj bi pisali imenovane pridevnike; ... zato jik piše ta z veliko, ta z malo. "Novice" ieto guganje vidijo tudi v pisavi drugih Slovanov. In vendar bilo ha želeti nekake stabilitete". Na ietam meetu je natisnjen Cigeletov odgovor. Cigale se je, preden je odgovoril o Vprašanju temeljito poučil, zaeledujoč njega rSkvoj pri vseh Slovenlh in ozirajoč se na mnenja merodajnih mož. Dozlednoet je našel le pri Miklošiču, ki piše vae beeede •— tudi samostalnike —- s malo, ter pri Vuku Štefa-noviču, ki, etoječ na baš nasprotnem stališču, rabi pri vseh lastnih imenih, eamostalnikih in pridevnikih, veliko začetnico. Drugod pa nikjer nI gotovega pravila Vendar «o bo treba odločiti ea eno enotno načelo; Miklošičevo zato ni prav eprejemljivo, ker se lastna imens pač povsod v pisavi kolikor toliko ločijo od drugih in so vse pisave domala edine v tem oziru, da se vsaj samostslni-ki lastni himen pišejo s veliko. "Doelednoet do zadnje pike" se da po Vukovem načinu prav lahko doseči, tudi je, "logičneje, pisati šs pridevnike s veliko črko," Svoje is ve jan ja zaključuje Cigale tako: "Jas torej mizlim, da pridevnika veaj od imen meat, trgov in veel gora in voda in podobnih bilo primerneje pisati z veliko začetno Črko." Cigaletove izvajanja, ki eo prva zasnovana na širši podlagi, so važna tudi zato, ker prvikrat po-udarjajo načelo, ki mora biti zlasti merodajno pri takik zunanjostih. kakor je raba velikih pia-menk, češ, "tukaj ima ozir« na prisaernoet, na to, kaj je 'opor-tun,' evoje opravičene mesto", rim večja enoetevnost, tem bolj ustreza praktičnim potrebam: "ozir na razločnoet in razumnoet svetuje rabiti veliko zečetnico". Izmed zgledov, ki jih Cigale navaja v prilog evojege previla, nas poecbno zanimajo tisti, ki eo tvor jeni od lestnik imen, rabljenih tudi sa občna imena (Dolina: dolina, Dobrava: dobrava, Dvor: I or, Grad: grad. Jezero: jeae-ro, Njivo: ajtve, Otoki otok, Planina: planina, Polje; polje. Potoki potok) | pri tek je treba velike začetnice, aieer b! ee čeato ne vedelo, je M kej Dolinsko ali dolinsko itd. Tako je Cigale, paš na vadoš, da je bU njegov prodnik ie Po-Min, ustanovil enotno pravilo» samostalnik la pridevnik od letnega imena m pišeta s velik©; baš v naši prepomi točki pa je oetal na sredi pota. Tu eo morali nastopiti pravoptaei sačeti a deloss, ako eo koteli vsaj v teori ji rešiti de konca laetnoimensko vprašanje. A tekle ao leta in leto in nikče m ni oglasil; pisslo pa ae ja zopet nedoeledno v vseh ozirik in Ciga letova pravila eo ee bolj in bolj pozabljala. Trdno pa ae jik je držal eden mož, ki bi bil kakor nikče drugi poklican, da bi izrekel definitivno besedo: ta mož je bil Levstik. Kakor poroča Pr. Leveč kot urednik "Ljubljanskega Zvona" l 1890. na etr, 119. v 2. opombi, je Levstik "zadnja leta evojega življenja vsako laetno ime, sestavljeno od dveh imen, pisal doaledno pri ebek beeedah z veliko začetnico: Novo Meeto, Rimske Toplice itd.; ravno tako Ljubljanski, Novomeški itd.". S tem je Levstik storil šs tisti korak, ki je bil potreben na Cigaletove prve korake. Žal, da je Levstik v evoji skriptorski dobi izgubil* tisto ognjevitost, ki mu je prej toliko koristila in — škodovala ,in še bolj žel, da j oje, ko likor jo je bilo, pokazal le v za-eebnosti in ne v javnosti. Ko bo bil on to svoj pravopisni nazor tudi izrečno in javno zastopal bi mi nsjbrž bili le dobro $etrt-atoletje v pisavi Nove Meeto, Orna Prst na jasnem. Tega pa ni storil, dasi je imel kakor nam poroča Leveč, svoje trdno naČoJo. Že Levstikov privatni vpliv je imel evoje znatne podedice; "na Levstikovo ustno priporočilo" se je namreč Leveč, kakor nam poroča na navedenem meetu, "na kaj časa ravnal" po tej pieavl tudi v "Zvonu"; ree čitomo n. pr. v "Zvonu" 184. str. 2V5 (v Lahov i razpravi) med drugimi tale imena: (Na nekakem naa-protnem etališču je (veaj — vča-zih) ztal "Kres", ki piše 1881, 24: "Jadranako morje", 1882, 144: "huda luknja") sicer tudi "Zvon" še 1890, 31: na "gospo-svetskem polji". — Doslednost ne iščemo ne tu ne tam. Bohinjsko Jezero, Bledsko Jezero ,pred Jezerom), črna Prst, Stare Fužine, Srednja Vas. — — In Re več let za ono Levčevo izjavo (iz 1. 1890.) piše novoustanovljeni "Planinaki Veetnik" v prvih treh svojih letnikik (1895 do 1897) redno, dasi ne vedno: (1895) Gornji Grad, Turški Žleb, (str. 4), Šmarna Gora (13), Robanov Kot (15, 90) itd. Leta 198, pa stoji "Plan. Veetnik" namah na drugem stališču: tistih z veliko pisanih: "Grad, Vrh, Sedlo" redno ni več; navadno se pišejo s malo. Odkod ta prevrat f Povod mu je pač aledečt L. 1890. je dr. Sket odgovarjal v "Zvonu" na J. Lendovšekove opazke ("Zvon" 1889) glede njegove izdaje Janežičeve slovniee. LendovŠek je bil med drugim zahteval, naj se u-vašujejo tudi oblike "Novo Meeto", "Kanalska Dolina", Du-nejeka Cesta", in je pogrežal točne določbe o pisavi pridevnikov (Ljubljenčki itd. ("Ljubljanaki Zvon" 1890, 118—119.) Levee je v navede i pripombi povedal, da je opustil ono Levstikovo pisavo in da se zdaj drži pravila: "Kadar je drugi del lastnega imens appellativum (t. j. občno ime), piši je s malo sačstniso, tedaj: Orno morje, Gorenja vae, Šmari jine gora, Dunajeka ceete, Nove ulice". Kadar se je pa to appel-letivum izprevrgel v leatno ime, pisati je oba dela s veliko začet-nieo: Novo Meeto, Škofja Loka, Rimske Toplice, Slovenj Gradeč, Velike Lašče, Zgornji Tuhinj, Laški Videm, Laška Gorica, Dolenji Logetee itd., kajti narod vss take kraje, ispustivši pridevnik, imenuje večkrat samo: "Mesto, Loka, Toplice, Gradee, Lašče, Tuhinj, Gorica itd. Ravno tako piše naš liet: ljubljanaki, novomeški itd." Levee je torej s L 1890. v dveh ozirih »spustil Levstikovo, os. Cigaletovo pisavo: 1. pridevnikom prieoja malo zečetnico in 2. pri dvobeeednih laetnik imenih rezlikuje dvoje vret s ozirom na to, c.li se rabi eam- lalnik tudi sam kot laetno ime, ali ne. — Ta važna Levčava opazka, kf je oznanjala povsem novo načelo, je P<> vsej priliki ostala asalo opažena. In celo, ko je Levee odložil uredništvo, je njegovo pravilo — najbrž premalo umevtno — iznova zmedlo našo pieavo. V Zvonu" 1893. čitomo n. pr. na atr. 1S1 vee "GreV s veliko: Stari T id, Kovečji Grad, a (etr. 1SS) vae "gore" ia "vrhove" s malo. dva "Brega" s velika, ae da ki aaofli mne»'"vo dognati, taka' to, sakaj ono. V mm. nem nasprotju s Lovcem pa ee piše na str. 1S4 "loka" v vaak slučajih s malo (tudi Akofja loka" l dr. Knjige in čaeopbi eo voMe oetoli pri etarem — neredu! Imčuo pa je saetepel ono Lav-če ve pravilo tri meljito doeledni o. St. Skrabee na platnicah 8. štev. KIL letnika (1893) evojega "Cvetja", kjer jo bU tedaj objavljal "Nekolike slovenske slovnice za poekušnjo". Pri pridevnikih ee tu dela razlU ka med oaebnimi ter družinskimi ki ee oboji naj pišejo s veliko' (Janezov, Janežičev), in izpelja. ni mi iz drugačnih laatnih imen (azijski, kamniški), ki se naj pi. šejo z malo. Takieto zahteva Škrabec pieavo Škofja Loka itd, ker je Loka aama že laetno ime' a Gorenja vaa, ker tvorita žele' obe besedi lastno ime, ne p& "vae". Razlikuje pa ee od Levca slučajno baš pri njega vodilnem zgledu "Novo Mesto", ki ga um (Skrabee) piše "Novo meeto — Tudi Škra"bčeva pravila niso segla med pišočo maao, ki "Cvetje" pozna jedva po imenu. Leta 1899, je isšel Levčev "Slovenski prevopie". Temu dejztvu pripisujem vpliv, da je "Planinski Veetnik" že i 1898., kakor emo ališali, opustil doteda. njo pieavo ("Črna Prst" itd.)j tor pričel pisati Črna iprst (str, 105) itd, pa: Stare Fužine (106), Železna Kaplja (50); in te pisa-ve ss je odelej list držal, kolikor ja pač mogel in Vedel. — Tudi v, drugih episih in knjigak (geografskih) so se pisatejji ekuiali ravnati po Lovčevih pravilih. Ali je bilo torej konec zmot! V teoriji: da! Leveč je naie vprašanje obrazložil tako te. meljito, da bi se v teoriji peč vsak alučaj dal uvrstiti pod eno izmed teh točk. Pravilo (Škofja Loka: Dolenja vas) je pogojeno jako fino; tudi ni dvoma, da ono edino zadene bietvo dotičnih lastnik imen. Ko bi se torej-pri vprašanjih, kakor so pravopisna, mogli ravnati povsod po atvarniK in vsebinskih razlogih, bi bilo to pravilo vzorno. A žal, da se ne moremo ravnati, in .sicer, ker ni "oportunsko" (Cigalstov raz-log!) in ker je načelo v praksi neizvedjivo; oboje is sledečih razlogov: a) Nemogoče je, za vsak slučaj vedeti, ali se tisti občni samostalnik ("meeto, vaa, vrh, potok, hrib, kot, peč, dol, dvor, graben, kamen, rupa, boršt" itd., ali celo: "trava, trn, cesta, rep, svet, bajto, fejtra" itd., k( ae tudi ns-hajajo v krejevAih imenih) rabi tudi sam kot laetno ime ali ne, da bi torej vedel, naj li pišem "Konji Rep" aU "Konji rep" (na Štajerskem), "Škofija Ri-ža" ali "Škofija riŽa", "Pijana Gora", ali "Pijana gora itd. (Po "Pravopisu" ae n. pr. piše "Meje vse bolj naravno, če prieodimo veliko začetnico vsaj aamoetalni-ku ,prej nego pridevniku. "Zidani" most je za nae v prvi vrsti in vselej most (torej Moetl), potem šele "zidan"; "Pasja doli-na je vedno ,in vsekakor (torej:, "Dolina"I)', "Šenturžki gora je za nsa stalno "Gora", "Krvavi" kamen jc in ostane "Kamen" itd.! Proti tej zavesti delamo, ako pišemo toke eamo« stalnike z malo. Posebno ne umestna je mala začetnica tam, kjer. eo dotični samostalniki že izgubili svoj prvotni pomen in opravljajo le laetnoimensko službo; n. pr. gora v "Kranjska" gora, "Višnja" gora; tu ee nič ne misli na pravo goro, ampak na do« tično selo, ld mu je pojem "gore" lasten. Že to na» na potuje, da pišemo "Gora", ne glede na mošno dvoumje, da je Kranjska "gora" kaka "gora na Kranjskem" — Podobno v drugih slučajih. Da ss tokih občno lastnih imen velika pisava ni kotela prav prijeti, temu je aajbrš vzrok tudi ta, da aa ja piščevim očem upirala beeodna podoba velikopismene-kih navadnih samostalnikov: Potok, Trn, Cssto, Hrib, Čslo itd. Pri kski bolj odročni besedi se ni nihče upiral: Bistrica, Kaplja, Fužine, Rovt, Pulfernica, Štifte, Loka, Tuhinj, Prossk, Kops i. dr. Zelo značilno js ,da ae baš tujke in popačenke bres obotavljanja pišejo s veliko, domačinke ne; domalegt brez izjeme nahajemo "Julijske (germenizom je Juli-ške!) Alpe", pa "Julijske (or. Kamniške, 8avinjeke itd.) planine"! Ko eo vendar tukaj "Alpe=< Planine". Le enkrat aem aapazil pieavo, U je bila doelednejše: "Julijske alpe". Tudi tujko Dolomiti pišejo redno s veliko. Torej tudi iz tega razloga ee priporoča, da pišemo obe beeed i doaledno s veliko začetnico. (Dalja prihodnjič.) ta tam napadaj iivrl