Ljubljana, torek 14. maja 1929
Cena 2 Din
X Din, w
inozemstvo 40 Din.
Urednittvoi B« Kottfl^ovt BKca 8k Tcitioc Itff«
3122, 9123, »124. 3135 in 312«. Maribor: AJttoaodrov* outi 13. Teklo«
6t. 440.
Ceflai Kocenor« ML 2. Telefon tterr. 190. Rokopisi m h vračajo, . Otfam po Urita.
Uprsrnlštvoi UntrtJaoA, PreSeraora 4 84 Telefon St 3122. 3123, 1124, J12S, 312«. (nseratnl oddelek: Liuhhjaua, Prešernov
obča 4. Telefon &t 2492. Podružnica Marlbort AJeksaodrov« ccat
it. 13. Telefon it 45& Podružnica Celje: fCooeaava rtiča it L
Telefon it. 190 Računi pri pošt čet »vodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čisto 78.180; VViea Nr. 106.241.
Ljubljana, 13. maja.
Jugoslavija nI bila povabljena, da pošlje svoje izvedence na reparacijska pogajanja v Parizu. Isto se je zgodilo ostalim manjšim upnicam Nemčije. Na konferencah strokovnjakov, ki imajo izdelati predlog za končno ureditev nemških reparacijskih obveznosti, so zastopane samo velesile in Belgija. Navzlic svoji odsotnosti iz Pariza pa so male upnice Nemčije, v prvi vrsti naša država, globoko zainteresirane na re-paracijskem vprašanju. Ne more nam biti vseeno, kaj se sklepa v krogu tujih strokovnjakov, saj gre pri tem tudi za vsote, ki nam jih mora plačevati Nemčija za opustošenje velikega dela naše zemlje. Škoda, ki smo jo trpeli v vojni, je nesorazmerno večja, kot pa odškodnina, ki nam je priznana. Razmerje med reparacijami, ki jih je doslej prejemala Jugoslavija, in med škodo, ki jo je z njimi treba popraviti, je za Jugoslavijo mnogo neugodnejše nego pri nekaterih njenih vojnih zaveznicah. Naše dosedanje žrtve v kprlst sprave med včerajšnjimi sovražniki, v prid svetovnemu miru in sporazumu z našimi prijatelji so dosegle mejo. ki je ne moremo prekoračiti brez največje škode za narodno gospodarstvo in obnovo zemlje. Morda bi se v skrajnem primeru dalo še pričakovati od nas. da odnehamo od svojih upravičenih zahtev v isti izmeri kot drugi, bogatejši in doslej boli situirani upniki Nemčije, nihče pa nam ne sme prisoditi, da naj bi se znižanje nemških reparacijskih obveznosti izvedlo v nesorazmerni meri na naš račun.
In baš o tem se sedaj pogovarjajo v Parizu. Res je, da ne bi bili mi edine žrtve te kombinacije. Prizadeta bi bila tudi Velika Britanija, ali prav za prav njeni dominijoni. Ta okolnost nas nikakor ne more pripraviti do tega, da ne bi najodločnejše protestirali, pač pa nam daje upanje, na bo ta protest tem bolj zalegel, ker branimo skupno z Veliko Britanijo isto načelo, ki ga v Parizu zbrani strokovnjaki niti pravice nimajo porušiti
Kot znano, je predsednik reparacij-ske konference, ameriški izvedenec Owen Young izdelal posredovalni predlog med nemško ponudbo in zavezniško zahtevo. Youngove številke se bolj približajo zavezniškemu stališču kot nemškemu, saj Nemci prvotno niso hoteli sploh ničesar obljubiti za prave reparacije, marveč so se dejansko zavezali samo, da bodo plačali tisto, kar zavezniki dolgujejo Zedinjenim državam iz časa svetovne vojne. Young pa vendar nekaj prisoja tudi za prave reparacije, čeprav dokaj nizko vsoto, ki je zavezniki ne bodo sprejeli s posebnim zadoščenjem. Šel pa je Young še dalje. 8 svojim predlogom hoče doseči novo razdelitev nemških reparacij med upnike in s tem zavreči ključ, ki se je določil 1. 1921. na konferenci v Spaa. Po njegovem načrtu bi dobivala Velika Britanija samo toliko, kolikor mora .vsako leto plačevati Zedinjenim državam za svoj dolg, njeni dominijoni pa sploh ne bi dobili ničesar. Owen Young hoče znižati tudi za Jugoslavijo veljavni odstotek, dočim predlaga majhno zvišanje za Italijo, češ da je le-ta oškodovana, ker ji odpadejo reparacije, ki bi jih ji imele plačati Avstrija. Madžarska in Bolgarija. Ce je ta argument dober za Italijo, je tem veljavnejši za nas, ker so nam te insolventne dežele prizadejale največ škode, mnogo več nego naši zapadni sosedi. Če se njej iz tega razloga zvišuje delež na nemških reparacijah, se ne bi smel znižati Jugoslaviji.
Londonska vlada se je energično izjavila proti Youngovim načrtom in za-kladni kancelar Winston Churchill je izjavil v spodnji zbornici, da je Youngo-va rezdelitev za Anglijo nesprejemljiva in je britska vlada v nobenem prijneru ne bo upoštevala. Po poročilih iz Pariza je tudi naša vlada storila primerne korake za zaščito naših pravic. Ni dvoma, da v tem oziru lahko računa na enodušnost celega našega naroda. Trdno smo prepričani, da naš protest ne bo zaman. Zavezniki so napram nam vezani s pogodbo, koliko nam pripade od nemških reparacij. Ne dvomimo v to, da bodo spoštovali dano besedo. Ce je že kakršnokoli znižanje reparacij za nas spojeno z najtežjimi žrtvami, je zmanjšanje našega odstotka v prid drugim, od vojne manj prizadetim popolnoma nesprejemljivo. G. Young je v svojem načrtu poskrbel za to. da bo dobila Amerika do zadnje pare vse. kar teria od evropskih dolžnikov. Ce neizmerno bogate Zedinjene države, ki jim je baš svetovna voina prinesla sedanje. v zgodovini človeštva nezaslišano blagostanje, nočeio pokazati popustljivosti napram Evropi, nimajo moralne pravice zahtevati od siromašnih malih držav, ki jih je vojna vihra najbolj oškodovala, da se neprestano krčijo njihove upravičene terjatve po nadoknadi vojne škode.
Znižanje nemških reparacijskih dajatev na škodo Jugoslavije?
Intervencija nase vlade v Parizu in Londonu - Po ameriškem predlogu bi bila naša država oškodovana letno
za nad četrt milijarde
nemških plačil. Po sporazumu med
Beograd, 13. maja, p. Kakor se do-znava iz poučenih krogov, je vlada te dni storila energične Korake v Parizu in Londonu, da zaščiti pravice naše države do nemških reparacijskih plačil. Kakor znano, je komisiji strokovnjakov, ki že delj časa zaseda v Parizu in razpravlja o ureditvi nemških reparacijskih dajatev, predložil ameriški delegat Owen Young načrt, ki predvideva ne samo fiksiranje celokupne vsote nemških reparacijskih plačil in način plačevanja, marveč tudi novo razdelitev teh plačil med zaveznike Znižanje reparacijskih dajatev pa naj bi se po tem načrtu izvedlo predvsem na škodo Anglije in Jugoslavije. Po dosedanjih informacijah bi bila naša država na ta način prikrajšna letno za 20 milijonov zlatih mark, to je okrog 270 milijonov dinarjev.
Naši državi je bilo v finančnem aranžmanu z dne 16. julija 1920. v Spaau priznanih 5 odst. od celokupnih
Francijo, Anglijo in Jugoslavijo z dne 20. junija 1921. v Parizu je bilo priznanih naši državi od 80 Franciji in Angliji pripadajočih edinic 6 edinic. Opirajoč se na to pogodbo, ie naša vlada obvestila zaveznike, predvsem pa Anglijo in Francijo, da ne bo pristala na nobeno izpremembo obstoječega aranžmana, ki bi bil v škodo našim interesom.
Vesti o nameravanem znižanju Jugoslaviji pripadajočih reparacijskih dajatev so izzvale zlasti tudi v gospodarskih krogih veliko vznemirjenje, ker bi pomenilo vsako znižanje za naše narodno gospodarstvo hud udarec. Vsa jugoslovenska javnost pa pričakuje, da bodo zavezniki upoštevali ne samo zasluge. ki si jih je priborila Srbija v svetovni vojni, marveč tudi gospodarsko situacijo naše države ter tudi s svoje strani storili vse, da ostanejo priznane pravice naše države do nemških reparacij neokrnjene.
Reoaraciisko vorašanie na konferenci
Riaie antanie
Mala antanta bo v reparacij skem vprašanju nastopila enotno Vprašanje češkoslovaških reparacijskih plačil
Praga, 13. maja g. Zunanji ministri Male antante se bodo na konferenci v Beogradu med drugim bavili tudi z reparacijskim vprašanjem, pri čemer bodo določili smer-nince za skupno postopanje držav Male antante. Kakor doznava »Prager Tagblatt«, bo Mala antanta na teh posvetovanjih zavzela tudi stališče k načrtu glede ustanovitve reparacijske banke ter bo sklenjeno, da bodo države Male antante, zlasti Češkoslovaška in Jugoslavija, storile vse potrebne korake, da si zasigurajo primerno zastopstvo v reparacijski banki.
Višina češkoslovaških reparacijskih dajatev do sedaj še ni določena. Določena je samo višina onih reparacijskih obveznosti, ki se označuje kot osvobodilna taksa. Vsota, ki jo mora plačati CSR v reparacijski fond, znaša 750 milijonov zlatih mark, 10 je približno 4 milijarde kron. Mnogo višje pa so obveznosti, ki predstavljajo odškodnino za prevzeto državno imetje. Te
obveznosti se cenijo na 30 do 35 milijard kron. Glavni del teh reparacij, približno 40 odstotkov, pripada Italiji.
Češkoslovaški uradni krogi pričakujejo odločitve o češkoslovaških reparacijskih obveznostih z velikim optimizmom, ker se je od oficijelne strani večkrat izjavilo, da obstojajo obljube reprezentantov udeleženih velesil, po katerih bodo 'do naklonjeni Češkoslovaški. Navdajajo se celo z upanjem, da bo, ako ne že ves reparacijski dolg, črtan večji del. Končno je položaj tak, da se celo po določitvi vsote ne more računati za več let na izplačilo. Avstrija in Madžarska sta namreč v zvezi z mednarodnim sanacijskim načrtom za delj časa oproščeni reparacijskih plačil. Dokler pa ti državi ne bosta izpolnili svojih reparacijskih obveznosti, se tudi od Češkoslovaške ne more zahtevati, da bi plačala svoje reparacijske obveznosti.
Normalizacija naših odnošajev z Albanijo
Pravkar sklenjena trgovinska pogodba s konzularno konvencijo otvarja pot k rešitvi ostalih spornih vprašanj
Beograd, 13. maja, č. Za bivanja bivšega albanskega poslanika Reufa Fica. ki je postal albanski zunanji minister, so bila v Beogradu koučuna pogajanja o zaključitvi trgovinske pogodbe, konzularne konvencije n: konvencije o ekstradiciji med Jugoslavijo in Albanijo. Trgovinska pogodba in konvencije so bile podpisane in te dni bodo izmenjane ratifikacijske listine v Tirani in Beogradu. Kakor se splošno smatra v poučenih diplomatskih krogih, bo zaključitev teh sporazumov utrla pot dobrim sosednim odnošaism med obema sosednima državama. Po mnenju diplomatskih krogov so doseženi sporazumi dober znak. ki priča, da postajajo odnošaji med Jugoslavijo in Al-
banijo čim dalje bolj urejeni, vedno bolj prisrčni in korektni, ker temelje na notranji potrebi normalnih sosednih odnošajev. V diplomatskih krogih se nadalje smatra, da predstavljajo ti sporazumi samo ono skupino vprašanj med Jugoslavijo in Albanijo, ki je najnujnejša in da se bo takoj po ratifikaciji teh pogodb prešlo na pogajanja za rešitev ostalih važnih vprašanj, ki bodo v kratkem dovedla do popolnoma normalnega razvoja jugoslovenskih odnošajev do Albanije. Tak način reševanja vseh spornih vprašani nudi najboljšo pot za odstranitev vseh nesoglasij, ki so bila pogosto povod političnim pre-tresliajem v evropski mednarodni politiki.
Rapidno naraščanje konkurzov v Srbiji
Včeraj je ustavila plačila največja beograjska trgovska tvrdka
Djure Janoševič
Beograd, 13. maja. p. V Beogradu, kakor tudi po ostali Srbiji se v zadnjem času strahovito množijo konkurzi trgovskih tvrdk. V nemali meri so ti konkurzi tudi posledica spremenjenega položaja v državi, dasi je glavni vzrok naraščajoča gospodarska kriza v državi. Danes je zašla v konkurz ena največjih, zapravo največja trgovska tvrdka v Beogradu, firma Djure Jano-ševiča na Knez Mihajlovi^ ulici. Aktivne postavke tvrdke Janoševič znašajo
18.5 milijonov, pasiva pa 14 milijonov. Tvrdka je zašla v težave zaradi terjatve I. hrvatske štedionice v znesku 1.8 milijonov Din. Tvrdka prav za prav ni pasivna, temveč je zašla v trenutno insolvenco zaradi nelikvidnosti. Lastnik firme Djura Janoševič je izjavil, da je njegova tvrdka zašla v plačilne težave predvsem zaradi slabih kupčijskih poslov in težke gospodarske krize odnosno zaradi oslabitve kupne zmožnosti beograjskega meščanstva.
Strahovito neurje v Slavoniji
OsI]ek. 13. maja č. Včeraj po štirih popoldne je nad Osijekom in okolico razsajala silna nevihta. Najprej je močno deževalo. nato pa je pričela padati debela toča Toča ie padala 6 minut, zatem pa pomešana z dežjem. V sadovnjakih ie povzročila precej škode, na polju pa ne mnogo. Nevihti je sledil nato silen vihar, ki je metal opeko s hiš in podrl tudi več lesenih hišic. Strele so udarjale druga za. drugo. Samo v Osijeku je udarila strela osemkrat v električne vod®, zaradi česar Je del mesta ostal
brez razsvetliave. Pri opekarni Plazeriano se je zatekel pred hudourjem v neko leseno barako Zvonimir Springer. Barako pa je veter porušil ter je tramovje pokopalo pod seDol Springerja, ki je ostal na mestu mrtev, ker mu je zlomilo hrbtenico. Pokojnik je bil knjigovodja podjetja in obenem dijak realke. Toča je krenila od Osijeka preko našičkega, djakovskega in osjješkega okraja v Srem. Mnogo škode ie povzročila zlasti v djakovskem okraju.
Debata o lateranskih pogodbah v italijanski
zbornici
Prenapete zahteve katolikov fašisti odločno odklanjajo Cerkev je vezana na državne zakone
Rim, 13. maja g. Na koncu debate o lateranskih pogodbah ie ministrski predsednik Musso-lini povzel besedo v zbornici, da poda izjave o cerkvenih odnošajih v Italiji Razpoloženje v zbornici ie bilo zaradi prejšnjih debat in polemik v časopisju zelo napeto Prenapete zahteve kaitolikov je fašistično časopisje in fašistični sovorniki v zbornici odklonili z izredno ostrostjo. Zlasti ostro Je govoril fašistični poslanec Ga riba Idi. ki )e opozarjal na to. da predstavljajo Vatikanu dane koncesfie skrajno mejo. ki ie Italija ne sme prekoračiti. Ministrski predsednik Mussolini Je v uvodu svojega govora poudarjal, da se formula »svobodna in suverena cerkev. in »svobodna in suverena država«
ne sme razlagati tako. da je cerkev v Italiji svobodna in suverena, temveč da je vezana na državne zakone in na določbe, ki jih vsebuje konkorda«. Temu nasproti pa sta italijanska država in vatikanska država dve suvereni oblasti. k: sta medsebojno popolnoma ločeni ter se medsebojno priznavata. Katoliška cerkve vživa v ItaMji gotove lojalne in prostovoljno priznane pravice, dočim so tudi vse ostale vere v Italiji prepuščene. Ministrski predsednik Mussolini j« nato obširno govoril o stališču katoliške cerkve v zadnjih stoletjih, o cerkven-; državi rn o korakih. ki so se v zadnjih desetletjih storili za dosego sprave med Italijo in Vatikanom.
Pred ustanovitvijo mednarodne reparacijske banke
Youngov načrt vsebuje podrobn banke z osnovno glavni
Pariz, 13. maja s. Pariški poročevalec »Herald Tribune« je poslal svojemu listu popolno vsebino Youngovega načrta glede mednarodne banke. Kontrolo nad banko bo imel direktorij 25 oseb od katerih bodo glavne upnice dale 6. Nemčija pa dve osebi. Ostale države bodo delegirale devet, poleg tega pa Nemčija in Francija še po enega nadaljnjega zastopnika. Predsedniki evropskih emisijskih bank in predsednik Fede-ral Reserve Bank v Newyorku so ex offi-cio člani tega direktorija. Celokupni direktorij imenuje generalnega direktorja, ki prevzame obenem funkcije reparacijskega agenta. Banka se ustanovi s kapitalom 100 milijonov dolarjev, od katerih se bo za sedaj vplačalo 25 %.
Pariz, 13. maja g. V teku pogajanj pariškega strokovnjaškega odbora se opaža ponoven zastoj. Zaradi odsotnosti nemških delegatov poročilo Schacht-Stamp, ki se tiče nemških pridržkov, ne bo objavljeno
a določila glede reparacijske co 100 milijonov dolarjev
pred koncem tega tedna. V ostalem menijo, da se hočejo strokovnjaki odreči tudi izdelavi poročila, ki Di vsebovalo plačilne pogoje in njihovo razdelitev. Mesto tega hočejo izdelati spomenico, ki bi vsebovala novi plačilni načrt Younga, nemške pridržke in francoski odgovor na nje ter več razdelitvenih načrtov nemških anuitet Ta spomenica bi se nato predložila diplomatom raznih držav. zavoljo končne odločitve. Zdi se, da hočeta Schacht in Stamp namenoma zavleči določitev nemških pridržkov ter počakati na angleške volitve.
Pariz, 13. maja a. Nemška delegata dr. Schacht in Vogler sta odpotovala v Essen k razgovorom s porenskimi industrijci o posledicah novega omejevanja kreditov nemške državne banke. Zaradi njunega odhoda je odložena debata o načrtu angleškega delegata Stampa za rešitev reparacijskega vprašanja nq petek, ko se bodo zopet pričele seje reparacijske konference.
Madžari proti priključitvi Avstrije k Nemčiji
Ostri napadi madžarskih socialistov proti vladni zunanji politiki — Madžarska je gospodarsko izolirana
Budimpešta, 13. maja s. Poslanska zbornica je danes nadaljevala generalno debato o proračunu. Demokratski poslanec Pa-kots je očital večini servilizem in da smatra politično življenje samo za čakalnico, v kateri čaka na boljša mesta. Ta izjava je vzbudila pri desnici velik nemir. Predsednik je nato opozoril govornika, naj opusti žaljive izraze. Poslanec Pakots je nato kritiziral zunanjo politiko vlade, katero je branil poslanec dr. Desy. Ta je ostro napadal socijalne demokrate zaradi njihovega stališča napram Revizijski ligi. V svojem govoru se je dotaknil tudi avstrijskega oriklopitvenega vprašanja ter izjavil, da je treba obžalovati Avstrijce, ker se hoče-
jo odreči svoje samostojnosti in se priključiti Nemčiji. Liberalni poslanec dr. Ba-racs je izjavil, da preživlja Madžarska zelo težko gospodarsko krizo, ki vzbuja vprašanje, da li je zunanja politika Madžarske pravilna. Zunanjepolitična izolacija Madžarske se je sicer s prijateljskim paktom z Italijo v eni točki predrla, vendar pa tako, da se zaradi tega gospodarska izolacija Madžarske niti v tej točki ni omilila. Socijalistični poslanec Malafics je na glasil, da je socijalno demokratska stranka vedno protestirala proti trianonski mirovni pogodbi in da se bo tudi dalje z vsemi sredstvi borila proti njej. Ideia revizije pa se ne snic zamenjati z Revizijsko ligo.
Reorganizacija ministrstva za šume in rude
Beogdrad. 13. maja p. Predsednik vlade general Živkovič ie danes dopoldne podpisal uredbo o organizaciji ministrstva za šume in rude. Uredba se v svoiih načelnih določbah naslanja na splošno uredbo o organizaciji vrhovne državne uprave. Ukitrie-na je generalna direkcija za šume in rude. tako, da ostanejo v bodoče samo pokrajinske direkcije v notranjosti države Ministrstvo je razdeljeno v 3 odelenia Sumarsko odelenje šteje 10 odsekov. Zatem sta še rudarsko in sPlošno odelenje Kabinet ministra tvori odelenie zase.
Glavni dobitek razredne
loterije
Zagreb, 13. maja. n. Zagrebški listi poročajo, da je glavni dobitek državne razredne loterije v znesku 400.000 Din. ki je bil izžreban preteklo soboto, dobil neki siromašen zagrebški krojač, oče štirih otrok. Beograjska kolektura. pri kateri je kupil srečko, ga je o tem brzojavno obvestila in vprašala. ali želi. da se mu denar prinese v Zagreb na njegove stroške. Ker je na to pristal. je v resnici došel v Zagreb uradnik Dragoljub Stojadinovič ter izplačal srečne mu dobitniku v gtovini 400.000 Din.
Italijanski odgovor na naše komentarje
Rim, 13. maja. p. Današnji »Giomale d' Italia« objavlja poročilo svojega beograjskega poročevalca Šolar i ja Rozzi. ki pod naslovom »Čudna reakcija jugoslovenskega tiska« piSe, da je jugoslovensko časopisje šele po večdnevnem molku ponovno reagiralo na članke »Giomale d' Ttalia*. Poročevalec pravi. da prinašajo jugoslovenski komentarji o odkritjih »Giornale d" Italia« gled* »Ratne službe« in obstoja »destruktivnih tolp« samo kievete. da pa ne vsebujejo nikakih novih momentov.
Avdijenca dr. Dihla
Beograd. 13- maja p. Nj. Vel. kralj je sprejel v avdiiettc! francoskega znanstvenika in bizan-totosa dr. Dihla-
Prizadevanja za nov postopek pri manjšinskih pritožbah
Ženeva, 13. maja. p. V krogih Društva narodov vlada veliko zanimanje za poro« čilo, ki ga sestavlja odbor trojice o manj* šinskem vprašanju Na prihodnjem sestan« ku sveta Društva narodov v Madridu bo definitivno opredeljeno stališče Društva narodov glede manjšinskega vprašanja V vseh diplomatičnih krogih prevladuje tež» nja. da bi se to vprašanje definitivno raz» čistilo. Države Male antante in Poljska so že odgovorile s posebnimi spomenicami, v katerih zavračajo vse proti njim iznešer.e manjšinske pritožbe. V teh spomenicah se onozarja Društvo narodov n_j se reši tudi vprašanje. odkod prihaiajo neprestane manjšinske pritožbe, kakšna je kvalifikaci« ja teh tQŽb in obtožiteljev in ali spadajo take pritožbe na resne posvete velikih med narodnih ustanov, kakršna je Društvo na» rodov.
Papež pride v Marijanske lažni
Praga, 13. maja. s »Express« javlja, da je kopališka uprava v Marijanskih lažnih dobila dopis papeške nuncijature, v kate« rem ji sporoča lesta da bo papež prišel v Marijanske Lažni na lečenie. Najavljen je tudi poset višiega uradnika Vatikana, ki bo izbral hotelske prosiore za papeža.
Nadomestne občinske volitve na Francoskem
Pariz. 13. maja. a. Nedeljske občinske nadomestne volitve v Franciji niso prinesla nikakih posebnih izpreniemb posestnega stanja posameznih francoskih strank. Tako bo ostal tudi bodoči pariški občinski svet skoro povsem nespremenjen, številčno najmočnejša stranka v novem pariškem občinskem svetu bodo republikanski levičarji, ki imaio 22 sedežev, le tem sledi desnica z 18 sediži, socijalisti z 11 in komuni6ti z 9 mandati. V Alzaciji so največji uspeh dosegli avtonomi-sti, ki so dobili večino v Strasbourgu iti Kolmarju. Tu bo novi župan znani voiiteP alzaških avtonomistov Rosse.
Razpust železničarskega Podpornega društva
v Mariboru
Socijalno zavarovanje naših rudarjev
Občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo je ponovno pokazal rakrano vsega rudarskega pokojninskega zavarovanja: nedostatek primerne glavnice — Vprašanje valorizacije terjatev po mirovnih pogodbah
V	nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo. Zbor je vodil predsednik gen. ravnatelj g. Rihard Skubec.
Na predkonferenci v soboto so bila rešena mnoga vprašanja dnevnega reda, tako da je občni zbor potekel gladko. Poslovno poročilo za 1. 1928 je natisnjeno v posebni knjigi z bogatimi ilustracijami iz rudarskih krajev in z obilico strokovnih in računskih podatkov.
Poročilo glavnega nadzorstvenega odbora je dal predsednik rudar Volaj iz Zagorja.
Po razpravi o zvišanju prispevkov za nezgodno blagajno je bilo sklenjeno, da se ti prispevki zvišajo od 1.75 na 2 % od kate-gorijskega zaslužka za nevarnostni razred 100. Pri nas bodo torej podjetja, ki so uvrščena v varnostni razred 52 oziroma 64 plačala 1.4 oziroma 1.28 %.
V	bodoče se bo nabiral poseben fond za okrepčevališče na Jadranu za bolehne in slabokrvne člane bratovskih skladnic. Med bratovskimi skladnicami in okrožnim uradom za zavarovanje delavcev se uvede reclprociteta v bolniškem zavarovanju.
V	glavni upravni odbor za dobo treh let so bili izvoljeni gg. Rihard Skubec (predsednik), centralni ravnatelj TPD, Franc Sober (podpredsednik), ključavničar v Zagorju, nadalje gg. inž. Pauer (Trbovlje), inž. Močnik (Velenje), dr. Obersnel (Jesenice), Rindin (Mežica), Jakil (Št Janž), Skrinar (Trbovlje), Kemperle (Jesenice), Sevšnikar (Velenje), Verden (Hrastnik) in Trbovc (Mežica).
V čem obstojajo težkoče rudarskega pokojninskega zavarovanja.
Iz poslovnega poročila posnemamo, da Je dosedanji štiriletni obstoj Glavne bratovske skladnice, zlasti pa združitev pokojninskega in nezgodnega zavarovanja rudarjev pokazala koristi.
Glavna bratovska skladnica Je ob svoji ustanovitvi prevzela od prejšnjih skladnic ogromne obveze napram upokojencem in zavarovanim članom iz njihovega pokojninskega zavarovanja, ki pa so bile krite po večini le na papirju. Skoro vse premoženje je bilo naloženo v vrednostnih papirjih, ki so bili tekom svetovne vojne devalvirani. Med temi papirji je avstrijskih državnih pred- in medvojnih za 9,297.840 kron. K temu pride še 257.200 avstrijskih kron in
128 lir od bratovske skladnice v Rablju ter 140.000 aK bratovske skladnice v Sv. Štefanu na Koroškem in v Celovcu.
Likvidacija vseh teh zneskov se ni premaknila do danes z mrtvega mesta.
Ce bi država vse te papirje honoririla z valorizirano vrednostjo, bi taka glavnica uredila vsestransko zadovoljivo pokojninsko zavrovanje rudarjev. Tako pa je bila bratovska skladnica pnmorana, da v dosego računskega ravnovesja v pokojninski zavarovalni panogi zviša 5% prispevke od 1. februarja 1928 dalje za 2 % in zniža pokojnine s tem, da poveča člansko dobo za dosego polne pokojnine od 30 na 40 let.
Nekaj zavarovalne statistike.
Koncem 1928. je bilo zavarovanih 14.306 polnopravnih članov, 8186 upravičenih žen in 15.652 otrok, zatem 740 manjvrednih članov, 473 upravičenih žen in 687 otrok teh članov ter slednjič 857 upokojencev, 612 žen in 603 otrok, ki so bili delno zavarovani pri bolniški blagajni.
Nezgodnikov je bilo 270, vdov 67, enojnih sirot 109, dvojnih sirot 5, podpiranih sorodnikov 15, upravičenih žen 71 in 124 otrok.
Upokojencev Je bilo po starih pravilih 1194, vdov 1233 ter 473 otrok, 473 enojnih sirot, 68 dvojnih sirot, 6-36 upravičenih žen, 312 otrok. Po novih pravilih pa 1080 upokojencev, 214 vdov, 305 enojnih sirot, 31 dvojnih sirot, 1 podpiran sorodnik, 839 upravičenih žen in 842 otrok.
Dohodki bolniških blagajn 11,412.033.20 Din, izdatki 10,785.671.06 Din, prebitek 626.362.14 Din.
Aktiva 19,155.765.81 Din, pasiva 1,059.233 Din 59 p, čisto premoženje 18,096.542.22 Din
Dohodki nezgodne blagajne 1,923.067.95 Din, izdatki 2,191.890.45 Din, primanjkljaj 268.822.50 Din.
Aktiva 6,866.778.14 Din, pasiva 99.392.56 Din, čisto premoženje 6,767.385.28 Din.
Dohodki pokojninske blagajne 9,909.256 Din 36 p, izdatki 8,300.412.64 Din.
Aktiva 12,141.294.54 Din, pasiva 395.137.59 Din. Čisto premoženje 11.746.156.95 Din.
Dohodki podpornih skladov 243.057.59 Din, izdatki 243.540.21 Din.
Aktiva 253.758.45 Din, paslv nič.
Vsi trije zavarovalni oddelki s podpornimi skladi vred so imeli premoženja koncem leta 1928 36.863.842 92 Din.
r	Maribor, 13. maja.
»Jutro« Je ie ▼ nedeljo poročalo, da je mariborski veliki t pan g. dr. Schaubach tik pred občnim zborom, ki bi se imel vr« Siti ▼ nedeljo dne 12. t. m. razpustil »Pod« porno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ter imenoval tri« Klanski upravni odbor, obstoječ iz pred« tednika Frana Fišerja, Leopolda Zavadlala in Ivana VVurzingerja, da vodi nadaljne društvene posle. Razpust je sledil z ute« meljitvijo, da je društvo prekoračilo svoj delokrog.	i
Zanimivo Je ozadje te afere, posebno pa ie dogodki, ki so bili naposredni povod za razpust Podpornega društva železniških uslužbencev. Nadzorna oblast smatra, da je bil razpust potreben za varstvo intere« sov članstva. »Podporno društvo železni« čarjev je izključno humanitarna, socialna ustanova železničarjev ter izplačuje za slu« čaj smrti svojcem članov primerno posmrt* nino. Naravno je, da je za razvoj društva, ki šteje čez 13.000 članov, vladalo splošno zanimanje med železničarji. Že dalj časa se je {»javljala med njimi ostra opozicija proti načinu, kako se je gospodarilo z dru= Stvenim premoženjem. Glavni očitki so sledeči:
Socijalistični »Ljudski dom« obstoječ iz hiš št. 5 in 7 na Ruški cesti se nahaja že dalj časa v težavnem položaju. Na obeh hišah je bilo 800.000 Din hipotečnega po« sojila. Na pomoč je priskočil odbor Pod* pornega društva, ki je meseca julija 1. 1928. kupil poslopje, in sicer za vsoto 1,100.000 Din ter plačal tudi vse stroške prenosa. Zatrjuje se, da je poslopje daleč preplača* no, ker je vredno baje samo 700.000 do 800.000 Din. Navzlic visoki kupnini pa je odbor Podpornega društva na eni svoji kasnejši seji tudi sklenil, da se gotovim gospodom izplačajo še nagTade. Opozicija med člani in sedaj tudi nadzorna oblast očita odboru, da je s tem nakupom preko«
Smrt pri nogometni tekmi na Dunaju
Dunaj, 13. maja. d. Ni še do dobra pojasnjena smrt boksarja Hudre, ki je bil tako nesrečno udarjen pri boksu, da je na posledicah tega udarca v kratkem izdihnil, že je zahteval zopet šport na Dunaju življenje drugega moža. To pot je bil žrtev 221etni ključavničar Karel Golembiowski, ki je bil pri nogometni tekmi tako nesrečno udarjen na glavo, da je v kratkem umrl. Policija in orožništvo sta takoj uvedla preiskavo in je bilo truplo pokojnega Golembiowskega že obducirano. Rezultat obdukcije še ni znan.
račil svoj delokrog ter immobilizkal dro» štven« sredstva, dočim bi z ozirom na dru« štvene naloge moralo imeti društvo vsaj polovico premoženja v gotovinL
Društvenemu odboru se nadalje očita, da je 1. 1924. kupil tudi paket delnic Ljudske tiskarne in da je 1. 1925: ustanovil znano Schonherjevo godbo ter da je gostilno in konzum v Ljudskem domu oddal za pet let ožjim svojim somišljenikom. Trdi se, da se je morala baš vsled takih finančnih transakcij zviševati članarina, kar se je zgodilo tudi pred dvema letoma, in sicer od 5 na 12.50 Din mesečno za člana. Kriti« žira se tudi, da je društvo izplačevalo čla« nom, ki so bili že 25 let včlanjeni po 8000 Din že pred smrtjo, po smrti pa še 2000 Din, kar ne odgovarja intencijam društva.
Najbolj ogorčena je bila opozicija, ker ji je odbor po njenem mnenju onemogočal vsako natančnejšo kontrolo društvenega poslovanja. Upravni odbor je na vsakem obč. zboru razpolagal z večino, ki je po« skuse kritike in kontrole onemogočila ter glasovala za vse, kar je odbor predložil. Opozicija je že dalj časa pripravljala pro« tiakcijo proti dosedanjemu načinu društve* ne uprave. Dne 9. aprila se je vršil v Ljub« ljani sestanek, na katerem so zastopniki narodnih železničarjev iznesli svoje pomi« sleke glede bilance za 1. 1928. ter postavili nekaj vprašanj odboru z željo, da prejme« jo še pred občnim zborom precizen odgo« vor, ker bi bili sicer primorani nastopiti na samem občnem zboru z ostrimi inter« pelacijamj. Odgovora niso prejeli.
Sedaj je z razpustom društva ves spor presekan. Od velikega župana imenovani tričlanski upravni odbor bo izvršil revizi« jo premoženja ter društvenih kupčij. Mi smatramo, da je predvsem treba razgnati vsak dvom, kakor da bi bile pravice članov ogrožene ter čimpreje vrniti društvo v tok rednega poslovanja.
Otvoritev cerkve sv. Vida v Pragi
Praga, 13. maja s. Hram sv. Vida n« Hradča-nnh, kij ga je začel graditi cesar Kari IV., Je bil secfaij dogotovljen ter včeraj n« svečan način otvorjen. Popoldne }e imel papeški nuncij v Pragi Ciriaci pridigo v latinskem jeziku.
Požar v ameriškem hotelu
Newyork, 13. maja a. V A mamilo v državi Teksas je uničil požar velik občinski letoviški hotel. Pri požaru je zgorelo tudi pet potnikov, ki Jih niso mogli pravočasno rešiti iz ognja, ker je plamen bliskovito objel celo poslopje in stopnišča.
Pogajanja z Rumunijo
Bukarešta, 13. maja p. Delegacija, sesto-iječa iz 25 Članov, ki Je vodila pogajanja z delegacijo jugoslovenske vlade v Beogradu zaradi likvidacije preostalih nerešemih vprašanj med obema državama, se je vrnila v Bukarešto. Delegacija ie predložila vladi obširno poročilo o poteku pogajanj. Iz tega poročila izhaja, da je bilo v večini primerov doseženo popolno soglasje in da | gre samo še za podpis tudi formalno že sestavljenih konvencij šolskega, cerkvenega socijalnopolitičnegjL. gospodarskega in upravnega značaja. Ker gre v glavnem samo še za rešitev vprašanj tehničnega značaja, Je vlada razrešila dosedanjo delegacijo ter imenovala odbor 5 članov, da dokonča pogajanja. Člani odbora so že odpotovali v Beograd. V nalogo tega odbora sipada tudi rešitev še preostalih cerkveno-šolskih vprašanj, zatem razgovori o trgovinski pogodbi med Rumunijo in Jugoslavijo in ureditev rečnega prometa do Dunavu.
Preskrba premoga za železnice
Beograd, 13. maja. 6. Vprašanje preskrbe naših železnic s premogom iz domačih rudnikov še vedno ni rešeno, čeprav se je že mnogokrat obravnavalo. Med prometnim ministrstvom in privatnimi premogovniki ni prišlo do trajnega sporazuma in vlada neprestano gotova nesigurnost in napetost. Danes se je vršila v Beogradu konferenca med zastopniki ministrstev za promet, finance, trgovine in javna dela ter predsedstvom Zveze rudarskih podjetij o ureditvi dobav premoga iz zasebnih rudnikov. Konferenca se bo jutri nadaljevala.
Požar v železniškem skladišču v Varaždinu
Varaždin, 13. maja. č. Včeraj popoldne je nastal v železniškem materijalnem skla« dišču iz neznanega vzroka požar, ki bi bil postal katastrofalen, če bi ga ne bili takoj zapazili in kmalu pogasili. Kljub temu pa je pogorelo nekaj blaga, tako, da znaša škoda, ki jo je povzročil požar, okoli 700 tisoč Din. Od materijala so rešili samo en del, takozvano belo kovino za lokomotive in vagone. Zgradba in materijal sta bila zavarovana.
Beograjski umor vedno bolj zagoneten
Beograd, 13. mala. p. Policija mrzlično nadaljuje preiskavo glede zagonetnega urno ra v Beogradu, ki je bil pred par dnev! odkrit v Nišu. kamor Je morilec poslal raz-sekano truplo svoje žrtve. Danes izvršena obdukcija na policijski prosektur! je med drugim dognala, da Je moral umorjeni mladenič izvrševati naporno telesno delo ln da ie pripadal po vse] priliki krojaški sli čevljarski obrti. To sklepajo iz oblike prstov. Nadalje sklepa policija, da je morilec odsekal svoji žrtvi noge, ker se ie bal, da bi posebni znaki na nogah vtesjnili voditi policijo na pravo sled. Ni izkliučeno. da je bil umorjeni mladenič telesno pohabljen, ali da je imel kakšne druge hibe na nogah. Policija računa, da je bil mladenič umorjen najbrž 7. t. m. popoldne. Morilec le morda izučen mesarski pomočnik. Preiskava se sedaj nadaljuje tudi v tej smeri
V pijanosti ustrelil prijatelja in sebe
Zagreb. 13. maia n. Danes popoldne je šel delavec Jakob Sršek s svojim tovarišem delavcem Franom Štefanom po takozvani Stari Peščenioi, da bi poiskal svojo ženo, ki mu je pobegnila. Oba sta bila precej vinjena Sršek je na poti po livadi začel streljati iz revolverja in pri tem pogodi! svo-iega prijatelia v čelo. Delavec Franc Štefan se Je takoj zgrudil na tla. Pri padcu si je zlomil še levo roko. Ko le Sršek videl, kaj ie storil, si je pognal tudi sam kroglo v glavo. Oba so težko ranjena odpeljali v bolnioo in ni upanja, da bi okrevala.
Zahvala slovenskih vojnih oškodovancev ministrskemu predsedniku
Beograd, 13. maja p. Odbor vojnih oškodovancev ia Maribora le poslal predsedniku vlad* generalni Petru Živkovtiču zahvalno brzojavko, v kateri pravi: »Z Vašim pravičnim delovanjem je bila omogočena rešitev vprašanja vojne Škode oškodovanih prečanov, ki Vam zato s svoje skupščine pošiljajo izraze svoje globoke bva-fežnosti. Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru.*	f
Priprave za sprejem naše mornarice v Franciji
Rim, 13. maja 4. Vs-i tukajšnji listi objavljajo vesiti te Genove, da s« v Franciji vrše velike priprave za sprejem jugoslovenske vojne mor-nairioe, ki bo v sredo odplula iz Rotorja na pot v Egejs/ko in Sredozemsko morje. Oddelek francoske vojne mornarice bo skupno z grško w>jno mornarico sprejel jugoslovenske vojne ladje pri Kriu.
Izplačilo zaostalih potnih stroškov
— Beograd, 13. maja. Odsek računovodstva ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je izdal finančnim ravnateljstvom ln finančnim upravam navodila, naj izplačajo vse zaostale potne stroške državnim uradnikom in uslužbencem sanitetne stroke za dobo od 31. marca 1926 do 31. marca 1928.
Pospešen transport rib po železnici
Split, 13. mata n. Direkcija državnih železnic ofojaivlija, da bo dala na razpolago več vagonov i ledom za prevoz svežih morskih rib. Na ta način bo omogočen lažji prevoz morskih rib v notranjo sit države, kakor v Zagreb, Ljubljano in Beograd, kamor se doslej niso mogle prevažati zaradi pomanjkanja primernih vagonov. Obenem bo našim primorskim ribičem omogočeno spraviti na trg vse ribe, ki so se jim doslej ob vsakem obilnem lovni pokvaril!« m so jih morali same t a vat i, ker nima)o primarnih shramb. »
Dr. Seipel se umakne iz politike?
Duna}, 13. maja. r. V noučenih politič« nih krogih se govori, da se bo bivši avstrij« ski kancelar dr. Seipel vrnil k svoji cer« kveni karijeri in da bo po preureditvi cer» kvenih razmer na Tirolskem imenovan za tirolskega škofa. To imenovanje bo samo prehodnega značaja, ker se zdi. da bo dr. Seipel nato poklican v Rim in dodeljen važni kongregaciji de propaganda fide Kr« ščanskosocijalni krogi pa izjavljajo, da se jim zdi malo verjetno, da bi se hotel dr. Seipel za vedno odpovedati politiki.
Konferenca za rečno plovidbo v Budimpešti
Budimpešta, 13. maia p. Sočasno i mednarodnim vzorčnim sejmom se tu vrši konferenca za rečno plovitbo, ki ji prisostvujejo uradni odposlanci Jugoslavije. Nemčije. Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske Rumu-nije in Bolgarske, nadalje predstavniki zainteresiranih brodarskih družb. Otvoritveni nagovor je imel državni podtainik Hantoš. Min. trgovine Herman je v govoru izvajal, da ie mogoče gospodarske težkoče in gospodarsko krizo odpraviti samo tedaj, ako pokažejo narodi in države medsebojno dobro voljo in to voljo izrazijo z vzajemnimi sporazumi. Opozoril je nadalje na dejstvo, da podunavsko brodarstvo v zadniih letih ne kaže prav nobenega napredka. Šele v poslednjem času se polavliajo znaki novih stremljenj. Na konferenci bo podanih kakih 20 referatov.
Komunistično gibanje na Grškem
Atene, 13. maja. p. Zadnje dni so ko* munisti priredili več manifestacij. Tekom intervencij policije so bili ranjeni trije stražarji. Vlada je izdala stroge naredhe proti ponavljanju komunističnih neredov. Oblastem se je posrečilo zaseči dokumen« te, iz katerih izhaja, da so grški komuni« sti vprizorili manifestacije na povelje iz inozemstva in da je šlo za večjo akcijo.
Čudne razmere na ameriški univerzi
Berlin. 13. maja. s. Po vesteh lz Newyorka je prišlo v soboto na univerzi v državi .lova do velikih dijaških nemirov, ker je upravni odbor univerze odpustil ves profesorski zbor z rektorjem na čelu. Uprava univerze obstoji namreč iz pristašev dobesedne interpretacije sv. pisma, dočim je večji del profesorskega zbora reformističen. Zaradi odpusta so se zbrali dijaki, uničili pohištvo v predavalnicah ter napravili še drupe velike škode, preden se je policiji posrečilo na-prrviti red. Člani upravnega odbora univerz« so pobegnili v kleti ter se zabarika-dirali pred dijaki. Rešila jih je šele policija ter jih spremila na njihova stanovanja. Univerza je zaprta.
Pred pretooceanskim poletom »Zeppelina«
Prledrlchshafen, 13. maja «. Priprave za ameriški polet zrakoplova »Grof Zeppelin«, ki bo odrini v sredo, so končane. Natančno so pregledali vse motorje in ostale važne dele zrakoplova. Vremenske opazovalnice javljajo, da le vremenski položaj nad Atlantskim oceanom ugoden.
Seja zastopnikov slovanskega Sokolstva
Praga. 13. maja. h. V soboto in nedeljo se je vršila seja odbora Češkoslovenske obri sokolske, katere so se udeležili tudi jugoslovenski Sokoli Gangl, dr. Murnik in či-bej. Soglasno se je sklenilo, da se vrši so-kolski kongres 17- septembra, ne 18. avgusta. Ravnotako so bile soglasno odklonjene medalje ministrstva za narodno zdravje, ki so b:le pristransko razdeljene zlasti med orlovske organizacije.
Strašna eksplozija v Turinu
Turta, 13. maja s. Danes popoldne se je v hiši na Korzu Regina Magherita dogodila strašna eksiplozija. Prvo in drugo nadstropje hiše sta zelo poškodovani. Policija je dosedaj našla ds-set mrtvih in deset težko ranjenih. Domnevajo, da gre za eksplozijo dinamita. Uvedena je preiskava.
Huda nevihta v Benetkah
Benetke, 13. maja s. Sinoči je divjala nad, Benetkami strašna nevihta. Strela je udarila r stolp cerkve sv. Martina. OdkrušiLo se je več kamenja ter je padlo na župnišče. Istotako je strela udarila v neko hiSo, kjer Je ubila eno žensko. Tudi v Trstu je strela udarila na športno igrišče, tako da Je 30 oseb popadalo na tla, vendar pa ni bil nihče ranjen.
Nove aretacije v Litvi
Berlin, 13. maja s. Kakor Javlja »BerKner Tageblatt« iz Kovna, Je bilo včeraj v zvezi g atentatom na man istrske ga predsednika Volde-marasa aretiranih znova veliko število oseb iz socialističnih krogov in iz krogov katoliškega dijaštva.
Eksplocija na nemškem parniku
Magdeburg. 13. maja a. Na piauegerškejn
prekopu v bl/ižini Magdeburga je eksplodirat parni kotel vfečilnega papnika. Pri eksploziji, k,i je čisto razdejala mali parnik, so bili utorti trije mornarji in neka žena.
Klavirski rekorder Ledovsky v Zagrebu
Zagreb, 13. maja č. Semkaj je došel svetovni rekorder na klavirju Ledovsky, ki je na Dunaju prekosil dosedanji rekord 76 ur s tem, da je igral na klaviirju neprestano 77 ur. Z Ledov-sk.vm se vrše pogajanja zaradi nastopa v Zagrebu.
Večer srbskih književnikov
Nocojšnja prireditev BJuibljanskega PBN-Jriuba je uspela nad vse pričakovanje. Gledališče Je bilo skoro popolnoma zasedeno. Goste je pozdravil v imenu PEN-klirba preds. Oton Župančič. Pozdravi! je tudi zastopnike zagrebškega PEN-Muba z željo, da na« tudi oni v kratkem pose t i jo.
Uvodno besede je knel g. Milati Bogdanovič, ki je kratko hi Jedrnato orisal razvoj srbske književnosti. Podal Je tudi kratko karakteristiko vseh nastopajočih Kteratov.
Sledile so recitacije gdč. De sanke Maksimovič ter gig. Velimatra Jankoviča, Todora Manoj-loviča, Milana Kašanina in Veljka Petroviča.
PuMika je sledila z napetostjo in velikim zanimanjem mojstrom bratske srbske besede ter Jih nagradila opetovatio z burnim aplavzom.
Hmeljski trg
Žatee, 13. maja. h. Tendenca mirna. V Zatcu promet približno 50 meterskih stotov. Cene 900 do 1050 Kč. Tudi na deželi ie bil« živahno povpraševanja.
Ministrski predsednik na inšpekcijskem
potovanju
Včeraj je povsem nepričakovano prispel v Karlovac in Vojnih ter pregledal tamošnje državne urade in ustanove
Karlovac, 13. maja. n. Danes je nenadoma dospel na svojem inšpekcijskem potovanju v Karlovac predsednik vlade general Pera Zivkovič. Najprej je posetil velikega župana In se pri tem zanimal za vse panoge državne uprave. V spremstvu velikega župana je posetil sresko poglavarstvo, okrajno sodišče in mestnega župana ter se povsod zanimal za razmere in potrebe prebivalstva. Nenaden prihod predsednika vlade je seveda izzval veliko zanimanje med prebivalstvom.
Vojnte, 13. maja. n. Danes ob 1. popoldne je predsednik vlade general Živkovifi nenadoma posetil sresko poglavarstvo v Voj-niču. Pripeljal se je v avtomobilu v spremstvu šefe svojega kabineta, Dušana Filipovi-ča. V sreskem poglavarstvu sta ga Sprejela ereski poglavar in sreski zdravnik. Tu mu je bilo predstavljeno tudi ostalo uradništvo. Predsednik vlade se je pustil podrobno informirati o razmerah v srezu. Sanitetni re-
ferent dr. Sava Kosanovič mu je poročal o zdravstvenem stanju v srezu, pri čemer je povdarjal veliko bedo in zaostalost prebivalstva kot posledico prejšnjega avstrijskega režima. Predsednik vlade si je nato ogledal tudi novi Zdravstveni dom. Za tem mu je šolski nadzornik poročal o stanju šolstva. V času, ko se je mudil v sreskem poglavarstvu, se je pred poslopjem zbralo mnogo prebivalstva, ki mu je priredilo o\a-cije. Predsednik vlade general Živkovič je šel med ljudi in se z mnogimi posamezniki prijazno razgovarjal.
Petrinja, 13. maja. n. Danes ob 4. popoldne se je pripeljal semkaj predsednik vlade general Pera Živkovič z avtomobilom iz Gline. Ker se je v Petrinju vršila baš popoldne seja mestnega zastopstva, ji je nekaj časa prisostvoval tudi predsednik vlade. Za tem je posetil sodišče, sresko poglavarstvo in polikliniko. Ob 5. popoldne je odpotoval proti Sisku.
Vprašanje na inozemskih univerzah pridob-Ijenih doktoratov prava
Prizadeti bodo morali v smislu novega pravilnika povodom nostriiikacije diplom polagati dopolnilne izpite
Subotlca, 13. maja, č. Danes sta semkaj dospela rektor beograjske univerze dr. Ceda Mitrovič in dekan beograjske pravne fakultete dr. Brana Živanovič v svrho pregleda poslovanja tukajšnje pravoslavne fakultete, ki je sestavni del beograjske univerze.
Rektor dr. Mitrovič je na vprašanje novinarjev glede nostrifikacije tujih pravniških diplom, kar zanima zlasti pravnike v Vojvodini, izjavil, da se dela za ureditev tega vprašanja. O tej stvari je že izdelan poseben pravilnik ter predložen prosvetnemu ministru v podpis. Po tem pravilniku bodo morali vsi pravniki z diplomami tujih pravnih fakultet predložiti pristojnim fakultetam indeks vpisanih semestrov, izpri-
čevala o položenih izpitih ter program dela na fakultetah, kjer so študirali, skupno z overovljenimi prepisi diplom. Rektor je naglašal, da je to potrebno zaradi povzdige avtoritete naših fakultet. Novi pravilnik določa tudi polaganje dopolnilnih izpitov povodom nostrifikacije.
Glede morebitne premestitve aH ukinitve pravne fakultete v Subotici Je rektor dr. Mitrovič izjavil, da je o tem težko govoriti, kajti, kadar se osnuje tako velika ustanova, kakor je fakulteta in kadar taka ustanova že požene svoje korenine, jo je težko ubiti ali premestiti, ker bi to pomenilo nazadovanje, vsak korak pa mora voditi vedno le naprej.
Pričetek volilne borbe v Angliji
Ministrski predsednik Baldwin med svojimi volilci -ljubna politika konservativne vlade
Miro-
— London, 13. maja. Volilna borba se že mrzlično vrši. Ministrski predsednik Bald« win je obiskal včeraj volilni okraj Bewdley VVorcestershire, kjer je imel velik govor. Govoreč o zunanji politiki, je izjavil, da je bil glavni cilj vladne politike pospeševanje miru in razorožitvenega gibanja, in da je ta politika imela v vseh zunanjepolitičnih za* devah popolen uspeh. Izboljšanje medna« rodnega položaja je bilo ustvarjeno po važ« nih pogodbah, kakor n. pr. locarnska pogod« ba in Keleggov pakt. Njegova vlada je do« gegla tudi doma velike uspehe v razorožit«
venem vprašanju. Reducirala je izdatke za armado kljub temu, da je potrebna velika modernizacija v vseh treh armadnih pano« gah. — V letu 1929/30 znaša angleški vojni proračun 7 in pol milijona manj kot le« ta 1924/25. Razvoj Društva narodov je glav« ni princip zunanje politike njegove stranke. Kakšno važnost polaga sedanja vlada na delo Društva narodov, se kaže najbolj v tem, da je bil pri vseh sejah in zborovanjih Društva narodov udeležen njen zunanji mi« nister.