PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	o A 1*
Abb. postale I gruppo	“ u6Ilfl oU IlT
Leto XXVH. St. 146 (7934)
TRST, sreda, 23. junija 1971
POGAJANJA V LUKSEMBURGU Zfl VSTOP VELIKE BRITANIJE V EGS
Kompromisni predlog za rešitev spora okrog novozelandskega masla
Predvidevajo, da se bodo pogajanja srečno zaključila tekom noči - Nova Zelandija zavrača predloge gospodarske skupnosti o njenem izvozu mlečnih izdelkov v Veliko Britanijo
LUKSEMBURG, 22. — Na današnjih neposrednih pogajanjih med predstavniki Evropske gospodarske skupnosti in Veliko Britanijo za njegovo vključitev v EGS so se pogovori precej ugodno zaključili, potem ko je stalna komisija gospodarske skupnosti dala kompromisni predlog za rešitev vprašanja uvoza novozelandskega masla v Veliko Britanijo. V luksemburških krogih so nocoj poudarili, da se bodo pogajanja skoraj gotovo srečno zaključila v zgodnjih jutrišnjih urah, in da bodo dokončno odprla vrata evropske skupnosti Veliki Britaniji.
Med celodnevnimi pogajanji o no- -------
vozelandskem maslu je prišlo včasih
tudi do precej zapletenega položaja, ki pa se je polagoma razčistil s proti-predlogi britanskega ministra Rippo-na in kompromisnim predlogom komisije EGS. Na dnevnem redu je bilo sledeče vprašanje: Velika Britanija uvaža sedaj iz Nove Zelandije nad 160.000 ton masla. Po predpisih gospodarske skupnosti bi morala po dokončni vključitvi v gospodarsko skupnost kupovati maslo predvsem v ostalih državah EGS.
V pretekli noči so se zunanji ministri evropske šesterice dogovorili da dovolijo Veliki Britaniji, da v prihodnjem obdobju njene vključitve v gospodarsko skupnost (1973-1978) lahko uvaža iz Nove Zelandije do največ 75 odstotkov sedanjega uvoza novozelandskega masla. Predlog šestih zunanjih ministrov je tudi določal, da naj bi od leta 1976 razširjena gospodarska skupnost ponovno proučila to vprašanje. Poleg tega pa, naj bi skupnost leta 1977 soglasno sklenila, ali bodo še nadalje priznali Veliki Britaniji ugodnosti pri uvozu masla iz Nove Zelandije.
Britanski minister Rippon je na te predloge predložil šesterici svoj odgovor, v katerem zahteva jamstva za prodajo novozelandskega masla v predhodnem obdobju v višini 80 odstotkov uvoza. Čeprav znaša razlika med predlogom gospodarske skupnosti in Veliko Britanijo samo 5 odstotkov, so se vendar pogajanja okrog te količine precej zavlekla, zlasti zaradi odpora Francozov proti britanskim zahtevam. Poleg tega je britanski predstavnik predlagal, da bi morali proučiti novozelandsko vprašanje ze v tretjem letu predhodnega obdobja vključitve Velike Britanije, upoštevajoč nekatere osnovne značilnosti.	,
Predvsem bi morali upoštevan, pravi Velika Britanija, razvoj razširjene gospodarske skupnosti, morebitni svetovni sporazum o mlečnih proizvodih in napore Nove Zelandije pri preureditvi njene zunanje trgovine. Pri tem pride tudi v poštev, menijo Britanci, vprašanje proizvodnje in potrošnje masla v gospodarski skupnosti in drugih državah. Vse to bi morali, po mnenju Velike Britanije, proučiti s posvetovanjem z Novo Zelandijo.
Poleg tega so predstavniki gospodarske skupnosti predočili Veliki Britaniji tudi vprašanje ribolova, o katerem pa niso še ničesar sklepali.
Za premostitev težav, ki so nastale med pogajanji, je komisija EGS sestavila kompromisni predlog in pričakujejo, da ga bosta obe stranki sprejeli.
Predlog komisije predvideva jamstva. ki jih je zahtevala Velika Britanija za novozelandske pndelo-valce masla Velika Britanija naj bi do 1977 leta. se pravi do konca prehodnega obdobja priključitve, u-važala 80 odstotkov sedanjih količin masla iz Nove Zelandije. Hkrati pa predlog komisije predvideva, naj bi bilo to načelo začasno in ne stalno. To pomeni, da bi jamstva za Novo Zelandijo zapadla ob koncu leta 1977. Hkrati pa bo ministrski svet razširjene gospodarske skupnosti odločal o morebitnih novih koncesijah Velika Britaniji.	.
Nekateri ministri so izjavili, da bo to kompromisni predlog omogočil rešitev tega vprašanja, da bo lahko nato konferenca obravnavala britansko finančno udeležbo Pri stroških gospodarske skupnosti.
Medtem ko v Luksemburgu odločajo o »usodi novozelandskega masla«, v WeUvngtonu novozelandska viada stalno zaseda. Predsednik vlade Holyoake Je imel danes več telefonskih pogovorov s svojim namestnikom Marshallom, ki spremlja luksemburška pogajanja. Nocoj Je predsednik novozelandske vlade izjavil časnikarjem, da njegova vlade. popolnoma zavTača predloge gospodarske skupnosti po izrednem sporazumu glede izvoza mlečnih izdelkov v Veliko Britanijo po njeni dokončni vključitvi v gospodarsko skupnost.
Jugoslovansko-čilski razgovori zaključeni
BEOGRAD, 22. - V Beogradu so se danes končali razgovori med gospodarsko delegacijo Čila in ju-
dosedanjih razgovorov čilske delegacije z jugoslovanskimi podjetji in se sporazumeli, da bosta vladi obeh držav v okviru svojih možnosti podprli uresničenje sporazumov in dogovorov med podjetji obeh držav. Sklenjeno je bilo nadalje, da se ustanovi mešana jugoslovansko-čilska komisija za napredek trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja in da ustrezni organi obeh držav izdelajo program dveletnega sodelovanja.
Razgovor med zunanjima ministroma Harmelom (levo) in Morom na zasedanju v Luksemburgu
UIDI »BOSTON' GLOBE* ZAČEL OBJAVLJATI IZVLEČKE IZ «D0SJEJA McNAMARA«
Velike odgovornosti predsednika J. Kennedyja pri začetku ameriške intervencije v Vietnamu
Že 11. maja 1961 je odobril načrt o pošiljanju sabotažnih skupin v Sev. Vietnam Potrjena udeležba ZDA v zaroti proti sajgonskemu predsedniku Diemu
BOSTON, 22. — Po «Naw York Timesu« in «Washington Postu« je sedaj na vrsti .Boston Globe«. Tudi ta ameriški dnevnik je začel danes objavljati izvlečke iz .dosjeja McNamara«, tudi zanj pa Je zvezna vlada zahtevala od sodnih oblasti, naj mu prepovedo . nadaljnjo objavo tajnih dokumentov Pentagona o ameriški intervenciji v Indokini. V trenutku, ko poročamo, še vedno zasedata prizivni sodišči v Nevv Yorku in VVashingtonu, ki bosta morali sklepati o pravici ameriškega tiska, da obvešča javno mnenje o zagonetnem ozadju ameriške politike v Vietnamu.
Dokumenti, k! jih objavlja danes
.Boston Globe«, zadevajo predvsem ameriško politiko v času, ko je bil v Beli hiši John Kennedy. Iz dokumentov, ki jih list črpa iz tistega dela .dosjeja McNamara«, ki ga «New York Times« in «Washington Post« nista utegnila objaviti, je razvidno da je predsednik Kennedy že 11. maja 1961 odobril predlog o tajnem delovanju v Indokini, ki ga je pripravila posebna komisija.
Načrt je predvideval pošiljanje tajnih agentov v Severni Vietnam ter način, kako zamenjati te agente. Načrt je predvideval tudi vdore posebnih južnovietnamskih oddelkov v južni Laos, kjer naj bi poiskali in napadli partizanske postojanke in zveze. Agenti v Severnem Vietnamu so imeli nalogo, da pripravijo
V SENATU RAZPRAVA O RADIOTELEVIZIJSKI SLUŽBI
Vlada bo do konca leta predložila zakonski osnutek o reformi RAI-TV
Zakon bo določal tudi oddaje v uradno priznanih manjšinskih jezikih - Andreotti o vzrokih poraza KD na zadnjih volitvah
RIM, 22. - V senatu je bila včeraj razprava o resolucijah, ki so jih predložile skoraj vse politične skupine, glede organizacije in načina upravljanja radiotelevizijske službe. Na vse posege je odgovoril minister za pošto in telekomunikacijo Bosco, nakar so vladne stranke (KD, PSI in PSDI — republikanci so se vzdržali) izglasovale svojo resolucijo o obveznosti vlade do rešitve tega vprašanja.
Razprava, ki je trajala skoraj ves dan. je bila zelo živahna Predstavniki leve opozicije, od neodvisne levice do komunistov, so kritizirali dosedanje upravljanje, kakor tudi programe italijanske radio-te-levizije in zahtevali predvsem večje nadzorstvo parlamenta nad to najvažnejšo ustanovo javnega obveščanja. Tudi socialisti, čeprav so ob koncu glasovali za večinsko resolucijo, so poudarili nujnost po preureditvi ustanove RAI-TV.
Minister Bosco je izjavil, da bodo pri sestavi zakonskega osnutka primerno upoštevali vsa poročila, ki jih je vladi poslala nadzorna parlamentarna komisij. Nato je povedal, da bo zakonski osnutek slonel na sledečih osnovnih načelih: Vač ja publicizacija ustanove: jamstvo za objektivnost in nepristra-nost radio - televizijskih programov, nad katerimi bodo bdele parlamentarna nadzorna komisija in odbor za programe s podporo deželnih odborov: ureditev vprašanja pravice pristopa državljanov in u-stanov k radio - televizijski službi; politične in sidikalne oddaje, kakor tudi informativni in vzgojni programi, bodo pod nadzorstvom parlamentarne komisije: obveznost u-pravitelja, da bo skrbel za oddaje v jezikih različnih od italijanščine na področjih, kjer sc ti jeziki u-radno priznani: ureditev reklamnih
KARAČI, 22. — Položaj beguncev iz Vzhodnega Pakistana postaja iz dneva v dan bolj obupen zaradi razsajanja kolere in drugih bolezni. Minister za zdravstvo Zahodne Bengalije je sporočil, da je od ko lere in drugih okužb umrlo 3 546 oseb. Danes pa je pakistanska tiskovna agencija poročala o smrt: petdesetih beguncev, ki sc bili v taboriščih na vzhodnopakistonskem ozemlju vzdolž meje z Indijo V takem položaju je vzbudila o-gorčene reakcije vest, da ameriška vlada dobavlja vojaški material Pakistanu, čeprav je bil po izbruhu državljanske vojne uradno uveden »embargo« nad orožjem, namenjenim v Pakistan. Vest je objavil a-meriški list «New York Times«, ki je sporočil, da ie pakistanska ladja »Padma« odplula danes iz newyor-škega pristanišča, polna orožja, na Karačiju
odplula pakistanska ladja »Eunder-bans«, ki bi morala dospeti v Karači jutri. Obe ladji prevažata letala, padala in na stotine ton nadomestnih delov za letala in kamione. Material je Pakistanu prodalo ameriško letalstvo.
Glasnik zunanjega ministrstva Z DA je potrdil vest «New York Timesa«, vendar je zanikal, da bi pošiljka orožja kršila ukaz o «em-bargu«, ker da je bilo orožje naročeno, preden je stopila v veljavo prepoved. Glasnik je tudi dejal, da vlada ne misli ustaviti ladij, ker je dobila iz Pakistana zagotovilo, da bodo orožje uporabili samo »v obrambne namene«. »Ko bi pa o-rož.je uporabili proti separatističnemu gibanju Vzhodnega Pakistana — je dejal glasnik — bi bila ameriška vlada močno zaskrbljena«. (Na sliki: obup vzhodnopakistan-so mu svojci
goslovansko delegacijo pod vodstvom j menjenega v Pakistan V Karačiju .	’	' w
* močnika dr. Petra Tomiča. V l>i morala nripluti sredi avgusta. | hKeKa	**
razgovorih so rezumirali rezultate I Že 8. maja pa je iz New Yorka , "mrli zaradi kolere).
oddaj; izkoriščanje javnega vsedržavnega telekomunikacijskega o-mrežja, da se preprečijo dvojni stroški za nove naprave; udeležba v ustanovi predstavništev socialnih in kulturnih vej: večja oblast nadzornemu odboru in okrepitev nadzorstva nad upravljanjem ustanove; o-krepitev oblasti parlamentarne nad zorne komisije; preureditev programskega odbora in ustanovitev nadzornih deželnih komisij; določitev upravnih instrumentov, ki naj olajšajo finančno nadzorstvo računskega dvora.
Minister je nato poudaril, da bodo s to reformo odpadle številne kritike, ki so bile do sedaj izrečene na račun radio-televizijske službe.
Ob zaključku seje so senatorji KD, PSI in PSDI z večino glasov odobrili resolucijo treh strank, ki obvezuje vlado, da mora predložiti pred koncem letošnjega leta zakonski osnutek za reformo RAI — TV, da jo bo lahko parlament proučil pred zapadlostjo sedanje konvencije med državo in ustanovo. Nato resolucija pravi, da bo treba v okviru zakona omogočiti večje nadzorstvo parlamentarne nadzorne komisije, zlasti v obdobju pred odobritvijo reforme, in uskladiti reformo z ustavnimi načeli in v spoštovanju razsodbe ustavnega sodišča.
Vladna večina je zavrnila resolucijo neodvisne levice, KPI in PSIUP, kakor tudi resolucijo republikancev in liberalcev.
V poslanski zbornici so danes odobrili vladni zakonski dekret, na osnovi katerega vlada prevzema breme 84 milijard 700 milijonov lir, ki jih je povzročila podražitev surovega petroleja. Poročevalec vladne večine demokristjan Miroglio je poudaril, da je morala vlada zmanjšati davek na proizvodnjo petrolejskih derivatov, da omogoči okrepitev celotnega gospodarstva. Zadevni zakonski dekret predvideva zmanjšanje davka na proizxod-njo bencina za 407 lir za stot in 200 lir za stot na gorilna olja. Proti zakonskemu dekretu so glasovali komunisti, ki so v razpravi poudarili, da bo zmanjšanje davčne obremenitve na proizvodnjo petrolejske, industrije samo v korist velikim petrolejskim družbam ne pa potrošnikom.
Pred sklicanjem vsedržavnega sveta krščanske demokracije, na katerem bodo analizirali volilne izide od 13. junija in predvsem vzroke tako občutnega demokristjanskega nazadovanja, se je danes sestala poslanska skupina KD. Njen predsednik Andreotti je imel obširno poročilo, v katerem je o volitvah 13. junija dejal, da je sedaj položa, resen in da ne drži izgovor, da so bile volitve samo v nekaterih deželah. Andreotti je dejal, da so mu prijatelji iz Milana izjavili, da bi se tudi v Milanu in drugod na severu ponovili bolj ali manj enaki izidi. V poročilu je Andreotti dejal, da nosijo glavno krivdo za poraz krščanske demokracije komunisti, češ da so pred volitvami izdali manifest proti krščanski demokraciji, kot »stranki nereda«, z upanjem, da si bodo pridobili glasove. V resnici pa je dejal Andreotti, glasovi se niso prelili v »čilsko mezgo«, marveč
pine govoril tudi o prevelikih nesoglasij v sedanji vladni večini in pozval na večjo enotnost pri obravnavanju vseh vprašanj, zlasti pri reševanju socialnih reform.
Malfatti uradno obišče Jugoslavijo
Predsednik komisije EGS se bo sestal s Tepavcem in Granfilom
BRUSELJ, 22. — Predsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Enrico Maria Malfatti bo 24. junija uradno obiskal Jugoslavijo. V Beogradu se bo sestal z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem in s članom zveznega izvršnega sveta Tomo Granfilom, s katerima se bo pogovarjal o vprašanjih skupnega interesa za Jugoslavijo in EGS.
odporniško omrežje, tajna onorišča ter sabotažne akcije. Organizirati bi morali tudi letalske polete za trošenje propagandnega materiala nad sevemovietnamskim ozemljem. Zelo podrobno je bil izdelan načrt za pošiljanje agentov v Severni Vietnam in njihovo zamenjavo: med drugim je bilo predvideno, da bd se poslužili plačanih civilistov, ki bi morali upravljati civilna letala za prevoz agentov.
List objavlja tudi besedilo nekaterih zanimivih sporočil, ki jih je tedanji veleposlanik ZDA v Južnem Vietnamu general Maxwell Taylor poslal predsedniku Kennedy.:u. V prvem diplomat svetuje predsedniku (pismo je bilo poslano proti koncu leta 1961), naj ukaže začetek gverilskih akcij v južnem Lao6U na področju čapona, katerih bi se lahko udeležili tudi ameriški »sveto valcd«.
Še bdi zanimivi pa so veleposlanikovi nasveti, ki so dospeli v Belo hišo med 15. oktobrom in 2. novembrom istega leta: v tem obdobju so bile v Južnem Vietnamu hude poplave, ki so močno prizadele prebivalstvo. Taylor je v tej zvezi svetoval, naj bi Kennedy poslal visoko število vojakov v Južni Vietnam, tako da bi dokazal takratnemu predsedniku Diemu ameriško podporo proti »vietkongovcem«. »Zdi se mi - pravi poslanik pismu, ki ga bostonski dnevnik objavlja v celoti —■ da bi nam tako v Vietnamu kot drugod Po svetu močno koristilo, da W povezali pošiljanje čet s potrebami, ki so nastale zaradi poplav. To bi pomenilo pripasati specifično humanitarni namen prihodu naših čet«. Kaže torej, da je bila politika laži in varanja javnega mnenja že takrat močw zakoreninjena v Beli hiši.
Republikanski poslanec Paul Mc Closkey je medtem napovedal za jutri objavo dokumentov Pentagona, iz katerih izhaja, da so ZDA »podprle in pooblastile« izvedbo državnega udara leta 1963 proti sajgonskemu predsedniku Ngo Din,h Diemu. McCloskey, ki velja za odločnega kritika ameriške politike Vietnamu, je poudaril zahrbtnost te politike, saj so oblasti ZDA sodelovale pri zaroti, istočasno pa so visoki funkcionarji, kot na primer tedanji veleposlanik v Sajgonu Hen-ry Cabot Lodge, dajali svoje nasvete predsedniku Diemu. Poslanec je napovedal, da bo jutri objavil izvleček dokumentov, ki šteleio kakih 600 do 700 strani. Ti dokumenti
zadevajo predvsem nasprots(ga. ki so nastala med državnim departmajem in obrambnim ministrstvom : prvi je namreč zagovarjal potrebo državnega udara. Pentagon pa je imel o tem resne pomisleke. Dokumenti so tudi zanimivi, kot je povedal McCloskey. zaradi slike, ki jo dajejo o senatorju Bobu Ken-nedyju; v vladi, ki ji .ie predsedoval brat, je bil namreč ta edini, ki je nasprotoval udeležbi v Vietnamu.
Objava tajnih dokumentov Pentagona je povzročila v sajgonskem kolaboracionističnem režimu veliko nejevolje in zaskrbljenosti, kot poroča v dopisu iz južnovietnamske prestolni« ameriški list »Baltimora Sun«. Sajgonski funkcionarji se predvsem bojijo, da ne bi polemike, ki so nastale v ZDA, pripravile ameriško vlado do tega. da bi pospešila tempo umika čet. Neki visoki funkcionar sajgonskega zunanjega ministrstva se je pritožil dopisniku časopisa, da objavljeni dokumenti opisujejo Sajgonce kot »navadne ameriške lutke«.
John Fitzgerald Kennedy Tudi pod njegovim predsedstvom je ameriška vlada varala javno mnenje.
iinmniniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiuiniiiiiiiiiiiii
KOVA FAŠISTIČNA PROVOKACIJA PRI CELOVCU
v
V Zrelcu oskrunjen partizanski spomenik
Pomazali so ga z rdečerjavo barvo in ga prekrili z nacističnimi kljukastimi križi
(Od našega dopisnika)
CELOVEC, 22.
V Žrelcu pri Celovcu je prišlo v noči od zadnjega petka na soboto do ponovne fašistične provo-kor^. Zveza koroških partizanov je šele nekaj dni prej postavila na pokopališču v Žrelcu nov nagrobni kamen za dva partizana in dva Poljaka, ki so ju nacisti ustrelili v bližini Žrelca. Takoj po postavitvi novega kamna se je začel zgražati »Karntner Abwehrkampfer-bund« (organizacija veteranov, ki so sodelovali v plebiscitnih bojih) nad nagrobnim kamnom in je zahtevala v pismu župniku Božiču njegovo odstranitev. V pismu piše, da je postavitev takega spomenika popolnoma neutemeljena, ker na področju občine Žrelec ni bilo partizanskih bojev in noben partizan ni padel, in da prinaša ta postavitev nemir med prebivalstvo. Razen tega so se zgražali še nad tem, da nosi to grobišče edino na pokopališču tudi slovenski napis. Ce-
iiiiiiiiiiiiiiiiiUMiimiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiKiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiuiuiiiimiiiiiiiiuiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiii
Predsednik ZAR El Sadat: Leto 1971 bo odločilnega pomena za BI. vzhod
Zelo malo možnosti za politično rešitev krize • Eban zanika možnost skorajšnje navezave odnosov med Izraelom in SZ - Položaj v Jordaniji
lovška Volkszeitung je v petek objavila obširno reportažo o tej zadevi, v kateri je indirektno podpirala zahtevo koroških šovinistov. Policija je zaradi raznih groženj pokopališče zastražila, kljub temu pa so v petek ponoči tako imenovani »neznani storilci« polili spomenik z barvo (»koroško rjavilo« — ji pravi Volkszeitung) in ga pomazali s kljukastimi križi. Kakor so ugotovili, gre za isto zvrst barve, kakor so jo uporabili pri skrunitvi partizanskega grobišča v Grebinju.
To ponovno fašistično provokacijo bodo obravnavali po avstrijskem kazenskem zakonu kot zločin, ker gre za pregrešek proti členu 19 državne pogodbe. Ta člen pravi, da se Avstrija zaveže, da bo spoštovala, ščitila in vzdrževala grobove vojakov, vojnih ujetnikov in prisilno v Avstrijo pripeljanih državljanov ali raznih sil in ostalih članov Združenih narodov, ki so bili z Nemčijo v vojnem stanju.
V zadnjem času je Zveza koroških partizanov obnovila tudi nagrobne kamne partizanskih grobišč v Med-gorjah, na Radišah, v Kotmari vasi, Bilčovsu, na Bajtišah, v Slovenjem Plajberku, Borovljah, Selah, v Apačah in v Šmihelu pri Pliberku. Do zdaj so fašisti oskrunili grobišče v Grebinju, ki so ga obnovili že lani, in grobišče v Žrelcu.
PETER WIESER
KAIRO, 22. - Leto 1971 bo odločilnega pomena za Bližnji vzhod, je izjavil egiptovski predsednik Sadat med obiskom v Aleksandriji, kamor je pospremil kralja Saudove Arabije Fejsala. »Naše čakanje — je dodal — ne more trajati večno. Boj je neizogiben, ker sovražnik trmasto vztraja na svojem prevarantskem stališču ter nadaljuje a-gresiio.«
Sadat je podčrtal, da so ZDA dobavile Izraelu vojaško pomoč za več milijonov dolarjev ter dodal, da je bil to eden od vzrokov, ki je pripeljal do podpisa pogodbe med Egiptom in Sovjetsko pezo. Egiptovski predsednik je tudi izrazil mnenje, da obstaja samo »ena možnost proti sto« za politično rešitev krize. Glede šestdnevne vojne leta 1967 pa je ponovil, da »smo zgubili bitko, ne sprejemamo pa poraza«.
Izraelski list »Haaretz« se vrača danes na vprašanja izraelsko-sovjet-skih odnosov, ki je nenadno postalo aktualno po včerajšnjih izjavah zunanjega ministra Ebana. VVashing-tonski dopisnik telavivskega dnevnika, ki se sklicuje na »nekega sovjetskega časnikarja«, trdi. da bo »prihodnji dogodek na Bližnjem vzhodu« obnovitev diplomatskih sti kov med Izraelom in Sovjetsko zvezo.
Dopisnik pravi, da je nedavna pogodba med SZ in Egiptom znatno spremenila položaj na Bližnjem vzhodu ter omogoča Moskvi pobude, ki so bile doslej nemogoče, ker bi naletele na odpor Arabcev. List vidi v včerajšnjih Ebanovih izjavah »vzrok za upanje«, ker da je zunanji minister navadno v svojih besedah »zelo previden«. Zaradi tega
bi
Prav Aba Eban pa se je danes spet povrnil k argumentu ter med tiskovno konferenco v Jeruzalemu demantiral pisanje «Haaretza», češ da je za sedaj neverjetno, da bi bili vzpostavljeni stiki s _ Sovjetsko zvezo. Vsekakor pa je minister potrdil svoje mnenje, da prekinitev odnosov ne more trajati v nedogled: »Naravno je — je dejal — da SZ, ki ima svoje interese na Bližnjem vzhodu, ne bo mogla še dolgo ignorirati Izraela. Razlike v stališčih še ne opravičujejo razbitja odnosov. To je zastarela teorija.« Eban je med konferenco na dolgo govoril o sovjetsko - egiptovski pogodbi, ki pa jo je orenil povsem negativno. Dodal pa je, da sam podpis pogodbe še ne ustvarja potrebe, da bi po-
— zaključuje «Haaretz» — bi ne
r_____	_	bilo nič čudnega, če bi SZ v krat-
«v črno juho Almiranteja«. Seveda | kem obnovila diplomatske odnose z
je načelnik demokristjanske sku-1 Izraelom.
Egiptovski predsednik Sadat »Spopad z Izraelom je neizogiben«.
doben sporazum podpisale tudi ZDA in Izrael.
Kairski list »Al Ahram« poroča, da bo egiptovski minister za zunanje zadeve Mahmud Riad 29. junija od šel na uradni obisk v SZ, kjer se bo zadržal pet dni. Nato bo minister obiskal nekatere vzhodnoevropske prestolnice, med katerimi Prago, Budimpešto in Beograd.
Izraelski vojaški glasnik je sporočil, da sta dve egiptovski letali tipa »šukhoj« preleteli danes izraelske vojaške položaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Glasnik je dodal, da so o kršitvi premirja obvestili komisijo opazovalcev OZN.
V Jordaniji se medtem spor med kraljevo vojsko in Palestinci menda ponovno zaostruje. Po pisanju lista »Al Fatah«, glasilo istoimenske palestinske organizacije, je vojska začela v Amanu masovne aretacije. Časopis navaja pričevanja očivid-rev, ki so videli v mestu vojaške kamione, polne aretiranrev. Po mestnih ulicah pa je vojska močno zaostrila nadzorstvo.
Bejrutski dnevnik »Al Bayrak» pa piše, da sta jordanski kralj Husein in voditelj palestinskega odporništva Jaser Arafat pristala na predlog, da bi se sestala v libanonski prestolnici.
BEOGRAD, 22. — Član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje zveze Dimče Be-lovski in vodja oddelka za mednarodno pravo Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo dr. Milan šahovič sta včeraj odpotovala v Bruselj, kjer se bosta udeležila sestanka uglednih zastopnikov evropskih držav, na katerem se bodo pomenili o vprašanjih sodelovanja in varnosti v Evropi.
Saragat sprejel člane Vsedržavnega sveta časnikarske zveze
RIM, 22. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel na Quiri-nalu člane vsedržavnega sveta Zveze italijanskih časnikarjev, ki so bili izvoljeni na zadnjem kongresu v Salernu. Časnikarje je spremljal podtajnik pri predsedstvu vlade poslanec Antoniozzi. Na srečanju je predsednika republike pozdravil v imenu italijanskih časnikarjev predsednik zveze Falvo. V svojem odgovoru je Saragat zaželel članom vsedržavnega sveta polno uspehov v njihovem delu. Ob tej priložnosti je bil bivši dolgoletni predsednik časnikarske zveze Mario Missiroli nagrajen z veliko zlato plaketo. Poleg tega so podelili medalje tudi nekaterim bivšim članom in sedanjim članom vsedržavnega sveta, med njimi tudi časnikarju tržaške radijske postaje Mariu Giacominiju.
Zunanji minister Kube na obisku v Varšavi
VARŠAVA, 22. — Kubanski zunanji minister Raul Roa je dospel včeraj v Varšavo, kjer se je pogovarjal s s.vojim poljskim kolegom Jedrychowskim. Gre za prvi uradni obisk nekega kubanskega ministra na Poljskem. Agencija PAP poroča, da bodo razgovori zajeli vprašanje poljsko-kubanskih odnosov ter mednarodnopolitične probleme.
DUNAJ, 22. - Po poročilih a-gencije AFP, ki se sklicuje na »dunajske diplomatske kroge«, bodo sile varšavskega pakta v kratkem začele vojaške manevre na Madžarskem. Manevri bodo potekali v pokrajini Szeged, blizu meje z Romunijo in z Jugoslavijo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
s SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Med 23 na novo poimenovanimi ulicami niti ena posvečena zaslužnim Slovencem
Mka Grbec (KPI): €Občinska uprava prezira voljo večine prebivalstva in obljube izpred dveh let, ko je sklicala vaške shode po Krasu» ■ Zadovoljstvo svetovalke Slatti (KD), ker je občina zadovoljila zahteve istrskih beguncev
Kdor prihaja na seje tržaškega občinskega sveta v teh dneh, začuti, da se mandatna doba bliža b koncu. Sestal se bo še za niz sej prvih petnajst dni julija in to bo kar osemkrat. Počitnice bodo trajale vse poletje, jeseni pa se bo svet po vsej verjetnosti sestal le nekajkrat. Medtem bo namreč padla odločitev o tem, ali bodo v tem času občinske volitve, katerih usoda po izidih na Siciliji še ni povsem jasna. Nekateri bi namreč raje videli, da bi jih odložili na prihodnjo pomlad.
Predvolilno obdobje, v katero svetovalci polagoma prehajajo, pa se čuti tudi v zaprtosti večine za že najmanjša vprašanja slovenske narodne skupnosti, kot je dokazala — v določeni meri — tudi včerajšnja seja.
Občinski svet je namreč samo z glasovi levosredinskih strank odobril poimenovanje 23 ulic v Trstu ta v okolici. Med njimi so imena istrskih mest, ustanovitelja krščanske demokracije, imena trav in glasbenikov, toda niti enega izmed sto ta več imen slovenskih zaslužnih mož, partizanov in ledinskih imen, ki so jih Slovenci s Krasa in bližnje okolice zbrali in izročili predstavnikom občinske uprave pred dvema letoma, prav v tem času.
Zaradi zanimivosti objavljamo seznam predlaganih ulic: Don Luigi Sturzo, Luigi Peoenco, Edmondo Puecher, Montona (istrski Moto-vun), Portole, Pinguente (istrski Buzet), Cilea, Stradivari, Toscanini, Terstenico, Busoni, Giordano, Mollari, Dittamo (trava), Tolmez-zo, Santa Maria in Siaris, Carso, Valentino Pittoni (vidni voditelj delavskega gibanja v Trstu, socialist), Nicolich, Masaccio, del So-macco. Strada per Monte Spaccato, Strada Nuova per Opicina
Sklep o poimenovanju ulic, med katerimi je tudi nekaj cest pod Opčinami in od Padrič k Drašci, je obrazložil odbornik Mocchi (PSDI), nakar so posegli v razpravo Cesare (PSDI), Trauner (PLI), ki je protestiral, ker je v predlogih preveč katoličanov, ni pa filozofa Croceja: spet liberalec Cecovini.
Zahtev slovenskega prebivalstva se je dotaknila le predstavnica KPI Jelka Grbec. Dejala je, da je to-ponomastična politika odbora nezaslišana, kvalunkvistična in zaprta vsakršnemu konstruktivnemu predlogu. Dejansko ne posluša nihče volje občanov in sklepa po svoje
Tako je občinska uprava prezrla vrednote in osebnosti iz odporništva, saj so redke izjeme osredotočili v periferičnem rajonu Sv. Sergija. Omenila je, da čaka od 1967 na odgovor v zvezi s predloženimi predlogi, naj bi nekaj ulic v 'Jrstu poimenovali po ljudeh, kot je bil partizan Josip Vergir.ella (mriiec srebrne medalje za zasluge v odporništvu), Marij Matjašič, predvsem pa Pinko Tomažič.
»Tolikokrat ste dajali izjave o dobri volji, ko gre za vprašanja Slovencev. Toliko obljub ste dali v programskih izjavah, a se še ni premaknilo z mrtve točke. Ni še ulice, ki bi nosila ime zaslužnih slovenskih pisateljev, umetnikov, partizanov ali pa ledinskih imen, kljub desetim sestankom z odbornikom Ceschio. Edini predlog, ki ste ga dali, je hibridno ime Ter-stenico, ko pa vendar vsi veste, da je v slovenščini Trstenik, v italijanščini pa Monte Radio... Bodite vsaj toliko pogumni in napišite v slovenščini Trstenik! Kaj pravzaprav dela toponomastična komisija? Zakaj je ne razširite z novimi strokovnjaki? Če pa ne dela, naj občinska uprava prenese razpravo v sejno dvorano, da bo lahko tudi opozicija povedala svoje mnenje...*
Po posegu prof. Romana (PSDI), je demokristjanka Slatti izrekla priznanje odboru, ker je upošteval želje istrskih beguncev, medtem ko je indipendentist Taddeo sarkastično pripomnil, naj uprava ne spreminja imena Ul. San Mar-co, ker je edino, kar ostane po zapori ladjedelnice.
Komunist L. Pahor se je spet, kot pred letom dni, zavzel, naj bi se občina spomnila zaslužnih žrtev fašističnega nasilja in borcev za svobodo, kot st azakonca Haas, Gabrielli, Alojz Babič iz Ulice Mas simo d’Azeglio in drugi.
Ob koncu je Mocchi poskusil odgovoriti na kritike KPI in zatrjeval, da je bilo »veliko dela pri zbiranju biografskega materiala o slovenskih predlogih, saj je bilo treba večkrat tudi v tujino ponje*. Obljubil je. da bo sklical komisijo.
Za predlog večine so glasovali svetovalci leve sredine, liberalci in indipendentist, medtem ko so se komunisti in misovci vzdržajj glasovanja.------- --------- —
V začetku seje je načelnik svetovalske skupine KPI Giorgio Ros-
•NiMMiiitiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiininniimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiitiimiiiiimiimamiiimiiaii«
NOV NATEČAJ, KER PRVI NI USPEL
Greznični filtri v Skednju za področje z 200.000 ljudmi
Odprto ostane vprašanje greznic, ki se stekajo v glavni podzemski potok - Urediti bo treba odvode v Skedenj Razsvetljava lepših tržaških cerkva vsaj v poletnem času
Občinski svet je odobril sktop o novem natečaju za ureditev ta popravilo Skedenjskih grezničnih filtrov, za področje, na katerem živi 300 tisoč Tržačanov. Za ostalih 70 tisoč bodo skušali preusmeriti vsaj večino odplak, ki se seda) stekajo v glavni tržaški podzemski potok.
Res je sicer, da so prvi natečaj razpisali že pred dvema letoma ta da se nihče ni prijavil nanj. Sedaj je občina sklenila urediti zgolj grobo čiščenje odplaik ta grezničnega blata, kar terja manj obveznosti.
Strošek, ki ga občina predvideva ta za katerega daje svoj prispevek deželna uprava, je 300 milijonov lir, od katerih Je 24 bilo namenjenih za posebno raziskavo o onesnaževanju pristan iščnih voda v Trstu.
V razpravo Je poseglo več svetovalcev. Predstavnik KPI Rossettl je trdil, da Je sklep prepozen (za dve leti) ta da predvideva zgolj delno čiščenje grezničnih odplak.
Svetovalci so nadalje odobrili prispevek 700 tisoč Ur za poletno razsvetljavo lepših tržaških cerkva, med katerimi je nekaj neka tol iških, predvsem pa židovska sinagoga v Ul. sv. Frančiška, luteranska cerkev za pošto, srbska ta grška pravoslavna cerkev Itd.
Svetovalci so se s predlaganim sklepom strinjaU. Vzdržali so se komunisti, medtem ko so vsi ostali glasovali zanj
S 1. julijem dovoljenja za uvažanje mesa
Na podlagi zakona št. 250 z dne 17. 2. 1971, ki predvideva carinske olajšave za uvoz mesa iz Jugoslavije, bo vladni komisariat začel s prvim julijem izdajati posebna dovoljenja. Vsi zainteresirani trgovci bodo od tega dne lahko vložili prošnjo na uradu za zunanjo trgovino vladnega komisariata. Ul. Genova, štev. 9.
Pri tem pridejo v poštev tisti trgovci, ki lahko dokažejo, na pod lagi blagovnega potrdila krajevne trgovinske zbornice, da že uvažajo živino ali meso, ter vsi zasebni ali idrtlženi lastniki mesnic.
Trgovci prvo navedene kategori je bodo s tem dovoljenjem, ki bo veljavno dva meseca, lahko uvozili največ 200 stotov, trgovci druge kategorije pa od 5 do 15 stotov mesa.
Nadaljnje dovoljenje bodo izdali
samo v primeru, če bo zainteresirani trgovec medtem razprodal vsaj 75 odst. s prvim dovoljenjem nabavljenega blaga.
Vladni komisariat nadalje obvešča, da si bodo morali trgovci oskrbeti poseben register, v katerem bodo točno zaznamovane količina uvoženega blaga ter količna prodanega blaga, s točnimi podatki kupcev.
Izžrebanje dobitkov na velesejmu
Včeraj so bile na velesejmu Izžrebane naslednje nagrade: 1. košarica Baker — Walter Dublančlč, Ul. La-go 12; 2. električni stroj za stiskanje sadi) a — Fabio Brezigar, Ulica Revolt e lla 16; 3. dve škatli Dixana — Sonja Škabar, Ul. Valler 27; 4. konfekcija vta Kmetijske zadruge Sospdsto — Siliva Saba to, Ul. Baz-zo 11; 6. 16 zavojev Onidavlva — Fulvio Maturi, Drevored D’Anmim-zlo 70.
setti izrazil svoje pomisleke v zvezi z obsodbo delavca Capotorta, ki je branil občinski svet pred napadom škvadristov, ki so pa bili o-proščeni. Povabil je druge antifašistične sile, naj podpišejo z njim interpelacijo, na katero naj odgovori sam župan na prihodnji seji. 0-porekal mu je le misovski veljak Morelli, za katerega so razsodbe sodnih oblasti nad vsako kritiko.
Odobrili so tudi nakup zdravil za reveže (148 tisoč lir), medtem ko so odložili razpravo o nekem sklepu odbornika Hreščaka (o delih pri Acegatu), ker je nastali položaj bil nejasen. Hreščak je predložil, naj svet odobri višji strošek 11 milijonov namesto prejšnjih sedem, ker so se v pristojnem uradu zmotili pri seštevanju. K temu je Rossetti pripomnil, da je podjetje, ki so
Avtokolona stavkajočih (tas iz Tržiča v Trst
Kot napovedano, bodo stavkali danes po vsej Italiji delavci, uradniki in tehniki podjetja »Italcantie-ri», ki ima svoj glavni sedež v Trstu.
Stavka se bo pričela ob 9. uri, ko bodo tehniki in uradniki v tržaškem ravnateljstvu zapustili svoja delovna mesta in se zgrnili na nabrežje. Sem lxxio v a vtokoloni prispeli stavkajoči iz Tržiča. Računajo. da bo v koloni nad 600 avtomobilov, kar pomeni, da se bo na nabrežju zbralo nad tisoč demonstrantov. Ob 10.30 pa bo zborovanje na Trgu Sv. Antona.
Sindikati FIOM. FIM in UILM sporočajo, da bo parkirni prostor za ' udeležence avtokolone iz Tržiča v Trst na nabrežju, pred pomolom »Audace*.
S to stavko želijo delavci, uradniki in tehniki «Italcantieri* doseči v bistvu to, kar so njihovi delovni tovariši že izvojevali v Fiatu in Za-nussiju.
V OKVIRU SPECIALIZIRANIH PRIREDITEV
Danes na sejmu VI. mednarodno srečanje o trgovini z lesom
Nastop strokovnjakov iz Italije, iz Podonavja in iz Afrike V ospredju tropski les - Jugoslavija sodeluje s pohištvom
Dru^i dan simpozija o atomski fiziki
V miramarskem centru za teoretsko fiziko se je včeraj nadaljeval simpozij o atomski fiziki. 150 znanstvenikom iz vsega sveta je mu poverili delo, pristalo na znesek predaval tudi znani italijanski fizik 7 milijonov in da torej nima srni- I prof. Edoardo Amalfi, ki je obšla zvišati stroška.	| ravnaval «partonski model*.
V	dvorani za konference na velesejmu so se včeraj srečali «mojstri dela* iz naše dežele. Srečanja se je udeležilo kakih 200 mojstrov, ki so se zbrali v našem mestu iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Pobudo za sestanek je dal pokrajinski konzulat vsedržavne organizacije »mojstrov dela* iz Trsta, njegov podpredsednik Ferrario pa .je ob tej priliki razčlenil nekatera vprašanja, ki zadevajo zlasti vključitev mojstrov v razne izpitne komisije, v upravne svete delavcev in v deželne odbore.
V	imenu velesejemske uprave je kratko spregovoril prof. Venier, ki je pozdravil prisotne mojstre dela in naglasil pomen njihovih prizadevanj za gospodarski in socialni napredek družbe. Nato sta spregovorila konzul R. Crismani in deželni guvemator S. Dri. ki sta tudi naglasila pomen dela za splošen napredek. Po skupnem kosilu so si mojstri dela ogledali sejem.
Danes bo na sejmu VI. mednarodno srečanje o lesni trgovini. Sre-
NA POVABILO PREDSEDNIKA BERZANTIJA
Dragutin Haramija na tridnevnem obisku Furlanije-Julijske krajine
V ponedeljek, 28. junija, se bo hrvatsko odposlanstvo sestalo s predstavniki deželne uprave in z drugimi osebnostmi • V torek in sredo obisk v Furlaniji - Nova okrepitev odnosov dobrega sosedstva in sodelovanja
Prihodnji ponedeljek bo obiskal našo deželo predsednik IS Hrvait-ske Dragutta Hairamija, ki se bo mudil v Furlamlji-Julijski krajini do srede. D. Haramija, s katerim bo dopotovalo večje odposlanstvo lz Zagreba to drugih krajev hrvat-ske republike, prihaja v našo deželo na povabilo predsednika deželnega odbora dr Berzantija, ki je lani na čelu deželnega odposlanstva obiskal sosedno republiko,
V	hrvaitskem odposlanstvu bodo podpredsednik izvršnega sveta Vje-koslav Prpič, Man IS Ervin Nom-vetller, tajnik Mirko Bilič, funkcionar Franjo Rakmič, pomočnik predsedniškega kabineta Boško Divjak, pomočnik sekretarja za kulturo MMjenioo Farovlč lrrdruge -osebnosti. Napovedan Je tudi prihod kakih 10 časnikarjev.
V	ponedeljek, 28. junija, se bodo Man.1 hrvatskega odposlanstva mudili v našem mestu, kjer se bodo sestali s predsednikom Berzantl-jem ta s člani deželnega odbora, nato pa bodo obiskali predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija, vladnega komisarja Cappelllnija, tržaškega župana ing. Spacctaija ta predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija. V popoldanskih urah sl bodo gostje ogledali tovarno «Gran-dl Mo tori« in tržaški velesejem.
V	torek bo skupen ogled zgodovin-sko-arheološkega središča v Ogleju, raasta/ve Tiepolovih del v Passaria-nu ter turističnega središča v Ll-gnamu. V sredo pa bo na vrsti o-gled tovarne SNIA v Torviscosl. Ob koncu obiska bo Dragutin Haramija Imel tiskovno konferenco.
Uradno sporočilo o obisku, ki ga Je sinoči izdala deželna uprava, naglaša, da spada obisk hrvatske delegacije v okvir odnosov dobrega sosedstva med našo deželo in SR Hrvatsko, ki jih Je deželna uprava začeta utrjevati že leta 1965. Ta prizadevanja so že doslej rodila vidne sadove na več področjih, zlasti pa v prometu ta raznih infrastrukturah. Z obiskom se bodo še utrdite vezi, ki so jih zlasti v zadnjem času medsebojno vzpostavile Puria-nija-JullJska krajina, Slovenija, Hr-vatska, Koroška ta delno tudi Štajerska. Poročilo nadalje naglaša, da Je že marca leta 1965 prišlo do prvega sestanka med predstavniki oblasti iz naše dežele in Iz Slovenije, medtem ko je v melju istega leta deželno odposlanstvo obiskalo Slovenijo na pobavilo njenega tedanjega predsednika Smoleta.
Septembra 1965 je obiskal Tret ta
Videm predsednik koroške dežele Sima, maja 1967 pa je deželno odposlanstvo vrnilo obisk. Sledil Je maroa 1969 ponoven obisk predsednika Sime v naši deželi. Septembra istega leta je uradno obiskal našo deželo predsednik IS Slovenije Stane Kavčič, ki je s tem povrnil obisk deželnega odposlanstva v Ljubljani.
Pred kratkim je prof. Ribezzi obiskali Štajersko ta Gradec, s skorajšnjim obiskom predsednika Ha-ramlje pa se bo zaključil ta prvi «ciklus» prijateljskih stikov med štirimi sosednimi deželami, ki čedalje bolj utrjujejo že obstoječe prijateljske vezi In sodelovanje.
Hitimiiiiiiimmiiiiniiimiiifiimiiuimmimiiauiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiii
DANES PRIHOD DELEGACIJE KAMERUNSKE PRESTOLNICE
V PETEK POBRATENJE MED TRSTOM IN DUALO
Goitje si bodo ogledali tudi tržaiki velesejem in v soboto prisostvovali mednarodnemu dnevu o kavi
Danes dospe v Trst delegacija iz Douale, glavnega gospodarskega središča in največjega pristanišča afriške republike Kameruna. Glavni namen obiska afriške delegacije je pobratenje med obema mestoma, ki se je začelo že preteklega 26. aprila z obiskom tržaškega župana v Douali. Prihod gostov na letališče v Ronkah je predviden ob 14.40 Delegacijo bo vodil vladni delegat mesta Douala (kar bi odgovarjalo našemu županu) Epee. sestavljali pa jo bodo razni gospodarski predstavniki, med katerimi bo predsednik občinskega sveta Mpondo ter predsednik vladne stranke Tanko.
Na letališču bodo delegacijo spre jeli župan Spaccini in občinski odborniki. V četrtek si bodo gostje ogledali mesto, podjetje Grandi mo-tori. pristaniške objekte ter naftovod.
Uradna slovesnost pobratenja bo
v petek ob 12. uri na županstvu s slavnostnimi govori, zvečer »a bo občina priredila gostom na čast slovesen sprejem v muzeju Revoltella. V petek, v zgodnjih .jutranjih urah, si bo kamerunska delegacija ogledala tržaški velesejem v okviru dneva afriških držav, ki so povezane v evropsko gospodarsko skupnost. Pobudo za pobratenje med Trstom in Doualo je pred leti dal ravno tržaški velesejem, da bi s tem pomnožil in okrepil gospodarske stike med Evropo in afriškim svetom Tržaški gospodarstveniki so razpravljali ob raznih obiskih v Kamerunu predvsem o vprašanjih pomorskih povezav in pristaniškega prometa s posebnim poudarkom na afriško proizvodnjo kave in dragocenega lesa
V soboto se bodo kamerunski predstavniki udeležili na velesejmu mednarodnega dne kave.
Sindikalisti pri Dulciju za novo tovarno pletenin
Sindikalni predstavniki tekstilnih delavcev Tomasedli, Desenlbus, Sl-nisoalchi ta Papa so se sestali z odbornikom za todisutrijo ta trgovino Dulci jem, da bi se dogovorili o ustanovitvi nove tekstilne tovarne. To podjetje bi moralo zaposliti približno 600 delavcev ta bi maralo obratovati v prostorih tovarne pletenin Marco Polo.
Sindikalisti, ki se bodo znova sestali z odbornikom v petek, so ob tej priložnosti govorili tudi o rešitvi vprašanja zaposlit/ve delavk tvrdke Trieste Teoctii v podjetju Meare.
Čanje, ki poudarja eno izmed štirih specializacij tržaške prireditve (les, pohištvo, kava, marmor) organizira vodstvo velesejma v sodelovanju s tržaškim združenjem lesnih trgovcev in pod pokroviteljstvom vsedržavne zveze trgovcev z lesom in pluto. Strokovnjaki, ki se bodo zbrali v našem mestu iz vse Italije in iz tujine, bodo razpravljali o trgovini z rezanimi ekzoti v Italiji. Razpravo bo vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino C. Belci, glavno poročilo o omenjeni temi pa bo podal predstavnik združenja trgovcev z lesom in pluto. Na popoldanskem delu zasedanja bodo nastopili nekateri gospodarstveniki i* tujine, predvsem iz tržaškega zaledja in iz afriških dežel, ki bodo orisali svoja izkustva na italijanskem trgu in opozorili na težave, s katerimi se srečujejo med svojim poslovanjem. Posebno ob tem vprašanju je predvidena živahna razprava, saj je Trst močno zainteresiran za uvoz tropskega lesa, tržaška luka pa za tranzit tega blaga v smeri čezmorje - srednja in vzhodna Evropa.
Med tujimi strokovnjaki bo načelnik oddelka za rezan les pri poljskem državnem podjetju Paged inž. E. Lupinski, poročal o izvozu rezanega lesa poljskega izvora na italijansko tržišče; avstrijski izvoznik dr. M. Goetz pa bo govoril o razvoju avstrijskih dobav rezanega lesa Italiji. Med afriškimi operaterji bo W. E. Quayson objasnil gle dišča ganskih izvoznikov, predviden Pa je nastop tudi predstavnikov Kameruna, Gabona in nekaterih drugih dežel, pridruženih v Evropski gospodarski skupnosti.
Letošnja lesna razstava obsega poleg lesa in pohištva tudi stroje za obdelovanje lesa, lepila in kemikalije za lesno industrijo ter druge proizvode s tega področja. V okviru mednarodne lesne razstava nastopajo tudi tri jugoslovanska podjetja, in sicer Slovenijales iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba in Jugodrvo iz Beograda, ki razstavljajo sodobno in stilno pohištvo. Coundl of the Forest Industries of British Columbia (Kanada), v katerem je včlanjenih nad 60 lesnih podjetij in ki predstavlja 85 od sto celotne lesne proizvodnje omenjene dežele, je pripravil obsežen prikaz domačih vrst lesa in njihove uporabe v stavbarstvu, pohištveni industriji in pri gradnji mostov in drugih objektov. Council v tej zvezi posebej poudarja prednosti dveh vrst lesa, namreč Western Red Ce-dar in Pacific Coast Hemlock. ki sta dobro znana tudi tržaškim trgovcem ia iVustrijcem.
ittiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimauiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiin
POMEMBEN LIKOVNI DOGODEK V NAŠEM MESTU
Ranjenoa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje. Samo nekaj ur kasneje pa Je moški zaradi hudih poškodb umrl.
Na nevrokirurškem oddelku je včeraj umrl 49-letnl zidar Enrico Blloslav, ki so ga sprejeli v bolnišnico 13. tm. s pridržano prognozo. Bolničarji so ga namreč našli pod stopniščem v bližini Ul. D’Alvtano. Sklepali so, da je moški padel po stopnicah ta nezavesten obležal. Včeraj je kljub zdravniški negi podlegel hudim poškodbam.
OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
Prometna nesreča
pri Izoli
V nedeljo ponoči se Je pri Izoli pripetila še ena prometna nesreča, v katero je bil zapleten tržaški voznik. Stanislav Švara iz Tmovoe je vozil lz Kopra proti Portorožu. Ko je pripeljal do odcepa k gostilni «Na livadi«, je nenadoma prečkal cestišče Jordan Benčič lz Baredov nad Izolo. Voznik je sicer skušal zavreti vozilo, bilo pa je prepozno ta Je pešca podrl. Benčiča je najprej vrglo na pokrov motorja, z roko je razbil vetrobran, nato pa hudo ranjen padel na tla. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico.
Policija na sledi
25-letne roparice
Po daljših zasliševanjih in preiskavah je policija ugotovila, kdo je bila ženska, ki je v ponedeljek zvečer sodelovala z že aretiranim Renatom Udonijem pri poskusu ropa v Ul. Slataper v stanovanju 60-letnega Ferdinanda Leveča; gre za 25 ali 26 let staro Anno Gargiul-lo por. Trevisan, katero sta tako Levec kot Trevisan spoznala na sliki. Gargiullova je nekaj časa delala v nočnih lokalih «Mexico», »Odeon* ln »Trocadero*, stanovala pa je do pred kratkim v nekem penzionu na Trgu Ponterosso. Sled za njo je policija našla tudi v nekem gostišču v Ul. Ponchielli, kjer je stanovala samo en dan pod imenom Garnillo Anna. Tedaj je povedala, da se mora vrniti domov, ker ji je otrok zbolel in so ga odpeljali v bolnišnico Burlo Garofalo. Kasneje je še stanovala v Ul. de-gli Artisti in nato z Udonijem.
Policija do sedaj še ni odkrila, kam se je Gargiullova skrila. Točnih podatkov o njej ni hotela posredovati. Ve se samo, da je majhna in debeluškasta s temnimi lasmi, ki si jih je verjetno pobarvala
BEOGRAJSKI GRAFIKI V GALERIJI «CARTESIUS»
Predstavilo se bo deset mlajših umetnikov, nekateri že z mednarodnim renomejem
Priletni moški podlegel hudim poškodbam prometne nesreče
Preteklo noč je v tržaški bolnišnici Izdihnil 79-letni Celeste Basso, žrtev prometne nesreče, ki se Je pripetila v ponedeljek popoldne na Opčinah. Med prečkanjem Narodne ulice je Bassa podrl 23-letni Carml-ne Momteilo s svojim fiatom 500.
V Trstu smo Imeli doslej v gosteh že številne jugoslovanske likovnike, vendar prvenstveno likovnike lz Slovenije. Iz Hrvaške, Srbije ta od drugod pa so prihajali le sporadični obiski na pobudo te ali one galerije, v kolikor ne upoštevamo dveh »kolektivnih« obiskov hrvaških oziroma hlebtosklh naivcev. Prihodnje dni pa pride na obisk v Tret grupa beograjskih grafikov, nič manj kot deset slikarjev lz beograjskega grafičnega kolektiva, ki bodio razstavljali v novi trža'fci u-metnostn! galeriji Cartesius v Ulici Giulia št. 10.
Otvoritev razstave bo jutri, v če-rtek, 24. t. m. ob 19. uri.
Na kratko bomo prikazali deset razstavljavcev, ki nam prihajajo v goste lz Beograda:
Stojan Celic je doma lz Bosanskega Novega, kjer se je rodil 1925. leta, študiral je v Beogradu, razstavljal pe v raznih jugoslovanskih mestih ta v tujini, med drugim tudi v Parizu. Dobil Je več pomembnih priznanj, med drugim drugo nagrado na ljubljanskem bienalu 1969.
Slavoljub Cvorovič . Slavko se je rodili 1943 v Kruševcu, študiral v Beogradu ta Bruslju, razstavljal doma i.n v tujini, med drugim v Firencah ter v okviru Evropahausa na Dunaju.
Emir Dragulj Je lz Gonažda, kjer se Je rodil 1909. leta. Študiral je v Beogradu ln v Inozemstvu, razstavljal v raznih Jugoslovanskih mestih, pa tudi v tujini, med drugim na Dunaju, Berlinu, Bruslju, v Krakovu Itd.
Stevan Kneževlč je Beograjčan, kjer se je rodil 1940. leta, Tu je tudi študiral, tu Je razstavljal, razstavljal pa je tudi v Pregl, Parizu, Aleksandriji, Bruslju ta drugod.
Ulja Kostov se Je rodil sicer v Skopju na začetku druge svetovne vojne, študiral pa Je in živi v Beogradu. Razstavljal Je v glavnem le doma. Tokrat se prvič predstavlja v tujini.
Marko Krsmanovlč se Je rodil pred 40 leti v Beogradu, kjer Je tudi študiral. Doslej je že velikokrat razstavljal doma, pa tudi v tujini, med drugim v Varšavi, Parizu, Bratislavi, Buenos Airesu, Itd., Itd. Doslej je dobil tudi veliko priznanj.
Branko Mlljus, ki se Je roddl leta 1936 v Dragottajl, študiral pa v Beogradu, je tudi veliko razstavljal doma ta v tujini. Sodeloval Je tudi na bienalu v Benetkah ta Ljublja-
ni, pa tudi v Tokiu in Parizu. Doslej je dobil več priznanj doma ta v tujini
Lilja Pavlovič Je lz šumadtaske Topole, kjer se Je rodila 1947. leta. Študirala je v Beogradu ta tu tudi razstavljala. V tujini je sodelovala na raznih kolektivnih razstavah ta dobila tudi več priznanj.
Halli Tikveša se je rodil 1935. leta. Študiral je doma, razstavljal pa doma ln v tujini. Velikokrat Je sodeloval tudi na kolektivnih razstavah jugoslovanskih umetnikov v tujini.
Kemal Sirbegovič se Je rodil pred 32 leti v Modrici. Študiraj je v Beogradu ln v Parizu, razstavljal prav tako doma ta v Parizu, pa tudi drugod po svetu, kjer je dobil tudi več priznanj.
Bik hudo ranil delavca na proseški železniški postaji
Huda nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na proseški železniški postaji pri špediterskem podjetju Gondrad, med raztovarjanjem živine lz vagonov.
Živah so bile nemirne, verjetno zaredi vročine ah zaradi dolgega potovanja, ta močnejši bik se Je zeletel v enega izmed delavcev, 54-letanega Pletra Vallenarija s Proseka št. 367. Z rogovi se mu Je najpred zadrl v želodec, nato pa ga s silo vrgel ob tla. Vallenariju so takoj priskočili na pomoč delavci, ki so tudi ukrotili podivjanega bika ta telefonirali Rdečemu križu. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na kirurškem oddelku. Vallenari je dobil močan udarec v glavo, nekaj ran po obrazu, močan udarec v prsi z verjetnim zlomom reber ta razne udarce ln rane po udih.
V Glinščici je gad pičil študenta
Včeraj ajutraj se je 19-letnl študent Fuilvlo Stmuttt lz Zgonika odpravil na Izlet v Glinščico. S prijatelji je hodil po dolini, ko se je pred njim nenadoma pojavil gad ta ga pičil v levo roko. Slmuttl se Je takoj zatekel v bolnišnico po prvo pomoč. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo lahko že čez nekaj dni odšel domov.
Italijansko združenje lesnih indu-strijcev opozarja v svojem standu v lesnem paviljonu na številne prednosti lesa pri gradnji in opremljanju stanovanj. Združenje šteje kakih 1500 članov iz vse Italije, ki si v zadnjem času prizadevajo, da bi kolikor mogoče omejili prodiranje kovin, cementa, stekla in plastične mase v gradbeno industrijo na škodo lesa. Ta skrb preveva tudi iz razstave, ki jo je združenje pripravilo v okviru XX. mednarodne lesne razstave na sejmo
Poljaki poudarjajo zlasti svoje gozdno bogastvo, ki zavzema okoli 7,8 milijona ha, to je skoraj četrtino državnega ozemlja, medtem ko se letni prirastek suče na višini nad 500 milijonov kub. metrov lesa. Varšavsko podjet je »Paged* zaslona doma in v tujini okoli 500 žag, 120 obratov za proizvodnjo pohištva, 34 tovarn za pridobivanje vezanih in drugih plošč, 64 tovarn celuloze in papirja ter več deset drugih lesnih obratov.
V lesnem paviljonu nastopajo še Avstrija, ki poudarja zlasti svoj mehak les, piranska Splošna plovba, ki propagira svoje pomorske zveze z Zahodno Afriko, Tržaški center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini, večjo razstavo pa je pripravila državna ustanova za papir in celulozo ENCC. Slednja poudarja zlasti pomen raziskovalnih del v gozdovih in postopno uveljavljanje topolovega in evkaliptovega lesa v proizvodnji celuloze. ENCC naglaša tudi svoj dvajsetletni načrt za pogozdovanje goličav zlasti s smolnatimi drevesi hitre rasti.
• V soboto, 26. junija se bo začel v Vidmu drugi deželni kongres deželne zveze Furlanije-Julijskre krajine za avtonomijo ta krajevne oblasti. Dnevni red predvideva poročilo tajništva, diskusijo ta izvolitev novih voditeljev.
V ponedeljek, 21. t.m. je diplomirala z odliko na tržaškem
konservatoriju iz solo petja
NORA JANKOVIČ
K uspehu ji prisrčno čestitajo sorodniki in prijatelji.
Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Pri-morskega dnevnika.
PD «VESNA» IZ KRIZA prireja od 20. do 27. junija
KRIŠKI TEDEN
z naslednjim sporedom:
čet., 24.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi «Kraška ohcet« Maria Magajne pet., 25.6. ob 21. uri — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko »Žalujoči ostali« sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v balincanju na Igrišču gostilne »Pri Naclotu« ned., 27,6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v balincanju ob 19.30 «Na klancu« — nastop reške folklorne skupine «Ivo Lola Ribar« ob spremljavi orkestra «Akordeon»
Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu «Albert Sirk«, kjer bo samo v primeru slabega vremena na stopila ob že določeni url tudi folklorna skupina.
Vljudno vabljeni I
Odbor p.d. »Vesna«
EZZIISlii&HHPHHS
Gledališče Verdi prireja serijo štirih koncertov z izvedbo Monteverdi jeve skladbe «Vespro delta Beata Vergime« v raznih deželnih Središčih. Danes bo koncert v Ronkah v cerkvi sv Stefana, v četrtek v Palmanovi v stolnici in končno v petek v Miljah na Trgu Marconi. Začetek vseh koncertov Je ob 21. url. Koncert vodi msgr. Domenit o Bartoluccl, stalni dirigent Cappelle Sisttae. Zbor gledališča Verdi j« uvežbal Gaetano Riccitelll. Kot solisti nastopajo Gianma Jenco, Nuo-ci Gondo. Giuseppe Bota, Mariella Suban, Wilma Brandolin, Marino Eva in Lucio Rolli.
MIRAMARSKI PARK Predstave
«Luči ta zvoki«.
Danes ob 21.30 «Der KaisertraAim van Miremare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiiiamo e Oartot-ta« v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga »M« od Barkovelj do Mira-mara ob 2i. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, w jaki, ENAL ta komitive 300 lir.
NazionaJe 16.00 «La macchla della mor te«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Testa t’amma0zO, ort>' ce... sel morto, mi chiarmano Al-leluja«. Technicolor.
Eden 16.30 «Morte a Venezla«. Dtrk Bogarde, Silvana Mangano. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Straziaml ma d1 baci saziami«. Nino Manfredi, U-go Tognazzi, Pamela Tiffin. Technicolor.
Eacelsior 16.00 »La volpe dflUa da di velluto«. Maurizio Bonuglta« Rossana Giauni. EastmancolaT-Prepovedano mladini pod 14- & tam.
Ritz 16.00 «L’ucoelio dalte plume “t oristallo«. Ctaesoope, Tany Mu-sante in Susy Kendal, E. M. Salerno, mladini pod 14. letom PT& povedano
Alabarda 16.30 »Gll occhi del testi-mane«, Steve McQueen. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 16.30 «Le foto P10" ibite di una signora per bene»-Prepovedano mladlini pod 14. tom.
Aurora 16.30 «11 elan del Barker«. Sherley W!nter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Tom e Jerry mettl un formaggtoo a cena«. Technicolor.
Cristallo 16.30 »Sel dannatl in cer-oa dl glorta«, Elke Sommer, Kurt Jurgens. Technicolor.
Capitol 16.30 «L’uomo dalle dne ombre«. Charles Bronson. James Mason. Technioolor.
Moderno 16.00 »Minuto per minuto semza resplro«, Cardle Whito-Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttorlo Veneto 16.30 (fBartjuerč’'’ Lee Van Cleff, Warren Oato®-Technicolor
Ideale 16.30 «Sparate a vlsta a Idi-ler Kid«. Peter Van Eyck, Caro!* Grey.
Astra 16.30 «Un’estate con sentimente«
Ahhazia Danes zaprto. Jutri: «0^" oia ai viodentl«.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na Jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8 do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. ln od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele ln količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 29 Junija.
Včeraj-danes
Danes, sreda, 23. junija KRESNICA
Sonce vzide ob 5.16 ta zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 5.16 ta zatone ob 21.53.
Jutri, četrtek, 24. junija JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5, najnižja 18,3, ob 19. uri 24 stop., zračni tlafe 1011,8 pada, veter 6 km severozahodnik, vlaga 77 odst., nebo 3/10 pooblačemo, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
22. Junija 1971 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb.
Umrli so: 70-letna Glorglna Ruz-zier par. Fredanzan, 77-letna Anna Garaslch por. Kodrič, 70-letna Eu-gemia Tunih! por. Gullo, 3-letna Rosa Camel, 76-letni Giovanml Bamo-bi, 78-letal Celeste Basso, 48-letnl Enrico Btlaslavo, 72-letna Maria Te-resita Supdcičh vd. Supptal, 83-let-ni Giuseppe Pemnone.
SPOT priredi 27. t. m. avtobusi Izlet na Pokljuko z vzponom na P18^ nino Llpanec alt na Toše. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do vključno srede, 23. t m. Cena za člane 1-600, s8 nečlane 1.800 lir.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi društveni Izlet v nedeljo-dne 4 Julija t. t na Gorenjsko v Begunje tn Kropo Vpisovanje n8 sedežu društva, Ul Montecehl 6, ponedeljka dalje vsak dan od 1 do 20 ure Vpisovanje se zaklju v petek, 25 t m
Slovensko prosvetno društvo T* bor na Opčinah priredi v torek, ■ t.m., avtobusni (zlet v Logarsko do lino. Vpisovanje v prosvetnem d mu od 20.30 do 21 30 Odhod 1zPreJj prosvetnega doma točno ob 6 b zjutraj. Zamudnikov ne bomo kali.
SPDT organizira 10. in 11-
eno ta pol dnevni avtobusni v San Martino di Castrozza, od «0 der je možno z raznimi sedežm cami ln žičnicami se vzpeti na 2000 m ln uživati krasen razgled _ Cimon della Pala ln Pale di Martino itd. Za planince bo P08***. Ijeno prenočišče v Rlfuglo pedr„,o tl tn vzpon na Col dl Rosetta 2. metrov.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmettl, Trg Borsa 12, ro, Ul. Rossettl 33, Alta Mado^f del Mare, Largo Piave 2, Šahi na, Erta di S. Anna 10 (Kol vec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul Roma 16, ^aVyi zo, Ul. Bemlni 4, Al Castoro, • Cavana 11, Sponza, Ul. Montors št. 9 (Rojan).
22. junija Je nenadoma premtaU8 naša draga
Giustina Marconi vd. Pečar
Pogreb bo danes, 23 t.m. ob lS^ iz mrtva&niice glavne boin^ ravnost v oerkev in na pokopa v Skednju.	hg
žalostno vest sporočajo « _ Romilda in sin Dario z družin811 ter sorodniki.
PogT. pod. Ul. Zonta 3, te«-
38006
GORIŠKI DNEVNIK
»HSHfSf 1.—so..j irTi
Med včerajšnjo sejo deželnega sveta je skupina delavcev podjetja »Zenette« iz Pordenona demonstrirala pred poslopjem na Trgu Unitk, ker že nekaj tednov ne prejemajo plače. Od deželnega odbornika za industrijo so zahtevali nujno posredovanje
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Začetek razprave o zakonu za spremembe proračuna 1971
Odobravanje in kritike glede uporabe 3143 milijonov - Zavrnjena diskusija o ustanovitvi igralnice v Lignanu
Ob navzočnosti pičlega števila svetovalcev se je na včerajšnji dolgočasni seji deželnega sveta začela razprava o zakonskem predlogu glede nekaterih sprememb deželnega proračuna za letošnje leto. Pred tem so odborniki odgovorili na vprašanja nekaterih svetovalcev. Ta-
svetovalec Di Caporiaco, glede ustanovitve igralnice v Lignanu. Vodja svetovalske skupine KD Del Gobbo je predlagal, naj bi o resoluciji sploh ne razpravljali, ker bo o u-stanavljanju igralnic razpravljal parlament. Z večino glasov je bil ta predlog sprejet in tako je odpa-
ko je odbornik Giust odgovoril na dla nadaljnja diskusija, vprašanje svetovalcev Cuffara, Lo-' crihe in Moschionija (KPI) o razmerah, v katerih živijo grški študenti, na tržaški univerzi. Omenjeni svetovalci so opozorili deželno u-pravo na diskriminacije, ki se dogajajo na univerzi na škodo grških študentov. Odgovor odbornika ni zadovoljil komunističnih svetovalcev. Odbornik Giust je odgovoril, da je deželno odbomištvo za kulturo in prosveto vprašalo za pojasnila vodstvo univerze, ki je odgovorilo, da ne ve ničesar o grozilnih pismih grškim študentom, pač pa da je bil na stenčasu objavljen seznam grških študentov, češ da so agenti grškega konzulata. Odbornik Giust je še pripomnil, da ima deželna uprava malo vezi z življenjem na univerzi in je izjavil, da bi obsodila vsako diskriminacijsko dejanje, če bi o tem dobila jasna pričevanja. Zato je zaprosil svetovalce, naj mu sporočijo popolnejše informacije.
Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje, ki so ga postavili svetovalci Virgolini, De Biasio, Cogo,
Zanin in Martinis glede prispevkov podeželskim občinam za službo odvažanja odpadkov in smeti v manjših občinah. Masutto je predvsem pripomnil, da bi občine lahko o-pravljale to službo samo na izrecno zahtevo prebivalstva, ne pa na lastno pobudo. Omenil je zadevni državni zakon, ki pa je zastarel, ter poudaril, da ta problem zahteva vso pozornost. Deželni zakon iz leta 1966 že določa prispevke za gradnjo naprav za predelavo in sežiganje odpadkov, ne pa za smetarsko službo, ker so pač največji stroški prav za take naprave.
Po odgovorih je prišla na vrstni red resolucija, ki jo je predložil
aiiuiiiiiiiiuuHiimmHHiHiiKiimuiiiiiiiiiiimiimivmfimaHMiniiiiiiniiiiiMiiintittmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM
Začela se je razprava o nekaterih spremembah letošnjega proračuna, medtem pa se je slišal s trga močan ropot. Velika skupina delavcev in delavk podjetja Zanetti iz Pordenona je namreč priredila na trgu pred občinsko palačo, v kateri zaseda deželni svet, protestno manifestacijo, ker preti delavcem nevarnost odpusta z dela, saj so mnogi že v tako imenovani dopolnilni blagajni.
Zakonski predlog je utemeljil svetovalec Ginaldi, ki je v glavnem omenil stališče predstavnikov raznih svetovalskih skupin v ustrezni komisiji. Svoja stališča so potrdili tudi na včerajšnji seji. Gre za u-porabo skupno 3 milijarde in 143 milijonov lir (od tega okrog 1,3 milijarde na račun letošnjega proračuna) prebitka ali večjih dohodkov. Svetovalci Morpurgo (PLI), Boracetti (KPI), Bergomas (KPI) in G. Wondrich (MSI) so izjavili, da odobravajo nekatere postavke, druge pa odklanjajo, ker niso tako nujno potrebne. Morpurgo je zahteval večjo podporo dežele privatnemu sektorju, Boracetti in Bergomas sta opozorila na krizo v industriji in gradbeništvu, odobrila ukrepe socialnega značaja, zavrnila pa predlog o financiranju za gradnjo terase na morju v Lignanu in kongresne palače v Gradežu. Svetovalec d’Antoni (PSDI) je izjavil, da je deželna uprava dobro izbrala smeri za svoje posege. Razprava se bo zaključila danes.
stvene zavarovalnice za obrtnike, ki je proučil dokončni obračun za leto 1970. Glavno poročilo je podal predsednik zavarovalnice Ottavio Mazaroli. Prisotnim je orisal težave, ki so nastale zaradi podražitve bolnišniških vzdrževalnim Težave so nastale tudi zato, ker so pristojna ministrstva odrekla izredno podporo za izenačenje proračuna obrtniškim zavarovalnicam. Proti temu ukrepu je vodstvo zavarovalnice vložilo priziv na državni svet.
V letu 1970 je zavarovalnica o-mogočila 13.000 vpisanim skoraj 49.000 specialističnih zdravniških pregledov ter 1.700 sprejemov v bolnišnicah. Za kritje stroškov, ki jih zahtevajo ti ukrepi, bi bilo treba obrtnikom povišati zavarovalniške dohodke, čeprav je njihova zavarovalnina med najvišjimi v državi.
Po odobritvi obračuna je zbor spre,jel predlog za večjo lekarniško pomoč upokojencem, nakar so vnesli nekaj sprememb v proračun za leto 1971.
PRED DNEVI SO UMESTILI OBČINSKO KOMISIJO
V najkrajšem času je treba rešiti pritožbe davčnih zavezancev v Gorici
Predsednik komisije je odv. Tuliio Blessi • V petek bo sejo občinskega sveta ■ Razpravljali bodo o občinskem proračunu
V	petek ob 19. uri bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici. Na tej seji bodo svetovalci razpravljali o protipredlogih v zvezi z občinskim proračunom, ki ga je delno zavrnila osrednja komisija za krajevne finance. O tem bo govoril v občinskem svetu odbornik za finance De Simone.
V	ponedeljek popoldne je bila seja občinskega odbora. Predsedoval ji je župan Martina, razni odborniki pa so predlagali razne sklepe s svojih področij. Razpravljali so tudi o notranjem pravilniku zavoda (Lenassi*.
Odbornik za davke Gianni Ciuf-farin je pred dnevi umestil občinsko komisijo za davčne pritožbe. Komisija bo delovala dve leti in jo sestavljajo naslednji občani: Amneris Buttolo, Tuliio Blessi, Andrej Bratuž, Mario Bressan, Gui-do Cuschie, Luciano Spangher, Au-relio Decolle, Egone Lodatti, Luciano Viatori, Anton Velišček; te je imenoval goriški prefekt. Občinski svet pa je izvolil naslednje člane: Pietro Della Vedova, Gio-vanni Cipriani, Giuseppe Ballare, Giovanni Pettarin, Domenico Mu-nafo, Lucio De Rocco, Amleto Ceccherini, Enrico Zampi, Edoardo Bressan, Dante Guglielmotti, Ales-sandro Furlan, Albin Šuligoj, O-scar Franzot, Rodolfo Piciulin, Et-tore Romoli, Ettore Gioseffi, Ar-mando Lugnani, Adriano Loricchio, Fulvio Marcantonio, Bruno Man-fredini.
Odbornik Ciuffarin je v svojem uvodnem govoru omenil tudi davčno reformo, na podlagi katere bo do odpravili družinski davek. Istočasno je povabil komisijo, da prične čimprej z delom, ker je treba rešiti vrsto pritožb proti odmeri družinskega davka. Pritožb je sedaj v občinskih uradih 136. Člani komisije so nato izvolili za svojega predsednika odv. Tullia Blessija, za podpredsednika pa odv. Dome-nica Munafo in dr. Ettora Ro-mola.
Novi odbor zveze levičarskih upraviteljev
Pred dnevi so imeli v Tržiču občni zbor levičarsko usmerjene zveze za krajevno avtonomijo, v kateri sodelujejo izvoljeni svetovalci Komunistične partije, Sodalistič-
iiiMiiiiiiimuiiiiiiiuiiiiMniiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiniiuMUMimiiiiiiiiiiiiHiim
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Povečana proizvodnja Poligalanta v novem objektu v Volčji dragi
Lani so ustvarili 3,5 milijarde starih dinarjev pran dukta - Mladi ljudje odhajajo z Banjške planote
Obrtniška zavarovalnica odobrila letni obračun
Pred kratkim se je sestal zbor delegatov tržaške pokrajinske zdrav-
POTRJENA KAZEN TIHOTAPCEMA ZARADI 9 KILOGRAMOV CIGARET
Za pretihotapljene cigarete bosta morala plačati skupno skoraj 3 milijone lir
Pred tržaškim prizivnim sodiščem 'preds. Zumin, tož- Pascoli, zapis. D’Andri) se je morala včeraj zagovarjati dvojica tihotapcev, ki je bila obtožena, da je skušala pretihotapiti v našo državo 9 kg tujih cigaret. Na zatožni klopi sta sedela 33-letni Franco Toieh iz Ul. Meta-stasio 11 ter 29-letni Libero Strain iz Ul. Industria 5.
Na prvostopni razpravi se je z dvojico moral zagovarjati tudi 38-letni Sergio Suban iz Ul Vigneti 8, ki pa tokrat ni vložil priziva. Kazenski sodniki so vsekakor spoznali vse tri za krive tihotapstva ter obsodili Toicha na 1 milijon in 200 tisoč lir denarne kazni, Strai-na in Subana pa vsakega na poldrugi milijon denarne kazni. Vsem so v celoti odpustili prisojeno kazen.
Bilo je ponoči 27. julija predlanskim, ko .je skupina agentov finančne straže, pripadajočih posebnemu davčnemu oddelku, nadzirala področje pri Sv. Jerneju za prepeči-tev tihotapske dejavnosti. Nenadoma je brigadir financarjev zapazil skrbno skrito med školji pri morju, večjo vrečo, v kateri so bile cigarete vrste (Maribora* in »Peer*. Ni utegnil niti dobro pregledati, za kakšno vrsto cigaret gre, ko je zagledal motorni čoln, ki se je z ugas njenimi žarometi počasi približeval šentjernejskemu zalivčku. Nekaj a-gentov je seveda takoj ustavilo čoln in aretiralo Straina, ki je bil na njem, drugi pa so poskrbeli za aretacijo Toicha in Subana. Oba sta namreč prav v trenutku, ko se je čoln bližal kopnemu, šarila po ško-
ljih in bližnjem gozdičku.
Med zaslišanjem se je Strain takoj proglasil za nedolžnega. Dejal je. da je imel upihnjene luči zaradi električne okvare, sicer pa da je zaplul proti zalivu le zato, ker je moral popraviti motor. V ta namen je dejal, da ga je celo finan-car, ki ga je aretiral, videl, kako je imel v reki vijak in skrinjico
orodjem.
Suban .je prav tako zanikal, da bi vedel za vrečo s cigaretami Povedal je, da .je tistega dne šel v Jugoslavijo s propustnioo in se potem skozi šentjemejski mejni prehod hotel vrniti v Trst. Ko pa je zapazil financarje z žepnimi svetilkami, se jih je zbal, ker je visel nad njim zaporni nalog. Tako se je skušal skriti med čermi, kar pa mu ni uspelo, ker so ga financarji že prej zapazili. Na koncu je Suban še dejal, da je že drugič, kar je skupaj s Strainom obtožen tihotapstva, kljub temu, da je povsem nedolžen.
Najbolj fantastične izjave pa je dal Toieh, ki je dejal, da se .je malo prej sprl z ženo in se tako peš napotil do Sv. Jerneja, kjer je pod «mili m nebom* nameraval prebiti noč.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec dr. Pascoli predlagal za o-ba prizivnika potrditev prvostopne kazni, uradni branilec odv. Pangra-zi pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog, poleg tega pa obsodili Straina in Toicha še na poravnavo sodnih stroškov drugostopne razprave.
Podjetje Poligalant v Volčji dragi se je v zadnjih letih razvilo v eno pomembnih delovnih organizacij na Goriškem. Najprej je začelo izdelovati plastično embalažo, zatem je osvojilo še izdelovanje plastičnih rolet, elementov za predale ter vrsto drugih izdelkov iz plastičnih snovi. Prvo v Jugoslaviji pa je osvojilo izdelavo akrilatnih zob. Okoli 200 delavcev je ustvarilo v zadnjem letu nad 3,5 milijarde starih dinarjev realizacije. Stopnja dobička je precej visoka, saj znatno presega dobiček, ki ga dosegajo druge organizacije v občini. Kaže, da bo prihodnja leta napredek podjetja še intenzivnejši. Te dni so namreč preselili proizvodnjo iz starih prostorov v novo halo s površino 1500 kvadratnih metrov. V proizvodnjo so ob tem dali več novih strojev, s katerimi bodo dosegli višjo storilnost dela.
traktorjem Je vodil kmečki voz 28 letni Renato Orion iz Koprive.
• Italijanski center za socialno solidarnost (CISS) priredi tuidd letos počitniško kolonijo v Pradibo-sou v dolini Pesarina. Prva izmena bo odpotovala iz Gorioe 5. julija, druga pa 2. avgusta. Zainteresirani naj se čimprej javijo v uradu CISS v Kapucinski ulici.
Kmetijski zavod v Novi Gorici je pripravil študijo o razmerah, v katerih živi prebivalstvo Banjške planote. Študija je odkrila vrsto zelo perečih problemov. Predvsem je pokazala, da se prebivalstvo, ki živi na kmetijah, hitro stara. Na 243 kmetijah, ki so jih anketirali, živi 829 ljudi. Nad polovico gospodarstev je brez otrok do 15. leta starosti, kar 21 odstotkov vsega prebivalstva pa je starega nad 63 let. Na vsaki drugi kmetiji je po en za delo nezmožen član družine.
Ko so pri izdelovanju študije pro učevali možnosti napredka kmetij stva na Banjški planoti, so pred vsem ugotovili, da bi bilo potrebno čimprej izboljšati prometne poveza ve planote z dolino ter poskrbeti za boljšo elektriko. Družba pa bi morala tudi s posojili pomagati | kmetom, da bi opremili svoje kme-1 tije s stroji. Dejstvo je, da se na Banjški planoti ukvarja velika večina ljudi z govedorejo, ki je bila doslej kot kmetijska precej zapo stavljena. Zato ni čudno, da ima svoj traktor le vsaka 29 kmetija in da je kar 84 odstotkov vseh hlevov starih nad 50 let. Študija tudi ugotavlja, da je življenjski standard ljudi, ki živijo na planoti daleč pod standardom v dolini.
Odkritje plošče Ernestu Klavžarju
V Vipavi bodo prihodnjo nedeljo, 27. junija, ob 16. uri, odkrili spo-narodnemu buditelju in borcu za nerodnemu buditelju in borcu za pravice in napredek primorskih Slovencev Ernestu Klavžarju (1841-1920).
To je iniciativa Kluba starih go-riški-h študentov in Goriškega muzeja v Kromberku. Podobne plošče so v zadnjih letih odkrili v številnih krajih na Goriškem.
Na nedeljski slovesnosti bo govoril profesor dr. Fran Vatovec, sodelovala bosta pevski zbor (Srečko Kosovel* iz Ajdovščine in osnovna šola iz Vipave. Prireditelji vabijo k številni udeležbi.
Včeraj zjutraj so šli omenjeni delavci v povorki po Gradiški. V tem mestu je bil tudi sestanek pokrajinskih tajništev omenjenih treh sindikatov, ki so obravnavali hud položaj v katerega je zašla tekstilna industrija na Goriškem, kjer grozijo s številnimi odpusti.
Poleg stavke v Gradiški bo danes dveuma stavka v vseh tekstilnih tovarnah v naši pokrajini.
Danes šolske maše
Danes bodo v vseh osnovnih šolah na Goriškem zaključne šolske maše. Otroci naj se zberejo pred svojimi šojami oh napovedani uri.
ne stranke proletarske enotnosti in Socialistične stranke.
Po izčrpni debati so izvolili novi pokrajinski odbor te organizacije v katerem so med drugim tudi Andrej Jarc, župan v Doberdobu, Karlo Černič, podžupan v Doberdobu in Jože Jarc, pokrajinski svetovalec.
Danes stavka v Gradiški
V Gradiški bo danes od 10.30 do 12. ure splošna stavka. Proglasile so jo tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v znak solidarnosti z delavstvom tovarne Mac-chiuj, ki je že mesec dni v zasedeni tovarni.
IIIIIIIIIIIIIIMII|IIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||l|||||IIU|t|||1|||IHllllllll|A|llllllllll„||„|||m||„||||||,lll|||„,||||||||1|||||||||||||J|||||||||||||||||||||||rn||||||||||||||H|||u
V SVOJEM NASTOPNEM GOVORU
Novi pokrajinski tajnik KD za tesnejše stike s Slovenci
De Simone se je zavzel za nadaljevanje levosredinske koali, olje - Nadaljevati je treba s politiko dobrega sosedstva
Včeraj smo na kratko poročali, da je bil Pasquale De Simone, občinski odbornik za finance in pristaš morotejske struje, izvoljen v ponedeljek zvečer za političnega tajnika goričko Krščanske demokracije. Omenili smo, da so zanj glasovali vsi prisotni člani pokrajinskega odbora te stranke. Med strujami so dosegli sporazum, na podlagi katerega je bil Antonio Jakončič, levičar, izvoljen za upravnega tajnika. Dobil pa je pet glasov manj, kot je bilo število prisotnih članov z volilno pravico in v zvezi s tem se je spet odprla polemika, med pristaši raznih struj. V soboto se bo odbor KD spet sestal, da izvoli ostale člane pokrajinskega vodstva. Baje bo za podtajnika stranke izvoljen Giuseppe Peco-rari iz Šlovrenca, ki je bil do nedavnega pokrajinski odbornik.
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH STARŠEV
Na slovenski šoli v Ulici Randaccio je bila včeraj zaključna prireditev
Učenci petega razreda so se poslovili od osnovne šole - Sodelovali so tudi najmlaiši iz otroškega vrtca - Prisotnost krajevnih zastopnikov oblasti na prireditvi
V	šolskih prostorih v Ulici Randaccio je bila včeraj zjutraj ob zaključku šolskega leta majhna slovesnost, na kateri so nastopili otroci, ki obiskujejo tamkajšnji slovenski otroški vrtec in slovensko osnovno šolo. Nastop naših malčkov je omembe vreden, ker se ta šola nahaja v mestnem središču, kjer je vsak otrok, pridobljen za slovensko šolo, dragocen.
Na včerajšnji slovesnosti so bile prisotne mamice otrok, prišli pa so tudi nekateri zastopniki oblasti. Poleg šolskega nadzornika dr. Milana Brešana smo videli mestnega odbornika za šolstvo Moiseja, odbornika Paulina in pokrajinskega podpredsednika Waltritscha.
V	mali obednici otroškega vrtca je bila razstava risb in ročnih del otrok. Videli smo, da so bila nekatera dela zelo dobro napravljena.
Na prireditvi so imeli naši malčki kar dva napovedovalca Maura Dornika in Nadjo Marinčičevo. Dornik je pozdravil vse prisotne, dejal je da razstavljena dela izražajo vse to, kar naša srca čutijo*. Najprej so nastopili najmlajši iz otroškega vrtca z nekaterimi pesmimi. Zelo dobro so se odrezali in bili deležni navdušenega aplavza vseh prisotnih.
Nato Je Nadja Marinčič napovedala nastope učencev osnovne šole. Aleš Waltritsch je recitiral Toneta Pavčka (Bratovo pismo*, Barbara Rustja in Andrej Sirk sta prebrala pesmice, ki sta jih objavila v tržaški mladinski reviji (Galeb*, Marko Vogrič je recitiral Toneta Pavčka (Novi mož*.
Učenci tretjega, četrtega in petega razreda so nato zapeli pesmi (Sonce*, (Moja mamica*, (Pojte drobne ptice* in (Slovenec sem*.
Mauro Dornik je ob koncu pozdravil vse prisotne v imenu učencev petega razreda. Dejal je: (Poslavljamo se od osnovne šole. O-stal pa nam bo spomin na lepe ali neprijetne trenutke, ki smo jih v teh letih doživeli. Na neprijetnosti bomo pozabili, vse ostalo pa bomo skrbno čuvali. S posebno skrbjo bomo gojili ljubezen do svojega materinega jezika, ki je, kakor je zapisal pisatelj, največji zaklad, ki smo ga prejeli od svojih staršev.*
Učenci petega razreda so prireditev zaključili z Gradnikovo pesmijo (Brda*. Še pozdrav s strani učiteljic, pa se je prireditev zaključila.
vilno udeleže pionirskega srečanja na Lokvah nad Novo Gorico. Na srečanje so bili vabljeni tudi slovenski otroci, ki žive izven matične domovine. Vprašujem se kaj porečejo ti slovenski otroci, ko listajo brošuro (Svobodna Primorska* (izdal jo je odbor za zbor slovenskih pionirjev v Trnovskem gozdu pri Zvezi prijateljev mladine) in na strani 46 ugotovijo, na objavljeni skici, da prihajajo na Lokve iz kraja Trieste lahko po dveh smereh, dočim vodi iz kraja Go-rizia sem le ena sama pot; ne o-menjamo posebej, da je mogoče priti tudi iz kraja Udine.
Tako (svobodno Primorsko* nam predstavlja brošura, slabše kot bi to lahko storil servilni turistični prospekt. Nič kolikokrat je tisk pokazal na nedoslednost take vrste, žal pa se je iz tega vse premalo naučilo. Nemarnost je tudi pri takih primerih neozdravljiva, posmeh tistemu delu slovenskega naroda, ki prav tako na primorskih tleh vsak -dan kljubuje pritisku; " ki ga matična domovina, sodeč po gor-
njem primeru, brez občutka vsake prizadetosti sprejema. Sramotno je to, tovariši, ki ste brošuto izdali! Sramotno zlasti zato, ker mladim udeležencem lokvarskega srečanja meglite povsem jasna dejstva, ki ixh priznajo mcv.aarodne pogodbe in trezne misli. Zato ponovno vprašujem kaj porečejo slovenski otroci iz Trsta in Gorice?
Branko Marušič Nova Golica
Pripis uredništva: Strinjamo se s piščevo prizadetostjo glede italijanskega poimenovanja Trsta in Gorice na zemljevidu brošure, izdane ob pionirskem izletu na Lokvah. Ko smo zapazili ta spodrsljaj, so nas oohajali enaki tesnobni občutki kot n po3 in še marsikoga drugega na naši strani meje. Vendar pa je prehudo, da bi takšne primere posploševali ter na podlagi takšnih o-samljenih primerov krivili matično domovino, da spremlja raznarodovalne pritiske na primorskih tleh brez občutka vsake prizade-dosti.
Do tu kronika. De Sin-one je na ponedeljkovi seji takoj Po izvolitvi imel nastopni govor. Pomembno je, da je potrdil dosedanjo politiko stranke p krajevnem merilu; dejal je, da bo KD pod novim vodstvom nadaljevala politiko, ki jo je stranka vodila na Goriškem v zadnjih letih. Omembe vredno je, da se je zavzel za tesnejše sodelovanje med krščanskimi demokrati in socialisti v okviru politike leve sredine; seveda ni pri tem prezrl drugih političnih partnerjev, vendarle mora, po njegovem, obstajati vodilna komponenta med KD in PSI.
Goriška pokrajina mora nadaljevati s politiko dobrega sosedstva z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami. Treba je utrditi koeksistenco med italijansko večino in slovensko manjšino, ki je tako pomembna v nekaterih krajih na Goriškem. Slovenska manjšina pomeni človeško, kulturno in omikano obogatitev tukajšnje skupnosti.
V svojem uvodnem govoru je novi tajnik KD tudi ožigosal nasilje in dejal, da je treba, posebno pri nas, poudariti, da smo v Julijski krajini bili priča številnim dramam, ki so posledica zaslepljene politike nasilja. Zaradi tega je treba ožigosati fašistične napade na politiko sožitja med tu živečimi Slovenci m Italijani.
De Simone se je dotaknil še upravnih vprašanj. Podčrtal je u-pravne programe raznih občin in pokrajine, orisal nujnost tesnejše povezave s Trstom. Ko je govoril o notranjih problemih svoje stranke se je zavzel za širši razgovor s prebivalstvom in istočasno dejal, da je treba sklepe znotraj stranke sprejemati kolektivno.
Baje del pristašev večinske morotejske struje ni bil preveč zadovoljen z De Simonovim govorom. Tržiška skupina, ki se je morotej-cem pridružila šele v zadnjem času, naj bi imela določene pomislek«. Basisti pa so govor novega tajnika sprejeli z zadovoljstvom.
Stavka v tržiški ladjedelnici
Danes zjutraj bo v tržišM ladjedelnici splošna statika. Ob 8.30 bodo delavci odšli v Trst, kjer bo protestna povorka po mestu.
IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA
Pordenonska sindikalista pred sodniki zaradi letaka
Sodniki to ju oprostili, ker niso mogli ugotoviti njune odgovornosti Letak je bil v zvezi s stavko avtobusnih uslužbencev podjetja Ribi
I TJititKč- (UednUtm
Trieste, Goriiia ali Trst, Gorica
Prejeli smo:
Pretekie dneve je slovenski tisk vabdl mlade, da se kar najbolj šte-
Včeraj sta na zatožni klopi goriškega sodišča sedela sindikalista iz Pordenona na podlagi obtožnice upravitelja goriškega avtoprevozne-ga podjetja Ribi g. Otta Albrechta. Spominjamo se še dolge stavke uslužbencev avtobusnih podjetij, ki je bila lani v vsej naši deželi. Posebno ostro je bilo stavkovno gibanje v naši pokrajini, kjer je prišlo do več sporov med ravnateljstvom podjetja Ribi in uslužbenci. S tem v zvezi je bila takrat v Gorici manifestacija uslužbencev avtobusnih podjetij iz vse dežele.
Ob isti priložnosti so v vsej deželi delili sindikalni letak, na katerem je bilo med drugim napisano, da (v goriškem podjetju Ribi vlada najhujši fašizem, da se ne spoštujejo pravice uslužbencev, da izvaja vodstvo podjetja represije*. Upravnik podjetja g. Otto Albrecht se je čutil prizadetega in je sodišču prijavil zaradi žaljenja časti deželni koordinacijski odbor CGIL, CISL in UIL, ki je bil podpisan na letaku.
Preiskovalna oblast je bila mnenja, da so letak razmnožili na sedežu Delavske zbornice - CGIL v Pordenonu, zaradi tega so sodnim iblastem prijavili 49-letnega Giovan-nija Migliorinija, tajnika pordenon-ske delavske zbornice, in 34-letnega
Os carja Vignolo, uradnika istega sindikate.
Na letakih ni bilo po zakonu predpisane oznake kraja in datuma tiska. Na zaslišanju ste omenjena sindikalista zanikala, da bi bil letak tiskan na sedežu Delavske zbornice v Pordenonu. To je izjavila tudi uradnica tega sindikata. Ker niso ugotovili odgovornosti omenjenih sindikalistov, so ju sodniki včeraj, na zahtevo branilca odv. Toscana oprostili, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Predsednik sodišča je bil dr. Cenisi, stranska sodnika pa ste bila dr. Succi in dr. Marinelli.
Sporazum za ATI
Na Interslndu v Trstu so včeraj podpisali med ravnateljstvom tovarne ATI v Gorici In zastopniki sindikatov sporazum, s katerim so zaključili tritedensko sindikalno gibanje v tej tovarni. Na podlagi točk v sporazumu bodo delavke v tovarni dobite precejšnje plačilne poviške.
Kmečki voz se je prevrnil
Pri Madonninl se je v ponedeljek proti večeru prevrnil kmečki voz natovorjen s 15 stoti sena. Na vozu je sedel 65-let.nl Corrado Babrls, ki se je precej poškodoval. V goriški bolnišnici se bo zdravil 40 dni. S i
Pogovor o turističnih vprašanjih mesta
Jutri zvečer ob 21. url bo v gostišču Lan tema d’oro na goriškem gradu sestanek predsednikov raznih ustanov ln združenj. Pogovarjali se bodo o turističnih problemih našega mesta. Sestanek je sklicala goriška Pro Looo.
Vpisovanje v slovensko nižjo gimnazijo
Ravnateljstvo slovenske nižje •ednje šole v Ulici Randaccio ob-•ešča, da se vrši vpisovanje v prve, druge ln tretje razrede omenjene šote vsak dan od 10. do 12. ure, nepretrgoma do 24. julija.
Otroci slovenske osnovne šole In otroškega vrtca v Ul. Randaccio med včerajšnjo šolsko prireditvijo
Nesreči na delu
Bernardo Francbollč lz Dola, št. 41, e je včeraj ponesrečil na delu v rriškatn pristanišču. Na desno noto mu je padel težak kos reztovorje-lega tesa. Zdravniki pravijo, da bo 'zdrevel v sedmih dneh.
Na nekem gradbišču v Tržiču se ie včeraj popoldne ponesrečil Gino j Stetant lz Tržiča. Ozdravel bo v 1 sedmih dneh.
• Včeraj so v Tržiču razpravljati o medobčinskem urbanističnem načrtu za Tržič, Romke ln Staranosn. Tehniki so ta načrt že pripravili. Ponovno se bodo sestali jutri. Poročilo bodo nato predložili trem zainteresiranim občinskim upravam.
Iz goriškega matičnega urada
21. junija so se v Gorici rodili trije otroci, ena oseba je umrla.
Rojstva: Orienta Menegaldo, Monica Bassetto, Masstmiliano Stocoa.
Smrt: 67 Jetrna upokojenka Glo-vanna Batti.
Izlet v Trbovlje in Litijo z avtobusom priredi SPD v nedeljo 27. junija. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
VERDI 17.00-22.00: «Prome*se at Talbau, Malina Mercouri in A. Da. yan. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00: «Frammentl dl paura», D. Hemmlngs, G. Humnl-cutt, barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERN1SSIMO 17.15-21.30: «Quri-mada», M. Brando ln E. Marquez; italijanski kinemasknpekl film v barvah.
CENTRALE 17.30-21.30:	»Nol	a
Manhattan«, D. Janasen in K. Darby; kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15—21.30:	«MlBe	•
una donna« Italijanski dokumentarni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00: «Una prosti-
tuta ai servizlo del pubhllco e in regola con te leggl deMo statot. G. Railili in G. Gianninl. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00: «1 con-trabbandleri degli amini ruggeo ti«. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00: «Gli orrori del liceo femmlnile«, S. Grander In M. Mulligan, film je v barvah.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Dober posel v Italiji«, angleški barvni film — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Afera metropol policije«, ameriški barvni film — ob 18.30 ln 20.30.
RENČE:	«2ivl ali boljše mrtvi*,
italijanski barvni film — ob 20.30.
DESKLE: »Zakon brez zakona«, a-meriški barvni film — ob 20.
SEMPAS: »Armada v senci«, francoski barvni film — ob 20130.
KANAL: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
DE2URN1 LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je dane« ves dan la ponoči dežurna lekarna DTJDINE, P. S. Franoesoo 5, tri. 212*.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je e Tržiču dežurna lekarna S. NleoJh dr. Giorglo Olivetti, Ulica I. Mag-glo 94, tri. 733-38.
MEDNARODNA OTROŠKA NASELBINA «SEDMA CELINA*
Prva «otroška republika» na svetu na otoku Kakan v šibeniški občini
Otok je sedaj nenaseljen - Poleg šol bodo na otoku delavnice, laboratoriji in ateljeji • Polag materinih jezikov bo osnovni jezik za sporazumevanje esperanto
Otroci vseh narodov sveta bodo na jugoslovanskem ozemlju imeli svojo naselbino, svojo »republiko*. Občina Šibenik je lani ob proslavi 25-letnice OZN dala na razpolago nenaseljen otok Kakan s predlogom, da se na otoku zgradi mednarodna otroška naselbina. Naselje je že dobilo svoje ime »sedma celina*. Ideja o ustanovitvi te mednarodne otroške kolonije se je rodila lani med tradicionalnim otroškim festivalom v Šibeniku, na katerem so prikazali film Dušana Vu-kotiča »Sedmi kontinent*. Ko je avtor filma pred njegovim predvajanjem objasnil, zakaj in kako je ustvarjal film, so organizatorji festivala sklenili zgraditi na otoku namesto otroškega počivališča stalno naselbino, katere prebivalci bi bili samo otroci raznih narodov sveta. Prvotno je bilo zamišljeno, da bodo predlagali svetovni organizaciji, naj vsem svojim članicam dodeli zemljišča, na katerih bi te same, po svojih finančnih možnostih, zgradile stavbe v narodnem slogu, medtem ko bi šolo, gledališče, razne ateljeje, delavnice, kino dvorano in športne objekte zgradili s skupnimi sredstvi vseh držav. Ta načrt so opustili, da bi se izognili možnosti, da se pri medsebojnem tekmovanju držav, da bi zgradile čim lepše stavbe na »sedmi celini*, ustvarijo razlike med otroki raznih narodov. Zato so sklenili, da se pod okriljem svetovne organizacije ustanovi osrednji sklad, iz katerega bi se financirala graditev vseh objektov na otoku Kakan, kjer bi se otroci vzgajali v duhu ljubezni, tovarištva, brez rasne, verske in narodnostne nestrpnosti. Osnovni jezik sporazumevanja naj bi bil, poleg materinih jezikov, esperanto, ki bi se ga otroci učili v šolah. Otroška »republika* pa ne bo samo kraj iger in zabave, ker bodo na otoku poleg šol zgradili razne delavnice, laboratorije, ateljeje, o-premljene z najmodernejšimi znanstvenimi in tehničnimi sredstvi. Tu si bodo otroci pridobili znanje z najsodobnejšimi pedagoškimi in po-
skusnimi metodami. Nobelovi nagrajenci, otroški pisatelji in druge znamenite osebe bodo častni občani »otroške republike*. Pod njihovim nadzorstvom bodo vsako leto organizirali sestanke, kar bo omogočilo otrokom vseh narodov sveta seznanjanje z dosežki sodobnega človeštva.
Takoj po sklepu komune Šibenik, ki je dala na razpolago svetovni organizaciji otok za organizacijo mednarodne »otroške republike*, so na sestanku v Šibeniku organizirali jugoslovanski odbor za uresničenje te zamisli. Člani odbora so ugledni jugoslovanski javni in kulturni delavci, med njimi Rodoljub čolakovič, Ivo Andrič, Miroslav Krleža in drugi. Na pobudo jugoslovanskega odbora in občine Šibenik se je ideja o ustanovitvi »sedme celine* naglo razširila na ostale kraje Jugoslavije. Za uresničenje te zamisli skrbijo poleg jugoslovanskega odbora in zveznega sveta za skrbstvo in vzgojo otrok Jugoslavije tudi klubi in odbori »prijateljev sedme celine*, ki so jih ustanovili v raznih mestih Jugoslavije, kakor v Šibeniku, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu. Njih člani so ugledni kulturni in javni delavci. Medtem pripravlja skupina strokovnjakov centra za predšolsko vzgojo otrok v Zagrebu elaborat pod naslovom »Programske ideje sedme celine*. Elaborat bo gotov do konca julija, ko bo predložen v odobritev zveznemu izvršnemu svetu. Ko ga bodo zvezni organi odobrili, ga bo ZIS poslal svetovni organizaciji. Glavni tajnik OZN U Tant je v odgovoru na obvestilo o predlogu izrazil med drugim »posebno zadovoljstvo in srečo zaradi te ideje*.
Medtem je občina Šibenik že pričela s pripravami za graditev objektov na otoku. Pitno vodo bodo na otoku oskrbovali s posebnimi napravami, ki bodo spreminjale morsko v pitno vodo. Električni tok bodo na otok speljali do konca tega leta. Del podvodnega električnega kabla je podarila norve-
MiiiiiiiiiMiiiMiiimiiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiitMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiHiHiHiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiii
Prva razstava portretov Rudija Sturma z Vršnega
tretšrancih. Naglica ni nikjer do-‘bra/ še najmanj pri unvettiškem' ustvarjanju.
Ljudska knjižnica v Tolminu nas je že dan po končani razstavi' Marija Vilharja presenetila z novo razstavo. To pot razstavlja 18 portretov - risb domačin z Vršnega Rudi Šturm. To je že sedma razstava v Mali Tolminski galeriji.
Ko smo na prijazno vabilo razstavljavca vstopili v razstavni prostor, so nas s tem pozdravili nekateri znani obrazi tolminskih ljudi. Glej, glej, sai to je Pepi Bri-cov, tisti tam pa Andrej Kavčič -Kovač iz Zatolmina. Tako smo srečali do sedaj nepozabnega risarja - umetnika z Vršnega, tistega Vršnega, kjer .je tako lepo prepeval »Goriški slavček*.
Pri ogledovanju razstavljenih portretov / smo ugotovili, da ima risar - portretist zelo ostro in o-pazujoče oko. Vse značilne poteze obraza ujame in prenese na papir. To je močno vidno na obrazu nad 80-letnega Pepija Bricovega. Presenetljivo posrečen je portret kmeta s klobukom na glavi in malo naprej sklonjeno glavo. Žive oči in poteze prikazujejo radovedneža, ki napeto pričakuje. Portret obraza kmečke matere z ruto na glavi, zavezano pod brado, nas spominja na babice, ki jih ni več. Živ in resničen ie tudi kmet s klobukom na glavi, košatimi obrvmi in kocinastimi, navzven štrlečimi brki pod nosom.
Omenili smo le nekatere izmed osemnajstih razstavljenih portretov. Na nekaterih portretih — tako na tistem mlajšega dečka — se pozna naglica skiciranja. Risarju - portretistu tale nasvet: Le nikar naglice pri prihodnjih por-
ška tovarna »Standard Telephon of Kabelfabrik*.
Otok Kakan, ki leži med otokoma Kapri in Žir, je eden največjih nenaseljenih otokov šibeniškega področja. Otok je 6 km dolg in od 200 do 1000 metrov širok. Najvišja točka otoka je 112 metrov nad morjem. Okrog 40 odst. otoka, ki je 12 morskih milj oddaljen od Šibenika, pokriva drevesje. Klima na otoku je podobna klimi otoka Hvara, ki velja za eno najbolj sončnih področij jadranskega področja, kjer celo pozimi le redko dežuje.
BOŽO BOŽIC
Nekaj življenjskih podatkov. Rudi Šturm se je rodil na Vršnem pred 45 leti kot sin malega kmeta. V družini je bilo sedem otrok. Ko .ie obiskoval ljudsko šolo, je italijanski učitelj opazil njegovo nadarjenost v risanju. Očeta je nagovarjal, naj bi poslal sina v šole. Žal, je revščina zapirala vsa vrata. Ko se ie leta 1941 začel oborožen upor, je vsa družina Sturmovih začela pomagati. Rudi je najprej pomagal na terenu in postal član SKOJ, v maju 1944 pa je postal borec v idrijsko-tolminskem odredu. Potem ie bil v Kosovelovi brigadi, na karavli P-23 in na komandi mesta Tolmin kot mitraljezec. V vojski je bil vse do leta 1947. Od leta 1948 do 1954 je bil v službi pri ljudski milici. Leta 1955 je prišel končno domov in se poročil na kmetijo na Kamnem, kjer živi še danes.
Ko je kot miličnik služil v Ljubljani. je spoznal znanega umetnika Božidarja Jakca. Pokazal mu je nekaj svojih risb, ki jih je Jakac pozorno opazoval. Nazadnje mu je svetoval, naj skuša izdelati vsaj večerno gimnazijo, da si pridobi potrebnega znanja za vstop na slikarsko akademijo. Obljubil mu je vso pomoč in še pristavil, da je treba borcem pomagati in jih ščititi.
Prezaposlenost v službi Šturmu ni dopuščala, da bi sledil nasvetu.
A. Pagon - Ogarev
Pomoč Unesco za tiskanje knjig v nerazvitih deklah
Mednarodni center za informacije o avtorskih pravicah, ki ga je ustanovil Unesco, začenja delovati. Ustanovili so ga, da zmanjšajo finančne težave založnikov v nerazvitih deželah, ki želijo izdajati knjige.
Knjige, ki jih izdajo v tako imenovanem tretjem svetu, predstavljajo komaj nekaj nad 12 odstotkov letno tiskanih knjig na svetu. Zaradi tega morajo omenjene države uvažati veliko količino del, ki jih potrebujejo. Medtem ko imata Azija, Afrika in Latinska Amerika 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, se til tiska zelo majhen odstotek od približno petih milijard del, ki se tiskajo vsako leto, in sicer okoli 128 milijonov za Azijo, t.j. 2,5 odstotka in 7,3 milijona za Afriko, t.j. manj kakor 0,15 odstotka. Čeprav je stanje ugodnejše za Latinsko Ameriko, je prepad med potrebami in proizvodnjo še velik. Isto se ugotavlja tudi za arabske države.
Eden od dejavnikov, ki zavirajo notranjo proizvodnjo knjig, je plačevanje avtorskih pravic za reprodukcijo, prevode ali prilagoditev tujih del. Plačilo teh pravic je toliko težavnejše, ker je treba plačevati v devizah. Da bi rešili ta problem, je splošna konferenca Unesco sklenila lanskega novembra ustanoviti mednarodni center za informacije o avtorskih pravicah.
Center zbira podatke o knjigah, ki so lahko na razpolago nerazvitim deželam, v kolikor mogoče ugodnejših pogojjh zanje. Glavni ravnatelj Unesco je pozval države v razvoju, naj mu sporočijo vrste del, ki jih potrebujejo. Države, kjer je založniška dejavnost zelo razvita, pa je pozval, naj pošljejo podatke o koncesijah ali olajšavah, ki so jih pripravljene dajati glede avtorskih pravic.
I IZ UMETNOSTJS1H GALKIIIJ |
R. Ariosi in R. Stocchi
Petintrideset podob, olj, akvarelov in risb obsega poslednja umetniška žetev pokra jinarja. ki je do sobote razstavljal v občinski galeriji. Je to nad njo uradujoči RENATO ARIOSI, ki je pričel sloveti kot odličen akvarelist, a se je nato navdušil za slikanje pokrajin in morja z oljnatimi barvami. Oboje je na razstavi v številčnem ravnovesju, kar priča, da Ariosi enako ljubi tržaški Kanal in pristan s pestro obarvanimi čolni v Sacchetti in ladje ter vlačilce vseh vrst, barkovljanske čeri in gradeške lagune in še čisto morsko gladino spreminjajočo se v raznih letnih časih enako kakor krnski razgledi v njegovih pokra-jirufi. Ariosi zajema vse to iz bližnje in oddaljenejše okolice mesta, ker samo dve sliki sta iz drugih krajev, namreč dobro uspeli podobi gradu v Colloredu di Monte Albano. Priznati moramo, da se je Ariosi tudi v prikazanem oljnem slikarstvu povzpel na raven iste veščine kakor v svojih akvarelih, ki jih enako, ljubi. Kajti v oboje, obenem s podajanjem resničnega izgloda krajev, vnaša vanje tudi globoko pesniško občutje, saj njegovo umetniško izvežbano oko zna nezmotljivo izbrati primerne izseke narave v tistih trenutkih posebne lepote dnevne svetlobe, ko gledano najučinkoviteje izstopa bodisi pod sončnim ali na-oblačenim nebom, damo dve sta to pot tu tihožitji cvetlic in trobentic, ki bosta s svojo pomladno razkošnostjo gotovo nekomu pomagali uživati toploto štirih sten doma.
« * *
Če bi morali Kakemu tržaškemu slikarju, ki je pričel svojo umetniško pot po vojni, podeliti nagra-
do za nepremakljivo vztrajanje v prikazovanju ljudi kot nosilcev poslanstva o človeku, potem bi jo gotovo prejel Romeo Stocchi Tho-meis. Medtem ko je večina mladih usmerjala svoje slikarske korake v smislu spreminjanja tokov prodirajoče abstraktno-informalne likovnosti, je skozi vseh petindvajset let po vojni Stocchi risal in slikal resnične ljudi v njih vsakdanjem veselju in skrbeh. To vsekakor potrjuje tudi njegova razstava v razstavni dvorani uSojia-nopulo*.
Je to do danes njegova največja razstava, kjer visi obilica risb in temper najrazličnejše aktualne vsebine, čeravno se že nekaj let med njimi pojavljajo tudi zelo uspele in sproščeno zasnovane podobe tihožitij. K temu moramo pripomniti, da je pričel Stocchi nastopati kot ilustrator, ki je zaslovel po vojni v naprednem tisku. Verjetno se prav zaradi risarske popolnosti v obvladanju človekovega telesa, ni mogel ali maral odločiti, da bi to ne vsakomur lastno spretnost risanja žrtvoval abstraktni umetnosti, ki se izraža predvsem v barvah. Črno-bela risba pa je bila od nekdaj velika umetnikova ljubezen. Do danes pa je od svojega početnega dojemanja oblik Stocchi odstopil le toliko, da je v risbah nekdaj skoro akademsko natančnost obrisov nekoliko ekspresionistično zrahljal in jo bolj valovito razgibal. Njegova dekleta na slikah te razstave so morda manj lepa kot nekoč, a so zato bolj življenjska, njegova dela so nekoliko manj socialno podčrtana, a so zato gotovo bolj umetniško dodelana, tihožitja v temperah pa naravnost pesniško zelo občutena. MILKO BAMBIČ
Šolske prireditve in razstave
Šolske prireditve in razstave ročnih del ob zaključku šolskega leta so v glavnem končane. V soboto podvečer je bila zaključna šolska prireditev učencev osnovne šole «Albert Sirk* v Križu. Prireditev je bila na šolskem dvorišču. Številni starši in prijatelji šolskih otrok so pozorno sledili bogatemu in pestremu sporedu.
Učenka Ddegarda Košuta je v začetku pozdravila vse navzoče in je nato napovedovala posamezne točke sporeda. V svojem pozdravu je med drugim poudarila, da zaključujejo šolsko leto v znamenju hvaležnosti, Id jo dolgujejo vsem, ki so se z njimi vse leto požrtvovalno trudili. Nadaljevala je: »Hvaležni pa smo tudi vam, dragi starši, ki ste naše napore dan za dnevom skrbno spremljali in nam v mnogočem bili v pomoč.* Nekaj besed je izrekel tudi Peter, učenec V. razreda. Miran pa je predal »težki ključ* učencem IV. razreda, katerim je prebral poslanico, v kateri je rečeno, da morajo biti »skrbni varuhi, natančni nadzorniki nad delom in vedenjem, vestni ravnatelji, modri učitelji mlajšemu rodu* itd.
Sledil je spored, ki je obsegal okoli 20 točk. Šolski pevski zbor je v začetku in na koncu sporeda ter med njim zelo dobro zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Kriški otroci so zapeli tudi sveto-kriško himno, ki jo je na besedilo Vinka Beličiča uglasbil dr. Zorko Harej.
Vsi navzoči so bili s prisrčno in domačo prireditvijo zelo zadovoljni ter so z burnim aplavzom nagradili vse nastopajoče ter s tem izrekli priznanje tudi vsem učiteljem, ki so učence pripravili za uspešen nastop.
M. M.
fTTiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiin^uiHiiiiiuiHiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiniiiiiiii
NA POBUD« OBČIN BUJE IN NOVIGRAD
V kratkem modernizirana cesta Noviffrad-Buje-Kaste!-Dragonja
Cesta bo velikega pomena za razbremenitev cestnega prometa na obalnem področju
Čez nekaj časa bo obnovljena in modernizirana cesta Novigrad — Brtonigla — Buje — Kaštel — Dragonja. Pobudo za to sta dali občini Buje in Novigrad. S tem bodo odprli še en dohod v Istro, kar je velikega pomena ne samo za občini Buje in Novigrad, temveč tudi za razbremenitev cestnega prometa na slovenskem obalnem območju in v precejšnjem delu zahodne Istre.
V delu Istre od Kopra skozi Izolo in Portorož do Buj, Umaga in dalje do Poreča se na cesti Koper — Pulj vedno veča pro-
iiiiiiiiiiiiiJUfiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiKimiMiiiiiiifitiimiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiHifiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh vam je zagotovljen, če se boste z večjo skrbjo posvetili nekaterim organizacijskim vprašanjem. Ohranite mirno kri.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Za dosego uspeha se boste morali trdo boriti, vendar boste postavljeni si cilj dosegli. Ne žalite po nepotrebnem.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če boste omahovali, se vaši posli ne bodo ugodno razvijali. Pazite, da ne pride do mučnega spora v dru-žifii.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugodne možnosti za glasbenike in pesnike. Odlična priložnost za prijetno pustolovščino.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zdi se, da vam je uspeh v neki prazni zadevi zagotovljen. Večje razumevanje do drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste navdahnjeni z veliko borbenostjo, vendar pazite, da ne bo presegla meja. Ne zahtevajte preveč od družinskih članov.
do 23.10.) bo precej
TEHTNICA (od 23.9.
Vaš poslovni položaj se izboljšal, kljub spletkam nekega tekmeca. Upoštevajte neko stvarno kritiko.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan bo poln manjših presenečenj, toda tudi lepih uspehov. Menjali boste svoj program.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite v svojem delu bolj natančni in ne prepustite ničesar naključju. Oprite se bolj na razum kot na čustva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne podvomite v uspeh neke kupčije, ker bo vse dobro poteklo. Skušajte svojo dobro voljo prenesti tudi na druge.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne spreminjajte ničesar v programu, ker je dobro izdelan. Privoščite si več počitka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremenite svoj načrt, če hočete uresničiti sprejete obveznosti. Čimprej rešite nekatere manjše spore.
met. Zlasti prihaja to močno do izraza v zvezi z delopustnim turizmom: ob sobotah se vije vrsta avtomobilov od Kopra dalje, v nedeljo popoldne pa se ta vrsta vije v nasprotno smer. Poleg tega nastaja velika gneča avtomobilov na nekaterih križiščih. Zaradi tega potrebujejo obiskovalci mnogo več časa za pot iz Ljubljane ali Trsta v Izolo, Portorož, Umag, Novigrad ali Poreč.
Ta velika množica delopustnih turistov na cesti Koper — Pulj je značilen pojav za ta del Istrskega polotoka. Mnogo prebivalcev slovenskih mest ima namreč svoje delopustne hišice v Slovenskem primorju in na obali Hrvaške Istre od Savudrije do Poreča. Mnogo prebivalcev Trsta ima svoje sorodnike v tem delu Istre in ob praznikih prihajajo k njim na obisk. Poleg tega prahaja za dopust v ta del Istre mnogo obiskovalcev iz bližnje Italije.
Ves ta promet, poleg prometa motornih vozil in rednih turistov, je prevelika obremenitev za eno samo asfaltirano cesto, ki je ozka in nesodobna. Zaradi tega je treba še posebno pozdraviti pobudo dveh majhnih občin, ki jima je z velikimi napori uspelo storiti vse, da sta svojo zamisel lahko uresničili, ter da bo cesta kmalu obnovljena in modernizirana. Drugi del te ceste od Buj do Kaštela in Dragonje pa bo moderniziran še v tem letu.
Za razbremenitev obalne ceste Koper — Portorož je velike važnosti tudi obnovitev mostu čez Dragonjo pod Kaštelom, kar je rezultat sodelovanja Slovenije in Hrvaške pri reševanju skupnih problemov. N6va cesta Novigrad — Buje — Dragonja — Koper bo velike važnosti zlasti za tiste motorizirane obiskovalce, ki so namenjeni v bolj oddaljene kraje
Istre, ker bo ta cesta za nekaj kilometrov krajša od obalne ceste.
T. F.
Nedopustna nepoučenost
Italijanski krožek za kulturo v Tel Avivu je od 4. do 8. maja priredil razstavo dnevnikov v Italiji. Razstava je bila v kulturnem centru telavivske občine. Odprl jo je italijanski veleposlanik v Tel Avivu.
Razstava je bila razdeljena na več oddelkov, da bi s tem poudarili značilnosti dnevnega tiska v Italiji. Razstavljene so bile glave časopisov, tretja stran, literarna, umetniška, znanstvena stran, strani, ki so posvečene predstavam, ženskim vprašanjem, šoli, mladini itd.
Iz seznama razstavljenih časopisov, ki smo ga dobili, izhaja, da je bil razstavljen tudi Primorski dnevnik. V obrazložitvi, ki jo je za prospekt napisal Giorgio Romano, pa se kaže nedopustna nepoučenost organizatorjev. V tej obrazložitvi »menja tri neitalijan-ske dnevnike, t.j. «Daly American*, »Dolomiten* in naš dnevnik. Medtem ko za »Dolomiten* pravilno navaja, da je glasilo nemške manjšine v Južni Tirolski, piše glede Primorskega dnevnika samo, da je pisan v ...hrvaščini.
Kako to, da so organizatorji poučeni o nemški manjšini v Italiji, dočim kažejo popolno nevednost glede Slovencev v Italiji. Dolžnost tistih, ki so omenjenemu krožku poslali podatke o dnevnem tisku, bi bila, da jih točno informirajo tudi o Primorskem dnevniku, čeprav bi pričakovali tudi od organizatorjev samih, da so točno poučeni o razmerah v svoji državi, če jo hočejo dostojno predstavljati v tujini.
Otroci, ki so nastopili na zaključni šolski prireditvi v Križu
Na šolski razstavi v Križu
Razstava risb v liceju F. Prešeren
šolska razstava v Boljuncu
Šolska razstava v Trebčah
-1
TOME SVETIMA
mm n niim im imi n iiiiniiii iiiinu n muc* knjig«
15.
Srečanje s von Graffon je vplivalo na Wolfa kot nekaj kapljic krvi na slednega psa, ki se mu je sled Izgubila v vodi, na drugem bregu pa povsem izginila. Vsa sumničenja in ugibanja so se mu izjalovila in splahnela kakor voda v izsušenih tleh. Čutil se je krivega in zato ogroženega. Ti cepci ne bodo nikoli razumeli, da tudi v obveščevalni službi tvegaš kmeta kakci v šahu — da potem dobiš trdnjavo.
Nenadoma se mu je zazdel njegov položaj nevarno omajan _ ne bi imel za seboj generala, bi bil izgubljen...
Naslednje Jutro je odšel navsezgodaj k zdravniku, da mu .je prevez*1 rano, nato pa takoj v urad, kjer se je najprej vseiu bližnjim sodelavcem pokazal v vlogi ranjenega, ki pre-#r>i bolečino in vztraja v okopu.
Potem se je v telegrafskem slogu seznanil z vsemi novicami Preletel je kopico poročil, prisluhnil nekaterim svojim ljudetn ir. ugotovil, da se med njegovo odsotnostjo ni zgodilo nič omembe vrednega. Mrtvilo, kot mu je dejal general... Se talcev niso streljali.
Potem ko se je premaknilo težišče vojne na Idrijsko, so se na Gorenjskem vsd oddahnili. Tudi terenci in vosoved so mirovali, kot bi se sporazumeli s policijsko komando za kratek oddih. Dobro, da se je vrnil. Tako nekako bo, kot bi prišla ščuka v ribnik lenih krapov. Pokazal jim bo hudiča, tem za-
lednim, kristalno čistim podganam!
Jezno je zmetal del papirjev v predal hrastove mize, vse drugo pa v železno blagajno. Potem je zapustil pisarno, nastlano in nagrmadeno z zemljevidi in orožjem, ter odšel na oglede.
Poveljnika ni bilo doma, zato je obredel vse druge pisarne. Vesti o idrijskem spopadu in generalovih potezah je še poostril. V njegovi «tovami ldej» se je nekaj zataknilo. Od časa do časa ga je vznevolj ila še bolečina v ramenu, da mu je bilo, kot da bi ga prebodel ostro brušen rapir. Z nagonom ranjene divjadi, ki se prebija k vodi, je obiskal vse znance o-koU jezera. Iz drobtinic, ki jih je nabral, si je že pred večerom zložil sliko, iz katere je spoznal, da so njegovi nasprotniki temeljito izrabili njegovo odsotnost v svojo korist in njegovo škodo. Izgubil je nekaj dragocenih postojank, v katero so se medtem naselili drugi.
Ker so ga povsod počastili s kozarčkom žgane pijače in s kavo, je pod noč postal že omotičen in prav melanholično razpoložen. V takšnem razpoloženju je bil najbolj dojemljiv za vse skrite vtise in najbolj nevaren.
Po večerji se je namenil v hotel, k prikupni vdovi, hote-lirki srednjih potreb in srednjih let, katere sin je bil kot policijski sodelavec zavoljo svoje zaletavosti večkrat potreben njegove pomoči.
Ta ženska politično ni pomenila nič, znala pa je uporabiti svoje široko srce, da je svoje znance in prijatelje s fanatično vztrajnostjo reševala iz njegovih krempljev. V teku dveh let se je njun odnos razvil v poseben stil, ki je mejil že na u-metnost.
V zameno za popustljivost in posredovanja Je bil Wolf v hotelu, napol zasedenem s pisarnami varnostnih uradov, vedno zaželen gost; imel je na voljo jedačo in pijačo in vse drugo, s čimer je bilo moč postreči sredi vojne. Prijateljico Zofko je našel v družbi dveh mož v posebni sobi za goste.
«0, Helmut, ali ste vstali od mrtvih? Tu so raztrosili vesti, da ste padli za domovino,)) je čebljala prikupna gospa, ko ga je zagledala pri vratih. Stopila mu je naproti in stegnila svojo mehko ročico.
Wolf se je pijano zahohotal:
«Seveda sem padel... Ne samo enkrat, ampak večkrat, pa sem se vselej pobral. Nikomur ne bom napravil veselja...»
Zavalil se je v ponujeni naslonjač. Gospoda sta vstala, da bi se poslovila, ker jima ni bilo do njegove družbe. Toda Wolf, ki je oba poznal, je ukazal: «Sedita!» — kot učencem v šoli. «Nič ne bo škodilo, če se malo pogovorimo.))
Moža sta obsedela nekam nelagodno. Hotelirka je nalila kozarce s črnino, kmalu zatem je prinesla še narezek.
«Od'kar vas nisem videl, gospa, ste se pomladili za celih pet let. Ne vem, kaj vam tako prija. Zares ste očarljivi. Morda zavoljo mladih ljubčkov,« se je hudomušno nasmehnil in ji pomežiknil.
«Vedno najdem kakšnega oboževalca, nikoli nisem sama,» mu je brž vrnila. «To pa so le poslovni prijatelji; sosedje smo, saj veste, kako je.»
«0, seveda,» je dejal Wolf. «Kdo ve, s čim spet trgujete, vi, poslovni ljudje, ljubitelji denarja. Poznam vaše preklete pridobitniške riti, ki jim ni nikoli dovolj in zmeraj premalo. Kopljete se v markah, nikoli v življenju vam nd šlo tako dobro kot sedaj v velikem rajhu, pa še niste zadovoljni. Celo u-pirate se nam in podpirate komuniste, a?» sii jih je sposodil Wolf in si nalijal, dokler se vsem trem niso svetile oči kot trepetajoče sveče.
«Ne sodite nas tako slabo, gospod major. Lojalni smo, trgujemo po zakonu oblasti, ki smo ji pokomi,» je dejal opravičujoče vljudno prileten mož in se obrnil k Zofiji. «Gospa naj pove, pozna nas, skupaj smo hodili v šolo.»
Wolf je prekinil njeno vneto zagovarjanje s krohotom. Z •BIP z Tf trf nreiA pio^o Io?qo of ‘fafti od taSes af ojfoj OABjpz njo zaprl usta:
«Molči, da ne boš preveč lagala. Pravite, da ste lojalni? Ha, vi pa lojalni! Vaju oba bi bil moral že davno zapreti in obesiti, brez zaslišanja, toliko masla imata na glavi,» se je hehetal in ju prebadal z očmi, ki so sijale kot konice bajonetov in se ustavile na tistem, ki se je opravičeval. «No, govori, kar povej, kje imaš brata in oba sinova! Kdo naj verjame
pravljici, da sta izginila v bombardiranem mestu? Jaz ne! No, kje je brat, kje je?» je renčal Wolf.
Mož je nekoliko pobledel in se otepal. «Ne vem. Že dve leti nisem slišal zanj.»
«He, prve dni, ko smo prišli, bi vas morah že izseliti. Vi, Blejci, ste navadne barabe, že dolgo vas poznam... Se boste že prepričali, kaj znam, čeprav mislite, da sem neumen. Spoznali boste, da sem pameten jaz in vi neumni. Vse vem o vas. Od pušk, ki jih je mladina vzela iz jezera, do zvez, ki jih vzdržujete s komunisti in Angleži. Samo čakam vas, Judje,» se je pijano krohotal. Iznenada pa se je zresnil:
«Zdaj se izgubita, dokler me ne popade jeza, in pustita mejo Zofi pri miru. In nehajte že zagovarjati lopove in jih spravljati iz zaporov! Le kdo se bo usmilil vaju, ko bosta zaprla?«
Domačina sta se poslovila ln jo jadrno pocedila domov.
Wolf pa se je kar naprej nalival. Ko sta ostala saina s hotelirko, mu je malo odleglo.
«Ali sem jima izprašil dušo?« se je obrnil k njej.
«Preveč ste ju zastrašili, dragi Helmut. Vso noč ne bosta spala.«
«Ne preveč, ampak premalo! Začel bom zapirati vse oJ kraja. Dovolj imam podatkov!«
«Oh, prizanesite jim! Kdo vam bo potem dajal marke, če boste zaprli vse, ki kaj imajo?«
Ko mu je to dejala, se je za hip zresnil: ((Molčite, neuin niča. O tem, kar vas bom vprašal, niti misliti ne smete na gJas.» Nagnil se je k njenemu ušesu in šepnil v rahli duh parfuma: «Pri vas v hotelu stanuje kapetan von Graff. Kako je z njim?«
«Oh, očarljiv mladenič, zelo vljuden in dobrohoten. Medtem ko vas ni bilo, sem nekajkrat potarnala vpričo njega-*
«Saj ste nori, draga moja! Povsem nori! On se zanima za stvari, ki ga nič ne brigajo in so za vas zelo nevarne. Izogibajte se ga kot hudič križa, če ni že prepozno.«
Hotelirka je osupnila in srce ji Je začelo hitreje utripati. Mežikala je z omamljenimi očmi, razočarana nad svojo bi-
NA TENIŠKEM TURNIRJU V VVIMBLEDONU
Več presenečenj že v prvih kolih
LONDON, 22. — Zdaj, ko so znani že vsi začetni rezultati moškega dela mednarodnega teniškega turnirja v VVimbledonu lahko opravimo kratek komentar prvih srečanj. Med večja presenečenja prvega kola lahko štejemo zmago 25-letnega Amerikanca Gormana nad Južno-afrikancem Drysdalom. Amerikanec je Drysdala že drugo leto zaporedoma izločil iz tega turnirja. Povsem nepričakovano je mladi, komaj osmi angleški igralec Paish izločil odličnega Španca Gimena.
Poleg tega je bilo prvo kolo tudi »kolo veteranov*. 43-ietni Gonzales je odpravil 22-letnega Španca Oran-tesa, 44-letni Avstralec Segdman je premagal petnajst let mlajšega Če-hoslovaka Kukala.
Ostali favoriti so opravili' uspešne nastope, čeprav so se nekateri le s težavo otresali naskokov mladih in doslej le malo znanih nasprotnikov. To pa ne velja za favorita št. ena, Avstralca Laverja, ki je z lahkoto odpravil svojega rojaka Howa.
Rezultati prvega kola:
Gorman (ZDA) — Drysdale (J. Afr.)
2:6, 6:8, 6:3, 6:4, 7:5 Barthes (Fr.) — Meiler (Nem.) 6:4, 8:9, 6:3, 9:7
Rosewall (Avst.) — Hombergen (Bel.) 6:3, 6:3, 6:1 Dent (Avst.) — Lall (Indija) 6:4, 5:7, 6:4, 7:5
Richey (ZDA) — Crealy (Avst.) 6:3, 9:7, 2:6, 6:3
Franulovič (Jug.) — Gulyas (Mad.) 6:2, 6:4, 6:8, 6:2
Pasarell (ZDA) — Roche (Avst.) 9:7, 4:6, 8:6, 9:8
Stihvell (VB) — Barclay (Fr.) 8:6, 6:0, 1:6, 7:5
Paish (VB) — Gimeno (Šp.) 6:3, 1:6, 6:4, 6:4
Nastase (Rom.) — Keldie (Avst.)
1:6, 6:1, 6:3, 4:6, 10:8 Mandarino (Br.) — Munoz (Šp.) 6:4, 8:9, 6:4, 6:2
Okker (Niz.) — Kodeš (ČSSR) 6:3, 6:3, 6:3
V drugem kolu je presenetil Francoz Goven, ki je v samih treh ni-
zih odpravil Romuna Nastaseja, nosilca skupine št. sedem.
Rezultati drugega kola:
Goven (Fr.) — Nastase (Rom.) 6:4, 6:4, 6:2
Stolle (Avst.) — Koch (Br.) 6:3, 6:4, 6:4
ženske posameznice:
Casals ' (ZDA) — Darmon (Fr.)
6:0, 6:0
Melville (Avst.) — Gourlay (Avst.) 6:3, 6:2
Court (Avst.) — Robinson (Avst.)
6:0, 6:0
Di Matteo (It.) - Curtis (VB) 6:4, 6:3, 8:6
Rosevvall (Avst.) — Carmichael (Avst.) 9:7, 2:6, 6:4- 3:6, 6:2 Davison (Avst.; — McMillan (J.
Afrika) 9:7, 3:6, 6:1, 6:4 Newcombe (Avst.) — Fletcher (Avst.) 7:5, 6:4, 6:2 Ralston, (ZDA) — Ulrich (Dan.) 8:6, 6:3, 6:2
Ulrich (Dan.) - Koudelka (ČSSR) 1:6, 6:1, 4:6, 6:4, 6:4 Graebner (ZDA) — Franulovič (Jug.) 6:3, 6:1, 6:1
LETOS OD 23. DO 25. SEPTEMBRA V TELOVADNICI UGG
Dve skupini evropskega prvenstva v ženski odbojki tudi v Gorici
V A skupini bodo igrale SZ, Švedska in Švica, v B skupini pa Italija, Poljska in A vstrija
V	Gorici bomo imeli v septerrv bru veliko mednarodno odbojkarsko prireditev z odličnimi gosti. V Italiji bo evropsko prvenstvo v odbojki in v Gorici bodo v dneh 23., 2-i. in 25. septembra tekme dveh skupin. V A skupini bodo tekmovale ženske ekipe Sovjetske zveze, Švedske in Švice, v B skupini pa ženske ekipe Italije, Poljske in Avstrije. Ostale tekme moških in ženskih ekip bodo istočasno v Reggio Emilii, Imoli, Milanu, Bologni, For-liju, Bergamu, Anconi, Turinu in Modeni.
V	našem mestu bomo torej imeli priliko gledati igralke Sovjetske zveze, ki so istočasno evropske, svetovne in olimpijske prvakinje. Tekme bodo v veliki dvorani UGG. Tekmovanja ne bodo veljala le za naslov evropskega prvaka, marveč tudi kot kvalifikacije za olimpijski turnir v letu 1972, chi bo v Muench-nu. Skupine, ki bodo sodelovale na olimpijskih igrah bodo namreč iz-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiititiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiuHiiiiiiiimii
NA SP V KAJAKIH IN KANUJIH
V odsotnosti vzhodnih Nemcev kolajne tudi za ostale
MERAN, 22. — V predzadnjem 12. Helmar Steindl — Heimo Mul-dnevu svetovnega prvenstva v ka-1 lenritsch (Av.) 25T6"01
nuju in kajaku v Meranu so opravili tekmovanja v spustu za razne kategorije. Ker se vzhodni Nemci tega tekmovanja niso udeležili, so prišli tako do kolajn tudi tekmovalci dru-goh držav. Najboljši rezultati pa so bili naslednji:
dvosedežni kanu
moiki
1. Gil Lefauconnier — Pierre Fran-cois Lefauconnier (Fr.) 24’56”34
N« šahovskem braotumirju za pokal restavracije Mario v Dragi je ■nagal Jankovič. Na sliki so tekmovalci, M so zasedli prvih osem mest, z lastnikom restavracije Mario v sredi
imimHiiiiiiiiuiuiiniimiiiiiiiiHiiiiiniimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
DREVI ODLOČITEV V TRSTU
BOR ALI OMA?
3. Claude Bost — Jean-Paul Mey-nard (Fr.) 25T6’’27
dvosedežni kanu
meiano
1.	Hannelise Spitz — Helmut Ra-melov (Av.) 15’20”22
2.	Alain Fauillette — Claudette Pa-risy (Fr.) 15’26”89
3.	Georges Dransard — France Gaud (Fr.) 15'31”21
kajak — ženske
1.	Ulrike Deppe (Z. Nem.) 15’31”67
2.	Magda Wunderlich (Z. Nem.) 15'41”71
3.	Ludmila Polesna (ČSSR) 15’52”71
brane po posebnem ključu na kontinentalnih prvenstvih.
V	A skupini bo ekipa Sovjetske zveze imela lahko delo z odbojkaricami Švedske in Švice, v B skupini pa bo domače občinstvo lahko navijalo za Italijanke, čeprav je treba vedeti da je tudi poljska ekipa zelo močna.
Prireditelji upajo, da bo igra sovjetske ekipe privabila ob tej priliki v Gorico tudi številne ljubitelje odbojke iz sosednje Jugoslavije.
Podpredsednik italijanske odbojkarske zveze, Beccari, je imel s tem v zvezi v ponedeljek v Gorici tiskovno konferenco. Povedal je, da je odbojkarski šport v Italiji v stalnem razmahu in se je v zadnjem času prijavilo precej novih društev zlasti iz južnih predelov države. Za sedež izločilnih turnirjev in finalnih tekem pa so izbrali mesta v Severni Italiji, kjer ima odbojka že lepo tradicijo, istočasno pa ta mesta razpolagajo s primernimi športnimi napravami.
Italijanske odbojkarske ekipe ki so še pred leti igrale slabo, se lahko danes, tudi z uspehom, merijo z vzhodnoevropskimi ekipami, kjer je odbojka zelo razširjena. Medtem ko ima italijanska moš ekipa nekaj možnosti, da bi se kvalificirala na olimpijske igre, nima ženska ekipa takih možnosti.
Jugoslovanska ženska reprezentanca bo igrala v Reggio Emilii v D skupini. V isti skupini so še Vzhodna Nemčija in Romunija, dve zelo močni ekipi.
V	Gorici se je že sestavil organizacijski odbor za to mednarodno tekmovanje, ki bo takoj pričel z delom. Prireditelji se nadejajo, da bo prireditev imela precej uspeha.
m.w.
enosedežni kanu
moiki
1.	Peter Sodomka (ČSSR) 26'34”46
2.	Heinemann (Z. Nem.) 26'34”77
3.	Gehlen (Z. Nem.) 26’45”25
kajak — moiki
1.	Bernd Kast (Z. Nem.) 23'39'91
2.	Kurt Presslmayer (Av.) 23’40”40
3.	Jochen Schvvarz (Z. Nem.) 23’46"52
Za pokal P. Špacapana
Turnir 01ympie v polnem teku
V ponedeljek zvečer se je začel v Gorici 2. moški odbojkarski turnir za pokal Petra Špacapana. Udeležuje se ga dvanajst moštev, ki so razdeljena v štiri skupine: Doslej so dosegli naslednje izide: Ol.vmpia - PAV	2:1
01ympia — Brda	2:0
PAV - Brda	2:0
Torriana — Sokol	2:0
Torriana — Velox	2:1
Sokol — Velox	2:1
Turnir se bo nadaljeval danes, v sredo, in jutri, v četrtek, obakrat s pričetkom ob 20.45.
V nedeljo, 4. julija
V Škofji Loki Breg-LTH
Kot smo že poročali, bo ŠD Breg priredilo v nedeljo, 4. julija, izlet svojih članov v Škofjo Loko, kjer
bo tedaj izseljenski piknik. Brežani bodo ob tej priložnosti odigrali tudi nogometno tekmo proti enajsterici LTH, ki nastopa v Sloveniji v zahcdm conski ligi. To moštvo je ob koncu letošnjega prvenstva zasedlo na končni lestvici osmo mesto.
KOLESARSTVO
Michele Dancelli ne bo nastopil na dirki «Tour de France*. To je danes odločal zdravnik tega tekmovalca, ker je Dancelli trenutno slabega zdravja. Še vedno si namreč ni opomogel po padcu, v katerega je bil zapleten letos spomladi.
NA OBČNEM ZBORU FIPAV V RIMU
-       I " 1    .... .*  —
Končno: slovenski pozdrav odslej tudi uradno dovoljen
Delegati so izglasovali slovenskim ekipam pravico do slovenskega pozdrava soglasno
Preteklo nedeljo je bil v Rimu 13. redni občni zbor italijanske odbojkarske zveze. Tega za nas izredno pomembnega zbora so se udeležili tudi Vojko Kocman, kot predstavnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, predsednik športnega društva Bor Dušan Košuta in zastopnik 01ympie iz Gorice prof. Kranner. Predsednik športnega
zveze, podpredsednika in vseh dru-jglede pozdrava ne piše nič), gih vodstvenih organov. Vsekakor V Rimu je prevladala zahteva o pa so prisotne organizacije razpola-1 doživljenjski registraciji odbojkarjev, gale z 903 volilnimi glasovi._ Po kako pa se bo ta registracija v
dolgem poročilu predsednika Gian-nozzija, ki je trajal dve uri in pol, so prišle na vrsto druge točke dnevnega reda in za nas najbolj pomembna šesta točka-razno, kjer so obravnavali pozdrav naših šesterk v
krožka Kras Vojko Kocman se je I materinem jeziku. Pripomniti mo-rade volje odžvai našemu vabilu in * ramo, da so pred tem občnim zbo-
1	*	*	__!_*__ —_	—	-	_	_ —	Am .MŠaBA	Xl MM« MM	V VfMMM
nam povedal marsikaj zanimivega s tega zbora v italijanski prestolnici.
Letos se je občnega zbora FIPAV udeležilo nekaj manj društev (166) kot pred dvema letoma in to zato, ker letos niso volili predsednika
Ob priložnosti praznika tiska bo trebenski Primorec organiziral v dneh od 26. do 29. junija ženski odbojkarski turnir. Organizatorji so povabili na turnir pet šesterk, poleg katerih bodo seveda nastopile tudi domačinke (na sliki med tekmo s Sokolom)
IllllllliliiiimiiiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiliiiMiiiHiiiiiiiiiiimmiiiiill
VNARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Mladost za las ob zmago
Fogliano — Mladost 2:2 (1:0) i drugem pa v desetih. Zato je kamr mncT.	Mo zalo, da bodo Kraševci zlahka iz-
hor, Gerin, Vižintin, Frandolič,
Kosič.
STRELCI: Cihet v 20. minu. p.p.; v d.p. v .4. min. Frandolič. .(iz e. najstmetrovke), Marušič v 17. min.,
Clocchiatti v 23. min.
Naraščajniki Mladosti so v nedeljo v Foglianu, v zadnji tekmi tega prvenstva, igrali neodločeno proti tamkajšnji istoimenski ekipi. I stočasno so si zapravili skoraj gotovo zmago. Domačini so namreč nastopili v okrnjeni postavi in sicer v prvem polčasu v devetih, v
Drevi ob 20. uri se bosta pomerila v telovadnici šole Morpurgo na Elizejskih poljanah v Trstu, zmagovalca dveh skupin ženskega promocijskega odbojkarskega prvenstva, Bor in OMA. Ti šesterki sta premočno zmagali v svojih skupinah. Bor je opravil osem uspešnih prvenstvenih nastopov OMA pa deset.
Škoda je le, da je prišel ta odločilen spopad, ki bo odločal o članu finalnega turnirja za napredovanje v C ligo, v nekoliko nepravem času. Dve mladi odbojkarici Bora se v teh dneh ubadata z izpiti male mature, ena igralka pa je na počitnicah. Poleg tega zadnji teden
«plave» niso trenirale in pred tem pomembnim nastopom je težko dajati prednost eni ali pa drugi šesterki.
Vsekakor pa lahko upamo, da bodo borovke ob izkušeni Barejevi zaigrale tako, kot v vseh dosedanjih prvenstvenih spopadih. To pa bi bilo obenem tudi najboljše opravičilo za slab nastop na nedavnem medpokrajinskem finalu mladinskih iger v Trevisu. Ob tem odločilnem srečanju, ki bo potekalo na nevtralnem igrišču, pričakujemo tudi dober odziv gledalcev, da bi mlade borovke bodrili in moralno podprli.
G. F.
Splitski Hajduk si je zagotovil naslov jugoslovanskega državnega nogometnega prvaka že pred zaključkom letošnjega prvenstva. Na sliki od leve proti desni (stoje): Luštlca, Hlevnjak, Holcer, Vukčevič, Džoni, Lemešič, Bul jan, Beara; (čepe): Vardič, Jovanovič, Nado veza, Jerkovič in Pavlica
so Pahor, Kosič in Frandolič zamudili več ugodnih priložnosti. Niso jih pa zamudili domačini, ki so v prvem polčasu V edinem prodoru v protinapadu prišli prvi v vodstvo.
V	drugem polčasu so Furlani o-krepili moštvo. Tedaj je postala na loga Kraševcev resnejša. Kljub temu pa so vztrajali v napadu in so kmalu nato tudi izenačili, in sicer v 4. min. s Frandoličem, ki je realiziral iz enajstmetrovke. Potem pa so prišli celo v vodstvo in sicer v 17. min. z Marušičem.
V	20. min. je Frandolič dobil ra no nad levim očesom in se je moral zaradi nje zateči po prvo pomoč v tržiško bolnišnico.
Nekaj kasneje, po tem dogodku, so domačini izkoristili Ferfoljevo napako in so izenačili ter so tako prisilili slovenske igralce k le delne mu uspehu.
__________ F. K.
NOGOMET
29. junija na stadionu Grezar
Veterani Dinama proti Triestini
29. junija bo v Trstu mednarodno prijateljsko nogometno srečanje, v katerem se bodo med seboj pomerili veterani Triestine in zagrebškega Dinama. Tekma bo veljala za trofejo »Grandi magazzini Giovanni*.
Srečanje, ki bo na stadionu Grezar ob 1* 30, bo zelo zanimivo, saj bo v vrstah Dinama nastopilo kar sedem bivših jugoslovanskih držav nih reprezentantov, precej pa jih bo tudi pri veteranih Triestine.
iwm vsa društva, članice Zveze zamejskih športnih društev v Italiji, in poleg tega še športno združenje Bor, poslali pismo, naj pride na dnevni red tudi za nas izredno pomembno vprašanje slovenskega pozdrava.
Pred občnim zborom pa je deželna odbojkarska zveza poslala vsem slovenskim društvom okrožnico, v kateri je pristala na kompromis, po katerem bi lahko naše odbojkarske ekipe pred in po tekmi pozdravile z uradnim pozdravom »hip hip hurra* in nato še z našim slovenskim »zdravo!*. V Rimu samem pa je čakala že druga okrožnica, ki je prvo delno demantirala, ker je dobesedno pisalo, da lahko uporabljamo Slovenci svoj slovenski pozdrav, ki pa mora biti dobesedni prevod italijanskega, uradnega. Ko je občni zbor prišel do 6, točke dnevnega reda, je predsednik Gian-nozzi opozoril prisotne, da so slovenska društva iz Furlanije - Julijske krajine zahtevala pozdrav v svojem materinem jeziku. Po tem obvestilu je Vojko Kocman stopil pred mikrofon in se predstavil kot zastopnik Zveze slovenskih društev v Furlaniji - Julijski krajini, ter prosil FIPAV in vse prisotne člane, da ugodijo zahtevi, da bi naše ekipe pozdravljale pred in po tekmi v svojem materinem jeziku. Poleg tega Pa je še dodal, da so nekateri sodniki nastopili proti temu in so morale naše ekipe ponoviti pozdrav; ker pa imamo Slovenci po državni ustavi pravico govoriti v svojem jeziku, nam je bila glede tega storjena velika krivica. Po tej naši izredno važni zahtevi ni bilo potrebno glasovanje, ker so bili vsi prisotni delegati soglasni, da je treba tej naši zahtevi ugoditi. Sam predsednik Giannozzi pa je odgovoril, da Je to povsem pravilna zahteva Slovencev in te pravice ne sme nihče kratiti. Osebno je zagotovil, da bo sam poskrbel za to da se v bodoče kaj (Jakega ne bo več dogajalo. Predsednik je še dodal, da so nekateri - sodniki slabo interpretirali tekmovalni pravilnik (pripomniti pa moramo da v pravilniku FEPAV
bodoče izvajala bo moral odločati zvezni svet. Prihodnje leto in leta 1973 zapade registracija vseh v FIPAV včlanjenih odbojkarjev. Da bi ne prišlo pri ponovni registraciji do kakšnih nezaželenih primerov, bo poskušala zveza to preprečiti. Glede tega pa moramo pripomniti, da je tudi odbojka na poti profesionalizma. Vsekakor pa tistega čistega profesionalizma in ne več skritega in nepravilnih podkupovanj pri prestopu odbojkarjev ter odbojkaric ir enega društva v drugo, kot do sedaj. Prisotni delegati so z večino sprejeli tudi to, da bodo v bodoče lahko igrali v italijanskih šestericah tudi tuji igralci, in jih vodili tudi trenerji.
Na koncu pa moramo še dodati to: do toliko letih so dosegli pravico, da naše šesterice lahko pozdravijo nasprotnika v svojem materinem jeziku. Ta pravica naj zdaj ne ostane le na papirju, ampak naj jo naše ekipe uveljavijo tudi praktično.
G. F.
NOGOMET
Drevi bodo odigrali dve tekmi finalnega kola tekmovanja za italijanski nogometni pokal. To bosta srečanji Torino - Napold in Milan • Fiorentina.
• * *
V okviru turnirja za pokal Ar-manda Picchija bo drevi Cagliari igral proti Interju, Roma pa proti Juventusu.
BALINANJE
V nedeljo je bilo v Devinu italijansko državno balinarsko prvenstvo za gluhoneme. Udeležilo se ga je 22 dvojic Zmagala sta Tržačana Cor-betta in Bruso, na drugo mesto pa se je uvrstila dvojica iz Lecca.
Tekmovanje je organizirala tržaška športna skupina Silenziosi, srečanja pa so se odvijala na devinskem pokritem balinišču.
OBVESTILO
športno društvo Breg prirodi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in Izseljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviščni prostor je 2.500 lir.
Zenska košarka med zamejskimi Slovenkami ni tako razvita, kot odbojka. Trenutno se z njo ukvarja le openski Polet, katerega dekleta dobro obetajo, saj je ta peterka še zelo mlada

strostjo, in dejala:
«Saj vas sploh ne razumem, Helmut.«
«Helmut sem samo jaz in nihče drag. Ne bodite naivni, 6e vam je kaj za glavo In za hotel. Pustiva, zdaj veste. Navijte gramofon in mii nekaj zapojte. Rad bi pozabil na vse, in mislil le na nič, tisti veliki nič, moja mala, kl se nam vsem vedno izmuzne Iz rok.»
Wolfu je omahnila glava, da so mu pred očmi zaplesale slike, lestenec, macesnovo pohištvo in zavese, ki so do tal zastirale okno.
«Tisto mojo zavrtite in zapojte ml!»
Plošča se je zavrtela, zadonel je zvonek ženski glas:
Es geht alles vorilber, es geht alles vorbei . . .
Wolf je pritegnil s svojim globokim, raskavim glasom In tudi gospa je poskusila. Nagnila se je k njemu. Njegova težka glava ji je omahnila na prsi.
Ko je šla zamenjat ploščo, se je major dvignil in z enim samim zamahom pomedel z mize steklenico z vinom in vse kozarce.
«Kaj Je, Helmut?« je planila.
«Nič ni!... Blazno sem pijan in nesrečen. Želim si, da bi se ves svet spremenil v črepinje. Dajte, prinesite kaj novega!«
Spet je prinesla vino in kozarce.
«Na, meči jih v steno, če sočustvuješ z mano, Zofi!«
Hotelirka je bila omamljena in toliko prisebna, da je ugodila vsaki njegovi želji.
Ko sta razbila vse, jo je major objel kot kakšen igralec tik pred koncem tragedije. «Kje imaš še kaj, Zofi, da razbijeva v kosce, da bova videla, kako naj bd se razletel ta nori svet?!«
Odpeljala ga je v kuhinjo. Opotekaje ji je sieddl in pel;
Es geht alles voruber...
Motne oči so uzrle hukinjo s kamnitim tlakom. Zofi Je odprla kredenco:
«Tu, Helmut, tu je svet, ki ga lahko razbijeva na kosce.«
Segla je po kupu krožnikov in jih spustila na tlak. Za-
žvenketalo je, kot bd v zboru zajokali otroci.
«Krasno!»
«Cudovito!»
«še druge!«
Wolf je z zdravo roko segal po porcelanu in ga z velikim užitkom metal ob tla, kot bi streljal ali delil udarce tistim, ki jih je najbolj sovražil. Med žvenketanjem črepinj je odmevalo vreščavo petje, podobno tragikomični pogrebni koračnici.
Ko sta ostala praznih rok — kakor brodolomca na obali pustega otoka — sta se objela. Zofi se je razjokala, on pa se je krohotal in hehetal kot neumen. Napetost, ki ga Je pe-kleno razganjala, je popustila.
Stopil je k pipi in si osvežil obraz z mrzlo vodo. Potem je s škornjem sunil v kup črepinj, da so zletele v kot, in viknil:
((Pojdiva! Zapustiva to dolino solz... Pojdiva v novo življenje!«
In odšla sta, objeta okrog pasu, v njeno sobo. Kot ubit se je zavalil na njeno posteljo. Stežka mu je sezula škornje in ga slekla. Medtem je zaspal.
Prebudil se je sredi dopoldneva. Ob njem je stala Zofi. Na ustnicah ji je lebdel materinski nasmeh. Zamižal je in pomislil, da sanja, toda ko je odprl oči, je stala prav tam kot prej. Klavrno se je nasmehnid in v ustih je močneje kakor kdajkoli prej zaznal gnus, ki mu je preplavil vse telo in počasi zalival dušo. «Torej sem se napil — je pomislil — da sploh ne vem, kaj se je dogajalo z menoj. Kaj takšnega se mi še ni pripetilo med vojno.«
«Dobro jutro,« je zažvrgoieiB. ((Prinesla sem majhno o-krepčilo.«
Zahvalili se je, dvignil v postelji in izpil. V rami ga Je presunila bolečina. V tem bednem položaju bi bil najraje sam sebe sunil v zadnjico.
((Komaj sem našla nekaj, kar sva sinoči prezrla, da sem vam sploh lahko postregla.«
«Bilo je blazno... Ne vem, kaj me je prijelo.«
((Vsekakor nekaj nenavadnega.« Ni bila videti slabe volje. Njen smeh je bdi iskren.
«Kdo me je pripeljal sem... in slekel?«
«Kdo pa naj bi vas pripeljal v mojo sobo?«
«Sva spala skupaj? Saj to je vaša postelja...«
«Seveda, kaj pa mislite!«
((Pa sem gotovo na vsej fronti odpovedal...»
«Tudi to je res. Dobili ste vse, kar ste potrebovali — mehko posteljo.«
«0, hvala vam,« je stokal Woif in se spravljal pokonci. Zofi mu je pomagala, da se je oblekel. Povedala mu je, kaj vse se Je prejšnji večer zgodilo; v njegovih možganih se je začelo medlo svitati.
«Za nameček pa se Je zgodila še ena nevšečnost. Zjutraj, ko Je kuharica pospravljala ostanke razbitin najinega sveta, je prišel naravnost v kuhinjo katepon von Graff in prosil za kavo. Revioa mu ni vedela s čim postreči. Zanimal se je, kdo je tako temeljito spremenil vso posodo v črepinje, kar pa mu na srečo ni vede' povedati. Solidni mladenič se je zelo zgražal. Govoril je o gospodarski sabotaži, da ljudje spodkupujejo gospodarske zmogljivosti države...»
«NaJ gre k hudiču, bedak!... Kaj Je to proti rušdJlmd sili dva tisoč bomb, s katerimi Američani zasipajo naša mesta!«
«V primeri s tem gre res za malenkost, ki pa jo bom jaz težko nadoknadila.«
Wolf jo je začudeno pogledal:
«Jutri vzemite kamion, gospa, peljite se v Ljubljano in kupite vse novo. Oglasite se pri tem človeku,« — sedel je in napisal naslov. «Plačata pa naj sinočnja gosta.«
Gospa Je samo prikimala in se nasmehnila. Wolf pa Je dodal:
«Za koga že ste me sinoči prosili? In kaj naj napravim zanje?«
Povedala mu je nekaj imen, kl si jih Je zabeležil, ln rekla:
((Izpustite jih! To vam bo prineslo srečo.«
«Skušal Jim bom pomagati, vam na ljubo. Samo molčite kakor grob in se prav z nikomer ne pogovarjajte o tem, to vam še enkrat polagam na srce.«
Zofi mu je obljubila z vsem, kar je premogla: z besedo,
z rokami, z očmi... Zaupala mu Je in videti je bila srečna* To je tudi njemu dobro delo. Stisnil Ji je roko in se poslovil. Med vrati pa se je sklonil k njenemu ušesu in zašepetal:
((Pazite se na von Graffa. Zapomnite si vse, kar bo počel.«
Od hotela je zavil skozi park, kjer je zelenelo prvo drevje, k jezeru. Hladen veter mu je vračal razsodnost. Mnni.ii si je: «Ce je človek v škripcih, počne neumnosti. In če tako klavrno izgubiš oblast nad seboj, izgubiš bitko s svetom. Povsem jasno je, da človek, kl ne obvlada samega sebe, ne more voditi dragih. Nihče nd zadovoljen z njim, tudi sam ne. Dovolj je takšnih bednikov, in čemu bd še Jaz povečal njihovo armado! Svet je takšen, kakršen je bil vedno. Boriti se je treba za vse, kar dobiš — opravičiti in tudi umakniti se Je treba o pravem času, če nisi kos položaju.«
Zeleno modro valovje jezera in hladni dih gora sta mu razbistrila misli. Odšel je v pisarno in se zaklenil.
Sedel je, vzel pero in pisal. V drobnih vrsticah so se kopičile črke kakor bojne enote, ki so pravkar krenile na pohod.
«Protiudar vodstva korpusa, onemogočanje dela VOS, nova velika agentura iz povsem različnih virov, vrsta kombiniranih ukan z dolgim, kratkim in srednjim rokom.«
Nazadje, ko je bil že z vsem pri kraju, je prišla na vrsto Ana. Prvi ukrep: poklical Jo bo, da se sama vrne v bazo. Drugi ukrep: dal jo bo privesti s silo. Tretji in zadnji ukrep: dal jo bo likvidirati. Do takrat pa bo njena mati za zapahi kot talka.
2e je nameraval oditi iz pisarne, ko Je prišel oficir, ki je vodil manj pomembno agenturo ter mu sestavljal preglede in poročila. Prevzel je papirje in ga odslovil. Na hitro je pregledal poročila in pogled se mu Je ustavil na zadnji strani, pri obvestilu nepomembnega izvidnika iz obrobne vasi: tam se je pojavil komandant gorenjskih varnostnih skupin VOS, znan pod imenom Tonček.
Wolf se je zdrznil kot lovec, ki naleti v džungli na svežo tigrovo sled. Srce mu je začelo hitreje utripati, v možganih pa so se utrnili spomini.
(Hadal)evan)e sledi)
/
Uredniitvo
Podružnica
Uprava
TRST Ul. Montecchl 6/N PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA	(JI. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. Junija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • 0ZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Itallana«.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trsi
IZREDNO STANJE V DRL I
Govorice o desničarskem državnem udaru v Boliviji
Danes bi se morala sestati ljudska skupščina, ki je trn v peti reakciji
LA PAZ, 22. Bolivijska vlada j neliese Wagner. Ženska upa, da bo je jtroglasila izredno stanje zaradi | Kappler po poroki utegnil priti na
svobodo. Kot je znano so svojci
domnevnega desničarskega držav nega udara, o katerem se govori že od prejšnjega petka. Prepovedali so vse javne skupščine, ki so bile danes na sporedu. Bolivijski predsednik Juan Torres, je pozval javnost na budnost, da prepreči vse morebitne atentate na demokratični red, ki bi jih lahko zasnovala reakcionarna desnica.
Notranji minister Jorge Gallar-do je med tiskovno konferenco izjavil, da se v La Pazu zbirajo vojaški oddelki zvesti predsedniku republike. Dodal je, da je po informacijah, ki jih ima vlada, središče reakcije v Cochabambi, drugem mestu Bolivije po važnosti in številu prebivalstva. Cochabamba je oddaljena 250 km od glavnega mesta La Paza.
V La Paz je sinoči prispel poveljnik 8. divizije major Humber-to Cayoja, ki se je skupno s še nekaterimi častniki svojih čet, pogovarjal s predsednikom Torresom. Sestanka so se udeležili tudi častniki iz drugih krajev države.
Sindikalni predstavniki zatrjujejo, da je nevarnost desničarskega državnega udara izredno pereča. Desničarski elementi skušajo hujskati delavce proti vladi. Glavni cilj reakcije je zrušiti ljudsko skupščino, ki bi se morala prvič sestati danes. Za sedaj ima ta organ le posvetovalne funkcije, v desničarskih krogih pa se bojijo, da bi s časom utegnila dobiti mnogo večje pristojnosti. General Torres je sprejel odlok o ustanovitvi ljudske skupščine v začetku tega leta.
Izredno stanje je v veljavi po vsej državi. Predsednik Torres je mobiliziral vse varnostne sile. Medtem pa so nekateri vojaški oddelki, ki nasprotujejo ljudski skupščini zahtevali Torresovo ostavko, češ da bi preprečili s tem prelivanje krvi. Leader rudarskega sindikata je izjavil, da bo njegova organizacija imela Torresa za odgovornega, če mu ne bo uspelo zatreti reakcionarne sile v državi.
ubitih do sedaj vedno odbili zahtevo po odpuščenju.
MIAMI, 22. — Amerikanci trdijo, da Sovjeti gradijo v pristanišču Gay0 Largo, jugozahodno od Cien-fuegosa na Kubi operativno oporišče za svoje jedrske podmornice. To vest je posredoval ameriškim krogom neki protikastrovski begunec, ki so ga baje zaslišali tudi člani raznih komisij ameriškega kongresa.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V NEDELJO ZVEČER PRI LUCIJI
PRI PROMETNI NESREČI RANJEN LUCIJAN ŽERJAL IZ DOLINE
Ranili so se tudi njegova žena in otroka, pa tudi potniki celjskega avta, ki je s prehitevanjem zakrivil nesrečo
V nedeljo zvečer se je pri Luciji (Portorož) pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil ranjen znani športni in prosvetni delavec iz Doline 34-letni Lucijan Žerjal - Ježin, ki ima svojo kovaško delavnico nasproti odbojkarskega igrišča ter, njegova žena Erminija in otroka.
Pretekli teden je Lucijan Žerjal še nameraval odpotovati v Skopje z zborom »Valentin Vodnik*, v zadnjem trenutku pa se je premislil. Ker je bilo v nedeljo lepo sončno vreme, je sklenil popeljati družino na kopanje. Okrog 21. ure se je s svojim avtomobilom vrste »giu-
Avtobus, ki se je na povratku Iz Dolomitov prevrnil v jarek, pri čemer je zgubilo življenje 8 oseb
OB 30. OBLETNICI HITLERJEVEGA NAPADA NA SZ
Sovjetski poslanik Ribbentropu: «Ta napad boste drago plačali»
Polemike o odgovornosti za začetne poraze in o pomembnosti sovjetskega prispevka skupni zmagi
RIM, 22. —- Znani vojni zločinec Herbert Kappler, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi pokola v rimskem kraju »Fosse ardeatine* se bo baje v kratkem poročil, že več let si dopisuje z Nemko An-
MOSKVA, 22. — Danes je minilo trideset let od tistega 22. junija 1941, ko je skoraj 200 nemških divizij, tisoči in tisoči tankov ter več kot 4000 letal napadlo Sovjetsko zvezo. V zgodnjih jutranjih urah tistega dne je nemški zunanji minister vom Ribbentrop poklica' na sedež zunanjega ministrstva v Berlinu sovjetske diplomate ter jim izročil vojno napoved. V tistem trenutku so že divjale bitke ob nemško-sovjetski meji. Nemški zunanji minister .je obstal in potem rekel potihoma sovjetskim diplomatom: «Jaz sem bil proti tej vojni*.
V prvih dveh tednih vojne so nemške čete žele zmago za zmago. Razbile so večje sovjetske enote, jih obkolile, sovjetska vojska pa je zgubila na stotisoče ljudi, ki so pad li v bojih, ter velikansko število vojnih ujetnikov. Že po dveh tednih bojev pa se je nemškim generalom začelo dozdevati, da bo vojna na vzhodni fronti terjala veliko več žrtev, kot se je bilo zgodilo v Franciji in sploh v vsej zahodni Evropi. Nemška Wermacht je naletela na silovit odpor, ki je v ne-
katerih primerih razbil prodorno silo nemških armad.
Sovjetsko vojsko so tedaj čakala še leta težkih bojev z okupacijskimi silami. Čakali so io boji pred Moskvo in Leningradom, v vsej Ukrajini. tja do Volgograda (Stalingrad) in do Kavkaza. Miniti so morala še tri leta, da je prišlo do izkrcanja zavezniških čet v Franciji ter do druge fronte. V tem času je sovjetski človek zdržal siloviti pritisk nacističnih oboroženih sil in njihovih zaveznikov.
Polemika o vzrokih začetnega poraza 1941 se v Sovjetski zvezi še ni polegla. Izredno pomembno je bilo vedno in .je tudi še, vprašanje osebne odgovornosti Stalina, ki je od leta 1939 do 1941 poskrbel, sam ali kolektivno, za večjo varnost na meji. Res je, da Stalin ni do zadnjega verjel v možnost širokopoteznega nemškega napada na Sovjetsko zvezo, toda zelo verjetno je, da je pripisati poraze v letu 1941 celotnemu višjemu sovjetskemu vodstvu.
V juniju leta 1945 se je grožnja sovjetskega veleposlanika von Rib-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mafijci bodo zapustili Filicude
LIPARI, 22. — Mafijce, ki so jih oblasti zbrale na malem eolskem otoku Filicudi, bodo kmalu preselili na drug otok. Kaže, da jih bodo v četrtek zjutraj, če bo vreme ugodno odpeljali na Aslnairo, pred severozahodno obalo Sardinije
Filicudi zapustili svoje domove v znak protesta proti prihodu maHij-cev ki se preselili na bližnje Lipa-re. Prebivalci se bojijo v glavnem, da ne bi zgubili dohodkov, ki jim Jih prinaša turizem. Lani je bilo na FiUcudih približno štirideset tisoč nočitev.
Filicudljci so se po desetih dneh vmiU na otok, ko so Jim zagotovili, da bodo mafijce, upoštevajoč dejstvo, da gospodarstvo otoka sloni v glavnem na turizmu, odpeljali.
Na sliki: mafijci so prišli na otok iz Mesine. Pripeljali so jih s hidro, gliserjem.
bentropu uresničila: sovjetske čete so vkorakale v Berlin skozi Bran-denburška vrata. Na velikem slavnostnem mimohodu pred poveljniki sovjetske vojske so sovjetski vojaki pometali na tla na stotine nemških bojnih zastav, ki so se jih polastili v silnih bojih od Leningrada, Moskve, Volgograda in Kavkaza do Ber lina.
Danes pa se še z večjo ostrino pojavlja že stara polemika, če bi Sovjetska zveza lahko vzdržala siloviti pritisk nacističnih oboroženih sil brez pomoči zahodnih zaveznikov. Sovjetski listi in sovjetski generali odgovarjajo na to vprašanje pritrdilno. Pravijo, da je bila pomoč zahodnih zaveznikov relativno pičla in da so Angleži in Amerikanci predolgo zavlačevali odprtie druge fronte, kar je imelo za Sovjetsko zvezo zelo hude posledice.
Vsi sovjetski listi pišejo ob 30. obletnici napada Nemčije na SZ, da je bila druga svetovna vojna iz-vojevana z odločilnim prispevkom Sovjetske zveze in da ne gre zmanjševati njenega vojaškega napora od leta 1941 do 1945.
General Žilin piše v «Pravdi» : »Sovjetski ljudje in predvsem tisti, ki so se osebno udeležili vojne, dobro vedo, kakšen je bil obseg pomoči. ki je prišla z onstran oceana*.
Maršal Vasiljevski piše v »Komso-molskaji pravdi*, da je Hitlerjevska IVermacht utrpela na sovjetski fronti 80 odstotkov vseh svojih izgub*. In še: »Sovjetska vojska ie razbila ali prisilila na kapitulacijo več kot 500 nemških divizij in sto drugih divizij satelitskih držav, medtem ko so zahodni zavezniki vrgli iz stroja v zahodni Evropi, v severni Afriki in v Italiji ne več kot 176 nemških divizij*.
Z «marijuano» je postal junak v Južnem Vietnamu
NEW YORK, 22. - Povratnik z bojišč v Južnem Vietnamu Peter Lemon je danes podal nekaj pretresljivih izjav o pogojih vojskovanja ameriških vojakov v daljni Aziji, Lemona je predsednik Nixon odlikoval pred kratkim z zlato medaljo za hrabost. V obrazložitvi odlikovanja je rečeno, da je Lemon junaško kljuboval napadu južnoviet-namskih sil, ki jih je odbijal z ročnimi granatami, potem ko je odpovedala strojnica. Pozneje je tolkel nasprotnike z drugo strojnico iz popolnoma nezavarovanega položaja. Padel je v nezavest šele, ko se je nasprotnik umaknil.
Lemon je sedaj izpovedal, da je storil to »junaško* dejanje pod vplivom «marijuane», ki jo je pokadil prejšnji večer na zabavnem večeru, ko sploh niso pričakovali napada borcev osvobodilne fronte, ker niso pripadali operativni enoti.
Lemon je rekel časnikarjem: »Pišite samo to, zelo jasno: hočem, da se enkrat za vselej napravi konec tej vojni*.
VESTI IZ KOROŠKE
Protesti proti liitgendorfu in Inzkove ^Tendence Kladiva^
Minister za obrambo o vlogi «Kamerad$chaftsbunda» Vodilni član Mohorjeve družbe piše za «Volkszeitung»
Kot znano so prebivalci otoka ..............
MILANSKI ŠKVADRISTI NE MIRUJEJO
Fašisti napadli in razdejaii katoliški krožek
Policija je aretirala dve osebi, vpleteni v nerede
MILAN. 22. — Sinoči je skupina približno 200 desničarskih prenape-težev razdejala sedež katoliškega kulturnega krožka »Perini*. v katerem je bilo predavanje o zadržanju sodstva spričo novih pojavov fašizma. V dvorano je prikorakala skupina desetih misovskih mladincev. ki so se skušali pomešati med občinstvo. Predsedstvo je takoi zahtevalo, naj se oddaljijo, ko pa so jih hoteli izgnati na cesto so se znašli pred drugo množico škvadn »tov. ki so bili oboroženi s pendreki In fračami. Začele so leteti jekle m kroglice, tako da so »e morali
člani krožka zateči v notranjost, kjer so se zabarikadirali. Fašisti so medtem razbili vse šipe in začeli metati molotovke. Zažgali so avto, ki je bil parkiran pred krožkom. Nekaterim je tudi uspelo, da so prodrli v notranjost krožka »Perini*, kjer so zažgali motorno kolo. Neredi in razdejanje so se nadaljevali do prihoda karabinjerjev, ki so jih telefonsko obvestili.
Policija je aretirala 30-letnega Rema Casagrandeja in 22-letnega Carla Castellija, ki sta obdolžena razdejanja v obtežilnih okoliščinah ter, da sta zakrivila požar.
Med neredi je bil ranjen 45-letni slikar Giovanni Crocco. Preiskujejo, če mu je rano na glavi, zaradi katere se bo moral zdraviti 10 dni, povzročil strel iz revolverja ali jeklena krogla, ki so jo fašisti izstrelili s pračo.
Pokrajinsko tajništvo italijanske socialistične stranke je izreklo svojo solidarnost z napadenim krožkom in izdalo poročilo, v katerem obsoja škvadristični izpad, ki je prizadel katoliški krožek in preprečil demokratično razpravo. Milanski socialisti poudarjajo nujnost
enotnega nastopa demokratičnih in antifašističnih sil v obrambo demokratičnega reda.
Solidarnostno izjavo so podala tudi tajništva treh milanskih sindikatov, ki zahtevajo od oblasti, naj v bodoče preprečijo takšne in podobne provokacije.
Milanska komunistična federacija je poudarila, da je fašizem pokazal še enkrat svoj pravi obraz. Komunisti zahtevajo, da se v najkrajšem času izkoreninijo taki pojavi, preden bi se V državi ustalil tak protizakoniti položaj
(Od našega dopisnika)
CELOVEC. 22.
Pretekli teden so bile v celi Avstriji demonstracije proti avstrijskemu ministru za obrambo Lut-gendorfu, ki je na zborovanju Ka-meradsčhaftsbunda, zbirališča nekdanjih esesovcev in militaristov, izjavil, da je ta organizacija »bistvena državotvorna institucija* in da »se ne more brezmočno trpeti, kako nekateri duhovno zaslepljeni mladi neučakanci, ki jih vodijo anarhisti v inozemstvu, skušajo razdreti mir v naši deželi*. Te iz jave ministra socialistične vlade so izzvale proteste vseh mladinskih organizacij. Na Dunaju, v Linzu, Salzburgu in Innsbrucku je prišlo do množičnih protestnih manifestacij, na katerih so študentje in delavci zahtevali odstop Liitgcndorfa. Bilo je tudi nekaj fašističnih provokacij.
Študentske organizacije pa o tem niso tako prepričane, saj so metode fašističnih provokatorjev znane in je tudi znano, da se poslužujejo plačancev, ki politično morda res nimajo kaj opraviti z njimi.
V	Celovcu ni bilo manifestacije, pač pa so delile mladinske organizacije letak, ki sta ga podpisala tudi Slovenska mladina in »Kladivo*. Letak je bil dvojezičen in je imel naslov »Kdaj bo Lutgendorf streljal na delavce?* To je bilo prvič po dolgem, dolgem času, da je prišel na Koroškem v javnost dvojezičen letak, ki so ga podpisale tudi neslovenske mladinske organizacije.
To deljenje letakov v slovenščini in nemščini in mladinski dan v Selah, za katerega je pripravilo «Kladivo» posebno številko, je bi-
lo za celovško »Volkszeitung* povod, da je objavila 10. junija u-vodnik z naslovom: »Tendence .Kladiva’*. Zanimiv ni toliko sam uvodnik, temveč to, da ga je napisal nekdanji predsednik Narodnega sveto koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. To je že drugič v najkrajšem času, da se Mohorjeva družba oz. njeni vodilni člani eks-ponirajo v najbolj reakcionarnem in mračnjaškem koroškem listu. 4. junija je namreč »Volkszeitung* objavila poročilo o občnem zboru Mohorjeve družbe, in glasilo NSKS, «Naš tednik*, je objavilo samo kratko vest, da je občni zbor bil, za podrobno informacijo pa naj si ljudje preberejo poročilo v »Volkszeitung*. Do zdaj je Mohorjeva družba bila še zmeraj bliže Narodnemu svetu, kakor glasilu OVP.
V	omenjenem uvodniku Inzko ponavlja samo to, kar je napisal že lani v »Družini in domu*, ki jo izdaja Mohorjeva družba, namreč, da je nevarnost komunizma na Koroškem velika, da tudi prodira »brezobzirni komunistični element* (»Kladivo*) in da obstaja nevarnost, da bo »komunistično usmerjeno »Kladivo* razdrlo ne samo vse vezi Slovencev s Cerkvijo, z njihovo tradicijo, ampak tudi z avstrijskim večinskim narodom*. Glavni del uvodnika zavzema citat iz omenjenega članka v »Družini in domu* (Idejna podoba našega dijaštva, Did, maja 1970). Poudarja med drugim, da »ni samo v interesu slovenske narodnostne skupnosti, da spoznamo, katere so ideje kroga okoli »Kladiva* in za kakšno skupino tukaj gre*.
Pri tem Inzkovem uvodniku v »Volkszeitung* ni tako važna vsebina, ki samo obuja spomine na mračno preteklost, ampak to, da je objavljen ravno v »Volkszeitung*. S tem svojim objavljanjem v »Volkszeitung* sta Mohorjeva družba in član njenega osrednjega odbora, Inzko, pokazala, da jima je vprašanje zapostavljanja Slovencev, tako narodnostnega kot gospodarskega, deveta briga. Ni si namreč mogoče drugače razlagati dejstva, da objavljajo Slovenci v listu najbolj šovinistične in nazadnjaške stranke — razen FPO seveda v listu stranke velekapitala, OVP, in to še proti skupini, ki se v zadnjem času najbaij zavzema
za pravice koroških Slovencev. Značilno je, da tega niti ne delajo pod pretvezo zastopanja interesov Slovencev, ampak da se čutijo samo kot branitelji »krščanstva pred komunizmom*. S tem pa je samo potrjena teza «kladivarjev», da gre razredno nasprotje tudi skozi vrste koroških Slovencev. Inzku ne gre toliko za slovenstvo ali za kak drug abstrakten pojem, Inzku gre čisto konkretno za ohranjevanje trenutnega gospodarskega in družbenega stanja, ki pa omogoča, da so Slovenci v tako zapostavljenem položaju.
P. VVIESER
Kolera v Čadu: 2.000 mrtvih
FORT LAMY, 22. — Po vesteh, ki prihajajo iz raznih čadskih pokrajin, je kolera terjala doslej 2.000 človeških žrtev. Za to boleznijo je do sedaj obolelo okoli 6.000 ljudi.
Epidemija se sicer pomika počasi s severa proti jugu, toda oblasti niso zaskrbljene, ker razpolagajo s potrebnim zdravniškim osebjem. Potrebujejo le večje količine cepiva.
Preiskava
o generalu Donaldsonu
WASHINGTON, 22. — Odprli so foranaitoo raziskavo, ki bo morala odločiti, ali bodo generala Donald-sona sodili ali ne. General je menda ubil šest vietnamskih civilistov. Datuma sodne obravnave še niso sporočili, bo pa v Fort Meadiu v Marylandu.
Donaldsona so obtožili nekateri piloti helikopterjev, da je v času ko Je poveljeval 11. brigadi, streljal s helikopterja na vietnamske clvi-
Podelitev odlikovanj zaslužnim inženirjem
Na izredni skupščini so se včeraj sestali člani pokrajinskega združenja inženirjev v Trstu. Med kratko slovesnostjo je predsednik združenja, ing. Tullio Ballis, podelil zlate kolajne devetim kolegom, ki imajo za sabo že 50 let dejavnosti. Na skupščini je bil prisoten tudi predsednik državnega združenja kategorije ing. Pasque, ki je med drugim nakazal nekaj problemov, ki bi jih moralo združenje rešiti v bližnji bodočnosti. Omenil je tudi dejstvo, da bi si moralo združenje prizadevati, za pogostej; še izmenjave izkušenj s kolegi iz sosednjih držav, kot sta Avstrija in Jugoslavija.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Ida* vračal proti Trstu. Promet je bil seveda ogromen, saj se je veliko Tržačanov podalo na kopanje v I-stro. Privozil je do nevarnejšega ovinka, ko mu je nenadoma pridrvel nasproti avtomobil iz Celja, katerega voznik se je prav na najbolj nevarnem mestu odločil za prehitevanje. Čelno trčenje je bilo neizbežno.
Na kraj nesreče je kmalu dospela milica iz Buj, samo nekaj minut kasneje pa so prihiteli tudi bolničarji iz Izole. Nemudoma so Lucijana Žerjala, ženo in otroka odpeljali v bolnišnico, hudo pa je bila ranjena tudi družina, ki se je vozila v celjskem avtomobilu le voznika ni bilo nikjer. V bolnišnico je prišel iskat prve pomoči šele v ponedeljek zjutraj okrog štirih. Bil je ranjen in ves zbegan, tako da so morali nemudoma pomagati še njemu, saj je dobil precej hude poškodbe in še hujši živčni pretres.
Žerjalova žena Erminija in mali Peter sta se lahko že včeraj vrnila domov, ker njune poškodbe k sreči niso hude. Danes se bo verjetno vrnil še Marijan, ki si je zlomil nogo, za Lucijana Žerjala pa še ni znano, kdaj bo lahko zapustil izolsko bolnišnico. Dobil je namreč precej hude poškodbe po glavi, prsih in desni nogi, vendar se mu je včeraj stanje znatno izboljšalo, zaradi česar bo verjetno lahko tudi on kmalu zapustil bolnišnico.
Voščilu številnih prijateljev in znancev, da bi se to res zgodilo in da bi čimprej popolnoma okreval, se pridružuje tudi Primorski dnevnik,	ponovno plačati vozovnico.
.......................................................
ODGOVOR MINISTRA RESTIVA POSLANCU ŠKERKU
Zdravstveni urad tržaške občin« je objavil seznam primerov nalezljivih bolezni v tržaški občini od 14. maja do 20. maja letos. Zabeležili so 11 primerov škrlatinke, en primer tifusa, 44 primerov ošpic, 9 primerov noric. 18 primerov šena (od katerih dva izven občine), 4 primeri rdečk, 2 primera srbeč ^e, 6 primerov nalezljivega vnetja ie-ter ter en primer sklepnega revmatizma.
Nova poskusna avtobusna proga
Podjetje ACEGAT sporoča, da bo od četrtka dalje odprlo novo poizkusno avtobusno progo od Trga Gioberti do naselja S. Pelagio. Potniki te proge, ki jo bodo označili s številko 12, bodo lahko nadaljevali pot v središče mesta z avtobusi 6 in 9, ne da bi jim bilo treba
Premeščeni trije agenti ki so peli fašistične pesmi
Za karabinjerje ni nihče prepeval fašističnih pesmi v kriški gostilni «La Grotta»
Minister za notranje zadeve Re-stivo je premestil dva karabinjerja in financarja, ki so prepevali fašistične pesmi na obmejnem prehodu pri Lazaretu. Tako beremo v odgovoru, ki ga je minister poslal poslancu Škerku. V svojem pismu pa Restivo izključuje, da bi orožniki prepevali fašistične pesmi Trdi, da so jih premestili samo zato, ker se niso vedli tako, kot bi se morali obmejni stražniki.
Kot smo že poročali v začetku marca, je neki miljski delavec slišal dva karabinjerja in financarja kako so prepevali »Facetta nera*. Miljčan jih je takoj pozval naj nehajo s petjem in naj se vedejo tako, kakor zahteva njihova uniforma. Agentje pa so mu zagrozili, da ga bodo uklenili. če se takoi ne pobere. Mož ie zato prijavil zadevo miljskim karabinjerjem in ker ti niso ukrenili ničesar, se je obrnil na poslanca Škerka, ki ie poslal vprašanje ministru za notranje zadeve. V njem ga je obvestil o do-
godku in’ zahteval kazen za krivce-
Iz odgovora, ki ga je sedaj prejel po več kot treh mesecih, je>0” čitno, da hoče minister z zanikanjem, da bi agenti prepevali fašistične pesmi, popraviti mučen vtis. ki ga je dogodek izzval med našo javnostjo. Toda njihova premestitev v bistvu potrjuje, da so zagrešil1 prestopke, zaradi katerih se je od-govornim organom zdelo umestno, da jih odstranijo z meje. kjer tak* primeri prav gotovo ne prispevajo k dobremu vzdušju.
Prav tako je dobil poslanec Škerk negativen odgovor na vprašanje 0 dogodkih v kriški gostilni »La W' ta*, kjer naj bi skupina fašističnih pobalinov pri večerji prepeval® fašistične pesmi in pozdravljala * fašističnim pozdravom. Karabinjer' ji kriškega oddelka, ki so pre's*?' vali to zadevo, so sporočili, da je v gostilni sicer večerjala skupina članov CAI, da pa ni pris* 10 do dogodkov o katerih ie poročal tisk.
Ume.
iiillilllliiiliilllliiliillilllliiiiiiiiililliliiiiiillliiNiiiiiiiiiiiimiiliiiimimtiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiifiiimiimiiiiiiiiMiiiHlHiiHmiimltlimmiiiiiiiiiiiiimitiiiifiiHHiiiiHi'*
TRST A
SREDA, 23. JUNIJA 1971
be: 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi

Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Millan;
daja; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Kronike Juga; 19.35 Glasba iz
l2:glasbenih komedij; 20.20 Radijska . o jgra. 215q Koncert; 22.40 Folklor-
Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 18.50 Orkester Bouchety; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 «Gor in dol po sred’ vasi*; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.30 Zabavna glasba.
na glasba.
II.
PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30,
Rančigaja; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki z ansamblom Mihe Dovžana; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Lahka glasba; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Staro in novo iz hrvaške glasbene zakladnice: 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Ray An-thony; 18.10 Orkestralni odlomki iz popularnih oper; 19.15 Iščemo
19.30, 24.00 Poročila: 7.40 Pojeta popevko poletja; 20.00 Lahko noč,
Milly in H. Belafonte; 8.40 Orkestri; 9.50 Miti, radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05
otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RT; Ljubljana; 22.10 Melodije in ritmi; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Li-
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; Vzhod; 21.00 Zabavna glasba;’22.40 15.10 Čari stornei; »5.45 Simfonič- Dogodivščine Raimondija, radijska
Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 16.05 terarni nokturno; 00.15 Igramo za Studio aperto; 19.02 Potovanje na ples.
ni koncert.
KOPER
6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 »20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Pod senčnikom; 10.45 Plošče; 11.00 Znane popevke; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.30 Popevke, popevke; 15.00 "Orkester Boston Pops; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Spored RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.20 Melodije za vsakogar; 18 10 Jazz; 18.30 Radio za otroke; 19.15 Operna glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Ansambel A. Pizzigoni; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.25 Orkestri lahke glas-
nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba.
III. PROGRAM
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sever — Jug; 13.30 Dnevnik; Evrovizija:	prenos iz Merana-
10.00 Koncert za začetek; 11.00 svetovno prvenstvo v kanuju; 17-00 Bartokovi koncerti; 12.20 Vzpored- Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevna Clasba: 13.00 Mediera: 13 30 n'k: 17.45 TV za otroke; 18.45 1»
na glasba; 13.00 Medigra; 13.30 Skrčena melodrama; 16.15 Samogovor; 19,15 Vsakovečemi koncert; 21.30 A. Skrjabin.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operna glasba; 12.30 Plošče; 13.30 Meyer-beer: Hugonoti, 4. in 5. dejanje; 14.45 Haendel.
debata; 19.15 Kulturna oddaja! 19.45 Šport in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dogodk1 in pričevanja o našem času; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 n brigante, film.
JUG. TELEVIZIJA
18.45 Pika Nogavička; 19.15 Obzornik; 19.30 Zabavna glasba! 18.00, 20.00 Od filma do filma; 20.20 Po
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00,	.	___________ ^ ^	___
19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Operna sledeh" napredka*" 21**00* TV dnev-matineja: 10.05 Kaj vam pripove- nik; 21.30 Teh naših 50 let: Lej0 duje glasba; 10.20 Z ansambloma 1949/50; 22.15 Ljudje ob cesti; »4-M* in «Indexi»; 10.40 Narodne 22.45 D. Božič: Jago; 23.30 P°' v priredbi za glas in klavir Ljube ročila.