AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 123
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 26TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Faslstovska vlada v Nemčiji je dala zaplenili 18 katoliških liskaren radi napadov na Hitlerja
Potek XI. konvencije S. N. P. J. v Clevelandu
Rim, 25. maja. Osservatore Romano, pol-uradni vatikanski časopis, je dobil poročila iz Nemčije, ki pravijo, da je nemška tajna policija na povelje vlade dala zapleniti osemnajst večjih katoliških tiskaren v Nemčiji.
Isti viri pripovedujejo, da so bile zaplenjene vse one tiskarne, v katerih se je tiskala papeževa enciklika glede nastopa nemške vlade proti katoličanom. Zaplemba tiskaren je bilo nekako maščevanje nemške vlade nad katoličani.
Med tiskarnami, ki so zapadle konfiskaciji, so stare in zgodovinske nemške tiskarne kot Reglnsberg tiskarna v Monako-vem in Bachem tiskarna v Koel-nu.
Med tem se pa poroča nadalje, da se je včeraj zbralo v Weisenburgu v Nemčiji 6,000 katoličanov, ki so imeli protest-
ni shod, na katerem je bila končno sprejeta resolucija, v kateri prosijo nemški katoličani blagoslova od svojih škofov, potem pa naj jim dajo povelja, kaj naj naredijo.
Enaki katoliški shodi so se vršili tudi v Fuldi, Mainzu in Passau. Na vseh shodih se je enoglasno obsodilo nastop sedanje nemške vlade pod vodstvom Hitlerja, katerega se je] obdolžilo, da je prekršil pogodbo, katero je podpisal s sveto stolico.
Ob istem času se tudi naznanja iz Vatikana, da se sveta stolica ne bo vmešavala v afero, katero je začel nadškof v Chi-cagu, kardinal Mundelein, ki je izjavil, da je nemški diktator Hitler bivši obeševalec stenskega papirja in da se zelo slabo razume na svoje delo. V Vatikanu trdijo, da je to ameriška zadeva.
Nekaj vtisov iz konvencije S. N. P. Jednote v Clevelandu. Pobiranje s klobukom za umetnika G. H. Peruška
Govori se, da bo konvencija S. N. P. Jednote zaključena ju-u'i. Toda ni nič gotovega. Poleg tega, da je imela konvencija SNPJ to pot opraviti mnogo važnih poslov in, problemov, so pa tudi dnevnice tako visoke, da se izplača zborovati. $9 na dan in 5c na miljo — God bless them all! No, samo če bo članstvo zadovoljno z vsem, delegati in delegatinje bodo prav goto vo zadovoljni!
Boj za zvišanje plač glavnih uradnikov in urednikov je bil bolj oster kot se je mislilo. Sicer dosedanje plače glavnih uradnikov SNPJ niso bile kaj sijajnega, pa tudi nove plače niso previsoke, toda vseeno je glasovalo le 113 delegatov za povišanje plqjc, dočim jih je bilo 89 nasprotnih!
Precej se nam je smilil te dni naš dobri cvetličar Mr. James Slapnik Sr., ki je tako marljivo pošiljal dnevno sveže vrtnice delegaciji. In kot se nam je povedalo, so pa bile cvetlice za banket preteklo soboto naročene nekje drugje,!, Večji športi soi bili lansko leto delegati J. S. K. Jednote, ki so cvetličarju Slapniku priznali vsaj malo denarno odškodnino.
Zanimivo je bilo pismo, ki je bilo prečitano od nekih članov Jednote iz Lyons, Iowa, in v katerem pismu dotični protestirajo proti predsedniku Roosevel-tu in proti akciji delegacije, ker je slednja poslala pozdravno brzojavko Rooseveltu. V pismu navajajo člani iz Lyonsa, Ia., da bi se moral poslati predsedniku Rooseveltu protest, ker je povzročil—znižanje delavskih plač!
No, in da se vrnemo k cvetličarju Slapniku. V pondeljek zjutraj je bila prečitana na konvenciji pozdravna čestitka Jima Slapnika Sr. Jim se je po kazal kot pravi sport, dasi ni dobil naročila za banketne cvetlice.
Veselilo nas je, ko je delegat Vidrich predlagal pretekli pondeljek, da konvencija SNPJ kupi, oziroma nabavi eno izmed slik našega najbolj odličnega
slovenskega umetnika v Ameriki — Mr. rGegorij Peruška.
Za sliko Mr. Peruška se je pobiralo okoli delegatov — s klobukom ! Well, je to precej — demokratično !
-—-O--t—
Župan Burton in psi
No, ja, no, no, saj vemo, da, je nflš župan Mr. Burton sposoben za vse. Tudi pse zna usti-ahovati. In to se je zgodilo zadnjo nedeljo, dasi-ravno je zgodba prišla na dan šele včeraj. Mr. Burton, naš župan, je sedel na vrtu nekega bogataša v Bra-tenahlu in srebal čaj in slaščice. Pa sta se pojavila na vrtu dva cucka, eden velik, drugi pritlikav. Zarenčala sta in kmalu sta si bila "v laseh." Grizla sta se in tulila, da so ženske na verandi preplašeno zbežale. Toda naš župan se ne boji ničesar. On zna plesati polke, jesti vinarce, odpirati kulturne vrtove, pa tudi krotiti pasje mrcine! Neustrašeno se je podal v pasjo bitko, prijel velikega psa in ga z brcami pognal "iz frmite." Pozneje so opazili kri na travi. Mislili so, da sta se paa do krvi ogrizla, toda včeraj so videli župana z obvezano roko. Svojemu tajniku je povedal, da ga je čavsnil eden izmed psov, predno je pomiril pasjo bitko.
-o-
Smrtna kosa
Včeraj je umrl Anton Mestek, 18667 Abby Ave., član društva V Boj št. 53 SNPJ in društva Srca Jezusovega. Pogreb bo v petek in ga bo vodil August Sve-tek. Podrobnosti jutri.
# Izredna seja
Nocoj večer je izredna seja direktorjev Slov. društv. doma na Recher Ave.
Zadušnica
Za pokojnim Johnom Tomšičem se bo brala sv. maša v četrtek ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
V pondeljek je konvencija sklenila, da kupi eno izmed številnih slik umetnika G. H. Pru-shecka in sicer potom prostovoljnih prispevkov delegacije, katero se bo podarilo S. N. Domu v spomin na XI. redno konvencijo SNPJ.
Včeraj pa je konvencija ponovno sprejela posebno resolucijo, ki dovoljuje nabavo nove slike za glavni urad SNPJ v Chicagu. Ta slika se kupi na stroške jed-Inotine blagajne.
Konvencija je sklenila, da izvoli za bodoči termin poleg dose-dajnih glavnih uradnikov še štiri okrožne podpredsednike, ki pa nimajo pravice nasledstva drugemu gl. podpredsedniku, pač pa imajo vršiti nove naloge in sicer: organiziranje, propagando za SNPJ, gojiti sport in delovati za kulturno in socialno delovanje med društvi.
Konvencija je tudi naredila sklep, da se termin na tej konvenciji izvoljenih gl. odbornikov podaljša za 6 mesecev, in bo trajala njih službena doba do 31. decembra, 1941. Prihodnja konvencija, ki se vrši v Pittsburghu, bo obdržavana enkrat med 15. septembrom in 15. oktobrom, leta 1941. Datum določi glavni cdbcr.
Nova pravila Jednote so v splošnem popolnoma prieurejena za drugačen spored. Sprejemajo se večinoma le s prav malimi popravki, in cel spored konven-
cije primeroma gladko poteka.
Pravila so sestavljena na tak način, da poverjajo bodočemu glavnemu odboru v reševanje vse podrobnosti poslovanja in določitev v mejah glavnih določb.
Včeraj je bilo sprejetih več resolucij, med drugimi tudi ta, da se na posojila raznim narodnim domovom, ki so točno plačevali svoje obveznosti in nič zaostali, zniža obrestna mera iz 5 % na 4'/'/ na ves sedanji dolg.
Ta olajšava stopi v veljavo 1. julija, 1937. Na podlagi te resolucije se bo znatno olajšalo breme obresti S. N. Doma na St. Clair Ave. in S. D. Doma na Waterloo Rd.
Določile so se plače ostalim glavnim odbornikom in sicer: predsedniku nadzornega odseka $25.00 mesečno: ostalima gl. nadzornikoma vsakemu po $15 mesečno. Predsednik porotnega odbora dobiva $40.00 mesečno, ostali porotniki $10.00 mesečno. Predsednik gospodarskega odseka $40.00 mesečno, ostali trije po $20.00 na mesec.
Sprejeta je bila posebna resolucija, ki določa začetek volitev gl. odbornikov za v torek zjutraj. Volitve se vrše med zborovanjem tako dolgo, dokler ne bo zvoljen celotni glavni odbor..
Včeraj je konvencija izvolila soglasno gl. predsHnikopi Vin-cenea Cainkarja, dosedanjega gl. predsednika. Za podpred-nika sta bila izvoljena Andrew
Vidrih iz Johnstowna, Pa., in Frank Bolka iz Milwaukee, Wis.
Za glavnega tajnika je bil soglasno izvoljen sedanji gl. tajnik F. A. Vider. Pomožni tajnik Lawrence Gradišek je imel pro-ti-kandidata v osebi poznanega Clevelandčana Otona Tekavca, tcda zmagal je sedajni pomožni tajnki Gradišek.
Blagajnikom je bil soglasno izvoljen sedanji John Vogrich. Enako je bil soglasno izvoljen upravnikom "Prosvete" dosedanji Filip Godina, in za gl. urednika pa Ivan Molek.
Določilo se je štiri okrožja, v katerih se izmed mlajše generacije izvoli podpx-edsednike in sicer: za prvo okrožje John Pod-boy Jr., drugo okrožje Camilus Zarnik, Clevelandčan, 3. okrožje John Klašek, 4 okrožje Edw. Tomšič. Določilo se je tudi $4,-000 letno iz blagajne za atletiko.
Gl. odborniki, ako gredo na seje gl. odbora, so upravičeni do $10.00 dnevnic in povrnitev voznih stroškov.
Mnogo se je tudi razpravljalo, kako pomagati starim članom. Po dolgi debati je bila sprejeta posebna resolucija, ki bo morda služila svojemu namenu. Zbornica ni soglašala za noben povi-šek asesmenta tozadevno, brez tega pa se ne more dosti več pomagati kot doseduj. SNPJ ima nad 2,000 člahov, ki so fctari in upravičeni sprejemati kako izredno pomoč.
Mestna cestna železnica v Clevelandu
Ko je vodstvo cestne železnice v Clevelandu dalo včeraj končno i besedo, da bo na vsak način odpravilo tedenske vozne listke po $1.25, tedaj je šla mestna zbornica na delo in sklenila, da se I vpelje mestna cestna železnica v , Clevelandu.
J Kot so se izjavili razni coun-.cilmani, bo mesto najbrž kupilo ibuse, s katerimi bo prevažalo i potnike po mestnih ulicah. Ker 1 bo vožnja po busih mnogo cenejša kot vožnja po cestni železnici, bo slednja kmalu prišla v zadrego.
1 Ljudje se bodo namreč raje volili v busih in manj plačevali kot pa v karah cestne železnice. Računa se, da bo cestna železnica zgubila toliko odjemalcev, da bo prišel krah, da bo kompanija postala bankrotna in da bo vse njeno premoženje prodano za malenkostno ceno in kupljeno od mesta.
Obenem se je mestna zbornica tudi izrekla, da se takoj začne z načrti, da se zgradi mestna plinarna, ker kompanija nikakor neče pristati na znižanje cen naravnega plina. Pri prihodnjih volitvah bo volivcem predložen j predlog, da si mesto izposodi do-
volj denarja, da nakupi buse in zgradi plinarno. •
Samo dva councilmana sta glasovala proti mestnim busom in proti mestni plinarni, in si-cer councilmana Finke in De Maioribus. Izjavila sta se, da je mestna plinarna "največja neumnot," kar jih more mesto Cleveland podati javnosti.
Councilman Reed je pa trdil, da je v državi Ohio dovolj naravnega plina, da mesto lahko oddaja naravni plin kakim 50,-000 odjemalcem za 30 odstotkov cenejše, kot pa sedaj računa plinska družba za plin. i Ako bi mesto obratovalo svojo lastno plinarno, tedaj kompanija ne bi bila tako "arogantna" in bi bila pri volji znižati cene plinu za svojih 200,-000 odjemalcev. Enako je tudi z družbo cestne železnice.
Pogajanja med zastopniki mesta in zastopniki kompanijc glede cestne železnice se vleče- • jo že dolge, dolge mesece. Da se je stvar tako zavlekla je najbrž vzrok dejstvo, da je župan Burton bolj naklonjen kompa-nijam kot pa znižanim cenam za mestne odjemalce pline in cestne železnice.
Pozor, delegati S. N. P. J.
Pretekli teden je direktorij Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. pogostil delegacijo 11. redne konvencije SNPJ. Delegati so imeli odlično postrežbo in izvrstno zabavo. Direktorij je dobil mnogo zahtev, da se priredi še ena taka zabava, predno delegati odpotujejo proti svojim domovom. In res je direktorij S. D. Doma sklenil, da povabi ponovno delegate za četrtek, 27. maja. Na programu je kazanje najnovejših slik iz Jugoslavije, katere bo kazal Mr. Theodore Andrica od The Cleveland Press. Vstopnina je prosta za vse delegate in njih prijatelje. Oni, ki bi radi večerjali v S. D. Domu lahko dobijo večerjo v klubovih prostorih Doma. Večerja se bo servirala od 6. ure naprej. Cena je samo 25c. S kazanjem slik se prične ob 7:30 zvečer. Potem pa sledi ples in domača zabava. Direktorij S. D. Doma vljudno pozivlje delegate, da se gotovo zglasijo v četrtek večer v Domu na Waterloo Rd., kajti družba delegatov je direktoriju ena najboljših družb, kar smo jih še imeli. — Predsednik direktorija S. D. Doma.
-o-
Točno nocoj!
Točno ob 8. uri nocoj se vrši vaja vseh drill teamov od fare sv. Vida, ki bodo skupno nastopili na bazarju v nedeljo večer. Pridite vse, ker bo le ena skupna vaja. Vaja se vrši v St. Clair kopališču. — Albina Novak.
Važna seja
Nocoj večef, v sredo 26. maja, je važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Prosi se vse zastopnike in zastopnice, da se gotovo udeležijo. Potrebno je ure-liti več stvari za prireditev, ki se vrši 29., 30. in 31. maja na farnih prostorih na Norwood Rd. in Glass Ave. Pridite vsi, prosimo! — Odbor.
Mussolini kliče Roosevelta na pomoč, da razoroži svetovne sile
Rim, 25. maja. Napram ameriškim časnikarskim poročevalcem se je izjavil včeraj Benito Mussolini, laški diktator, da če bi predsednik Roosevelt hotel podvzeti iniciativo za razorožitev Evrope, da bi predsednik imel uspeh in bi se države razorožile. Mussolini včeraj ni nič dobrega prerokoval za Evropo, ako bo nadaljevala z oboroževanjem. Vojska je neizogibna kajti zastonj se Evropa ne obo-rožuje. Lahko pa bo sledila ekonomska vojna, če ne bo prave vojne. Z oboroževanjem se mora enkrat prenehati, in ko se bo prenehalo, tedaj bo nastala depresija in narodi se bodo začeli boriti za prodajo svojih produktov. Mussolini je nadalje izjavil, da je Italija vsak čas pripravljena prenehati z oboroževanjem, toda sama tega začeti ne more, ko se njene sosede oborožujejo. Italija želi mir, da bi lahko gospodarsko napredovala, se je izjavil Mussolini napram ameriškim časnikarjem. Mir pride, ako se Evropa preneha oboroževati. In nihče nima toliko vpliva tozadevno kot. predsednik Roosevelt.
j.-o---
Nova državljanka
Državljansko pravico je dobila na zvezni sodniji rojakinja Mary Koletič. Iskrene čestitke,! V bolnišnico V mestno bolnišnico je bila odpeljana Miss Lillian Jarc, 7009 Hecker Ave. Stara je osem let in je učenka 2. razreda šole sv. Vida. Obiski niso dovoljeni. Bolniške strežnice Kot bolničarke so graduirale v Charity bolnišnici sledeča dekleta: Mary Kusevic, Mary Vi-cik, Josephine Smajdek. Iskrene čestitke!
Kulturni vrt
Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu priredi dne 25. julija ogromno narodno slavnost, ko se bo na prostorih Kulturnega vrta odkrila replika Cankar-' jeve sohe. Prvotna soha, katero je podarila mestna občina1 ljubljanska, je bila, kot znano, ukradena. Vsa poizvedovanja detektivov do danes niso mogla dognati kulturnih tatov. Radi tega je vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta naročilo novo soho Canjkarja, in soha bo slovesno odkrita 25. julija. Ob tej priliki dospe v Cleveland dr. Franc Trdan, velik slovenski književnik in profesor na škofijski šoli v Št. Vidu, ki bo kot zastopnik naše prvt'ne domovine prinesel pozdrave iz domovine. Po slavnostih v Jugoslovanskem kulturnem vrtu se vrši ogromna ljudska slavnost v Puritas Springs parku.
--o-
Prijazen obisk
Pred nekaj dnevi je dospel v Cleveland Mr. Martin Svete, odličen mož v Waukeganu in North Chicagu, Illinois. Z njim je dospela tudi soproga, hčerka in sin. Ena izmed njegovih hčera je poročena z znanim odličnim hrvatskim zobozdravnikom v Clevelandu, z dr. Brajdichem. Iskreno dobrodošli v Clevelandu.
štrajk pri Heinz Co.?
Kot naznanja Frank Kracik, unijski organizator Canning & Pickle Union, bo unija odredila štrajk pri znani tvrdki Heinz Co. Kompanija ima obširne prostore v Pittsburghu, kjer je zaposlenih 2,500 ljudi.
Papež 80-letnik
Prihodnja nedelja bo posvečena rojstnemu dnevu papeža Pija XI., ki bo dopolnil svoje 80. leto. Tozadevno se bodo vršile razne svečanosti v vseh cerkvah clevelandske škofije.
Starostna pokojnina je sedaj zasigurana. Zavarovanje zoper brezposelnost je postavno. Sodnija ni pustila dvoma o tem
Washington, 25. maja. Predsednik Roosevelt je doživel svojo največjo zmago, ko je najvišja sodnija s pretežno večino 7 :2 včeraj razsodila, da je postava glede socialne varnosti ustavna.
To pomeni, da ni nobenega dvoma več, da se vpelje starost-na pokojnina in da bo veljavna brezposelnostna zavarovalnina.
Rockefeller in časopisje
Kot smo že poročali je preteklo nedeljo umrl v Floridi 98-letni John D. Rockefeller, najbogatejši mož v Ameriki. Angleško časopisje, ki izhaja v Clevelandu, je prineslo pretekli pondeljek nič manj kot 32 strani podatkov iz življenja pokojnega kapitalista. V torek so zopet imeli trije angleški časopisi v Clevelandu 17 strani berila o Rockefeller-ju. Vsi svetovni dogodki, vs>e važne delavske novice so se morale umakniti iz angleških listov, da se poje ho-zana enemu samemu člove- " ku! O mrtvih se mora sicer govoriti in pisati samo dobro, ker se ne more več zagovarjati, toda kar je preveč, je pa preveč.
--o-
Za Kulturni vrt Za Jugoslovanski kulturni vrt sta darovala po $1.00 Mr. Martin Lindič in Mr. Anton Pelko. Iskrena hvala! — Tajnik za newburško okrožje.
Pozdrav iz Jolieta
Iz Jolieta so poslali pozdrave "Ameriški Domovini" Mr. in Mrs. J. Menart in sin Louis ter Mrs. Mary Peterlin iz Clevelan-da. Prav lepa hvala!
Vlada je bila ves čas v strahu, da zna najvišja sodnija tozadevno postavo razveljaviti.
Postava glede starostne pokojnine in brezposelnostne zavarovalnine, kot sedaj obstoji, seveda ni popolna. Spreminjati je niso hoteli, ker administracija ni bila sigurna, če bo postava prenesla trnjevo pot skozi najvišjo sodnijo.
Sedaj pa, ko je ustavnost postave za socialno sigurnost zajamčena in potrjena, ima kongres kot administracija najširša sredstva, da postavo izpopolni v vseh ozirih, tako da bo prinašala državljanom čimveč koristi.
Najvišja sodnija bo v kratkem odgodila svoja zborovanja. Splošno se pričakuje, da bo sedaj predsednik Roosevelt umaknil svojo zahtevo po i*eor-ganizaciji najvišje sodnije, ker je dobil skoro vse, kar je želel.
Medtem pa bodo odstopili najmanj trije sodniki najvišje sodnije, in bo tako dobil Roosevelt priliko, da imenuje mlajše in bolj liberalne moči kot člane najvišje sodnije. Roosevelt je zadovoljen in administracija bo i večjo sigurnostjo poslovala.,
Poleg razsodbe o Wagnerjevi postavi, ki daje delavcem pravico organiziranja in ki prepoveduje kompanijam preganjanje delavčev, ako so slednji v uniji, je postava o socialni varnosti največjega pomena za ameriške delavce.
Včeraj je predsednik izjavil, da je silno zadovoljen, toda obenem je povedal, da njegovo delo še ni gotovo. "Začetek je dober," je dejal predsednik, "toda mi moramo vedno naprej za izboljšanje blagostanja ameriških državljanov."
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenge	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pojtl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofttl, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single eoples, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
<8	■ No. 123, Wed., May 26, 1937
fan*- _______'•-'■■" .......................................»i i ........................'"'....... " '■"■"...... "" "'"'" — —"in »MN^——
BESEDA IZ NARODA
Registracija tujezemcev
Povdarjali smo že neštetokrat v naših člankih, kako ogromne važnosti je, da postanejo naši ljudje ameriški državljani. Mnogi se še dartes ne brigajo za to, in so v prvi vrsti oni naši sicer dobri, rojaki, ki ne čitajo nobenega časo pisa, ali pa, če ga slučajno dobijo od meseca do meseca enkrat v roke, pravijo: kako lažejo!
Kadar pa pr-ide trenutek, da tak rojak na lastni koži občuti posledice resnih postav, potem seveda sam sebi prizna, da je tudi on lagal sam sebi in se kesa, ker ni poslušal časopisa in naredil kot mu je bilo priporočeno. Časopis vendar ni tu, da bi ljudi vodil za nos, pač pa da jim ob pravem času svetuje, kaj je storiti, da ne pridejo v navskrižje s postavo.
Če bi časopis v resnici lagal in takorekoč ljudi vodil za , nos, bi ga ljudje kmalu pogruntali, kajti narod ni bedak. Toda v mnogih slučajih naši ljudje prepočasi mislijo in se ne odločijo do onega, kar jim je v resnici koristno in potrebno za njili napredek v življenju.
Kaj na primer boste rekli vi, ki niste še ameriški državljani o sledečem predlogu, ki je bil te dni stavljen v senatni kot v poslanski zbornici kongresa Zedinjenih držav? V mislih imamo predlog št. 4355, ki je bil vložen v poslanski zbornici kongresa in predlog št. 1364, ki je bil vložen v senatni zbornici kongresa.
Predlog v obeh zbornicah je bistveno enak in govori o registraciji vseh tujezemcev, ki prebivajo v Zedinjenih državah in ki se dosedaj še niso potrudili, da bi postali ameriški državljani.
Glasom tega predloga, kakor hitro bo sprejet in narejen v postavo, se bo moral vsak tujezemeG v Ameriki, razven diplomatskih uradnikov, registrirati in oddati tudi odtise svojih prstov.
In registracija ne bo zadostovala samo enkrat, pač pa bo moral vsak tujezemec vsako leto enkrat podati se na zvezno sodnijo in se reigstrirati. Pomnite, vsako leto! Za prvo registracijo bo moral plačati $1.00, potem pa vsako nadalj-no leto po 50c! Že registracija sama je nekaj sramotnega za ameriškega državljana, kaj šele odtisi prstov, katere dosedaj jemljejo samo od zločincev!
Vsak tujezemec bo dobil ob vsaki registraciji posebno karto, na kateri bo njegova slika, odtisti prstov, in natančen popis njegovega življenja. Tak tujezemec ne bo mogel nikjer dobiti dela, razven v slučaju, da ima delo sleherni ameriški državljan. Pokazati bo moral vsepovsod svojo registracijsko karto, in če je ne bo imel za njega sploh ne bo dela.
Pa to še ni vse! Nova postava bo določila, da bo vsak tujezemec prisiljen uradno obvestiti naselniškega komisarja v New Yorku vselej, kadar tak tujezemec spremeni svoj naslov. In pri vsaki spremembi naslova bo moral plačati 50c. Obenem bo moral povedati, ali je njegov novi naslov stalen ali le začasen.
In končno pride krona te sramotne postave, ki pravi, da vsak tujezemec, ki prekrši to ali ono določbo te postave napram tujezemcem, je, kakor hitro ga primejo, avtomatično obsojen v globo $10,000.00 in zaprt za dobo petih let, in ko prestane svojo kazen, mora biti takoj deportiran.
In nič ne mislite, da to ni resnica. Pišite na kongres Zedinjenih držav, pa se boste lahko sami prepričali, da je to bridka, preveč bridka resnica.
In še nekaj! Nova postava tudi določa, da ne more noben tujezemec dobivati relifa ali javne pomoči v Zedinjenih državah. Kdor se ne bo mogel sam preživljati z delom, in bi slučajno prišel v breme javnim oblastem, ta ne bo več dobival relifa, ako ni državljan, pač pa ga bodo enostavio prijeli, obsodili in deportirali iz Zedinjenih držav. Od leta 1932 pa do 1. januarja 1937 so tujezemci veljali Zedinjene države nič manj kot $3,000,000,000 samo za relif. Kongresmani pravijo, da mora biti temu konec.
Ponovno in ponovno svetujemo našim ljudem: Postanite ameriški državljani in izognite se nevarnostim, ki vam pretijo v bodočnosti. Blagrovali nas boste, če nam bodete v tem sledili.
Zopet nekaj novega v Newburgu
Kaj je novega, se mnogokrat vprašujemo. Pri nas v Newburgu bo to novo, da pride k nam v soboto vojvoda, pa ne tisti, ki je radi neke Amerikanke pustil kraljev stolček tam na Angleškem. Ampak pravi slovenski vojvoda bo, katerega vsi poznate. To je naš zaslužni, preč. g. župnik in kanonik, Rt. Rev. J. Oman, kateri je po zadnji kampanji za list Amerikanski Slovenec s pomočjo rojakov širne Amerike tako častno zmagal. V soboto večer, koj po šmarnicah, se mu bo po uredniku lista A. S. izročila častna srebrna kupa in ga obenem proglasilo za častnega vojvodo vsega katoliškega tiska. To bo nekakšna, ponovitev katoliškega shoda, kateri se je vršil na cvetno nedeljo letos v S. N. Domu na St. Clair Ave. Ker smo šli Newburčani radi na St. Clair, upamo, da jih tudi od tam dosti pride v Newburg. Nastopili bodo najboljši govorniki. Kdor enkrat sliši g. patra Ambrožiča, ga hoče še slišati. Njegove lepo doneče besede nas spodbudijo, da tudi premislimo, kar smo slišali. In g. Vital Vodušek nas vedno popelje nazaj v rojstno domovino.
Ker imamo dolg program, bodo govorniki kratki, če bomo hoteli ves program končati. Kdo z največjim veseljem ne posluša naša slavčka, Jos. Jančarja in John Bambiča? Res, prava umetnika sta. Obljubila sta, da nastopita. Vemo, da bodo vsi udeleženci zadovoljni. Kaj pa naša dekleta od Gresper kluba? Dalj časa so že počivala, za soboto večer se pa pripravljajo, da zopet nastopijo. Kadar pa ta dekleta kaj priredijo, tudi vemo, da se pošteno nasmejemo.
Vse to bomo videli in slišali za malo vstopnino. Ves preostanek pa gre v sklad za novo cerkev. Zato, rojaki iz vsega Clevelanda, pridite na ta pono-vitveni shod katoliškega tiska in na ustoličenje slovenskega vojvode. Kakor so nekdaj stari Slovani, naši pradedi, slovesno ustoličevali svoje vojvode na Gosposvetskem polju, tako slovesno naj se vrši ustoličenje našega vojvode vsega katoliškega tiska v Ameriki. Pozdrav vsem Slovencem, čitateljem našega priljubljenega lista in na veselo svidenje v soboto večer ob osmih v S. N. Domu na 80. cesti.
J. Resnik.
.....—-»-»—- .. .. . ♦.....♦.....,........ . . . . . . . . -,»
Kaj pravite!
j..—>—-—.—-—.—....—.—..«—.—*—«,,.,.. _—»....
V Albaniji je bila izbruhnila za par minut revolucija, ker je kralj' Zogu ukazal ženskam, da ne smejo več nositi pajčolana čez obraz. Tedaj so pa Albanke zavihale nosove in hudo napek se jim je zdelo, človek sodi. da morajo biti Albanke strašno grde, da ne
marajo kazati svojih obrazov cenjeni javnosti.
* ♦ *
Isto blago, ki se rabi za ženske obleke, bombaž in drugo, se rabi tudi pri izdelovanju municije. Kadar se torej dežele pripravljajo na vojno in potrebujej o več takega blaga, skrajšajo ženskam krila in tako je več blaga za municijo. Torej se ženska
moda ravna po vojaških potrebah.
» * *
Ako najdeš demantni prstan na cesti, pomeni to srečo. Toda če prstana ne vrneš lastniku in ta zve, da si ga ti našel, pomeni to nesrečo.
Ne vem, ali je bil komarad žejen ali kaj, da mi je dal tako priznanje. Ker sem bil žejen tudi jaz, sem enkrat tretal in obljubil, da bom poskusil, če dajo možgani še kaj štime. Včasih, kadar se zavalim, precej zarušta, tako da so me hoteli dati v turen na veliki petek. Meni se nekaj zdi, da sem bil zato poklican na pomoč, da se bom po glavi trkal in vse ljudi privabil na 5. in 6. junija. Zdaj pa vidite, kako sem odprte gia-ve, da sem tako reč pogruntal.
Zdaj pa, — kaj se bo godilo na 5. in 6. junija pri nas, ko bo sobota in nedelja? Zdaj sem toliko pri korajži, da bom kar povedal. Ker je naša štalca na Recharju premajhna in Ribni-čanov premalo, je treba napraviti dirindaj in kar bo zelenega papirja ostalo, se ga dene na poseben kupček. In kadar bo kupček dovolj velik, se pa naredi dvorano, da bo dovolj velika.
Torej zdaj veste! Prijatelji in vsi drugi, ki so to slišali, so bili tako veseli in so me napojili, da so mi noge odpovedale odgovornost z glavo vred. Bom pa drugič kaj več povedal. Se bojim, da bi začelo kar zdaj v glavi razbijat in ljudi vabit, mesto šele 5. in 6. junija. Do takrat vas pa pozdravljam čez hribe in doline in čez vse steze, ki vodijo do nas.
Pa še nekaj sem se spomnil. Pridite danes zvečer vsi zastopniki in direktorji v cementne bloke na Recher Ave.
Žane.
Kri ni voda!
Žane iz Ljubljane —v Euclidu
Oni dan me naprosi prijatelj pri slavnih jaslih: "Ti, Žane, daj kaj napisat, kaj se bo godilo tukaj pri nas 5. in 6. junija. Ti si bolj kunšten, ker si hodil v šolo v drugi štuk!"
Znano je, da sestoji človeška kri iz tako zvanih "krvnih te-levsc," ki so enakomerno porazdeljena po krvni tekočini. Ce denemo kri dveh človekov skupaj, tedaj se včasih krvna telesca nakopičijo, včasih pa, se porazdelijo. To dejstvo je v prejšnjih časih številnim ljudem povzročilo smrt, ker so se krvna telesca pri prenašanju (transfuziji) krvi večkrat nakopičila, radi česar je bolnik vedno umrl. Temu je vzrok različnost krvnih skupin, ki pa prej o njih niso še ničesar vedeli. Šele moderna znanost je odkrila, da sta v krvnem telescu dve snovi; ali ima kdo ta telesca ali jih nima — po tem so ljudje razdeljeni na štiri razrede — na štiri skupine krvi.
Skupine imenujemo AB, A in O. Skupina AB vsebuje v svojih krvnih telescih obe snovi A in B; skupina A ima le snov A; skupina B ima samo B in skupim) O nima ne A ne B. A samo te snovi še ne povzročijo škode pri prenosu krvi. Skupičenje se tvori šele, če se krvna telesca s posebnimi snovmi združijo s krvno tekočino, ki je je tudi dve vrsti (agglutinini). Prva skupina krvne tekočine se imenuje An-ti-A (to je snov, ki je združe-
na s snovjo krvnega telesca A povzroči kopičenje); druga skupina je Anti-B. Če združimo kri ljudi skupine A s krvjo ljudi skupine B, se srečajo krvna telesca A in Anti-A; to pa pomeni pri transfuziji katastrofe. Torej ne smemo nikoli prenesti krvi skupine A in kri skupine B (in obratno), a prenos krvi iz ljudi iste skupine v ljudi iste krvne skupine je koristno.
Prenos krvi je dandanes v marsikaki bolezni na mestu. Ce se kdo zastrupi z ogljikovim kisikom, če ima kdo legar, če si zastrupi kri, če izgubi veliko krvi; v vseh takih primerih pomaga bolniku prenos krvi. Prav tako uporabljajo prenos krvi za pripravo pred operacijo in za lečenje bolezni po operaciji.
Zaradi vedno večje uporabe krvnega prenosa je v poslednjih letih vedno več povpraševanja po dajalcih krvi. Ti morajo spadati k posebni skupini krvi in morajo imeti popolnoma zdravo kri in smejo dati kri le po posebnih presledkih. Po nekaterih deželah so nastala posebna društva dajalcev krvi, zlasti po velemestih.
Težko je s prenosom krvi na deželi, če je sila nujna. A tudi za take primere ima znanost pomoč. Tedaj vbrizga zdravnik solno razstopino v žile namesto krvi. S tem nadomestkom krvi so v poslednjem času že marsikoga ohranili pri življenju.
Znanost o preiskovanju krvnih skupin pa ne koristi le zdravstvu, marveč tudi sodstvu. Tako je dandanes mogoče s preiskavo krvi določiti očetovstvo. Tudi zločine so, že pojasnili s krvno preiskavo, zlasti na krvnih madežih zločincev.
V poslednjih letih pa so dognali še, da spada krvna skupina kakega človeka k njegovim podedovanim in nespremenljivim lastnostim. To spoznanje so spočetka jako zavračali, češ, da se znaki krvnih skupin jako spremenijo z boleznijo, zdravili, rentgenovi-mi žarki in narkozo. Nedavno pa so na bolnikih, ki so imeli škrlatinko, dokazali, da se krvne skupine z boleznijo niso prav nič spremenile.
Natančne preiskave poslednjih let so dognale, da se pro-centualna razdelitev četverih krvnih skupin poedinih narodov jako razlikuje druga od druge. Tako so dognali, da spada največ narodov v severni in srednji Evropi k skupini A, v južni in vzhodni Evropi pa spadajo ljudje h krvni skupini B. — Jako zanimiv primer pa nujajo cigani. Cigani ima,j o popolnoma drugačno razdelitev krvnih skupin ko Madžari in sicer je ciganska kri jako slična krvi Indov. S tem pa je tudi dokazano, da imajo cigani, ki so se bili nekoč priselili iz Indije, še dandanes krvne plemenske lastnosti Indov.
A ne razlikujejo se po krvi le narodi, ki so se plemensko tako tuji kakor cigani in Madžari, marveč so velike krvne
razlike tudi med sosednjimi ali plemensko sorodnimi narodi. Tako je drugačna kri Slovana in drugačna kri Francoza, Italijana, Nemca, Angleža.
"Krvna znanost" zares izpričuje, da "kri ni voda," da kri vpliva na podedovanost lastnosti, na vzgojo, na barvo naroda; da je kri velikega pomena za zdravstvo in bolj za splošna vprašanja človeštva. -o-
IZ PRIMORJA
Protestni shod v New Yorku radi WPA del
Žrtve ponesrečenega nemškega zrakoplo v a Hindenburga', predno no naložili krute na ladjo v New Yorku, da jih prepeljejo v Nemčijo.
—Pred kratkim so v važnejših krajih po Goriškem in Tržaškem z veliki svečanostmi sadili borove gozdove, ki bodo nosili ime "Gozdovi imperija." Svečanosti so se vršile zlasti na Sv. Gori, kjer so zasadili okoli 15 ha zemlje z borovci. Poleg raznih fašističnih oblastnikov, se je ceremonije udeležila predvsem fašistična mladina iz bližnjih krajev, ki jo je obiskal mimogrede tudi federalni fašistični tajnik Luraschi. Zasadili so okoli 60,000 drevesc. Ob prisotnosti višje duhovščine se je vršila dopoldne tudi blagoslovitev in maša na prostem. Skoro ravno take svečanosti so se vršile v Sv. Križu pri Trstu, kjer so zasadili tudi precej borovcev. Zlasti velika svečanost pa se je vršila v Bazovici, kjer so zasadili 20,000 drevesc na 6 ha zemlje. Svečanosti so se dalje vršile po vsej Italiji, kjer so, po poročilih, zasadili okoli 10 milijonov drevesc na 2,500 ha zemlje. Namen teh ceremonij je proslaviti spomin na prvo obletnico ustanovitve imperija, ki se je po vsej Italiji svečano in oficielno proslavila.
—Znana je velika gonja, ki so jo pred leti vodili uradno proti našim vinom, ki so jih skušali popolnoma spraviti s trga, zlasti zato, ker so imela po njihovem mnenju v sebi premalo alkohola. S tem so hoteli predvsem, da bi se prodajala južnoitalijanska vina, ki so v •primeri z našim mnogo močnejša. Z oblastnimi uredbami so celo določili, pod katero razmerje ne sme štopnja alkohola, če se ga hoče prodajati. Sedaj pa se že opaža, zlasti med potrošniki, veliko povpraševanje po naših vinih, zlasti kraških in vipavskih, ki so postala zopet čislana in upoštevana kakor nekdaj. Naša vina so sedaj tudi popolnoma izpodrinila italijanska in dobila zopet svojo ceno.
—V bližini Oslavja se je štirim kmečkim ljudem pri delu na polju pripetila huda nesreča. Kmet Josip Pintar je z motiko zadel na granato, ki je ležala tik pod rušo, ki jo je odkopaval. Stara, zarjavela granata je eksplodirala in ranila moža ter Stanislava Pintar j a, Ladislava Mikluža in Srečka Mikluža, ki so bili vsi tam v bližini. Vsi so bili težko ranjeni in so jih morali prepeljati v goriško bolnico.
—Josipu Srebrniču iz Solkana je zažgal ponoči neki pijanec, ki je prišel spat, senik in mu s tem prizadejal precejšnjo škodo.
—V Dutovljah so 21. aprila s ceremonijami blagoslovili nov fašistični dom.
—Francu Bizjaku v Postojni je požar uničil okoli 100 kv. sena in drugega ter mu povzročil za 20,000 lir škode.
—Radi prekoračenja meje so v PrvaČini zaprli 26-letnega Alfreda Gorjapa in 23-letnega Cirila Beltranla. Oba sta zbežala čez mejo in sta se s tem izognila vojaški obvezi ob času abesin-ske vojne ter prideta žato pred vojaško sodišče.
—Josip Stanič iz Brestovice pri Opatjertiselu, star 81 let, je bil obsojen na 3,000 lir, ker so našli pri njem v hiši municijo.
-o- ,
* Tisoče kitajskih dijakov na univerzah je začelo z bojkotom proti japonskim izdelkom.
New York, 25. maja. Kakih 6,000 oseb je začelo včeraj pi-ketirati WPA vladne urade v tem mestu. Ljudje so piketiraTi in protestirali, ker je bilo več tisoč WPA delavcev odslovlje-nih od dela. Vlada trdi, da so "čizlali" na delu in bi lahko dobili privatno delo, samo če bi se za delo potrudili. Končno je policija pregnala protestante. -o-
STE PRIPRAVLJENI ZA POT?
Berengaria odpluje na 19. junija. Ali ste pripravljeni za to pot? Ali boste čakali do zadnjega trenutka? Uredite vse potrebno sedaj in se izognite navalu.
Aquitania pa odpluje iz New Yorka 30. junija. Ako se ne morete udeležiti prvega izleta, se boste morda lahko pridružili temu. Oba izleta bosta pod osebnim vodstvom Mr. M. S. Ekero-vicha, uradnika Cunard White Star črte. On bo skrbel za vse vaše potrebe na potu in vas rešil vseh skrbi. . .
Na teh izletih bo mnogo zabave, prosto vino pri obedih, ples, plavanje, zabave za otroke, razne igre itd. To vam zagots^lja jako kratek čas v družbi vaših rojakov.
Če verjamete al' pa ne
Tale je priletela iz Geneve, O. in se je pripetila še zadnjo lovsko sezijo. Torej je že precej predelana in spacana. Kriv pa nisem jaz, da ni že prej zagledala luč tega sveta, ampak je kriv oni, ki jo je toliko časa zase držal.
Torej neki meščan iz slavnega, mesta Geneve je šel na zajce.. Ker jih je nekaj več pobil, je dal enega tudi sosedu, da se bo še njemu dobro godilo ob zajčji pečenki. Soseda pa ravno ni bilo doma, zato ga izroči ženi. Ta je bila zelo veseda daru in je sklenila, da bo možička veselo presenetila in mu pripravila fino večerjo.
Malo jo je res skrbelo, kako bo zajca napravila, ker ga še prej nikdar ni, ampak bo že šlo na kak način. Nalije torej v velik lonec vode in jo dene na peč. Ko je voda vrela ,potunka notri zajca, ki je bil še ves v komašnah. Ko ga dobro opari, začne puliti dlako iz njega. Pa dlaka ne gre ven. čudno se ji to zdi, saj vendar prav na isti način skube kokoši in kaj je razlika med kokošjim perjem in zajčjo dlako? Nobene! Torej še parkrat potisne zajca v vrelo vodo in zopet peskusi skubsti. Pa nič in nič, dlaka se drži zajca," kot bi bila vsaka posebej pribita.
To pripravljanje zajče večerje jo je pa tako zamudilo, da je mož že prišel prej domov, predno je bila večerja gotova. Mož pride v klet ravno takrat, ko ženica puli zajcu dlako. Videč tisto mokre stvar na mizi se začudi in jo vpraša, kje da je vjela tako veliko podgano, ženica pa v jok, kakšna podgana da je to, ko je vendar divji zajec, ki ga je dal sosed in ki bi ga zdaj ona rada pripravila za večerjo, če bi šla ta preteta dlaka ven.
Mož je zbrtihnil v smeh in dolgo ni mogel do sape. že je bila velika nevarnost, da mu bo žena žadrajsala zajca v glavo, ko ji mož pojasni, da se zajcu potegni kožo ,v*ez glavo z dlako vred, kot bi stekel otroku BVD. No, končno je vzel zadevo v roke mož in skemandiral zajca, da je bil za v pene v in nazadnje sta imela le okusno večerjo.
Za hišno številko pa ne vem, kje se je to godilo. Mogoče bo vedel tisti /ki je lani sporočil, da se je neki avto prevrnil južno od Gen6ve v jarek, da so se samo kolesa ven videla, čeprav je bil jarek tako suh kot pesta pri gnojnem vozu.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Pa namlk« UTlrmtk« K. Mar*
"Da imamo svoje puške v rokah, bi vam že pokazali!"
"Pa jih nimate! In če bi jih tudi imeli, bi vam nič ne koristile. Od dveh strani smo vas prijeli! štiri strele lahko oddamo v hipu in še nam jih ostane devetnajst. Popolnoma vas imamo v oblasti. Vdajte se pa vas bomo milostno sodili!"
"Kako moreš tako sovražno ravnati z nami, ko pa imaš kop-čo—! Prijatelji smo!"
"Lepi prijatelji—,! Mojega prijatelja ste napadli, ubiti ste ga mislili. In svojega prijatelja bom branil, pa če bi imeli tudi vsi kopče!
"Toda ker ste naši zavezniki, vam bom prizanesel, če se vdate. Stopite v kočo! Tam se bomo pomenili."
Ismilanec je pogledal naokoli, oči so se mu zlobno zableščale, se mi je zdelo. Zadovolj-nost mu je šinila po obrazu.
"Da!" je dejal. "Pojdimo v kočo! Tam se pomenimo. In vse se bo pojasnilo. Nedolžen sem. Ko sem prišel, je bil tujec že mrtev. Ali vsaj mislili smo, da je mrtev. Pojdimo!"
Porival je tovariše pred seboj proti koči. Halef je povesil puško. Očko in Omar sta ostala na svojih mestih.
Stopil sem v bajto, da spravim njihove puške na varno. Znosil sem jih v najbolj oddaljeni kot, nikogar ne bi pustil blizu. In da bi bil še bolj varen, sem jim pobral strelne kapice.
Počasi so prihajali, prvi je bil debeli pek in barvar Bošak. V tla je gledal, — živa podoba je bil ubogega grešnika. Beraču sa se hudobno bleščale oči.
Pravkar sem mislil sneti kapico z zadnje puške, ko je zunaj nekdo kriknil. Dva strela sta počila, krogli sta prileteli v steno koče. Halef je kričal:
"Gospod—,!. Gospod—! Pridi ven—! Brž! Brž!"
Seveda sem moral takoj ven. Kdo ve, kaj se je zgodilo. Morebiti je bil Halef v nevarnosti.
Murad, moj spremljevalec in Bošakov pomočnik, je kriknil: "Stoj! Ne pusti ga ven!"
To bi šele bilo, da bi me taki siromaki zadržali-1-,!
Sunil sem enemu puškino kopito v trebuh, da je jeknil in se prevrgel, udaril drugega s pestjo v obraz—in zunaj sem bil.
In zagledal sem prizor, ki mi je mahoma vrnil vse moči.
Ismilanec je skokoma dirjal črez jaso—na mojem vrancu. In mojo repetirko je vihtel v roki.
Porival je tovariše pred seboj v kočo, zadnji je bil. Pa je nepričakovano izdrl Halefu repetirko iz rok, ga udaril s kopitom po glavi, po bliskovito planil na vranca, ki je stal pri vhodu—nisem ga privezal! — in ga pognal v skok. Očko in Omar sta streljala za njim, pa ga nista zadela.
Nemudoma sefti moral za
njim.
"Ostanite!" sem zavpit tovarišem. "Ne pustite nobenega iz koče! Ustrelite vsakega, ki bi skušal uiti!"
Bošakova mula pa Halefov in Deselimov konj so stali blizu koče. Mule nisem mogel rabiti, Halefov konj je bil sicer dober, pa gotovo zdelan od nočne ježe. Deselimov konj se mi je zdel še najbolj svež.
Skočil sem v sedlo, mu sunil ostroge v rebra, da je hkrati z vsemi štirimi šinil v zrak, ga obrnil in skokoma odhitel za tatom.
Kaj se je za menoj godilo in zgodilo, mi je bilo čisto vseeno. Vranca in puško sem moral dobiti nazaj, pa naj je stalo, kar je hotelo. In če je tudi šlo De-selimu za življenje. Medveda-rico sem držal v roki in za trdno sem bil odločen, da ga ustrelim,
Ne ubijaj očeta in matere!
če izlepa ne dobim konja in re-petirke nazaj.
Obrnil se je v smer, kjer je menda ležal Kabač. Videl ga nisem več, pa sled je peljala po gozdu, če nisem zelo pohitel, je bil moj Rih—tako je bilo mojemu vrancu ime—izgubljen. Poganjal sem Deselimovo rar-ho, da je stokala pod menoj.
Zdelo se mi je, da čujem to-pot kopit, videl pa begunca še vedno nisem. Celih pet minut sem že divjal po redkem gozdu in končno sem res čul topot. Nisem se motil. Toda—ali je bil res pred menoj ? Ne! Za menoj je nekdo dirjal.
Ozrl sem se.
Halef je bil, v divjem diru je prihajal bliže. Stal je v stremenih, daleč naprej nagnjen, in obdeloval svojega ubogega konja z bičem, da so odmevali udarci po gozdu.
"Naprej! Naprej! Brž!" je kričal. "Sicer zbogom, Rih!"
Arabski je govoril in še v svojem domačem alžerijskem narečju, kar je pričalo, da je silno razburjen. Ljubil je vranca prav kakor jaz.
"Zakaj si zapustil kočo?" sem mu kriknil. "Ušli bodo!"
"Saj sta Očko in Omar pri njih!"
"Nista jim kos! Preveč jih je!"
"Saj ne morejo iz koče!"
"Če nam uidejo, je lahko nevarno za nas. Vrni se,!"
Ves zasopel je pravil:
"Gospod, dva ali trije proti sedmim je pač vseeno! Dva proti enemu pač več pomenita ko eden sam! Naj nam uidejo, da le Riha dobiva! Pusti, naj grem s teboj!"
Kaj sem hotel—
Skokoma sva dirjala dalje.
II.
Obleganje.
Gozd se je zredčil. Drevje je odstopilo, pridirjala sva na odprto polje.
Na višini sva bila. Spodaj v ravnini je ležala vas, najbrž Kabač. Kako pol ure peš je še bilo do nje. Od leve je prihajal potok in se za vasjo izlival v reko. Lesen most je nad izlivom peljal črez potok.
Seveda sva videla tudi Deseli-ma. Daleč pred nama je že bil, s kroglo ga nisem mogel več doseči. Saj je jezdil Riha, ki mu je bilo ime veter! Da je bil silahd-ži boljši jezdec, že zdavnaj bi nama bil izginil izpred oči..
Ni se obrnil proti KabaČu. Najbrž se ni hotel pokazati na vasi. Poznali so ga. Krenil je k potoku.
Zakaj ? Ali je res mislil potok preskočiti? Nisem verjel. Struga je bila globoka in bregova sta bila daleč vsaksebi. Najbrž je mislil uteči črez most.
če mi je ušel črez most, je bil Rih za mene izgubljen. Onstran mostu ni bilo nobene ovire več, neben konj bi ga ne dohitel. Za vsako ceno sem moral priti pred njim do mostu.
"Za njim!" sem zavpil Halefu. "ženi ga na most!"
Sam pa sem krenil proti vasi. Med kočami je peljala pot v ravni smeri k mostu. Utegnilo se mi je le posrečiti, da sem Dese-lima prehitel.
Konj mi je bil prepočasen. Vzravnal sem se v stremenih, se nagnil naprej, mu olajšal breme, kolikor sem mogel, — zaman. Pomagati sem si moral z izdatnejšim sredstvom. Kruto je bilo, pa biti je moralo. Vzel sem nož in ga zabodel konju za kaka dva centimetra v vrat.
Zastokal je in napel vse moči. Kakor iz topa ustreljen sem letel vasi naproti. Konj je zdivjal, ni več ubogal, slepo je vihral dalje, naravnost črez drn in strn. Zelo sem moral paziti, da nisva ' padla. Polomila bi si vrat in rebra.
V Muretincih, prijazni mirni vasici na spodnjem Dravskem polju, je prišlo do strahotnega krvavega zločina. Sličnega že dolgo ne pomni naša kronika, čeprav prihajajo ljudje po teh krajih, obsojenih na težko življenjsko borbo med bedo, vinom in pohlepom po blagu, pogostokrat iz ravnovesja in urejajo svoje medsebojne zadeve na način, ki ga ne dopuščata ne morala, ne pisani zakon. Na dvorišču pred hišo št. 33 v Muretincih je mladi, komaj 32-let-ni posestnik France Žnidarič s sekiro do smrti pobil svojega 66-letnega očeta in 64-letno mater, ki sta živela pri njem na preužitku, pa sta prišla v navzkrižje z njim samo zato, ker sta zahtevala od njega nekaj več človeške odgovornosti in jiekaj več srčnega čuta.
Prebivalci Mur^tincev in Stojncev se še niso oprostili težkega, pridušenega spomina, ki jim ga je zapustil nedavno izvršeni, pa še zmerom nepojasnjeni zavratni umor posestnika Jožeta Zelenika, ki ga je dne 25. aprila ponoči nekdo pričakal na cesti, ga napadel iz zasede in ubil. Sum je takrat padel na nekoga, ki so ga orožniki tudi aretirali in izročili sodišču. A preiskava je še zmerom daleč od tega, da bi se moglo reči, ali je v resnici morilec v rokah pravice. In že je prebivalce zajela strahota zločina mladega Žnidariča, s katerim se zaključuje ena najbolj žalostnih družinskih tragedij, kar jim pomnimo iz ptujske okolice. Hkra-tu pa se začenja nova tragedija Žnidaričeve žene in njegovih treh otrok.
O Fl-ancu žnidariču se ne da reči, da je bil svojim staršem kaj dober sin. Pred dobrimi 14 leti je imel razmerje z nekim dekletom ffc!'bltbiiče, iz katerega se je porodila nezakonska, hči. Toda mladi oče je zakrknjeno zaprl srce pred svojim otrokom in že od vsega začetka ni maral o dekletu ničesar slišati, čeprav so mu lastni starši iz vse duše prigovarjali, naj otroka vzame k sebi. Kasneje se je poročil z drugim, premožnejšim dekletom in v zakonu sta se mu rodili še dve hčerki. Starši tudi po tistem niso opustili misli, da mora sin na kakršenkoli način popraviti greh, ki ga je storil nezakonski materi in otroku. Toda vse njihovo prizadevanje je ostalo zaman. France se je odločil, da *
za ljubezen ogoljufanemu dekletu in njeni hčerki ne da niti pare. Ko se je oženil, je znal tako urediti, da ni domačije prevzel sam, temveč da jo je njegova žena Jožefa od staršev odkupila samo zato, da ga ne bi mogla kdaj niti sodnija prisiliti, da jima kaj plača. Posestvo je snaha kupila od starih Žnidari-čev na obroke, tako da jima je doslej izplačala že 25,000 dinarjev na račun kupnine, obenem pa sta si stara dva izgovorila dosmrtni preužitek pri hiši. Že ta način, kako sta dajala posestvo mladima iz rok, je stara dva žalil v dno srca in vsa zadnja leta pri hiši ni bilo več ljubega miru.
Med očetom in sinom so se neprestano vrstile tožbe, še prav na Jurjevo je bila pri okrajnem sodišču v Ptuju razprava zavoljo Francetove nezakonske hčerke. Takrat je prišlo do sporazuma med očetom in sinom, na podlagi katerega se je sin zavezal, da vzame hčerko k sebi, obenem pa da prepiše znesek 5,000 dinarjev nanjo. France je sprejel ta sporazum z največjim odporom. Že v mestu sta se vpričo ljudi hudo sprla z očetom in staremu je sin grozil, da ga bo zaklal.
Na 13. aprila je stari Žnidarič spet prišel v Ptuj, da se posvetuje s svojim odvetnikom, kaj naj ukrene, ker se sin brani izpolniti pogoje, po katerih sta se sporazumela. Popoldne se je vrnil domov in v hiši se je takoj spet razvnel prepir, a takrat še ni prišlo do kakega dejanskega napada. Okrog sedmih zvečer, ko sta se stara dva že skoraj odpravljala spat, pa je v zadnjo sobo, kjer sta prebivala, še enkrat prišel njun sin in zdražba o njegovem nezakonskem otroku se je začela od kraja.
France je bil že od vsega po-četka izredno razburljiv in divji, vse je kazalo, da se je odločil z očetom, pa če treba tudi z materjo, napraviti končni obračun. Bil je tako iz sebe, da se je očeta in matere med besedovanjem nekajkrat dejansko lotil. Oče in mati sta bila vsa preplašena in v upravičenem strahu, da utegne izpolniti svoje grožnje, sta pred sinom zbežala na dvorišče.
Prav ta beg pa je bil zanju tragičen.
V pobesnelem sinu je do kraja zavrela kri. Bežala sta tako, da sta drug za drugim tekla mati in oče.
France je pohitel za njima in pograbil sekiro, ki je slonela
pri vratih, ki jo je najbrž že sam poprej tja prislonil, da mu bo pri roki.
Komaj je oče storil kakih 10 korakov od hišnih vrat, ga je sin dohitel in ga enkrat samkrat s tolikšno silo udaril po desni strani glave, da se je starček v hipu zgrudil v mlaki krvi.
Mati je na vso moč klicala na pomoč in skušala pobegniti z dvorišča na vas, a vsa razburjena ni mogla odpreti lese v plotu. Vsa brez uma je začela tekati okrog vodnjaka pred hišo, a ko je drugič prebežala v krogu, jo je že dosegel nečloveški sin in jo prav tako s sekiro udaril po glavi, da ji jo je kar presekal. Ko je bedna žena ležala v krvi, je še enkrat blazno mahnil po nji.
Ko je France Žnidarič videl svoj ki*vavi greh, se je v hipu odločil, da se sam javi orožnikom in je na tihem pohitel proti Gorišnici.
Na vik in krik, ki se je z dvorišča razlegal po vasi, pa so se takoj pričeli na žalostnem mo-rišču zbirati sosedje. Ker so pri starem Žnidariču, ki je bil prvi pobit opazili še nekatere znake življenja, so brž obvestili reševalno postajo v Ptuju in reševalci so takoj pohiteli proti Mu-retincem. Toda njihova intervencija je bila odveč, — nesrečni oče je med tem že izdihnil.
Kmalu nato je prispela tudi orožniška patrulja iz Gorišnice, ki je mogla vzeti na znanje samo še strahotni prizor. Blizu dvorišnih vrat je ležala mrtva nesrečna mati Marija Žnidari-čeva, ki so jo bili vaščani med tem že položili na blazino in jo pregrnili z odejo, na drugem koncu dvorišča pa je na podobnem ležišču ležal njen mož.
Orožnikom je preostalo samo še, da zaslišijo Jožefo Žnidari-čevo, mlado hišno gospodinjo, ki je mirno izjavila, da neznanskega zločina ni mogla preprečiti, ker je bila sama vsa v strahu pred možem.
Še ponoči so trupli prepeljali v mrtvašnico na pokopališče pri sv. Marjeti, kjer je sodna komisija iz Ptuja popoldne izvršila obdukcijo.
Orožniki so še ponoči podrobno izprašali morilca. Ta je takoj po svojem dejanju izprva krčevito jokal in po vseh znamenjih se je dalo sklepati, da je uvidel, kako strašen je njegov greh. Drugo jutro pa so ga orožniki našli že spet čisto ži-dane volje in s smehom na ustnah jih je poprosil cigarete.
Kakih 20 trgovcev, ki prodajajo električne ledenice bo podalo publiki javno pronto zabavo. Za naš okraj se bo vršila ta prireditev na Chapman in Euclid Ave. in sicer dnevno od' 31. maja do 5. junija vključno. Dve predstavi na dan in sicer ob 2:30 popoldne in ob 8:10 zvečer. Nastopali bodo mladi talenti, kot Mary Isabel Daily, stara 5 let, Buddy Daily ,stur 6 let, Elaine Sebrandt, stara 12 let, Junior Bova, star deset let ter Patsy Face, umetnik na harmoniki, star 6 let. Predstave bo vodil znani Uncle BUI od WTAM v.ulU) postaje, ki je znan po vsej Ameriki po svojih mladinskih predstavah. Kdor od mladih talentov" hoče poskusiti svojo umetnost v tej ali oni stroki, se lahko tukaj javi, ako j:>, v spremstvu svojih staršev. Vsak dan bodo oddane nagrade v gotovini in tudi priliko imajo, da nastopijo nadednjo soboto rta WTAM postaji ob 5:15. Kdor bi rad dobil po-»ehm vstopnice, naj se zglasi zanje pri Grdim Furniture Co., ali pa pri Mandel Hardware, ker ti dve f irmi sta med temi trgovci, ki so omogočili te predstave.
že v zgodnjih jutranjih urah so ga težko vklenjenega in z morilsko sekiro na hrbtu odpeljali v Ptuj, da počaka plačila pred sodiščem. Na domačiji, za katero je France Žnidarič mislil v svoji slepi strasti, da se bije, pa je ostala žena z dvema otrokoma, ki jima je očetov zločin zasenčil pot v življenje.
DNEVNE VESTI
Maresh proti Burtonu
Poznani češki vodja v Clevelandu A. L. Maresh, ki je bil eden originalnih mož, ki a o izsilili izvolitev Harold Burtona za župana v Clevelandu, je sedaj prišel na dan in zahteva, da mora biti župan Burton pri prihodnjih volitvah absolutno poražen. Stvar je vzbudila mnogo političnega prahu v Clevelandu, kajti Maresh, ki ima za seboj tisočero Čehov, ki so prvotno glasovali za Burtona, bo povzročil, da odpadejo ti glasovi pri letošnjih volitvah. Maresh je bil pred leti prijatelj republikanca Davisa, katerega je tudi zapustil in deloval za Burtona. Včeraj je pa izjavil, da Burton ni zvest republikanski stranki. Prerokoval je, da bo prihodnji župan v Clevelandu prav gotovo demokrat, ako bo Burton kandidat. Maresh se je izjavil, da bi bil on za Morgana ali pa za Bender-ja. Kot znano »o se proti sedanjemu županu Burtonu izjavile vse unijske delavske organizacije.
-o-
Zopet 20 ustreljenih radi zarote v Rusiji
Mokva, 25. maja. Iz Tiflisa se poroča, da so dale sovjetske oblasti zopet postreliti 20 geor-gijskih zarotnikov, ki so kovali načrte za strmoglavi j en je obstoječe vlade. Tekom zadnjih treh mesecev so v Rusiji postre-lili že nad 100 "zarotnikov." V raznih zaporih Rusije se nahaja še vedno do 2,000 "zarotnikov," ki pridejo kmalu na vrsto.
Predvsem pa pritiska na šerifa kongresman Martin Sweeney, da spravi svoje pristaše v šerifov urad. šerif O'Donnell ima danes 149 deputijev. Sulzmann jih je imel le 132. Letos je šlo že precej tisočakov več za upravo šerifovega urada kot lansko leto.
--o-
Darovi za Kulturni vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt so darovali: Mrs. Marija Gornik iz 63. ceste $1.00, Mr. Ignacij Hace iz Norwood Rd. $1.00. Ko se je mudila družina Mr. Martina Sveteta iz North Chicage v Clevelandu, je podaril Mr. Svete $3.00 za vrt. Mrs. Jennie Oberstar je darovala $1.00. Iskrena zahvala vsem darovalcem. Oglasite se še drugi. Delo v vrtu bo letos končano, in takrat bo vrt vsakomur, ki je kaj prispeval v velik ponos.
IZ DOMOVINE
Zedinjene države bodo plačale star dolg Japonski
Washington, 25. maja. Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal neko postavo, glasom katere bo blagajna Zedinjenih držav plačala $48,000 Japonski. Dolg izvira še izza svetovne vojne. Japonska je leta 1918 deportirala mnogo sto Avstrijcev in Nemcev iz Kitajske in Japonske v Avstralijo. Ameriška vlada ni hotela priznati računa za deportacijo, toda sedaj šele se je dognalo, da je tedanji ameriški poslanik na Japonskem odobril deportacijo.
•—Na 28. aprila dopoldne je neka ženska iz Topola, ki je šla domov z Bloške police čez Pečnik, naletela na popolnoma zmrznjenega moža. Kaj hitro se je zvedelo, da je to Andre-jevec z Gore, ki je včeraj popoldne kupil kravo na Bloški polici in jo je gnal domov. Možu je najbrž postalo slabo— star je bil že 78 let—ter se je vsedel ali vlegel, da bi se malo spočil, a božja Previdnost je hotela drugače. Obležal je, in ker pri nas še sneži, otrpnil. Krava se je kar sama vrnila domov na Bloško polico. Rajnega Andrejevca so prenesli začasno v mrtvašnico pri Fari, od koder so ga prepeljali domov na Goro. Čudno pa je tudi to, da se je mož ponesrečil ravno na tistem kraju, kjer se je ponesrečil leta 1912 tudi rajni Anton Strle. Pred par leti pa se je ponesrečil pri Gli-nji, nedaleč od kraja, kjer je oče umrl, tudi Andrejevčev sin in je komaj ušel gotovi smrti.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
Odda se
hiša, osem sob, vse na novo barvano in dekorirano. Poizve »e na 1249 E. 79th St.	(123)
Delo išče
dekle, ki je dospelo iz stare domovine. Želi delo pri slovenskem podjetju ali pri družini brez otrok. Zglasiti se je na 16803 Waterloo Rd. (123)
Policist se smeje, ko je bil obsojen v smrt
Pittsburgh, Pa., 25. maja. Visoko vzraščeni bivši policist v tem mestu, Martin Sullivan, star 73 let, se je dobrodušno smejal včeraj, ko je slišal, da so ga porotniki spoznali krivim umora in ga obsodili v smrt na električnem stolu. Sullivan je lan-1 skega decembra v napadu jeze ubil pet svojih sosedov. Med drugimi je policist ubil štiri Hrvate, ki so ga obdolžili, da je zlorabil neko 10 let staro dekletce. Zagovorniki policista so povdarjali, da je bil mož blazen, ko je začel k ubijanjem. --c»-
Vedno več stroškov
Novemu šerifu O'Donnellu so začeli očitati, da ima prevelike stroške s šerifovim uradom. Stroški se skoro mesečno množijo. Zlasti se šerifu očita, da je preveč radodaren, ko deli službe svojim pristašem. "Cenilcev posestev" je danes 20 več kot pod bivšim šerifom Sulzmannom, in Sufemann nikakor ni bil skop s službami.
KADAR selite pohištvo, klavirje, električne ledcnlce in drugo, pokličite nas. Priporočamo se tudi flruštvom In klubom za prevažanje na izlete in piknike. Postrežba točna in garantirana.
JOHN OBLAK 1161 East Ust St.
IIEnderson 2780
Mud 6 izvrstnimi pivi se turi . , . . tudi
IMPORT1RANO PIVO IZ NEMČIJE
pri
EMERY'S MOTOR BAR
mi A DDI SON ROAD Is Everybody Happy?
Woe mrfatrfr lwie!\
Hfiragn
DIGNIFIED CREDIT TERM S !
na srcu in kakšna skrb mu je odvzeta. Zdaj, ko je bil končno našel svoj dom, ga ni mislil tako brž ostaviti. Njegov namen je bil, da ostane pri Jani. Hotel jo je prenesti iz votline in jo pokopati pri kolibi; pokazal je prostor, zaraščen z divjimi jacintami in astrami, kjer je sedevala na bregu reke in ga opazovala, ko je izmival zlato. Oni pa lahko pridejo vsako leto po zlato in tudi on ga bo pridobival v njih odsotnosti, samo zanje, da si ga vzamejo, kolikor ga bo. Vse, česar si želi, je to, da bi imel dovolj živil, Jano in svojo dolinico. Ko je tako govoril, se je Jana odvrnila od njega, da bi skrila svoj solzni obraz. Tudi Johna je nekaj davilo v grlu in megla mu . je bila na očeh,
ko jih je z MacDonaldom vred upiral v gore.
Tako se je zgodilo, da so četrto jutro, ko so bili krenili proti jugu, obstali na poslednjem vrhu, ki je ločil dolinico od večje doline, in so se ozrli nazaj. Donald MacDonald je stal sam pred kočo in jim je mahal z rokami v slovo.
KONEC
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebSillne za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978__
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
"Molčal bom," je šepnil.
Razpletla si je lase in se je nagnila z glavo naprej, tako da so nalik povodnji oblili zglavje. Z občutkom blaženega miru, je pogreznil obraz v njihovo bogato, sladko mehkobo. Nežno kakor hladni dih, ki ga .je ogrinjal v urah nezavesti, ga je milovala njena roka. Vsesava je opojni vonj njenih kodrov je zaprl oči; čez nekaj časa je zaspal.
Mnogo ur je čula Jana pri njem ter premišljevala svojo srečo.
SLOVENSKA MLEKARNA J os. Glavan, lastnik
1166 EAST 60th STREET
HEnderson 5832
Se toplo priporoča gospodi
njam za vse mlekarske
t
izdelke
Vse je pripravljeno za gala odprtijo Velike jezerske razstave v Clevelandu, ki se prične 29. maja. Častni gost na ta dan bo v Clevelandu James Roosevelt, sin predsednika Zed. držav. Betty Seaver, famozna kiparica, dokončuje delo na svojih kipih, ki bodo na razstavi. Velika jezerska razstava se bo: vršila do 6. septembra.
Pri nas točimo
importirano nemško pivo
kot utdi Standard pivo, vse vrste lino žganje. Pri nas dobite tudi vedno dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obisk.
^laonoslna otooiiteV
CHERRY ORCHARD INN
22505 ST. CLAIR AVE., EUCLID, O.
POD NOVIM VODSTVOM
se vrši
v sredo, 26. maja, začetek ob osmih zvečer.
Servirali bomo fino kokošjo večerjo in postregli vam bomo z najboljšo pijačo. Igrala bo madžarska' ciganska godba vesele poskočnice. Se priporočam za obilen obisk
JOE MASKOV1TZ, manager
Y "BRIDES TO BE
cz/ffaAe. ct a. fcn
F Prices 1 As Low A?
$113
UG/N
Daje čudovito novo popolnost
No gift could be more fitting than an- Elg in "Cavalier"' Superbly designed—perfectly executed, they are truly style leaders in men's watches —combining sturdiness with masculine grace and traditional Elgin accuracy.
GRELNI INŽENIRJI	m
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING	I
Popravljalni deli za vseh vrst boilerje In furnace
DO 3 LETA ZA PLAČANJE
Postavite si grelni sistem in začnite ^
plačevati v septembru	^U
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
No Money D own
'i Easy Term*
V VSEH 5 BAZIČNIH POSTREŽBAH
za izdelavo ledu doma
1.	VEČJA ZMOŽNOST LEDU
Konec pomanjkanja ledu!
2.	VEČJA PROSTORNINA
Nova notranjost na devet načinov!
3.VEČJA	PROTEKCIJA
Obdrži živila varneje, svežeje in dlje.
4.	VEČJA ZANESLJIVOST
5-Ietni protekcijski načrt, za katerim je General Motors.
5.	VEČJI PRIHRANKI
Samo Frigidaire ima
715 East 103rd Street
GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
Unexcelled accuracy, smartness and durability. Natural gold filled case, with embossed dial.
PRVE OBLETNICE SMRTI NASE LJUBLJENE MAMICE
Smart Sturdy
ki naju je za vedno zapustila 26. maja 1936
Handsomely designed in a natural gold filled case -for men who demand the best.
V dnevih žalosti veselja, misli nama nazaj hite. Skup ko smo živeli srečno, toda vse minulo je.
$2975
Mechanically perfect, unexcelled in smartness. Priced unusually low for such quality.
Mesec maj je že v deželi, spet poletje kaže kras; a za naju ni več veselja kar si zapustila nas.
Leto dni Te zemlja krije, truplo Tvoje že trohnl. Božja volja to je bila, da med nama več Te ni.
Saj ne mine nikdar dneva, da ne b'la bi v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo ko dom Tvoj je zdaj hladan.
Do tedaj pa sladko spavaj v kraju večnega miru, nama ljubljena TI mama, prosi ljubega Boga za nas.
Smart, dependable, and moderately priced. Natural gold (illea case with embossed dial.
Žalujoča ostala
FRANK CERNE JEWELRY
v S. N. Domu 6401 St. Clair Ave.
6104 ST. CLAIR A VENUE	END1COTT 3634
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Zastopniki: Fiank Riipar, Frank Preveč, Joseph Medic in Frank Chamberlain.
ODPRTO ZVEČER
Josephina, hčerka; Frankie, sinček,
Cleveland, Ohio, 26. maja 1937.
AL'S TAVERN
513 E. 152d St.
ALBIN FILIPIČ, lastnik
Ko se je Aldous prebudil je bil v koči jutranji somrak. Jane ni bilo pri njem. Nekaj minut je ležal nepremično in gledal proti oknu. Vedel je, da je dolgo spal in da se svita. Počasi se je vzravnal. Silne bolečine po vsem telesu so bile minule, šepal je še, a nič več tako brez moči. Oprezno se je zrinil na rob pograda; čez nekaj časa je sedel in ko se je začutil dovolj krepkega, je poizkusil vstati. Uspeji ga je zadovoljil. Spravil se je na noge. Videč, da mu visi obleka na steni, se je napravil. Nato je odprl vrata in je stopil ven-kaj v jutro, le malce prišepa-vaje med hojo. MacDonald je bil že pokoncu. Janin šotor je stal tik ob koči. Moža sta se mirno pozdravila in jela tiho govoriti, toda Jana ju je slišala; trenutek ni trajalo, da je z vihrajočimi lasmi pritekla iz šotora ter planila Johnu Al-dousu naravnost v objem.
Tak je bil pričetek treh pre-lestnih dni, ki so še ostali Jani in Johnu Aldousu, da jih preživita v MacDonaldovi dolinici zlata in solnca in sinjega neba. Bili so bajni, krasni dnevi, polni neskončnega miru in sreče in čudne izpremembe so se pripravljale v njih. Drugi dan sta jahali Jana in Marija sami k votlini, kjer je bila pokopana Jana MacDonaldova, in ko ,sta se vračali v zlatem popoldanskem solncu, sta vodili konja za seloj in sta stopali roka v roki. Ko pa sta prišli doli, tja, kjer so DeBar, Aldous in MacDonald preizkušali bo-
gastvo temnega peska ob reki, sta blesk Marijinih oči in zarja na Janinem obrazu pripovedovala davno legendo o Mariji Magdaleni in o svitanju novega dne. Šele zdaj je Aldous opazil, da je Marija krasna ženska. Jana pa se je ljubko in srečno smejala tisti večer in marsikaj je šepnila Aldousu na uho, med tem ko sta se Marija in DeBar dolgo časa samotno izprehajala pod zvezdami in sta se naposled vrnila roka v roki kakor dva otroka. Preden so odšli spat, je Marija zašepetala Jani nekaj, kar je kmalu nato Jana zašepetala Aldousu.
"Želita si, da bi bila poro-čena obenem z nama dvema, John," je dejala. "To velja seveda le tedaj, ako ti, dragec, nisi opustil namena, da me vza-rneš," je dodala z blaženim nasmeškom. "Kako misliš?"
Njegov odgovor jo je pomiril. Vsa vesela je šepnila Mariji Johnovo pritrdilo. Z dolgim in pomebnim stiskom rok so voščili drug drugemu lahko noč. •
Tretji in poslednji dan je bil najlepši izmed vseh. Joe-jeya rana z nožem ni bila težka. Več bolečin mu je povzročal udarec, ki ga je bil dobil na glavo. On "in Aldous sta bila sposobna za pot in snovali so načrte, da, se četrti dan za rana odpravijo na pot proti domu. MacDonald, ki je bil iztaknil nadaljni tucat vrečic s suhim zlatom, je razlagal Aldousu, kaj bi bilo treba ukreniti, da si po zakonu pridobita lastništvo dolinice. Glas, s katerim je to govoril, je bil ne-priroden, prav kakor da se trudi. Njegova beseda je bila negotova, v očeh se mu je zrcalil
nemir in njegova ramena so bila še bolj upognjena nego po navadi.
Nazadnje, ko ste ostala sama, je rekel Aldousu malone ihte:
"Johnny, Johnny — samo da ne bi bilo tukaj zlata!"
Ozrl se je proti goram. Aldous je vzel njegovo veliko, hrapavo desnico med svoje roke.
"Kar naravnost povejte, Donald!" je dejal mirno. "Saj slutim, kaj je."
Ne bilo bi prav nasproti vam, Johnny," je rekel stari MacConald, še vedno gledaje v gore. "Ne bilo bi prav nasproti vam. Ako si tu zagotovite zemljišča, nastane semkaj naval. Kaj to pomeni, veste. Na tisoče ljudi bo tod . . . Umejte me ali ne ume j te — tu je votlina z Jano in koča, v kateri sva živela, in meni se zdi, kakor da bo s tem oskrunjena ona." ti
Obmolknil je. Ko je Aldous še tesneje stisnil njegovo veliko roko, se je nasmehnil.
"Tako bi tudi bilo, Mac," je rekel Aldous. "Opazoval sem vas, ko smo snovali načrte. Tr koče in to zlato so ostale neodkrite delj nego štirideset let, prijatelj Donald — in ostanejo neodkrite tudi v bodoče, dokler bodo imeli DeBar, John Aldous in Donald'MacDonald kaj besede pri tem. Nihče si ne bo zagotavljal zemljišča, Mac. Dolina ni naša. To je vaša dolina — in vaše Jane."
Jana, ki se je baš tedaj vrnila k njima, je bila radovedna, o čem govorita, ko tako stojita drug nasproti drugemu in si stiskata roke. Aldous ji je povedal, in tedaj je stari Donald priznal, kaj mu je bilo
j Ledet*i koirr"^^5^™!
v f
X?" p T..
n si °Slejte. du' Pri. /
Mfa-Wim,
ki zniža električne stroške do kosti!
Najbolj enostaven mehanl-	—
zem za zamrznenje. Da naj- ' "* " boljšo postrežbo s čudovitimi prihranki. Oglejte si dokaze o tem.
Kupite samo na dokazu o najvišji dolžnosti . .
Nekatere ledenice vam dajo del te postrežbe zmožnosti, ki ja rabite. Toda Frlgidaire vam da DOKAZ o vseh 5 bazlč-gjjgn	. v nih postrežbah. To je naj-
■II ■ffWfr-H.nr- Višja dolžnost. Bodite pre-e^^Y^Tp. M A j^lj^S!^1 vidni I Kupujte samo na do-j-v umr«t»Hm^S^^?"*««'«™ kazih. Brez vidnega dokaza
TER PRIHRANITE DENAR LETA IN LETA
o vseh 5 bazičnih postrež-bah, ne morete biti goto-'vi, da dobite polno 1937 |vMmjUM vrednost. Oglejte si pri nas te dokaze, predno ku- \SjBSHr pite ter si prihranite denar leta in leta.
Ne pozabite1 Si ogledati Friffidaire, predno kupite vašo ledenico.
Vzamemo vse hranilne knjižice in tudi North American Bank dclnice dolar za dolar.
Norwood Appliance & Furniture Co.
WOLFF HEATING CO.
V BLAG SPOMIN
Rose Terček