Dr Jakob Zupan. XII tibafehn an einen ^fteunb »on §¦ r a n 5 §ermann tion §etmantt8ti)«(. 7. X5et junge Drient ift ott getoorben, 6ein fjeiTger gcuctftrom tft fatt geirorbm. ®er b>ift'ge |min, fcon Si^m^en DoII unb ©ottern, Sr ift ctn einfant ober SSafb geircrben. ©tumm ift ber ©tutm bež Stebeš, ber bom §immel 3n feincn 5pa[mcn etnft ge^atft, geroorben. .gerfdjtagen tft bdm ro^er gauft bic Saute, S)enn Serr xm Dftm tft (Seroalt geroorben. S)až rege Seben boller SBIiit' imb Sugenb 3ft sur »erfteinten @reižgeftalt geloorben. @ntroiirbigt tft ber TOenfd), bet Sinn bež finec^teS 3ft fein entefjtenbei; ®e\jalt geioorbcn. D, (afi tnid) iBeirten, au§ ber fc^onen ^ungfrou 3ft eine graufe JJiumie batb gei»orben! XII Gazel Prijatlu prevel Dr. Jakob Zupan. Mladost Azjank stariiha je postala, Ognjena reka merzla je postala. Dišav dobrava, polna Vil, in Bogov Samotna pustoš gerda je postala. Gromela pesem kdej tam iz oblakov Med palme, dovna muta je postala. Razdrobil arfo topor je divjakov, Gospod vostoka sila je postala. Živlenje živosrebcrno mladosti Ledenih sivk podoba je postala. Obresčasten je človek; strah služanstva Ljudi lastnost nevredna je postala. 0, daj rni plakati lepo divico! Prevred negudna mumja je postala. 8. 93om Often ging beš ©eifteS Łid&tjtra§[ auž, Unb burdj ber ®rbe lueiten ^runffaat au%. 3lvm aber b.uttt er ftd) in bunKe SRa^t, llnb gibt ben eit>'gen ©dilaf oB Sabfat cntž. 2Kit SKauern giittet cr fid) ctn unb fdjreit 3Me SCett im graen aB cin ©djeujat au§. 2)ie Ift^ne Jiiefmfraft ber atten 3e't ©ing tn ber ©djtaff^eit butn^feS Srubfat auž, ffiež ftorlen 3lbler§ gtugel finb ge[ab,mt, S)cg Slugeg gtotnme tofdj in šOJiiJ^fal auž. ©udjft bu beš Drientg atte §err(idj(eit, ©o grabft bu ein berioittert ®enfma( auž. Srunt, jiefjjit bu nad) ber fflJenfdj^eit SBiege ^in, ©o jiebjt bu oudj nad) ib,rem ©rabtnal ou?. Od jutra prišlo duš vedrilo je, Vesolno zemljo ozalilo je. Zavija se v tomnoto jutro zdej, Noč vočno pokoj prekerstilo je. Zidovo si pripaše krog in krog, Svet imenvalo prost gnusilo je, Moč velikansko smela starih dni Poglotnena v duha gruzilo je. Postojn kerpka periita ohromi, Oči se plame v plač gasilo je. Ak' išcš jutra nekidajno čast, Starin skopavano trolinilo je. K zibeli šel človeškiga rodii Na človečije šel gomila je. 5>u ntagft in §iitten, magft in 5)Sijrcmuben mo^nen, 3n aBiiften, tn betn .t>oin ber |>ežj)enbm tt>ob,rten; ffiu mogft in ftiller Slouf, in ^eb,rem (Sottertem)5et, 3Ragft in betn ^>au§ bež g(ud)ž, gteidj ben Sltrtben, too^nen; 2>u ntagft auf breitcm tylan, bom ©turm ber SBelt umbroufet, SKagft etnfam auf ben §ot^'n, »on t^r gemiebm, too^nen — @ž t^eilt bein Saget ftetS bie ©e^nfudjt unb bie ©orge, Unb nie i»itb in ber S3ruft bir fii^er grieben ico^nen. ®rum, bi§ nidjt ftiffc fte^t baž §erj, baž attju laute, tlnb toir in (StabeS ©d^ootj, »on SBunfdj gefdjieben, tcc^nen, SBa^nt rdčjt, tt)t ©eufjenben, ba§ 3iu^e ftrir erringen, SBenn toir an anbrem Drt, atš fonft, ^ietnieben tooljnen. Daj sreča ti v piramidi, na tleh bivati, Naj da v dobravi, Hesperid logeh bivati; Daj v tihi sobi, daj v pojatine svitlosti, Enako daj Atridam v rot gradeh bivati; Daj na, široki ravni, sred sveta viharjov, Naj da ti na samotnili gor verheh bivati; Skerb, želja tvoje vedno spremla ti bivanje, Ni dauo tebi pod miru stropeh bivati. De s6 ne bode vstavilo serce preglasno, De v brezvošilnib jamemo grobeh bivati, Ne mislite, zdihvavci! bit' upokojeni, Na svetu jeli v rnenjanib straneb bivati. 10. (Sleidj ber (SetieBten jiefjt bidj ort bie j5ernc, ®u fitdjeft in Dertiebtem S03afyn bie 5erne©š locft mit bunflem SKcE auš bid&tem ©djleier Sid) buf)tenb tn tiett»eg'nen Safin bie j5erne. 3Jlit 3auberKebern betnen trunfnen Sufen ©turmt mit Sirenentitde bann bte 5"erne©g vuft irt ifyte ©rdbev unb entfenbet ®ie GSetfter fdimeic^elnb btr ^eran bie Seme. SBte Sirnen f^rbb, um ftdjm ju »erfu^ren, Umtauft^t ftdj init bcm Dceon bte gerne. Xrau' nidjt ber Siu^terin, jte totrb totcS^ flieljen, 9!ie rcirb bein 2lrm tn Sieb' umfaf>'n bie gerne: SSom Dften oftttd) ttegt cin anbter -Dften, <So tocEt bid) auf enblofe Sa&n bie gerne. Kos ljubi, tebe mikala dallna, Upaljniku prelesnica dalina. 'Z derznih oči bludilniga popela, Na barko tebi vablenka dalina. V obrazu vertoglavija cepetec, Lobudov pevšina dalina, Te kličo v grobe, dube prot' pošilja, Takd se ti prilizova dalina. Sirenski sredi morja zapelivka Okrognokrog pen-šurrmasta dalina. Ne upej klami! pobeži prej tabo, Ni tvojga drug objemanja dalina. Od jutra k jutrn Tidim drugo jutro, Klamila bo te vekoma dalina. 11. 35u ^aft bie Si>t:adje ©tcero'š ftubirt, ^ontet'S (Sefang fur etoig grofs, ftubirt. ®rauf ri^ bic 3Robe titadjtig btc^ ba^in, Unb eiligft Vourbe ber granjog ftubirt. ,,9fetraica! ®ante! ^affo!" I(ang'ž, e§ toitb Šte ©iprac^e 3Jletaftajio'ž ftubirt. ©Ijaffpeare ftingt bejfer im Driginat, Sturn tourbe balb a felbft, ftott SSo^, ftubirt. Ma.ia.mm be§ §atiri iviutben laut, ©letdj toitb tn feiner ©lirai^e loSftubirt. Skš ijilft'«, roenn bu, ftatt beutfd?, arabifd) Kagft? Saž grembe madjt bein fitagen btoS ftubirt. Ti kremlja Cicerouskiga se včil, Omera se prepetiga se včil. Po tem vabila šega močno te, Si jaderno francoskiga se včil. nPetrarka! Dante! Taso!" pravjo, si Besede Metastasija se včil, Šakespeare se bere 'z matice lepo! Šakespcara naglo samiga se včil. Harirove Makame razglase; Si Korancov nategama se včil. Po kaj! ak Ncmec Arabam ječiš; Ječat si včeno 's tujiga se včil. 12. @ž forfdien bie SGeifm, roer ^emrnt e§? 3)ie gugbogel reifert, toer Bemmt e§? @ž fafit ber 9Hagnet roie rebmbtg 3n Siebe baS Gifen, roer f^emmt eš? ©š bonnern baf)in bie 0cftirne 3n cit)'gen ftSeleifen, reer ^emmt cž ? ®ie Sugenb bcroegt ftd) in glamincn, Srtcfdjen ben ftreifcit, iner J^emint cž? ®§ freut fttfj ber iptumpe (SefeKe 58ei Sed)cr imb Sjjeifen, ifer ^emint eš? Scn Std^ter biinft 2(blcr amb Saube 3!ur fettg ju ipreifen, locr ^emmt e§? Ser gru^ting muf Stitmcn erjie^en, Ser SBtnter Bceifen, luer ijetnmt e§ ? Srutn BaB' id) nicfjt etwo gefdjrteben, Qn tjemmen bein Jieifen, t»er |cmmt eš! Sftujj aiffeS nad) feiner Siotur ftd) 3!un einmot erijjeifen, reer ^emmt cž? Zmodrijo se pravi, kdo vbrani? Preseljo žerjavi, kdo vbrani? Objemec magnet skoro čuten Železja ljubavi, kdo vbraniV Okoli derdrajo se zvezde Po večni postavi, kdo vbrani ? r Mladina je gibka, goreča, Merzlijo gerbavi, kdo vbrani? Dovolenj junak no obdelan Pri miru, kurjavi, kdo vbrani? Le sreča postojno, goloba, Eojila bo pevcu po glavi, kdo vbrani? Spomlad poganjati cvet more, Led zima pripravi, kdo vbrani? Prijatel! ne pišem, se tvoji Upret udaljavi; kdo vbrani? Vse more ravnati le vender Po svoji naravi, kdo vbrani? V ^t. 50 jo je dr. Zupan zapel nJega Milosti visoke časti vred- nimu Gospodu Gospodu Ravnikar Mateju, Škofu Teržaške-Koperske Cerkve" itd. na pr.: Verhu Adrija likvajte Mej sodniki rajni sije Koper, Opčina, Duin! Vam Potočnik patricjen; Oču takimu ploskajte Bo mej Sigmonde škofije 'Z mander, logov, bark, solin!Vaju Eavnikar versten itd. Dasiravno sem k slovesnemu obhajanju stoletnice tolikanj zaslužnega moža vzbujevaje opisal ob kratkem njegove zasluge v našem slovstvu (pr. Slovenec 1. 1876 št. 89—91: Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem); hočem vendar po tej pesmi o njem nekoliko še spregovoriti v opisovanji druzega našega Mateja Ravnikarja Poženčana, pervemu vrednega naslednika v književnosti slovenski. Zupan satn je čutil, da so vzlasti vezani spisi njegovi manj učenim težko umeti, torej je časih pojasnoval jih s potrebnimi razlagami in opombami, kar se storilo bode tudi na koncu pričujočih sostavkov. Vendar so grajali njegovo slovstveno delovanje nekteri skrivej nekteri javno, in nanj tudi tneri v ,,IHyr. Bl." št. 53 spis: »Bildung der windischen Sprache." V njem pisalec pravi, da se po jeziku vidi, kako visoko v omiki je kteri narod; da so v sedanjem veku živi jeziki, med njimi tudi slovanski, posebej slovenski ali vindiški po Kranjskem, Koroškem in Štajarskem, močno napredovali, jako se povzdignili. Bilo je pa res potreba. Da se je slovenščina znebila ninozih privzetih ptujk, morali so pisatelji sezati v starodavnost ter poiskati že skoro popolnoma pozabljenih besedi in izrazov. Mnogo več bi se še storilo, ko bi pisatelji delovali z zedinjenimi močmi, pa se ločijo v stranke in drug drugemu oporekajo. ,,©Ben fo ift ju bebauern, ba$ gele^rte 2Mnner, bie jur SBitbung ber tmnbiftfjen ©pradje lmgetrjoJjnticf) rjiel bet^utragen fd^ig finb, fid) mit nidjtgbebeutenben Stetriigf eiten, mtt leeren fet&ft gebilbeten SBinben ganj unt>erftanblicf)en ©ebidtjtdfjen, lac^erttc^en SBortfangereien, unb nrilliirt)rftcf)en (Srlldrungen, bie bon 9Hemanben angenommen, ttol)! aber rjon Sebermann belactjt roerben, abgeben. SBenn folc()e in ber ttJtnbifctjen @)proc^e oerfafjte, tro^ aHer @rf(iirungen fitr Seben unberftdnblid^e Stuffai^e offentlitf) erfd)et= nen, fo loerben fie mit SBiberttnllen angefefjen, unb bie ftiinbifc^e @pracf)e ttitrb bann at§ etne ttritbe ©pratfie gejc^olten. Qn bebauern ift e§ auc^, ba$ man, ftott mit ber Silbung ber tmnbijdjen ©pradje rjorttartS ju fd^reiten, nun einen argen SHp^abetftreit er^ob, toaž ben Stnfdtjein h^at, at§ moUe man burc^ (Sinfui^rung eine§ neuen 2Itpf)abete§ baš bi§ nun in ber ttrinbtfdjen @prac|e mii^fam Slufgefcaute t)orfa|Itc^ nieberret^en, unb bte toinbifdje ©pradfie in baš ®unM ber SBertotramg begraben. Siic^t rjergeffen folten toir ba% belannte Spric^ttiort: »Concordia res parvae crescunt." Winde.