m 1 “ ? ;
.01
DRŽAVNO TU/JI
PoStnlna platana v gotovini.
Dočlo 10. Al. 1980	<-
Številka 5.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din.
V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
nniiuiirniriiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
■/< strani 80 Din '/s strani 40 Din,
'/ is strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 1. julija 1930.
Kongres
vseslovanskega prostovoljnega gasilstva, spojen
s proslavo 601etnice obstoja I. Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.
Pod
visokim pokroviteljstvom
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ALEKSANDRA I.
Razstava gasilskega orodja, umetnostna in higijenska razstava na prostorih Ljubljanskega velesejma.
SPORED SVEČANOSTI:
Petek, 1. avgusta 1930.:
Ves dan:
Ob 10. uri:
Ob 17. uri:
Ob 19-30: Ob 19-30: Ob 20-30:
Sprejemanje zastopnikov inozemskih gasilskih federacij in delegatov Jugoslovanskega gasilstva na glavnem kolodvoru.
Slavnostna otvoritev gasilske, umetnostne in higijenske razstave.
Zasedanje jugoslov. vatrog. Saveza v magi-stratni posvetovalnici.
Neoficijelen souper v restavraciji »Zvezda«. Koncert v godbenem paviljonu »Zvezda«. Baklada in poklonitev kumici g. dvomi dami Franji dr. Tavčarjevi in podoknica starosti J. G. Z. in načelniku Ljubljanskega proštov, gasilnega društva tov. Josipu Turku.
Sobota, 2. avgusta 1930.:
Ob	7-30:	Seja češkoslovaškega gasilskega saveza v ma-
gistratni posvetovalnici.
Ob	9.uri:	Proslava 601etnice obstoja^prostovoljnega ga-
silnega in reševalnega društva v Ljubljani.
Ob	11. uri:	Odkritje spomenika pokojnemu starosti in
organizatorju Jugoslovanskega gasilstva Franju B a r 1 e t u na pokopališču pri Sv. Križu.
Ob	13. uri:	Neoficijelno skupno kosilo za predstavnike
tujih in domačih gasilskih zvez v restavraciji »Zvezda«.
Ob	15. uri:	Zasedanje Vseslovanskega Gasilskega Kon-
gresa v dvorani Mestnega magistrata.
Ob	17-30:	Poklonitev Vseslovanskega Gasilskega Saveza
in Jugoslovanskega gasilstva manom pesnika dr. Prešerna. Polaganje vencev pred njegov spomenik na Marijinem trgu.
Ob	20. uri:	Slavnostni banket v veliki dvorani hotela
»Union« (Din 70-—).
Med banketom slavnostni koncert Glasbene Matice in godbe Dobrav. vatrog. društva iz Djakova. — Iluminacija Ljubljane.
Nedelja, 3. avgusta 1930.:
Ob 8. uri:	Slavnostna sv. maša na Kongresnem trgu.
Ob 8-30:	Slavnostno zasedanje Vseslovanskega Gasil-
skega Saveza v zbornični dvorani Univerze. Pozdravni govori, razdelitev spominskih kolajn.
Ob 10-30:	Slavnostni sprevod celokupnega gasilstva.
Ob 13. uri:	Banket v restavraciji »Zvezda« (Din 70-—).
Ob 16-30:	Vežbe in nastopi Češkoslovaškega in Jugoslo-
vanskega gasilstva na športnem prostoru S. K. »ILIRIJA«.
Ob 20-30:	Poslovilni večer na vrtu restavracije »Zvezda«.
Ponedeljek, 4. avgusta 1930.:
Izleti v okolico Ljubljane, na Gorenjsko, Bled, Bohinj, Plitvička Jezera in v vse ostale kraje države po želji posameznikov.
Okrožnica
vsem župnim načelstvom.
Skupščina J. G. Z. je na svojem zasedanju dne 15. t. ra. sklenila sledeče:
»Radi enotnega nastopa na letošnjem kongresu bo v mesecu juliju v Ljubljani enodnevni vaditeljski tečaj, na katerega pošlje vsaka župa, ki se udeleži kongresa, svojega najboljšega vaditelja, ki naj bo po možnosti župni funk-cijonar. Tem vaditeljem se bo na tem tečaju podalo vse potrebne instrukcije, pokazalo prostore, kjer se bodo njihove župe zbirale za povorko in jih seznanilo o vsem potrebnem glede prenočišč, prehrane in ostalega.
V	zmislu tega sklepa se odreja, da se vrši ta tečaj v nedeljo dne 20. julija t. 1. v Ljubljani — Mestni dom. Tečaj se prične točno ob 8. uri zjutraj. Tečaja se je udeležiti v civilnih oblekah. Udeležencem tečaja povrnejo potne stroške njihove župe. V primeru, da se pri kongresu doseže dobiček, bo kongresni odbor povrnil župam te izdatke.
Župna vodstva naprošamo, da pošljejo na tečaj res najboljšega in najbolj sposobnega delegata. Delegati naj prineso s seboj natančne popise glede udeležbe članov njihove župe na kongresu. Popisi naj obsegajo imena društev, število udeležencev vsakega društva, in to v uniformah, koliko v civilu in končno koliko negasilcev v rajonu njihove župe se namerava udeležiti kongresa.
Glede telovadcev, ki bodo nastopili na kongresu, izidejo pravočasno posebne odredbe.
Pripominjamo, da bodo iz vseh smeri Dravske banovine vozili v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. posebni vlaki, ki bodo prispeli v Ljubljano še pred sedmo uro zjutraj. Posebni vlaki bodo vozili tudi nazaj. Točen razpored vlakov bo javljen pravočasno z okrožnicami in po časopisju.
Ponovno naprošamo župna vodstva, da takoj ukrenejo vse potrebno glede sklicanega tečaja.«
O razporedu vaj in povorke na kongresu.
Tehnični odsek Kongresnega odbora v pričujoči številki »Gasilca« še ne more objaviti natančnega razporeda pri povorki v nedeljo dne 3. avgusta 1930., ker od nekaterih društev naše zveze kakor tudi od ostalih gasilskih zajednic v naši državi ter od Čehov še ni prejel točnih prijav o udeležbi na kongresu. Takoj po prejemu manjkajočih prijav, ki jih odsek upa prejeti še tekom prve polovice julija, se bo sestavil točen razpored sprevoda. Razpored bo potem odsek objavil v dnevnem časopisju, na činitelje, ki pridejo v tem pogledu v poštev, pa razpošlje še pravočasno posebno okrožnico. Ob priliki vaditeljskega tečaja dne 20. julija 1930. v Ljubljani za vse voditelje župnih vaj na (kongresu se bo udeležencem tečaja še enkrat natančno obrazložil razpored sprevoda. Tu tudi zvedo, na katerem mestu se bo zbirala njih župa pri formiranju povorke.
Tudi natančnega razporeda pri izvajanju vaj na prostoru »Ilirije« dne 3. avgusta 1930. še ne moremo objaviti, ker čakamo točnega obvestila, s kakimi in kolikimi vajami nameravajo pri kongresu nastopiti Čehi.
Glede prihoda gasilcev - telovadcev v Ljubljano kakor tudi glede prenočišč in prehrane za telovadce, se bo razposlal pravočasno zadevne okrožnice z natančnimi navodili, obenem pa bodo vse odredbe in pojasnila redno objavljene v dnevnem časopisju, na kar društva posebej opozarjamo.
Tovariši! Vežbajte pridno v zadnjih dneh pred kongresom redovne vaje, izpopolnjujete se v izvajanju vaj s sekiricami ; društveni načelniki, vzgajajte svoje ljudi v disciplini in dostojnem nastopanju v uniformi, da bomo nastopili pred svojim vladarjem res dostojno.
Vesti starešinstva.
Redne podpore iz 2%nega sklada se bodo razdelile letos še izjemoma na podlagi že predloženih prošenj. V bodoče pa velja odredba kraljevske banske uprave, II. No. 2988 od 7. aprila t. L, priobčena v letošnjem »Gasilcu« št. 4. z dne 1. junija t. j. Ravnati se bo strogo po njenih navodilih; zato jo poznaj vsak župni in društveni odbor v podrobnosti.
I. Ir starešinske seje.
Zvezno starešinstvo je v svoji redni seji dne 14. junija t. L sprejelo sledeča novoustanovljena gasilna društva ter jih dodelilo nastopno:
1. v G. Ž. Ižansko: S/ko pač n i k, pošta Studenec-Ig pri Ljubljani;	;
2. v G. 2. Mariborsko levi breg: Št. II j v Slovenskih Goricah, pošta tam;
3. v G. Ž. Trboveljsko: Trbovlje-Klek, pošta Trbovlje 2.
4. Prostovoljna gasilna in reševalna društva mest Celja, Maribora in Ptuja so se na podlagi sprejetja enotirih pravil JGZ, razširjenih za samosvoja mesta, sprejela definitivno v okrilje JGZ Ljubljana ter dodelila pristojnim GŽ.
Sporazumno z matičnimi župami se je ustanovila nova Gasilska župa T ržiiiškas sedežem v Tržiču, kateri so se dodelila društva: Duplje, Kovor, Križe, Lom, Sv. Ana nad Tržičem in Tržič, iz GŽ Ljutomerske je nastala nova GŽ Mu-r o p o 1 j s k a s sedežem v Stari novi vasi ter L j u t o ra e r-ska s sedežem v Ljutomeru. Iz matične župe so se po terenskih prilikah dodelile poslednji sledeča društva: Cven, Krap j e, N o r š i n c i - B a b i n c i, L j u it o m e r, Rado-m e r j e in Stročja vas - Pristava. Ostala društva bivše župe Ljutomerske so včlanjena v novoimenovani GŽ Muropoljski.
Izključitev nekega društva zaradi neposlušnosti se je odložila v svrho nadaljnjih poizvedb in ugotovitev na poznejši čas.
II.	Iz odborove seje.
Edini pravočasno vloženi samostalni predlog GŽ Litijske se je obravnaval pri točki »Samopomoč«. Eden je bil odkazan tehničnemu, drugi literarnemu odseku. Prepozno vloženim predlogom GŽ Mariborske se je priznala nujnost. Ker stavijo samostojne predloge društva po GŽ in ne posamezne osebe, zato se je drugi predlog zavrnil.
Na podlagi podrobno sestavljenega proračuna in vsestranske utemeljitve je določil odbor predlagati skupščini letno članarino po 4 Din od rednega člana za poslovno leto 1930/31.
Iz podpornega sklada prejme letos enkratno podporo 119 onemoglih gasilcev, 43 vdov in 65 sirot po določenem ključu ter se ima razdeliti 96.900 Din. Ako prejme sklad prvotno pričakovanih 19.000 Din več, bo mogoče obdarovati tudi vse zamudnike, ki sicer ne morejo priti v obdarovanje.
»Samopomoč« je namenjena našemu najbližnjemu in naj-ožjemu krvnemu sorodniku v pomoč; zato bodi obvezna za vsakega gasilca ali pa se naj ukine. Ker je velika večina za ohranitev te prepotrebne in hlagodatne ustanove, se je odločil odbor za vprašanje na društva, kako se odločijo uravnati v bodoče vstop vanjo. Do odločitve veljajo lanski sklepi o vplačevanju in razdeljevanju posmrtnin.
III. Iz glavne skupščine.
Po uvodnih pozdravih zastopnika kr. banske uprave in novinarstva se je odposlala Njega Veličanstvu kralju Aleksandru I. vdanostna izjava gasilske delegacije. Za overovatelja zapisnika se imenujeta tovariša Gologranc in Kopač.
Ia tajnikovega izčrpnega poročila je razvidno, da je predsedstvo izvedlo vse lanske sklepe do »Gasilske zavarovalnice«, za kojo zbira nadalje podatke in navodila, zlasti je rešiti finančno stran. Poleg Izvedbe sklepov lanske skupščine je podvzelo vse potrebne korake, da bi pridobilo društvom vse one dobrine, katere mora gasilstvo slej ko prej tevojevati. Zal je doslej našlo le malo razumevanja pri merodajnih či-niteljih. Morda prinese novi državni gasilski zakon kaj dobrega za vse gasilske organizacije.
Statistika kaže, da se je število društev od lani zvišalo od 644 na 675 — za 31 društev. Udružena še niso nekatera društva v Prekmurju in pa nemška društva v Kočevju. Število Gasilskih žup se je pomnožilo za 2 ter šteje JGZ danes 39 žup.
Trošarine prosti bencin se bo smel porabljati samo pri gašenju, ne pa tudi pri dopotovanju na požarišče ter ob vrnitvi domov. Kako se bo to pretakanje vršilo, to bo odredila finančna uprava.
Iz blagajniškega poročila posnemamo sledeče:
1. Zvezna blagajna izkazuje dohodkov Din 175.608-60 in izdatkov Din 150.984-40, prebitka Din 24.624-20.
2. Jugoslovanski Vatrogasni Savez ima dohodkov Din 11.216-99 in izdatkov Din 10.000-—, prebitka Din 1 tisoč 216-99.
3. Podporni sklad za onemogle gasilce, vdove in sirote po v gasilski službi preminulih gasilcev izkazuje dohodkov Din 392.516-50 in izdatkov Din 113.400-—, prebitka Din 279.116-50.
4. »Samopomoč« ob koncu koledarskega leta 1929. Din 135.882-13 dohodkov in stroškov Din 93.817-50, prebitka Din 42.064-63.
Vsi kapitali so naloženi na vinkulirane vložne knjižice.
Tako tajniško kakor blagajniško poročilo je sprejela delegacija z odobravanjem brez razprave ter podelila na predlog računskih pregledovalcev odboru odvezo.
Odsek za »Samopomoč« je predlagal, da more postati le celokupno društvo član te ustanove, d očim morajo vsa ostala z le delnim članstvom izstopiti. Obveljal je dodatni predlog tov. Klemenčiča iz Pobrežja, da razpošlje starešinstvo vsem društvom okrožnico z naročilom, naj se posvetujejo na izrednih skupščinah ter se jasno izjavijo o novi obliki »Samopomoči«.
Literarni odsek je poročal o pasivnosti »Gasilca« kar za Din 20.000—, ker mnogo naročnikov sicer sprejema vse Iet° list, a ob koncu leta pa, kadar je naročnino treba plačati, vrne novo številko ter izjavlja, da ni več naročnik. Največ je Pa takih, ki sploh ne poravnajo dolgov.
Tov. Musek je nasvetoval starešinstvu, naj zaprosi kr. bansko upravo, da bi županstvom priporočila naročbo »Gasilca«, ker je ravno občina kot nadzorovalni požarno-policijski organ vedno v najožjem stiku z gasilstvom in mora poznati njega težnje in zahteve. Ko je prejel še odsek smernice o natisku »Gasilskega Koledarčka«, je vzela skupščina poročilo na znanje.
Tehnični odsek stavi sledeče predloge: 1. Vežbovnik je izpopolniti in prenoviti v zmislu vojaškega pravilnika; 2. JGZ naj sama naroča društvom orodje in opremo. Sekire in pasove naj izdelujejo domači obrtniki. 3. Izda se »Statistična pola«, ki bo omogočala društvom podajati vedno točne podatke o premoženjskih prilikah in izvežbanosti pri vlaganju prošenj na kr. bansko upravo. 4. Sestaviti je predpise za motorne brizgalne za šolsko vežbanje do prihodnje odborove seje.
Zdraviliški odsek predlaga skupščini, naj zaprosi predsedstvo bansko upravo, da zgradi v Rogaški Slatini shrambo za gasilsko orodje in opremo, ki jo ima društvo sedaj v odprtih drvarnicah.
Iz poročila Kongresnega odbora posnamemo, da je izvršeno vse predpripravno podrobno delo za kongres. Posamezni odseki nadaljujejo v tem pravcu. Ker je izostala doslej ponovno zaprošena državna podpora, se pooblašča Kongresni odbor, da v skrajni sili najame posojilo pri »Podpornem skladu« do Din 100.000-—, katero bo obrestoval in vrnil s povišano članarino prihodnje leto, ako bi ne bila podpora dovoljena.
Skupščina je določila za prihodnje poslovno leto 1930./31. članarino po Din 4-— od rednega člana. Tudi je osvojila predlog zveznega odbora, zadevajočega samostakie predloge.
Poročilo o podelitvi podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam se je odobrilo brez dodatkov.
Končno je skupščina imenovala nekaj zaslužnih gasilskih delavcev za časitne člane in sicer: starosto Josipa Turka, podstaroete Musek Ljudevit in Vengust Jernej, Rakoše Ivan in Fran Pristovšek kot člani starešinstva, ter župne načelnike: Arhar Josip, Go-logranc Konrad, HandželičFranc, Lajovic Franc, Rus Ivan ter bivši mnogoletni zvezni tajnik H o-j a n Janko in Kolarič Mirko st. iz Zagreba.
Posebno odposlanstvo se ponovno poda posredovat za državno podporo k visoki vladi v Beograd.
Predsednik je zaključil skupščino z željo, naj delegati zvabijo veliko število članstva na kongres.
Gasilski domovi.
Če dandanes potuje človek po deželi, dobi že skoro v vsaki vasi in trgu stavbo, na kateri se nahaja napis »Gasilski dom«, »Gasilno društvo«. V novejšem času pa tudi bolj prikladni in pravilni »Gasilska shramba«, ali »shramba gasilskega orodja«.
Poglejmo si malo zunanje ldce teh stavb.
V	veliki večini so to pritlična, bolj ali manj prostorna poslopja, z enimi, nekatera tudi z dvema ali celo s tremi velikimi uvoznimi vrati ter s primernim številom oken, 'ki so po navadi zaprta s polknicami. Že oddaleč pa se spoznajo po večjem ali manjšem sušilnem stolpu.
Kakšno pa je okrog njih? — V mnogih primerih zaraščajo vrata trava in koprive, pragi pri vratih so odgniti, polknice vise včasih na eni sami spojki, na polknicah stolpa pa gnezdijo ptice. Deske stolpa vise včasih na enem samem žeblju, na strehi je polovica opeke razpokane ali od vetra razmetane.
Kajneda tovariši, če človek vidi tako gasilsko shrambo, ie kar vesel, ker vidi takoj, da so (tu pridni in vrli gasilci doma, ki imajo pogostoma vaje, dobro upravo in skrbnega gospodarja.
Ej, dragi moji, če ne bo trava izginila izpred gasilskih domov in okrog njih od nog vadečih se gasilcev, bo kmalu Prerasla člane in cela društva. Taka društva itak niso vredna, da še obstojajo.
Tudi se nahajajo gasilske shrambe na vseh mogočih prostorih, kjer se je namreč prostor ob času ustanovitve društva ceneje dobil. Včasih preveč daleč iz vasi ali trga, včasih na težko dostopnem kraju. Medtem ko mora stati poslopje po možnosti v sredini kraja, za čigar shrambo je postavljeno in na takem prostoru, ki je od vseh strani dostopen, obenem pa dovolj izoliran za slučaj požara.
Poglejmo si še par notranjosti! — Počakajmo — treba je najti ključe — v mnogih primerih se namreč težko najdejo, ker se mogoče navzoči člani pogosto izprašujejo za nje. In ko vstopimo — kaj vse vidijo v takih shrambah naše oči! Naj navedem par zgledov:
Brizgalno novejšega tipa — toda se težko loči, kake barve je bila nova. Blata in smeti po cementnem tlaku za dva prsta na debelo, da se človek premišlja, ali bi šel naprej
ILIJA PINTAR, predsednik zajednice bosanskih i hercegovskih vatrogasnih čet.
ali ne. V enem kotu brentna brizgalna — pokvarjena, v drugem prav taka — istotako nerabna. Cevi malo, pa še tiste slabe.	,
V drugi orodjarni se nahaja (v bližini je pokop?
in cerkev) grobarjevo orodje, kot matike, lopate, krampi in tudi stojalo za cerkveni mrtvaški oder, ki se rabi na Vseh svetnikov dan. V ozadju pa stoji mala Smekalova brizgalna — vsa blatna od zadnjega požara. Celo cevi so obešene z blatom vred! Na vprašanje, zaikaj jih ne operejo, pa pravijo, da se blato samo osuje! Ali je tako društvo vredno podpore?
V tretji gasilski shrambi je lesen pod. Poslopje samo pa je od občine. Seveda je pod star in strohnel, kolesa brizgaln, dveh, pa stoje v prsti, kolikor so platišča debela. Občina poda ne popravi — društvo pa je tudi malomarno, da se za to ne pobriga.
V četrtem je brizgalna razložena. Kos sesalne cevi, 2 metra dolg, je prelomljen že eno leto, ter je sedaj še samo 2 m sesalne cevi uporabne. Kam naj gre to društvo v primeru požara?
V petem je brizgalna taka kakor je prišla od zadnjega požara: peresa prednja Ln zadnja so še podprta na osi, blata na kolesih dovolj, iglica pa celo v vzvod ni zataknjena. Na ceveh prav tako blato, že prisušeno. V sredi gasilske shrambe, pod stolpom, pa visi kakih sedem čelad iz medi, kakor grozd, na katerem se nahaja plesen.
V šestega pridem poleti, ob žetvi. Gledam, kje je brizgalna, pa je prav zadaj v kotu. Pri vratih pa se nahajajo poljedelski stroji, mlatilnice, vetrnice, kar se sedaj bolj rabi.
Neko gasilno društvo je dobilo motorno brizgalno in nekaj novih cevi. Čez pol leta, ko sem prišel tja, so bila vretena na vozu še vedno prazna, brez cevi, cevi pa v zaboju, še vedno prevezane z motvozi, dasiravno je bila brizgalna od tvrdke že davno pravilno prevzeta v last. In to se imenuje v dotičnem društvu vzoren red.
Takih in sličnih napak je po deželi še vse polno — treba je samo odpreti oči. Treba pa je, tovariši, da take napake polagoma izginejo! Gasilski domovi in shrambe naj kažejo že na zunaj, da so v dobrih rokah. Bodo naj zadostno snažene, pota do njih osnažena trave in kopriv. Polknice, vrata in okna je treba večkrat pregledati in prepleskati, da se jih deževnica ne prijemlje. V notranjosti, kjer je cementen tlak, naj bo čisto umit, kjer pa je lesen pod, naj bo snažno pometen in cel, da ne stojijo vozna kolesa na zemlji.
Kako naj se ravna z cevmi in brizgalnami, se pa vedno in vedno ponavlja in poudarja. Brizgalne naj bodo snažno omite, kar je pa iz medi in bakra, naj se svetlo očisti. V svetilkah naj bodo vedno dovolj velike sveče. Osi naj bodo pazno namazane, prav tako vse zaklopke, ključi in vsi gibljivi deli brizgalne. Zavore naj se večkrat preizkusi in pregleda.
Cevi naj se vedno dobro očistijo blata, zemlje in peska ter v senci posušijo. Skrbna društvena uprava gleda vedno na to, da ima cevi vsaj za enkratno izmenjavo. Ko se ene sušijo, so druge pripravljene v kolačih ali navite na vretenih in na vozičku za cevi, da je društvo vsak čas pripravljeno za pohod na boj.
In končno naj bo v gasilskih shrambah po možnosti le gasilsko orodje in ne vsa mogoča navlaka ter naj se storijo povsod tožadevni koraki.
Kar je pa drugega, rezervnega gasilskega orodja, naj bo prav tako osnaženo in skrbno spravljeno, ker nesnaga samo žre in uničuje društveno premoženje. Take društvene upravitelje, ki ne pazijo na red in snago, je potreba čimprej odstaviti in na njih mesta postaviti skrbnejše. Seveda se jim mora dati tudi dovoljna sredstva za vzdrževanje.
Skrbimo torej, tovariši, na red in snago okrog gasilskih shramb kakor tudi v njih samih, Po redu in snagi na orodju se spozna društvena uprava, da-li je dobra ali slaba. Mi ne upravljamo namreč svojega premoženja, ampak javno, in kakor ga upravljamo, tako nas tudi javnost sodi. Potrudimo se, da dvignemo naš dober glas! Končno pa pomnimo vedno vsi: Le z dobrim orodjem se doseza uspehe.	M-c.
Ustanavljanje društev in pojmovanje naziva.
Po deželi se večkrat zgodi primer, da se društvo, bodisi to ali ono, ustanovi za kratek čas. Dokler ne mine prva navdušenost, obstoji, potem pa začne hirati in životari toliko časa, dokler samo ne razpade ali pa dokler ne prereže niti življenja takega kroničnega bolnika politična oblast. .
Zgodi se pa to vedno v primerih, ko se ustanavlja društvo s premajhnim premislekom. Potreba je namreč vedeti že takoj ob ustanovitvi, vzemimo tu naše življenje, gasilnega društva, ali bo sploh mogoče društvo v dotičnem kraju.
Kakšne so razmere med vaščani ali rtied občani? Se razumejo med seboj? Kakšne so premoženjske razmere? Ali so med njimi možje, ki so stalno doma, da taki prevzamejo najvažnejša mesta v upravi? Na ljudi, ki so samo prehodno v kraju, se ne sme nikdar zidati! Pa tudi ni potreba vsega dela ali celo celega društva zidati na enega samega človeka, temveč se mora gledati, da so vsa mesta uprave zasedena od
ljudi, od katerih bo vsak svojo dolžnost in svoje delo -sam izvrševal.
Dalje je potreba vedeti, ali so med novovstopajočimi člani ljudje, ki imajo dovolj vpliva na ostale, da se jih čim več pritegne, in to čim boljših. Povedati je tudi takoj članstvu, da pri nas ni nikdar nikakih osebnih koristi, ampak da je treba vedno delati in celo dajati, dalje marsikaj potrpeti in pretrpeti! Povedati jim je, da ni naše delo parada m stafaža, ampak pomoč svojemu bližnjemu ter da se mora za to pomoč vzgojiti tako samega sebe kot druge! Člane je takoj privaditi in navaditi na red in snago, pripraviti jih in navaditi na disciplino in ubogljivost.
One, ki prevzamejo društveno vodstvo, je poučiti, kaj so dolžni sebi, kaj članstvu in društvu in kaj je članstvo dolžno njim. Povedati in razložiti jim je, da je gasilno društvo javna ustanova za varstvo javnega in zasebnega premoženja in imetja. Povedati jim je, da s prevzemom časti prevzamejo tudi odgovornost ter da naj imajo vedno pripravljene račune in zaključke svojega dela, da jih morejo vedno in ob vsaki priliki predložiti tako članstvu kot javnosti, da sodi o njih.
Kjer pa ni za vse to danih pogojev, naj se dobro premisli, preden se društvo ustanovi.
Takoj ob ustanovitvi pa je npvovstopajočemu članstvu tudi pravilno razložiti naš naziv prostovoljno gasilno društvo. Ta naziv se namreč v večina primerih pojmuje in razlaga popolnoma napačno. Tudi sam sem bil že navzoč, da se je izrazil nek nepoučen član, ko je bila napovedana vaja: Danes ne grem k vaji! Se mi ne poljubi. Saj je itak prostovoljna!« Prav tako je tudi v mnogih drugih primerih: »Saj je prostovoljno!«
Razložiti pa je potreba članstvu, da temu ni tako in to poudarjati ob vsaki priliki; Prostovoljen je samo vstop v društvo, prostovoljno se sam zavežem, da bom izpolnjeval vse dolžnosti društvenih pravil in vežbovnika, prostovoljno se samo zavežem, da bom svoje izvoljene predpostavljene vedno in ob vsaki priliki v društvenih zadevah in v društvenem življenju ubogal in poslušal ter se jim pokoril: Kajti prostovoljno položim in izrečem društveno zaobljubo, potem sem pa zaprisežen vojak na braniku imetja svojega bližnjega.
Taki ljudje pa, ki nekaj prostovoljno obljubijo in se prostovoljno zavežejo nekaj izpolnjevati, potem pa tega ne izvrše, niso vredni, da se jih naziva može in fante, niso vredni, da se jih nazivlje tovariše in tudi niso vredni, da so člani gasilnih društev, ampak naj ostanejo zunaj njih!
Bodimo torej pri ustanavljanju novih društev silno oprezni in bodimo oprezni tudi pri prevzemu v J. G. Z. Tu se namreč dela usodne napake, da se mnoga društva sprejemajo v zvezo brez vprašanj župnih uprav. Čim pa začne društvo hirati, sprašuje Zveza župe, kaj je z njim, medtem ko župa v mnogih primerih niti ne ve za imena odbornikov novega, odnosno hirajočega društva, ter se ne zdi skoro nobenemu društvu vredno ji o tem poročati, ker se tega strogo ne zahteva.
Dolžnost zveze bi pa bila, da se, čim se društvo ustanovi ter prosi za sprejem v zvezo, pošlje od zveze ali od župe preglednik za članstvo, da se ga pozove k resno vztrajnemu delu ter da se upravnemu odboru predoči odgovornost in dolžnosti, katere je prevzel. Vsako novo društvo je namreč podobno novorojenčku, katerega je treba varno vzgojevati ter ntu podati takoj ob rojstvu prave smernice za bodoče delo. In taka društva, ki s zgrajena na zgoraj omenjenih temeljnih načelih ter z ljubeznijo vzgojena, bodo vedno plačevala obresti dela, ki ga ima človek z njimi, in bodo tudi sama pazila na svoje članstvo, da bo vedno na svojem mestu, tako v redu in disciplini kakor tudi pri deljenju pomoči svojim bližnjim ter pazila na to, da se bo izpolnjevalo vse ono, kar zahteva dobrobit celokupne naše organizacije.
V	nasprotnih primerih pa smo sami krivi neuspehov, ki nam večkrat poženejo kri v lica, ko slišimo resne pritožbe o nepojmovanju pravil in vežbovnika, o neposlušnosti neredu ter tudi včasih o nedostojnem vedenju posameznih članov kakor tudi celih društev.
Pazimo torej pri ustanavljanju društev, kajti novo vsajeno drevo je treba celo pravilno proti soincu obrniti.
M-c.
Dopisi.
Gasilski praznik v Laškem. Ob 601etnici prostovoljnega gasilnega društva v Laškem, h kateri je pohitela Jugoslovanska Gasilska Zveza, da posebno počasti društvo v Laškem, so se pridružile čestitkam tudi Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 35, ter predvajale dve doma izdelani motorni brizgalni.
Z velikim interesom je zbrano gasilstvo ogledovalo s štirimi cevmi delujočo motorko z motorjem 36 PS, ki daje do 1400 lit./min. in brizga vodo čez 50 metrov v daljino. Tudi prenosna motorka za 18 PS, 'ki je delala z 2 cevmi in dala 900 lit./min. vode, je vzbudila splošno zanimanje ter so se predstavniki gasilstva na licu mesta prepričali o brezhibnem delovanju doma izdelanih motornih brizgaln, ki v nobenem oziru ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, nego jih celo prekašajo.
Kakor nam je znano, so Strojne tovarne in livarne d; d. prodale že večjo množino motornih brizgaln po vsej državi ter so jih samo na letošnjem velesejmu v Ljubljani prodale osem komadov, kar samo dokazuje, da je fabrikat tega domačega podjetja res prvovrsten.
Sigurni smo, da bo domače gasilstvo v bodoče kupovalo motome brizgalne samo pri domači industriji, kar bo samo v prid gasilstvu in narodnemu gospodarstvu.
Prostovoljno gasilno društvo steklarne v Hrastniku. Dne 20. julija t. 1. obhajamo enoletni obstoj društva. Posebno posvečenje dobi ta praznik društva z blagoslovljenjem nove motorne brizgalnice. Zelo bi nas veselilo, če bi lahko pozdravili po možnosti dosti tovarišev od blizu in daleč. Naše prireditve so na dobrem glasu iter so gosti, ki so se enkrat udeležili ene naših prireditev, drugič tudi radi prihajali. Tudi sedaj bo vsak odnesel dober spomin na umetniško dekoracijo, dobro godbo, jedila in pijače ter na poznano dobro hrast-niško razpoloženje.
Gasilska župa Slovenjgraška. V nedeljo dne 1. junija
t. 1. se je vršil v Mislinju okrožni ^let tukajšnje gasilske župe, združen z redno župno skupščino in proslavo domačega gasilnega društva. — Po prihodu obeh dopoldanskih vlakov je došlo gasilstvo v povorki odkorakalo k službi božji, nato pa so se pred cerkvijo vršili nagovori društvenega načelnika Planinšca, okrož. načelnika Cajnkota in župnega načelnika Kopača ter izročitev častne diplome tovarišu Purkhartu. Popoldne pa se je pričela po skupščini vrtna veselica domačega društva, ki je uspela nad vse sijajno.
Redna skupščina gasilske župe Slovenjgraške se je vršila dne 1. junija 1930. v prostorih g. K. Iršiča v Mislinju s sledečim sporedom: 1. Odobritev zapisnika zadnje redne skupščine. 2. a) poročilo načelnika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Poročilo načelnikov obeh okrožij. 5. Volitev dveh delegatov na skupščino JGZ. 6. Slučajnosti, odnosno samostalni predlogi.
Ob 13-15 otvori tov. načelnik Kopač Leopold zborovanje, pozdravi navzoče delegate ter zaprosi tov. tajnika, naj overovi legitimacije delegatov. Ker so bila zastopana vsa v župi včlanjena društva z 25 delegati in župno starešinstvo, se konsta-tira sklepčnost ter preide k prvi točki dnevnega reda:
Ad 1. Tovariš načelnik poroča:
Zopet je leto za nami in zbrali smo se, da pregledamo delovanje naše župe in v njej včlanjenih društev v preteklem poslovnem letu ter jim damo smernice za bodočo dobo. Zato je dolžnost vsakega odposlanca, da pride danes na dan z vsem, kar misli, da bi koristilo razvoju in napredku župe in društev. — Župno vodstvo, to je starešinstvo in odbor, se v polni meri zaveda, da je tudi v minulem poslovnem letu storilo svojo dolžnost in ni opustilo nikdar nobene prilike, kadar je Šlo za dobrobit včlanjenih društev ali posameznih članov teh društev. Preden pa preidem k podrobnemu svojemu poročilu, se moram spomniti v pretekli dobi umrlih tovarišev gasilcev, zlasti pa tov. Iv. Gregorevčiča, bivšega župnega odbornika in večletnega načelnika gas. društva Družmirje. Pozivljem zato vse navzoče, da se v znak počaščenja spomina umrlih tovarišev dvignete raz sedežev in jim zakličete trikratni »Slava«.
1.	Z zopetnim sprejemom »Prost. gas. društva Turiška vas« šteje župa skupno 14 gas. društev s 482 redn'mi, 307
podpornimi, 54 ustanovnimi in 18 častnimi člani. Omeniti pa moram, da je imelo starešinstvo v nedeljo dne 25. maja že tudi pripravljalni sestanek gas. društva v Dovžah, ki je že zaprosilo za sprejem v župo.
2. V mesecih januar, marec in maj sem nadzoroval deloma sam, deloma pa s tov. tajnikom vsa včlanjena društva. Iz revizije se je ugotovilo, da se vsa društva zavedajo svojega namena in dolžnosti. Res je sicer, da še ni povsod onega reda, discipline, enotnosti in nesebične požrtvovalnosti, ki jo zahteva gasilska ideja, vendar je delovanje društev v splošnem prav zadovoljivo, posebno še, če upoštevamo dejstvo, da večino društev tarejo dolgovi, ki jih morajo delati, da si nabavijo potrebno orodje.
3. Upravno delovanje je povoljno pri vseh društvih. Povsod se vodijo predpisane poslovne knjige v redu. Tudi v tekočem poslovnem letu ni bilo nikjer povoda grajati, da bi se denar, namenjen za nabavo gas. orodja, uporabljal za pijačo.
4. Tudi v tehničnem oziru je župa od zadnjič napredovala. Z novo motorno brizgalno, ki si jo je nabavilo društvo v Slovenjgradcu, je sedaj v župi 5 motornih in 16 brizgaln na ročni pogon, ki so razen dveh, vse v brezhibnem stanju. Tekom tekočega poslovnega leta ,pa si nameravajo nabaviti motorke še društva Družmirje, Golavabuka in Št. Janž. Skoro vsa društva izkazujejo tudi prirastek na prepotrebnih ceveh, katerih pa še vedno primanjkuje večini društev. Ponovno poudarjam, naj bodo vse veselice, ki jih prirejajo društva, namenjena v prid nabave novih cevi. Kaj pomaga društvom vsa izurjenost in požrtvovalnost članov, če pa v primeru ognja, vsled nezadostne dolžine cevi ne morejo delovati. — Gasilske dome imajo vsa društva, vendar pa so nekateri v slabem stanju in nujno potrebni popravila. — Poleg rednih gas. vaj, katerim morajo društva polagati največjo važnost, naj ima vsako društvo na leto tudi par redovnih vaj.
5. Okrožno gasilsko vajo sta vršili obe okrožji, in sicer Mislinjsko okrožje v Šmartnem, šaleško okržje pa pri Velenjskem rudniku. Obe vaji sta izpadli prav povoljno. Natančneje bosta o njih poročala oba tov. načelnika. Končno naj še omenim, da so društva delovala pri 20 požarih ter imela 38 prireditev, 104 redne gas. vaje in 150 sej, oziroma sestankov. O internem delovanju župe pa bo obširneje poročal tov. tajnik.
Tovariši! Strnimo naše moči, napnimo vse sile in delajmo vedno v korist naših društev in le v pomoč svojim bližnjim. »Na pomoč!«
b)	Tov. tajnik Franjo Cajnko poroča:
Stanje naše župe je danes sledeče: Včlanjenih je 14 gas. društev. Med tem časom se je ustanovilo tudi v Dovžah Prost, gas. društvo, ki je pravkar zaprosilo župo za sprejem in priporočilo JGZ. Novoustanovljeno Prosit, gas. društvo rudnik Velenje pa še ni zaprosilo za sprejem ter župi ni znano delovanje tega društva.
V	vseh v našo župo včlanjenih društvih je 482 rednih, 307 podpornih in 54 ustanovnih ter 18 častnih članov; vseh skupaj torej 861 članov. Primemo urejenih gasilskih domov imamo 14 z eno avtomobiino, 4 motornimi in 16 brizgalnami na ročni pogon v brezhibnem stanju in dvema mehaničnima lestvama.	*
Vaj smo imeli v tem poslovnem letu 104 in dve okrožni. Sej'in sestankov je bilo 150, prireditev z različnim sporedom, kakor: tombol, srečolovov, gled. predstav itd. smo imeli 38. Požarov pa je bilo 20, med temi eden v Nemških Libeličah, kjer se je Prost. gas. društvo iz Slovenjgradca držalo prav vzorno, dasiravno jim je obmejna straža zabranila pravočasni nastop.
Delno so društva nekoliko zadolžena, to pa vsled nabave neobhodno potrebnih cevi in drugega gasilnega orodja. V naših gasilskih domovih, orodju in brizgalnah je investiran jako lep kapital, pribl, srednje cenjeno Din 880.000-—.
Delovanje župe v tem poslovnem letu pa je bilo sledeče: Redni občni zbori so se pravočasno pri vseh društvih vršili. Nadzorovala so se vsa društva. Seji župnega odbora smo imeli dve. Samostalnih predlogov je došlo za današnjo skupščino od P. G. D. Družmirje 2 in od P. G. D. eden. Spor med društvima Golavabuka in Turiška vas se je za obe društvi povoljno uredil. Dopisov se je prejelo 87 in rešilo ter odposlalo 284. Prošnje za podporo so vložili: P. G. D. Ve-
lenje za tov. Smodiša in Šalecel, Šoštanj za tov. Ravljen, Bolha in Šmon, Slovenjgradec za podporo novonabavljene motorke in Golavabuka istotako, ter se je društvu Golavabuka tudi ta podpora v znesku Din 800— že dodelila, Slovenjgradec za tov. Luka Pogorelčnik in vdove Hirschmugel, Strašek in Štruc, Družmirje za tov. Bučman in m. Brišnik.
Tovariši! Naj bo s item moje poročilo končano, če pa kdo še želi kakega pojasnila, bodisi v kakršnikoli zadevi, pa sem vsakemu rade volje zmeraj na razpolago.
Želeč današnjemu zborovanju kakor tudi celokupnemu delovanju lepega uspeha in da pri prihodnji skupščini zopet pridemo v tako lepem številu vsi zdravi skupaj, vam kličem z našim lepim geslom »Na pomoč«!
c)	Tov. blagajnik Miroslav Ferk poroča:
Stanje naše blagajne je danes sledeče: Prejemkov smo imeli v tem poslovnem letu Din 3713-40, izdatkov smo imeli v tem poslovnem letu Din 1962-11, ostanek Din 1751-29, od tega smo razdelili na obe okrožji po Din 263-50, t. j. Din 527-—. Tako imam še v blagajni Din 1224-29, kateri znesek pa je naložen pri Okrajni in Poštni hranilnici.
Ad 3. Pregledovalci računov sporočajo, da so vse račune in priloge pregledati ter našli vse v redu ter predlagajo, da se da blagajniku kakor tudi celokupnemu odboru absolutorij.
Ad 4. Tov. Cajnko kot načelnik Mislinjskega gas. okrožja poroča: Dragi tovariši! Kot načelnik Mislinjskega gas. okfož-ja vam ne morem nič kaj posebnega omeniti.
Kakor vam je že znano, se je vršila dne 8. sept. lansko leto v Šmartnem pri Slovenjgradcu okrožna vaja, združena z okrožnim zletom, katera je primemo uspela. Nekatera društva so prav vzorno nastopila ter se držala ognjegasnega reda in discipline. Na vsak način pa se je pri tej vaji videl in zaznamoval velik napredek društev tega okrožja. Delovanje brizgaln je bilo brezhibno in dovod vode nad vse razveseljiv (tekom 1—3 min.).
Pri okrožni vaji je nastopilo 8 društev s 6 ročnimi in dvema motornima brizgalnama ter 196 članov. Propozicija je bila sledeča:
Točno ob 14. uri izbruhne pri sušenju hmelja v sušilnici g. Brezovnika požar, ki se vsled hude vročine naglo razširi na celo Brezovnlkovo ali Mostnarjevo hišo. Vsled izhodnega vetra se vname ves objekt mežnarije in začne tudi kaplanija goreti.
Ob 14-30 nastopi vetrovno vreme od severozahoda ter nosi utrinke ognja na Mostnarjev kozolec, ki je krit z leseno lepenko in se takoj vname.
Stanje okrožne blagajne je tudi zelo žalostno ter bo treba misliti, kako priti do pomoči, da se okrožna blagajna vsaj toliko ojači, da bo mogla v najhujši sili dati društvom kako podporo. Prosim pregledovalce računov, da naznanijo stanje blaganje.
Prejemkov je bilo v tem poslovnem letu Din 589-50, izdatkov pa Din 50—. Tako še ostane v blagajni Din 539-50, kateri znesek pa je naložen v Ljudski hranilnici v Slovenjgradcu.
Tov. Volk kot načelnik šaleškega gas. okrožja ni navzoč, tudi namestnik ni podal nobenega poročila, vendar pa je tov. župni načelnik omenil, da je okrožje pridno delovalo.
Ad 5. Kot delegata za skupščino JGZ se soglasno določita oba okrožna načelnika.
Ad 6. Prečita se prošnja Prost. gas. društva Družmirje, ki prosi, naj bi župa podelila podporo k nabavi nove motorke, kar se soglasno odkloni, ker župna blagajna nima nobenega kredita in ne denarja in ne gotovine za take svrhe ter tov. načelnik opozarja vse delegate, naj takih prošenj več ne vlagajo tako dolgo, dokler se župna blagajna na kakršenkoli način ne opomore.
Nadalje se prečita dopis istega društva za župni zlet ob priliki blagoslovitve nove motorke, kar se soglasno odobri.
Predloži se tudi prošnja Prost. gas. društva Dovže za sprejem v župo in priporočilo za sprejem v JGZ, kar se tudi soglasno odobri.
Glede »Samopomoči« poroča tov. načelnik, da ta ustanova ni več obvezna, vendar priporoča, naj se društva zavedajo, da je »Samopomoč« velevažna institucija v korist zava-
rovanim gasilcem. Obširneje o »Samopomoči« poroča »Gasilec« in bo tudi pri zvezni skupščini najbrž velika debata o tem, kar bo okrožni načelnik naknadno poročal.
Tov. tajnik še priporoča vsem delegatom, naj vplivajo pri svojih društvih na to, da bo vsaj vsak odbornik društva imel naročenega »Gasilca«, ker iz njega lahko črpa vse, kar je neobhodno potrebno za gasilstvo.
Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, se tov. župni načelnik prisrčno zahvali vsem za udeležbo ter zaključi ob 15-30 skupščino.	.!	<
Mislinje dne 1. junija 1930. — Leopold Kopač s. r., t. č. načelnik. Franjo Canjko s. r., t. č. tajnik.
Slovesna otvoritev modernega gasilskega doma v Ljutomeru. Ljutomersko gasilno društvo si je zgradilo gasilski dom, kakršnih je malo v Jugoslaviji. V pritličju se nahaja garaža za brizgalne, avtomobile in drugo gasilsko orodje, v nadstropju pa je na eni strani stanovanje za čuvarja orodja, na drugi strani pa dvorana za seje in zborovanja. V sredi pročelja se dviga 23 m visoki stolp, ki se bo uporabljal za sušenje cevi in za razgled. S stolpa je razgled na celo Mursko polje, na avstrijsko in ogrsko mejo.
Otvoritev te impozantne stavbe bo 10. avgusta t. 1. in prosimo tovariška gasilna društva, da ne ovirajo te slovesnosti z lastnimi prireditvami. Po vročih kongresnih dnevih v Ljubljani bo ravno ta nedelja pripravna za oddih in zabavo sredi lepih ljutomerskih goric.
Razpored bo pravočasno objavljen.
Gasilska župa ribniška. Dne 11. maja t. 1. se je vršil občni zbor naše župe v Velikih Laščah, kakor je bilo določeno preteklo leto.
Tovariš župni načelnik g. Ignacij Merher je točno ob eni uri pop. pozdravil v prostrani dvorani Sokolskega doma vse navzoče delegate in načelnike društev, konstatiral sklepčnost ter se uvodoma spominjal pokojnega dr. Antona Schiffrerja, bivšga društvenega zdravnika v Ribnici.
Po odobrenju zapisnika lanskega občnega zbora prečita svoje poročilo tov. tajnik Erhovnik. Iz tega poročila je razvidno, da ima sedaj župa 25 društev z 942 člani. Iz poročila blagajnika pa je razvidno, da ima naložen že lep fond preko 5600 Din v Posojilnici v Ribnici.
Glavna točka zborovanja pa je bil razgovor o udeležbi na kongresu. Vrstil se je pogovor o paspuliranih hlačah in o vajah s sekiricami, katere bo izvajalo iz cele župe le okrog 35 članov, navzlic vpijoči pridnosti nekaterih društev. Raz-motrivalo pa se je tudi o posebnem vlaku za progo proti Kočevju. Priglasilo se je iz naše župe preko 300 članov v krojih, kateri naj pač gledajo, da bodo vsaj v redovnih vajah dovolj izurjeni.
Dalje so se zopet določale skupne vaje, glede katerih je bilo izraženih par želja, kedaj naj bi se katere vršile. Določitev pa se je prepustila župnemu odboru. Vodil, odnosno pregledoval bo te vaje zopet župni vaditelj, toda vedno v prisotnosti še enega člana župnega odbora, da ne bo zopet kdo videl pezdirja v njegovem očesu, a bruna v svojem ne. Vsled takih oči je bila tudi župnemu vaditelju predlagana nezaupnica, vendar je bil z veliko večino glasov ponovno izvoljen ter mu je bila s tem podana zaupnica in priznanje navzlic nekaterim zahrbtnežem. Misli si pa lahko vsakdo, da se dobrim članom ni potreba bati vaditeljeve strogosti.
Po razdelitvi lepakov za kongres ter klavirskih partitur za proste vaje je tovariš župni načelnik v krasnem govoru o vztrajnosti pozval vse navzoče k obilni udeležbi na kongresu ter zaključil ob 15-30 občni zbor.
Gasilci, pripravljajte se za
kongres!
Posluje po vsej Jugoslavii Delniška glavnica znaša „JUGOS1 splošna zavarovalna RAVNATELJSTVO ZA DRAVSI Sklepa: 1.	požarna zavarovanja, 2.	življenska zavarovanja, 3.	nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4.	zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5.	transportna zavarovanja, 6.	zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.	i. Ustanovljena leta 1913. 3,000.000'— Din v zlatu LAVIJA“, družba v Beogradu. KO BANOVINO V LJUBLJANI. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolae“ ves njih kupci j s ki obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2571. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 2571.	
POZOR, GASILNA DRUŠTVA!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
A.KA/TIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: Cepiče, gumbe, pillalka, naramke, znake za bluze In Cepiče, rdeie blage, vrvce za plitalke, Irobke In rogove, lipove ■Iste Itd.
Naramkl vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani in trpeinl. Podjetje je na novo moderno urejeno In poveCano.
CENIK ZASTONJ!	■
Pozor, gasilci!	Pozor, gasilci!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Šelenburgove ulice na
Kongresni trg št. 8
ter se cenj. društvom še nadalje priporočam za naklonjenost.
Zaradi preselitve gasil, društvom znaten popust.
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic.
registrov, zadruga z omejeno zavezo
Ljubljana, Frančiškanska ni. 6
Račun pošt. hran. 10.761. Tel. 2312 priporoča zalogo vseh najnovejših
tiskovin
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete kakor tudi za županstva in druge urade. — Priskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. — Postrežba točna.
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d., Zagreb; Jadranska banka d. d., Beograd; Zemaljskabanka d. d., Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Asslcurazloni Generali v Trstu.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
yZAJEMNO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo, in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbira I	Najnižje	cene 1
Vs® čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoitovanjem	EllglJ	Eber.
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.	NA	VELIKO.
USTANOVLJENO 1839.
I. jugoslovanska šzdelovalnica glasbil
Vaclav Schramm
Celje, Kralja Petra cesta št. 14
♦
Specialist za fina pihala iz pločevine. Velika zaloga izvrstnih signalnih rogov kakor tudi vsakovrstnih instrumt ntov. Strokov, popravila
Zahtevajte ilustrovani cenik ^^  ....................................
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem,
Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi,
Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima trenutno v delu znana tvrdka
J. NEŠKUDLA
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.	)	m
Prva zaloga
gasilnega
orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Magirusove bencinmotorne brizgalne imam stalno na skladišču v Zagrebu
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
TELEFON ŠT. 2016. USTANOV. LETA 1889. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.533. In 2616
Sl
(GRADSKA ŠTEDION1CA)
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 415 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen*
■UIIIIIIUIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII
Vsako gasilno društvo mora se zanimati za našo novo
motorno brizgalno „POBJEDNICA“
(„Zmagovalka“), model 1930,
Generalno zastopstvo „FLADER“ za kraljev. Jugoslavijo
»^agreb’Ilica7a Specialni oddelek za gasilske avtomobile.
In ako je ne misli takoj nabaviti, je dobro naročiti brezplačni prospekt, da se spozna dobra kakovost in nizka cena tega nemškega prvovrstnega izdelka. — Na dolgoročna odplačila!
jXKV-V.
KONRAD ROSENBAUER
Linz Ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celle
tovarne motornih brizgalnlc In gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna illrlclllndrska motorna brizgalnica, model 1929/30. 24 P. S. Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štirikolne in avto-priklopne vozove.
Dvoclllndrska motoma brizgalnica, model 1929, 18/20 P. S., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Več kot 2000 Rosenbauerjevlh brizgalnlc po vsem svetu.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete.
Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
Franc KoSIr, Celje
Dvokolna priklopna motorna brizgalnica od 28	glavno	zastopstvo	In	zaloga
do 56 P. S., 800 do 1600 litrov vode na minuto.	za	Dravsko banovino.
•••••••••NNIHIIMttMMtlltMWItltlttCWIIlICtttMMIIMMIMIIIIIIIIMMMIIMMItMMNIHHIMMNmHHHHHIII
E
• wM
TELEFON ŠTEV. 21-29,28-30
DUH CESTA M 35
NASLOV ZA BRZOJAVKE: STROJ
gasilska zveza“, katera se je o brezhibnem delovanja brizgalen jako pohvalno Izrazila
Motorne brizgalne.
DVOKOLNE OGNJE-GASNE MOTORNE BRIZGALNE tipa MB1.
Motor - 36 ks. Maksimalni pritisk -17 ATM. Delazmožnost - 1400 litrov v minuti.
Dolžina curka - 5Ö- metrov.
PRENOSNE MOTORNE BRIZGALNE tipa MB2. Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk * 14 ATM. Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600—700 litrov v min.
PRENOSNE MOTORNE BRIZGALNE tipa MB 2/a.
Motor - 17—18 ks. Maksimalni pritisk - 17 ATM. Dolžina curka - 42 metrov. Delazmožnost 800—900 litrov v min.
Vse naSe motorne brizgalne so bile preizkušene od komisije, ki Jo je odredila „Jugoslovanska
Ustanovljeno leta 1820,
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
zavodi
R. A. SMEKAL
v
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova ulica štev. 14
ivole prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobiini tren s priklopno motorno brlzgalnico
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne
Cene solidne
Mehanična sukaina leatva.
Za vse stroje se Jamil I
Ustanovljeno leta 1820,
ZaloZil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni nrednlk Jože Tnrk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)«