ile :liM Naslov—Address Nova d o n a 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3X89) (NEW EKAl Leio 1935 je posvečeno napredka mladinskega oddelka J. S. K. Jednote Svojo agilnost bo pokazala naša mladina! tlitj URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ed as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office-at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 8jt| ‘ 0. 37 ŠTEV. 37 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 18TH — SREDA, 18. SEPTEMBRA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XI. A WSTVENE IN DRUGE J SLOVENSKE vesti **l ^Sdni- pVWe JSKJ društev v I šila v ennsylvai)iji se bo vr-, (Wfcloiisic”eflel;j*0 22. • septembra v '(tfm Illl|u’^ tj^n. Paviljonu na Church 8* 2a o ričetek seje je določen ’ft* p' 0 zJ«traj. )I ■ 0 Spii , e* Pikniif L istotam vršil 1 I l‘o Zv« ‘dere^a priredita skup- ri Hvo sfZa ’^K.J društev in dru-^ m • 31 TQT-f T i v , it« a(ldockl, tj 3 aedezem v iri|/’•drujg ’ la- S piknikom bo , jlliiJl.,'° Praznovali je 33-letnice ASlt*}■ Na prWdilvi J ^at r , g*avni govornik ko- l'<"k KKJ. E°8eli' L ,L 4 '^no . r- ' " St J0Sehc° Priredi društ-[%. ° JSK.J v Chisholmu, ’ na večer 21. septembra. V»' ■ , —____. 9 iv C,e;;?a hfta JSKJ društev iiielnj . a^lu, ()., naznanja ofi-|Z.a t'ed(Oi-"elelc kegljaške sezone I^HStv« septembra. Vsa Slici s ’‘^KJ v Clevelandu in °lig0 sv 'a^‘-’ena’ da vpišejo v ■e keo-i■ 1je teame ali posamez-Nilotev,ace* Kegljanje se bo 'Sa'<0_ nedeljo ob dveh |r-i v * ,na *stem kegljišču ka- P^rior T'* Sezon*’ namreč na Ve- in E. 118th St. ,Nehali • / 1 JSKj • ’^ra’!Ci društva št. 1 v 'Zl Claridge, Pa., pride-“j0 21. septembra v Cle-kjer se bodo pome-iti od društev št. \ olj ti- uJSKJ- Igra Se pri‘ ,ea Popoldne v Gordon «a’i!remant št. 4. Zvečer r® doma-Ce n.iihove prija- K j) , H<';1 nabava v Sloven-\\ rt([avskem Domu na Wa- ( _ &v| JSKJ društev v ^lj0 'Ulesoti bo> zborovala v '^W SeP^em^ra v Gilber- 1 ]%y v '—~~ °®1* 44 JSKJ v Bar-u’ P-r'rec*i v nedeljo j ^;tne 1 ra Primerno nabavo P6-ka, ^y°jega mladinskega ’ vršiia iT;i prireditev, ki se ' )* sP°^njih prostorih Khi?ruštva “Domovina,’ | tUole.,. '1e ^ak° dober dijak, Ij.NeJ razr>ih priznanj do-iSi (i °. Prosto šolnino na |li ^ ter ZHV.e Washington v lij^av V ' leta v rudarski IJSij® issouri- Kar se K .Sl°ven!1Kdarjenosti tiče se td^tnl-ui- mladina lahko I v, ‘ mo vseh drugih ina- tiuSiiiii ' ,va X ChicaRU- I1L’ A '* 70 in Kacin, član dru- Jitoš v Pokojnik je pN® l(j '* Uk . 0Vl Oselici nad ^ i1 let° nVie bival v Ame_ irjen V V J Sti« u Hpušča soprogo, dOV&A t! , Cere. 2<)' ,0,'e«°u City, Ore., tie V L a SeV^VgUsta umrla Va-iSlS j rtll *;ii' 'H r°jena Bedenk, $^^>5StvJ «: «««• mo r > Sil, v Co- ;.°kojnica je bila S iNi. S"vCi pri Podnartu let. r, Artleriki je bi-* in \ >- aPušča soproga, \ se tudi i-menuje, Abesinija, je za enkrat še samostojna država, ki meri okrog 424,000 kvadratnih milj, torej je skoro devetkrat take, /elika kakor naša država New York. Število prebivalstva se ;eni od 7 do 12 milijonov. Prave judsko štetje tam še ni bilo ni-co-li izvedeno, torej je natančne itevilo prebivalstva neznano. Prebivalci Etiopije niso eno en nat'od, ampak se med sebo. azlikujejo po rasah, polti, jezi cu in religiji. Mnogo je črncev, ,oda večina prebivalstva je šeni tskega izvora, zato bolj bele kot črne polti. Uradni jezik je imharščina, ki spada med se-nitske jezike. Govori se pa tuli arabščina, galščina, gurašči-la in gurnščina . Sedanji vrhovni vladar Etiopije je Haile Selassie, “kralj kraljev in zmagujoči lev .Judeje,” ki je baje direktni potomec židovskega kralja Salomona in kraljice iz šebe. Podnebje Etiopiji je zelo različno, kar je umljivo, ker je dežela pač obširna. V nižinah je na splošno h>ida vročina, na gorskih planotah oa je podneb-e zmerno in zdravo. Ponekod o obširne puščave, drugod moč irne in nezdrave džungle, pa ;opet neprehodna gorovja in iivji canyoni. Nominelno je Etiopija krščanska država, toda v njenih nejah živi tudi mnogo mohame-lancev in paganov. Kristjani ,o pripadniki takozvane kopt-;ke cerkve, ki ni v zvezi z Ri-nom. Posamezne rodove in p^o-/ince vladajo lokalni “kralji,” ;i so bolj ali manj podložni ‘kralju kraljev’ v Adis Abbabi. V jugovzhodnem delu države je provinca Kafa, ki je baje prvotni dom kakovca oziroma kave. Od tam se je kava razširila najprej v Arabijo, nato pa v Evropo in druge dele sveta. Dežela ima dve glavni letni sezoni ,mokro in suho. V deževni dobi, ki traja od junija do konca septembra, pade ogromne količine dežja,, zato so pota neprehodna in potovanja skoraj izključena. V suhi sezoni od oktobra do maja le proti koncu včasi malo dežuje. Pravih cest v deželi ni in poti, kolikor jih je, so po večini slabe. Glavno transportno sredstvo so mule. Pošto po deželi prenašajo “tekači,” ki pa niso posebno brzi, kajti čas je v Etiopiji naj cenejša stvar na svetu. Prebivalstvo na visokih planotah se bavi s poljedelstvom, živinorejo in ovčjerejo. Glavni kmetijski pridelek je proso. Prideluje se pa tudi ječmen, koru-' za, grah in ponekod tudi razno sadje in grozdje. Zelo cenjena je paprika. Iz ječmena in listja neke hmelju podobne rastline varijo dobro pivo. Med pre-5 bivalstvo-m pa je priljubljena tu-- di neka iz medu napravljena ■ 1 pijača. 1 j Splošno priznano plačilne 3 j sredstvo v Etiopiji so dolar j; r \ Marije Terezije, katere kujejc [jv Avstriji ter jih po potreb * eksportirajo v Etiopijo. Tud (Dalje na 2. strani) Na svojem gradu Kamiiu pri Novem mestu je v visoki starosti umrl Fran šuklje, bivši deželni glavar kranjski, eden izmed poslednjih predstavnikov stare garde političnih delavcev, ki so kovali usodo slovenskega ljudstva v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Kot poslanec v dunajskem parlamentu je ob mnogih prilikah neustrašeno branil skupno slovensko stvar. Kot vodja in organizator državne zaloge šolskih knjig je na Dunaju 1‘orsiral slovenske učbenike, ob ljubljanskem potresu je velikopotezno organiziral izdatno zunanjo pomoč in izgradnja dolenjske železnice je bila v glavnem njegova zasluga. Udejstvoval se je tudi pri otvar-janju novih slovenskih šol, pri razširjenju in moderniziranju cestnega omrežja, pri gradnji vodovodov, pri postopnem prodiranju slovenskega jezika v javni upravi itd. Iz javnega življenja se je umaknil še v avstrijski dobi. Po senzacionalnem procesu so )ili na sodišču v Mariboru o-proščeni Jože in Ivan Markuci n Miha Zemljič, ki so bili pred leti obsojeni v dosmrtno ječo zaradi nekega neznanca, ki so ga bili pred 15 leti našli mrtvega v Senediškem gozdu. Siromaki so presedeli v ječi dolgih 9 let. Med tem časom se je nabralo1 toliko dokazilnega materiala o njihovi nedolžnosti, da je bila dovoljena nova obravnava, ki jim je prinesla prostost. V Metliki je v starosti 70 let umrl poznani trgovec in posestnik Ivan Trampuš. V grobnico grofov Auerspergov, ki je postavljena v tihem gaju poleg Turnške graščine pri Krškem, katere lastniki so bili svoječasno grofje Auerspergi, so nedavno vlomili zločinci, ki so gotovo upali najti tam kakšne dragocenosti. Odprli so več krst, toda odšli so praznih rok, kajti pravljica o tamkaj zazidanih dragocenostih grofice Ane Auerspergove, je brez podlage. Zapuščinski spisi, ki so 47 let ežali v arhivu. Sresko sodišče v Valjevu je začelo razpravljati o zapuščinski zadevi kmeta Živka Rasuliča iz Žabarja, ki je bila na dnevnem redu že leta 1860. Tedaj je sodišče cenilo vrednost zapuščine na 5,713 čaršijskih grošev. Naslednikov zapuščine je bilo precej in vršile so se med njimi pravde, ki so v redu tekle vse do leta 1888. Tedaj pa je akt zaspal v arhivu in je prišel na dan šele sedaj po 47 letih. Vsak po svoje Diktatorstvo je kakor strupeni bršlin, ki ga nikdar ni mogoče popolnoma zatreti. Posebno po svetovni vojni, ki se je baje bojevala za demokracijo, se je plevel diktature silno razpasel. Sreča je le, da se diktatorstvo samo obesi in pokonča, kadar si splete dovolj dolgo vrv. Neki francoski kralj se je nekoč izrazil, da Francija je on. Pa že davno ni njega niti francoskih kraljev, Francija pa je še vedno zelo upoštevana dežela. Diktator Huey Long je tudi hotel svetu dokazati, da je on država Louisiana in se je v takem smislu večkrat izrazil, toda mož je šel po gobe, in sicer po zelo kratkem procesu, Louisiana pa je še vedno lep in aktiven del Zedinjenih držav. * Noben pameten človek sicer ne more odobravati načina, po katerem so se v Louisiani iznebili diktatorja, toda naravni zakoni so taki, da vsako nasilje rodi odpor. Sicer pa ima naš jug tako podnebje, da tam dobro obrodijo linčanja, zato ni čudno, če se med njimi pojavi tudi kak atentat. Ako bi diktatorji, pa naj bodo v katerikoli deželi, zasledovali zgodovino, ki opisuje konec raznih tiranov, bi se lahko marsikaj koristnega naučili. Toda diktatorji, kakor nekdanji Bur-bonci, se nič ne naučijo. * Prospektivnih diktatorjev, to je takih posameznikov, ki bi radi bili diktatorji, pa jim ni dano, se ne manjka pri nobenem narodu. Taki “would be” diktatorji pa so navadno bolj smešni ko nevarni. Posebno smešni so tisti, ki pri vsaki priliki poudarjajo, da govore v imenu naroda. Jaz sem del naroda, toda dosedaj še nisem nikogar pooblastil, da bi govoril v mojem imenu. Istotako tudi večina našega naroda v tej deželi ni še nikogar izrecno pooblastila, da govori v njegovem imenu. Lahko kdo govori v imenu gotove skupine, če ga je v to izrecno pooblastila, ne more pa govoriti v imenu naroda. * Avtor te kolone je član JSKJ in član glavnega odbora, pa bi mu glavni odbor prisolil sijajno zafrkacijo, če bi začel trditi, da jovori v njegovem imenu, še bolj sijajno klofuto pa bi mu dalo članstvo, če bi se drznil trditi, da govori v imenu članstva. Celo naš glavni predsednik ni še nikdar trdil, da govori v imenu vsega glavnega odbora, če mu ta odbor ni dal tozadevnih lavodil, ali da govori v imenu celokupnega članstva, da*i je najvišji uradnik Jednote, izvoljen od konvencije. Tako, mislim, je v naj lepšem soglasju z demokracijo in bratstvom. * V svojem imenu seveda vsak lahko govori in, če bom jaz kdaj potreboval koga, da govori v mojem imenu, si bom najbrž izbral odvetnika, kateremu zaupani, in mu bom dal tozadevno polnomoč. ♦ Kam bi tudi prišli, če bi morali biti odgovorni za vse tisto, kar brez naše vednosti in našega dovoljenja govorijo samopo-stavljeni vodniki in preroki! Saj se je včasi težko zagovarjati celo za tisto, kar sami izblebečemo. (Dalje na 2. strani) Pravljice o mogočnih glavarjih Indijancev so po večini izmišljene. Tako vsaj trdijo et-nologisti Smithsonian instituta v Washingtonu. V nobenem indijanskem rodu severno od Mehike ni bilo nikakega glavarja, ki bi imel življenjsko ali celo dedno pravico glavarja. Ob času vojnih pohodov so si Indijanci pač zbrali za glavarja onega, ki se jim je zdel najbolj sposoben, da vodi vojne operacije, toda ko je bila vojna končana, je tudi glavarjeva oblast propala. Nekateri izredno sposobni posamezniki so sicer imeli velik vpliv pri raznih rodovih, toda prave glavarske oblasti niso imeli. Indijanski princi in princezinje pa so čista izmišljotina. -------o— ----- ETIOPIJA ALI ABESINIJA Oficijelno ime za Abesinijo je Etiopija (Ethiopia) in Američani sploh rabijo to označbo. Evropejci pa večinoma rabijo označbo Abesinija. Etiopci ne slišijo radi ime Abesinija, ker to pomeni deželo “mešanih ras.” Označba Etiopija pa pomeni “žgana od sonca.” Izvoz žab in pijavk je postal za kraje ob reki Neretvi v Dalmaciji zelo važna panoga domačega gospodarstva, žabe, to se , pravi žabji kraki se izvažajo v Italijo in italijanski ribji trgov- ■ ci, katerim je omejitev uvoza rib ■ iz Jugoslavije vzela lep zaslužek, i prav pridno povprašujejo po i njih. Pijavke pa se v velikih - količinah izvažajo v Francijo. - Žab in pijavk je v močvirnatem - ozemlju ob Neretvi zelo veliko, - pa je tako izvoz prinesel pokrajini nad en milijon dinarjev dohodkov, kar je za revne kraje pravi blagoslov. Kmet kot dobrotnik revnih di-j jakov. Sresko sodišče v Kragu-; jevcu je odprlo nedavno oporo-1 (Dalje na 5. strani) “JVo-cta. Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote tiste posebne svrhe. To je odlična lastnost naše organizacije, vredna, da jo njeni člani-agitatorji pri vsaki priliki poudarjajo. V tem oziru je naša organizacija v resnici popolnoma v skladu z najlepšimi ameriškimi ideali, zato smemo biti upravičeno ponosni nanjo. V njej je prostor za vse poštene in značajne rojake. VSAK PO SVOJE IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement (Nadaljevanje s 1. strani.) V Etiopiji še vedno dežuje in zato Italija še ni pričela z vojno. Iz tega se vidi, da vsled dežja niso preloženi samo pikniki, ampak tudi vojne. * Med 20. in 25. septembrom bo v Italiji odrejena splošna mobilizacijah V vojno pripravljenost bo moralo stopiti vse, kar nosi hlače. Ko človek čita taka poročila, se ne more ubraniti misli, da je diktator Italije znorel zares. Najbolj žalostno pri tem je, da more en sam norec zanetiti svetovni požar. * Sicer pa, morda je to Mussolinijev način za odpravo brezposelnosti. S splošno mobilizacijo, ki bo vključevala vse moške, bo brezposelnost na mah odpravljena. Potem bi bilo treba samo še modernega Mozesa, ki bi pričaral nebeško mano v obliki makaronov za prehrano ljudstva. V zadnji vojni je Amerika igrala takega Mozesa, zdaj pa to saržo hvaležno odklanja. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. NOVA DOBA, VOL. XL 83 NO. 37 Upoštevanje dobrih strani rih drugih zabavnih pritiklin. Koliko bi si bil brez tega prihranil, jaz ne vem, morda pa^ stotakov ali tisočakov. Toda, prijatelj, tisti stotaki ali tisočaki bi bili najbrž zmrznjeni na kakšni banki, tako zmrznjeni, da bi me v dno srca zazeblo vselej, kadar bi se zmislil nanje. Come on, Cahej, kaj boš pil!” * Neki francoski list ugotavlja v originalni statistiki, da vrezujejo zaljubljeni parčki vsako leto v drevesa pariških gozdov in parkov okroglo 150,000 “ljubezenskih src,” in da se več dreves vsled tega posuši. “Prej neznane srčne rane” so torej nevarne celo drevesom. Tisti, kateri so še v nevarnosti zalj ubij enj a, naj bi upoštevali svarilo pesnika Simona Jenka: “Če srečno živet vam je mar, zaljubit se nikdar nikar! Mjav mjav!” A. J. T. (Nadaljevanje s 1. strani) Slikaj; H. G. Perušek bo razstavil naj novejšo zbirko svojih slik v soboto 21. septembra zvečer v bivšem fotografskem študiju S. N. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu, O. Razstava bo trajala en teden. V istih prostorih se vsako soboto tudi vrši pouk Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ki je pod patronanco S. N. Doma. Poučuje Mr. Perušek. Stara rečenica pravi, da ima vsaka stvar svojo dobro in svojo slabo stran in izkušnje nas uče, da je to v splošnem resnica. Vsled tega je pravilno, da si vsako stvar ogledamo od vseh strani, predno si napravimo končno sodbo o njej. Kar je dobrega, nam more koristiti, spoznanje slabega pa nas more obvarovati škode. Če hočemo biti pošteni, moramo priznati, da vse slabo mnogo prej vidimo, kakor dobro. Preko dobrih svojstev navadno gremo, kakor da so nekaj samoumevnega. Pa bi bilo dostikrat vsestransko bolje, če bi nekoliko bolj upoštevali in cenili dobre strani in prilike skupin in razmer, v katerih živimo. Vzemimo za primer to veliko ljudsko skupino, ki se imenuje republika Zedinjenih držav. Res je sicer, da je v tej republiki mnogo korupcije, kričeče brezbrižnosti, zapostavljanja in izkoriščanja. Res je dalje, da je pravilno, da to vidimo in da se tega zavedamo, ker le potem moremo kot dobri državljani po svojih močeh in prilikah pomagati, da se odpravijo te krivice. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da slične krivice tlačijo tudi ljudstva v drugih deželah, navadno še bolj občutno in brezobzirno, in da dotična ljudstva nimajo takih prilik za odpravo istih, kakor jih imamo mi. Veliki narodi sveta vzdihujejo pod železno peto diktature in si ne morejo pomagati, razen morda z revolucijo, ki pa je krvava in riskira-na reč, takorekoč zadnje, obupno sredstvo. Mi tukaj lahko mirnim potom, samo s papirnato glasovnico izpremeni-mo ves sistem, čevle hočemo. Preganjanja zaradi verskih ali političnih nazorov so v tej deželi nepoznana. Vsak lahko pripada katerikoli verski ali politični skupini ali pa nobeni, pa se mu vsled tega ni treba ničesar bati. Svoboda govora, tiska in zborovanja je tu ustavno priznana. Ostro začrtanih razredov, kakor v stari Evropi, tukaj ni. Vsi smo enakovredni državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi. Vse te ljudske pravice temeljijo na konstituciji in jih ne morejo omajati posamezne male zlorabe. Vlado imamo taico, kakršno si izbe re večina s svobodnim glasovanjem. Ako je kdaj slabša, kakor bi morala biti, je krivda brezbrižnih ali nezavednih volilcev. ( _ Mi, ki smo se v to deželo priselili iz stare Evrope, znamo v splošnem bolj ceniti ameriško svobodo in širokogrud-nost, kakor mnogi rojeni Američani. Njim se zdi to nekaj samoumevnega, nam so pa znane evropske sikane, deloma iz izkušenj, deloma pa iz poročil, ki jih dobivamo od tam. Ni čuda, če se nam je ta dežela priljubila nad vse na svetu, saj ima vendar toliko dobrih strani, da daleč odvagajo vse pomanjkljivosti. Niso nam poti z rožicami potresene, vendar bi posebno v sedanjih časih, naše Amerike ne menjali za nobeno drugo deželo na svetu. Prisegli smo ji zvestobo, postali smo njeni državljani in za našo dolžnost si štejemo, da po svojih močeh pomagamo, da bo ta dežela vedno svobodnejša, vedno naprednejša in vedno srečnejši dom vseh njenih prebivalcev. Slovenski naseljenci smo si v tej deželi ustanovili razne gospodarske in kulturne organizacije. In, kakoi je razumljivo, temeljijo sistemi vseh teh organizacij na ameriški demokraciji, kajti postave zanje delajo in vodijo jih od članstva izvoljeni zastopniki. Najmočnejše in najvažnejše med vsemi so kajpak naše bratske podporne organizacije. In na gotov način je ravno naša J. S. K. Jednota ena tistih organizacij, ki je najbližja idealom ameriške demokracije. Kakor so v tej veliki ameriški republiki smatram za dobre državljane vsi, ki izpolnjujejo njene postave, biez ozira na njihovo versko ali politično prepričanje, tako so v naši organizaciji smatrani za dobre člane vsi, ki se ravnajo po njenih pravilih. Ako se člani JSKJ v svojem privatnem življenju udejstvujejo v katerikoli verski ali politični skupini, ali pa v nobeni, to nikogar nič ne briga in pri poslovanju organizacije niti malo ne pride v poštev. Take zadeve smatra naša Jednota za privatne, kakor, recimo, zadeve hrane in pijač, ki ugajajo posameznikom. V glasilu, katerega plačujejo vsi člani, se ne sme niti propagirati in povzdigovati, niti pobijati ali zasmehovati katerihkoli političnih ali verskih nazorov; nobenega člana se ne sme niti protežirati niti zapostavljati ali žaliti zaradi njegove verske ali 'politične pripadnosti oziroma nepripadnosti. Pri društvih in pri Jednoti smo vsi enakopravni bratje in sestre, v privatnem življenju kot posamezniki pa lahko do mile volje hodimo po svojih potih, dokler te poti ni križajo postav dežele. Naša I. S. K. Jednota skuša biti samo bratska podporna organizacija, skuša vzgajati dobre člane in po možnosti dobre državljane, ki -naj mislijo s svojimi možgani, druge funkcije pa prepušča organizacijam, ki so ustanovljene v Jugoslovanska Katoliška Jeduola v Ameriki ELY. MINNESOTA Cl«ve' D r a m s k i klub Slovenskega doma v Pittsburghu, Pa., priredi zabavo s tombolo in plesom na večer 20'. septembra. Pevski zbor “Zarja” v Clevelandu, O., naznanja vprizoritev krasne opere “Marta” prvo nedeljo meseca novembra. GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, IH. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUJS CHAMPA, Ely, Minn. * Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh Urednik-upravniK glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair * Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. g 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., JoH* I (V 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ✓ ' ?0t { -------------------------.----------------------- (V GLAVNI POROTNI ODBOR: . 'Cagc Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, v- 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. -lil 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. : ‘»Oordj 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. DigU . 4. porotnik: JOHN 2I.GMAN, Box 221, Strabarie, Pa. J 111 the Jednotino uradno glasilo: pake] NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OhUx^, | ZDRUŽEVALNI ODBOR # j ^'CagC Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland. Obj°-$ \ ePtion 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J°liet' j taUrj , 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ]Br, , n "j£ e?al a( Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1000 W 22nd Fi., Ch^V ^ : --<> , J h Vse 3tvari, tikajoče <*e uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavneg*. ge t>*( jvi denarne po&iljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive n v. 1 slovi na predsednika porotnega odboru. Prošnje za sprejem novih članov, za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj «e pošiljajo na v L ali zdravnika. ^ 0^ling Dopisi, društvena naznanila, otcla«!, naročnina nečlanov in izpr®®3 _ian(i> “Oljni . alovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 61x7 St. Clair Ave., de p* ( Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugosl0.^8 a „ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojt*?1 ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amerik1* ^ ft hoče postati njen član, naj se zglasi- pri tajniku lokalnega društva a p]eP' , L ^ piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega v , neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednote j, U0' tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v j. s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. ^ Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad 106 V ten, mladinski pa 478%. Bln >°u Hdt •- t See tl-^ the, -o- NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ ETIOPIJE Naš podpredsednik Malt An-zelc mi je neuradno zaupal, da mu je vrhovni zdravnik dr. Arch svoječasno obljubil preskrbeti neke praške proti potenju nog. Praškov ni nikoli dojil, toda noge so se takoj nelia-e potiti, menda vsled strahu pred obljubljenimi praški. Iz tega ga se vidi, da včasi že sama dohtarjeva beseda pana bolezen. * Sobrat Hudale me v±ibi na piknik v Pennsylvanijo, kjer me obeta podvoriti s koruzo. Saj nič ne rečem, koruzno stročje je all right, tudi koruzni žganci in polenta sta včasi dobra, toda kljub temu veliko večino v tej deželi pridelane koruze pohrustajo dolgousti šče-tinci. Koruza je v Ameriki takorekoč narodna jed prešičev. Zato sem glede kuhane in pražene koruze nekoliko skeptičen. Že tako pravijo, da imam dolg jezik, in kaj bi bilo, če bi se mi vsled uživanja koruze podaljšala še usta! Pred nekaj tedni sem na pikniku v Gowandi, N. Y., zobal za bingo pripravljeno koruzo, pa je malo manjkalo, da drugo jutro nisem s kikirikanjem voščil dobro jutro veselim pikni-karjem. * Vsekakor se je za zadnje piknike v sezoni vredno nekoliko žrtvovati, saj bližajoča se pusta zima nam bo itak podaljšala obraze, pa če se nam še nekoliko podaljšajo nosovi in usta, po modi pernatih in šče-tinastih gentlemenov, ne bo dosti škode. Vsaj pri meni ne. Dvajsetletnico ustanovitve bo praznoval Slovenski državljanski klub v Lorainu, O., z banketom, ki ga priredil 13. oktobra v S. N. Domu. Na praznovanje dvajsetletnice je povabljenih mnogo odličnih gostov. .o---------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Prijatelj, ki je znan po svoji varčnosti, me je oni večer prestregel ravno, ko sem hotel stopiti v salun in sem si na pragu prižigal ugaslo cigaro. Pa mi je napravil pridigo: “Vidiš, tak si! V salune hodiš, kakor bi ne bila voda dobra, kadiš kakor Turek in kvariš zrak, pa skoro vsako nedeljo in zapovedan praznik te pasja noga nese kam na piknik. To stane denar. Ali si že kdaj pomislil, koliko bi imel zdaj že lahko na banki, če bi bil denar, katerega si tako po nepotrebnem proč zmetal, lepo prihranil?” “Mhm,” sem dejar, “to je vse lepo in prav, toda življenje je samo eno in za mene ne bi bilo vredno svojega imena brez kakšne božje kapljice, blagodi-šečega tobačnega kadila, vesele družbe na piknikih in nekate- (Nadaljevanje s 1. strani) “etiopska banka” v Adis Abba-bi izdaja nekatere kovance in bankovce, ki pa so po večini v prometu le v glavnem mestu in okolici. V notranjosti dežele predstavljajo plačilno sredstvo kosi soli. Ta slani denar se izdeluje ob Rdečem morju, od tam pa s karavanimi pošilja v notranjost dežele, kjer se po večini zamenja za papriko, ki prinaša dobre cene v italijanski Eritreji in francoski Somaliji. Gorska jezera Etiopije vsebujejo velike množine dobrih rib in obrežje istih je pravi raj vsakovrstnih ptic. Domače prebivalstvo ptic he preganja, zato so zelo zaupljive in krotke. V raznih delih dežele se pasejo velike črede gazel, pa tudi hijene in male opice niso redke prikazni. V gozdnatih pokrajinah ob/ sudanski meji je najti slone, leve in leoparde, v močvirjih ob Modrem Nilu pa povodne konje ali nipopotame. Ponekod je dežela popolna puščava, ponekod je obdelana, drugod pa porasla z velikimi gozdi ali z grmovjem. Zanimivo je, da je skoro vseh vrst grmovje oboroženo z gostim trnjem. Med posebno lepa drevesa spadajo fige, evforbije, cedre in palme. Pod košatimi figovimi drevesi se pogosto vršijo sodnijske razprave, ki so precej primitivne, toda obsodbe v splošnem niso prestroge. Pri manjših prestopkih se zadeve večinoma končajo s poravnavo. Suženjstvo v deželi še ni čisto odpravljeno, toda v splošnem ni pretrdo. Sužnjem se ne nalaga preveč dela in lastniki so obvezani skrbeti za hrano in protekcijo istih. Mnogi moderni sužnji našega kapitalističnega sistema so na slabšem. Etiopci trdijo, da je pri njih spravljena “skrinja zaveze,” katero da je'pripeljal tja iz Jeruzalema Menelik L, sin kralja Salomona in kraljice iz šebe. Ako je omenjena skrinja zaveze v resnici v Etiopiji, jo znajo svečeniki izborno čuvati in skrivati, kajti doslej je še ni videl noben evropski ali ameriški raziskovalec. .—-o— ---------- ZAKON ZA SOCIALNO VARNOST (Nadaljevanje s I. strani) latur je sedaj na počitnicah, ali pričakuje se, da bodo mnogi go-vernerji sklicali posebna zase-i dan ja v to svrho. Kako bodo poedini državljani deležni dobrote tega daleko-sežnega dela federalnega zakona, o tem ve? prihodnjič. FLIS. (Nadaljevanje s 1. strani) ljena za poslane desetice, kvod-re in dolarje. Poštne oblasti so sicer skušale ustaviti to komedijo drobnega izkoriščanja lahkovernih ljudi, pa brez pravega uspeha. Komedija se je po nekaj tednih us'tavila samo od sebe, ko so potegnjeni lahkover neži prišli k pameti. Od cele zadeve pa je končno zvezna po šta imela največ dobička, kajti pisemski promet se je silno dvig nil in vsako pismo je moralo bi ti frankirano z znamko. Na pošti je ostalo tudi stotisoče po manjkljivo naslovljenih pisem tega “verižnega prometa” in ta pisma pojdejo v določenem času v urad “mrtvih pisem.” Tam bedo ta pisma odprta in uničena, denar v teh . pismih pa bo šel v poseben fond zvezne blagajne. Samo na pošti v Denver-ju je okrog 100,000 takih pisem in v vsakem je vsaj desetica, v mnogih pa tudi več. Zanimivo je, da je manija verižnih pisem dosegla tudi Jugoslavijo. Tam jo imenujejo “prijateljska sreča.” Pojavila se je koncem avgusta v Ljubljani in nato v Beogradu in drugih dg-lih države. Po poročilih v ljubljanskih listih tamkajšnja “prijateljska sreča” že umira. Imela je torej še krajše življenje kakor njena prednica v Ameriki. Vsekakor je Amerika prednjačila drugim deželam tudi pri tej bedasti epidemiji. V koliko smo lahko ponosni na to prediiost, je pa odprto vprašanje. NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI. i Ji He Za vsakega nov o pridobljenega člana mladinskega 0 predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so f tel ji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnim, $1-00 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.5® za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $h$ 1 ' ._________________’ »ga skupščini, kar je dal® -jj; f v>tie kralju Aleksandru P°v° postavitev diktature. , i h] V ITALIJI bo med 2^ H. septembrom izveden* $ mobilizacija vsega Vre ji ki bi moglo sodelovati J vojne. Sodi se, da b0.^ J * zacija obsegla okrog 0u nov oseb. S to P08^'1.,;? lizacijo hoče baje kazati svetu, kaj ItflW — LIGA NARODOV trudi preprečiti vojn0 ari lijo in Etiopijo. ravnavo spora se Je jasno izrazil ruski <1 vinov, sledil mu je an*L/, St nji minister Samuel ,ffi ■ to pa še francoski Pre^j $ \ Lava!. Tudi zastopa ^ raznih manjših (lr^iNysj\i razili v tem smislu- _ , 0^ udarjali, da se moraj0 ts3t ti določbe in regula^jJ ^ f as rodov in da se moraj0 ,/ ^sočlanicami Lige gd!! *< 0 • potom. Poravnava & J ^ Ut 0 in Etiopijo naj bi se 1 j ta način, da bi Italija ^ ^ °Uj> ritorijalne in gosp01 ^ cesije, da E t i o p i J °gi!e,\c}l r mednarodne vojaške ^ ter j h bi italijansko v li ®U| rilo večino, da se 113 tralno komisijo, ki p* ^ 6>" razmere v Etiopiji’ ^ 01 umakne skoro vse v ji* ‘efits svojih kolonij, ki meJJJ i^ot opijo- .* tel Mussolini vpric° v1; dnem pošilja naC^'!!o10^u; čete v italijanski mejita na Etiopij0-vedno odločno odk ^i0j/ kompromis. Popol?13 kupacija Etiopije a * je j 'danjih znakih s° V RAZNIH DRŽAVAH se je zadnje čase začel odločen boj za odpravo prodajnega ali nakupnega davka. Nasprotniki tega davka poudarjajo, da to obdavčenje mnogo hujše prizadene ljudi z malimi dohodki, kakor bogatine. Oseba, ki zasluži tisoč dolarjev na leto, izda najmanj 60 procentov zaslužka za nakup potrebščin, od katerih je treba plačevati nakupni davek; oseba, katere dohodki znašajo milijon dolarjev, pa izda za take potrebščine komaj en procent dohodkov. Na podlagi dvo-procentnega nakupnega davka plača delavec, ki zasluži $1000 na leto, $1.20 davka od vsakih $100; bogatin, katerega dohodki znašajo milijon dolarjev letno, pa plača od vsakih $100 le dva centa nakupnega davka. Bogataši lahko kupujejo svoje potrebščine v večjih količinah in plačajo tako le 2 ali 3 cente nakupnega davka od dolarja. Ljudje s skromnimi dohodki so prisiljeni kupovati potreibščine na drobno in morajo na ta način plačevati več davka. Pri desetih malih nakupih po 10 centov je treba na primer v državi Ohio plačati 10 centov na- kupnega davka, pri nakupu za cel dolar skupaj pa se plača le 3 cente. Iz tega navedenega je jasno razvidno, kako. težko breme je nakupni davek ravno za ljudi z malimi dohodki. LEGISLATURA države Ohio je sklicana k izrednemu zasedanju za sredo 18. septembra. Po-stavodaja bo morala v prvi vrsti preskrbeti denar za izplačevanje starostne penziie, kateri fond je izčrpan. Dalje bo morala dovoliti potrebno vsoto kot delež države za financiranje 20-milijonskega gradbenega programa, kajti federalna vlada bo v to svrho prispevala le, če bo tudi država prispevala določeno vsoto. Končno bo morala država najti način za financiranje Podpore potrebnih brezposelnih, kajti tozadevna federalna podpora bo v doglednem času ukinjena. MADŽARSKA je monarhija brez kralja, Grška pa obeta v doglednem času postati republika s kraljem na čelu. Grški pre-mir Tsaldaris se je izjavil za ‘‘republiko s kraljem,” predsednik republike Zaimis je odstopil in za 27. oktobra je določeno ljudsko glasovanje za povratek kralja Jurija II., ki je moral pred enajstimi leti v pregnanstvo. Velika Britanija je naklonjena povrnitvi bivšega grškega kralja na prestol, Turčiji, Jugoslaviji in Rumuniji pa ta reč nič kaj ne ugaja. Jugoslavija in Rumunija se bojita, da bo vrnitev grškega k r a 1 j a na prestol podžgala delovanje monarhistov v Avstriji in Madžarski za povrnitev Habsburžanov. V MEHIŠKEM parlamentu je dne 11. septembra prišlo do streljanja, v katerem je bil ubit poslanec Martinez Valadez, trije drugi pa so bili ganjeni. Pred leti je prišlo do sličnega incidenta v jugoslovanski narodni Th eHS the].. It j ei*e t Pt, ju i ;ts °°J4 Se r h4\itie !.V sing H Junj fuii, %; °th, ele »t 6o: 'n k 1 1 to V Mi \ riti -'j' Cl«ve' -n, «* r Ave' nd, ° pa. Traveling in Groups lel^ j On c --------- j Jot * 6 ®aturday evening, in May 1930, twenty-one fellows Chico board a special excursion train leaving for ° Tv ^ P- m-> at the old Union Depot in Cleveland. ■ '1‘ Sllbord'*S ^rouP °f twenty-one, all members of the SSCU two night • n&^e English-conducted Lodges of Cleveland, rode all "as the,a COac^- Whether they were to get any sleep or not ft\va],e ,lr »east consideration, for all night long the boys kept aving one good time. KagoXt Sunday morning, 7:30 a. m., the train arrived in tiio. | Ceptj0 ’ ar*d the Cleveland visitors were met by a warm re-et’1 Zurich C°mrn^tee of Chicago SSCU members, led by Wm. B. —' Wai ’ SuPreme trustee at that time, but now our Union’s Kal adviser. 5^y in time enjoyed by the visitors during their one day toogra lcaSo is well remembered even to this day. On the «>■ activities was a softball game and an impromptu Met l^?Urnament participated in by members of Lodges of Waukegan and Cleveland. ii'p*^ a,1(i co 6r a bectic day of sightseeing, ball playing, bowling, V(j jj ns^erable consumption of Chicago spirits, the Cleve-'ir,la tra°^S , e^Uctantly left the windy city at 11:30 p. m*. to board , 5y >n back to Cleveland. j yes but happy in the thought that they had a good ^ « return trip was a very quiet one in contrast to the Westbound journey the evening before. It was revi f. the conductor on the homebound train was relieved ,*°r 6 *3°ys s^ouching in their seats and “dead to the world,” ‘ W Were sound asleep. It was a case of “All Quiet on stern Front.” * Ji! ^ * * J * iI ^st"8' a grouP /SSCU English-speaking members from pi# r°thei.s tl’aveled to a distant city to pay their respects to . ar*d sisters of our Union in the west. d/ 'V^fe ;Shbe,feved that this is the first trip in the SSCU’s annals * ’‘I/ to 6 ^ngbsh-speaking members of one city traveled in a 1 ^ T0'!a^end an undertaking sponsored by our Union. ’ ,!y %.e bay’ we read and hear of several such movements, 1 > Sfs 0)°VVlers> basketball players, baseball players, and spec-rj^Sj 5,lothe °ne or several SSCU Lodges in one vicinity travel to -fr W city or town to join in a picnic, dance, and sport j It '-S, ovod ****** TV Tr, G broadens one’s mind, it Seel-®1"* SUc^ as re^ited above, also broaden our members’ I -' $ "isitjg *Ve °t the kind and character of the members com-1 ! vJ; W6°Jr grand South Slavonic Catholic Union. Jnd members of one Lodge traveling in machines in iv \ ll(lf eeP the transportation expense to a minimum. Bar-> ^ f % full ^lseen accidents, the trip is just as pleasant, and just "\ such expenses are usually charged to the ac- good times.” Vsi ‘ ****** 3*1 0 n is just as young and alive as are its com-ijep^)f"fasthmbers- ^ sPb'it of the membership manifests 0 f f. °t a wide awake and active individual, the future H th °Ur ^n^on increase by leaps and bounds. °tber hand, if we are content to remain secluded 'd0^ *6 S°0tl re °^ge nests’ be they small or large, the slow tempo 11 ^ is Gglster to outsiders as that of dormant branches. If Vl ’ a,)cl ^tlt'sfied and content to be left alone, that is its con 0 jie/ji 'is'0*1 ^aye'ba^s sucb branches have programs of their own 1stI)r°ve to be as much benefit as the group which V^laces.” 3 P(C ‘ ^oup anch lodges of our Union, who believe in traveling >0 d^1; S a” in or<3er to stimulate the interest of component noj/( foilond tbe outsiders in their city or town, a good sugges- ^itseVp'8 advantage of every opportunity which ■' th ^ members to go as visitors, or to act as hosts. v^sitors and the hosts are sure to beniefit from gements. Vi t • — °---------------------- J/f jj r,Umvirate Meets Thursday, Sept. 19 m _________ V1 'h*' kftovT 8 °f the three Cleveland English-conducted \ l9, aj- ,*! as the Triumvirate, will meet Thursday evening, ;i Vijake -residence of Charles F. Kikel, 6526 Schaefer jo’V, t'jh I'^al plans for the week-end visitors from Clar- 4»-sscu. 5ernents will also be made for the softball game >- I ^ ^ th 1 a^Urday afternoon and the social to follow that e °Wer hall of Slovene Workingmen’s Home. ■ ENGLISH SECTION OF ■ V Ojficia! Organ ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFVINC THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Betsy Ross News CLEVELAND, O.—All arrangements are nearing completion by the entertainment committee of the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, in sponsoring our first indoor activity of the year. The lodge will hold a fall dance on Saturday evening, Oct. 19, at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. The services of Frank Jankovič and his boys were engaged in providing the music for the occasion. At the regular monthly meeting held by the lodge last Thursday many constructive ideas were discussed by the members regarding the future activities for the betterment and progressiveness in benefiting the lodge and the Union. The sister members of the lodge have discussed a very interesting point in organizing a sewing circle among themselves during the winter months. Any sister interested that did not attend the meeting is requested to get in touch with the others and help form such a club. Before the meeting concluded, the presentation of the wonderful gift given to our juvenile candidate by the organization was presented. Juvenile Brother Henry Kovitch walked out of the hall a very proud boy and appreciated the gift.. After the gift was given to the young brother he made a very splendid speech in thanking all the members who have given him their support in aiding him to win the second prize. On Saturday, Sept. 21, a very important indoor game will be played between the picked team from the Triumvirate of SSCU and the team from Clar-idge, Pa. This game will be played at Gordon Park on diamond No. 4, beginning at 3 p. m. All members of the Triumvirate team are requested to be on the grounds at 2 o’clock. Sunday, Sept. 22, the Cleveland SSCU Bowling League will open its season at the 118th and Superior Alleys, beginning at 2 p. m. I am urgently requesting all members interested in bowling to be there so that we can start the ball rolling at the specified time. Brother Adolph Perdan, a member of the Betsy Ross Lodge, had undergone an operation last Thursday morning. Here’s hoping you have a speedy recovery. Members are asked to visit Brother Perdan and cheer him up. I have been wondering\what has been keeping.Brother Bob Rupert so busy of late. Come on, Bob, let us know what you have up your sleeve. Beginning next month the Betsy Ross Lodge will again hold its socials after each meeting. All social affairs will be held after all business matters of the lodge are disposed of. Admission to the socials will be 15 cents. The lodge invites all SSCU lodges in the vicinity to attend our next social. More details will be rendered at a future date. John P. Lunka, Sec’y, No. 186, SSCU. B KIEFS Carl Zvanut of St. Louis, Mo., was awarded a scholarship to the Missouri School of Mines and Metallurgy, University of Missouri. A graduate of Roosevelt High School, Zvanut was elected as a member to the national honor society, The Torch. He is a member of Lodge No. 87 of St. Louis, Mo. Anna Smolich, member of Lodge No. 66, SSCU, of Joliet, 111., was operated on for the removal of appendix at St. Joseph’s Hospital. The latest report indicates early recovery. Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges will hold a meeting Sunday, Sept. 22, at Church Hill. Proceedings will commence at 9 a. m. After the meeting will follow a picnic given jointly by the federation and Lodge No. 31, SSCU, of Braddock, Pa., who will also observe its 33d anniversary. Janko NT Rogelj, first supreme trustee, SSCU, will attend as the principal speaker of the day. Nationally famous Slovene artist, IL G. Prusheck, will hold an exhibition of his works beginning Saturday, Sept. 21, and continuing through for one week, in the studio of the Slovene National Home on St. Clair Ave. The Jugoslav School of Modern Art will hold classes every Saturday in the studio, with Mr. Prusheck in charge. Lodge No. 40, SSCU, mush-ball team of Claridge, Pa., will come to Cleveland next Saturday, Sept. 21, to play a game with the picked team of Betsy Ross and George Washington lodges. Contest to determine the championship will be held at Gordon Park, diamond No. 4, game beginning at 3 p. m. Saturday evening the visitors will attend the private social held in their honor at the Slovene Workingmen’s Home, lower hall. Admission to thife social is 15 cents. Cleveland Music School Settlement announces a recital for Tuesday evening, Oct. 1, at the Chamber Music Auditorium, Severance Hall. Felix Eyle, head of the school’s violin department will be the soloist. Proceeds of the recital will be turned into the scholarship fund of the Cleveland Music School Settlement. Tickets are $1 for adults and 50 cents for students. Here’s a Tip Note to advertising managers of cigarette companies: You’ve induced a number of girls to smoke cigarettes; now see if you can’t persuade them to buy some. Cleveland Board of Education announces formation of day and evening classes to improve the interested students in their knowledge of the English language. Classes will start Oct. 7 and will include courses in mathematics, social sciences, natural sciences, and English for students wishing to avail themselves of a high school education. Elementary classes during the day will be free and evening classes will carry a fee of $3. Pittsburgher Lodge Fall Dance PITTSBURGH, Pa.—Greetings to all our SSCU members and their friends. We have a very important announcement to make and that is that plans have been made by the Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, to hold a fall dance Sept. 24 at the Slovene Auditorium, 57th St. President L. P. Boberg oTour lodge and chairman of the dance committee has announced that a very popular orchestra has been engaged for our fall dance. Ches Walter and his radio broadcasting band are making their first appearance at the Slovene Auditorium. Th.ere will be dancing from the moment you get there until you leave. For real fun and pleasure, for gay joyful friends, for music that makes the feet tingle, attend this dance. Tell your friends about the dance. Let them enjoy a good time with you. Let’s make it a record—the kind of a record that Pittsburgher Lodge always makes. Let us all attend and give our fellow members the encouragement of our presence and support. Remember the date and the place. William J. Kress, No. 196, SSCU. -------o------- Cardinals to Hold First Dance Quite So Teacher—“Johnny, what is a cannibal?” Johnny—“I don’t know.” Teacher—“Well, if you ate your father and mother, what would you be?” Johnny—“An orphan.” STRUTHERS, O. — I was asked to write to the Nova Doba and this is my first attempt. I am very glad that my parents and all the other parents worked so hard to keep us in our SSCU. Some of the adult members are lucky enough to pay their own dues, while others still depend on their parents like myself. Our lodge, Cardinals, No. 229, SSCU, had a picnic on Aug. 18. It was our first picnic and it was a huge success. All of our lodge members thank all friends and members who came from far and near to attend this picnic. Be on the lookout for the next big date, which is Saturday, Oct. 16, 1935. On this day we are going to hold our first dance, so please try to come. The admission will be only 25 cents and we will have good music. Everyone is invited. I know that we will all do our best to make everyone happy and have a good time. The Cardinals would like, to have a baseball team by spring, but the boys will have to be more active and come to the meetings. I am sure that when a member asks someone to buy a dance ticket and he or she refuses becauses they have no money, but can afford to buy beer, then surely that person can spare at least one quarter to buy one of our dance tickets. Mary Penich, No. 229, SSCU. Pennsylvania and Ohio SSCU Lodges Meet For Softball Supremacy Social in Slovene Workingmen’s Home Saturday, Sept. 21 Next Saturday, Sept. 21, St. Michael’s Lodge, No. 40, SSCU mushball team of Claridge, Pa. will come to Cleveland to play the combined team of George Washington and Betsy Ross Lodges. A number of boosters will accompany the out-of-town visitors, including John Regina, athletic supervisor. Michaels will come to the sixth city with a formidable^ outfit. Out of some forty games played Claridge Lodge has lost but one, and that to the Center Ramblers of Center, Pa. The Clevelanders will place the best talent of No. 180 and No. 186, SSCU on the field, with the hope of taking the high honors in the contest. When the two teams meet next Saturday afternoon, it shall be the first time in our SSCU’s history that a Lodge team from Pennsylvania will play a Lodge team from Ohio for the softball supremacy of the two representatives. The contest will be played on diamond No. 4 at Gordon Park, and according to a tentative schedule, game should begin at 3 p. m. An official umpire will officiate at the game. Realizing the significance of such a game, the Cleveland Triumvirate, consisting of the three English-conducted Lodges, Nos. 180, 186 and 188, has held two conferences and will hold another meeting Thursday, Sept. 19, to polish up final plans for the big event. On the scheduled program is a private social to be held Saturday evening in the lower hall of the Slovene Workingmen’s Home, located at 15333 Waterloo Road. This private affair is expected to get fully under way by 9 p. m. Tickets for this occasion, which are are being sold ahead of time, are priced at fifteen cents each and can be secured from any member of the three Cleveland English-conducted Lodges. All members of Cleveland SSCU Lodges and their friends are cordially invited to come to the social. Proceeds of this private party shall go towards defraying the expense of staging the first national SSCU Olympics next year in Cleveland. ------------------------------o------------ Electrons—Sparks and Flashes By Stanley Progar, President, No. 228, SSCU Here’s Another One Sandy—“We celebrated our twentieth anniversary yesterday.” Angus—“Did you give your wife a present?” Sandy—“Sure I did! I took her for a wee game o’ golf, and gave her three strokes.” -------o------- SPRINGDALE, Pa.—Autumn i —the season of romance and I socials. , O’er the horizon can i be seen a hectic; social season for all SSCU lodges. Autumn is approaching and soon all active SSCUers will be at it again. Yes, soon we will be hearing these soothing phrases, “Will you dance this one?” “Gee, it’s good to see you again” and “ ’Twas a pleasure meeting you.” Yea, man, autumn is just around the corner, so be prepared. Are you? Fall Dance To do their share, the*Electrons are sponsoring a gala affair that will soon be gone but not forgotten. To be in on the fun, you must be present at the Krivan Hall in Springdale, Pa., the last Saturday of this month, Sept. 28. Much can be said concerning this affair, but action speaks louder than words. Be present and be convinced as you dance to the smooth, rhythmic strains of Johnny Lann and his Club Biltmore Band. This 11-piece band in a roomy dance hall, coupled with beer and entertainment should be well worth your time and money. Thirty-five cents for the money part and as for time, well, all night after the 8:30 bell. Don’t forget to dance to Johnny Lann at the Krivan Hall. Ah, yes, refreshments will be on hand for the famished and pop for ladies. Added Features To break the monotony of straight dancing, we have secured three of the many talented performers in our vicinity. As before mentioned, this show was to go on at 8:30. A change has been made to this effect. The acts will be stretched throughout the evening in between dances. (Just to give the girls’ much stepped-on toes a rest.) This will not interfere with your dancing , but add to your evening’s pleas-ure. % Two of the performers will be child stars. Little “Boots” Graham will be present to delight you with her flying feet and charming voice. She really is good, so don’t miss her. Albert Yelowchan has promised to render tunes on his accordion that will make you dance mad. You can bank on him to keep his word, so there you have it. Two stars of stars. To top off the evening’s entertainment, we have a songbird of Class A caliber. This is where the Electrons spring a treat to the fellows present. As the spotlight is focused on her, all eyes will follow her lovely features and all ears will be tensed so as not to miss a note of her rich, creamy voice. The nightingale in question is Miss Theresa Mikus, the voice thriller of Allegheny valley. Be There Everything leads back to this question, Will you be there? Will I see you at the dance? Let’s hope so. Are you with us, Center, Pittsburgher, Export, Canons-burg, Claridge, Ambridge, Struthers and others within the visiting radius? Perhaps we might see some of the George Washington members or other Ohio lodges? Pennsy is a swell town, especially on a dance night with Johnny Lann’s orchestra. Don’t forget at the Krivan Hall, 8 :30 till . . . It was at a national convention of poets. “What inspired this dainty spring poem?” babbled a romantic girl. “I suppose it was daffodils and sweet violets?” “No,” responded the man who had won the heavy-weight poetic championship of the middle west. “When I’m goin’ good, all I need is a big chaw of tobaccer.” (oises! Foiled Again! With Little Stan Ely, Minn.—Heavy clouds hang over our fair city on this particular Thursday evening. A slight drizzle of rain makes things rather uncomfortable, but even at that the town seems rather busy. Why? It’s pay day, and the boys relax after two weeks of consistent labor at the iron mines. The reason I mention this will be explained later as it has something to do with the little story I am about to relate to you. On this paiiicular evening . . . well . . . first gather round your chairs . . . this is going to be good. As Little Stan was saying, on this particular evening he met Rudy Krall (Palsy Walsy, tsk tsk!). I mention this with a finger making a fast motion across my throat. Well, Rudy patiently waited until Little Stan was running off the first page of this week’s Shopper. After Little Stan was finished Rudy suggested that we go to the show. Then, which one? Well, Rudy wanted to go to the new Ely, but Little Stan, always a lover of the fine arts of music and dancing, thought it a better .idea to go to the Grand to see “In Caliente.” Little Stan was more persuasive, and naturally that is where we went; besides they were giving away four monthly passes to the lucky winners. Anyway, Rudy, being such a wonderful pal of Little Stan, came along. As Little Stan was a lighthearted chap he purchased both tickets, asking Rudy which number he wanted. Rudy wanted to have the largest. The show went on, and a good picture it was, too. Then lights on. the manager walks on the stage, calls off three numbers. A pause, then the fourth. Rudy throws his heavy mackinaw on Lit#.e Stan’s lap and dashes on to the stage to win the much coveted free monthly pass. Little Stan sits back quietly in his seat tapping his forehead in chagrin. “Coises!” Rudy with a big smile all over himself chuckles, and Little Stan, “I never cared for the pass anyway!” Tsk, tsk! Not much,! Being as we were pals, Rudy purchased a foaming glass of beeah . . . anyway! Well, the evening is still a bit wet; I mean the weather, of course, and Little Stan still has some of the Shopper to print yet. He wishes that some of the juveniles were here to assist. Perhaps even Betty Boop ' Maybe if the next juvenile convention is held in Ely they will come into my parlor and help Little Stan put out a de luxe edition. Events of the day, Reporting the latest in news about the town, and seeing Little Stan smile all the time people think that he is, shall we say, “malu perflikan”? That shows you how much Slovene Little Stan knows. But the only reason that smile is on his shiny countenance is because he holds such sweet memories of the juveniles’ stay here! Now that they are all back in school, I imagine that they have many things to write about in their themes I hope that everyone will write in the nex£ issue of the Nova Doba. Sports September arrives, and the high school, college and uni versity stars don the good old football togs again. It won’t be long now before we hear the quarterback calling those signals in a crisp voice in the snappy autumn air! Hm-m, those Were the days! You know Little Stan used to play football. Not way back either, but a stalwart position at left guard. (It was kinda tough climbing all over six feet three, tsk, tsk!) Anyway the high school boys take on the flashy Biwabik eleven this Saturday. It promises to be quite a game, as a number of Slovene boys are on the team, including Tony Seme, Nonny Starkovich, Perko, Pov-she and others. I kinda think that Stan Pro-gar will be sicking his Pitt Panther at little Stan again. Heh, hell,! Maybe Frank will. The mighty Gopher is prepared, fellows. Growl, growl! Radio Just recently the new Hib-bing station began its broadcasting to the delight of many Slovene people. Regular programs featuring Slovene songs are broadcast every Monday at 12:30 p. m. Each day of the week at the same hour songs of different nationalities are presented. These are booked, depending on the response by the people. Quoting a Hibbing announcer, he states that the Slovene people have flooded the office with response, asking for more and more, which all go_>s to show you that memories of days way back in the old country will never be forgotten. While the spirit is carried on in-the younger generation who still love to twirl to the snappy strains of the polka and pok-sotis. Sometimes Little Stan wishes he was back there across the “watah,” taking part in a good old-time Slovene fiesta, with the g(tf)d wine dad always says they drank! But, <5f course, when he mentions the fact that they always got up at 4 a. m., well, that kinda cools off my enthusiasm, as 7 o’clock is early enough for me, sometimes 9. And .1 won’t go any further. It’s nice, though, to reminisce and dream about what our dads, uncles, grandfathers and, needless to say, mothers experienced back in the old country. It is fun, and interesting to listen to the old-timers as they reminisce and discuss different matters back across the ocean. Everything goes fine when the discussion prevails on things concerning government, politics, farming, and making wine, until the topics, as always, turn to the good old country jokes. Of course, the discussion, I believe in every language, always winds up with jokes, and Little Stan decides it about time to go to bed (Oh, yeah!) Decide maybe, but that’s all, ’cause we sit up all night just listening to ’em! Especially when they tell “Riben-čan” jokes. Heh, heh! Little Stan did not realize that he was getting serious, until the last couple of paragraphs, but that’s how it is, always winding up with smart cracks, although they may not be so smart. To change the subject. It is aining outside. (It’s a good thing most of us have the weather to cover up on.) Anyway school began and in reading the last issue of the school paper, The Ely Highlights, Little Stan saw a joke which is too good to leave out of: the paper. By the way, it i^n t a joke, it’s a poem about a senior. Seniors are born for large things, Freshmen for the small; But I wish someone would tell me Why seniors are born at all! And, juveniles, before you tuck your covers over you tonight, write that little article for the juvenile section in thn Nova Doba. The older juveniles, I*mean those who jus< graduated from being 17, cai; Lodge 25 Meeting EVELETH, MINN.—Sunday, Sept. 22d, at 8 :15 in the morning, our Lodge No. 25, SSCU, will hold its regular monthly meeting. All members are urged to be present, if possible, as this meeting is of great importance to the members. Two delegates are to be elected and will represent our Lodge at the Federation’s meeting on Sunday, Sept. 29th, at Gilbert, Minn. If any member has a grievance, or any other matter pertaining to the Lodge, it is requested that he or she please bring it up at the meeting for discussion. The delegates can then be instructed as to the Lodge’s decision, and they in turn bring it up for discussion at the Federation meeting. Members! let us have a better turnout at our meetings than we have enjoyed heretofore. At the three last monthly assemblies the same fifteen or twenty members were present. We would like to see this attendance increased considerably. All members are urged to pay their assessments by the 25th of each month, as the local secretary must prepare the monthly report and have it ready for forwarding to the home office by that time. Frank Urbiha, Jr., Sec’y. Gowanda S. H. Dance GOWANDA, N. Y.—Well, folks, picnic days are over in this part of the country and dancing time is just around the corner. Directors of Slovene Hall of Gowanda will open the fall season on Sept. 21, 1935, with a grand opening dance. For this occasion the hall directors have secured something different in the form of an orchestra and which they hope will please everybody. This orchestra comes to us highly recommended, having played throughout southern Ohio. They specialize in polkas as well as English music. This orchestra we are referring to is a girls’ orchestra and is known as the Bergant Sisters Orchestra. The directors of Slovene Hall invite all the local lodge's as well as anyone else wishing to have a good time. So let us all turn out and enjoy ourselves and at the same time help the Slovene Hall directors, who really need your help and cooperation. Refreshments are to be served at popular prices and the admission will be reasonable. Don’t forget the date on Sept. 21 and the slogan for this dance is Come One, Come All! Joseph Zummer, No. 222, SSCU. G. W.’s Enter Team in I. L. League CLEVELAND, O.-—Sport activities in the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland are being revived on a scale similar to that of the years 1930 and 1931, when the Cherry Tree Choppers organized teams in baseball, bowling and basketball. With the winter sports scheduled to begin sometime in November, members of George Washington Lodge unanimously approved a plan at the September meeting to enter a men’s basketball team in the Interlodge League. Games will be played in the St. Clair Bathhouse. An outsider backer will provide one-half of the expense of maintaining the team, while the lodge will provide the remaining half. According to the tentative plan, the name of the backer will appear on one side of the jersey and G. W. Lodge, No. 180, SSCU, will appear on the other side. That the local members are anxious to revive the sports program was best exemplified at the last meeting when some forty members were present, all of them favoring the plan for a basketball team. Coming back to winter sports, a number of G. W. members have designated their willingness to enter the„Cleveland SSCU Bowling League which opens its second season next Sunday, Sept. 22, at Superior and E. 118th St. Alleys. Final practice session and meeting of the circuit was held last Sunday, and teams have been organized with such keglers placed on each team of the same caliber as to balance the entire league. It will be a case of battling on even terms, and may the best team come out on top at the ei}d of the season. The G. W.’s held a social last Friday following the regular monthly meeting. A congenial crowd appeared to have a good time dancing and partaking of refreshments. With the first social of the present season meeting with such a splendid response, the members decided to hold another social in December, following the regular annual meeting. The next social will be held in the lower spacious hall of the Slovene National Home in order to accommodate a larger number of anticipated guests. -------o-------- Cleveland SSCU Bowling League Opens Second Season September 22 Members of Cleveland, Euclid Senior and English-Conducted SSCU Lodges Invited to Join Cleveland, 0.—Sunday, September 22d, the curtain of the local SSCU bowling league will rise at 2 p. m., and when the kegling enthusiasts start the balls rolling down the alleys, it will mark the beginning of the 1935-36 season. Superior and E. 118th St. Alleys again have been selected as the place where the Cleveland SSCU Bowling League will hold its regular Sunday afternofen kegling sessions. The management reports that the alleys are in excellent condition with necessary repairs having been made during the summer months. The present plans call for a men’s and a women’s league, provided enough ladies are interested in a circuit of their own. If not, the ladies will be teamed with the men, as was the case last season. Individual averages again will be used as a basis in formulating teams. This plan was found practical last season in that SSCU bowlers with high averages were grouped with keglers of lesser abilities, and thus nq one group had a large advantage over any other team. The tentative schedule calls for four rounds of bowling, and the time( to be devoted to each round will depend entirely upon the number of teams composing the league this season. To date the three English-conducted Lodges of Cleveland, namely Betsy Ross, No. 186, George Washington, No. 180, and Collinwood Boosters, No. 188, have designated a willingness to enter teams through their representatives at the last Triumvirate meeting. Officialsi of the league anticipate a larger response of SSCU members this season over that of 1934-5 session. Only members of our Union are eligible to bowl in the Cleveland SSCU Bowling League. All members of Cleveland -and Euclid who wish to enter the league must be present at the alleys i^ext Sunday. The league is open to members of Slovene-conducted as well as English-conducted Lodges. --------------o------------ Be a Good Mother Editorial Note: This is the eighth of a series of articles by the Cleveland Child Health Association. The good health of a prospective mother, in fact of every woman, depends upon the successful working of many body functions. Failure of any one of them needs the attention of a doctor. The skin should be kept clear and in good condition. The skin i;s furnished with millions of tiny mouth called pores. They provide an outlet for ail waste material thrown off by sweat glands. (Sweat glands give off about.a pint' of water daily through the pores of a healthy person. Clogged pores keep waste products in the blood. Pores must be kept clean. The skin must be, kept healthy. This can best be done by washing the entire body every day. This bath may be-a, shower, tub, or sponge bath The main object is to^ stimulate circulation. This is gained when the entire surface of the body is wet and afterwards rubbed briskly with a rough towel. A morning bath is more effective. There is less danger of taking cold. Although the cold bath is invigorating and refreshing, a warm bath is necessary for thorough cleansing cf the skin. Very hot or very cold baths' should not be taken. Fresh air is indispensable to good health. The prospective mother should be in the open a;r as much as possible. The house should be well ventilated. The mother should sleep with j the bedroom windows wide open . at all seasons. Teeth of prospective mothers ■ decay more readily than ordinarily. This is due to a lack of calcium and other mineral salts and the presence of acid in the I mouth. The mother should have! her teeth examined early by aj dentist who will put them ini good condition. Teeth should be brushed af~; ter every meal. A teaspoonful; of baking soda dissolved in a glass of water makes an excellent mouth wash. The kidneys are another set of body organs which remove waste from the system. They must function properly for good health. Drinking plenty of water, four to eight glasses daily, makes it easier for them Beg Pardon Yes, He’s Lazy There is a club in New York City devoted to the laziest man in the world. Any attempt by a member to hurry is punishable by a fine. Not long ago a member was seen driving his car at a high rate of speed. Summoned before the committee, he.excused himself by saying that he was too lazy to take 'his fpot from the accelerator. --------o-------- Zoe—Jimmie Skidmore says he thinks I’m the nicest girl in town. Shall I ask him to call! Mia—No, dear, let him keep ’on thinking so. come up and, I mean write, for .the regular English section,! And with a little tsk, tsk! Little Stan will leave you until next week! Stanley Pechaver, . No. 2, SSCU In last week’s issue of Nova Doba appeared the article headed “Electrons Sparks and Flashes,” which was written by Stanley Progar, president of Lodge No. 228, but which, inadvertently, was inserted as written by F. J- Progar, secretary. The mistake was made by the editor as the original document bears the signature of Stanley Progar as bright and clear as a sunny day. And to make matters worse the picture of F. J. Progar was inserted along with the article, instead of Stanley’s. One can just picture the amazed expression on Stanley’s face when, on turning to the English section of Nova Doba, he found his composition credited to his brother Frank. The editor is very sorry that this mistake occurred. And Hard, Too “We have been married 12 years, and not once have I missed baking you a cake on j your birthday. Have I, dear?” I “No, my Pet- I can look back 'upon those cakes as milestones 'in my life.” to do their work well. Taking quantities of liquid foods such as soups and broths, cocoa or chocolate will also help. The doctor should nfake occasional urine tests to be sure the kidneys are doing all they should. Many prospective mothers suffer from a distressing but not alarming ailment known as “morning sickness” or nausea. Sometimes this may be relieved by taking a little dry food before rising. This may be toast or crackers, chewed and swallowed without liquid. An excellent preventive measure is the eating of six small meals a day instead of three large ones% Eat very lightly at the last iieal of the day. It is wise to keep the mind from dwelling on the subject of sickness and anticipating an attack of nausea. Out-of-door life and plenty of normal, happy interests will do a great deal to counteract this illness. The doctor should be notified if the sickness persists or increases. --------o-------- Cause cf “Mother Love” One more of the mysteries of animal life (including the human) has been solved. Hitherto maternal instinct was generally considered as both mysterious and sacred, but Dr. Riddle, of the Carnegie Institution, has now reduced it to a mental function inspired by a very material chemical hormone produced by the pituitary gland at the base of the brain. It causes the flow of mother milk and creates the desire to care for young. In experiments it has been given to various animals. When given to tom cats they gave milk, and in roosters it created the desire to set. Dr. Riddle gave this hormone to thimated female rats and they tried to adopt litters of young. Deprived of it females would lose their milk and allow their | young to starve. -------o--------- Mud Bathing | A beauty expert informs us that a mud bath makes the skin J soft, smooth, and silky. We J must go down to the zoo again and have another good look at the hippopotami. -------o--------- More than 7,000 more passports or renewals of passports ,'were issued by the State Department in 1934 than in 1933. Famous Doll Ho*1 Exhibited A miniature which originated sortie • ago for the pleasure o mous movie actress isn ,j started on its way on * circling trip which will three years or more. hibition tour will take H important city of the States and abroad aI1 serve a double purpose-^* permit people to vie^ mous $435,000 miniatu^, and it will raise funds crippled children of the.. Proceeds from the snja charged for the Pr*v ^ eeing it will be turned. the benefit of the chi , the country in which $ bition is held. As viewed by the P" rests on the edge of a believe cliff It measur® feet square by 14 'n contains 11 rooms, we1* 6.000 pounds and cont8' ^ 200.000 pieces not e° the rivets. Each roo* trates a fairy story an plete with furniture afl details including ch®11^ and electric lights (tiny bulbs not mUC\v than a grain of wl»*^', chapel with,stained 8 s! dows has been describe ( most beautiful achievfil1^ miniature architecture’ ^ organ, 15 inches high®® ated by electricity, 1} *' tunes and every fe'v , e chimes ring out from pie. In the gardens tains that play, a * that sings, a weeph1^ ,j that weeps, fish (tiny ^ that swim about, and * ■ bye tree which reali/ ^ doll in a jewel-studde Plans for this fant^3^ began more than ^ ^Va^ when the father of 1^ , leen Morrison—noW millions of movie fan • leen Moore—whittl^ ^ doll house from a ci£al ^ her. From that tinie ^ constantly dreamed ^ planned for a simile1 ft a somewhat larger sej* j time to time she ga^ a nishings and fixtures all parts of the w01 .j/ actual construction d' , in until she had t>tC ji nized as a movie completed a few & 0s when Mrs. James v ^ the President’s mothe ’ golden cornerstone- About 10 years ^,,, seriously injured wh ^ a picture and in which followed her ^ ful and constant vlfi o the crippled child1 ^ hospital. She th611^ that some day 9^e.j|c ^ something worth-" ,, such children and ^ tunity came whe11^ house was compl^® of the venture in ^ .0us<', ready visited has a| $. hopes that more t fi 000 may be realiz® of unfortunate chi —o---------- W oW! Horace had ta^ ^ course in chemi9^ 'j0ji very proud of his 1 $ One day he cont1 ^ throat and, havh1^ for himself, he to° ^ to the local drug#1 made up. , $[■ The druggist r^/ twice, and then h®, a very large dog- — ~ d People of the v ^ t who are calculate fifth of the worl 0 1 consume one-th1^# I world’s sugar Pr0 ]<■ Ka Zvezj ^nn, 22. 5 firadi Chur, vršil društ Zve2c žel Pikni] najve 8eJah deV) ; Jedno bi bi v n°Čeft treba štev, in i ži Pr »Ploh d''611 Jružb To Je Hi i&v ob v6 % j • p°u S d fkal j Ho S [ & in He °bišče Po tia- Sk *je a % N !lk® 1 S r- ftvel Hšl He ^ b0 ■ttic taj h . re< J^at %. Js b "e Htl St: /ko ft % S j J bo N \ i Hi \\ Aj Ni S N s v ko v Iti ,bo V S' tAi *ti e k £ H; m DOPISI j/ , Pittsburgh, Pa. Zve °1' ''8 Por°čano, bo Pen 4 društev v zapadni 22 S^Vaniji imela v nedeljo B,»£toral?a i,voio sei°na Ch« , ’ a-> oziroma na VrJC HiHu, kjer se bo po seji dručt Piknik' Piknik priredi 2VezoVO stl 81 JSKJ skupaj z Pikinf* Je’ da bi na seJ° in Univ' v Vsa društva poslala kar Seja.ec.Zast°pnik°v, kajti na teh dev 1,Je Vedno za rešiti več za-Jedn )• S° v Prid društvom in bj L0.1- Istotako je želeti, da On,n 1a U(leležba na pikniku 5 rte,iina' k«u — hoioJna p°tr«buje pomoči, ako treb„ °’ ^ ^ucb nadalje ne bo štev P»°r^rati članarine od dru-■ ®iirivi a^^eni 80 nele vsi čla-U^J ši p C.aniCe> ampak tudi vsi na-spioh 1JatelJi in prijateljice in žele Vs‘ r°jaki tega okrožja, ki (fružb'1^76^ nekaj ur v dobri To j1 *n Pri dobri postrežbi, tev ^ Zadnja letošnja priredi- ‘»V H?8?™’.,"010 upamo in Ho 0k’,,^a bi bila mnogoštevil-1 na- Programa prire-i&gj11.6 ^0m navajal, ker upam, daii Je Vsak čital v prejšnji iz- Po Dobe' liki, ^ar'm Pa naj pri tej pri-iskai a 'las bo na prireditvi ob-ko Slavni nadzornik Jan-I natl) b Rogelj iz Clevelanda, ki ža it/0 SOtovo mn°£° koristne-da]je Za^iihivega povedal. Na-j ^j^^kujem, da nas morda Po n;i llaf urednik Terbovec, ki v^a*rad pride v Pennsyl-da je ' Sicer se malo bojim, Li7/adobi' letja , tekom letošnjega po- nj šala hoditi na pik-0hio p1 v tri države, namreč Vof^ ®nnsylvanijo in New Clevej, ekakor upam, da ima [Hsr^ do^re “Radarje” zaj itrebe ',1V.e V slučaju po- tu b0 ,lla' Ji dajo par injekcij, naj še Seja Zveze ^'atii • ■ U^tev v zaPadni Pennon IJl Se ne bo vršila v Brad-To|ik; ^Pak hurch Hillu. *• tie 1' Ve(lnost zastopnikom, Sddo j^° bodili seje iskat v *la v C ‘ Seja Zveze se bo vr-22. septembra na h>9 Hillu in se bo pričela Ak0 V doPoldne. Si,? jutro hladno, naj se Jf)' Kat * naal° gorke j e obleče-^ vicleti> letos ne bo- ll^kV 'Pijanskega poletja, ISt,Zgodnjo zimo. Rojaka Jill* j1 Ucmana na Church ■/,all?/'arjam> da preskrbita 3b° 22 UrJ'avo, ako bo videti, 5 bi 'vs^Ptembra hladen dan. ^ bi bi^i ^ani tam prezebali, ^Ho ° ^rav- Ako bo vreme i*°> jim*!' ne b° drv na razpola-^bilj, 1110 pa tiste “kurnice” S fkurivo. Nj; ^ omenim nekoliko o r° PrnChurch HilL 0ni’ki l^e^t * 8 c^stno železnico s\hu C,at^’ naJ v East Pitts- kontraktorja vpra- b?l)0v6H1!hart bus> 0n -’im b0 ^St°ra v To je Prav zraven \ j’ bodo izstopili na i,? bo^ ^ Electric Ave., namreč V' ^'^PHi iz kare št. 64, 9 blig 0 ,Je i* Pittsburgha. Prti, >n t„P?1.''e ob 9-!5, drugi ob «*NetuSJi °b 11,15- Vozniku ^ Pot^ naročenu, da bo rad bodo J.n& Pojasnila vsem, ki ^ «eVf-aSali zanje- i ^dn 1 6 voznJe na piknik ^ ^ a’ N°rth Braddocka, J tiste 7Urgha> Oal< Hilla in i °liCe. naj pa čitatelji JHiteV tK,v don,- za Potrebna pojasni-d ^°J in 'ki • So*3rata Johna Red-'s ^ ^ možno ustaviti tudi na poti. Nosil bo napis; “33rd Anniversary Picnic No. 31 JSKJ.” Vse člane in vse rojake in rojakinje tega okrožja vljudno vabimo na po-set te prireditve. Na svidenje 22. septembra na Church Hillu! — Za publicijski odbor društva st. 31 JSKJ: John Rednak. l/ J 'oi4 en po«5 tl® ,ito* en . sfO' lile frCl' tb® d. ■oK fot jr^ ei’ r f ■ Y Kv ** ših vrst. Dne 22. avgusta je namreč preminil sobrat Valentin Kacin, ki je bil član našega društva 29 let. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Člane društva Zvon poživljam pri tej priliki, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se'bo vršila 21. septembra. Za rešiti bomo imeli več važnih zadev. Na zadnji društveni seji je bilo sklenjeno, da priredi društvo meseca novembra malo zabavo, in sicer takoj po mesečni seji. Vsak član mora prispevati 50 centov v društveno blagajno, pa če pride na zabavo in sejo ali ne. Na seji ima vsak član pravico govoriti in povedati svoje mnenje, kdor pa ne prihaja na seje, ni upravičen kritizirati društvenih sklepov. Torej, pridite na sejo vsi v soboto 21. septembra ob 7. uri zvečer, da se vse uredi in ukrene' v največjo zadovoljstvo članstva. — Bratski pozdrav! Andrew Bavetz, tajnik društva št. 70 JSKJ. 3S' JU' Oregon City, Ore. Iz našega mesta se le malokdaj oglasi kdo s kakim dopisom. Smo pač daleč na zapadu in nekako pozabljeni. Pa tudi jaz v mojem današnjem dopisu nimam kaj veselega poročati. Sporočiti namreč hočem, da je dne 29. avgusta preminila tokaj Valentina Sekne, članica društva sv. Jožefa, št. 76 JSKJ. Pokojnica je bila rojena 16. januarja 1884 v Češnjici pri Podnartu, okraj Kranj; njeno dekliško ime je bilo Bedenk. K društvu št. 76 JSKJ je spadala od 23. aprila 1908 ter jo bila več &as dobra in napredna članica. Od ustanoviteljev našega društva sta zdaj tu v našem mestu samo še dva člana med živimi, to je, Frank Sekne, (soprog umrle Valentine Sekne) in Matt Polajnar. Oba sta dobra člana in dobra plačnika. Člane našega društva prosim, da bi se malo bolj zanimali za obiskovanje društvenih sej. Vse zadeve sc rešijo v največje zadovoljstvo, če je navzočih kar največ članov. Pri seji sc tudi vsak spomni, da je treba plačati mesečni asesment. To je zelo važno. Vsi člani bi morali upoštevati, da je bilo na decemberski seji sklenjeno, da se iz društvene blagajne založi za člana samo enkrat. Ako drugi mesec ne plača, je suspendiran . V takem slučaju je neumestno krivdo zvračati na tajnika, kajti on se mora ravnati po društvenih sklepih, člani naj tudi pomnijo, da ni varno se izpostavljati nevarnosti suspendacije. Ako čl&n v času suspendacije zboli ali se poškoduje, ne dobi za tisto bolezen ali poškodbo nikake podpore. Bratski pozdrav! Joseph Kestnar, tajnik društva št. 76 JSKJ. Eveleth Minn. člane društva Sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, opozarjam, da se naša prihodnja redna seja vrši v nedeljo 22. septembra in se prične ob 8 :15 zjutraj. Vsi člani, katerim je le mogoče, naj se' udeležijo te seje, ker- bodo važne zadeve na dnevnem redu. Na tej seji bomo izvolili dva zastopnika, da se udeležita seje minnesotske federacije J. S. K. J., ki se bo vršila v nedeljo 29. septembra v Gilbertu, Minn. Ako ima kateri članov kakšno priporočilo, katere točke naših pravil naj bi se predrugačile, je prošen, da to predloži prihodnji seji, ki bo o tem razpravljala, nato pa dala navodilo zastopnikoma, da sklep društva predložita seji federacije v razpravo. Želeti je, da bi se prihodnje seje udeležilo večje štvilo članov, kakor jih je prišlo na zadnje tri ali štiri še je. Istih petnajst ali dvajset članov prihaja na vsako sejo; prav bi bilo da bi za izpremembo prišlo na sejo še nekaj drugih. Vsi člani so prošeni, da točno plačujejo svoje' asesmente. Pravila določajo, da je zadnji čas za plačanje asesmenta 25. dan vsakega meseca, člani naj izvolijo to upoštevati. Z bratskim pozdravom, Frank Urbiha Jr., ' tajnik društva št. 25 JSKJ. društva, da se polnoštevilno u-deležijo te slavnosti. — Z bratskim pozdravom, Joseph Rudolf, tajnik Chicago, 111. članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ uljudno opozarjam na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto 21. septembra. U-deležite se vsi, kajti za rešiti i-mamo neko važno zadevo. Poročati moram žalostno vest, da je umrl naš sobrat Valentin Kacin. Pokojni je bil mirnega značaja in dob^r član našega društva. Rodil se je v Novi 0-selici nad Škofjo Loko ter je prispel v Ameriko pred 31timi leti, in sicer je bival najprvo v Harrisburg-u, Pa., potem v West Frankfortu, 111., zadnjih pet let pa v Chicagu. Zapušča ženo Terezijo roj. Podobnik, in sina Valentina in štiri hčere: — Angelo, Mary, Amalijo in Anno, omoženo Koščak. Blag mu spomin! Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik. S pota Na Chisholniu, Minn., se te dni spominjam žalne obletnice. Bilo je 20. septembra pred dve-mi leti, ko je prišel z dela domov priljubljeni rojak John Smoltz. Na pi'ostoru, kjer pišem ta dopis, sva se o različnih stvareh razgovarjala, in mož je bil nekako veselo razpoložen. Nato je odšel v kuhinjo ter si zaželel kozarec vode. Ko so mu jo dali, je pričel lezti k tlom in se je zgrudil v zadnjih zdihljajih. Zadela ga je srčna kap. V starosti 44 let mu je dihnila smrt svoj ledeni poljub. Pokojni John Smoltz je bil priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. To je pokazal tudi njegov pogreb, ki je imel tako veliko udeležbo, kakor le malokateri na Chisholmu. Pokojni John je spadal k društvu št. 30 JSKJ okrog 25 let. Poleg soproge je zapustil tu dva sina in dve hčeri; v Clevelandu, O., živi en brat, eden v Detroitu, Mich., eden pa v Canadi. V vasi Breg pri Ribnici na Dolenjskem pa še živi njegova mati, katero je bil malo pred svojo smrtjo še obiskal. Ob dveletnici njegove smrti naj bo posvečenih teh par vrstic roji^u in prijatelju, ki je bil dober soprog in oče svoji družini, dober član JSKJ, dober družabnik ter cenjen in spoštovan med vsemi, ki so ga poznali. Bodi mu ohranjen blag in časten spomin! Matija Pogorelc. kom počitnic in raznih izletov, naj bodo zagotovljeni, da sem bil tako vesel, kakor bi bil osebno z njimi, zdaj z enim, zdaj z drugim, zdaj tukaj, zdaj tam. Kartice bom spravil v trajen spomin na dobre in odkritosrčne prijatelje. Naša dolžnost, prijatelji in bratje JSKJ, je, da se medsebojno spoznamo, da se učimo in da izkazujemo drug drugemu priznanje za vsako dobro delo, storjeno v korist naše organizacije in človeštva v splošnem. Ne mržnja, ampak priznanje in spoštovanje enega napram drugemu, to šteje in to povzroča, da naša organizacija raste in koraka naprej. Priznanje nas ne stane nič, torej ni vzroka, da bi ga ne dali tistim, ki ga zaslužijo. Naš mladinski oddelek se je v tekočem letu izborno izkazal, napravil je veliko delo, zato ne bi bilo prav, da bi pustili to mimo iti, ne da bi izrazili naše priznanje. Kakor učimo otroke, da naj bodo hvaležni za vsako njim storjeno jim uslugo in za vsako dobro delo sploh, tako tudi mi sami ne smemo štediti s hvaležnostjo in priznanjem, kadar je zasluženo. Priznajmo dobro delo povsod, posebno pa pri mladini, ki je najbolj dostopna, ker s tem ji bomo dali najboljšo pobudo za nadaljno delo v pravi smernici. Naša J. S. K. Jednota je med slovenskim narodom v Ameriki opravila že mnogo dobrega in ničesar slabega, to potom konvencij, glavnih odborov, društvenih odborov, sej skupnih društev in posameznih članov. Njene poti so poti dobrote in poti napredka za člane in za človeško družbo sploh. Dne 22. septembra se bo na Church Hillu vršila redna seja Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylvanijo, katere namen bo, kakor vselej, ugladiti poti za večji napredek naše organizacije. Po seji bo pa prava domača zabava — piknik, ki naj bi bil v odgovor tistemu, ki je vprašal, zakaj da živimo. . Na svidenje v nedeljo 22. septembra na Church Hillu! R. Pleteršek. Chicago, 111. članstvu društva Zvon, št. 70 •JSKJ, naznanjam, da smo zopet izgubili enega člana iz na- Sharon-Farrell, Pa. Tem potom naznanjam članom in članicam društva Sloga, št. 174 JSKJ, da je bilo na seji zaključeno razpisati izredno naklado na vse člane in članice našega društva. Ta društvena naklada znaša po $1.00 na vse enakopravne člane in članice ter po 50 centov na vse neenakopravne. Plača se v dveh obrokih, namreč v mesecih oktober in november; kdor hoče pa lahko plača tudi vse naenkrat. Vzrok tej društveni nakladi je prazna blagajna. Veselic ali drugih zabav se ne izplača prirejati, ker so preveliki stroški. Z izredno naklado bomo'pa vsi enako prizadeti. Prosim, da člani upoštevajo, da kdor ne bo plačal omenjene naklade v novembru, tudi rednega asesmenta ne bo mogel plačati, potem pa ve, kaj sledi. — Za društvo Sloga, št. 174 JSKJ: Frank Kramar, tajnik. ---------o—----- Cleveland, O. Naznanjam članom sklep društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, ki je sklenilo na seji 15. septembra, da se udeleži korporativno, z društveno zastavo, o-tvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki se bo vršila 22. septembra 1935, ako se udeleži 12 članov. Vsi člani, ki se mislijo udeležiti, naj bodo ob 1.30 pred S. N. Domom na St. Clair Ave. Apeliram na člane našega Bridgeville, Pa. “Zakaj sploh mi živimo?” me je vprašal nekdo. “Pač ne, da se solzimo,” odrežem se krepko. , Pravijo, da je življenje tako, kakršno si sami napravimo. To pa je le do gotove meje res, kajti v mnogih slučajih je tako, kakor ga drugi narede. Pregovor pravi, da vsak je svoje sreče ko-bač, a k temu bi se dalo dostaviti : “ako mu usoda vrat ne zapira!” Znano nam je, da se marsikdo trudi kot najbolje ve in zna, da si ustvari srečo, toda usoda mu prekriža njegove ra čune, pokaže mu čisto druge poti, in največkrat se življenje razvije čisto drugače, kakor je človek želel in delal načrte. Vsekakor, naj bo to že kakor hoče, hvaležni moramo biti naravi in našim prijateljem za vse, kar so nam dobrega naklonili. I-meli smo lepo poletje z mnogimi pikniki, kjer smo imeli prilike se sestati s prijatelji in se veseliti z njimi. Tudi jaz sem se udeležil več piknikov in se povsod dobro zabaval med znanci in prijatelji, v duhu pa sem se veselil tudi tistih oddaljenih piknikov, s katerih so mi prijatelji pošiljali poštne kartice in prijazne pozdrave, kakor iz New Yorka, iz Ely, Minn., iz Chicaga, iz Milwaukee, iz Clevelanda, iz Colorada, iz Niagara Falls itd. Vsi dobri prijatelji, ki so se me na ta način spominjali te- rodnih domovih drugih naselbin v sezoni dvorane vedno oddane in se marsikje vrši več prireditev istočasno. Velikega pomena bi bilo, če bi imeli jpod lastnim ‘krovomj prostore za slovensko šolo, telovadbo, dramatiko, petje itd. Kaj Doljšega morejo starši ob zatonu svojega življenja izročiti 0-trokom, kakor lastno streho! Nekaj sličnega je z Narodnim domom. Isti bo spomin našega dela in naše kulture, ko nas več ne bo. Iz tega lastnega doma aomo črpali duševno hrano mi in naša mladina. Ne verjemite krivim prerokom, ki pravijo, češ, da po tolikih in tolikih letih bomo itak vsi Američani, vsi e-naki! Da se naša tu rojena mladina najrajši zbira v domačih narodnih domovih, to nam dokazujejo izkušnje v drugih slovenskih naselbinah- Mladina se tam počuti najbolj domačo. Pa tudi tiste enakosti ni med mladino različne narodnosti. Naj navedem vzgled. Nedavno je slovenski fant izvršil višje šole tu in v St. Paulu in je sigurno računal, da dobi službo, ko bo napravil izpite. Toda pošiljali so ga od Pilata do Kajfe-ža, sedaj k enemu, sedaj k drugemu, toda brez uspeha, še njegovi šolski tovariši švedskih in finskih staršev ga niso hoteli poznati. Ko je to videl, se je o-brnil za priporočila k domačim ljudem in na podlagi tega je dobil službo. Naša narodna skupina mu je pomagala do uspeha. Pa naj reče kdo, da nam ni treba skupnega delovanja in skupnega nastopa! Javnosti je potreba pokazati, da ta skupina nekaj šteje in da se medsebojno podpira, pa se marsikaj doseže, kar posameznikom ni mogoče. Vse to in še marsikaj drugega dokazuje, da v Chisholmu na vsak način potrebujemo svoj Narodni dom. Kako se bo vzdrževal? Ako bomo skupno delovali zanj in ga podpirali z veselicami, igrami in bazarji in seveda, če bodo tudi naša društva I zborovala tam, ne bo to vzdrževanje niti malo težko, in lahkot se bodo odplačevale delnice in obresti od istih. Manjše slovenske in slovanske naselbine, kakor je naša, brez težav vzdržujejo svoje domove, pa bi ga mi ne? Ali smo manj močni, manj zavedni in manj družabni? Torej, rojaki v Chisholmu, na noge, in preskrbimo si Dom, ki! bo v korist ter ponos nam in naši mladini! Pozdrav vsem dobro mislečim rojakom! Frank L. Tekautz. o I ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) ko premožnega kmeta Stojanoviča iz Baljkovca, ki je umrl v starosti 70 let in ni razen žene zapustil nobenih sorodnikov. Vse svoje premoženje, ki ga cenijo na milijon dinarjev, je zapustil siromašnim dijakom iz svojega okraja. V oporoki je navedel, naj se po smrti njegove soproge vse njegovo premoženje proda ter izkupiček porabi za fond v pomoč revnim dijakom. Določil je tudi, naj se zgradi dijaško zavetišče, v katerem naj se gojenci vsako leto na dan sv. Nikole spominjajo njega in njegove žene. Velik uspeh novinarja-j ugo-slovanskega rojaka v Ameriki. V New Yorku je dobil novinar Josip čižek, rodom iz Trebinja, novinarsko nagrado Pulitzerjeve ustanove. Ta ustanova služi napredku moderne žurnalistike v Ameriki in se njene nagrade smatrajo za največje priznanje novinarskega dela. Josip čižek, sin bivšega sodnega svetnika, je študiral doma v Trebinju, v Banjaluki in Sarajevu, kjer je med svetovno vojno dovršil trgovsko akademijo. Takoj po vojni se je podal v Ameriko in dovršil v New Yorku visokošolske študije. Sodeluje pri mnogih ameriških listih in tudi pri “New York Timesu.” Nagrada, ki jo je prejel, znaša 1,500 dolarjev. G. čižek bo baje še letos krenil na potovanje po Evropi in bo obiskal tudi svojo staro domovino. Tragična usoda izseljencev, V zemunsko pristanišče je priplul velik šlep z nenavadnim tovorom. Na njem je 12 jugoslovanskih rodbin s 33 družinskimi člani. To so delavci, ki so dolga leta živeli v Romuniji in se sedaj vračajo domov brez vseh sredstev. Službovali so pri Dunavski komisiji, kjer so zaslužili v boljših časih do 64 dinarjev na dan. Zaradi krize je tudi komisija reducirala svoje osobje in so bili odpuščeni mnogi pristaniški delavci in drugi težaki. Revni povratniki ne vedo, kam bi se obrnili in so prosili pristaniško oblast, da bi smeli nekaj dni prebivati kar na slepil, s katerim so se pripeljali. Stiska je preprečila kupovanje nevest. Na jugoslovanskem jugu ni kupovanje nevest običajno samo med muslimanskim, temveč tudi med pravoslavnim prebivalstvom nekaterih vasi. Nekdaj so kupovali neveste za zlatnike in, ko je teh zmanjkalo, so se začeli pogajati tudi za dinarje, za živino in za razne potrebščine. Ljudstvo živi v zadrugah in, ker je nevesta važna delovna moč, je pač treba za njo plačati. V Skopski črni gori, kjer se poleg arnavtskih nahajajo tudi srbske vasi, prodajajo neveste po 3,000 do 4,000 Din. Ker da-nes po kmečkih vaseh ni denarja in pomeni 4,000 Din ogromen znesek, so svatbe vse redkejše, dasi se smatra pri moških za sramoto, če ostanejo samci. V vasi Mirkovcih je že kakih 40 fantov, ki se ne morejo ženiti, ker ni denarja za neveste. Tudi mnogi vdovci so ostali sami z otroki, ker si druge žene ne morejo kupiti. Zadruge, ki imajo neveste na razpolago, pa ne popustijo od cene, ker čakajo menda na boljše čase ali pa menijo, da bo starodavni običaj le prisilil ženine, da si bodo na kak način nabavili denar. Komaj je preteklo nekaj tednov od velike požarne nesreče v prijazni vasici Hajdini, kjer sta izgubila življenje v ognju dva mlatiča, ko je nastal velik požar v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcih. Zvečer, ko so bili vsi vaščani že pri počitku, je nenadoma nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Pečnika, ki se je bliskovito širil. Kmalu so bila v ognju sosednja poslopja, katerih lastniki so: Štefan Do-beršek, Agata Pišek, Franc Draškovič, Ivan Brandšteter in Janez Frangež. Gasilcem, ki so prihiteli iz Mihovcev, šikol, Studencev, Slovenske Bistrice, Ptuja in Hajdine, se je posrečilo ubraniti ognja ostali del vasi. Vsega skupaj je zgorelo (20 objektov in škoda se ceni na 1300,000 dinarjev. Zavarovalnina pokriva komaj vsoto 170,-000 dinarjev. Zaklal ga je, ker ni hotel po krivem pričati. Kmet Memeto-vic iz Meljaniča na Kosovem, ki je bil osumljen požiga, je prosil svojega soseda Imerovi-;ča, naj priča v njegovo korist, Sosed je odločno izjavil, da se noče pregrešiti s krivo prisego. Memetoviča je to tako razjezilo, da je soseda napadel z nožem. Imerovič je nevarnim ; ranam podlegel, ubijalca pa so orožniki nekaj dni pozneje zajeli v gorah. / HUJŠE KO VOJNA Chisholm, Minn. “Dober je domek, četudi ga je le za en bobek,” tako se glasi neka naša narodna prislovica. To so za nas v Chisholmu prave besede ob pravem času. Slovanski javnosti v naši naselbini je o tem že znano in upam, da besede postanejo dejstvo, namreč, da v doglednem času pridemo do svojega Narodnega doma. To se bo zgodilo, če se rojaki odzovejo in pokupijo delnice, ki bodo v kratkem v predprodaji Upam, da rojaki in rojakinje ne bodo nastavljali gluhih ušes, ko jih obiščejo možje z omenjeno misijo. Znano je, da imamo priliko kupiti finsko dvorano za zelo malenkostno ceno, ako upoštevamo stavbo in prostor. Prilika je tako ugodna, kakor se nam morda nikdar več ne bo nudila. Ali potrebujemo Narodni dom? Naj vam nekoliko pojasnim, kako zelo ga potrebujemo. V naši naselbini je okrog 500 slovenskih družin, poleg tega pa okrog 100 srbskih in hrvatskih družin. Vsi ti se morajo zatekati v privatne dvorane, kadar imajo kakšne predsta-ve, seje, zborovanja, veselice itd., pa jih še ni vedno na razpolago. V Chisholmu ni dvorane, kjer bi se mogla zbrati večja množica ljudstva. Poset raznih prireditev je torej zaradi prostora o-mejen in bi bil nedvomno večji, če bi imeli večje prostore na razpolago. Resnica je, da imamo Community Building dvorano, toda naši ljudje tja ne zahajajo radi, kar nam dokazujejo izkušnje. Ako si nabavimo sedanjo finsko dvorano za svoj hram, bi imeli lahko kar dve prireditvi na isti večer, eno v zgornji, eno v spodnji dvorani. Saj lahko čitamo, kako so v na- Zedinjene države so v svojih vojnah izgubilo na bojiščih 244,000 mož. Avtomobili pa so v tej deželi v desetih letih ubili 291,000 oseb. D Knnt Hamsun [O BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) I O a ložena plašča, “da bi *e ®0.' maršal mod dolgim čaka11 ne prehladil.” NEVARNE l]RE Statistika izkazuje, ^avsCfl. več avtomobilskih nesreč ti med peto in sedmo ur0 čer. . v| Pozor slovenski muiM10 j 1 * .-i meni ji' dobiti Prnve ugl*jj rke plesne komade, kateri* s _ piaf* bil 7.n sledeče instrumente' Violin, Alto Saxophone, I* g(0« Clarinet in Piano - harmom»“' j imum v zalogi sledeče komn jiJ POROČNI VALČEK ANA POLKA , .,ci; S1 VESELA DEKLICA. VALttiv NE 7ABIM TE NIKDAR* J). POLKA ■...... WIEN DLEIQT WIEN, $)■ KORAČNICA HOLTZHACKER MARŠ |jen, *. Šest komadov skupaj > SR.00. Naročilu je treba & money order. Poštnino — Naslov: „ JOHN POTOKA« .i n First St. <-—»■« Tako, zdaj se je bila družina v puščobi že prav dobro opomogla, in če se to leto dobro izteče, bodo kar zavidanja vredni, česa jim je še nedostajalo? Koliba za seno, kajpada, in skedenj z gumnom v sredi, to je bil namen za bodočnost in dosegli ga bodo, kakor tudi druge namene. Čez čas, seveda. Zdaj je mala Srebrnorožka imela teleta in koze so imele kozliče in ovce so imele jagnjeta; na paši je kar mrgolelo drobnice. In ljudje? Eli-zej je lahko šel z lastnimi nogami, kamor je hotel, in mali Sivert je bil krščen. In Inger? Ona je bila gotovo že spet v blagoslovljenem stanu, tako okrogla je bila videti. Pa kaj tudi je bil zanjo en otrok? Nič — to se pravi, bile so velike stvari ti srčkani mali ljudje, bila je ponosna na svoje otroke in je dala razumeti, da Bog vsem ljudem ne zaupa tako lepih in malih otrok. Ingsr je bila vsa prevzeta od želje, ostati mlada. Imela je pokvarjen obraz in je vso svojo mladost preživela kaj izobčena, fantje je niso pogledali, čeprav je znala plesati in delati; njeno dobro ženskost so zaničevali, obračali so se od nje. — Zdaj je bil njen čas, razvijala se je, bila v polnem’razcvitu in je bila v blagoslovljenem stanu. Izak sam, hišni oče, je bil in je ostal resen mož; ali velike uspehe je imel za seboj in je bil zadovoljen. Kako in s čim si je delal življenje znosno, preden je prišla Inger, je bilo zdaj precej zakrito; s krompirjem in kozjim mlekom, da, še celc z dvomljivimi jedmi, ki nimajo imena. Zdaj je imel vse, kar mož v njegovih razmerah le zahtevati more. (Dalje prihodnjič’) -------------o-------------- pričakovali, da jih bo v Džibu-tiju sprejela še večja vročina. Za srečo pa je bil tu pravi paradiž v primeri s pristanišči Rdečega morja. V senci palm so imeli “komaj” 35 stop. Celz. Naslednje jutro so stali oboroženi z izredno dragimi voznimi kartami za I. razred (1200 ifrankov) pred postajo, kjer jih je že čakal “abesinski ekspres.” Besede ni treba vzeti preveč doslovno, kajti ta ekspres vozi do Addis Ababe nič manj nego tri dni in dve noči. Naš časnikar se ni založil z živežem, čeprav nima vlak nobenega jedilnega voza, kakor tudi ne spalnega. Bilo bi tudi nepotrebno, ker je železniška družba poskrbela, da dobe potniki na določenih postajah ob običajnih urah obedov že bogato založene mize. Zelo ga je pa presenetilo, ko so v Dire Daui prvi dan ob pol 5. pop. pozvali potnike, naj izstopijo in jih je obsula kopa nosačev, da bi prenesli njihove stvari v ta ali oni hotel. Stvar se je hitro pojasnila. Vlak ponoči, razen v določenem poletnem času, ne vozi, to pa zato, ker gre ponoči čez progo polno živali in ker se pri silno pogostih nenadnih nalivih dogaja, da prestopijo reke svoje bregove v času komaj ene ure, poškodujejo železniški na-• ip in utegnejo zrušiti tudi mostove. V dobi, ko vozi vlak tudi ponoči, pa mu je treba priznati, da nekaj zmore. Tedaj jo privozi iz Džibutija v Addis Abebo v skopih 24 urah. Družba, ki je bila v vlaku, je bila kaj pisana, a ljudje so se počutili kmalu kakor doma. Vožnja ni bila baš neudobna. Tem težje pa je bilo ponoči spati. Navzlic vsem mrežam zoper moskite so te strupene živali mučile ljudi na vse pretege. Boj proti njim je bil tako brezuspešen, da se je končno vsak naveličal tega boja in je prepustil odločitev rajši — kininu. Zadnje jutro bi bil naš časnikar vlak zavoljo preutrujenosti skoraj zamudil. Rešilo ga je le to, da je bil tudi železniški ravnatelj, ki se je vozil z vlakom, prebil celo noč v boju zoper komarje in brez spanja pa se je zavoljo tega nekaj zamudil pri zajtrku in brez njega niso hoteli odpeljati. Vožnja zadnjega dne je šla skozi prekrasno pokrajino, v kateri so se pasle črede gazel, zebu jev in bivolov tik ob železniški progi, ne da bi se dale po vlaku kaj motiti. Orli so spremljali vlak in vsepovsod so se dvigale čudno barvane ptice. Ljudi pa so videli malo, le tu pa tam kakšnega Somalca, ki je's sulico v roki čuval svojo čredo. Po skupno 30 urah vožnje so opravili 780 km dolgo pot do (Nadaljevanje) Potem je imel Izak spet nekaj tednov pred sabo, ko je moral krčiti svet, dokler ne nastopi mraz in zemlja ne zamrzne. Zdaj sc je živina pasla pa poljih in kjerkoli se ji je zljubilo. Izaka je veselilo, delati skupaj z živino in poslušati njene zvonce. Sicer ga je pri delu to oviralo, kajti bik je s svojimi rogovi vse prerad suval v kupe listja ali pa so se koze razkropile na vse strani, gori, doli, vsepovsod so bile, celo na strehi koče. Majhne in velike skrbi! Nekega dne je Izak zaslišal glasen krik. Pred hišo je stala Inger z otrokom v naročju in kazala na bika in malo kravo Sro-brnorožko; to sta bila zaljubljenca. Izak je kopač vrgel proč in zdrvel navzdol, pa je bilo že prepozno, nesreča se je zgodila. Glej coprnico, ta je pa zgodnja, leto dni šele stara, pol leta pr izgo-daj, coprnica, otrok! Izak jo je spravil v hlev, pa saj je bilo itak prepozno. Da, da, saj je še dobro, drugače bi jeseni obe kravi postali breji. — Ah, ta Inger, kar nič dobre glave ni bila, morda je pa vedela, kaj je storila, ko je zjutraj bika izpustila skupaj s Srebrnrcžko. Zima. Inger je gradašala in tkala. Izak je vozil drva v dolino, 'velikanske tovore suhih drv po dobrem sanineu. Vsi dolgovi so bili plačani, konj in voz in plug in brana — vse je bilo njegovo. V dolino je obenem z drvmi peljal tudi Ingrin kozji sir in je zato prinesel domov preje, statve, motovilo in škarni stol in drugikrat zopet je prinesel moke in živeža in zopet desak in žebljev; nekega dne pa se je vrnil celo s svetiljko. Tako gotovo, kakor tukaj stojim, je vzkliknila Inger, tebi se je zmešalo! Toda ona je bila že dolgo poprej uganila, da prinese svetiljko. Zvečer sta jo prižgala in sta bila kakor v raju; mali Elizej je gotovo mislil, da je solnce. Ali ga vidiš, kako je začuden! je dejal Izak Od tega dne dalje je Inger lahko tkala pri luči. Izak je prinesel platno za srajce in za Inger nove čevlje. Prosila ga je raznih barv, da bi barvala volno, in jih je tudi prinesel. Nekega dne pa se je vrnil s pravo pravcato uro! S čim? Z uro! Tedaj je bila Inger kakor da je padla iz oblakov in nekaj časa ni mogla spraviti iz sebe niti ene besede. Izak je s previdnima rokama obesil uro na steno in jo je naravnal po svojem preudarku. Potegnil je za uteži, da je bila. O-trok je z očmi iskal globoki glas in je potem pogledal mater. Kaj ne, zdaj se pač lahko čudiš! je dejala in vzela otroka v naročje in bila sama ginjena. Kajti od vsega, kar je bilo dobrega tu v puščobi, ni bilo ničesar mogoče primerjati s stensko uro, ki je vso zimo neprenehoma šla in je ure točno odbijala. Potem so bila vsa drva speljana. Izak je spet šel v gozd in podiral drevesa. Napravil je svoje ceste in svoje mesto iz skladovnic klaftrskih drv za prihodnjo zimo. Zdaj se je moral vse bolj oddaljevati od hiše; velik širok breg se je že razprostiral in čakal obdelave in Izak zdaj ni hotel več gozda posekavati kar od kraja, ampak je podiral le še najstarejša drevesa s suhimi vrhovi. Seveda je že davno vedel, zakaj je Inger govorila še o drugi postelji, zdaj že ni smel več odlašati, marveč je moral hiteti. Ko se je nekega mračnega večera vrnil iz gozda domov, tedaj se je zgodilo; družina se je spet povečala za enega fanta. Inger je ležala v postelji. Ta Inger! Zjutraj ga je hotela poslati v vas. Daj, da se konj malo razgiblje, je dejala. Saj se ne gane iz staje in samo koplje. — Nimam časa za tako neumnost, je dejal I-zak in odšel. Zdaj je opazil, da se ga je hotela samo iznebiti, pa čemu? Mogoče bi pa le bilo dobro, ako bi ga bila imela v svoji bližini. Le kako, da nikoli ne moreš človeku niti črhniti? je dejal. — Zdaj pa si moraš pripraviti svojo posteljo in spati v izbi, je odvrnila. Ali s samim posteln jakom ni bilo nič, treba je bilo še postc.j-nine. Niti dveh kož za odejo nista imela in pred prihodnjo jesenjo, ko zakoljeta nekaj koštrunov, si tudi ne boste mogla preskrbeti še ene odeje. Pa saj še iz dveh koštrunov ni mod napraviti odeje. V zadnjem času se je Izak kaj slabo počutil, ponoči ga je prav hudo zeblo. Poskušal se je pred previsom zariti v seno, poskušal je spati pri kravah, bil je brez strehe. K sreči je bilo že maja, potem je prišel junij, julij. . . Čudno, koliko je bilo tu storjenega v teh kratkih letih: Koča za ljudi, hlev in izkrčen svet. In kaj je Izak zdaj gradil/ Novo kolibo, skedenj, podaljšek hiše? Po hiši je kar grmelo, kadar je zabijal osem palcev dolge žeblje, in Inger je zdaj pa zdaj priha-la k njemu in ga prosila milosti za malčka. Seveda, malčki! Zabavaj'jih ta čas! Zapoj jim kaj, daj Elizeju pokrov od vedra, pa naj razgraja! Velike žeblje kmalu zabijem, prav tu-le moia-jo biti, v prečnikih bodo pristavek trdno držali pri hiši. Nato imam samo še deske, to je prav otroška igrača. Ali je sploh mogel preprečiti zbijanje? Dotlej je bil sod s slaniki, moka in drugi živež shranjen v hlevu, da ni stal pod milim nebom, toda slanina je dobila nekam hlevski okus, shramba za živež je bila nad vse potrebna. Mala dva pa sta se tudi morala privaditi na teh pet udarcev kladiva na steno. Elizej je res postal nekam nežen in slaboten, oni drugi pa je sesal kakor kak angel s trobento, in če ni vpil, je spal. Imeniten dečko! Izak ni hotel nasprotovati, da bi mu ne bilo Sivert ime, mogoče je bilo tako še najbolje, čeprav je spet mislil na ime Jakob. V mnogih slučajih je imela Inger prav. Elizej je bil krščen po njenem župniku in bilo je odlično ime, Sivert pa je bilo ime njenemu stricu, okrajnemu blagajniku, ki je bil samski in premožen mož brez dedičev. Kaj bi se bilo moglo otroku boljšega pripetiti, kakor da nosi ime Sivert! Potem je nastopilo zopet pomladansko delo in vse je bilo že pred binkoštmi v zemlji. Takrat, ko je Inger imela samo Elize-ja, ni imela nikoli časa, da bi pomagala možu, tako zelo jo je zamotil njen prvorojenec. Zdaj, ko je imela dva, je plela plevel in je opravljala še mnogo drugih stvari. Po več ur je pomagala saditi krompir, sejala korenje in repo. Take žene ni bilo kar tako spet dobiti! Kaj ni mar celo blago imela na statvah? Vsak trenutek je izrabila, da je stekla v izbo in iztkala nekaj vreten. Bilo je napol volneno blago za zimsko perilo. Potem, ko je bila preja pobarvana, je tkala modro in rdeče blago za obleke za sebe in za otroke; na to je dodala še več barve in je napravila posteljne prevleke za Izaka. Samo potrebne, koristne in silno trpežne stvari. Opravki s kačami Dvajset let je potreboval znani zoolog in vodja zoološke po-j slcusne postaje v Portu Elizabeth v Južni Afriki, prcf. Fitzsimons, da je odkril pravi serum proti piku strašne strupenjače mambe, ki' jo domačini imenujejo z zgovornimi nazivi “živa smrt,” “leteči hudič,” “črna” ali “zelena smrt.” Še pred kratkim je veljal pik te kače za absolutno smrten, nobenega leka niso poznali proti njemu. Vsako leto mu je pod-legio na stotine ljudi. Preden je Fitzsimons napra-\ il svoje veliko odkritje, je dobri dve desetletji zasledoval te strupenjače, jih lovil in proučeval njihove življenske navade. Da je bil pri tem neprestano v življenski nevarnosti, si lahko mislimo, kakor .je razumljivo, da ve povedati mnogo razburljivih zgodb iz tega časa. Kot mlad asistent je prišel v Južno Afriko in je bila takoj njegova naj večja želja, da bi se udeležil kakšnega lova na nevarno plazilko. To je bilo v času, ko so se celo strastni beli,kožni lovci zelo neradi podajali v takšne nevarnosti in še to le tedaj, če je kakšna mamba napravila le preveč škode med živino v kakšni vasi. Mamb poznajo dve vrsti, črno in zeleno. Črna mamba, zrase do, dolžine 3 in pol metra, je silno okretna in jo je mogoče loviti le z velikim številom gonjačev. Ob neki priliki, ko sta dva farmarja priredila takšen lov na kačo, ki je bila hudo gospodarila med njiju živino, se je Fitzsimons prvič seznanil z mambo. Dve sto Kafrov je gnalo plazečo se zverino pro|i majhnemu griču, na katerem so čakali trije belci s pripravljenimi puškami. Hipoma je pla-niia pred njihovimi dolgimi prekljami, s katerimi so jo zasledovali, v zrak proti trojici lovcev. Vsi trije so ustrelili istočasno — zadeli so le nekega gonjača, žival pa je izginila \ flrug sektor kroga, kjer so jo preganjali. Kmalu so jo črnci spet pognali proti lovcem. Tedaj je Fitzsimons streljal bolje in naboj šiber je pošasti zdrobil glavo. Mrtvo žival so privezali na vrv in jo zmagoslavno vlekli proti hiši enega izmed obeh farmarjev. Ta set je hotel s svo-rjo mlado ženo malo pošaliti in je kačo neopaženo zavlekel v spalnico ter jo položil na posteljo. Nato je stopil na verando, kjer je mlada gospodinja stregla gostoma in dejal: “Mary, prosim te, prinesi mi mehur s tobakom iz spalnice.” Žena je odšla, trojica pa se je smeje spogledala. Pričakovali so, da bodo vsak trenutelc zaslišali prestrašeni krik žene. Toda minile so minute, nič takšnega se ni zgodilo. Končno so začeli možje slutiti, da se je zgodila kakšna' nesreča. Farmar je skočil proti spalnici. Vrata so se dala le težko odpreti. Za njimi se je možu pokazal strašen prizor, žena je ležala za vrati na tleh, nad mrtvo kačo v postelji pa se je zibala druga kača. Farmar je imel samo še toliko časa, da je pograbil neko blazino in zavpil na pomoč ,ko se je druga kača p;;gnala proti njemu. Trenutek nato sta pritekla že oba ostala moža in s streli iz samokresov so ubili reptila. Ženi ni bilo več pomoči. Na obrazu in na roki je imela dve strašni rani — od ugrizov kače. Bila je mrtva. Ni bilo težko rekonstruirati, kako se je zgodila nesreča. Baš v tem času so se kače parile in ko so vlekli mrtvo kačo samico domov, jim je bil neopazno sledil samec ter se strašno maščeval nad nesrečno farmarjevo ženo . . . Še nevarnejša od črne mambe .je zelena. Živi na drevesih in takoj napade vsakega človeka. Kafri si zoper njo vedo pomagati samo na ta način, d > zažgejo tisti del gozda, v katerem se pojavi kakšna zelenica. Fitzsimons je nekoč z nekim prijateljem stopal na obisk k nekemu farmarju. Baš je nekoliko zaostal, ko je zagledal, da je šinil z nekega drevesa na prijatelja zelen blisk. Bila je rnamba, ki je pa moža za las zgrešila. Prijatelj je začel teči na vse pretege proti učenjaku, kača ga je zasledovala. Fitzsimons ni imel več časa, da bi strgal puško z rame, a je z veliko prisotnostjo duha zaklical svojemu psu: “Zagrabi, Teddy!” Ne da bi okleval, se je zvesti pes vrgel na plazilko. Oba sta se zakotalila po tleh ir Fitzsimons je utegnil pomeriti ter ustreliti. Kače je bilo konec — a tudi zvestega psa, ki ga je bila ugriznila. Bil se je dobesedno žrtvoval za svojega gospodarja. Na nekem izletu v okolico Porta Elizabeth se je bil Fitzsimons s svojo družbo proti večeru utaboril na travniku pod visokim drevesom. Iz previdnosti so bili pokosili travo okrog taborišča, črni kuhar pa je bil ped drevesom zakuril velik o genj in postavil kotel nanj, da scvre pečenko. Hipoma je nekaj štrbunknilo v kotel, da je vrela mast brizgnila po okoli stoječih, nato še enkrat in še enkrat. “Veliki bog! Duhovi prihajajo!” je zavpil kuhar in stekel v noč, belim možem pa je stopil znoj na čelo — kajti v kotel so bile padle tri zelene mambe! Hladna noč jim je bila očitno neprijetna in v svojem gonu po toploti so bile pravilno izmerile svoje skoke namreč pravilno za ljudi. Samo malo bi se uračunale in treščile na tla namestu v kotel, pa bi imeli v družbi gotovo več nego enega mrtvega človeka —o--------------------- Abesinski ekspres Tri tedne jih je sušilo sonce v Rdečem morju, pripoveduje neki časnikar, ki je odpotoval pred kratkim v Abesinijo. Končno so dospeli v Džibuti, pristanišče v Francoski Somaliji in izhodišče edine železniške proge v Abesinijo. Po pripovedovanju starih pomorščakov so abesinske prestol ice. Addis Abeba jih je sprejela z evkaliptovimi gozdovi, žarečim soln-cem, hrupnimi črnimi nosači in truščem avtomobilov kakor v kakšnem evropskem mestu. .------o------- ANEKDOTE Kapetana Mileta Radova Vujoviča so vprašali, kaj si misli o majhni spremembi vlade v Crni gori in uvedbi ustave. Te-laj je povedal naslednjo zgoJ-bo: “Bil je nekoč lopov, ki je sko-ro vse življenje prebil s krajo. Na zadnje so ga prijeli in ga privezali k drevesu, z obrazom proti soncu. Bilo je poletje, pa so ga napadle muhe in ga pikale, on se pa s svojimi zvezanimi rokami ni mogel braniti. Mimo je prišel neki Primorec, videl njegovo muko, snel čepico in začel muhe odganjati. Tat pa je dejal: “Za Boga, brate, pusti jih, naj sedijo, kajti bojim se, da bodo druge, ki bodo prišle, še bolj lačne in me bodo pikale še bolj. Tiste, ki me sedaj pikajo, so skoro vsaj site. . c onem Ent so. SL( Poslanec češ. ljudske stranke Anton Stojan je bil znan po tem, da je neprestano hodil po ministrstvih in interveniral za svoje volilce v vseh mogočih stvareh. Nekoč je naletel v notranjem ministrstvu na uradnika, ki mu je z nenavadno ljubeznivostjo ustregel v vsem. “Prav lepo se vam zahvalim, vi ste res dober človek, kakršnega še nisem videl zlepa. Mo-iil borti za vas,” se je uradniku zahvaljeval Stojan. “Oprostite, velečastiti, jaz sem brez konfesije,” se je branil referent. “To nič ne de,” je odvrnil Stojan, še ljubezniveje, “vam bom pa poslal zelenko slivovke.' Med o b 1 e g a n j e m trdnjave Perpignan 1. 1642 je poslal poveljnik oblegajočih francoskih čet, maršal de Meilleraye prepi-gnanskemu poveljniku po kurirju veliko porcijo orehov s tovariško opazko, naj si s temi do predaje trdnjave teši glad. Per-1 pignanski poveljnik je dar sprejel z zahvalo, poslal pa je nasprotniku dva s soboljevino pod- od najmanjš« do največje2 DRUŠTV in posamezn^ izdeluje lično moderna 5 venska onijska Ameriška Doffl^f 61 1 7 ST. CLAIR A ,0 CLEVELAND,O*1. Za stari W hill, '0 12 JV« P bo oSe* Ako ste namenjeni to poleti ^ V 10. na obisk ali za stalno, je s k raJ pišete po vozni red parnikov ,n snila za potovanje. nA i 20' - CENE ZA POŠILJANJE v J % Za $ 2.75 100 I)intZa S ®’oo M Ul ° Za 5.15 200 l)in|Za J5'so ji *‘0v Za 0.7 5 4 00 Din Za j''6o ,i k. P Za 11.85 500 Din Za / fIAv Za 2:1.50 1.000 Din Za J?0o 1 Za 47.00 2,000 Din Za ,o ker se cene često meniaJ°% flli ^ cene podvržene spremembi Pošiljamo tudi v dolarjih* NOTARSKI POSL' J . dolg Ako rabite pooblastilo, ‘z^aV^ui ’ \ (ll*l kako drugo notarsko listino nadaljna pojasnila. + I.EO ZAKRASI* J' 5"’ GENERAL TRAVEL ° i02 Ea-st 72nd St.. New3 > -------------------------------------LSkj —^ %U ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN? • Tedaj naročite nemudoma naj novejšo' knjižico, ki vam temeljito razloži vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, kadar greste na sodnijo za ameriško državljanstvo. • Knjigo dobite samo pri “Ameriška Domovina” 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 20c v znamkah ali money ordru. Nn abav. Pri Nitei Ni Vi e?a /Z- VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike Izdeluje po zmernih centih moderno opremljena slovenska tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio °8e Go VAŽNO ZA VSAKOGA CA DAR pošiljate denar v stari kraj; tCADAR ste .namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; KAD A K rabi*e k;qju> pooblastilo ali kako is javo za stari kraj se okrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po Najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke Izvršujemo točno Sr zanesljivo po dnevnem kurzu. JUGOSLAVIJO V ITALIJO $ 2.75 100 Din Za $ 9.35 100 Lir 5.25 200 Din Za 18.25 200 Lir 7.80 300 Din Za 44.40 500 Lir 11.75 500 Din Za 88.20 1,000 Lir 23.50 1.000 Din Za 176.00 2.000 Lir 47.00 2,000 Din Za 263.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakot je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno »d izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam predno se drugje poslužite, za cen« in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St New York. N Y. J 216 W. 18th St, New GLAS NABOJ NAJSTARE.IŠI ^ SLOVENSKI D1;.* V AMERIK ^ Je najbolj razSirJe« J list v Ameriki: donK*' nje svetovne novost*' i, izvirna poročila iz E p\V vine; mnogo Sale romanov najboljših v Pošljite $1*5,. in pričeli ga bomo P Vsa pisma naslovi GLAS HARO «8*1 ^th NAZNANILO IN ZAHVALA aaflc' isi" Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in zr no vest o smrti ljubljene soproge oziroma matere VALENTINE SEKNČ (ROJENE BEDENK) r Nepozabna pokojnica je preminila dne 29. avgusta in mučni bolezni, za rakom. Pogreb se je vršil dne 31.'a {(rji veliki udeležbi. Rojena je bila na Češnjici, Podnart, jc Jugoslavija. Ob času smrti je bila stara 51 let. V AWel vala 28 let. Bila je članica društva št. 76 JSKJ. Tem potom naj bo izrečena najlepša hvala vsem posameznikom za darovane vence in cvetlice ter za ^ f. pogrebu, kakor tudi vsem, ki so nam na kakršenkoli n* cp' gali in nas tolažili v urah žalosti. Iskrena hvala vsem, K1 pri sprevodu. Ti pa, draga soproga in mati, spavaj mirno v tihi & c' odpočij se po dolgem trpljenju. Lep in ljubeč spomin 1 ohranili v naših srcih do konca življenja. ' 5® irict9 Žalujoči ostali: Fraink Sekne, soprog; Frank Jr. in v‘ Danica, hčerka. Oregon City, Ore., 12. septembra 1935.