P osamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4, I. uadstr. UPRAVA st nahaja ▼ Jurčičevi ulici st. 4, pritličje desno- Tele* fon it. 24. — SHS postnocekovni račun šWv- 11.787. Ne naročila brca denarja ae ne ozira. — Rakopiai a« ne vračajo* Poštnina plačala v g&tovlnl C® na današnje štev. Din “75 TABOR Posamezne Številke: N avadne Din —’75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* uthaja vaak dan, racvan nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10’—, za inozemstvo D 18’ - , dostavljen na dom Dll*—, na izkazniec D10* — mssrati po dogovoru. Naroča se pri npravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliea štev. 4» Leto: VIL Maribor, petek 29. oktobra 1926. — Številka: 246. Konec latinščine v naših cemvarc 1 Snočnja »Tagespost« Je obelodanila na uvodnem mestu dopis svojega stalnega rimskega poročevalca pod naslovom: »Die Kircho auf dom Scheidewege.’ Dopis se naslanja na razgovor, ki ga je imel dopisnik tega lista z nekim visokim cerkvenim dostojanstvenikom o upeljavi starosloivonščine v vse IkatoliSke cerkve na celokupnem ozemlju kraljevine SHS. Imino zna Si prvi korak k opustitvi ^notnega latinskega jezika v rimski cer-'wi. Seveda je vodil rimsko kurijo zelo važeii vidik: hotela je pridobiti izn Petrovo skalo vzhodnoevropsko krščanstvo, zlasti pa pravoslavno cerkev, cilj, H odkar se časti sv. Josafat, ni niko-mur več cerkvena skrivnost. Ker pa je Redaj krailj Srbov, Hrvatov in Sloven-Cev naslednik ruskega carja .v zaščiti Pravoslavne cerkve, ni težko uganiti [azlogov, ki so napotili Vatikan, da ne 1°1 Jugoslovanom tako daleč naproti. *®ko daleč, da je dovolil razen uporabe ^aroslov, cerkvenega jezika tudi se u-vecDbo hrvatskega im slovenskega ri‘u-a,a (pogrebne molitve in podeljevanje zakramentov). To pomeni: latinščina bo Skoraj popolnoma izginila iz katoliških cerkva na slovanskem delu kraljevine, j^a ta način so hoče doseči dvoje: z beograjske strani ožja organska zveza ■Dnavoslavnih Srbov s katoliškimi Hrvati in Slovenci, s strani rimske kurije Pa vrnitev pravoslavnih Srbov in počasi tudi ostalih razkolniških Slovanov v naboje rimske cerkve. To je političen srnici sporazuma! Lajiku se zdi, da je storila cerkev 11-Bra,v usoden korak, kajti sedaj lahko levijo tudi drugi narodi enake zahteve. ?tvar ne bi bila docela neosnoviana, če l?} Srbi in za njimi tudi drugi nekatoliški Jovani res prestopili v rimsko cerkev, A.°da, kaj če se zgodi narobe: da bo se-pravoslavna cerkev še lažje pridobivala rimske vernike zase?! O tej Možnosti ni hotel dopisnikov, vatikanski Zaupnik ničesar slišati. Priznal pa je nemarnost, ki lahko nastane za Sv. Stolico, aa bodo nekega dne vsi neromanski na-r°di, zlasti še Nemci v vseh pokrajinah Srednje Evrope, zahtevali enako pravico ®ase. To se je baje že zgodilo, seveda oficielno; toda za sedaj so ^,ile duri Ncunce zaprte. Ali pa bo lahko ostala rimska cerkev za vedno nedosledna? ^kaj ne bi veljala za vse narode cna-Ka pravica?! flt a Dopisnik naposled! dostavlja, da za Zimške in madžarske manjšine za enkrat ne bi veljala ta ugodnost, utegnila >a bi se r.nZjjriti nanje kedaj pozneje, ^'faža mnenje, da posihmal katoliški cjnci ne bodo mirovali in sklepa: ^fodrta^ *r0jnta ^atials't0 ccrkve je že Dafiekoseini problemi naše države Izvršitev velikopoteznega gospodarskega načrta s sodelovanjem inozemskega kapitala. Sarajevo, 28. oktobra. Včeraj se je vršila v Sarajevu konferenca bosanskih radikalov. Vlado je zastopal minister dr. Milan Srskiii. Pred konferenco je Srskič izjavil, da je vlada poprej imela na-pram HSS vezane roke in da se ni mogla pogajati z nobeno drugo stranko v zadevi razširjenja koalicije. Zadnja kriza pa je to oviro odstranila, kar je precejšnjega pomena, kar zahtevajo razširjenje koalicije veliki problemi. V duhu narodnega edinstva med Srbi, Hrvati in Slovenci odgovarja priključitev SLS h koalicijski vladi. Dcmentiral b vest, da je klavni pogoj za pritegnitev SLS v vlado brezpogojna odobritev nettunskih konvencij. vIada mora izvesti dalekosežen gospodarski program, pri čemer bo sodelovalo več generacij. Za izpeljavo vladnega gospodarskega programa bodo potrebne ogromne investicije, predvsem pa odločitev glede najrazličnejših ponudb inozemskih finančnikov. Za Jadransko železnico so izdelane tri trase. Ena je strateškega značaja. Tudi posojilo za ublaženje stanovanske bede čaka odločitve. Glede demokratske zajednice je vlada prepričana, da bo lojalno sodelovala pri izvrševanju programa. Dr. Srskič je na vladni poziv odpotoval v Beograd. Vsak dasi dmsgačen položaj Vesti o razširjenju vladne koalicije z SLS so danes zopet resnejše. — Če jih jutrišnji dan ne ovrže . . . Pašlč predsednik nove vlade? Beograd, 28. oktobra. Znani sctijor radikalne stranke Aca Stanojevič, ki zmerom zapusti svoj Knjaževac in pride v Beograd, kadar se pripravljajo kaki važni politični dogodki, je prispel snoči v prestolico in se posvetoval s Pašidem o nameravani radikal-no-radičevsko-klerikalni koaliciji. če bi se radičevci kakorkoli izneverili, bi bila vedno v rezervi Nikičeva skupina, s katero bi radikali ohranili dobre stike. Beograd, 28. oktobra. Sirijo se vesti, da sta se snoči Pašič in Uzunovič definitivna • Eie. de razširjenja vladne koalicije s pritegnitvijo SLS. Po teh vesteh, ki pa se morajo vedno sprejeti s primerno rezervo, In Pasic prevzel sestavo novo vlade, vendar bi 'bij zgolj formalen predsednik: v resnici bi vodil vse predsedniške posle podpredsednik min. sveta Uzunovič. Ta vlada,_ v kateri bi bili zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, bi izvršila kronanje kralja. V vladnih krogih trde, da se tudi drugi ustanovni črnite]j zavzema za to, da bi bili Slovenci zastopani v vladi. Revizifa netfunskifo konvencij Ncttur.skc konvencijo bodo ratiilciranc šele po sprejetju preračuna. Beograd, 28. oktobra. Nettunske konvencije najbrže ne bodo ratificirane med jesenskim skupščinskim zasedanjem. Govori se celo o reviziji konvencij, ki bi sc imela izvršiti na intervencijo HSS. , ^ ^ahteva, da se izpremeni določba, ki opušča italijanskim optantom nakup nepremičnin v 50 kilometrski obalni coni, kar je sina 1 a ti za motenje državne integritete. Radi tega se bo ratifikacija odgodila na spomlad. Italijanska vlada je baje že nekoliko popustljivejša. Rabindranath Tagore v Jugoslaviji. Budimpešta, 28. oktobra. Včeraj jc prispel semkaj veliki indijski mislec Rabindranath Tagore. Svojo pot bo nadaljeval v Zagreb in Beograd, DR. KOROŠEC JE ZBOLEL. Beograd, 28. oktobra. Dr. Korošec je_ zbolel za težko influenco. Snoči je imel temperaturo 39.6. Včeraj ga je obiskalo več politikov, vendar pa niso tnogli dolgo govoriti z njim, ker mu je bilo slabo. Njegovo stanje ni brez nevarnosti. Po štiristo Sefih ... (Izvirno pismo). Dne 28. oktobra je Češkoslovaška slavila svoj narodni praznik. Najvažnejši zgodovinski dan, ki je prinesel osamosvojitev današnje češkoslovaške in odcepitev sedanjega teritorija od, podonavske monarhije. Pred dnevi pa so se Čehi spomnili še enega jubileja, ki je dal prav tako kakor 28. oktober 1918. zgodovini češkoslovaškega naroda za dolgo dobo razvojno smer. To je 23. oktober 1526. leta, ko je češki prestol zasedla Habsburška dinastija. Od tega dne jc minilo 400 let. Po tragični smrti Ludvika Jagelon-skega je bil izvoljen za vladarja avstrijski vojvoda, 23-letni Ferdinand. Habsburška dinastija ni doživela 400 letnice. Žrtve Habsburžanov so se že pomirile, a svoboden narod zre mirno na tragična nesporazumljenja svoje zgodovine, ne da bi obsojal napačne korake praočetov. Leto 1526. je pomenilo za Čehe simbol nenaklonjene usode, kajti z ničemer jih ni mogla bolj udariti kot s špansko-nemško dinastijo. Ko so Čehi izbirali kandidata za prestol, so si bili v svesti, takratnega mednarodnega položaja in so se naslonili na najmočnejšo dinastijo, ki je vladala celo v eksotičnih krajih južne Amerike. Toda dinastija, ki je bila narodu popolnoma tuja, ni storila za Čehe ničesar. Čehi so se dvignili proti njej z oboroženo silo in so bili začetkom 30-Ietne vojne (1620) poraženi na Beli gori pri Pragi. Težak poraz čeških stanov je pomenil konec svobodne češke države. V 17. ter 18. stoletju je bila Čehom polagomo odvzeta samostojnost, kultura, vera in jezik. Šele začetkom 19. stoletja, ko se jc v Evropi pričela probujati misel na osvoboditev, se jc češki narod zopet dvignil z oboroženo silo nad tlačitelje. Svetovna vojna pa jc proces pospešila, zaključilo ga je herojsko delo M a s a r y k a, ki je 18. oktobra 1918 v vašingtonski deklaraciji proglasil habsburško dinastijo za nesposobno in nepripravno za nadaljnje vodstvo češkega naroda ter ji odrekel vse pravice nad češkimi zemljami, ki so z omenjeno deklaracijo postale nezavisna država. Na prvi seji revolucijonarne narodne skupščine v Pragi dne 14. novembra 1918 je dr. Kramar v imenu češkega naroda izjavil: »Vse vezi, ki so nas doslej vezale s habsburško dinastijo, so danes prekinjene. Pogodba iz 1. 1528. In pragmatična sankcija sta za nas neveljavni. Habsburška dinastija pa jc izgubila vse pravice do češkega prestola.« Pravica jc govorila. Habsburška dinastija jc izginila s sveta, a zlata Praga, nekdaj ponosna prcstolica čeških kraljev, jc sprejela vase 1 omaža G. Masaryka, prvega predsednika češkoslovaške republike. SSESBiEISaiBaieaBSEBffiSG Draeraa kronika — Brezposelnost v Švici. Naše oblasti ponovno opozarjajo vse one, ki sc nameravajo izseliti v Švico, da brezposelnost v deželi stalno narašča in da je tujcu težko najti zaslužka. Poleg tega se opozarja sleherni izseljenec, da potuje z vsemi dokumenti, ker so švicarske oblasti v tem oziru'jako stroge in zaprejo vsakogar, ki pride v deželo s pomanjkljivimi dokazili, pri tem pa trpi narodni ugled in je zvezano z nepotrebnimi stroški. — Otroci so obesili 7 letnega dečka. V nekem gozdu .pri Neuschatelu v Švici so sc otroci Igrali. Imeli so sodnika, ki je obsodil 7 letnega dečka na smrt z obešenjem. Ovili so mu vrv okoli vratu in ga obesili na neko drevo. Nato so zbežali. Ko so ljudje opazili, Zbororatsie SHS w Mawlh®m se vrši v nedeljo 31. oktobra 1926 ob pol 10. uri dopoldne v Grajskem kinu. Dnevni red: 1. Poročila nar. posl. dr. P i v k a in min. n. r. dr. A 1 b. K r a m e r j a o položaju. 2. Zimski delovni program SDS v. Mariboru in okolici. 3. Predlogi, želje, nasveti, razno. Somišljenike in prijatelje vabimo k udeležbi. Srezki odbor SDS v Mariboru. BiaissiasiSBaaBaDOBBOBnoasiaHiaiaBaao kaj se je zgodilo, so brž presekali vrv, toda zdravnik, ki je tudi prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je njegova pomoč zaman. Deček je izdihnil. — Zanimiv konflikt na Češkem. Praški župan dr. Baxa je dal nalepiti po Pragi proglas, ki se izreka zoper to, da bi se v češkoslovaško državno upravo pritegnili Nemci. Proglas se sklicuje na volitev Ferdinanda Habsburga pred 400 leti. Takrat so Čehi poklicali tujca, kpr niso znali sami vladati. Danes Čehi zopet kličejo Nemce. Proglas sklepa: Varujmo se tujcev! Ta oklic mestnega župana je dala državna oblast zapleniti, radi česar je nastal zanimiv konflikt med vlado in praško občino, konflikt, kakor ga po prevratu še ni bilo. — Strašno dejanje v verski blazno« sti. V neki avstrijski občini pri Zwet-lu jc zbolela za versko blaznostjo 60-letna soproga premožnega posestnika Ederja. V navalu blaznosti je svojemu 851etnemu očetu prerezala grlo in na to razklala lobanjo. V poslovilnem pismu pravi, da se jc pripravila za odhod na oni svet, kamor hoče vzeti tudi očeta. Njeno truplo so našli v nekem tolmunu stoje. Ženska je stala toliko časa, da jo jc voda zalila. — Redek nravstveni ukaz v Budimpešti. Budirnpeštanska policija je zabranila dekletom in mladeničem pod 16. letom obisk javnih plesišč. Oni v starosti 16—-20 let smejo priti na plesišče zgolj v spremstvu sorodnikov. Damam čez 20 let je dovoljen vstop le tedaj, če dokažejo, da imajo samostojne dohodke. Listi se vprašujejo, kako neki se bo določila starost Pri damah? Ali bo stal pred vsakim plesiščem detektiv in preiskoval krstne liste? Filmsko posnemanje orkana na Floridi Šele nedavno jc javnost izvedela, da Je neki kinooperater posnel orkan na Floridi, znanem ameriškem letoviškem kraju, ki ga je zadela ena največjih katastrof zadnjega časa. Takrat, ko so vsi prebivalci Miame zbog nepričakovanih strahot izgubili glavo, jc operater neke filmske družbe, ki se jo mudil v usodni noči v Miami, hladnokrvno navil svoj aparat in posnemal 8 ur pod raz, valinami neke hiše, ki jo jc orkan dodobra upostošil. Ujel je krasne in nadvse zanimive posnetke, ki kažejo ves divji ples prirodnih življev. Tako vidimo potoke vode, ki drve po krasnih bulvarjih, gorostasne pahne, ki se priklanjajo mogočni sili viharja in vpogi* bajo do tal svoje bogate krošnje, ki pa jih jd vihar kljub temu neusmiljeno izrul. Dalje se vidijo morske ladje, kako je veter podil z morja v mesto, kjer so divjali veletoki vode, I akega filma menda še ni, zato vzbuja v Ameriki veliko pozornost. Je zanimiv tudi za prirodopisca^ Mariborske vesti Maribor, 28. oktober. M Odlikovanje. Znani kmetijski strokovnjak g. Andrej . Žmavc, direktor vinarske šole iv Mariboru, je odlikovan z redom Sv. Save 4. razreda. Castita-mo! m Knjige Vodnikove družbe so prispele! Ljudska knjižnica v Mariboru izdaja i današnjim dnem knjige Vodnikove družbe od 15.—17. ure članom, ki so plačali letnino g. Alojziju Doležalu ter o-niim, ki so nakazali denar družbi direktno v Ljubljano. Plačilno potrdilo je prinesti s seboj. Za poštnino je plačati 1 Din. Letnina za 1. 1927. znaša 20 Din teir se pro«si, da se ta znesek ob prevzemu knjig vplača, ker se s tem prihrani poverjeniku mnogo dela. m Predavanje vseuč. prof. dr. Hinter-Iechnerja v Mariboru. V petek, dne 29. t. m bo predaval na Ljudski univerzi znani slovenski geolog, redni profesor ljubljanske univerze g. dr. K. Hinter-iechner. Predaval bo o premogu, njega nastanku, kvalitetah in pomenu za gospodarsko živlljenjei. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Začetek predavanja ob 19%. v mali dvorani Študijske knjižnice. m Za umetnostno razstavo, ki jo nameravajo prirediti mariborski umetniki Cotič, Kos, Mežau, Pirnat in Žagar tekom prihodnjega meseca, zahteva mestni magistrat, kakor doznavamo, od gg. prirediteljev, za uporabo kazinske dvorane, ki se je stavila doslej za take kulturne svrhe vedno zastonj na razpolago, nenavadno visoko dnevno _ najem-ščino. Prireditev razstave, ki ni nikaka dobičkanosna prireditev in katere gmoten uspeh je negotov, je s tem resno ogrožena, ker na ta način vspričo drugih stroškov že v naprej grozi deficit. Pričakujemo, da bo mestni magistrat spoznal to pomoto in bo pokazal umetnikom — kakor doslej — svojo naklonjenost ter prepustil dvorano v *a namen pod običajnimi pogoji. m Kupujte knjige o Koroški! Pisarna 'Jugoslovenske Matice v Mariboru ima v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 dinarjev) in «Koliko je Slovencev na Koroškem« (cena 7 Din), ki so dobe vsak dan ob uradnih urah od 17. do 19. ure M Slovenski ulici št. 2., prvo nadstropje m Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letni občni zbor 4. novembra ob 20. uri v klubovi sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Odbor prosi člane, da se polnoštevilno udeleže obč. rabo ra, tega za naše srednješolsko mladino važnega društva. Saj dobiva .v tekočem šolskem letu dijaštvo vseh mariborskih srednjih šol in učiteljišč pod. pore in sicer skupno 424 obedov in 234 večerij na teden. m Kriza v ProtUuberkulozni ligi. Docent dir. Matko je danes odložil vse funkcije v Proti tuberkulozni ligi, tako tudi vodstvo ambulatorija PTL in vodstvo velike akcije za napravo lastnega oddelka za jetičnike v Mariboru, ki je stal tik pred otvoritvijo. m Ljudska univerza. Koncert Trost. Serijo letošnjih koncertov bo pomnožil klavirski večer domačega umetnika, profesorja Antona Trosta. V svojem bogatem sporedu je izbral v prvi vrsti zastopnike najznamenitejših klavirskih skladateljev vseh dob. Kjerkoli je Trost doslej priredil s-v; mosrte, po- vsod je bil sprejet z izrednimi simpatijami in s poilinim priznanjem. V Ljubljani so se njegovi vsakoletni nastopi takorekoč že udomačili. m Plesni večer skupine Valerije Kra-tlne v Narodnem gledališču. Ob dobro zasedenem gledališču se je vršilo snoči gostovanje skupine gojenk svetovnozna-me plesne šole Hellerau-Laxenburg. 0-smeročlanska skupina je predvajala kra-SDe posamične in skupinske plese, ki so pričali o resnem pojmovanju te umetnosti, o dobri šoli in o veliki individualni nadarjenosti plesalk. Posebno u-činkoviti so bili skupinski očihi- ijoči vzorno harmonijo gibov in kretenj, divno prelivanje oblik, v detajlih in v celoti zaokrožene slike. Umljivo je, da spričo takega izvajanja številna publika ni štediila z aplavzom. Skupina je imela tedni v Mariboru v vsakem oziru srečen dan. m Izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Mariboru. Včeraj popoldan se je vršil radi odstopa načelnika gosp. Z n u d er 1 a, in namestnika gospoda .„e c.in 1 .,a izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Mariboru. Pri dopolnilnih volitvah je bal izvoljen za načelnika g. S p a t z e k, za namestnika pa g. S e n e k o v i č, s čimer je vodstvo gostilničarske zadruge prešlo v Wilhelm Rex se čoisoiasi Meni. da ga Nemci potrebujejo in škili vedno bolj čez holandsko mejo. Nedvomno, da se je zadnjemu nemškemu cesaju osemletno prisilno bivanje v ravni, dolgočasni Holandiji do dobra zamerilo. Svoje dni je bil navdušen popotnik, imel je gradove v Švici in na Grškem, rad je zahajal na izlet tja do obal vroče Afrike. Dorn je sicer lepa graJščina, ali v jeseni je ondi jako pusto in žalostno. Novi Viljemovi ženi sploh tam ne ugaja »zrak« in prihaja le od časa do časa na obiske. Ni tedaj čudno, da bi Viljem Hohenzoller rad zapustil svoj azil. L. 19l8. je bil Dorn zanj pravi azil. Takrat ni vedel, koga naj se bolj boji: zaveznikov, ki so takorekoč razpisali nagrado za njegovo glavo ali lastnega naroda in zlasti vojakov, katere je vodil štiri leta zaman in po nepotrebnem v človeško mesnico. Od tega časa pa se je položaj dokaj izpremenil in visoki »prostovoljni« jetnik že obžaluje, da se je prenaglil. Podcenjeval ali precenjeval je Nemce — kakor hočete. Sigurno je, da mu 1. 1918.— 1919. ne bi bili sami pripravili Napoleonove usode, ampak bi mu bili celo hvaležni, če b,i delil z njimi najtežje posledice vojnih let. Danes mu celo koreniti monarhisti očitajo strahopetnost. Republikanci pa se začenjajo^ polagoma zbirati tudi v meščanskih krogih, kjer jih je bilo dosihmal le pičlo število. Bivši cesar še vedno ne verjame, da bi bila dinastija za vsekdar odpravljena. Čaka samo primernega trenutka. Zdi se pa malo verjetno, da bi smatral vlado Marxa in Stresemanna kljub Hinden-burgovemu preraidentstvu za trenutek, ki bi bil ugoden za državni prevrat. Skuša pa doseči svoj cilj z nedolžnim balončkom: rad bi se vrni v maski mirnega zasebnika. Naselil bi se na kaki grajščini, ki je po finančnemu obračunu s prusko vlado postala zopet njego-j muzikalnim va last. Hkrati pripravlja tudi pri vele-silah tla in vprašuje po svoih zaupnikih, kaj bi rekle, če bi se bil vrnil v Nemčijo ali —■ postavimo — v kako prijaznejšo deželo kot ie Holandija. Pri zmagovalcih tudi ni več prvotnega maščevalnega razpoložen ja. L'_oyd George je 1. 1918. govoril v tem .smislu, da bi bilo treba Vilhelma obešati. Biii so res storjeni koraki pri holandski vladi, da bi ga izroč la. tof1a 7 u. Dau.»s so se zavezniški triumfator.ii že tKOcej pomirili z ekscesar.icm. Lista vojnih krivcev je po osmih letih podobna pozabljenju. Vendar pa to ne pomeni, da bi bila F.vropa ravnodušna, če bi se v Nemčiji obnovilo cesarstvo. Važno je. kaj misli pravzaprav nem ška vlada. Dejstvo, da je vlada vrnila del hohenzollerskega imetja prvo’ni :i lastnikom, bi se lahko tolmačilo kot prikrito vabilo, češ: sedaj smo vam vrnili grajščine, pridite in bodite brez skrbi. Stresemann je moral s posebno izjavo razgnati skrbi francoske vlade in iz a-viti, da državna vlada re bo trpela Viljemovega povratka v Jemčijo. To za sedaj zadostuje. Dok’t bn Nemčiji kaj do dobrih odnosov s Francijo, tako dolgo si ne bo smela dovoliti m^akih šal z monarhijo, osobito pa ne z Viljemom. Ponderek, 1. novembra ob 20. url. »Grofica Marica«. O er: »Pngliacci« !n »Pr en in F&stienns« na maribo-vk^vs V soboto 30. oktobra, se vpr!zori pod vodstvom g. A. Uro viča I.concavallova opera svetovne nor,ti »Pa'ya f; križa. Oblečen je v civilno obleko, ima vedno polno izbiro, hrano pa doM' va od zima i. Koplie se lahko vsak daf1-Ako ga obiščejo znanci in prijate’ii, l1 ječar dostojno sprejme in odvede sprejemnico, kjer se princ nemoteno 1 brez nadzorstva zabava. V zaporu 2“ vsi sooštujeio in ga smatrajo za velikem? .rodoljuba, ki bo v bližn;i bo^očno«1 igral jako važno ulogo. Zato se vsa1* čuvaj in sleherni uradnik fr n ^: da bi ’ j kolikor mogoče postregel in se mu Pr ' kupil. Princ Windischsrn>tz živi torei zaporu kaj m;mo in udobno. Ne man^ mu prav _ nič; mogoče kvartopirsj: družba, ki ga je pred leti spravila sK0-raj ob vse premoženje. Če je tedaj čen od kart in žensk, je zanj samo bro: nemara si ozdravi še revmatizerIJ do dine, ko bo pomiloščen in si bo H »mučenec« zopet zmagoslavno ovil P1-'11' čevsko avreolo. U zdravnic odvs! 31 jff0 inclus-r'Ja ce ugodna lllnC prilika za pi-arno, lud' stanovanje na prometni toOki Trileten naieai. VpraSati: .Mar slan*. Rotovški trg 4. 2271 Om?i soba se od* Naslov v upravi. ^6 naialk* v no*i Jadranski kleti. Vpr«»ali v upravi. 2*72 Izurjene Dleti je 126! - - tamkajšnjega __________prebivalstva, ki upravičeno zahteva, da Ei#l£*r: »M*ribor«fca j. M«*iboro, pr»d«tavnik:_Stanko Da tal a. ravnatelj. •prejme iiletarna M. V.zjak, Marihor, Splavarska ulic« 6. Pozor lovci in športniki! Najbolje nepremočljivi štrapae-ni čevlji, dokolenice, gamuše, 2263 toplo perilo, rokuvice, nogavice Termos-steklenice po 32 Din Slavko Černetič, Aleksandrova c. 23 Zaloga KARO-čevljev po originalnih cenah!! ^ , Urednik Božidar Borko »ovw»ar. iada-uo^i »laim**' ki lav Spl»« ||jupUu>x»