Št. 264 (14.355) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ^ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SREDA, 18. NOVEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ITALIJA / DOSLEJ NAJOBSEŽNEJŠA AKCIJA POLICIJE IN SODSTVA V vsej Italiji val aretacij osumljenih mafijcev Izdali so 203 zaporne naloge -V preiskavo vpleteni tudi trije člani parlamenta in nekateri sicilski politiki Vojmr Tavčar RIM - Po vsej verjetnosti gre za golo naključje, a dejstvo je zanimivo, pa Čeravno ker si je usoda Privoščila tako potegavščino: medtem ko je skesani mafijec Tomma-so Buscetta nekje pri Rimu pripovedoval parlamentarni protimafijski komisiji svojo resnico o tej zločinski organizaciji, Medtem ko je razkrival Jtiožne vezi med mafijo iti politiko ter ponudil Parlametnarcem v premislek svoje poglede na Zakulisje najhujših političnih zločinov v zadnjih dveh desetletjih v Italiji, Medtem ko so novinarji v Press centru palače San "iacuto v Rimu napeto Poslušali magnetofonski tfak njegovega price-vanja, je bila v Italiji v teku širokopotezna proti-^afijska akcija, najbrž ePa najobsežnejših v Povojni Italiji. In medtem ko so priznanja Buscette Vznemirjali rimske poližite kroge, so se iz Cal-piissette na Siciliji zače-6 Siri ti še bolj vznemirljive novice, ki so Posredno potrjevale izjave mafijskega skesanca: !?% parlamentarci (dva c*eiHokristjana in en mpialdemokrat) so dobili d sodstva jamstvena . Pvestila, s katerimi so m sodniki osumili sode-^anja z mafijo. Podob-a obvestila in zaporni alogi pa so bili Movljeni tudi kopici ^gih siciljskih krajev-s/t Upraviteljev. Skupno t6 hodniki iz Caltanisset-Q/ ki vodijo preiskavo, v A^tru akcije »leopard« °dpisali 203 zaporne Aretacija enega izmed osumljencev (Telefoto AP) naloge in 106 jamstvenih obvestil. Kot je pojasnil na tiskovni konferenci šef javnega tožilstva v Calta-nissetti Giovanni Tine-bra, se je preiskava začela pred štirimi meseci, k uspehu preiskovalcev pa sta v znatni meri prispevala dva skesanca, in sicer Leonardo Messina in Paolo Severino. Ob njuni aretaciji je kazalo, da gre za »majhi ribi«, za nepomembna »težaka naslja«, toda Messina in Severino sta pokazala, da dobro poznata mafijsko organizacijo in še zlasti povezave med siciljsko mafijo in kalabrijsko n’drangheto. »Preiskavo smo vodili na dveh ravneh,« je dejal sodnik Tinebra,«na prvi ravni smo poglobili povezave med mafijo in podjetniki, na drugi med mafijo in politiki.« Izsledki te preiskave naj bi potrdili to, kar je protimafijski komisiji dejal Buscetta: politiki niso člani mafije in mafija se ne opredeljuje za neko stranko, pač pa si izbere nekaj politkov glede na lastne potrebe in interese. Na ta način se oblikuje vez s politikom, ki dobi volilno podporo mafije in to pomoč nato odplačuje z najrazličnejšimi uslugami. Tožilec Tinebra je kot Buscetta namreč mnenja, da v mafiji »ne obstaja neke tretje ravni, ker se dejansko mafija poslužuje politike in ne obratno.« Sicilijanski preiskovalci so kot rečeno podpisali 203 zaporne naloge in 106 jamstvenih obvestil. Trije naslovniki teh obvestil so sen. Silvio Coco (KD), bivši podtajnik za pravosodje, in poslanca Rodolfo Maira (KD) in Gianfranco Occhipinti (PSDI). Prvi je osumljen volilnih nepravilnosti, druga dva sodelovanja z zločinsko organizacijo mafijskega tipa. Istega zločina so osumljeni tudi bivši župan Caltanissette Giovanni Orlando (PSI), bivši župan Barrafrance Raffaele Bevilacqua (KD). Od treh parlamentarcev se je doslej oglasil samo Coco, ki je odloCno zavrl vsako obtožbo. Reakcij na včerajšnje dogodke seveda ni manjkalo. SinoCi se je oglasilo vsedržavno vodstvo liberalne stranke, ki je sporočilo, da dva izmed osumljencev, ki ju je tisk označil za liberalca, že leta nista včlanjena v tej stranki. Socialist La Ganga je dogodke lakonični komentiral, da je pač »bolje pozno kot nikoli«, krščanski demokrat Bianco je mnenja, da je treba pretrgati vse vezi med mafijo in politiko, za predstavnika DSL D’Alemo pa so povezave med mafijo in politiko najhpomembnejše moralno vprašanje v Italiji. ZDA / PO RESOLUCIJI VARNOSTNEGA SVETA Za Šibijo več sankcij, Bosni ne dovolijo oboroževanja NEW YORK, BRUSELJ, SARAJEVO - Varnostni svet Združenih narodov je poostril ukrepe proti Zvezni republiki Jugoslaviji in okrepil nadzor nad njihovim izvajanjem. Države in območne zveze držav bodo lahko ustavljale vse ladje, ki plovejo v državo ali iz nje, pregledale njihov tovor in s tem zagotovile dosledno spoštovanje sankcij. Pravila ne bodo veljala le v Jadranskem morju, ampak tudi na Donavi. Po sprejeti resoluciji s številko 787 bo še naprej veljal embargo za izvoz orožja v vse države nekdanje Jugoslavije, prepovedali pa so tranzitni promet. Čez ozemlje ZRJ bo odslej mogoče prevažati surovo nafto, naftne derivate, premog, železo, jeklo, druge kovine, gumo za vozila in letala ter motorje vseh vrst samo s posebnim dovoljenjem odbora VS ZN za sankcije. Resolucija od vseh sprtih strani zahteva dosledno spoštovanji: - ‘zemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine in obsoja ravnanje bosanskih Sr- bov, posebej njihovih paravojaških skupin. Le nekaj ur po sprejetju nove, ostrejše resolucije VS OZN proti tako imenovani ZR Jugoslaviji so se v Bruslju sestali predstavniki stalnih Članic zveze NATO in se posvetovali o omenjeni resoluciji. To naj bi bilo znamenje, da je zahodni svet tokrat bolj odločen. Bolj aktivni so bili tudi predstavniki mirovnih sil na območju BiH. Le dan po tem, ko so predstavniki armade BiH, HVO in srbskih enot v tej državi sklenili sporazum o odprtju kopenskega koridorja med Sarajevom in hrvaškim pristaniščem PloCe, naj bi strokovnjaki Unproforja zaceli preizkušati sto kilometrov dolg odsek železniške proge od Sarajeva proti Mostarju. Vojaki mirovnih sil ZN so tudi pomagali h končanju hudih bojev v vzhodni Hercegovini. Bosanski in hrvaški viri poročajo, da so ustavili "protiofenzivo branilcev". Vojaki mirovnih sil naj bi pomagali tudi skupini beguncev v osrednji Bosni. Novinarka Mladine Darja Lebar ranjena V Sarajevu je bila ranjena Darja Lebar, 23-letna novinarka tednika Mladina. Kot poroCa agencija AP, je uspešno prestala peturno operacijo v bolnišnici na Koševu. Rim se zavzema za takojšnjo konferenco o BiH RIM - Italija in Francija se zavzemata za poživitev Konference o nekdanji Jugoslaviji, in sicer s takojšnjim sklicanjem konference, ki bi bila posvečena izključno bosansko-hercegovskemu vprašanju in njeni ustavni ureditvi. V svojem včerajšnjem komunikeju je italijansko zunanje ministrstvo poudarilo, da bodo morali na konferenci posebno pozornost nameniti zaščiti manj- šin in se odloCno upreti etničnemu čiščenju. Ob vsestranski podpori resoluciji 787 VS italijansko zunanje ministrstvo še navaja, da so okrepili sankcije proti »srbsko-Cmogorski federaciji«. Kar zadeva varnostne cone na ozemlju BiH, pa zunanje ministrstvo vztraja, da ne smejo biti povod za nadaljnje etnično CišCenje, kot sta to že v Benetkah poudarila Colombo in SilajdžiC. rC RIM / VLADNA SEJA Pokojninska reforma delovno obdobje za mlade, ki so se šele zaposlili, za ostale pa bodo izračun naredili na osnovi prejemkov zadnjih desetih, s tem da bodo zaposleni, ki imajo trenutno vsaj 15 let plačanih prispevkov podvrženi nekakšnemu » mešanemu sistemu«. Vsi, ki bi lahko na osnovi dosedanje zakonodaje šli v pokoj do konca tega leta, bodo to pravico ohranili. Ostali pa bodo morali delati nekaj let veC, tako da bo postopoma za zaposlene tako v javnem kot v zasebnem sektorju veljalo pravilo o 35 letih plačanih prispevkov za »normalno« upokojitev. Zakonski odlok uvaja tudi spremembe glede odplačevanja let, ovrednotenja pokojnin pa dejansko osvaja stališča ministra za delo, s katerimi so soglašali tudi sindikati. Pokojnine bodo višali glede na realno rast inflacije. SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 SLOVENIJA / OBISK EFTE Slovenci razumejo težave beguncev KAKO OCENJUJETE ODLOČITEV SLOVENSKE VLADE, DA SPREJMEMO VELIKO ŠTEVILO LJUC IN JIM DODELIMO STATUS ZAČASNIH BEGUNCE! ne vem (15.0%) (18.8%) ni ravnala pravilno -(66.2%) ravnala je pravilno Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij okt./nov. 1992 N = 1924 Begunci niso samo govine, druge so jim bolj namreč kaže, da večina stvarnost, s katero se sre- naklonjene. Slovencev podpira poli- Cujemo vsak dan, ampak Vsekakor pa nobena tiko vlade na tem poje begunsko vprašanje stranka s takšnim ali drocju. Toda, Slovenci tudi predvolilna tema. drugačnim stališčem do so razumevajoči le do Nekatere stranke se zav- beguncev pred volitvami beguncev, ki so že prišli zemajo za bolj restriktiv- ne bo mogla veliko pri- v Slovenijo, ne odobreno politiko do ljudi, ki dobiti. Raziskava Slo- vajo pa novih množičnih bežijo iz Bosne in Herce- vensko javno mnenje 92 prihodov. Zaenkrat samo skupni projekti Za članstvo bo treba še počakati Barbara Kramžar LJUBLJANA - Države, zbrane v Evropskem združenju za svobodno trgovino, so pred slabim letom priznale Slovenijo, pred pol leta so z nami v Reykjaviku podpisale deklaracijo o sodelovanju, včeraj pa so se generalni sekretar EFTE Georg Reisch, norveški vodja delegacije Jan Ivar Nalsund in slovenski predstavniki pod vodstvom zunanjega ministra Dimitrija Rupla, dogovorili o podkomiteju za uresničitev reykjaviške deklaracije. V prihodnosti morda lahko pričakujemo tudi območje svobodne trgovine med Slovenijo in EFTO, je povedal minister Rupel. Kljub temu pa Slovenija ne more računati na Članstvo v tej organizaciji in še manj, da bi s pomočjo EFTE prišla v Evropsko sku- pnost, je povedal Jan Ivar Nalsund. Kako se približati Evropski skupnosti, se namreč Avstrija, Švica, Liechtenstein, Finska, Švedska, Norveška in Islandija sprašujejo tudi same, pa Čeprav bodo že prvega januarja z državami Evropske skupnosti oblikovale skupni evropski prostor. Tako kot države EFTE bo morala tudi Slovenija prilagoditi svoje gospodarstvo in zakonodajo razvitim. Države Evropskega združenja za svobodno trgovino pa lahko Sloveniji, ki gre po Nal-sundovih besedah v pravo smer, pomagajo s strokovnimi nasveti pri izvajanju reform. V zvezi s tem velja omeniti, da bo že prihodnji mesec v Ljubljani seminar o trgovinski politiki, ki ga bo plačala prav EFTA. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Pred letom dni je bil Vukovar... Nekaj tisoč Vukovarčanov, predvsem srbske narodnosti, skuša v ruševinah kolikor toliko znosno Živeti. Hrvati menijo, da so vojaki Unproforja odveč, saj se begunci ne vračajo domov. ....................stran 5.. Končana drama na Korenskem sedlu Avstrija je včeraj sklenila, da začasno namesti na Koroškem begunce iz BiH, ki so teden dni na Korenskem sedlu čakali na vstopni vizum v Veliko Britanijo. Deželni glavar Zernatto je bil zelo kritičen do londonske vlade, ker je izdala vstopne vizume za samo šest od 183 beguncev. ....................stran 7.. Pričevanje Buscette v središču zanimanja Tommaso Buscetta, prvi mafijski skesanec, je pred protimafijsko parlamentarno komisijo razkril marsikaj zanimivega o odnosih med mafijo in politiko, čeprav ni hotel navajati imen, češ da bo to storil le pred sodniki. Zanimanje so pritegnila njegova pričevanja predvsem o dveh umorih: generala Dalla Chiese in predsednika KD Alda Mora. ....................stran 8.. Prodajalci tobaka protestirali ob meji Prodajalci cigaret in tržaške in goriške pokrajine so včeraj priredili protest na italijansko-slovenski meji pri Škofijah. Protestirajo predv-. sem proti duty-freejem, ki da jim odjemajo zaslužek. ....................stran 8.. Pomisleki o kraški občini Predsednika obeh kraških rajonskih svetov imata precejšnje pomisleke nad predlogom za ustanovitev kraške občine. Dušan Križman in Silvana Moro menita, da bi bilo treba naj-rej okrepiti vlogo in zlasti pristojnosti rajonskih sosvetov. Križman je zaskrbljen tudi zaradi morebitnih razkolov med Slovenci. ...................stran 10... Gorica: stanje se izboljšuje Stanje na Goriškem se je po ponedeljkovih poplavah bistveno izboljšalo. Hudournik Birša se je spet umaknil v strugo, Soča in Vipava, ki sta šele včeraj ponoči dosegli največji pretok vode, pa nista povzročili velike škode in sta ob koncu deževja začeli upadati. .................... stran 12. 430 milijonov lir za šoli Zois in Prešeren Tržaška pokrajina je odobrila prispevek v višini 430 milijonov lir za preureditev šolskih poslopij trgovskega tehničnega zavoda Zois in liceja Prešeren. Med deli so predvidena ograditev šolskega kompleksa, prepleskanje, ureditev stopnišča in nakup opreme za fizikalni kabinet oddelka za geometre. ...................stran 10... O novostih pri Kmečki zvezi November je mesec, ko imajo kmetovalci obilo dela, še zlasti v vinski kleti in sadovnjaku. O tem, o zasedanju glavnega sveta Kmečke zveze in še o drugih dogajanjih na kmetijskem področju lahko berete na gospodarski strani, za katero je gradivo pri Kmečki zvezi zbral naš sodelavec Jože Koren. ...................stran 16... 2 Sreda, 18. novembra 1992 MNENJA KOMENTAR Papir ne lajša trpljenja Miloš Ekar Svet si poskuša pomiriti vest zaradi krvaveče Bosne še z eno resolucijo Varnostnega sveta OZN, ki prav tako kot prejšnja najbrž ne bo prinesla nobene koristi. Tudi poostren nadzor nad plovbo po Jadranu in Donavi ne bo ustavil vojnih pohodov beograjskega režima, saj mora Miloševič projekt velike Srbije pač gnati do nesmiselnega konca. Taka je logika vseh vojaških osvajanj. Nov papir, ki so ga sestavili in sprejeli gospodje v palači ob Vzhodni reki ne bo zmanjšal trpljenja ljudi, ki jim še ni uspelo pobegniti iz porušenih mest in vasi. Sneg je že pobelil bosanske hribe in če ljudje že stradajo v Sarajevu, si ni težko predstavljati, kakšno je življenje v odročnejših in še bolj razrušenih krajih. Ce je beograjskemu režimu že doslej uspevalo zaobiti vse prepreke, ki so jim jih za uvoz nafte in drugega blaga postavili v OZN - bencina v Srbiji je na pretek in še pocenil se je - ni razloga, da tega ne bi počel tudi poslej. Znana balkanska iznajdljivost in zvijačnost pride v takih razmerah pač najbolj do izraza. Obupano bosansko vodstvo se zaradi omalovažujočega odnosa sveta do njihove tragedija lahko obrnejo po pomoč le še k svojim bratom po veri. K arabskim islamskim državam, ki nestrpno čakajo, da bi povečale svoj vpliv v Evropi. Vojna v BiH lahko zaradi tega kmalu prerase v spopad svetovnih razsežnosti. Se huje, v pravo versko vojno med islamom in krščanstvom, na kar je opozoril tudi Izetbegovič v pismu Van-ceu. Po sprejemu omenjene resolucije je med drugim zapisal:“Razočarali ste nas, vendar nismo ostali sami. Pomoč nam bodo poslali tisti, ki so to pripravljeni storiti. Vojne si nismo želeli, predvsem ne verske vojne, vendar če to postane, zanjo ne bomo odgovorni”. Bo svet res čakal toliko časa, da spopadov v BiH zagotovo ne bo več mogoče zaustaviti na mejah hribovitega Balkana? Prof. dr. Jože Lokar Vprašanje: Ali ste za sprejem novih beguncev v Sloveniji? Odgovor: Država Slovenija je že doslej storila za begunce iz BiH mnogo več kot druge države (razen Hrvaške), če upoštevamo, koliko prebivalcev ima. Povečevanje števila beguncev bi utegnilo sprožiti v Sloveniji reakcijo ljudi, ki bi imela nezaželene posledice. Zato je po mojem mnenju bolj ustrezno, da poskušamo čim bolj olajšati življenje tistim, ki so že tukaj. To je veliko bolj zapleteno kot mislijo tisti, ki poudarjajo predvsem denarno breme, ki zagotovo ni zanemarljivo. Upoštevati moramo njihove potrebe in želje, najbolj zapleteno pa bo uresničiti naravno potrebo tistih ljudi, katerih družine so zdaj razdrte in upravičeno pričakujejo, da bi jim bo spet mogoče živeti skupaj. Vprašanje: Ali je njihova namestitev rešena na najboljši način ? Odgovor: Treba je tudi Za begunci iz BiH bo v Sloveniji ostala neizbrisna sled NhazHamza NihCe v Sloveniji ni ravnodušen do tega, da imamo v Sloveniji več deset tisoč, morda celo več kot sto tisoč beguncev. Njihovo bivanje v begunskih centrih ali pa pri svojcih že povzroča različne reakcije, njihova sled pa bo skoraj zanesljivo ostala tudi potem, ko se bo večina vrnila domov. O tem smo se pogovarjali s profesorjema ljubljanske in mariborske univerze dr. Jožetom Lokarjem in dr. Andrejem Umkom. tako imenovane “begunske centre" obravnavati drugače kot do slej. To je sicer znan način, ki ga priporočajo celo nekatera mednarodna določila in je nemalokrat nujen. Ce predvidevamo, da bodo begunci preživeli v zbirnih centrih le kratko obdobje, je včasih taka namestitev razmeroma ustrezna, pa čeprav je beguncem vsiljena in večinoma zanje neprijetna. Povsem drugače pa je, če vemo, da begunci zelo dolgo ali pa nikoli več ne bodo imeli možnosti, da bi se vrnili na nekdanje domove. V tem primeru so begunski zbirni centri ponavadi najslabša oblika pomoči, saj s tem njihovih življenjskih problemov ne rešujemo, temveč jih le odlagamo. Poleg tega dolgotrajno bivanje v begunskih centrih povzroča vse tiste neugodne posledice, ki jih imajo geta ali pa celo koncentracijska taborišča. Vem, da je to trda ugotovitev, a je realna. Trdno sem prepričan, da bo najmanj težav, če bomo v naslednjih letih omogočili beguncem čimbolj običajno življenje. Vprašanje: Kaj menite o trditvah , da bo sprejem tolikšne skupine tujcev spremenil etnično in kulturno podobo Slovenije? Odgovor: Jasno je, da begunci v resnici spreminjajo etnično sestavo Slovenije in logično je, da takšno spreminjanje povsod in vselej povzroča razne zaplete, zato jih pa bo tudi pri nas. Toda nobena zahodnoevropska država ne živi v “etnični stabilnosti" in tudi mi ne bomo, saj sploh ni mogoče, da bi. Etnično mešanje je neustavljiv evropski proces. Ob tem velja omeniti, da je nasproten proces, torej “etnično čiščenje" in medetnična mržnja pravzaprav eden od pomembnih virov zla na Balkanu. Nešteto primerov pa dokazuje, da se je kulturna podoba mnogih narodov z etničnim mešanjem celo obogatila. Prof. dr. Andrej Umek Vprašanje: Ali ste za sprejem novih beguncev? Odgovor: Nadaljnjemu sprejemu beguncev nasprotujemo predvem zato, ker so zmogljivosti v Sloveniji izčrpane, da ne rečem precej presežene. Realno je Slovenija sposobna sprejeti približno dvajset tisoč beguncev, če mislimo na zimsko nastanitev. Po drugi strani pa sprejemanje beguncev ne rešuje razmer v Bosni, ampak ga poslabšuje, tako rekoč zakoličuje. Ce bi begunce sprejemali še naprej, bi bilo bosansko vprašanje neprimerno teže rešiti, kot če sprejema ne bo. Vprašanje: Kaj bi bilo treba narediti v Bosni in kaj pričakujete od mednarodne skupnosti ? Odgovor: Bosna v tem trenutku lahko naredi zelo malo. Stvar mednarodne skupnosti je, da posreduje v Bosni. Prvi znak, da se stvari začenjajo spreminjati, vidimo v želji po vzpostavitvi zavarovanega območja v trikotniku Zenica - Sarajevo - Tuzla. Vprašanje: Kakšne so posledice dosedanjega bivanja beguncev v Sloveniji? Odgovor: Vprašanje beguncev in azilantov postaja v vsej Evropi eden od ključnih problemov, ki se ga skrajna desnica poslužuje za doseganje svojih ciljev. Tega scenarija se zavedamo in nas je strah. V Nemčiji se skrajna desnica krepi, v Franciji so bili zadnji nemiri povezani prav s tem vprašanjem. Sloveniji bi hoteli to prihraniti, posebej v več kot zaostrenih gospodarskih razmerah. Nočem reči, da beguncem nudimo pretirano visok standard, vendar je vzdrževanje enega begunca neprimerno dražje kot zajamčena slovenska plača. To povzroča pri ljudeh na robu eksistenčnega minimuma pomisleke in zadržke. Pri tem je še dodatno težko, ker se imajo ljudje iz tako imenovanih balkanskih ali vzhodnih kultur navado zapirati vase. To ni manjšina, ki se potem vključuje v večino, ampak se ljudje kulturno in gospodarsko zapirajo vase in obstajajo kot zaprta etnična manjšina. To ni zaželeno, posebej ne v demokratični državi, kjer človek nastopa predvsem kot posameznik, ne pa kot član neke skupine. Mislim, da to vsekakor spreminja etnično in kulturno podobno Slovenije. Ljudje pač želijo svojo državo ohraniti takšno, kakršna je bila. Vprašanje: Ali v Sloveniji obstajajo politične skupine, ki bi lahko vprašanje beguncev izrabljale? Odgovor: Zagotovo so vsaj zametki. Prepričan sem, da je odstdotek, ki ga ima po anketah gospod Zmago Jelinčič, vezan tudi na to problematiko. Pred prihodom beguncev je bil vodja stranke, ki je ima 0,00 odstotka, sedaj pa se vseh anketah uvršča višje. Verjetno se bodo pojavili še drugi, ki bodo hoteli ta položaj izrabiti. Vprašanje: Begunci se bodo vrnili, ostaja pa dolgoročen problem? Odgovor: Vprašanje je, če se bodo vrnili. Glede tega sem zelo pesimističen. Vaša tribuna Pojav Republike na naSem časopisnem trgu ni nov veter, ampak pravi pretres - in to v najboljšem pomenu besede! Prinesli ste predvsem popolnoma novo in moderno obliko časopisa, kot ga doslej v Sloveniji nismo poznali. Veseli me tudi, da ste takoj v začetku pretrgali popkovino s predeli bivše Jugoslavije, ki še vedno veže večino ostalih medijev. Toliko nas približuje k Evropi, da dosegate pravo ravnotežje na vse strani. Kot Slovenec pa sem predvsem vesel, da ste vključili v poročanje naše zamejske brate, tako da izginja meja, ki jo je že prva svetovna vojna tako globoko zarezala v naše narodno telo. Povedati moram še nekaj, kar sem opazil: v Republiki se je zbralo kar nekaj novinarjev, znanih iz drugih medijev in iz prejšnjih časov po svojem udarnem, raz-bijaškem ali celo destruktivnem pisanju. Tako pisanje je bilo pri odpravljanju nedemokratičnega enoumja brez dvoma - napredno. Toda v novem času je naš pogled usmerjen stran od pogorišča in črepinj-Želimo si kvalitetno informacijo in tudi pronicljivo kritiko, da bi dosegli koristne in višje cilje. Ne v ideologiji, ampak v vsakdanjem življenju. Zato si želim, da ji bi to tudi uspelo. Vendar me posamezni in ekstravagantni duhovi ne bodo motili. Z veseljem vsak dan čakam na novo Številko Republike, tako kot sem z nestrpnostjo čakal tudi na letošnje vino. Dušan Oražern, Kočevje Predsedniške volitve niso najpomembnejše, so pa za najširši krog volilcev nedvomno najbolj zanimive. Neposredno lahko odločajo o človeku, ki bo v prihodnje predstavljal slovensko državo. Zato je nekoliko presenetljivo, da so politične stranke za predsedniške kandidate izbrale ljudi iz druge garniture. Vzrok morda tiči v “nedosegljivi“ prednosti Kučana ali pa v obrobnosti predsednikovega vpliva na razmerje moči v slovenski politiki. Poleg Milana Kučana, ki je z zbranimi podpisi podpore formalno neodvisen kandidat, je Se najbolj zveneče ime Jelka Kacina, junaka slovenske osamosvojitvene KANDIDATI Sneguljčica in sedem palčkov Simon Bizjak vojne. Čeprav je, kot vsi drugi, proti Kučanu bržčas brez pravih možnosti, so se demokrati vendarle odločili zanj. Glede na to, da bi bil bliže uspehu na parlamentarnih volitvah, se postavlja vprašanje, ali je bil Kacin morda žrtvovan v neizprosni bitki znotraj “elitne“ slovenske stranke ali pa so demokrati tako trdno prepričani v svojo zmago, da so za Kacina že rezervirali ministrski stolček. Naj bo tako ali drugače, kot politik in strokovnjak si pred TV kamerami ne bi smel privoščiti podobnega spodrsljaja kot zadnjič, ko je dejal, da so članice NATA le ZDA, Kanada in države ES. Po prvi televizijski predstavitivi vseh predsedniških kandidatov se zdi, da se bodo morali volilci odločati po barvi kravat in oblek navzočih, saj bistvenih razlik ni bilo mogoče opaziti. Se najbolj se je ozračje ogrelo ob prisluškovalni aferi, ko si je Kacin “v imenu države“ dovo- lil repliko in stopil v bran svojemu strankarskemu prvaku. Sicer pa je oddaja izzvenela dokaj medlo, tako da so bili ob odsotnosti ognjevitih populistov (Gros, Jelinčič...) slovenski državljani prikrajšani za show, kar predsedniške volitve v državah, po katerih se radi zgledujemo, vsekakor so. Ker je kar sedem strank vložilo kandidaturo za predsedniškega kandidata, bi lahko pričakovali, da bodo vsaj nekatere skuSale to izkoristiti za strankarsko predvolilno kampanjo. Pa, kot kaže, ne gre niti za to, saj praktično vsi “prihodnji predsedniki“ poudarjajo svoje “nadstrankarstvo". Vendar pa kljub velikemu številu kandidatov in zato razpršenosti glasov tudi to verjetno ne bo dovolj niti za drugi krog. To pa je tudi največ, na kar smejo Kučanovi tekmeci upati. Čeprav se predsedniški kandidati pred kamerami niso obnašali kot špeceristi, ki obljubljajo avtomobile (ali prav zato), niso bili prepričljivi. Slovenska predsedniška dirka tako ostaja bolj podobna pravljici o Sneguljčici in sedmih palčkih kot pa tisti o volku, ki je požrl Rdečo kapico. Dva dogodka sta 8. novembra neprijetno dregnila v velik del slovenske javnosti: prvi je bil tržaško zborovanje lačnih italijanskih neo-fašistov, drugi pa - kot po naključju - popoln polom protirasističnega shoda v Berlinu, kjer so "nasilneži” kamenjali nemškega predsednika, ravno ko se je namenil govoriti o človeškem dostojanstvu. Mnoge je spreletelo: ali to pomeni, da bodo z vključitvijo Avstrije v Evropsko skupnost, ki naj bi postala nekakšna politična tvorba, tudi nemški neonacisti neovirano skandirali na severni slovenski meji? In vendar, nič novega. Ko je Der Spiegel še oktobra 1990 posvetil GLOSA Nasilje mladih ni nič novega Miodrag Djurdjevič urbanim nemškim nasilnežem naslovno rapor-tažo, se v slovenskih medijih, tedaj osredotočenih na suverenost, neodvisnost in Huseina, za to nihče ni zmenil. Berlin je bil nemško središče urbanih band, še predno je znova postal prestolnica združene Nemčije. Kot kaže, se je ravnotežje med skrajneži sedaj vsaj v Prusiji prevesilo na stran skinheadov. Skinheadi, ki so v ostalem delu Nemčije že nekajdesetleten in - marginalen pojav, so v nekdanji NDR pridobili izredno široko socialno bazo nezaposlenih in neizživetih ljudi, ki jim je nacionalizem - tako kot drugod v (Vzhodni) Evropi - opij za preživetje. Nasprotnik mladih desničarjev v Berlinu je - zopet nenavadna - koalicija levoekstremnih militantnih punkerjev z ”Auslander”-gengft bandami gastarbajterske, predvsem turške mladi- ne, ki so na dan simbolične združitve obeh Nemčij prvič združno zažigali avtomobile. S palicami za baseball, z železnimi drogi, noži, s sekirami, plinskimi in signalnimi pištolami, solzivcem, koktajli molotov ter z azijskimi borbenimi napravami oboroženi skajneži ne strašijo le v Nemčiji. Pa vendar, jajcanje predsednika in slike večsto-glavih množic gologlavcev v Dresdnu, Leipzigu, Berlinu ali Rostocku, v sieg-heil pozdravu, ne obetajo ničesar dobrega. Se spominjate Deli), Grobarjev, Torcide in Bad Blue Boysov, kasneje prvih rezervoarjev za rekrutiranje prostovoljnih odredov na Hrvaškem in v Bosni? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 • 18 19 20 e 21 22 23 • 24 25 • 26 27 S 28 29 30 31 32 Vodoravno: 1. celotno ustvarjalno delo kakega umetnika, 5. jama, v kateri se strojijo obtežene kože , 9. močno čustvo nenaklonjenosti, odpor do koga, 11. stanje zamaknjenosti (anagram STRAN), 12. škotski Nobelov nagrajenec za mir (John Boyd), 13. zvitek, 14. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, kloaka (anagram KOST), 15. že umrla slovenska igralka s pravim imenom Ida Kravanja (Rina), 16. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 17. zadnja in prva črka, 18. literarna junakinja danskega pisatelja Andersena Nexoja (anagram NATIS), 19. poganjek, kal, 20. podložniško delo v fevdalizmu, 21. začetnici avstrijskega dirigenta Bohma, 23. slabo vozilo, 24. bolezen ustne sluznice, gobice, 25. francoska reka, desni pritok Sene, 26. vodna žival, 27. premikanje po zraku, 28. krmilo pri motornem vozilu, 29. človek, do katerega čutimo naklonjenost, 31. pritok Rena v Švici, 32. ime bivšega hrvaška-ga politika Markoviča. Navpično: 1. najhitrejša ptica ujeda, škrjančar, 2. skupina, ki odloča, ali je obtoženec kriv ali ne, 3. kraška oblika z neravnim, vrtačastim dnom, 4. plaha gozdna žival, 5. začetnici slovenskega kiparja Stovička, 6. stoti del česa, 7. rimska boginja jutranje zarje, 8. pripadnica starogrškega plemena (anagram RADKO), 10. vrhunski športnik, 14. osnutek, 16. hribovita pokrajina v srednji Grčiji, 18. naselje na vzhodnem obrobju Ljubljane, 19. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, 20. antična vojna ladja, troveslača, 21. zelo trda, magnetna kovina sive barve, 22. čitanje, 23. mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, 24. Dionizov vzgojitelj, vodja zbora satirov v grški mitologiji, 26. vrhovno cerkveno sodišče, 28. avtomobilska oznaka Valjeva, 30. začetnici belgijskega slikarja Ensorja. Simon Bizjak ŠKODOŽELJNOST NA DRUGI STRANI KULTURA Sreda, 18. novembra 1992 3 Skladatelj Marko Mihevc o slovenski različici dunajske dolge noči Komur je mar za slovensko sodobno glasbo, Priporočamo, da se danes zvečer udeleži koncertov, ki sodijo v sklop prorekta Noč slovenskih skladateljev. Ta izjemni dogodek, ki se začenja ob 19. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, je vreden Pozornega ušesa, saj se bo post festum že bolj vedelo in znalo, kako je z našo sodobno glasbo in koliko smo trenutno Usposobljeni za njeno celovitejšo promocijo. Projekt organizira Društvo slovenskih skladateljev, nastopilo pa bo Približno 30 skladateljev in 40 izvajalcev, med njimi orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Letonjem, Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firsta in Slovenski ko-Uiorni zbor z dirigentom Markom Vatovcem. Za Uvod v to, za naše razmete novo Noč, smo pripravi pogovor s pobudnikom projekta, skladateljem Markom Mihevcem. Kakšen je koncept Noči slovenskih skladateljev? Zamisel je nastala v Društvu slovenskih skladateljev po zgledu av-ririjske Die lange Nacht Jta Dunaju, ki jo vsako jeto organizira IGNM Internationale Gesell-^chaft fur neue Musik). koncert ni nikdar eksklu-fiven v pogledu programa, selekcija je samo v [etn, da nastopajo znani kot b, 'tipotisti sodobne glas- , Tudi pri nas nismo mli selektivni: vsakdo, ki Se je prijavil, ima na pro-Šmniu svojo skladbo. So udeleženci tudi ?uidentje kompozicije in instrumentalnih oddelkov? Ne. Dokler glasbeniki 16 diplomirajo, so ama-t J1 in niso primerni za ukšito prezentacijo. Se-ec*a Pa bodo imeli še i efiko priložnosti po uncattem študiju. Torej je vključevanje mladih glasbenikov tveganje? Ker me lahko nekdo q re za malo malico. °Yfk si ne more pred-ovijati, koliko in kaj vse uatn lahko očitajo, do-enem smislu pa imate »Koncertov resne glasbe je premalo« Mirjam Žgavec Kdo vam lahko kaj oCita? Ste se tudi organizacijsko zgledovali po modelu Die lange Nacht? Ste se morda povezali s kom, ki deluje znotraj organizacijskega programa? Ne, dostikrat sem šel na koncerte, ker sem član IGNM. Kako pa to deluje organizacijsko, ne vem. Vem le, da je od ministrstva močno financirano, da za svoje koncerte sploh ne potrebujejo sponzorjev, ker s tem denarjem uresničijo vse svoje zamisli. Imamo srečo, da je Nenad Firšt pripravljen pripeljati svoj Celjski godalni orkester zastonj, zastonj bo pel Slovenski komorni zbor, in igral orkester Slovenske filharmonije. Kako se je začelo? Najprej smo naredili okvir; vprašali smo Slovensko filharmonijo, oni pa so postavili datum za nastop orkestra. Potem je svoj program predlagal še celjski orkester, za njim Lorenz in še nekaj najbolj zanesljivih izvajalcev. Poleg tega smo poslali dopise vsem skladateljem in jih prosili, naj si zaradi omejenega prostora sami poiščejo izvajalce. Večina jih je to tudi naredila, čeprav so bili izvajalci seznanjeni s skromnimi honorarji. Seveda so nekateri tudi odklonili, ker so zahtevali tudi po 4000 nemških mark. No, v vsakem primeru so izvajalci tisti temelj na katerem je najlaže delati. Ali se vam ne zdi, da so v primem, ko skladatelji sami izberejo avtorje, kriteriji lahko vprašljivi, poleg tega pa se večina instrumentalistov ni pripravljena spoprijemati s snovjo, ki jih npr. v tehničnem pogledu presega? S tem se ne strinjam. Izvajalci hočejo igrati učinkovite skladbe, ker se s tem potrjujejo. Hočejo dokazati, da obvladajo instrument. Tudi za simboličen denar? Tudi, vsak se bo potrudil. Mislite, da bo NoC prispevala k bolj učinkovitemu povezovanju na relaciji organizator - skladatelj - izvajalec? Ce bo postala vsakoletna prireditev, potem bo. Izvajalci bodo iskali skladatelje, skladatelji bodo več pisali, ker bodo izvedbe zajamčene, organizator bo delo bolje usklajeval. Kako je z reklamo? C*!0 Cinneli s svojo »lutko« ' Src*ian Živulovič/TRIO) LUTKE / CINNELI V SMG Roke, ki jih komaj dohajaš Mojca Jan Sloviti italijanski mojster lutk in animacije Claudio Cinelli je takoj po uspešnem gostovanju na Japonskem prispel v Ljubljano, kjer se je predstavil s predstavo Scretch. V Slovenskem mladinskem gledališču je navdušil z dvema predstavama, 12. in 13. novembra, Mani d’Opera in Scretch. Oko malo pogleda levo, pogleda desno, poišče roko in že je pred nami obraz. Roke oživijo, ping-pong žogice so vrtljive oči, prsti postanejo usta in »lutke« v nemogočih oblekah postanejo pevci. Pojejo o Ljubezni, stalnici, ki se ji glasba ne more ogniti. Cinnelijeva predstava je pravi mali variete, katerega glavni in edini igralci so njegove roke. V četrtek in petek smo si lahko ogledali Cinellije-ve nastope tudi pri nas. S svojima predstavama Mani d’Opera in Scretch je gostoval v Mladinskem gledališču. Gostovanje je omogočil Gos- podarski vestnik. Claudio Cinelli je množica obrazov in oseb v eni sami. Sestavljen je iz treh delov: leve roke, desne roke in telesa z glavo. Vsak del zna igrati po svoje, vsak je celostna oseba. Lahko je komičen, lahko je poetičen, nostalgičen ali zabaven, ves čas pa nas drži v napetosti in nam ne privošči oddiha v svojih vedno novih domislicah. Neverjetne so igralske pasaže med osebo, ki jo predstavlja njegova roka, in njim samim. Tako v predstavi uživa kot gledalec. Njegove roke žurirajo, mi pa si želimo, da tega žura vsaj še nekaj časa ne bi bilo konec. In ko odhajaš iz gledališča, opazuješ ljudi, kako skrivoma lomijo prste in poskušajo ustvariti vsaj en obraz. A naše roke niso sposobne živeti. Zato jih raje skrijemo v žepe in upajmo, da nas Claudio Čineli še kdaj fascinira s pesmijo svojih rok. V naslovu: Skladatelj Marko Mihevc (fotografija iz skladateljevega albuma) Za reklamo nimamo dovolj denarja. Ta projekt delamo prvič in si tudi na tem področju pridobivamo izkušnje. Ah se vam ne zdi, da je za tako pomemben dogodek zgolj objava napovedi premalo? Za primerjavo, kako je z obiskom na dunajski Noči? Občinstvo je ekskluzivno. Ljudje, ki hodjjo na koncerte glasbe 20. stoletja, starejše klasične glasbe sploh ne prenesejo. V milijonskem mestu je preprosto dobiti petsto poslušalcev. Pri nas pa je na abonmajskih koncertih navada, da na začetek programa vedno dajo slovenskega sodobnega skladatelja, potem šele starejšo klasiko, da ljudje le ne bi odšli domov. Tisti pa, ki hočejo pri nas poslušati več sodobne glasbe, s klasičnim programom niso zadovoljni. V Ljubljani je takih koncertov premalo, pa je krog sklenjen. Nič še nisva rekli o programu noči. Kako je sestavljen, ima kakšno notranjo logiko? To je mešana solata, enako kot na Dunaju. Najprej komorna dela, potem orkester Slovenske filharmonije, pa spet komorna, pa zbor, pa Celjski godalni orkester in komorne skladbe za konec. Če narediš program po eni strukturi, ta struktura v petih urah poslušalca uniči. Kakšni so argumenti za programsko mešano solato, kot pravite? Zaradi tehničnih problemov. Zaenkrat je nemogoče organizirati koncert drugače kot skupinsko. Na Dunaju je program še veliko bolj razbit, predvsem izvajalsko, ampak oni imajo tudi bistveno več denarja. Glede na svoje moči smo naredili vse. Res pa imamo pri nas veliko dobrih komponistov in v Noči vidim priložnost, da jih s pametnim sistemom poskušamo promovirati. Ce letos tujina ne bo še nič izvedela o našem projektu, bo pač izvedela naslednje leto. Ko bo prireditev dobiln svojo tradicijo in zgodovino, bodo tudi slovenske skladatelje obravnavali drugače kot danes. GLEDALIŠČE / AVDICIJA ZA GLAVNO IGRALKO Bi plesali, peli in igrali v vlogi Psiho? Prijavite se v Mladinsko gledališče Ljubljana Ljubljanski SMG v letošnji sezoni pripravlja novo predstavo, za katero še nimajo glavne igralke. Zaradi narave glavne vloge in zaradi zahtev, ki jih mora glavna igralka izpolnjevati, so se odločili za javni razpis. Od kandidatk za vlogo lepe zaljubljene Psihe v istoimenski tragikome-diji-operi-baletu dramatika Emila Filipčiča in režiserja Vita Tauferja pričakujejo ustrezne igralske, pevske in plesne sposobnosti. Kandidatke, ki čutijo, da jim je taka vloga pisana na kožo, naj najkasneje do 18.novembra 1992 pošljejo prijave z natančnim naslovom bivališča, telefonsko številko ter biografskimi podatki, zaželena pa je tudi fotografija, na naslov: Slovensko mladinsko gledališče Vilharjeva 11 61000 Ljubljana Še ena (foto: Srdjan 2ivulovič/TRIO) Za Psiho KNJIGA / PRIMERJALNA OCENA Kaj se torej skriva za lepoto? Julua Uršič CAR0IA HILMES DIE FEMME FATALE V *. A : EIN WEIBL1CHKEITS TYPUS IN DER NACHR0MANT1SCHEN LITERATUR Camille PAGLIA: SEXUAL PERSONAE, Art and Decadence from Nefretiti to Emily Dickinson, VALE UNI-VERSITV PRESS, 1990 Garala HILMES: DIE FEMME FATALE, Ein Weiblichkeitstypus in der nachromantischen Literatur, J. B. METZ-LERSCHE VERLAGS-BUCHHANDLUNG, 1990 Filmskim in literarnozgodovinskim debatam o likih fatalnih žensk se počasi pridružujejo še druga kulturološka razmišljanja o tem pojavu. Fenomen fatalne ženske je na prvi pogled razumljiv in jasen; v publicistiki in pogovornem jeziku se pogosto srečujemo s tem izrazom kot popolnoma nedvoumnim. Toda ko si stvar ogledamo malo pobliže in pobrskamo po literaturi, ki se ukvarja s to tematiko, se nenadoma zamaje določenost pomena femme fatale. Pred nami zazijajo čisto nove in celo kontradiktorne definicije, ki poskušajo rešiti uganko: femme fatale se namreč kaže predvsem kot neskončna enigma. Skrivnost, M je skrivnost zato, da ji lahko iščemo nove in nove pomene. C. Paglia, ki je ameriško javnost razburila s svojim stališčem o posilstvu Mikea Tysona in zbudila vročo feministično polemiko o vlogi ženske in ženskosti, je leta 1990 izdala enako provokativno knjigo Se-xual Personae; Art and Decadence from Nefretiti to Emily Dickinson. Njen prerez skozi kontinuiteto zahodne kulture stoji in pade predvsem na eni premisi: vse, kar je, izhaja iz narave, in ta narava ni dobra, lepa, harmonizirajoča, ampak brutalna in neskončno dvojna: poraja in uničuje. Zato se izreka za linijo de Sada, Nietzscheja in Freuda, proti navezi Rousseau-marksi-zem-feminizem, z ambicijo združiti Frazerja in Freuda. Dualizem, ki ga Paglia najde v naravi in ki ga v arhaični mitologiji zastopa ženska, velika boginja Mati, se prek Egipta, kjer vidi rojstvo ideje lepote in mehanizmov zahodne kulture, prenese v Grčijo v obliki dionizičnega in apolitičnega principa. Apolon, podobno kot pred tem faraon in "prvi totalitarni režim” v Egiptu, predstavlja način obrambe pred nedoumljivim in grozljivim breznom narave. Kot poosebljena lepota, glamour, hladnost, racionalna redukcija, je protipol Dionizu, vendar ne Dionizu kot razbrzdani razposajenosti, ampak kot bogu barbarstva in brutalnosti. Dionizove orgije se končujejo v krvi. S tako izdelanim teoretskim okvirom se Paglia loteva preverjanja razmerja dveh temeljnih principov zahodne kulture v posameznih primerih, od Nefretete prek antike, renesanse, razsvetljenstva, predro-mantike, romantike do dekadence, in zaključi z Emily Dickinson. Poganski izvori s krščanstvom niso zatrti -preživeli so skozi umetniški erotizem, astrologijo in pop kulturo. Poudarjajo spolnost in erotiko: to je nevarno, spolzko področje preseka med naravo in kulturo. Narava pa je bila vedno identificirana z žensko; primarna podoba ženske je femme fatale, ženska, usodna za moškega. Femme fatale se veže na moment kastracije, je Meduza, v kateri je videl Freud kastriranje in kastriraj oče ženske genitalije. Zato je tesnoba v spolnih izkušnjah neuničljiva, kar skuša moški prikriti z evfemizmom ljubezni in lepote. Kult ženske lepote je kompromis z njenim nevarnim arhetipskim čarom. Ce C. Paglia poskuša, kot sama pravi, reafirmi-rati žensko kot pogansko skrivnost in njeno premoč nad moškim, je namen monografije C. Hilmes, Die Femme fatale; Ein Weiblichkeitsty-pus in der nachromantischen Literatur, ki je izšla istega leta, ravno nasproten: demistificirati fenomen femme fatale. Svojo metodo izdela ob kritičnem branju Freuda, Foucaulta, Webra in Vatimma; izpostaviti hoče ideološkokritične in subverzivne aspekte pojava fatalne ženske v poznoromantični literaturi. Tip fatalne Zenske jemlje kot značilno fin-desieclovsko kulturno podobo, ki je po eni strani fenomen kolektivne fantazije, po drugi strani pa odseva določen ženski emancipatomi potencial. Čeprav pristopa C. Hilmes k vprašanju vloge (fatalne) ženske s popolnoma druge strani, vendarle pride v nekaterih točkah do precej podobnih rezultatov kot C. Paglia. Fatalna ženska predstavlja ne le moč, ampak predvsem grožnjo, odseva mučno moško pozicijo, krizo moške samozavesti in re-prezentira dvojno, am-bigvitetno naravo ženske - moškemu vzbuja obenem strah in željo. Bistvena razlika se zarisuje ravno na polju (de) mistifikacije: moment, ki ga C. Paglia pri podobi fatalne ženske spregleda, je moment avtodestruktivnosti, o čemer govori C. Hilmes. Prav zato je moč fatalne ženske zanjo zgolj navidezna, kot je navidezen njen emancipatomi potencial ženske, ki se izmakne tradicionalno podeljeni ji vlogi varuhinje domačega ognjišča, čednosti in spodobnosti. Ženskost namreč vladajoča mizoginična zavest identificira z zlim in s tem se njen subverzivni potencial sprevrže v svoje nasprotje. V razliki med obema avtoricama bi lahko iskali prav sledove di-stinkcije med dvema konceptoma zahodne kulture: ameriško in evropsko. SVET Sreda, 18. novembra 1992 NOVICE Demonstracije proti Rabinu TEL AVIV - Več desettisoč Izraelcev protestira proti odločitvi premiera Rabina, da bi se z Arabci pogajal o zasedenih ozemljih na Golanski planoti, (Telefoto: FAH) Zahod za embargo na prodajo orožja Siriji in Iranu TOKIO - Sedem industrijsko najbolj razvitih držav skupine G-7 namerava proti Iranu in Siriji uvesti embargo na trgovanje s konvencionalnim orožjem, piše japonski Vomiuri Shimbun in se sklicuje na vladne kroge v Tokiu. Strokovnjaki za nadzor oboroževanja skupine G-7 se bodo sestali v petek v Nemčiji in razpravljali podrobnostih uvedbe embarga. Govorili bodo tudi o uvedbi podobnega embarga proti Severni Koreji, Etiopiji, Iraku in Libiji. Proti Iraku in Libiji že velja embargo Združenih narodov. Dogovor članic skupine G-7 naj bi bil prvi korak k uvedbi mednarodne prepovedi izvoza tankov, težke oborožitve in drugega konvencionalnega orožja na svetovna krizna območja. (STA/DPA) Češki in slovaški parlament o razpustitvi federacije PRAGA - Češki in slovaški parlament sta včeraj glasovala o deklaraciji, ki zvezni skupščini predlaga, naj sprejme vladni zakon o razpustitvi Ceško-Slovaške federacije. Besedilo deklaracije sta v ponedeljek sestavili komisiji obeh parlamentov. Zakon o razpustitvi federacije naj bi zaCel veljati 31. decembra letos. Svojo kandidaturo za predsednika nove Češke države je že napovedal Vaclav Havel. (STA) Ukrajina ohromljena KIJEV - Potem ko je Ukrajina prejšnji teden uvedla lastno denarno enoto, je Rusija od nje zahtevala, naj ji nafto in plin plačuje v konvertibilni valuti. Zaradi tega je Ukrajina skoraj ohromljena. Pošiljke nafte in plina, za katere so se dogovorili s posebnim sporazumom, so se oktobra zmanjšale za veC kot tri Četrtine. Tudi pred tem so bile dobave neredne, ker je rubelj nenehno izgubljal svojo vrednost. Ukrajina bo kljub pičlim konvertibilnim sredstvom morala privoliti v ruske zahteve, Rusija pa si s tem želi povečati delež prodaje nafte in plina za konvertibilno valuto. Do zdaj je namreC za to valuto prodala le 8 od 31 ton nafte in plina. (AFP) Vsak peti Američan proti Židom VVASHINGTON - Raziskava bostonskega inštituta za raziskave javnega mnenja, ki jo financira protirasistiCna organizacija ADL, je pokazala, da je kar 20 odstotkov odraslih Američanov pro-tižidovsko nastrojenih. Od 1.100 vprašanih jih 39 odstotkov ni izrazilo nikakršnih predsodkov, 41 odstotkov jih ima nekaj, skrb pa zbuja podatek, da je kar 37 odstotkov Črnih Američanov nestrpnih do židovskega prebivalstva. (STA/DPA) Težko uresničljive obljube VVASHINGTON - Novi predsednik ZDA demokrat Bill Clinton se bo po nastopu svoje dolžnosti srečal tudi z nekaj težavami pri uresničevanju obljub iz predvolilne kampanje, Čeprav ima v kongresu večinsko podporo.Tako bo najbrž težko uresničil obljubo, da bo odpravil prepoved zaposlovanja homoseksualcev v vojski. Se več težav komentatorji pričakujejo pri spremembi in uveljavljanju novega sistema zdravstvenega zavarovanja in zmanjšanjul proračunskega primanjkljaja, ki ga želi Clinton začasno še povečati. Opozicija pa mu zagotavlja, da bo v tem primeru onemogočila izvedbo njegovee strategije postopnega zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, ki trenutno presega že več kot štide-set milijard dolarjev. (APF, telefoto: FAH) Trinajst mrtvih v napadu Tamilskih tigrov COLOMBO - Tamilski tigri so v napadu na vojaški objekt, ki leži na severu Sri Lanke, ubili 13 ljudi, poročajo vojaški predstavniki. V sporočilu je še zapisano, da je bilo v dveumi bitki ubitih najmanj devet upornikov. Od leta 1983 je v spopadih med gverilci in pripadniki šri-lanških varnostnih enot umrlo več kot 17.500 ■ «11 NEMČIJA / KONGRES SPD EVROPA / EVROPSKO SKUPNOST DUŠIJO ODPADKI Manj tujcev, drugačna Nemčija? Omejevanje azila Smetarska industrija prinaša čisto zlato Nemci izvažajo v Francijo celo odpadke iz bolnišnic Matthias Benirschke BONN - Socialdemokratska opozicija Nemčije je na svojem izrednem kongresu z veliko večino sprejela predlog ustavnih sprememb, s katerimi bodo tujcem omejih pravico do azila. Čeprav se njihova zamisel o pripi-ranju nemških vrat še vedno razlikuje od ostrejše in bolj desničarske različice kanclerja Kohla in bodo za ustavne spremembe še potrebna pogajanja, so socialdemokrati v noCi med ponedeljkom in torkom vendarle spremenili sebe in Nemčijo. Njihov dolgoletni predsednik berlinski župan in nekdanji kancler Willy Brandt se najbrž obraCa v grobu, Čeprav so nedavno preminulega državnika citirali tako rekoC vsi govorniki na kongresu. Ko je predsednik stranke Bjoern Engholm ponovil Brand-tove besede iz leta 1972: "Nemci, lahko smo ponosni na svojo domovino", je hkrati pozabil povedati, da je azil na Nizozemskem rešil Brandtovo življenje med drugo svetovno vojno in da je pokojni voditelj še tik pred svojo smrtjo potožil, ker njegova država ne poskrbi za vse, ki so potrebni zatočišča. Odločitev socialdemokratov pa ni samo prelomnica za stranko, ki je doslej prisegala na človekove pravice zatiranih z vsega sveta, najbrž bo spremenila vso Nemčijo. Ne samo zato, ker bo eni od najbolj odprtih evropskih držav prihranila milijarde mark za tiste tujce, ki si tam želijo samo boljšega življenja. Nemčija zdaj postaja normalna država, ki poCasi pozablja na krivdo druge svetovne vojne. Zato lahko po tem koraku pričakujemo, da bodo Nemci kmalu zahtevali tudi sedež v VS ZN, v prihodnjih letih pa se bodo morda odločili tudi za aktivnejšo udeležbo v evropskih in medatlant-skih vojaških dejavnostih. Lahko pa podvomimo v besede vodilnih Socialdemokratov, da bodo zaradi zapiranja vrat za tujce varnejši tisti, ki zatočišče v resnici potrebujejo. Nasilneži, ki napadajo priseljence, bodo našli izgovor za svoja dejanja tudi v primeru, Ce jih bo v Nemčiji samo deset, saj jim delo olajšuje popustljivost policije, ki je levi skrajneži v 70.letih niso poznali. Nemčija 90.let je morda prebolela sramotne spomine iz druge svetovne vojne, toda e združitvijo z revnimi in potlačenimi vzhodnimi brati je dobila dovolj novih frustracij za divjanje mladih nasilnežev. (I.K.) HAMBURG - Nekakšna zlata mrzlica stresa podjetnike, ki se ukvarjajo s prevozom in obdelavo strupenih odpadkov. To so ljudje, ki ravnajo vedno po Črki zakona. Varstveniki okolja pa se bojijo, da se bo izvoz odpadkov še povečal, ko se bodo januarja 1993 na »enotnem trgu« ES odprle vse meje. V komisiji ES menijo, da bi morali vse odpadne materiale kategorizirati kot izdelke in jih tako izenačiti z blagom, za katerega veljajo pravila svobodne trgovine. Po drugi strani pa evropski parlament želi, da bi izvoz odpadkov dovolili samo na območju OECD, ki vključuje 24 držav; tedaj bi namreC bogatim državam preprečili, da svoje odpadke izvažajo v tretji svet. Kritiki osnutka predpisov, ki ga je pripravila komisija ES, pravijo, da je v predlogu veliko lukenj, zaradi katerih bi se odvažanje nevarnih odpadkov v tretji svet in vzhodnoevropske države nadaljevalo. Odpadke bi lahko izvažali tudi pod pretvezo, da gre za reciklažo. Komisija tudi ne predvideva možnosti, da bi posamične države ES prepovedale uvoz odpadkov. Ko se bodo meje v ES odprle, prevoza odpadkov ne bo več mogoče nadzorovati. »Število nezakonitih prevozov se je leta 1991 v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 20 odstotkov,« je povedal Karl-Ludwig Mohr, inšpektor nemške kriminalistične službe (BKA). V 90 odstotkih teh primerov so bili odpadki na poti v tretji svet in vzhodno Evropo. Polzakonito so letos odpadke prevažale tudi Romunija, Albanija, Estonija in Egipt. Po ocenah ekološke organizacije GLOBE, katere sedež je v Bruslju, v 19 državah, ki so hkrati Članice ES in EFTA, vsako leto ostane več kot dve milijardi ton odpadkov. Na Zahodno Nemčijo pride od tega približno 250 milijonov vsakdanjih odpadkov in 10 milijonov ton izjemno strupenih posebnih snovi. V Nemčiji stane sežig ene tone usedlin lakov ali topil 2000 DEM. Pr edelava ene tone odpadkov s primesmi zelo strupenih polik-lor bifenilov (PBC) stane 7500 DEM, ene tone pesticidov in raznih laboratorijskih kemikalij pa tudi do 12.000 DEM. Ti stroški - in tehnični standardi - so v drugih državah nižji. Strokovnjaki pravijo, da podjetjem že zdaj ni težko deklarirati svojih posebnih odpadkov kot komercialno blago in jih poslati Cez mejo. Andreas Bernstorff, izvedenec, ki dela v Hamburgu za organizacijo Greenpeace, trdi, da je nezakonito pošiljanje odpadkov v tretji svet in vzhodno Evropo mogoče zmanjšati le s popolno prepovedjo izvoza. Predpisi v ES pa so premalo jasni oziroma vsebujejo preveč lukenj. »Trgovanja z odpadki ne bi bilo moC nadzorovati niti z napihnjenim birokratskim aparatom,« pravi Bernstorff. (STA/DPA) BUENOS AIRES -Evfemizmi, olepševanja, niso nic drugega kot še ena oblika hinavščine. Pogosto se zgodi, da se nam upira uporaba trdega in neposrednega izraza in se zato poslužimo bližnjice s prikritim sinonimom. Pred mnogo leti se je svet delil na bogate in revne dežele. Delitev pa je veljala natanko do tistega dne, ko si je neki capin izmislil tisto o razvitih in nerazvitih deželah. Oznaka je lepše zvenela, a se ni najbolje obnesla. Čedalje bolj poglobljene študije o Človekovem vedenju so pokazale, da ima pojem nerazviti lahko tudi slabšalni pomen, kot bi nekomu rekli, da je prizadet. Zato se je pojavila še oznaka dežele v razvoju, ki pa se je kmalu spremenila v dežele tretjega sveta. Prvi svet naj bi tako sestavljalo sedem najbolj bogatih držav na Zemlji, za drugega ni bilo nikdar jasno določeno, katere države so v njem, revni pa so prevzeli status elanov tretjega sveta. Sestajali so se na mednarodnih kongresih in vsi smo bili priCe, da so duhovnike, ki so se potegovali za izboljšanje položaja najpotrebnejših bližnjih, imenovali duhovniki tretjega sveta. Nekaj naivnežev je mislilo, da je prehod iz tretjega v prvi svet tako preprost, kot Ce napreduješ v športnem tekmovanju. Zato ni čudno, da so mnogi Argentinci po nekaj teniških igrah, ki sta jih odigrala PISMO IZ BUENOS AIRESA Kako sta nastala prvi in tretji svet in kako so revni ostali revni lil Alejandro Birner predsednika Menem in Bush, verjeli, da so že prestopili v prvi svet. Smešno je poslušati politične komentatorje v Argentini, ki so nekatere težave poskušali razložiti kot posledico vključitve v prvi svet. Tudi pretirano zvišanje cen so poskušali razložiti s podatkom, da gre za cene prvega sveta. V zadnjem poletju se je v Argentini pojavila zaskrbljujoča epidemija kolere, bolezni, tesno povezane z revščino. Tako se je tudi razkrila laž slogana in Argentinci smo enkrat za vselej razumeli, kako smo daleč od prvega sveta. Pred nekaj tedni pa smo kljub vsemu doživeli vdor ene izmed značilnosti prvega sveta: neumnosti. Bilo je tedaj, ko je italoame-riška prostitutka, znana kot Madonna, poslala na svetovno tržišče pornografsko knjigo s pomenljivim imenom Sex. Založba je natisnila milijon primerkov in jih razposlala po vsem svetu, se pravi po vsem prvem svetu. Pred knjigarnami v Londonu, New Yorku, Tokiu, Parizu in Rimu so bile dolge vrste kupcev. V nekaj urah je izdaja v celoti pošla. Tudi v Buenos Airesu ni moglo biti drugače. Kolektivna histerija je prišla tudi do teh obal in v šestih urah ni bilo niti ene knjige več. Nepotešeni bralci so takoj sestavili sezname Čakajočih, da bi prišli Kako daleč je prvi svet? (Foto: TRIO) vsaj do druge izdaje. Založba je namreC takoj začela vrteti tiskalne stroje, da bi tako Cim-prej prodajala nove odtise. K vsemu pa še dodatek: cena primerka uspešnice (pojem ni bil nikdar bolje uporabljen) se je sukala med petdesetimi in šestdesetimi dolarji. Toda v Argentini je bila naprodaj za devetdeset dolarjev. Tako je namreč v prvem svetu. Obstaja »nepoboljšljiv odpor« proti imenovanju stvari z njihovim pravim imenom, toda z ljudmi,je drugače. Z balkona na trgu Svetega Petra ali z najbolj neznane in neznatne politične tribune se neprestano govori o težavah revščine. Kot bi se odgrnila težka in temna zavesa in bi Človeštvo konCno razumelo, da obstajajo tudi reveži. Bralci revij in Časopisov se seznanjajo z zapletenimi pregledi in statistikami, ki nazorno govorijo o nenehnem naraščanju revščine. Vse kaže in vsi se strinjajo, da je na svetu čedalje več revežev in, mimogrede, da so ti vsak dan revnejši. Prvi pogled na ta pojav, na rast ozavešCanja o tej temi, kaže, da se je Človeštvo odločilo spoprijeti s problemom in odpraviti socialne razlike. Toda dokler se milostne fraze ne bodo spremenile v konkretne popravke te krute stvarnosti, bo vse le prazno govorjenje. Dotlej bomo bogate in revne še vedno naslavljali zgolj z evfemizmi, olepšavami. V. BRITANIJA / BEGUNCI „ Britanci ne dajo vizumov Vlada trdi, da zavrnjeni begunci živijo v hotelih ob slovenski meji LONDON - V Veliki Britaniji je izbruhnila prava politična vihra. Notranje minstrstvo zavrača prošnje za vstopne vizume večini bosanskih beguncev, ki jih je zbrala dobrodelna britanska organizacija Alert in ki v Sloveniji Čakajo na nadaljnjo usodo. Od 181 je vizume dobilo le šest beguncev, ki imajo sorodnike v Britaniji, o usodi dveh beguncev, ki nujno potrebujeta zdravniško pomoč, pa še odločajo. To je britanska vlada sporočila v ponedeljek pozno zveCer. Poslanci v spodnjem domu parlamenta so bili ogorčeni. Predstavnik laburistov je dejal, da gre za »barbarsko odločitev« in za veliko sramoto. Zdaj laburisti pozivajo notranjega ministra Kennetha Clarka, naj odločitev še enkrat preudari, liberalni demokrati pa zahtevajo od vlade posebno pojasnilo. Toda Charles VVardle, minister, zadolžen za emigracijo, pa je v torek v radijskem intervjuju vladno odločitev trmasto zagovarjal. Dejal je: »Osebni položaj teh ljudi se v ničemer ne razlikuje od položaja deset tisoCev drugih, ki bi radi zapustili bivšo Jugoslavijo. Ne moremo jih primerjati z begunci, ki imajo prednost in za katere Združeni narodi in mednarodni RdeCi križ želijo, da jih sprejmemo, in to bomo tudi storili.« Minister VVardl je poudarjal, da se mora vlada pri odločanju o tem, koga sprejme in kdo je resnični begunec, popolnoma opirati na mnenje Org3' nizacije združemnib narodov in Mednarodn3' ga RdeCega križa. S tatu5 pravega begunca, ki iti3 pravico do politicneg3 azila, pa doloCa 2enev' ska konvencija iz let3 1951, ki postavlja pog°l »dobro utemeljeneg3 strahu pred pregani' anjem«. VVardl trdi, da so 1K dje, ki so jim zavrni*1 prošnje za vstopne vizU me, »trenutno v hoteli® na avstrijski meji s Sle venijo«, daleč od boji5 ^ Dejal je tudi, da tudi dri1 ge evropske države za*1 tevajo vizume in ne spt® jemajo vsakogar, ki pri® na mejo. Notranji minister senci Tony Blair sice zagovarja režim viz3 mov, Ceš da je polih , odprtih meja nesprejet1 ljiva, odločitev britansk® ga notranjega ministre pa vendarle obsoja ko1 »neverjetno, obžalovati vredno in nečloveške Po mnenju RdeCega kri begunci nujno p°tr g bujejo Človekoljub3 pomoč. Zanje so v Bri niji pripravljena bi* lisca. Notranji minister K® i, neth Clarke je v tor® k popoldan v intervjuju;3 britansko TV druZ BBC potrdil vladno od ^ Citev in poudaril, da v temeljito proučili vs posamezen primer. ,g/ Na pripombo, da K (jj Ci križ imenuje te 1).^ vojne žrtve, ki uu) ,g potrebujejo pomoC, P? britanski notranji ti (£l ster odvrnil, da j® :e mnenje ljubljanske v RdeCega križa, ki v ^ri' no ni seznanjena z tanskimi zahtevami- SVET Sreda, 18. novembra 1992 HRVAŠKA / ODPRTE RANE Obletnica Vukovarja Dokumenti OZN postavljajo Vukovar v srbsko krajino Ines Sabalič ZAGREB - Leto dni mineva, odkar je padel Vukovar. Eden izmed elanov tedanje hrvaške vlade demokratične enotnosti trdi, da je umik Zbora narodne garde in branilcev Vukovarja zahtevala mednarodna skupnost. V povračilo je Hrvaški ponudila internacionalizacijo krize oziroma njeno priznanje v okviru obstoječih meja ter Prihod mirovnih sil ZN. Po tem naCrtu Vukovar ne bi mogel biti hrvaška enklava v srbskem okolju, saj bi to oviralo izvajanje mirovnega načrta po območjih. Ta mirovni naCrt ZN, znan kot Vanceov naCrt, je Hrvaški obetal postopno vračanje suverenosti in konec vojne. Odločitev, da obramba Vukovarja ni veC smiselna in da je protektorat ZN v nekaterih delih Hrvaške nujen in razumen ukrep, je danes, leto dni kasneje, rnogoče preveriti tudi v stvarnosti. Nujno in razumno je bilo, da so pred letom streljanje ustavili. Številne analize vseeno opo-zarjajo, da bo konec vojne, ki se približuje leto dni po padcu Vukovarja, odvisen samo od tega, ali bo Srbiji uspelo uresničiti VeCino vojaških ciljev v P Bi in na Hrvaškem. Vse kaže, da so zasedena območja politično prav zaživela šele pod pokroviteljstvom ZN. Na primer dokumenti, ki jih je izdajal urad polkovnika HromaCenka, nekdanjega poveljnika ZN za vzhodni sektor, so spravljeni v mapi z naslovom: UNPA - Republika Srbska krajina. O drugem primeru sta poročala Časnika Times in Guardian. Kanadski poveljnik mirovnih sil v južnem sektorju naj bi krajevnim srbskim oblastem v Banjaluki plaCal 49.000 dolarjev, saj so te od ZN zahtevale »varnostni depozit v višini 250.000 dolarjev za plačilo morebitnih stroškov, do katerih utegne priti«. Čeprav je kanadski poveljnik kovček z dolarji izročil srbskim oblastem, njegove enote še vedno nimajo dovoljenja, da bi se približale Banjaluki. Odločitev mirovnih sil, da srbskim krajevnim oblastem plačajo »davek«, utegne biti nevaren presedan, spodbuja pa tudi nenaklonjenost hrvaške javnosti, ki ne vidi nobenega smisla v tem, da enote Unproforja ostajajo na Hrvaškem, saj se doslej še noben begunec ni vrnil v Vukovar ali v katerokoli drugo mesto, iz katerega je bil pregnan. HRVAŠKA / ZASEDENA OZEMLJA Življenje v ruševinah Poroka na prostem VUKOVAR - ”Zdaj sta združena pred Bogom”, je pravoslavni pop rekel Draganu in Ljiljani, ki sta se pravkar poročila v cerkvi sv. Nikolaja v Vukovarju - pravzaprav v tistem, kar je od nje ostalo: z zidovi, ki komaj še stojijo pokonci, z razkrito streho in z velikim kraterjem sredi cerkvene ladje, nad katero se pne nebo. Mladoporočenca sta se spoznala med strahotami srbsko-hrvaške vojne. Za poroko sta si izbrala prav te ruševine in poročila sta se dan pred 18. novembrom, prvo obletnico, srbskega zavzetja mesta. Vukovar je še zmeraj v ruševinah. Večina pločnikov je še vedno zasutih. Skozi podrte zidove in izvotljena okna lahko opazimo zasilna prebivališča, sestavljena iz kosov pohištva, nabranih od vsepovsod. Srbske oblasti si prizadevajo, da bi mestu strahov vdihnile življenje. Danes živi v Vukovarju približno 15.000 prebivalcev, ki so po večini srbske narodnosti. Mesto je pred vojno štelo 55.000 prebivalcev in med njimi je bilo Hrvatov nekaj veC kot polovica. Med obleganjem je v mestu umrlo od 2.500 do 5.000 prebivalcev, kot poročajo različni viri. Precej njihovih trupel so odkrili opazovalci ZN v množičnih grobnicah. Triintridesetletna Le-posava, ki je med obleganjem Vukovarja v kleti preživela 3 mesece, zdaj živi med podrtijami, s svojo enajstletno hčerko Djurdjo in devetletnim sinom Milanom. Spijo na dolgi in ozki klopi, ob sveči, ker v Mitnici, kot se je nekdaj imenovala ta mestna Četrt, elektrike še ni. Mitnica je bila tudi zadnje oporišče srbskih sil pred je padcem Vukovarja. Le-posava je brez dohodkov. Toži, da je v celoti odvisna od RdeCega križa, od "pomoči, ki prihaja po kapljicah ”, "Vsak lahko dobi samo 300 gramov kruha na dan. Moko in olje pa tako ali tako zasežejo vojni dobičkarji”, še doda. Drugi ji pritrdijo. Odkar je Vukovar prešel pod oblast "Republike srbske krajine”, ki so jo enostransko razglasili Srbi na Hrvaškem, Milica Aleksič in njen brat Jovan Borota nista dobila še nobene pokojnine. "Včasih nam dajo kak drobiž, ves Cas pa Čakamo, da srbske oblasti uredijo vprašanje pokojnin, ki nam jih je prej izplačevala Hrvaška”, razlaga Milica. Za 14.000 dinarjev (50 nemških mark) si je v Krajini kupila kozo. Mnogi VukovarCani jo skušajo posnemati. Tu in tam je mogoče opaziti kak avtomobil. (STA/AFP) Beograd - Opozorila, da se vojna s področja nekdanje Jugoslavije Jahko razširi tudi na druge države, so vse bolj utemeljena. Interesna Uasprotja je bilo pretekle uui vse bolj opaziti tudi v Političnih in diplomatskih odnosih med balkanskimi državami. Strah mednarodne Politike, analitikov in Poročevalčev, da bi se to Vzdušje lahko preneslo budi na vojaško bojišče, se kaže tudi v besedah s°predsedujoCega že-nevske konference, Cy-jusa Vancea, s katerimi )e °dprl razpravo v Varnostnem svetu: Položaj v nekdanji Jugoslaviji še naprej ?groža mednarodni mir 1Ji varnost.Mednarodna ® upnost mora nujno uajti sprejemljivo rešitev,, da se konflikt ne bi Jtoširil tudi na sosednje Največ skrbi vzbuja Položaj na jugu, v Makedoniji in na Kosovu, Kjer je bilo v minulih 9Qeb nekaj oboroženih incidentov. Ce bi se spo-Padi zaceli širiti, jih ne i mogli več zadrževati v etijem obsegu, saj so i-, ,eresi sosedov preve-• Za Grčijo je make-°nsko vprašanje, kot Pravi premier Mitsota-s> nacionalno vprašaje, za katero potrebuje s°glasje vseh Grkov". V Makedoniji in na Kosovu je več Albancev kot J J žavi, s katero se želijo družiti Srbski naciona-,s i menijo, da makedonskega naroda ni, cjna«Makedoncev« U? j6 Srbov.Podobno m^ujo tudi v Bolgariji. EKSPLOZIVNI EVROPSKI JUG V Beogradu se bojijo, da bo vojna zajela Balkan Sili Nebojša Spaič V njihovi matični Grčija je makedonskim sosedom predlagala, in ti so to sprejeli, naj bi oni zagotavljali nedotakljivost mej te republike. Makedonski predsednik Gligorov pa je njihovo strinjanje s tem predlogom ocenil kot “politični manever" in “grško-srbsko ukano". Vse to protislovje interesov pa že ima svojo vojaško razsežnost. Atene in Tirana sta podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju, katerega podrobnosti so za javnost neznane. Tuji dopisniki iz Tirane so sporočili, da so opazili množičen premik vojaških enot proti meji s Kosovom, jugoslovanska vojska pa trdi, da to ni nic posebnega, ampak le običajna mobilizacija, da bi dopolnili moštvo obmejnih garnizonov. Turčija, ki bo na Balkanu nedvomno imela pomembno vlogo, se je vpletla z grožnjo predsednika Demirela srbskemu predsedniku Miloševiču, naj “nikar ne izzove vojne na Kosovu, kot je to naredil v BiH, saj mu bo to preprečila tuja vojaška intervencija.". Bolgarija se je že ponudila, da bi iz njenega ozemlja lahko izvedli “morebitni vojaški poseg na območje nekdanje Jugoslavije". Sofija je takšno možnost zanikala, a šele potem, ko je podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju z Ankaro. Nic manj dramatičen ni spopad interesov na severnem območju. Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve je v svojem letnem poročilu nenavadno odločno zatrdilo, da tej državi »največja nevarnost grozi iz Madžarske«. Najnovejši povod za takšno ugotovitev je zemljevid, ki ga je izdalo madžarsko geografsko društvo, na katerem je Transilvanija oziroma Erdelji, del Romunije, kjer živijo Madžari, narisana kot neodvisna država. Tudi Vojvodina je na tem zemljevidu posebna država kakor tudi Kosovo. Jasno je, da so srbski interesi, vsaj kar zadeva madžarsko vprašanje, sorodni romunskim. Da je temu tako, potrjuje tudi zahteva enega od romunskih senatorjev, naj Romunija, ZRJ in Češko—Slovaška obnovijo nekdanjo »Malo Antanto«, vojaško zvezo, ki so jo te države ustanovile med obema vojnama. Taka zveza bi bila, kot je izjavil, spet potrebna zaradi madžarskega ekspanzionizma in zamisli o obnovi Av-stro-Ogrske. Kako resno je vse skupaj, dokazuje madžarski odgovor z najvišje ravni, saj je minister za zunanje zadeve Geza Jeszensky izjavil, da »se sicer pojavljajo zamisli o obnovi Male Antante, usmerjene zoper Madžarsko, a pravih razlogov za takšno zvezo ni«. V balkanske spore se bo nujno vmešala tudi Rusija. Uradna Moskva sicer skuša vztrajati pri stališčih, za kakršna se zavzema svetovna skupnost, a ji gre to vse težje od rok. Eden od glavnih Jelcinovih nasprotnikov je prav prosrbska, nacionalistična opozicija, ki stavi na karto pravoslavja, slovanstva in bratstva, Jelcina pa skuša predstaviti kot izdajalca teh idealov. Po nekdanji Jugoslaviji in po ozemljih, ki jih na Hrvaškem in v BiH nadzorujejo Srbi, se neprestano sprehajajo najvišji predstavniki ruske opozicije, posebno medijsko pozornost pa je vzbudil prihod ruskega generala Pilatova na hercegovsko bojišče. Pilatov je povedal, da ga pošiljajo »ruska pravoslavna cerkev, Častniki iz generalštaba in opozicijska domovinska fronta«, šele Cez nekaj dni pa je postalo jasno, da je general že v pokoju in da je bil znan kot velik nasprotnik demokratičnih sprememb v Sovjetski zvezi. Strah, da se vojna ne bi razširila, je Čutiti tudi v srbskem političnem življenju. Kmalu bodo izredne volitve, demokratična opozicija je vse bolj enotna in po moCi vse bolj enakovredna vladajoči stranki. §§§ BIH / OPOZICIJA SE ZDRUŽUJE________ »Od nikogar nismo zahtevali zemlje« i Predsednik Muslimanske bošnjaške stranke Adil Zulfikarpašič o Bosni in Bošnjalkih __________ Neva Miklavčič Predan LJUBLJANA - Adil Zulfikarpašič je elan jugoslovanske demokratske alternative, predsednik Muslimanske bošnjaške stranke in lastnik ugledne švicarske finančne družbe. Pri 15 letih je postal elan Skoja. Partizanom se je pridružil leta 1941. Ustaši so ga leta 1942 obsodili na smrt in mu kasneje kazen znižali na 20 let zapora. S pomočjo partijske organizacije iz Zagreba je pobegnil iz njihovega ujetništva. Leta 1945 je bil imenovan za predsednika sodišča. Nasprotoval je smrtni obsodbi tako imenovanih saboterjev. Pobegnil je v Italijo (leta 1946), odkoder je odšel na študij v Avstrijo. Leta 1954 je v Švici odprl manjše podjetje. Je muslimanske vere, po narodnosti Bošnjak. Živi v Zuerichu. - Govorite o bošnjašt-vu kot o humani obliki nacionalizma. Ali je v pohodu nacionalizmov o Cem takem sploh mogoče govoriti? Ali ni neodvisna Bosna iluzija? »Ne, Bosna je bila v svoji zgodovini nedovi-sna dlje kot Srbija, Hrvaška, da o Sloveniji sploh ne govorimo. Vedno sem zavzemal za to, da bi bila Bosna suverena in samostojna in da ne bi izstopila iz Jugoslavije na silo, po poti preizkušnje, trpljenja in pokolov, ampak naj bi bil to prvi korak našega razčiščevanja odnosov v konfederaciji. To sem priporočal tudi Hrvatom in Slovencem. Govoril sem, da nas slo- vo lahko stane na stoti-soCe življenj. Nic na tej zemlji ni vredno tolikih žrtev. Nic. O humanem bosanskem nacionalizmu sem govoril zato, ker smo bili od začetka zadovoljni s tistim, kar smo imeli. Nikogaršnje zemlje nismo zahtevali, niti nismo mislili, da smo boljši od drugih. Prizadevali smo si samo za enakopravnost. To je bilo realno in humano. Ljudje, ki se veCno branijo, so pripravljeni tudi ubijati, da bi ohranili življenja svojih otrok. Uboj pa ni humano dejanje niti v boju. Vzeti življenje je izključni privilegij narave in boga, ne človeka. Po mo- Adil Zulfikarpašič jem mnenju se ljudje ne bi nikoli vojskovali za politična prepričanja, Ce bi se držali osnovnih moralnih norm. Pogovarjali bi se, se prepirali, ne bi pa se ubijali. Nikakršna svobodna Bosna ni vredna žrtev, ki jih zahteva ta vojna. Mogoče smo bili ogroženi ogroženi nacionalno, mogoCe versko, vendar so nas v šolah učili naši profesorji. Splačalo bi se boriti za enakopravnost, ustanavljati politične stranke, ne splaCa pa se ubijati in biti ubit. Slovenci ste imeli malo žrtev, to me veseli. Hrvati so imeli precej hujšo izkušnjo, mi pa še nismo prišli na konec poti... Srce me boli, ko vidim, v kakšnem položaju je moj narod. Zato pa pravim, mogoCe bi bili diskriminirani v Jugoslaviji, a Ce bi bila to alternativa vojni, bi bila to stokrat boljša pot. Ne želim, da bi ta izjava koristila tistim, ki zagovarjajo Jugoslavijo, temveč tistim, ki so za razum, humanizem, reševanje lastnega naroda. Navsezadnje smo bili v Bosni najštevilčnejši narod. Dejansko sem verjel, da lahko s Srbi sklenemo pameten sporazum, sicer ne bi s tem niti zaCel. Tudi zdaj govorim tistim, ki ne verjamejo. Nekdanji jugoslovanski narodi se bodo morali spet zbližati med seboj, Ce drugega ne bodo trgovali kot sosed s sosedom, in to paC ni nikakršna sramota.« 18 11 II is in 1 At 11 I: Olj lil ■ 11 lil a, m 16 11 m NOVICE Clintonovi sodelavci v Beogradu BEOGRAD - Trije predstavniki novega ameriškega predsednika Billa Clintona so pred nekaj dnevi obiskali Beograd, kjer so se sestali s predstavniki zvezne vlade in z voditelji več političnih strank. Pogovarjali so se o političnih razmerah v Zvezni republiki Jugoslaviji. Gre za eno od skupin strokovnjakov, ki jih je prihodnja Clintonova administracija poslala na turnejo z nalogo, da v obiskanih državah zberejo Cim več podatkov o političnih razmerah. Na podlagi njihovih poročil bo ameriška administracija pripravila novo globalno zunanjo politiko ZDA. (STA in Tiker) Slovenci odhajajo iz Sarajeva SARAJEVO - Prvi konvoj s 140 Slovenci bo danes krenil iz Sarajeva, Ce ne bo večjih spopadov ali napadov, ki bi njihovo evakuacijo lahko ovirali, je izjavil Peter Toš, svetovalec slovenske vlade, ki je od sobote v Sarajevu. Konvoj s Slovenci bo prečkal območja, ki jih nadzorujejo srbske sile. Iz Beograda pa bo proti Sloveniji potoval Cez Madžarsko. Drugi konvoj z 222 Slovenci bo iz Sarajeva krenil v petek in prečkal območja, ki jih nadzorujejo Hrvati, prek zahodne Hercegovine do Splita. Od Splita do Ljubljane pa jih bodo prepeljali z letalom. Ce bo treba, bodo najpozneje v 30 dneh organizirali še tretji konvoj, je dejal Peter Toš. (STA) »Vojne v Sandžaku ne bo« BEOGRAD - Vodja Stranke demokratske akcije Sandžaka Sulejman Ugljanin je za beograjsko tiskovno agencijo Tiker izjavil, da vojne v Sandžaku ne bo, ker je oblast v srbskih rokah, Muslimani pa so neoboroženi in zanjo niso pripravljeni. «To, kar se pri nas dogaja, je nadaljevanje politike srbskega režima zadnjih let. ZaCelo pa se je s protimuslimansko propagando in poveličevanjem Cetništva v srbskih medijih. Od začetka vojne v Bosni in Hercegovini pa so se pritiski in nasilje nad Muslimani povečali, vse z namenom, da bi Sandžak etnično očistili,« je dejal Ugljanin. (Tiker) Srbi okrepili napade na severu BiH SARAJEVO, ZAGREB - Srbske enote so v noči na torek okrepile napade na severu BiH, radio BiH pa je sporočil, da je srbsko topništvo srdito obstreljevalo Breko. Pri tem je bilo na obeh straneh precej mrtvih in ranjenih. O srditih spopadih na območju BihaCa in zahodnega dela BiH pa je poročal zagrebški radio. (STA/DPA) Morillon napoveduje konec vojne SARAJEVO, ZAGREB - Na pogajanjih o spoštovanju premirja med sprtimi stranmi v Bosni in Hercegovini so za korak napredovali, je dejal poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v BiH general Philip Morillon. Po njegovem se vojna bliža koncu. Sprte strani so se dogovorile, da bodo odprle stalni kopenski koridor za oskrbo Sarajeva. Potekal naj bi od hrvaškega pristanišča PloCe do Sarajeva, nemoteno pa naj bi ga uporabljale sile Združenih narodov in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. V Ženevi že imamo politični naCrt o prihodnosti BiH, tukaj pa smo dosegli sporazum o prekinitvi spopadov, je izjavil Morillon in poudaril, da bodo Sarajevo verjetno v kratkem demilitari-zirali. (ST A/DP A) Grčija zavrača obtožbe o kršenju embarga proti ZRJ NEW YORK - Grčija je zavrnila vse obtožbe ZDA v zvezi s tem, da krši embargo Združenih narodov proti ZR Jugoslaviji. Pred objavo rezultatov preiskave komiteja za sankcije pri Združenih narodih so takšne trditve neutemeljene, je po razpravi v Varnostnem svetu dejal grški veleposlanik. Ameriški veleposlanik v ZN Edward Perkins je v petek pred Varnostnim svetom izjavil, da ZDA utemeljeno sumijo, da so tankerji družbe Thita du Pirde iz Grčije prepeljali veC kot 200.000 sodčkov nafte in naftnih derivatov v Črnogorsko pristanišče Bar. Po Perkinsovi navedbi Cmi gori dovažajo nafto tudi italijanske in egiptovske pomorske družbe. (STA/AFP) Pojdite v Sarajevo! LJUBLJANA - Po dvodnevnem obisku porušenega in trpečega Sarajeva se je slovenski zunanji minister Rupel odločil sprožiti mednarodno diplomatsko akcijo, sporoča slovensko zunanje ministrstvo. Ministre držav članic KVSE je pozval, naj tako kot on obiščejo bosansko prestolnico. "Tako bi se na lastne oči prepričali, kako neučinkoviti so bili vsi mednarodni ukrepi, “ je med drugim v pismu evropskim zunanjim ministrom zapisal Rupel, “napadalcem pa bi dali znak, da svet Sarajeva ni pozabil." Zapletenost položaja ne more biti izgovor za brezbrižnost, meni Dimitrij Rupel, saj je položaj v Sarajevu Crno-bel: na eni strani so do zob oboroženi napadalci, na drugi goloroko mestno prebivalstvo. Sreda, 18. novembra 1992 SLOVENIJA NOVICE Ivan Bizjak prepričal TV gledalce LJUBLJANA - Predsedniški kandidat Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Bizjak je na predstavitvi v ponedeljek zvečer na TV Slovenija premagal tekmece, so ugotovili krščanski demokrati po telefonski anketi, ki so jo izvedli takoj po predstavitvi. »Skoraj 40 odstotkov od 300 vprašanih je odobravalo umirjen nastop Ivana Bizjaka. Več kot tretjina vprašanih je menila, da je bil Bizjakov nastop najboljši. Petini je najbolj ugajal kandidat Milan Kučan, za Jelka Kacina se je odločilo 7,3 odstotka in za Darjo Lavtižar-Bebler 3,02 odstotka vprašanih. Trije anketirani gledalci so med oddajo celo zaspali. (M. N.) Dopolnilni predlog liberalnih demokratov LJUBLJANA - Liberalno-demokratska stranka je včeraj predlagala Republiški volilni komisiji, da spremeni odločbe volilnih komisij volilnih enot in da se imena kandidatnih list, ki jih je vložila LDS, dopolnijo tako, da bi v oklepaju navedli ime predsednika stranke: LDS (Drnovšek) - Liberalnodemokratska stranka. Liberalno-demokratska stranka je namreč ugotovila, da so v vseh enotah vložene tudi liste kandidatov Liberalno-demokrat-ske stranke Slovenije - LDSS. Kljub minimalni razliki v imenih list kandidatov obeh političnih organizacij gre praktično za istoimenske liste kandidatov dveh političnih strank. Po navedbah LDS so predstavniki LDSS na novinarski konferenci tudi povedali, da računajo na "zmedo pri volilcih LDS. V LDS so prepričani, da je premajhna razločnost list v nasprotju z zakonom o volitvah v državni zbor, saj naj bi bilo volilkam in volilcem omogočeno nedvoumno izjasnjevanje o posameznih kandidatih oziroma političnih izbirah. (G. G.) France Tomšič na obisku v Savi KRANJ - »Kranjski Savi je uspelo nadomestiti izgubo južnih trgov s 70-odstotnim izvozom na konvertibilne trge,« je povedal generalni direktor Viljem Zener med obiskom predsedniškega kandidata SDSS Franceta Tomšiča. Ta je bil presenečen nad produktivnostjo, ki v Savi - v nasprotju z drugimi podjetji v Sloveniji - ne pada. »Povprečna plača v podjetju je 600 DEM, s Savo pa so zadovoljni tudi pri koncernu Continental,« je povedal Zener. (V.B.) Vseh ne bo grel plin ŠKOFJA LOKA - Stanovalci Hafnerjevega in Frankovega naselja v Škofji Loki naj bi se že prihodnje leto greh s plinom, vendar ne vsi. Ankete so pokazale, da je pri gradnji plinovoda v Hafnerjevem naselju pripravljenih sodelovati približno 80 odstotkov hiš, v Frankovem pa 63 odstotkov in le tretjina stanovalcev v blokih. (B.P) SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 Večina Slovencev je beguncem iz BIH pripravljena pomagati Vlado Miheljak komentira rezultate Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV Begunci niso samo nesporna nova realnost našega okolja, so tudi poudarjena predvolilna tema. Stranke ki so za restriktivnejšo politiko do reke beguncev, ki se vali preko našega ozemlja v okolja in pogosto želi najti svoje pribežališče tudi v ne prevč bogati in prezaposleni Sloveniji skušajo kajpak s prstom kazati na vlado in tiste stranke, ki so po njihovem mnenju prepočasi zapirale meje. Desnora-dikalne stranke imajo celo sila enostaven recept za ažurno reševanje begunske problematike: begunce naložiti na vlake brez voznega reda inusmeriti v obratno smer. No, kakorkoli že. Begunske problematike kot predvolilne temo se ne bomo izognili. Vprašanje pa je, ali lahko stranke na tej problematoki kaj pridobijo. Sodeč po rezultatih najnovejše raziskave Slovenskega javnega mnenja Centra za raziskovanje javnega menja in množičnih komunikacij pri fakulteti za družbene vede, kakšnih velikih dobitkov na ra- čun specifičnega odnosa do begunske problematike ne more vnovčito nobena stranka. V enem stavku povedano: Slovensko javno men j e se skorajda prekriva s dosedanjo vladno politiko do beguncev iz Bosne in Hercegovine. So dovolj razumevajoči za situacijo in stisko, ki je pregnala ljudi iz njihovih domov, so jim pripravljeni po svojih močeh pomagati, ne odobravajo pa novih množičnih prihodov beguncev. Za večino Slovencev ni sporno, da so begunci potrebni pomoči in ve- lika večina (69%) je po lastnih izjavah že prispevala kakšno pomoč. S tem so kajpak prisotnost beguncev kot neizbežno realnost potrdili. Potrdili pa so tudi, kot je razvidno iz grafa z dvotretjinsko večino vladno odločitev, da se dopusti začasna nastanitev tako velikega števila beguncev pri nas. Ta, za marsikoga presenetljiva naklonjenost, pa nikakor ne pomeni, da bi Slovenci bili še pripravljeni tolerirati novih začasnih ali celo stalnih nastanitev beguncev. Ob 75 odstotkih tistih, ki so proti kakršnemukoli novemu spre-jemnju, je 15 odstotkov takšnih, ki menijo, da bi izjeme lahko naredili pri tistih beguncih, ki imajo v Sloveniji svoje sorodnike. Za Slovence je pomemben tudi akcent na statusu "začasnosti". Kar 81 odstokov vprašanih je prepričanih, da bi bilo nedopustno, da bi del beguncev trajno ostal v Sloveniji. Zato tudi velika večina nikakor ne pristane na logiko evropske in svetovne politične javnosti, da so begunci kot posledica vojne na tleh bivše Jugoslaviji predsvem "interni problem" bivših jugoslovanskih republik. Slovenci skušajo razumeti svojo odgovorno- ALI SE VAM ZDI DOPUSTNO, DA BI DEL BEGUNCEV IN BiH TRAJNO OSTAL V SLOVENIJI? , *■■■■■■.......—-•••• —-f — da, dopustno ne vem ne, ni dopustno Center za raziskovanje javnega mnenja In množičnih komunikacij okt./nov. 1992 N = 1924 ČE BI PRIŠLO DO NOVEGA VALA BEGUNCEV IZ BiH, ALI BI JIH BILI PRIPRAVLJENI SPREJETI V SVOJ DOM ALI JIM DRUGAČE POMAGATI? ne vem ne morem pomagati ne bi pomagal pomagal bi kako drugače pripravljen sem jim nuditi materialno pomoč pripravljen sem jih sprejeti v svoj dom Center za raziskovanje javnega mnenja In množičnih komunikacij okt./nov, 1992 N = 1924 st z distance evropske države, ki ni obremenjena z hipoteko zgodovinskih obvez (skupna država, skupna usoda itd.). Izpričana distanca se tudi sklada z odgovori na vprašanje ali bi ob morebitnem novem selitvenem valu begunce iz Bosne in Hercegovine bili pripravljeni sprejeti na svoj dom ali jim kako drugače pomagati. Načelno izpričana pomoč je bolj verjetna iz večje distance in ob manjšem osebnem an-gažmanu. Na svoj dom bi bili pripravljeni sprejeti begunce v 5 odstot- kih, jim materialno pomagati v 17 odstotkih, največ (47%) pa jih je pripravljeno "pomagati kako drugače”, ne da bi definirali kako. Dosledni v svoji naklonjenosti iz "distance" beguncem, ki so po izpričanem mnenju samo začasni gostje Slovenije, so dosledno tudi v dopuščanju njihove avtonomije. Ob tem, da velika večina (80%) meni, da je treba tistim, ki so pri nas, zagotoviti znosno življenje jih 74% meni, da je njihovim otrokom treba zagotoviti šolanje ter večina vprašanih (48%) tudi, da je beguncem treba dopustiti gojenje lastne kulture in religije (ne strinja se 33% anketiranih). Ob takšnem mnenjskem profilu Slovencev do begunske problematike je torej malo prostora za kakršnokoli specifično programsko politiko strank do begunske problematike (permisivno ali nepermisivno). Na beguncih in njihovi tragediji se v predvolilnem boju prav veliko novih točk ne bo nabralo. In najbrž je prav tako. VOLITVE / OPOZICIJA Kdo bo odšel v Argentino? SKD, SLS, NDS in LS: Franco Juri ne bo veleposlanik! TANJA STARIČ, ANITA 2MAHAR, BLAŽKA KRAMAR VOLITVE / TELEVIZIJA Kandidati niso blesteli na TV Televizijo je tri večere posvetilo predstavitvi listin kandidatov Bogo Samsa Stranke nevladne koordinacije so včeraj ponovno potrdile, da na volitvah za predsednika države v prvem krogu ne bodo podprle skupnega kandidata. Menijo namreč, da je večje število opozicijskih predsedniških kandidatov najbolj pametna rešitev, saj to pomeni, da bo zagotovo potreben drugi krog. V igri torej ostajajo Ivan Bizjak, Alenka Zagar-Slana in Stanko Buser, Liberalna stranka pa, kot je znano, svoje glasove prepušča kandidatki Narodnih demokratov. Sicer pa je opozicija svoj redni sestanek namenila predvsem kandidaturi liberalnega demokrata Franca Jurija za bodočega slovenskega veleposlanika v Argentini. Opozicija meni, da je to še en dokaz, da vlada ne izbira naših predstavnikov v tujini po strokovnih, ampak po političnih merilih. Juri ni prišel na proslavo ob osamosvojitvi Slovenije, pravijo stranke opozicije, in tudi sicer je večkrat razglašal svojo projugoslovansko usmeritev, zato za takšno funkcijo ni primeren. Opozicija njegovi kandidaturi ostro nasprotuje, argentinski Slovenci pa bodo, če bo Juri postal veleposlanik, celo organizirali protestne demonstracije. Tiskovno konferenco je sklicala tudi Slovenska ljudska stranka. Marjan Podobnik je poudaril, da na njihovi nacionalni listi kandidira kar 40 odstotkov žensk, zastopane pa so tudi vse zveze, ki delujejo v stranki: kmečka, delavska, ženska, zelena in zveza upokojencev. Da dela za svoje člane, bo SLS dokazala v ponedeljek, ko bodo njeni predstavniki na protestnem zborovanju pred skupščino vladi izročili ponovno zahtevo po vrnitvi dohodnine. Predsedniški kandidat dr. Stanko Buser je predstavil svoj volilni program, med drugim pa je omenil tudi problem ustavnega sodišča. Predsedstvo je namreč prav zaradi tega vprašanja na srečanje povabilo predstavnike vseh parlamentarnih strank. Opozicija je predsedstvu očitala, da je zanemarilo svoje dolžnosti in ni imenovalo vseh članov ustavnega sodišča, prenovitelji pa so menili, da so za neimenovan}e ustavnih sodnikov kriva strankarska nesoglasja v parlamentu. Stranke so se strinjale, da zdaj ni več smiselno začenjati postopkov imenovanja ustavnih sodnikov. Samo Liberalna stranka meni, da za to še ni prepozno, čeprav je do volitev le še štirinajst dni. Dokler namreč ne bodo imenovani vsi člani ustavnega sodišča, v državi ne bo pravnega reda. LS se ne strinja niti z lastninsko zakonodajo, ki je, kot pravi, le velika prevara slovenskega naroda, pri kateri pa ta stranka ni sodelovala. Slovenska televizija ima velik vpliv na to, kako se bodo ljudje odločali in koga bodo volili. Po njenih internih raziskavah naj bi se 81 odstotkov volilcev seznanilo s strankami in kandidati s pomočjo televizije, 47 odstotkov s pomočjo radia in 69 odstotkov prek dnevnikov. Televizija je tri večere posvetila predstavitvi list in kandidatov, v četrtek in petek je predstavila triindvajset kandidatnih list, v ponedeljek pa osem predsedniških kandidatov. Z majhnimi odstopanji je bil pristop vedno enak: vsak kandidat ali predstavnik stranke je imel najprej na voljo 2 minuti za predstavitev programa, nato pa minuto in pol za odgovore na konkretna vprašanja in morda še minuto za morebitne replike. Prvi dve oddaji sta bili strogo protokolarni. V ponedeljek pa se je televizija potrudila, da je bilo drugače. Celotno predstavo so obogatili s prispevki o posameznem kandidatu, o njegovem življenju, o družinskem in delovnem okolju. Narejeni so bili vrhunsko in profesionalno. Vendar pa je bil osnovni pristop te oddaje enak prejšnjim - najprej dve-minutni govor, nato štirje odgovori po minuto in pol na konkretna vprašanja o obrambi, zunanji politiki, pristojnosti predsednika in prisluškovalni aferi. Vse tri oddaje zato lahko ocenimo po skupnem kriteriju. Kljub naporom televizije je bilo vse skupaj obupno dolgočasno. Ponavljajoče torej in pedvsem tako splošno, da je velika večina strank in celo predsedniških kandidatov ostala nerazpoznavna. Takšna bi bila po naših poizvedovanjih skoraj soglasna ocena kritike. Toda slovenski telelvizijski gledalci so odgovorili povsem drugače. Po interni televizijski raziskavi je v četrtek gledalo volilno oddajo kar 46 odstotkov vseh gledalcev, kljub temu, da so na drugem programu predvajali zanimivo nadaljevanko. V petek je gledanost narasla kar na 53 odstotkov. Za ponedeljkov odmev na oddajo pa še ne vemo. Slovenski televizijski pristop do volitev temelji na dveh okoliščinah. V Sloveniji je samo ena televizija, ki ima resnično nacionalni značaj in s tem tudi vpliv. Seveda ne sme nobene od strank postaviti v slabši položaj. Rezultat stroge formalne enakosti pa nujno pomeni pokop časnikarske iznajdljivosti, vročih spopadov, kar dela televizijske oddaje zanimive in privlačne. Tako je v praksi televizija izločena iz odločanja o velikem boju kot najvažnejši informator, vse skupaj pa prispeva k razprševanju glasov slovenskih volilcev. PARLAMENT / ZBORI Poslanci spet o železarnah? Vprašanje je, ali bo skupščina prisluhnila težavam izgubarjev ___________štore / železarna____________ Boris Marolt: Šešok naj me kar razreši Zelezarji pričakujejo, da bodo danes dobili plače -Državno podjetje naj rešuje država Brane Piano Danes se bodo znova sestali poslanci vseh treh zborov slovenskega parlamenta in se lotili dolge vrste novih in nedokončanih zadev prejšnjih sej. Od tem, ki se vlečejo skozi parlamentarno razpravo kot j ara kača, in ki bodo tudi danes v središču poslanske pozornosti, velja omeniti zakon o vladi, sanacijo bank, zakone o republiškem skladu za razvoj, o Agenciji R Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij in o slovenskem odškodninskem skladu. Glede na dogodke v minulih dneh je danes mogoče pričakovati, da se bo parlament končno bolj odločno lotil tudi vprašanja Slovenskih železarn. Parlamentarna-razprava bo gotovo po- V torek dopoldne je bila v prostorih Založbe Mihelač na Kongresnem trgu v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so predstavili knjigo Andreja Capudra z naslovom Mozaik svobode. V njej so zbrani avtorjevi politični govori, ki jih je imel od leta 1985, ko je začel dejavno nastopati na slovenskem političnem prizorišču in bil skoraj dve leti kulturni minister. V Mozaiku svobode so zbrani referati in govori tekala v zvezi z že znanimi zadevami: generalni direktor Slovenskih železarn Andrej Ocvirk je že vložil zahtevo po razrešitvi, z odstopom grozi tudi minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Sešok, štorski železarji pa so za četrtek napovedali stavko, če danes ne bodo dobili plač. Kako se bo na to odzval parlament, je težko predvideti. Iz dosedanjih izkušenj je mogoče sklepati le to, da pritiskov ne mara. Skoraj zanesljivo pa lahko napovemo, da se bodo poslanci lotili tako imenovane prisluškovalne afere. DPZ in ZO sta to temo že uvrstila na dnevni red, ZZD pa bo o njej odločal danes. (I. M.) z raznih srečanj, od Drage do Stične, od obiska Argentine do Prešernove proslave. V knjigi so tudi uvodniki iz Celovškega zvona, ki ga Capuder ureja, pa tudi štirje pogovori z novinarji o kulturni politiki. Po besedah Andreja Capudra je knjiga namenjena predvsem ponovnemu polemičnemu premisleku nekaterih besedil, ki so bila v kulturni javnosti zavrnjena v času njihovega nastanka. »Vlada je v slovenskem parlamentu predolgo odlašala s predložitvijo programa sanacije Slovenskih železarn in treh zakonov, ta pa o tem ni hotel niti razpravljati. Stranke, ki se v predvolilnem času zavzemajo za delovna mesta in socialni mir, so te dni dokazale, da očitno držijo fige v žepih. Železarna Store je pred likvidacijo, saj smo že drugi mesec zapored za plače porabili plačila za še neopravljeno delo in denar za obratna sredstva.« S temi besedami sta včeraj Boris Marolt, direktor Železarne Store, in Gorazd Tratnik, njegov pomočnik, komentirala zadnje dogodke v zvezi s slovenskim železarstvom. Marolt je ob tem opozoril na dejstvo, da skušajo nekateri v javnosti prikazati Železarno Store kot manj problematičen del Slovenskih železarn, pa tudi na to, da so republiške poslance s celjskega območja skušali večkrat seznaniti z razmerami v Železarni Store, vendar med njimi ni bilo dovolj zanimanja. Marolt sicer priznava, da imajo v Štorah dobre proizvodne programe in tudi vpeljane izvozne posle, vendar jih neresnost politikov preveč stane. Po zadnjih podatkih naj bi v Evropi slovenske železarje po zanesljivosti uvrščali za češkimi in madžarskimi in ob bok romunskim. Zaradi tega je Železarna Store izgubila večji del že dogovorjenih naročil za tretje trimesečje, hkrati pa jih zaradi starih dolgov niso niti banke, niti železničarji, še manj Petrol pripravljeni kreditirati. Včeraj se je v Železarni Store vodstvo pogovarjalo z delavci. Do popoldneva pa se jim še ni uspelo dogovoriti, da bi za jutri napovedano stavko prestavili na prihodnji četrtek. Sindikati zahtevajo le plače do plačilnega dne, ki se izteče danes. Marolt upa, da jim bo od države uspelo dobiti denar za plače v nekaj dneh, ven-dar po njegovem brez sprejetja sanacijskega programa tudi za Žele' žarno Store ni več upa' nja. Čeprav so v zadnjih dveh letih število delaV' cev zmanjšali s 3700 na 2100, trgu prilagodili proizvodni program i11 sklenili ugodne izvozne posle, bodo stari dolgovi štorsko železarstvo naj' verjetneje likvidirali. KNJIGE / CAPUDROVI SPISI Manjkal je samo še bivši kulturni minister! Matej Bogataj AVSTRIJA, KOROŠKA, PORABJE Sreda, 18. novembra 1992 ti KOROŠKA / AVSTRIJA BO SPREJELA BEGUNCE KOROŠKA / ČEPRAV MANDAT ZAPADE ŠELE LETA 1994 Srečen konec dolge drame 177 oseb bodo namestili na Koroškem Ivan Lukan CELOVEC - Sedem dni trajajoča drama vojnih beguncev iz Bosne in Hercegovine na Korenskem sedlu se je le srečno iztekla. Avstrijski notranji minister Franz Loschnak je vCeraj opoldne po razgovoru s komisarko za begunska vprašanja v Genfu, Ogato, sporočil, da bo Avstrija »prehodno« sprejela vseh 177 vojnih beguncev, ki so skoraj teden dni prezebali na slovensko-avstrijski meji. Odločitev v prid beguncem je očitno padla pod vse večjim pritiskom avstrijske javnosti, ki je v zadnjih dneh glasno zahtevala njihov sprejem oziroma njihovo namestitev v Avstriji. Begunci so sicer želeli v Veliko Britanijo, le-ta jim pa ni izstavila potrebne vize, da bi lahko potovali skozi Avstrijo. Notranji minister Loschnak je odločitev za Prejem beguncev utemeljil s tem, da mu je komisarka za begunce Zagotovila, da bo v Prihodnosti »odločneje« opozarjala zahodno evropske države na njihovo odgovornost v tem vpraSanju. Na tiskovni konferenci pa je (nehote?) odkril dejansko Ozadje pozne odločitve: Bosanski begunec je na prehodu Korensko sedlo nalepil protest proti britanskemu premieru Majorju (AP) rekel je, da je Avstrija svojo pozitivno odločitvijo zavlačevala zaradi tega, da ne bi povzročila nov val beguncev v Avstrijo. Koroški deželni glavar Christof Zernatto je medtem že izjavil, da je na Koroškem dovolj prostora za prehodno namestitev vseh 177 beguncev, ostro pa je kritiziral britansko odločitev, da od skupno 183 beguncih sprejme samo šest. K odločitvi avstrijske vlade je bistveno pripomogel bivši avstrijski zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager, ki se je vCeraj izrekel za namestitev beguncev s Korenjskega sedla v Avstriji. »Sprejel bi jih osebno, hkrati pa bi Angleže opozoril, da imajo tudi oni obvezo, da pomagajo beguncem iz nekdanje Jugoslavije« je dejal Kirchschlager, ki v Avstriji slej ko prej uživa velik ugled. O avstrijski politiki do beguncev in inozemcem pa je načelno menil, da država ne bi smela zavračati ljudi, »ki so dejansko ogroženi v njihovem življenju in ki ne prihajajo v Avstrijo, ker se da tu bolje živeti«. Bo Koroška res volila že v prihodnjem letu? Priprave na predčasne volitve - Stranke že izbirajo kandidate - Dva možna termina: spomladi in jesenu Ivan Lukan CELOVEC - Čeprav zakonodajna doba koroškega deželnega zbora izteka Sele spomladi 1994, računajo politični opazovalci na Koroškem s predčasnimi volitvami že v prihodnjem letu. Možno je, da bi volili že spomladi 1993, najbolj realistična ocena pa so jesenske volitve. Za razpis predčasnih volitev je potrebna dvo tretjinska večina, to pa pomeni, da bi morala socialdemokratska stranka za tako odločitev pridobiti še tihega koalicijskega partnerja, Ljudsko stranko deželnega glavarja Christofa Zematta. MoCan indic za resnejše Spekulacije za predčasne volitve v strankinih centralah je izbira glavnih kandidatov za deželnozborske volitve, ki je pri socialdemokratih in pri Ljudski stranki v polnem teku. Socialdemokratska stranka na Koroškem je na internih volitvah celo že izglasovala glavnega kandidata za položaj deželnega glavarja, predsednika stranke in namestnika deželnega glavarja Petra Ambrozyja. V teku pa je medtem tudi že izbira kandidatov, ki se potegujejo za sedež v koroškem deželnem parlamentu. Odločitev o dokončni sestavi kandidatne liste bo stranka sprejela na tako imenovani »Koroški konferenci« 28. novembra letos. Kot smo že poročali, ima dobre možnosti tudi koroška Slovenka Ana Blatnik, učiteljica iz Bilčovsa. V zaključno fazo se je privesil tudi izbor kandidatov pri Ljudski stranki. Glavni kandidat za najvišje mesto v koroški politiki je sedanji deželni glavar Christof Zernatto, med kandidati za deželni zbor pa naj bi bil na izglednem mestu Raimund Grilc, župan dvojezičnega mesta Pliberk in koroški Slovenec. Razplet v svobodnjaški stranki bo odvisen od odločitve njihovega predsednika Jorga Haiderja. Ta je izjavil, da je njegov prvoten cilj ponovno osvojiti položaj koroškega deželnega glavarja. Kot znano, je moral Haider zaradi izjave o«urejenosti politike za zaposlovanje v Tretjem rajhu« oddati funkcijo deželnega glavarja. Po zadnjih rezultatih javnomnenjskih raziskav vodi socialdemokratska stranka tesno pred Haiderjevo stranko. Ali bo v koroškem deželnem zboru zastopan tudi slovenski poslanec, ki bo izvoljen na narodnostni listi, ali virilist, je še povsem odprto. Večinske stranke so v tem vprašanju napovedale razgovore, že zdaj pa je jasno, da zagovarja Ljudska stranka virilista, ki bi ga morala imenovati neka (še ne ustanovljena) slovenska narodnostna zbornica, svobodnjaška stranka je za mandat, za katerega je potrebno več kot 8000 glasov, torej za oviro, ki jo narodnostna stranka skorajda ne more preskočiti, socialdemokrati pa za integracijski model v obliki kandidature koroških Slovencev na listah večinskih strank. Ana Blatnik in Raimund Grlic sta možna slovenska kandidata SPO in OVP NOVICE Brez potrpežljivosti ni zbliževanja CELOVEC - Slovensko prosvetno društvo iz Radiš pri Celovcu je letos že tretjič priredilo »Srečanje v dolini«, toda tudi letos ni bilo zaželjenega uspeha. Nemško govoreči sosed se vabilu ni odzval v večjem številu, tako da so Slovenci ostali tako rekoC med seboj. Predsednik društva Tomaž Ogris s svojimi sodelavci kljub temu ni obupal. Prireditev, ki naj bi zbližala pripadnike obeh narodnostih skupnosti v občini Zrelec, si bo utrla pot med nemško govoreče, je izjavil predsednik, »toda za vse je potreben Cas«. Med udeleženci srečanja je bil prvič župan VVoschitz, ki je v svojem govoru izrekel željo po tesnejšem sodelovanju med pripadniki manjšine in nemško govorečo večino. Dvojezično prireditev v kulturni dvorani večnamenske hiše v Zrelcu so sooblikovali kulturni delavci in otroška skupina SPD Radiše, višek pa je bil nastop ansambla »Slovenija«. Cisti dobiček večera je prireditelj namenil akciji »Sosed v stiski« avstrijske radiotelevizije in avstrijske Karitas za pomoč vojnim beguncem v Bosni in Hercegovini. Prva pesniška zbirka I. Kampuš 11 CELOVEC - Galerija Rožek je prd nedavnim poskrbela tudi za literarno noto. V sodelovanju z Mohorjevo družbo v Celovcu je izvedla predstavitev prve pesniške knjige koroške Slovenke Ivane Kampuš »Tvoja sem piščal«. Zbirko liričnih pesmi učiteljice na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu je predstavil Vinko Ošlak, ki je z avtorico sodeloval pri nastajanju knjige. Glasbeno sta večer oblikovala mlada violinista iz Slovenije, Marko Hvala in Igor Godiša. Svobodnjaki polemični glede Južne Tirolske DUNAJ - Glasnik svobodnjaške stranke za Južno Tirolsko VValter Meischberger je, glede na izjavo italijanskega ministra Coste, da je problem Južne Tirolske italijansko notranje vprašanje, dejal, da je imela njegova stranka prav, ko se je proti vila zaprtju mednarodnega spora o Južni Tirolski. Po njegovem mnenju stališče italijanskega ministra dokazuje, da Italija ni nikoli spremenila mnenja o tem vprašanju in se je torej zrušila palača obljub, M jo je voditelj južnotirolske ljudske stranke Riz prikazal svojim volivcem ob zaprtju mednarodnega spora. KOROŠKA / ZA MARTINOVO Koncert letos v Velikovcu Zbori Prosvetne zveze nastopili v veliki dvoranu Neue Burg Velikovec »pednji ■ Letošnji koncert l°venske prosvetne cV?ze je bil v nedeljo pre-eJ drugačen kot običaj-Drugačen, ker ni bil v eWcu in ker ni izzve-. otožno in melanho-y ^Oo. Prenesen je bil v Dl k' vec’ d° nedavnega ^ eoiscitno mesto, v dvo-da*o Neue Burg, v kateri g? Pred dvema letoma ■°Venci, po odločitvi ®sJnega sveta, niso Smeli nastopati. Ce tr°SVetna zveza je kon-n , dala precej vabljiv tnl-u V Kol‘kor kapljic j, 0 let, saj je bil stilno enjen napitnicam in Pesmim o vinu. Kot n ,a89 Za Martinovo k e\lo. Nastopili so V.?04* pevski zbori Dk-e?tin Polanšek z trškega, Trsta iz Zitare vasi, Pevsko društvo iz Sel, Vaščani pojo iz Bilčovsa in Podjuna iz Pliberka. Za uvod je folklorna skupina s slovenskega Krasa- predstavila v pesmi, besedi in plesu primorsko martinovanje, imenovano osmica, za konec pa je številnim udeležencem zapel še Ljubljanski oktet. Posebnost koncerta je bila tudi v tem, da ni bil izveden klasično, temveč so bili vsi zbori neunifor-mirano naenkrat na sceni, pevci so bili v "civilnih” oblekah, pri napitnicah in pesmih o vinu pa so si pomagali tudi s kozarci in majolka-mi. Režijsko zasnovo je pripravil koreograf in režiser Janez Mejač. (M. V.) -Koroška / zborovanje Heimotdienst zopet hujska proti manjšini mesta, kjer bo istočasno potekala deželna konferenca koroške Ljudske stranke. Gre očitno za novo izzivanje skrajnežev, ki želijo na ta način zastrupiti ozračje tudi v pričakovanju predčasnih volitev na Koroškem in Se zlasti glede na sedanjo razpravo o tem, da bi predstavniku slovenske manjšine na Koroškem tako ali drugače zagotovili mesto v deželnem zboru. Dodatno izzivanje je treba najti v dejstvu, da bo do manifestacije prišlo ob konferenci OVP. Dragi del besedila Objavljamo drugi del slovensko-madžar-skega sporazuma o zaščiti manjšin. Prvi del je bil objavljen vCeraj. 11. Člen Podpisnici se zavezujeta, da bosta obveznosti iz tega sporazuma upoštevali pri sklepanju medsebojnih pogodb in programov sodelovanja. Pogodbenici bosta zagotovili sodelovanje predstavnikov manjšin pri sklepanju sporazumov, ki neposredno zadevajo njihove pravice in položaj in ki izhajajo iz tega sporazuma. 12. člen Podpisnici bosta za uresničitev nalog iz tega sporazuma zagotavljali materialno in drugo podporo. 13. člen Nobene določbe tega sporazuma ni dopustno razlagati ali uresničevati tako, da bi se s tem znižala raven zagotovljenih in že doseženih pravic. 14. člen Nobenega določila tega sporazuma ni mogoCe razlagati tako, da bi škodoval ozemeljski integriteti katere izmed podpisnic. 15. člen Podpisnici bosta ustanovili posebno medvladno komisijo za manjšine, ki bo spremljala uresničevanje določil tega sporazuma. V to komisijo bosta vladi podpisnic za vsako zasedanje imenovali ustrezno število elanov. Člane komisije iz vrst pripadnikov manjšin imenujeta vladi na predlog manjšinskih organizacij. Medvladna komisija se bo sestala vsaj dvakrat letno, izmenično v obeh državah podpisnicah. Medvladna komisija ima naslednje naloge: - obravnava aktualna vprašanja manjšin v obeh državah; - ocenjuje uresničevanje obveznosti iz tega sporazuma; pripravlja in sprejema priporočila za svoji vladi v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma in po potrebi predlaga njegove spremembe. Komisija sprejema stališča soglasno. 16. člen Ta sporazum bosta podpisnici ratificirali v skladu s svojo zakonodajo Sporazum bo začel veljati 2 meseca po izmenjavi obvestil o ratifikaciji, komisija iz 15. člena pa se lahko imenuje takoj po podpisu sporazuma. 17. člen Ta sporazum velja 5 let. Veljavnost se podaljša vsakokrat za nadaljnjih 5 let, če ga katerikoli od podpisnic ne odpove 6 mesecev pred vsakokratnim potekov v pisni obliki. Sporazum je sestavljen v Ljubljani dne 6. novembra 1992 v dveh izvirnikih v slovenskem in madžarskem jeziku, ki sta oba enako veljavna. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: * Celovec * Beljak * Bekštanj * Brnca * Borovlje * Galicija * Globasnica * Goselna vas *Grabštanj * Hodiše * Kotmara vas * Kriva Vrba * Labot * Podrožca * Podgorje * Psinja vas * Podklošter * Podgorje * Ruda * Selo pri Škocijanu * Svatne * št. lij * Škocijan * Šmarjeta v Rožu * Šmohor * šmihel/Pliberk * Št. Primož * Struga * Tinje * Velikovec * Vrba * Železna Kapla ITALIJA, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJNA Sreda, 18. novembra 1992 NOVICE Mario Cuomo bo obiskal Italijo RIM - Guverner ameriške države New York Mario Cuomo bo dopotoval na nekajdnevni obisk v Italijo. Jutri se bo v Rimu sestal z zunanjim ministrom Emiliom Colombom in s pooblaščenim upraviteljem državne letalske družbe Alitalia Giovan-nijem Bisignanijem ter se nato udeležil sprejema na ameriškem veleposlaništvu, v soboto in nedeljo bo obiskal Salerno, v ponedeljek in torek pa se bo mudil v Milanu. Belgijski zunanji minister pri Colombu RIM - Italijanski minister za zunanje zadeve Emilio Colombo je sprejel predsinočnjim svojega belgijskega kolego Willyja Claesa. Vest je sporočila Far-nesina Sele včeraj s pojasnilom, da sta ministra obravnavala predvsem razvoj Zahodno-evropske unije (njen ministrski svet bo zasedal pojutrišnjem) in odnose med posameznimi Članicami Evropske skupnosti v vidiku bližnjega zasedanja evropskega sveta. Spričo dejstva, da bo prevzela Belgija prihodnje leto predsedstvo ES, je minister Colombo naglasil, da bi kazalo pomnožiti stike med državama in to - zaradi«usmeritvenih konvergenc»-tudi na politični ravni. MSI spet zahteva vrnitev Istre TRST - Fašisti zahtevajo od rimske vlade, naj ne prizna Slovenije kot naslednice nekdanje Jugoslavije in naj pravzaprav popolnoma izniči pariški mirovni sporazum iz leta 1947 in Osimski sporazum iz leta 1975. To zahtevo je MSI vključilo v resolucijo, ki so jo včeraj v rimskem parlamentu vložili njeni poslanci. MSI zahteva tudi od vlade, naj se odločno zavzame za vrnitev Italiji Istre, Reke in Dalmacije. Tržaška federacija MSI, ki je predstavila to pobudo poslancev skrajne desnice, napoveduje "ljudsko mobilizacijo" proti Osimskim sporazumom in vrsto shodov po tržaških ulicah. Moč Severne Lige v Milanu popušča MILAN - Ustanova Directa je izpeljala mnenjsko raziskavo o tem, kaj menijo Milančani o gospodarstvu, politiki ter institucijah, zadevna vprašanja pa je zastavila«vzorcu»507 oseb. Zlasti zanimivi so odgovori, kaj mislijo ljudje o Bossijevi ligi, ki je zbrala na političnih volitvah aprila letos kar 18 odstotkov glasov. No, danes bi zanjo spet«gotovo»glasovalo samo 8,7 odstotka anketiranih, a 50,9 odstotka se ne bi zanj o »nikoli »opredelilo. Za tako imenovano severno republiko se je spet opredelilo komaj 4,1 odstotka vprašanih, odstotek tistih Milančanov, ki se zavzemajo za federalizem, pa znaša 16,2. Velik del milanskega prebivalstva je naklonjen še zmerom državni enotnosti, torej zavrača kakršno koli delitev Italije, Čeprav se postavlja na stališče, da je potrebno priznati deželam mnogo širšo avtonomijo (76,7 odstotka). Na vprašanje, kateri politiki bi se lahko najuspešneje zoperstavili Bossiju, so odvrnili, da Mario Segni (25,6 odstotka) in Nando Dalla Chiesa (22,3 odstotka). Natanko 57,2 odstotka Milančanov dalje meni, da župan Borghini in njegov odbor nista sposobna rešiti problemov, ki tarejo to velemesto, medtem ko bi jih bilo 75 odstotkov (25,4 «sigumo» in 49,3 «verjetno») pripravljenih podpreti mestni listo, ki bi jo vodile verodostojne in poštene osebnosti. Nazadnje je 80,3 odstotka povprašanih zatrdilo, da so optimisti glede bodočnosti Milana kot evropske metropole, a dve osebi na vsake tri sta izjavili, da se v Milanu dobro živi. Težave na prelazu Brenner zaradi snežnega meteža BOČEN - Brenersko cesto in avtocesto so zaradi silovitega snežnega meteža avstrijske oblasti zaprle za vsa vozila, ki nimajo zimske opreme. Na ploščadi pred mejnim prehodom se je že nabralo precej vozil, ki niso v stanju nadaljevati poti, ker vozniki niso imeli s seboj verig. Drugi »srečneži« pa so v strupenem mrazu in bičani od meteža nameščali verige, tako da so lahko nadaljevali pot. Plugi cestne družbe ANAS so zaman skušali očistiti cestišCe, saj je močan veter sproti izničeval njihovo delo. Za danes napovedana ohladitev je torej že včeraj zajela Južno Tirolsko, saj se je meja sneženja spustila do 800 metrov nadmorske višine. Podoben položaj je tudi v Venetu, kjer je za vse gorske ceste obvezna zimska oprema, v dolinah pa dežuje. Novo zaslišanje Salvatoreja Ugiestija MILAN - Sodniki, ki preiskujejo ozadje podkupninske afere, bodo danes ah jutri zaslišali Salvatoreja Ligrestija, ki leži v milanski kliniki, in ga formalno obtožili zlorabe javne funkcije, torej prekrška, omenjenega že v nedeljski odredbi o preventivnem priporu znanega finančnika. Ligrestije-va odvetnika kritizirata ukrep, za katerega se je sodstvo odločilo tik pred zapadlostjo pripornega roka, tudi sicer pa označujeta ravnanje sodnikov kot neutemeljeno:«Ze od leta 1987 ga imajo na piki, prerešetali so njegova podjetja in mu zaplenili kup listin, toda Ligresti še ni bil nikdar dokončno obsojen. Odvetnika se bosta šele po finančnikovem zaslišanju odločila, ali naj se obrneta na sodišče svobode ah ne. V Livornu zaplenili 132 kg slonove kosti LIVORNO - Finančni stražniki v hvomskem pristanišču so zaplenili včeraj 132 kilogramov slonovih okel oziroma slonokoščenih okrasnih izdelkov, ki jih je pripeljala ladaja VVakamba iz Angole in so bili namenjeni skupini Rimljanov. Tovor je bil redno prijavljen, toda uvoz tovrstnega blaga je prepovedan v smislu vvashingtonske konvencije o zaščiti redkih živali. V samih šestih mesecih so v Livornu zaplenili kar 350 kilogramov slonove kosti in izdelkov. E ' im I m RIM / V PROTIMAFIJSKI KOMISIJI Buscelta razkril tudi važne novosti Zanimivi predvsem pričevanji o umorih generala Dalla Chiese in Alda Mora _____TRST / AKCIJA LASTNIKOV TOBAKARN_ Zapili so tobakarne in odšli v duty free... Protest na mejnem prehodu pri Škofijah Vojmir Tavčar RIM - Članom protima-fijske komisije je orisal glavne smernice mafijskega delovanja in svoje vtise o glavnih epizodah političnega kriminala v Italiji. Toda imen ni hotel povedati. »Povedal jih bom sodnikom, ker se tam informacije spremenijo v sodni postopek in ne postanejo »škandal« ali »vrtinec prahu«. Tom-maso Buscetta, bivši elan »osrednjega vodstva mafije«, ki je začel sodelovati s pravico po zaslugi umorjenega sodnika Giovannija. Falconeja, je politikom ponudil le »predjed«. »Glavno jed in sladice« hrani za sodnike, katerim očitno zaupa veC kot parlamentarcem. Toda njegove besed so kljub vsemu vzbudile v političnih in novinarskih krogih veliko pozornost. V press centru palače San Macuto, kjer ima sedež protimafijska komisija, se je vCeraj zjutraj kar trlo novinarjev, ki so v strogi tišini poslušali magnetofonski posentek Buscettovega pričevanja pred komisijo. Dve sta bistveni novosti, ki jih je Buscetta zaupal elanom komisije. Prva zadeva umor generala Alberta Dalla Chiese, ki je bil ubit leta 1982 v Palermu. Kaže pa, da naj bi ga mafijski kolovodje, Mafijski skesanec Tommaso Buscetta tudi na sugestijo neke »državne entitete«, načrtovali že tri leta prej. Buscetta je bil zadolžen, da stopi v stik z Rdečimi brigadami, ker je mafija upala, da bi ultrardeCa teroristična organizacija lahko prevzela odgovornost za zločin. Ko pa so RB predlog zavrnile, je morilski naklep začasno spodletel. Izvršili so ga tri leta pozneje, ko so mafijski morilci podtaknili bombo v generalov avto ter ubili njega in njegovo ženo. Druga zadeva ugrabitev in umor Alda Mora. Buscetta trdi, da je bil tedaj v zaporu v Cuneu, mafija pa naj bi ga zadolžila, da stopi v stik z zaprtimi brigadisti in ugotovi, ah bi bilo lahko mogoče osvoboditi pred- sednika KD. Buscetta pravi, da je zahteval premestitev v Turin, kjer bi lahko navezal stike z Rdečimi brigadami. Toda bil je premeščen v Milan in nato Neapelj in možnost posredovanja je splahnela. O umoru demokrščan-skega evropskega poslanca Salva Lime je Buscetta dejal, da Lima sicer ni pripadal mafijski organizaciji, bil pa je v stiku z njo in ji naredil veC uslug. Lima je bil po oceni Buscette ubit, ker so hoteli morilci spraviti v težave načelnika demokršCanske struje, kateri je evropski poslanec pripadal: bivšega predsednika vlade Andreottija. Andreotti je že popoldne reagiral in v intervjuju za agencijo Associated Press poudaril, da Lima ni bil »dr. Jekyll in Mr. Hide«, paC pa pošten politik, ki si s svojo politično angažiranostjo ni priboril materialnih dobrin. Najbrž ima prav sodnik Antonino Caponetto, ko trdi, da mora »bomba« Buscettovih izjav še eksplodirati, vprašanje je le, kdaj. Pa tudi, Ce bo država pripravljena reagirati in zadati mafiji hud udarec. Da bi pa bila mafija, kot trdi Buscetta, na smrtni postelji, je v tem trenutku zelo težko verjeti. Marjan Kemperle TRST - Skupina veC kot sto prodajalcev tobaka iz tržaške in goriške pokrajine je vCeraj protestirala na mejnem prehodu pri Škofijah zoper italijansko državo, zoper finančne stražnike, predvsem pa zoper duty free trgovine Cez mejo, ki so jim v zadnjih letih s prodajanjem tobaka po brezcarinski ceni odšCipnile del zaslužka. Prodajalci tobaka so po vsej Italiji že dalj Časa razjarjeni, ker jim država ne pošilja veC tobaka za prodajo. Zadeva je znana: delavci državnih tobačnih tovarn veC kot mesec dni ne dovolijo tovornjakom, da bi odvažali tobačne proizvode iz tovarn iz protesta zoper nameravano privatizacijo. Pokrajinska skladišča in tobakarne so se v tem Času domala že izpraznile, tako da so se znašli prodajalci brez občutnega vira njihovega dohodka. Na Tržaškem je njihov položaj še toliko težji, ker se morajo spoprijemati z zanje “nelojalno” konkurenco slovenskih duty free prodajaln. Po veC papirnatih protestih so včeraj stopili v akcijo. Njihova sindikalna organizacija Zveza italijanskih prodajalcev tobaka FIT je odredila Skupina lastnikov tobakarn je včeraj demonstrativno kupila cigarete v duty freeyu (foto Križmančič) popoldansko zaprtje tobakarn. Na povešene navojnice so lastniki zalepili pomenljiv napis: «Duty free shop odprt -tobakama zaprta«. Zbrali so se nato v središču mesta in se nato podali na mejni prehod pri Rabujezu. Tu so razvili transparent, na katerem so zahtevali ve C pregledov finančnih stražnikov in manj tihotapstva. »Prinašanje celih kar- tonov cigaretnih zavojčkov v Italijoriz duty freejev predstavlja legalizirano tihotapstvo, »nam je povedal Uči Sedmak, ki ima svojo trafiko na Proseku. »Nismo ne proti ljudem, ne proti nikomur, zahtevamo le, naj finančni stražniki opravljajo svoje delo. V Trstu deluje 230 tobakarn: vsak lastnik mora plačati letno 2 milijona in pol lir za vladno koncesijo za prodajo tobaka. Mi smo to že plačali državi, država pa nam sedaj ne dovaža tobaka,»je potožil. Giorgio Zuccato, ki upravlja tržaško skladišče tobaka, je potrdil, da zadnjih 40 dni ni bilo veC nobene pošiljke tobaka. Pretekli teden je vsakemu prodajalcu posredoval po en povsem simboličen karton tobaka, od petka dalje pa je njegovo skladišče prazno. Medtem ko se je ena skupina manifestantov udeležila tiskovne konference, na kateri sta vsedržavni predsednik FlT Ragni in tržaška predsednica Alessiova ponovila zahteve prodajalcev tobaka, se je skupina kakih 30 ljudi odpravila Cez italijansko mejo v kompasov duty free shop. Tu je vsak nakupil po en karton cigaret in skušal »legalno« pritihotapiti cigarete v Italijo (vsak v Trstu živeCi državljan lahko prenese Cez mejo le dva zavojčka cigaret). Finančni stražniki jih seveda niso pustili Cez mejo. Na kraju je posegel tudi vodja carinarnice Volterrani: šele po dolgotrajnem sporazumevanju so se lahko manifestanti vrnili v Italijo, a so morali prej pustiti svoje pakete cigaret v carinskem skladišču. RIM / USTAVNA REFORMA Ta teden v komisiji konkretno soočanje med raznimi stališči Predsednik komisije De Mita pripravil organski predlog za nadaljnjo razpravo _____GORICA / ZASEDANJE OSIMSKE KOMISIJE_ Tudi v agromeleorologiji možnosti za sodelovanje Srečanje italijanske in slovenske delegacije še danes RIM - Doslej so komentatorji sklepali lahko predvsem na osnovi polemik. Od danes se bodo posamezne stranke zaCele opredeljevati, pa Čeprav z dokaj ozkim predstavništvom, kot je tisto v medparlamentarni komisiji za ustavne reforme. Komisija bo danes začela glasovati o hipotezah reforme volilnega zakona in o amandmajih k ustavi na osnovi gradiva, ki ga je pripravil predsednik komisije, demokristjan Ciriaco De Mita. Po tem prvem krogu glasovanj organski predlog za nadaljnje delo komisije bo gradivo. De Mita je tako uresničil svojo obljubo, da bo v tem tednu spodbudil v komisiji konkretno soočanje med raznimi stališči in pogledi. Zadovoljstvo nad to fazo je izrazil socialist Labriola, ki je poudaril, da bo komisija končno začela sklepati, predstavnik DSL Barbera pa je dodal, da je bil narejen korak naprej. »Ni bil še dosežen sporazum,« je menil Barbera, »soglašamo pa o nujnosti, da je nek sporazum treba doseči.« O opravljenem delu pa bo prihodnji teden predsedstvo medparlamentarne komisije poročalo predsednikoma senata in poslanske zbornice Spadoliniju in Napolitanu. A preidimo k predlogom De Mite: - volilni zakon: komisija meni, da je treba spremeniti sedanji pro-porCni volilni sistem z drugim, ki naj bo uravnovešena sinteza proporC-nega in večinskega sistema, da se zajamči politič- ni pluralizem in se omogočijo stabilne vladne večine. Komisija meni tudi, da je treba dati volil-cem večjo možnost izbiranja svojih predstavnikov, programov in vladnih večin. Omenjena je možnost različnih volilnih sistemov za poslansko zbornico in senat, za katerega naj bi bili značilni večje deželno predstavništvo in uni-nominalna volilna okrožja; - država: predvidena je reforma 117. Člena ustave, v katerem naj bi bile naštete osnovne državne pristojnosti, ostale pa bi bile prepuščene deželam. Severna liga je v tem okviru zahtevala reformo 132. Člena, da bi omogočili združitev veC dežel; - parlament: De Mita predvideva 4 hipoteze ob osnovnem izhodišču dvodomnega parlamenta, v katerem pa bi vsak od dveh domov imel različne pristojnosti; - vlada: dve sta omenjeni možnosti. Po prvi bi parlament imenoval predsednika vlade in mu dal pristojnost, da imenuje ali zamenja ministre. V tem primeru bi uvedli konstruktivno nezaupnico. Druga možnost pa predvideva neposredno izvolitev predsednika vlade skupaj s parlamentom, padec pa bi pomenil tudi razpust parlamenta: - sodstvo: predvidena je med drugim ločitev javnega tožilstva od sodnikov. To je pot, ki jo predlaga De Mita. Kakšen bo zaključek,pa je težko predvideti, (vt) GORICA - V ponedeljek in vCeraj sta zasedali mešani slovensko-italijanski komisiji za mejna vprašanja in za skupno obrambo pred toCo. Gre za komisiji, ki sta predvideni v osimskem sporazumu. Komisija za skupno obrambo pred toCo bo svoje delo zaključila šele danes. Italijansko delegacijo vodi opolnomoCeni veleposlanik Ludovico Car-ducci Artenisio, v njej pa so predstavniki ministrstev in deCelnih služb. Slovensko delegacijo mešane komisije, ki je zasedala v ponedeljek, je vodil pomočnik ministrstva za notranje zadeve, pristojen za mejna vprašanja, Branko Celar, komisiji za skupno obrambo pred točo, ki je RIM - Senatna komisija za parlamentarno imuniteto je preložila odločitev o tem, ali naj pooblasti sodni postopek proti senatorju Carlu Beminiju, ki ga beneško sodstvo dolži vpletenosati v afero podkupovanj v deželi Veneto. Kot se je izvedelo, naj bi se elani odbora odločili za odložitev sklepa na jutri, ker so medtem od Beminijevih zagovornikov prejeli nove dokumente, ki jih želijo pregledati pred dokončnim sklepom o izdaji dovoljenja za sodno postopanje proti demokršCan-skemu parlamentarcu. zasedala vCeraj in bo z delom nadaljevala tudi danes, pa naCeljuje inž. Albin Debevec. Na sinoCnem srečanju z novinarji sta ambasador Carducci in inž. Debevec pojasnila potek in predmet tridnevnih pogovorov, pri Čemer je posebnega pomena obstoječe in bodoCe sodelovanje na področju agrometereologije. Podčrtati namreč velja, da se je delokrog komisije, ki se je prvotno ukvarjala le z načrtom skupne obrambe pred toCo, v zadnjem Času znatno razširil in ostaja prvotni cilj, le eno od področij dela, oziroma sodelovanja. Prav glede izvajanja tega načrta, o katerem tečejo razprave že dolgo Senatna komisija naj bi bila dokumente prejela med 13. in 16. novembrom, šlo pa naj bi za neuradne kopije iz procesnega gradiva, ki ga sodniki niso bili v celoti posredovali komisiji. V teh novih dokumentih naj bi vsekakor bili odlomki iz zaslišanja sodelavca bivšega transportnega ministra Ferlina, ki je obtožen sprejemanja podkupnin. Na jutrišnjem zasedanju bo komisija razpravljala tudi o zahtevi po sodnem postopku proti senatorjema PSI Galup-pu in KD Citaristiju. let sta vodji delegacij na izrecno vprašanje povedala, da so se stvari v zadnjem Času le premaknile naprej in da bo sistem v doglednem Času le začel delovati. VeCji del tehnologije je že kupljen in določeni tudi lokaciji za postavitev dveh velikih radarjev (pri Fossalonu in na Slavniku). Treba je bilo, kakor sta povedala vodji delegaciji, poleg drugih težav, premagati tudi nasprotovanje naravovarstvenikov. Se en element je, ki ga je treba upoštevati in ki je prav gotovo vplival da pred leti porojeni načrt še ni bil v celoti uresničen: preučevanje in nadzorovanje naravnih pojavov ter možnost pravočasnih RIM - Doživljenjski senator Francesco Cossi-ga pred sodiščem? Tudi to se lahko zgodi. Bivšega predsednika republike je namreč skupina nekdanjih partizanov prijavila civilnemu sodišču, ker sodijo, da jih je obrekoval v izjavah, ki mu jih novinar Paolo Guzzanti pripisuje v svoji knjigi »Cossiga -osamljen človek«. Gre za izjave, ki se nanašajo na epizode iz osvobodilnega boja. Pobudniki sodne prijave so senator Arrigo Bol-drini, Taschiero Casadio, Mario Verlicchi in Tri- napovedi naravnih ujm se je izkazalo za zelo zahtevno nalogo. Sodelovanje pri načrtu skupne obrambe pred toCo pa je v zadnjih letih odprlo nove možnosti na področju agrometereologije, smotrne uporabe tašCitnih sredstev, bolezenskih pojavov itd. Tako se recimo zasedanja komisije udeležujejo predstavniki deželne ustanove ERSA in ustreznega zavoda v Sloveniji. Sodelovanje se bo nadaljevalo, saj je po osamosvojitvi Slovenije na tem področju nastopilo drugačno ozračje, je poudaril veleposlanik Carducci in pri tem podčrtal nenehno kvalitetno rast odnosov in sodelovanja. stano Mazzavillani. V prijavi je vsekakor zapisano, da da je obrekoval-nega značaja cela vrsta izjav v navednicah, ki jih je torej moC pripisati Cossigi, v njih pa se bivši predsednik republike med drugim nanaša na zadevo »Gladio« in na poboj okrog sto oseb, do katerega je prišlo v zaporu v kraju Schio in za katerega odgovornost pripisuje skupini partizanov. Bivši predsednik se bi moral pojaviti pred sodniki 8. januarja prihodnje leto, domnevni obrekovane! pa zahtevajo tudi odškodnino. GORICA - V torek sta se v Gorici sestala predsednika obeh delegacij v Stalni slovensko-italijanski komisiji za vodno gospodarstvo, namestnik slovenskega ministra za varstvo okolja mag, Mitja Bricelj in ambasador Ludovico Carducci Artenisio. Jedro neuradnih razgovorov je bilo namenjeno izredno visokim vodam zadnjih dni* Skupna ugotovitev je, da je bilo topo-gledno sodelovanje odlično in v skladu z dogovorom na zadnjem julijskem zasedanju Komisije-Slovenska stran je italijanski zagotavljala neposredne informacije 0 stranju porečja Soče in upravljanju vodnega zadrževal; nika Pikalud v Novi Gorici, s ce-mer so bile poplave na italijanski strani zmanjšane na najmanjšo možno mero* Ob tem je italijanska stran izrazila pripravljenost-da še v letošnjem letu podeli finančno podporo za namestitev merilne postaje pod jezom v Solkanu. Ambasador Carducci Artenisio )'e tudi potrdil italijansko naložbo za izdelavo vodnogospodarskih osnov reke SoCe na slovenski strani, ki b° stekel v letu 1993. PODKUPNINE / SENATNA KOMISIJA Jutri odločitev o sodnem postopku proti Beminiju COSSIGA / SODNA PRIJAVA Bivši partizani proti bivšemu predsedniku FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 18. novembra 1992 POPLAVE / METEOROLOGI IN KLIMATOLOGI Je letošnji dež še »normalen«? Za Američane prihaja do sprememb Vojko Colja TRST - Po nekaj letih sušnega obdobja, ko so nas mediji strašili z najrazličnejšimi klimatskimi teorijami in napovedovali, da se bo zaradi tako imenovanega pojava tople grede temperatura na Zemlji dvignila, tako da se bodo širna območja na našem planetu spremenila v puščave, rodovitne obmorske kraje pa bo zaradi kopnenja večnega ledu zalilo morje, smo sedaj priča popolnoma nasprotnemu pojavu. Po izredno deževnem oktobru, ko takih padavin tržaški hidrometeorološki zavod ni zabeležil vse od leta 1907, je tudi november v znamenju izrednih padavin, le da so tokrat bolj prizadele Goriško kot Tržaško, saj so v ponedeljek v Trstu namerili 20, 4 milimetra dežja, v Gorici pa kar 143 milimetrov. Vseeno pa je bil Položaj še hujši leta 1927, tako da meteorologi kot običajno navajajo, da so sedanje padavine v Diejah stoletne normale. Nedvomno pa so sedanje povodnji hujše kot nekoč. Temu pa ne botrujejo izredne padavice, ker nam statistike navajajo, da so ob koncu Prejšnjega stoletja namerili precej več padavin. 2e ob oktobrskih popla- (Foto Ferrari) vab v Toskani in Liguriji, je bilo jasno, da je glavni krivec Človek. Pretirana seCnja gozdov, izseljevanje s hribovskih območij in ogromne asfaltne in betonske površine ob nesmotrnem »urejevanju« potočnih in hudourniških strug, ki so jih utesnili in preusmerjali, so povečali hitrost izlivanja meteorskih voda v reke. Ce ob povodnji in moCnih padavinah prične za nameček pihati še moCan jugo, je pretok reCne vode v morje oviran, tako da pride do poplav. Kot smo že navedli, metorologi vztrajajo pri »stoletni normalnosti«, ameriški klimatologi pa trdijo, da so sedanji »vremenski vrhunci«: izredna monsunska deževja in siloviti tropski orkani, le prva znamenja klimatskih sprememb, ki naj bi jih povzročil pojav tople grede. Tej teoriji nasprotujejo nekdanji sovjetski klimatologi. Po njihovem je pojav tople grede dobrodošel in pozitiven, ker bi bili brez njega priCa »mali ledeni dobi«, ki naj bi jo povzročile lanske in letošnje izredne ognjeniške erupcije. Zavodom za ljudska stanovanja več denarja! TRST - Politične sile soglašajo glede nuje o preosnovi zavodov za ljudska stanovanja, ustrezna usmeritev Dežele FJK pa ni v skladu z državnim zakonom Cerruti. To so poudarili predsedniki zavodov IACP na sestanku s svetovalsko komisijo za gradbeništvo in javna dela. Te zavode naj bi oblikovali v premoženjsko, upravno in finančno avtonomna podjetja, ki naj bi dalje pomagala zlasti revnejšim slojem, zato naj bi ustanovili poseben socialni sklad in zanj izkoristili 30 odstotkov sklada GESCAL. Toda Dežela ne ravna temu ustrezno, so potožili na sestanku: že leta ne finančna subvencioniranih gradenj in se morajo v finančni stiski obrniti na banko. To je zaskr-bljivo, saj se bo pomanjkanje stanovanj za v najem z odpravo pravičnih stanarin zaostrilo in ker bi morali takšna stanovanja ■ ponujati po nadzorovanih cenah ustanove kot IACP, ki bi tako lahko tudi nadzorovale zasebno nepremičninsko premoženje. Predsedniki zavodov so tudi zavrnili predlog o likvidaciji njihovega konzorcija. RONKE / NOVA ŠTEVILKA REVIJE »II Territorio« zvest osnovni zamisli Publikacija se zavzema za uveljavljanje kulturnih prvin tržiškega območja y(j Inkmnti atlturali Or/ dol Monfejemese Naslovna stran nove številke revije II Territorio Elio Fornazarič RONKE - Po daljšem Času je te dni izšla nova, 29. številka revije »II Territorio«, ki jo izdaja Javno kulturno poliva-lentno središče (CCPP) v Ronkah. Skoraj dveletni premor v izhajanju so povzročili po eni strani pomanjkanje finančnih sredstev, po drugi pa tudi krajevni politični zapleti. To izhaja tudi iz objavljenih prispevkov novega urednika revije Buccarella, predsednika središča Pizzamiglia in sodelavcev Vecchieta in Cumpete. Revija »II Territorio« je dobro znana tudi v slovenskih zamejskih krogih, v katerih si je pridobila ugled zlasti z nepristranostjo, s katero se sooCa z najrazličnejšimi kulturnimi in sociološkimi problemi, vključno s tistimi, ki zadevajo neposredno našo narodnostno skupnost v Italiji. V tej zvezi naj se spomnimo zlasti na dvojno številko 16/17 iz leta 1986 (»Slovenska prisotnost in kultura v deželnem občestvu«), pa tudi 25. in 26. številke iz leta 1989 (»Istra tostran in onstran meje«). Tudi najnovejša številka potrjuje veljavnost osnovne zamisli, ki si jo je uredništvo začrtalo od vsega začetka, aprila 1978. leta, to je zamisel vsestranskega uveljavljanja kulturnih prvin Tržiškega območja. Tako se P.M. Miniussi ukvarja z »Novim pristopom k ljudskim izročilom Teritorija«, medtem ko E. Giorgi obravnava razširjenost angleškega besedišča v italijanskem jeziku in krajevnih narečjih. Zanimiv je prispevek nedavno preminulega G. Brazzodura z naslovom »Ob koreninah tržaške nevroze. Primer Slataperja«. V seriji »Bijografij posoškega socializma« je med drugimi obdelan tudi lik Valentina Komavlija, sodelavca H. Tume, ki ga je zaCrtal Ivan Vogrič. Iz bogate vsebine naj navedemo še poziv k ovrednotenju srednjeveške glasbe (F. Accurso), prispevek o vlogi obmejnih območij pri izvajanju integracijski) procesov (N.M. Kruliac) in daljši intervju z znano znanstvenico Margherito Hack. Ob koncu pa so zbrani izvlečki obravnavanih tem v slovenščini, za kar je poskrbel A. Rupel. »II Territorio« je v prodaji v knjigarnah in v kioskih, posamezni izvod stane 10.000 lir. J^O SREČANJU V BOGENŠPERKU Okteti na Slovenskem se že dogovarjajo o skupnem povezovanju Ustanovili naj bi novo zvezo slovenskih oktetov tako iz matice kot zamejstva trst - Lep *}edavnega srečar, °v- v gladu Bogt j Litiji je njego ®feUce spodbud, jjisljanju o bolj i L0Vezavi teh ko sJ;stav na Slove *ol>ko je aktivnih raznih slov [yiijah sicer ni flan0, ker nekat /kajo z delo' vruSL novi, na. , desetin in b° j ali manj cmpi zaceniai; hUUt' Potrebo in {meli od bc j °ine povez. , Vsai občasni va°jaUstaliene8 j-pieumet Predstava enh oktetov j [°vali na 0 S e n š p e 8a Okteta Borisa iov Ročnosti za sku,ajcSne zv hh oktetov dejstvu, h em sloven i 601 Prosto sk?CU izl kIeP. ki s krajsje skih srečanj oktetov, po vzoru že več let prireja-nih srečanj oktetov Primorske v Ricmanjih v organizaciji domačega kulturnega društva »Slavec« vendar tako, da bi se vsakega regijskega srečanja udeležil kot gost še vsaj po en oktet iz drugih regij, kar bi v tej fazi sodelovanja predstavljajo zaželjeni povezovalni dejavnik. Vsako tretje leto pa bi bilo, po možnosti prav v gradu Bogenšperk. osrednje srečanje oktetov, ki bi lahko imelo tudi tekmovalni značaj. S to zamislijo bodo pismeno obveščeni vsi znani okteti na Slovenskem, vključno s slovenskim zamejstvom v Italiji in v Avstriji, neposredno pa tudi republiška Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ki naj bi po željah organizatorjev bila dejavno pritegnjena k realizaciji in utrditvi zamisli. Na srečanju v Litiji pa je stekla tudi beseda o 300-letnici Valvazorjeve smrti, ki bo prihodnje leto 1993. Za njeno proslavljanje obstaja centralni odbor v Ljubljani, ki mu predseduje član predsedstva R. Slovenije dr. Matjaž Kmecl, središče dogajanja pa naj bi bilo prav v Valvazorjevem gradu Bogenšperk s štirimi žarišči v njegovi neposredni okolici in ev. v Ljubljani. Slovesnost naj bi trajala dva dni: v soboto bi nastopalo določeno število prijavljenih oktetov v posameznih žariščih v nedeljo pa bil v gradu osrednji nastop. Datum tega srečanja še ni bil določen, verjetno bo enkrat jeseni, (jk) _______ TRST / OBISK VALENTINE TEREŠKOVE______________ Trst in Dežela nameravala pognati sodelovanje z Rusi Pozornost luki in znanstveno-raziskovalnim ustanovam treba začeti ustanavljati mešane družbe, sicer pa so razne joint-ventures že stekle in to po zaslugi italijanskega zakona o mednarodni kooperaciji. Podpredsednik Dežele je poudaril sodelovanje na tekstilnem področju (preskrba z bombažem) in na področju lesne industrije (izvoz pohištva). Valentina Tereškova se je sešla še s podpredsednico deželne skupščine Augusto De Piero Barbina, s predsednikoma Trgovinske zbornice Giogiom Tombesijem in Avtonomne ustanove za tržaško industrijsko cono Francom Tabaccom ter s predsednikom deželne svetovalske komisije za zunanje odnose oziroma stike z Evropsko skupnostjo Ugom Polijem. Valentina Tereškova TRST- Furlanija-Julijska krajina in še zlasti Trst se zavzemata za sodelovanje z ruskim gospodarskim oziroma infrastrukturnim sistemom, v katerem vidita referenčni dejavnik za prodor na širše vzhodnoevropsko tržišče, zato deželna vlada podpira možnost sporazuma med Rusijo in Avtonomno ustanovo za tržaško pristanišče glede obojesmer-nega tovornega prometa ter zagon sodelovanja med tržaškimi in ruskimi znanstveno-raziskovalni-mi ustanovami. To je izjavil podpredsednik Dežele in odbornik za industrijo Ferruccio Saro med včerajšnjim sestankom z ruskim odposlanstvom, ki ga je vodila prva kozmonavtka Valentina Tereškova, zdaj državna poslanka in podpredsednica komisije za tehnološke zadeve SND. Ugledna gostja si je ogledala luko in pomol VII ter se izrecno pozanimala za prostocarinski režim, po katerem bi lahko Rusi pošiljali na Zahod svoje surovine in polizdelke. F urlanij a-Julij ska krajina je bila do lanskega leta ena od najbolj privilegiranih partneric Sovjetske zveze, saj je nanjo odpadlo kar 20 odstotkov vsega italijanskega izvoza v SZ, a njeni podjetniki so uresničili tam velike tovarne na usnjarskem, obutvenem in jeklarskem področju, kot tudi hotelske objekte ter infrastrukture, je dejal Saro. Zdaj je Skit) Dežele za Ul v Istri TRST - Podpredsednik deželne skupščine Angelo Spagnol je na Reki prisostvoval predstavitvi spisov pokojnega predsednika Unije Italijanov Antonia Bor-meja, ki jih je izdala «Etnia» (Center za zgodovinske raziskave v Rovi-nju) s sodelovanjem Ljudske univerze iz Trsta. Po nagovoru predsednika reške S k u - p n o st i Italijanov Varljena je o Bor-meju spregovoril glavni tajnik ALUT Rossit. Spagnol je potrdil obvezo Dežele, da bo skrbela za usodo italijanske manjšine. ZELENA LISTA / ODPRTO PISMO Kako bo tržaški sedež RAI spremljal deželne volitve? TRST- Informacijska politika, ki jo vodi deželni sedež RAI, kaže premalo pozornosti do velikih novosti, ki se pojavljajo v političnem življenju, saj je vezana na stare in preživele kalupe. To je mnenje deželnega svetovalca Zelene liste Giorgia Cavalla, ki je glede tega vprašanja včeraj napisal daljše pismo predsedniku novinarskega sindikata Fulviu Gonu in sindikalnemu odboru deželne RAL Cavallo izhaja iz ugotovitve, da se politične razmere tudi v deželni stvarnosti zelo hitro spreminjajo, RAI pa ostaja po njegovem še vedno preveč vezana na preteklost in na zaščito določenega "političnega projekta", ki preživlja zelo hudo krizo. Junija prihodnjega leta bodo deželne volitve, podčrtuje Cavallo, ki se sprašuje, kako bo tukajšnja radiotelevizijska hiša sledila volilni kampanji. "Sedanja usmeritev ne koristi javnemu mnenju in tudi ne novinarjem, saj stalno postavlja v dvom tudi njihovo profesionalnost", je ob koncu še napisal predstavnik zelenih. VIDEM / PISMO UREDNIŠTVU Naš vsestransko bogatejši časopis naj bi več poročal o Beneški Sloveniji Spoštovani urednik. Čestitam vam za bogatejšo obliko Pri-morskega dnevnika, s katero ste postregli bralcem. Rad pa bi videl, da bi časopis poročal kaj več o delu in življenju Slovencev, ki prebivajo v videmski pokrajini. Na ta naCin bi seznanili z razmerami te naše skupnosti prebivalstvo vseh območij, katerim je list namenjen, posebno pa še Slovence na Madžarskem in avstrijskem Koroškem, s katerimi dolga leta delimo skupne proble me. Nekaj veC prostora bi želel tudi za novice iz mesta, v katerem zdaj živim. Slovenci ne bivajo le v Trstu in Gorici, temveč tudi v Vidmu, saj so tod vidna živa znamenja staroslovenskega življa. Mislim na primer na družbo sv. Hjeronima, a nekaj slovenskega se skriva že v samem imenu kraja «Udine» (Udene = Uodene = kjer so poCali) iz leta 983, kar dokazuje, da so bili Slovenci že takrat zasidrani, kjer so danes. Druga moja želja je ta, da bi Cimprej popravili cestni zemljevid, ki ga navadno objavljate na 10. strani. Na tej karti ne vidim trase prometnice skozi Čedad in Kobarid-Tolmin do Ljubljane; karta daje misliti, da enaka cesta za Slovenijo teCe skozi Gorico in Trst. Ta navidezna malenkost škoduje spoznavanju zapu-šCene Benečije in njenega gospodarstva. Dol-žnost Slovenije je, da zemljepise, ki so bili tako tiskani pod bivšo Jugoslavijo, popravi; to velja za vse ceste med Slovenijo in Italijo. Prisrčno vas pozdravljam, Luciano Chiabudini. NOVICE Za nove odnose med ES in Deželo VIDEM - Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je pozval vse podjetnike iz Furlanije-Julijske krajine, naj se v prihodnosti poslužujejo podpor in finančnih sredstev za pospešitev gospodarskih dejavnosti, ki jih daje na razpolago Evropska skupnost. Odbornik je dejal, da bo morala deželna vlada v novem proračunu precej skrčiti izdatke in podpore raznim ekonomskim sektorjem. Za to pa bo morala (tudi organizacijsko) izboljšati splošne odnose z vsemi bruseljskimi ustanovami. Saro je o tem vprašanju obširno spregovoril na posvetu, ki ga je v Vib Manin organizirala Zveza industrijcev. Odbornik je tudi izkoristil priložnost, da seznani industrijce z vsebino deželnega proračuna, o katerem bo tekla v kratkem beseda v deželni skupščini. Uprava bo morala obvezno prilagoditi bilanco za leto 1993 strogi vladni politiki omejevanja javnih stroškov, vseeno pa bo upoštevala vprašanja produktivnih sektorjev in potrebe po okrepitvi nekaterih zelo pomembnih gospodarskih ustanov, kot sta npr. deželna finančna družba Friulia in kreditni zavod Mediocredito. Ferruccio Clavora novi ravnatelj ustanove Ente Friuli nel mondo VIDEM - Ferruccio Clavora, dolgoletni predsednik Zveze beneških izseljencev in priznani družbenopolitični delavec iz videmske pokrajine, je s 1. novembrom nastopil službo ravnatelja ustanove »Ente Friuli nel Mondo«, ki je najmočnejša tovrstna izseljeniška ustanova za goriško, videmsko in pordenonsko pokrajino. Novopečeni ravnatelj je po dveh letih »brezvladja« zamenjal Ottorina Burellija, ki je predsednik Združenja izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. »Priznati moram, da sem izredno vesel nove delovne zadolžitve, ki je brez dvoma sad skupnega prizadevanja in delovanja Zveze beneških izseljencev.« Ente Friuli nel Mondo predstavlja dobršen del deželne izseljeniške stvarnosti in šteje veliko število elanov. V okviru ustanove deluje 165 krožkov »fogolars«, nemala povsod po svetu, zanje pa tiskajo mesečnik »Friuli nel Mondo«, ki ima veC kot 10.000 naročnikov. Clavora nam je povedal, da so ga v vodstvu ustanove dobro sprejeli, saj so poznali njegovo prizadevanje za izseljeniška vprašanja. Dela se je lotil kar hitro, saj ga kratkoročno Čakata dve pomembni pobudi. Prva zadeva pripravo 4. deželne konference o izseljeništvu, ki bo predvidoma v Gradežu, druga, ki bo maja meseca, bo svetovni kongres mladih izseljencev, ki se ga bo udeležilo nad 150 mladih predstavnikov izseljeniških organizacij po svetu. »Pri vodstvu te ustanove (pred dnevi je bil za predsednika potrjen bivši senator KD Mario Toros, op. ur.),« je pristavil Clavora, »so s tem imenovanjem hoteli nekako nagraditi tudi delovanje naše zveze, ki je znala še posebno v zadnjem obdobju najti primerne oprijeme za naše izseljence, predvsem tiste iz druge oziroma tretje generacije.« (rp) Kardiokirurgija v Trstu in Vidmu TRST-Deželni odbornik za zdravstvo Brancati je potrdil, da bosta Trst in Videm ohranila svoja kar-diokirurška oddelka. Predstavnik Dežele je dodal, da sta oba oddelka v preteklem letu izvedla kar 834 kirurških posegov na srene bolnike, na operacijo pa Čaka trenutno veC kot dvesto pacientov, ki prihajajo tudi iz drugih italijanskih dežel. O usodi teh dveh zelo pomembnih zdravstvenih struktur je tekla beseda na včerajšnjem sestanku, ki ga je sklical Brancati in ki so se ga udeležili med drugim tudi voditelji tržaške in videmske Krajevne zdravstvene enote. Za učinkovitejše delovanje potrebujeta obe strukturi vsekakor novo osebje. Visoka funkcija za gen. Colombinija TRST - Poveljnik 5. divizije karabinjerjev »Vittorio Veneto« general Sergio Colombini je bil imenovan na prestižno mesto namestnika vrhovnega poveljnika karabinjerjev. Ob slovesu od svoje divizije, ki ima sicer sedež v Padovi, ima pa teritorialno pristojnost tudi za našo deželo, bo general Colombini danes na poslovilnem obisku v Trstu, kjer se bo sestal z upravnimi, sodnimi in vojaškimi oblastmi. Kasneje se bo preselil v Videm, kjer bo pozdravil osebje tamkajšnjega poveljstva karabinjerjev. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Sreda, 18. novembra 1992 NOVICE Odgovorni urednik Piccola Mario Guaia včeraj na obisku pri SKGZ Na povabilo predsednika Klavdija PalCiCa je včeraj obiskal SKGZ v Trstu direktor Piccola Mario Quaia. Palčic je šefu tržaškega dnevnika orisal vlogo ter delovanje SKGZ in njenih članic v deželi Furlaniji-Julijski krajini, posebna pozornost pa je bila na srečanju posvečena pomenu informacije. Predsednik SKGZ je v tem pogledu podčrtal prizadevanja Slovencev v Italiji, da se ravno na področju sredstev množičnega obveščanja krepijo možnosti za sožitje in uveljavitev interesov prebivalstva ob meji. Seja sekcije SSk za Devin-Nabrežino Sekcijski odbor SSk za Devin-Nabrežino je ob prisotnosti pokrajinskega podtajnika Močnika ocenil politični položaj na občinski ravni, o katerem sta poročala podžupan Brecelj in odbornica Tutova. Glede znane afere Fintour je bilo poudarjeno, da stranka popolnoma zaupa sodstvu in želi, da bi se Cimprej razčistilo ozadje teh dogajanj. Vse uprave, piše v tiskovni izjavi, pri katerih je sodelovaa SSk, so delale pošteno, v skladu z zakoni in v dobri veri. Občinska uprava gotovo ni kriva za Cardarel-lijev krah, saj je naredila vse, kar je bilo v njeni pristojnosti za turistično ovrednotenje Sesljan-skega zaliva ob upoštevanju naCel, ki niso dovoljevala, da bi se zaliv spremenil v rezidenC-no področje. Brecelj pa je ocenil kot nezaslišano to, kar se dogaja okrog načrtovane obrtniške cone. Težave, ki se pojavljajo, dokazujejo, da je v Devinu-Nabrežini zelo težka, Ce ne nemogoča, vsakršna gospodarska pobuda. SSk pozdravlja pripravljenost DSL, da si prevzame odgovornosti v občinski upravi ob točno dogovorjenem programu. Minister Barucci sprejel posl. Colonija Zakladni minister Barucci je vCeraj sprejel tržaškega poslanca Colonija in se z njim v podrobnostih pogovarjal o vprašanju tržaškega centra Off-shore in in o jamstvu za škedenjsko železarno. Kar zadeva vprašanje Off-shore je tržaški parlamentarec ministru v podrobnostih obrazložil stališče tržaških parlamentarcev, ki so se sestali predvčerajšnjim. Poslanec Coloni je v bistvu potrdil pozitivno stališče glede zadržanja, ki ga je vlada sprejela tako v poslanski zbornici kot v senatu glede Osima. Svoja stališča je podkrepil sklicujoč se na nov položaj v bivši Jugoslaviji in na posledice, ki jih ima v sevemo-zapad-nem predelu države, še posebej pa v Trstu. Poleg tega -dodaja posl. Coloni v tiskovnem poroCilu-je treba podrobno preveriti vse druge, po možnosti učinkovite rešitve, ki se ponujajo mestu,-S svoje strani je minister Barucci zagotovil posredovanje vlade, da bi se v vsakem primeru našlo pozitivno rešitev temu vprašanju. Kar pa se tiCe žaveljske železarne je minister Barucci zagotovil polno razpoložljivost, da bi se ji zagotovilo potrebno jamstvo v trenutku, ko bo ministrstvo prejelo potrebno dokumentacijio. Organizacijska konferenca DSL Jutri, 19. novembra, se bo tržaška DSL javno soočala na svoji prvi organizacijski konferenci. Odvijala se bo v kongresni dvorani velesejma (na Trgu De Gasperi, 1) in se bo zaCela ob 17. uri; sklepni poseg Maura Zanija je predviden za 20. uro, v petek, 20. t.m. Na programski konferenci bo DSL predvsem razpravljala o sedanjem političnem trenutku, ko so stranke podvržene številnim napadom in ocenila rezultate, ki jih je dosegla od ustanovitve do danes. Preverila bo pravilnost svojega delovanja v dosedanji eksperimentalni fazi, ki so jo označevale važne obveznosti, kot sta na primer dve volilni kampanji. Uvodno poročilo bo imela tajnica Perla Luša. Vabilo ZSKD za glavni odbor Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev vabi elane glavnega odbora in predsednike vseh včlanjenih društev, da se zanesljivo udeležijo nocojšnje seje glavnega odbora zveze, ki bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na dnevnem redu so pregled delovanja ZSKD, priprave na seminar o ljubiteljski kulturi, ki bo v začetku decembra in predlogi za pobude ob mednarodnem dnevu proti rasizmu. Uvodno poročilo bo imel predsednik Ace Mer-molja, ki bo obravnaval tudi najbolj žgoča vprašanja našega kulturnega vsakdana. KRAS / POBUDA ZA NOVO UPRAVO OBČINA TRST / STAFFIERI Protest je upravičen Je občina rešitev? Mnenji predsednikov obeh kraških rajonov "Kdor sprašuje je provokator" Župan je precej neutemeljeno prekinil ponedeljkovo zasedanje Sandor Tence Protest je upravičen, cilj pa je zelo dvomljiv. Predsednika kraških rajonskih svetov Silvana Moro (Vzhodni Kras) in Dušan Križman (Zahodni Kras) sta prepričana, da imajo prebivalci tržaškega Krasa številne razloge za nezadovoljstvo nad mestno upravo. Ni pa reCeno, da bi nova "kraška občina" rešila probleme, nekatere bi najbrž po njunem mnenju celo zaostrila, kot npr. odnos med mestom in okolico ter morda tudi med Slovenci, ki živijo v mestu in tistimi, ki živijo na Krasu. "Osebno ne gledam z velikim navdušenjem nad zbiranjem podpisov za referendum za novo občino, ki bi združevala približno 15 tisoC prebivalcev in obsegala kar 40 odst. celotnega ozemlja sedanje tržaške občine”, nam je dejala Morova, ki je tudi mnenja, da Opčine nimajo velike tradicije za "samoupravo". Ona razume bolj zahteve ostalih vzhodnokraških vasi (npr. Bazovico), kjer so vaške skupnosti res skupnosti s svojim družbenim in zgodovinskim tkivom, "medtem ko so OpCine v marsičem zelo odvisne od mesta". Nova občina bi lahko bila | Silvana Moro skrajna rešitev, prej pa je treba iskati druge, bolj realistične in dosegljive poti. Realistična pot je po njenem mnenju predvsem rajonski svet, kateremu mora Občina seveda priznati specifične pristojnosti, ki jih danes žal nima. "Tudi po naši krivdi in morda po krivdi Časopisov so ljudje najbrž premalo seznanjeni z delom rajonskega sveta. Nekatere stvari pa niso kar tako padle z neba. Morova je glede tega omenila opensko pokopališče, avtocestni obvoz in asfaltiranje Dušan Križman Narodne ulice, sedaj pa se rešuje problem lokacije smetarske službe in sedeža mestnih redarjev. Za Križmana pa je najpomembnejše, da bi pobudniki zbiranja podpisov za referendum o novi občini najprej toCno in javno pojasnili vse pravne aspekte tega vprašanja. "V spominu imam podobna referenduma v kraju S. Michele al Tagliamento, kjer se je večina prebivalcev hotela priključiti naši deželi, in v Mestrah, kjer je spodletel poskus odcepitve od beneške občine. Reforma krajevnih uprav vnaša novosti pri izvedbi referendumov, Ce se ne motim pa bi imeli v tem primeru volilno pravico vsi tržaški občani, vključno torej s tistimi, ki živijo v mestu. Ne bi hotel, da se zbirajo podpisi za neuresničljive cilje", nam je povedal predsednik zahodnok-raškega sosveta. Protest proti Občini je vsekakor povsem upravičen. "Križ in stari del Kontovela za mestno upravo sploh ne obstajata, treba pa je povedati, da Občina ne zanemarja samo Krasa, ampak tudi mnoge predmestne rajone, ki so v obupnem stanju ter samo mestno jedro. Gre torej za precej globalno zanemarjenost, ki dokazuje, da je Občina glede splošnega upravljanja teritorija popolnoma pomanjkljiva". Predlog za novo občino med Bazovico in Prosekom (ali Križem) pa po Križmanovem mnenju odpira tudi vrsto političnih in narodnostnih vprašanj, ki jih mora naša manjšina skrbno proučiti. "Pred leti so mnoge tržaške nacionalistične sile želele prikazati, da živimo Slovenci samo na Krasu. Danes najbrž mislijo isto, reagirajo pa drugače. Zato moramo dobro preštudirati tudi negativne plati tega problema". Tisti, ki dosledno zahteva rabo slovenščine pri poslovanju občinske uprave in se pri tem sklicuje na razne zakone, upravne sklepe in razsodbe, je pravzaprav provokator. Tako je župan Giulio Staffieri na predsinocnji šeji tržaškega občinskega sveta rezko ocenil svetovalski vprašanji Sama Pahorja (SSk) in Brune Zorzini Spetič (SKP), ki sta svojCas nastopila proti njegovi znani protislovenski okrožnici. Zupan se požvižga na zakone in tudi na okrožnico, ki jo je letošnjega marca izdal tedanji občinski komisar Sergio Ravalli. Predstavnik SSk je Staffierijev odgovor ocenil kot "neodgovor", svetovalka Komunistične prenove pa kot dokaz, da se to mesto namesto naprej, nevarno premika nazaj. Njena stranka bo vsekakor proti tej nacionalistični okrožnici predložila priziv na Deželno upravno sodišče (TAR). Zupan pa je na ponedeljkovi seji poskrbel še za en "podvig", saj je brez utemeljenega razloga prekinil zasedanje, na katerem bi morali razpravljati o tržaški gospodarski krizi. Sejo je prekinil zaradi "nespoštljivega obnašanja" svetovalca Zelene liste Ghersine, njegov sklep Giulio Staffieri pa je podprla večine prisotnih svetovalcev. Do incidenta, Ce ga lahko tako imenujemo, je prišlo potem ko je uprava odgovorila na številna vprašanja in interpelacije. Ghersina je oCital odboru, da v glavnem odgovarja le na pozive Liste za Trst in MSI, medtem ko zanemarja vprašanja ostalih strank. Pri tem je zahteval dosledno spoštovanje občinskega pravilnika, ki obvezuje upravo, da v dveh tednih odgovori na svetovalska vprašanja. V sejni dvorani je tedaj prišlo do ostrega pre- rekanja med Ghersino in Staffierijem, ki se je, kot reCeno, končalo s prekinitvijo seje. Sodec po poteku dogajanj bi lahko župan res za nekaj minut prekinil zasedanje, a ne odložil sejo, ki je imela vrh tega na dnevnem redu še tako kočljiva vprašanja. Svetovalci Severne lige, SSk, Demokratične zveze in SKP so v skupni izjavi obsodili županovo početje rekoC, da so svetovalska vprašanja edino sredstvo, ki jih imajo na razpolago za demokratično nadzorstvo nad delom uprave. Staffieri je po njihoyem mnenju odgovoren za neupravičeno odložitev ponedeljkove seje. Za odložitev zasedanja so glasovali predstavniki MSI in LpT; socialisti, liberalci in demokristjani so se vzdržali, vsi ostali so bili proti, nekateri pa so pred glasovanjem zapustili dvorano. Odborniki, ki so se izrekli za odložitev, so svoje zadržanje utemeljili s tem, da je uprava že namenila skoraj dve uri vprašanjem in interpelacijam, "skupščina pa se mora ukvarjati tudi z upravnimi zadevami". V petek zvečer bo Staffierijev odbor najbrž predložil tudi občinski proračun in triletni razvojni plan. (S.T.) ŠOLSTVO / SLOVENSKI VIŠJI SREDNJI ŠOLI STA BILI PREPOTREBNI POPRAVIL Pokrajina odobrila prispevek 430 milijonov lir za ureditev poslopij zavoda Zois in liceja Prešeren Šolski poslopij bodo ogradili in prepleskali - 40 milijonov oddelku za geometre za opremo kabineta za fiziko in Pokrajinska uprava je odobrila prispevek v višini 430 milijonov lir za popravila in preure-ditvena dela na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in na liceju France Prešeren. Prispevek spada v sklop vsakoletnih nakazil, ki jih Pokrajina po zakonu namenja za šolske gradnje. S prispevkom iz postavke za leto 1992 bi morali opraviti vrsto del v šolskem kompleksu na Vrdelski cesti, kjer imata sedež licej Prešeren in trgovski tehnični zavod Zois, del odobrenih sredstev pa je namenjen tudi za ureditev uCnih prostorov oddelka za geometre, podružnice zavoda Zois, ki ima sedež na območju bivše psihiatrične bolniš- Marjan Kemperle niče pri Sv. Ivanu. Ravnatelj zavoda Zois Ivan Černič nam je včeraj na kratko razčlenil dela, ki jih bodo opravili z odobrenim denarjem. Kakih 150 milijonov lir je predvidenih za ograditev šolskega poslopja liceja Prešeren in zavoda Zois. Doslej je bil namreč dostop do poslopij sila lahek, brez vsake pregrade. Do lanskega februarja je živel v poslopju hišnik, ki je tudi pazil za morebitne nezaželene obiske in goste. Po njegovi upokojitvi Pokrajina ni smatrala zapotrebno, da bi ga nadomestila z drugim. Od takrat je tudi varnost v poslopjih po končanem pouku mnogo bolj vprašljiva. V obeh šolah imajo namreč sila dragocene inštrumente, naprave in računalnike in res škoda bi bilo, ako bi se šoli kar Cez noc znašli brez njih. Ograja je torej prepotrebna. Prav tako sta obe poslopij potrebni prepleskanja. Poslopje zavoda Zois po odprtju še niso popolnoma na novo prepleskali. Pokrajinski uslužbenci so se dvakrat (leta 1983 inleta 1989) omejili na prepleskanje napisov z žaljivkami, s katerimi so desničarski packoni popackali vhod v poslopje. Nadalje bodo s pokrajinskim prispevkom popravili stopnišče na dvorišču, ki vodi do poslopja. S teh stopnic so pred Časom odstranili popokane plošCe. Stopnišče sedaj je res manj nevarno, vsekakor pa ga je treba popraviti. Sto milijonov je nesek, ki je predviden za dokončno preureditev električne napeljave na zavodu Zois. S preureditvijo napeljave so že zaceli pred Časom, saj je bilo treba električno omrežje prilagoditi poostrenim varnostnim predpisom, a so nato dela prekinili zaradi pomanjkanja sredstev. S prispevkom Pokrajine bodo prišli na svoj račun tudi geometri: 40 milijonov lir je namreč namenjenih za opremo kabineta za fiziko in kemijo. Poslopje trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois (foto Križmančič) ŽEPAR / PO SLIKOVITEM ZASLEDOVANJU PRIČEVANJE / ČRNA KRONIKA V TRSTU Zaslužen aplavz za policista Agenta sta v nekaj sekundah onesposobila hrvaškega tatiča Ukrepi, ki jih je predvčerajšnjim p odvzela tržaška kvestura, da bi poostrila pozornost nad varnostjo v mestu, so že vCeraj obrodili prve sadove. Agenta letečega oddelka sta po zasledovanju filmskega tipa onesposobila žeparja in si pri tem zaslužila pošten aplavz mimoidočih. Dogodek se je pripetil vCeraj ob osmih zjutraj. Takrat sta policijska agenta med vožnjo po Ul. Carducci v smeri proti Trgu Stare mitnice opazili na nasprotni strani ceste mladeniča, ki je na vso moC tekel v smeri proti železniški postaji. Policista sta takoj zasumila, da gre za kakega tatu, in hipoma ukrepala: agent-sopotnik je takoj skočil iz avtomobila in stekel za mladeničem, medtem ko je voznik na ves plin kar sredi ceste obrnil vozilo in z vključeno sireno zdrvel proti zlikovcu. Po kakih 400 metrov zasledovanja je vozniku uspelo ustaviti policijski avto pred bežečim moškim, skoraj istočasno pa ga je agent, ki je stekel za njim, dohitel in onesposobil. Ko so mimoidoči videli, kaj se je dogodilo in doumeli, da je šlo za aretacijo žeparja, so agenta nagradili s spontanim aplavzom. Moža postave sta medtem nadaljevala svoje delo. Pri mladeniču sta našla torbico z dokumenti in denarnico, ki jo je žepar, 20-letni hrvaški državljan Andrea Skaron le kako minuto prej ukradel slovenskemu državljanu Radku BarkuCinu. V denarnici je bilo 770 tisoC lir in 500 dinarjev. Policista sta odpeljala rokohitrca na kvesturo, nato pa v koronejski zapor. Vsakodnevni primeri ropanja ostarelih ljudi utemeljujejo sprejete ukrepe varnostnih organov Lokalno časopisje je objavilo vrsto novosti, ki jih predvidevajo na tržaški kvesturi, da bi zagotovili prisotnost policijskih organov na teritoriju, predvsem v zvezi s preventivnimi ukrepi proti tatvinam in ropom, ki se pojavljajo tudi pri nas v vse večjem številu. Včeraj smo po osebni izkušnji ugotavljali, kako potrebni so tudi v našem mestu takšni poostreni ukrepi. V dopoldanskih urah smo se peljali v avtobusu štev. 29, ki vozi v Skedenj. Na razdalji od zadnje postaje na Ul. Cesare Battisti do Goldonijevega trga smo bili priča kar dvem krajam. Dve starejši voznici sta se naenkrat znašli brez svojih torbic, v katerih je ena imela v glavnem dokumente in le nekaj denarja, druga pa je imela v njej večjo vsoto denarja, ker je bila namenjena po nakupih. Nihče v avtobusu ni videl nic nenavadnega, nihče ni opazil nikogar, ki bi na Goldonijevem trgu s sumljivo naglico izstopil iz avtobusa. Okradenki sta seveda izstopili s trdnim namenom, da prijavita tatvino policiji. Malo kasneje smo bili priCa drugemu, prav tako zelo zaskrbljujočemu dogodku. V Ul. Pascoli, kjer ima sedež dom za ostarele, smo naleteli na starejšo žensko, ki je stala pred poštnim uradom in nas prosila pomoči. »Komaj sem stopila iz urada, se mi je približal mladi moški, ki je rekel, da mi bo pomagal Cez cesto. Ko pa sva prišla na drugo stran, mi je strgal iz rok torbico, v kateri sem imela svojo zadnjo pokojnino in se hitro oddaljil. Kaj naj TRST Sreda, 18. novembra 1992 PSI / FILMSKI VEČER PRIREDITVE / NEKAJ MISLI O KONCERTU V MIELI KINO Kavama Astoria Po predvajanju pogovor z Žarkom Petanom S kitaro gradimo složnost in sožitje Slovenski in italijanski glasbeniki dali zgled za boljše sodelovanje v nestrpnem mestu Damiana Ota Prireditelji večerov v Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek pripravili prijeten filmski večer. Predvajali so film »Kavarna Astoria«, ki je nastal po romanu Žarka Petana in je bil posnet leta 1988. Ob koncu večera je bil tudi pogovor z avtorjem. Petan je opisal ozadje nastanka filma »Kavarna Astoria« ter povedal nekaj zanimivih anekdot in zgodb, o katerem delo pripoveduje. Film je postavljen v Maribor in je, kot je povedal sam avtor, »prikaz vojne brez Vojnih prizorov, vojne, ki jo je bilo čutiti že v 40. letih«. »Kavarna Astoria« je bila predstavljena že na desetih mednarodnih filmskih festivalih in je bila povsod deležna priznanja, razen v Sloveniji. Delo je spretno zrežiral Jože Pogačnik, posnela pa ga je kinematografska hiša Viba film. Žarko Petan je v pogovoru s poslušalci predvsem poudaril, da ne gre za avtobiografsko zgodbo, čeprav je snov zanjo Črpal prav iz svojih mladih let (Kavarna Astoria je bila pred vojno last družine Petan - op. ur.). 8V tem delu sem združil svoje spomine in spomine drugih,« je med drugim dejal in poudaril, da gre predvsem za zgodbo Žarko Petan mladega človeka, ki pride v kolesje neke ideologije. Namen tega filma je tudi odkrivanje preteklosti, da bi se iz nje učili za boljšo prihodnost, je še poudaril gost DSI. Tu ne gre za revanšizem, je še dejal Žarko Petan, ampak za potrebo po očiščenju, po tem da ljudje prevzamejo moralno odgovornost za stvari, ki so se dogajale v tistem času; pot do osebne svobode pa nujno vodi mimo tega dejanja, (hj) S petkovim koncertom avtorske rock glasbe je mimo že drugo srečanje iz niza VeC glasov, eno mesto, ki ga Zveza slovenskih kulturnih društev ponuja kot zanimivo »alternativo« jesenskim kulturnim dogodkom v našem mestu. Tudi petkov Rockompot je odražal Zeljo prirediteljev - z Zvezo slovenskih kulturnih društev je tokrat sodelovalo združenje Anagrumba -da se začnejo združevati misli in moči za vzpostavljanje drugačnih, boljših odnosov med Tržačani. Jasno se je ta misel zrcalila na odru gledališča Miela, na katerem so se vrstili mladi slovenski in italijanski glasbeniki. Koncert je otvo-ril slovenski zamejski Ivo Tul, kantavtor, ki je z Albertom Calligarijem pobudnik zamisli tega dogodka. Nastopil je s skupino, ki jo sestavljaljo še basist Fabio Neri, harmonikar Maurizio Marchesich, pevki skupine Taiga Marinka Počkaj in Raffaella Noto. Taiga so se v popolni zasedbi (poleg omenjenih so še kitarist Giancarlo Travani, tolkalist Bruno Meriggioli in basist Fabio Penzo) predstavili občinstvu v tretjem delu kon- certa in ga tudi učinkovito kronali. Skupina The Blackbirds iz Kriza pa je s svojimi italijanskimi in slovenskimi narečnimi pesmimi »povezala« začetek in konec Rockompota. Andrej Košuta (kitara), Paolo De Lorenzi (bas), brata Igor (glas) in Marjan Gustinčič (tolkala) so občinstvo »presenetili»s svojo rock glasbo v pristnem kriškem narečju. Glasbeni dogodek je torej v svoji vsebinski zamisli dosegel zelo dober učinek. Nastopajoči so uspeli ustvariti živahen in »poln»večer, preplavili so dvorano z zvoki in ritmi, ki presegajo običajna pravila tradicionalne prireditvene dejavnosti, na katero smo sicer vajeni v naših krogih. Po zaslugi trinajstih tržaških glasbenikov so v skoraj dveh urah koncerta prišle do izraza misli, ustvarjalna sposobnost, izvirnost in domišljija, v katerih se lahko upravičeno prepoznava naprednejši del našega mesta. Posebej je šlo za novost in izziv na organizacijski ravni: za to priložnost sta združili moči dve sorodni, a kljub temu precej različni kulturni organzaciji tržaške civil- ne družbe. Zveza slovenskih kulturnih društev in združenje Anagrumba sta uresničili skupno dejanje ob želji in prepričanju, da je iskanje skupnih poti za izhod iz začaranega kroga zaprtosti že nujno. V vzdušju mesta, v katerem se je soočenje med večinskim in manjšinskim narodom v zadnjih časih še nevarno zaostrilo, v katerem besede strpnost, razumevanje, medsebojno spoštovanje in sožitje izgubljajo vsak dan bolj svojo vrednost in v katerem so stopile na plan mračnjaške neofašistične sile, ki izkoriščajo šibkosti vladajočega političnega in upravnega razreda ter nekatere zunanje okoliščine za netenje nove mržnje, pomeni prizadevanje Zveze slovenskih kulturnih društev in združenja Anagrumba drzno - tudi tvegano - a vsekakor pogumno izbiro. Delna odsotnost občinstva na petkovem Rockompotu lahko pomeni le delno zanimanje za tovrstne pobude. Zadovoljstvo, ki so ga prisotni izražali ob izhodu iz dvorane, pa vliva drobno upanje, da trud ni bil povsem zaman in da bo sicer dolgoročno morda le obrodil sočni sad. TRST / MEDNARODNE POBUDE UISP prireja v Mieli že drugo filmsko razstavo o gorništvu Filmsko prireditev bodo spremljale še druge vzporedne pobude V ponedeljek, 23. Novembra, ob 21. uri, bodo v gledališču Miela Predvajali film “K2“ Angleškega režiserja ranča Roddama; po Predvajanju bosta poseje novinarja Emanuele Sssara in Piero Spirito. tem se bo praktično ?aCela druga tržaška ^edba mednarodne raz-s‘ave “Kinematografija in gore“, ]q j0 prireja Liga za °k°lje Italijanskega ^druženja ljudskih špor-t°v (UISP) v sodelovanju ^druženjem Bonawen- kot v Trstu bodo Podobne prireditve prire-j,1 ! .^ndi v drugih petih italijanskih mestih: \r °§nl> Reggio Emilii, Yf0ni’ Bellunu in spirolu, prvič pa bo 0s na Prireditvi prisot- na tudi Ljubljana. Sicer pa so prireditelji podčrtali, da so medtem vzpostavili sodelovanje z evropsko znanim filmskim festivalom v Trentu, kjer vsako leto predvajajo zadnje novosti in zanimivosti z gorniškega sveta. Manifestacija v Mieli se bo začela, kot rečeno, 23. novembra, ko bodo predvajali filmske posnetke z vzpona na K2, na njej pa bodo prisotni tudi znani novinar in opisovalec dogodivščin z gorskega sveta Emmanuele Cassara, poleg njega pa še kinematografska arhivarja CAI. Na filmski prireditvi bodo imela svoj prostor tudi tista dela, ki nimajo v vsedržavnem merilu večjih možnosti za uveljavitev. Snemalec tržaškega Videoesta med snemanjem v Reziji OKROGLA MIZA / POBUDA KROŽKA V. ŠČEK VERDI / DUHOVNI KONCERTI Novosti v mednarodnem pravu glede varstva narodnih manjšin sednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti predstavil predlog mednarodne konvencije o temeljnih pravicah narodnih manjšin v Evropi, ki obsega najnovejša določila, ki danes sodijo v »evropski standard« zaščite. Sodelavka VVirtschafts-Sozialinstituta iz Bočna dr. Nicoletta Bucher bo predstavila najnovejše mednarodne listine o manjšinskih pravicah. Dr. Rudi Vouk, ki za Narodni svet koroških Slovencev preučuje to problematiko, pa bo spregovoril o tem, kako v posameznih državah zagotavljajo zastopstvo manjšin v izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar bo opozoril na to, kako se pri nas soočamo s to problematiko, večer pa bo vodil predsednik Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček, dr. Rafko Dolhar. Referati in razprava bodo v italijanščini in slovenščini. Okrogla miza bo v torek, 24. novembra, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu. Bach in Cherubini v petek v cerkvi sv. Frančiška Prihodnji petkov koncert gledališča Verdi bo posvečen florentinskemu skladatelju iz Napoleonovega časa Luigiju Cherubiniju, avtorju tragedij in patetičnih oper, kot je na primer Medeja, katere oblikovna lepota ponazarja v glasbi klasicizem Gano ve in Donatella. V cerkvi sv. Frančiška bomo v petek, 20. novembra, ob 21. uri lahko prisluhnili eni od njegovih najboljših nabožnih skladb, to je Requiemu za orkester in mešani zbor, ki ga je napisal leta 1816. Petkov koncert sodi v niz«duhovnih koncer-tov»tržaškega Verdija. Vodil ga bo madžarski dirigent Carl Malles, ki se je v sorazmerno kratkem času močno priljubil tržaškim ljubiteljem klasične glasbe in ki mu je bila poverjena naloga, da bo vodil koncert ob otvoritvi dvorane Tripcovich kot začasnega sedeža koncertnih dejavnosti občinskega opernega gledališča. Pred Cherubinijevim Requiemom bosta zbor in orkester tržaškega Verdija izvajala še Bachovo skladbo Preludio e fuga (Sant Anna). ARISTON - 17.45, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EXCELSIOR - 18.20, 22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -15.45 22.15 »Bučo profondo«, Moana Pozzi, porn., prepovedan . mladini pod 18. letom. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 »Basic instinct«., r. Paul Verhoeve, i. Michael Douglas . in Sharon Stone. NAZIONALE IV - 16.30, , 22.15 »Doppia personalita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich. GRATTACIELO -18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 17.00, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 ”Alto godimento” porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »II tagliaer-be«, i. Jeff Fahey, Pierce Brosnan. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.00, 22.00 »II giardino dei Finzi Contini«, i. Lino Capolicchio, Helmut Berger, Dominique Sanda in Fabio Testi RADIO - 15.30, 21.30 »Accopiamenti di ragaz-ze viziose”, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 18. novembra 1992 ROMAN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 -Dolžina dneva 9.22 -Luna vzide ob 0.01 in zatone ob 13.03. Jutri, ČETRTEK, 19. novembra 1992 NARSEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 997,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. PLIMOVANJE DANES: ob 4.32 najvišja 35 cm, ob 11.30 najnižja -16 cm, ob 16.37 najvišja 5 cm, ob 22.22 najnižja -26 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Caterina Fischetti, Francesca Muggeo, Irene Rizzo, Stefania Cingerla, Celeste Molaro in Roberto Rauber. UMRLI SO: 83-letni Giordano Zacchigna, 76-letna Giulia Vivoda vd. Medizza, 76-letna Maria Gianelli vd. Morrone, 69-letna Lola De Nardo, 83-letni Carlo Turel, 95-letni Giovanni Posar, 77-letni Mario Savi, 66-letni Ferruccio Marcato, 63-letni Livio Nodari, 71-letni Duilio Delise, 81-letna Marta Suban in 80-letni Giuseppe Stocca. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 50 - sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje -Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. OBVESTILA FILATELISTI-ZAČETNIKI, revija Škrat vas vabi v soboto, 21. t. m., ob 17. uri na sestanek v prostore na Narodni ulici 126, I. nadstropje, na Opčinah. ZSKD vabi svoje člane in predsednika društev, da se danes, 18. t. m., ob 20. uri udeležijo seje glavnega odbora, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah (Gorica). SKD VIGRED iz Sempolaja obvešča, da je še nekaj prostih mest za plesni tečaj, ki se začne danes, ob 19.45. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila v ponedeljek, 30. t. m., od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! \M PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je fotografska razstava ”Ze 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-letnici odkritja Amerik". Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. SKD TABOR Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert ruskega dua VIKTOR KULE-SHOV (violina) in ALEKSANDER BERLIN (viola). Na sporedu Mozart, Rolla, Pleiel, Boccherini, Kallos, Handel, Dvarinov in Schnitke. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji glasbe. GLASBENA MATICA Trst vabi na poimenovanje šole po skladatelju Mariju Kogoju, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 18.30 v prostorih Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 v Trstu. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri na otvoritev spominske plošče pokojnemu župniku Albinu Grmeku. Na proslavi bodo sodelovali MPZ Valentin Vodnik in osnovnošolci OS P. Voranc. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri predstavitev knjige Ljube Smotlak »Sprehodi po Trstu«. O knjigi bo spregovoril prof. Vinko Beličič. Večer bo popestrila Trobilna skupina ric-manjske godbe. Katarina Jeretin pa bo razstavila svoje ročno barvane svilene rute. Napovedovalka Sandra Poljšak. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, predavanje prof. Katje Kalc: Island dežela ognja, ledu in vode - s predvajanjem barvnih diapozitivov o potovanju po izredno zanimivi deželi. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 21. t. m., ob 18.30, na večer z naslovom VOJNE GROZOTE OD BLIZU. Predaval bo VValter Skerk, posebni dopisnik z vojnega območja na Balkanu. Bi____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju s Krutom prireja za svoje članstvo sedemdnevno bivanje v Šmarjeških Toplicah in v Dolenjskih Toplicah od 28. t. m. do 5. decembra letos. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA obvešča, da se bo začel danes, 18. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah in ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tečaj predšolske glasbene vzgoje. MALI OGLASI NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. na št. 43176. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. na št. 229234. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Ušaj iz Nabrežine. GARDEROBNO omaro, visoko 250 cm, 5 vrat, skoraj novo, prodam. Tel. na št. 229347. PODARIM dvomesečno živahno psičko male rasti. Tel. na št. 200865 vsak dan od 15. do 16. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje v enem izmed naslednjih krajev: Stivanu, Tržiču, Ronkah in Starancanu. Tel. na št. 229234. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, - italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen je individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/Fax 0481/522250. GOSPA nudi pomoč pri negi otrok, po možnosti na območju Krasa. Tel. na št. 251002. PROSTORE primerne za ambulanto ali urade, v središču Nabrežine dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 823293. KUHINJSKO opremo, malo omaro, veliko omaro, mizo in tri stolice dobiš samo za tri kokoši. Tel. na št. (040) 211061. NUJNO iščem varuško trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zglasite se na tel. št. 228005 ob večernih urah. POLAGAMO vse vrste perlin (lesene obloge) stenske in stropne. Telefon (003865) 54207. GOSPA srednjih let nujno išče delo v pisarni (komerciala, trgovina), znanje nemščine, italijanščine, slovenščine; pa tudi v gospodinjstvu (pomoč ostarelim - tudi ponoči - otrokom in družini). Honorarno -part-time. Tel. zvečer na št. (040) 274995 - Marta. PRODAM dva šivalna stroja singer v dobrem stanju. Tel. na št. 228547. LJUBITELJU živali podarim dva mlada psička. Tel. na št. 911198. UGODNO prodam električne orgle elka model capri 101 za začetnike. Tel. na št. 200150. PRISPEVKI V spomin na dragega Justa Coljo darujejo svakinja Ivanka ter nečakinji Alenka in Dorica 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. 5il GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1992/93 v soboto, 21. novembra, ob 20.30 v gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3 ZBOROVSKI POKLON KOGOJU Zbor »Jacobus Gallus« Trst Dirigent: Stojan Kuret Scenska glasba V kraljestvu palčkov, otroški, dekliški in mešani zbori Marija Kogoja TPPZ PINKO TOMAŽIČ V petek, 20. t. m., ob 20.30 bomo v Partizanskem domu v Bazovici imeli generalko za nastop v Postojni, ki bo naslednji dan, v soboto, 21. t. m. Iz Bazovice bo avtobus odpeljal ob 15.30. GORICA Sreda, 18. novembra 1992 NOVICE Občina Gradišče proti rasizmu Občinska uprava v Gradišču je v sodelovanju z židovsko skupnostjo v Trstu dala pobudo za enotno manifestacijo proti vsem oblikam rasnega razlikovanja in sovraštva in še posebej proti pojavom antisemitizma. Manifestacija bo 25.t.m. Pred židovskim pokopališčem bodo ves dan prisotni uradni predstavniki občinske uprave z izpostavljenim občinskim praporom. Tu bodo pripravili tudi vpisno knjigo, kamor naj bi se vpisali vsi, ki bodo ta dan obiskali židovsko pokopališče. Zvečer bo od pokopališča do županstva pohod z baklami. Občinska uprava vabi predstavnike strank in združenj, ki soglašajo s pobudo, naj to Cimprej sporočijo tajništvu občine, tel. 960560, vsak dan od 7.30 do 13.30. Goriški hranilnici “Oscar za prozornost” Goriška hranilnica je tretjič zapored prejela priznanje “Oscar za prozornost”, ki ga razpisuje glasilo “Giomale della banca”. Tako kot že v prejšnjih dveh poslovnih obdobjih je goriški zavod prejel to priznanje za obračun 1991. Zanimivo je, da si vseh trikrat deli prvo mesto skupaj z Banco di Sardegna. Priznanje podeljujejo na osnovi lestvice, ki jo pripravljajo elani Vsedržavne zveze finančnih analistov in izvedenci družbe Rating. Letos so vželi v poštev 245 denarnih zavodov, od teh pa so ocenili 190. Predsednik Goriške hranilnice dr. Antonio Tripani je sprejel z velikim zadovoljstvom vest o priznanju in ocenil, da upravičeno nagrajuje strokovnost in korektnost v upravljanju banke. Predavanje o Tibetu V dvorani Večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti v Gorici bo nocoj ob 20.30 predavanje na temo Tibet srce Azije. Govorila bosta Malvina Savio iz centra za tibetansko kulturo Sakya iz Trsta, in ravnatelj združenja Italija-Azija Fabrizio Battista. VeCer priraj kulturni krožek Natura v sodelovanju z občinsko upravo. Nesreča na mostu Vremenska ujma je včeraj posredno bila kriva, da se je moral 74-letni Luigi Spessot iz Gradišča, Ul. Galilei 25, zateci po zdravniško pomoč v bolnišnico. Možakar je vCeraj dopoldne skupaj z desetinami radovednežev opazoval pobesnelo SoCo z mostu v Zagraju. Stopil je s pločnika prav v hipu, ko je mimo peljal avto. Spessota so v bolnišnici zaradi zloma piščali ter udarcev sprejeli na 40-dnevno zdravljenje. Pri Vilešu se je včeraj zjutraj ponesrečil 32-letni David Lestan iz Šempetra, ki je sam zavozil s ceste. Dobil je udarec v glavo in druge poškodbe. Zdravi se v Šempetru. POPLAVE / STANJE NA GORIŠKEM SE POSTOPOMA NORMALIZIRA CECILIJANKA Višina vode v rekah spet upada obenem pa rastejo polemike Kdo je odgovoren zo dolgoletno odlašanje pri urejanju hudournika Birše? Nastop zborov iz treh dežel Marko Marinčič Začasna prekinitev dežja vCeraj ponoči in dopoldne je bistveno izboljšala stanje v poplavljenih krajih na Goriškem. Hudournik Birša se je spet umaknil v strugo, za seboj pa je pustil blato in razdejanje od Koprivnega do Fratte pri Romansu. V vseh prizadetih občinah so vCeraj odpravljali posledice poplave (samo gasilci so opravili veC kot sto posegov) in ocenjevali škodo, za katero bodo zaprosili za izredno pomoC. Tudi v Soči in Vipavi je višina vode začela vCeraj ponoči poCasi upadati. NajveCji pretok so na SoCi izmerili približno ob enih ponoči, ko je pri Gradišču voda dosegla 4, 97 m višine. Ko bi narasla le še pol metra, bi prišlo do katastrofalne poplave. Včeraj dopoldne je na srečo višina upadla na 4, 30 m, popoldne pa že na 3, 80. Vipava je pri Sovodnjah predsinoci ob 22. uri dosegla 5, 24 m in poplavila nižje predele ob strugi, včeraj pa je že upadla na 4, 27 m. Načelnica Genio Civile inž. Maria Giovanna Piva nam je povedala, da stanje ni več zaskrbljujoče. Razmere so se včeraj izboljšale tudi na cestah. Prevozni sta bili državni cesti proti Gradišču in Vidmu, z nekaj težavami zaradi blata tudi druge medkrajevne ceste. Zjutraj sta še bili zaprti pokrajinski cesti Fratta-Romans in Sovodnje-Zagraj (pri Zdravšcinah jo je predsinoci poplavila Soča, vendar se je stanje nato normaliziralo). Velik usad ogroža 50 do 80 m ceste Oslavje-Steverjan na Sovenci. Promet so preusmerili. Pokrajinski tehniki so nam povedali, da so že pred dvema letoma opozorili civilno zaščito na ta usad, ki se je sedaj nevarno povečal. Usad si je vCeraj ogledala komi- sija tehnikov deželne civilne zaščite: za popravilo bodo sedaj potrebne težke stotine milijonov lir. Poleg te je poplava pustila za seboj tudi polemiko o ureditvi Birše. Hudournik je podobno poplavo povzročil že 2. julija 1980. .Minilo je 12 let, naredili pa še niso ničesar. Pokrajina je z milijardo lir deželnega prispevka (že obljubljena je še ena milijarda) pripravila naCrt za ureditev manjšega dela struge pri Koprivnem. NaCrt, ki je predvideval obilno uporabo betona, so zamrznili iz naravovarstvenih razlogov in ga spre- minjajo. Vsekakor pa ta poseg še ne bo rešil problemov. Problem je tudi vzdrževanje namakalnih kanalov na Prevalu, ki se je te dni spremenil v pravcato jezero, vendar pristojni konzorcij menda nima denarja. Genio Civile, ki bi moral skrbeti za strugo Birše (ponekod rastejo v njej celo drevesa) je uredil strugo pri Marianu, za potrebna dela v Koprivnem in Romansu pa je po zadnjem finančnem zakonu zmanjkal denar. Na slikah (foto Studio Reportage) levo zgoraj: ponoči ob SoCi v Gradišču; spodaj: usad na cesti proti Steverjanu; desno: Vipava pri Rupi. Vsakoletna pevska prireditev Cecilijanka, ki jo v Gorici prireja Zveza slovenske katoliške prosvete bo letos posvečena Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju, ob 40., oziroma 30. obletnici njune smrti. Revija bo v soboto, 21. in nedeljo, 22. t.m. v Katoliškem domu v Gorici. Na dveh koncertih bo nastopilo 21 zborov z Goriškega, Tržaškega, Slovenije in Koroškega. V sobotnem delu bodo nastopili moški zbor iz Stmavra, mešani zbor Pod lipo iz Beneške Slovenije, moški zbor Jezero iz Doberdoba, pevska skupina Sovodenjska dekleta, mešani zbor PD Standrež, moški zbor Skala, Obirski ženski oktet, mešani zbor iz Vrtojbe, dekliški zbor Alenka iz Steverjana in mešani zbor Rupa-PeC. V nedeljo popoldne bodo nastopili mešani zbor Lojze Bratuž, moški zbor SoCa iz Nove Gorice, mešani zbor Bilje-Orehovlje-Miren, moški zbor Mirko Filej, Višarski kvintet iz Ukev, mešani zbor Podgora, moški zbor Fantje izpod Grmade, pevski zbor iz Trbiža, mešani zbor Sedej iz Steverjana, dekliški zbor Devin in mešani zbor Hrast iz Doberdoba. Ob koncu bo združeni moški zbor, pod vodstvom Zdravka Klanjščka, zapel Vodopivčeve Žabe. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA GORICA samostojna nestrankarska demokratična organizacija Slovencev v Italiji. L pokrajinski občni zbor sobota, 21. novembra, ob 15. uri Sejna dvorana Pokrajinskega sveta, Korzo Italia 55. $0 SKB BANKA D,D, Obrestne mere deviznega varčevanja za: -devizna sredstva občanov, -devizne depozite na vpogled, -nenamensko vezane devizne depozite in -nenamensko vezane devizne depozite zodpovednim rokom Valuta Letne obrestne mere na devizna sredstva v % na vpogled vezana nad 1 mesec vezana nad 3 mesece vezana nad 6 mesecev vezana nad 1 leto Avstralski dolar 036 AUD 3,50 3.56 3.63 3.69 4.00 Avstrijski šiling 040 ATS 5,00 6,75 7,00 7,25 7,50 Belgijski frank 056 BEF 8,00 8,12 8,19 8,25 8,35 Kanadski dolar 124 CAD 3,25 3.31 3,37 3,44 4,00 Danska krona 208 DKK 9,65 9,75 9,85 10,00 10.10 Francoski frank 250 FRF 7,50 8,00 8.20 8.40 8.90 Nemška marka 280 DEM 5,00 6,75 7,00 7,25 7,50 Italijanska lira ■ 380 ITL 9,00 13,00 13,25 13,50 13,75 Švedska krona 752 SEK 9,65 15,00 15,25 15,50 16,00 Švicarski frank 756 CHF 4,00 4,50 4,75 5.00 5.25 Angleški funt 826 GBP 6,00 7,00 7,20 7.30 7,50 Ameriški dolar 840 USD 2,00 2,50 2,60 2,70 2,90 Ostale valute 3,00 3.25 3.50 3,75 3.85 Najmanjši znesek vezave je DEM 500,00 ali protivrednost druge valute. Pri vezavi deviznih sredstev: - nad 20.000 DEM do 50.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,13 odstotnih točk, - nad 50.000 DEM do100.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,25 odstotnih točk, - nad 100.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,50 odstotnih točk. Obrestna mera za depozite, 1 letom, je gibljiva; za vezave nad 1,3 in 6 mesecev pa fiksna. Navedene obrestne mere se uporabljajo tudi za tuje fizične osebe. SSK / POKRAJINSKO TAJNIŠTVO Podpora Jevnikarju le do izteka mandata V deželni svet naj gre nato Goričan V Gorici se je na pobudo tajnika Hadrijana Cor-sija sestalo pokrajinsko tajništvo SSk in sprejelo na znanje odstop deželnega poslanca Bojana Brezigarja, ki je prevzel druge poklicne dolžnosti. “Tajništvo Čuti dolžnost, ” beremo v tiskovnem poročilu s seje, “da se mu zahvali za vse delo, ki ga je opravil v vseh teh letih političnega udejstvovanja, posebno še, ker je vnesel v življenje naše stranke nove pojme organiziranega in stvarnega dela. Ni dvoma, da bo še nadalje, kljub profesionalni obremenitvi, v stranki sodeloval in ji pomagal.” Brez posebnega navdušenja pa je goriško pokrajinsko tajništvo SSk sprejelo zamenjavo deželnega svetovalca s prvim neizvoljenim, t.j. z deželnim tajnikom Ivom Jevnikarjem. Nekateri elani tajništva so namreč izrazili mnenje, da bi vendarle bilo potrebno, da bi tudi Goričan zasedel poslansko mesto v deželni skupščini. Prevladalo je sicer spravljivejše stališče, pri Čemer je večina elanov menila, da jim težavna in skoraj predvolilna situacija, narekuje strpnost, solidarnost in vzajemnost. Vsekakor pa so poudarili, bo goriški del stranke poskrbel, da bo v naslednji mandatni dobi prišlo do potrebne zamenjave. Dotlej pa “bo novi deželni svetovalec Jevnikar, ki uživa veliko solidarnost tako naših volivcev kakor strankinih struktur deležen vse podpore goriškega dela stranke. To še posebno ker prevzema odgovorno upravno mesto v sila težki in zapleteni politični stvarnosti”, je še rečeno v sporočilu za tisk. Tajništvo je še obravnavalo splošno politično in mednarodno stanje s posebnim vidikom na odnose med Italijo in Slovenijo in na Osimske sporazume, ki so v teh dneh predmet žolčnih razprav SSk ugotavlja, da so na Goriškem politiki bolj umirjeni in realni. Zato stranka podpira težnje po mirnem in vzajemnem reševanju teh zadev in zamisel o odprtju Osimske proste cone na Goriškem. NAPISI / SOLIDARNOST Skupnost naj obsodi mržnjo Težka preizkušnja za vse Naloga celotne skupnosti je ne samo izražanje solidarnosti z dijaki slovenskih šol, ki so bili ponovno tarCa grobih žalitev, ampak je treba osamiti in onesposobiti žarišCa nacionalistične nestrpnosti, piše v sporočilu občinskega komiteja DSL v Gorici. V petek ponoči so običajni neznanci, kakor smo poročali, pomazali ograjni zid šolskega centra v Puccinijevi ulici. Dijaki slovenskih in italijanskih šol so v soboto dopoldne že odgovorili na provokacijo z manifestacijo proti rasizmu. "Napadi, tudi fizični, na pripadnike drugih narodov in narodnosti, na pripadnike židovskih in manjšinskih skupnosti, so pokazatelji hude gospodarske, politične in kulturne krize v katero je zašla Evropa. Ti znaki nas vznemirjajo, saj pomenijo šibitev demokracije in solidarnosti”, je zapisano v stališču DSL. Napis na zidu šolskega centra se ni porodil iz mračnjaških blodenj kakega posameznika. V mestu so tudi osebe, piše v sporočilu, ki pomagajo soustvarjati tako vzdušje. In prav pred kratkim smo v Časopisih brali opozorila pred "nevarnostjo slovenizacije”. Tako ozračje in taki izpadi nas postavljajo pred težko preizkušnjo, saj ogrožajo vse tisto, kar je demokratična skupnost v desetletjih uspela zgraditi. SDA6 / IZREDNA SKUPŠČINA TRGOVINA / ODPRTJE NOVIH PROSTOROV Na dnevnem redu predlog za generalna skladišča Bauconovi so se preselili V soboto so skupaj s kupci in prijatelji nazdravili V petek se bo sestala skupščina elanov družbe SDAG, ki upravlja blagovni terminal in mejne naprave pri Standrežu, da bi odobrila spremembo statuta, ki naj omogoči pridobitev upravljanja ti. generalnih skladišč. Zamisel za to novo smer delovanja, ki jo mora odobriti z odlokom pristojno ministrstvo, se je porodila na lanskem posvetu ob desetletnici SDAG. Generalna skladišča so povezana s finančnim instrumentom imenovanim warrant za pospeševanje trgovanja z vzhod- nimi državami. To so nekakšne vrednotnice, ki predstavljajo skladiščeno blago in je z njimi mogoCe trgovati ter pridobivati kredite. Poleg tega naj bi z novo pobudo dali zagona špediterskim dejavnostim in bolje izkoristili naprave za transport in skladiščenje blaga. Pri SDAG pričakujejo, da bo to imelo pozitivne učinke na poslovanje zunanjetrgovinskih podjetij in povezanih dejavnosti. S tem v zvezi je SDAG predlagala občini, naj bi nova skladišča uredili v 3. sklopu del na avtoportu. Ce ne najdeš pri Bau-conu, boš težko našel drugje. Tako nekako pravijo za trgovino Edija in Alda Baucona v Carduc-cijevi ulici. To je trgovina s konfekcijo, pleteninami in drugim blagom. Ce je to veljalo doslej, bo v prihodnje še bolj, kajti trgovina se je preselila v obnovljene prostore v isti ulici. Novo trgovino so uradno odprli prejšnjo soboto zveCer ob udeležbi številnih poslovnih partnerjev, bližnjih trgovcev, kupcev in številnih prijateljev. (Foto: Klemše). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bo nocoj ob 20. uri seja glavnega odbora v Kulturnem domu v Sovodnjah. □ OBVESTILA ODBOR KD SOVODNJE obvešča elane in prijatelje, da bo v tej sezoni, vsako sredo odprt javnosti urad domačega kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila o delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30. _____________KINO GORICA VITTORIA 20.00 ' 22.00 «Mariti e mogli»• Igrajo Woody Allen, Mia Farrow in Julietta Lewis. CORSO 18.00-22.00 »Prosciutto, prosciutto«. VERDI Danes zaprto-Jutri: 17.30- 22.00 «H principe delle donne”. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO ul. E. Toti 52 - tel. 410701. pogreb! Danes, 9.30 Pieranto-nio Cumar, iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu > 9.30 Danilo Nadale iz splošne bolnišnice v stolnico in nato v Krmil1’ 11.10 Maria Giustina pon Basso, iž splošne bolni5' niče v Vileš, 12.30 Brun0 Bittesini iz splošne bolnišnice na Placuto in na glavno pokopališč0, 12.30 Giordano NerinL lZ Krmina na glavno pok° pališCe, 12.45 Alfred0 Visintini iz bolnišnic® Janeza od Boga v Krniti1' . 7* PRIMORSKA Sreda, 18. novembra 1992 13 NOVA GORICA/CARINA Na obisk k italijanskim kolegom Mardan Drobež »Slovenska carina, ki je bila kot samostojna služba ustanovljena hkrati z osamosvojitvijo države, utrjuje in širi svoje delovanje, je članica mednarodne carinske organizacije, namreč Sveta za carinsko sodelovanje s sedežem v Bruslju, pri svojem delu in Postopkih uporablja slovenski jezik, ter uspešno sodeluje s carinskimi službami sosednjih držav.«To je na novinarski konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, poudaril direktor Republiške carinske uprave, Franc Košir. Novinarsko konferenco so vodilni možje carinske službe sklicali ob odhodu delegacije na obisk k italijanskim kolegom v Rim. V carinski službi je zdaj zaposlenih 1955 cari-Uikov in drugih delavcev, samo pri Republiški upravi pa bi lahko takoj zaposlili (a na prijave, kljub večkratnim ponovitvam, ni odzivov) vsaj 20 novih delavcev raznih strok in izobrabe. Kaže, da je delo te pomembne državne institucije manj zanimivo predvsem za mlade državljane. Mar drži ugotovitev, da uniforma (priznajmo, da je ta, ki jo nosijo slovenski cariniki, zelo lepa) ni za Slovence? Franc Košir, Franc Kunej, ki je pri republiški carinski upravi odgovoren za mednarodne stike in sodelovanje, in Svito Vižintin (upravnik Carinarnice Nova Gorica) so imeli novinarsko konferenco pred odhodom v Rim, kjer bodo obiskali vodstvo italijanskih carin oziroma njihovega generalnega direktorja Carmela Sappienzo. Gostiteljem bodo predstavili organiziranost in delovanje slovenske carine ter se pogovarjali o nadaljnem sodelovanju med carinskimi službami Slovenije in Italije. Ena izmed tem srečanja v Rimu bo tudi sodelovanje obeh carin pri preprečevanju tihotapstva na slovensko-italijanski meji, predvsem kar zadeva mamila in orožje. Naša carina je že pred tem Navezala dobre stike s carinskimi službami Francije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Direktor Republiške carinske uprave Franc Košir je na novinarski konferenci tudi poudaril, da bodo slovenski carinski organi še nadalje zmanjševali carinske pre-§lede in nadzorstvo na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, še bolj pa bodo povečali oziroma zaostrili Preglede na meji med Slovenijo in Hrvaško. AJDOVŠČINA Stanje cest v Vipavski dolini: porazno Stanje magistralne in R-fionalnih cest v jdovski občini je alarmantno. V resnici je m a vsa beda cest vidna j ^odah, ki so v pone-6ljek na magistralki Proti Novi Gorici drle eznjo: preozki cestni Popusti, neprimerni dvodni jarki, podi-a]°či se podporni zido-X' Prihodnje leto bi ‘°rali prekriti z asfal-n°m 144 tisoč kvadratki metrov cestnih Površin. Pri Podnanosu e treba začeti z delom ^ °i> zelo nujna je °nn°Va podpornih zidov pri Črničah, takoj v, kn°rajo nadaljevati or)S Za dokončanje dseka v Potočah. Prot?n inVegionalki li r, bodo počaka- a pomlad. Te dni bo novogoriško cestno podjetje predložilo izvršnemu svetu tudi načrte razširitev ceste med Selom in Batujami. Izvršni svet je zahteval zagotovitev denarja za zimsko službo in izrazil dvom o njeni učinkovitosti po reorganizaciji. Ajdovska vlada je tudi zaostrila odgovornost tistih, ki so v najugodnejših razmerah zaukazali ustaviti tekoča vzdrževalna dela. Republiška uprava za ceste kaže, da je z metodami izsiljevanja in zapiranjem cest mogoče kaj doseči. RUC mora takoj odobriti denar za lokacijski načrt avtoceste od Razdrtega do Sela, hočejo tudi videti projekte za obvoznico mimo Črnič. (AL) SEVERNA PRIMORSKA / POPLAVE Voda se je umaknila v struge, Skoda je precejšnja Poškodovane ceste, zalite hiše, onesnaženi vodovodi: škoda bo občutna. Na delu so ocenjevalne komisije Potem ko je obilno deževje od nedelje popoldne, vso noč na ponedeljek in ves ponedeljek povzročilo, da so vode v primorskih potokih in rekah močno narasle, ponekod prestopile bregove in zalivale kleti, hiše, gospodarska poslopja, polja in njive, ceste in druge komu- nikacije, so se padavine v ponedeljek na večer unesle. Ljudje so si oddahnili. Večerajšnji dan je bil celo prijazen in ponekod se je pokazalo celo sonce. Izrabile so ga razne komisije, ki so odšle na teren ocenjevat škodo. Ta ne bo majhna. Samo cestarji pravijo, da jo bo po prvih ocenah za Vojko Cuder Podovjane narasle vode so trgale zemljo, spodkopavale ceste, prožile zemeljske plazove. (Foto: Studio Reportage) okoli deset milijonov tolarjev. Zanimalo nas je, kakšne so poškodbe na vitalnih delih severne Primorske, se pravi na komunikacijah, vodovodih in električnih napeljavah. Na Cestnem podjetju v Novi Gorici, ki skrbi za vse prometnice v štirih občinah, so nam povedali, da voda ni le preplavljala cest, ampak tudi podirala mostove, prepuste, odnašala dele cestišč, podirala oporne in druge zidove, nanašala na prometnice kamenje, zemljo, podrta drevesa in izruvano grmičevje. Večje ali manjše poškodbe so utrpele predvsem ceste v novogoriški, tolminski in idrijski občini, medtem ko v ajdovski občini materialne škode ni, vsaj občutnejše ne, če odmislimo, da je bila včeraj zjutraj zaradi goste megle zaprta cesta Ajdovščina-Col.Na magistralki Nova Gorica-Tolmin je blizu Doblarja naneseni material zamašil vodni prepust pod cesto, deroča voda je vse skupaj odtrgala in močno poškodovala cestišče. Cesta Most na Soči-Idrija je bila poplavljena na območju, kjer se izliva v Idrijco reka Bača (tam je tudi zalilo neka hiš) in je bila še včeraj zaprta. Pač pa je bila prevozna še v ponedeljek poplavljena cesta Tolmin-Most na Soči. Pri Dolenji Trebuši se je vsul na cesto zemeljski plaz, odneslo je tudi okoli 25 metrov ceste, tako da je mogoč promet ob izredni pazljivosti voznikov. Na cesti Bovec -Predel in Bovec-Trenta se je vsulo več plazov grušča in kamenja ali pa je na cestišče tak material nanesla deroča hudourniška voda. Med lokalnimi cestami je največ škode na hribovitem idrijskem območju: cesto Spodnja Idrija-Oblakov vrh je odneslo na dolžini 30 metrov, a k sreči le do polovice cestišča, enako je tudi s cesto preko Bukovega, zemeljski plaz je zasul tudi cesto proti Idrijskim Krnicam... V telefonskem prometu ni zaradi deževja bilo večjih težav; tega so prizadele predvsem strele. Te so povzročile okvaro v telefonski centrali na Mostu na Soči in za nekaj časa prekinile telefonski promet med Idrijo in Godovičem. Vodovodarji previjo, da jim preglavice popvzroča le kalna voda, zato svetujejo predvsem prebivalcem Goriških Brd, Vipave, Podlipe, Črnič, naj vodo prekuhavajo. Elektrikarjem pa je zemeljski plaz pri Dolenji Trebuši pretrgal kakih 600 metrov nizkonapetostnega voda. gj Kljub deževju in naraslim vodam so bili delavci Cestnega podjetja nenehno na nogah. Hiteli so tja, kjer je bilo najbolj nujno. (Foto: 0'Fiara) SEVERNA PRIMORSKA / VKLJUČITEV V EVROPSKI PROJEKT»QUVERTURE« Vabljivo evropsko ponudbo bodo povezali s svojimi razvojnimi načrti Sodelovale bodo vse štiri občine, usklajuje Ajdovščina V dobrem letu dni delovanja je evropski program »Ouverture« s sedežem v Glasgovvu na Škotskem omogočil črpanje nepovratnih sredstev 35 projektom; vanje je vključenih skupaj 130 partnerjev. Program je eden od dvanajstih v okviru Evropske skupnosti, njegov cilj pa je povečati in omogočiti sodelovanje med regijami in mesti držav Evropske gospodarske skupnosti in vzhodne Evrope. Praviloma sta v vsak odobreni projekt vključena dva zahodna in en vzhodni partner, ta hip pa potekajo projekti v več vzhodnoevropskih državah. Občina Ajdovščina se je skupaj z Novo Gorico, Idrijo in Tolminom predstavila kot regija že na zagrebškem turističnem sejmu. Odločitev za sodelovanje v programu »Ouverture«je zato razumljiva; usklajevanje med občinami pa je prevzel ajdovski Zavod za družbeno planiranje. Projektno sodelovanje je mogoče na več področjih: lokalnem gospodarskem razvoju, upravljanju lokalne skupnosti, urbanem in regionalnem planiranju in ob vprašanjih okolja. Skupno oblikovani pred-logi»posoške regije«se nanašajo na pospeševanje podjetništva, turizma in probleme v zvezi z ravnanjem z odpadki. 2e decembra naj bi se delegacija v Ajdovščini neposredno seznanila s Artur Lipovž predlaganimi projekti in začela iskati primerne tuje partnerje za sodelovanje. V okviru programa so Primorci predlagali raz- voj podjetništva s projektom podjetniškega promocijskega centra in novega vipavskega izdelka. Slo bi predvsem za izmenjavo strokovnjakov za svetovalno delo, za takoime-novani vvorkshope, semi- narje ter za poslovne stike z zahodnimi partnerji. Naslednji predlog pa je prenova podeželja, za kar je že nekaj izkušenj v Vipavski dolini . Z izmenjavo informacij o zakonodaji bi dosegli višjo kakovost. NOVICE Kandidati za bodoči pariament Sredi razgibanega predvolilnega vzdušja sta v ponedeljek občinski odbor SKD in Združena Usta pripravila tiskovni konferenci na kateri so kandidati za državni zbor in državni svet v severnoprimorskih volilnih okrajih predstavili svoje dosedanje delo in programe, ki jih bodo ob morebitni izvolitvi poskusih uresničiti v parlamentu. Na listi SKD sta kandidata za državni zbor dr. med. Renato Pušnar in dipl. ek. Marko Valentinčič za državni svet pa Zorko Pelikan. Za združeno listo so kandidati; za državni zbor Sergij Pelhan, Borut Pahor, Branko Velišček in Jožef Krečič, za državni svet pa Fedja Klavora in Danilo Kovačič. (VP) Razstava Likovne jeseni v Sežani V galeriji Marjana Miklavca, ki so jo odprli ob letošnjem sežanskem občinskem prazniku, razstavljajo umetniki, ki so ustvarjali na letošnji 5. likovni koloniji Likovna jesen v Rogaški Slatini v začetku oktobra. Razstava se je iz Zdravilišča Rogaške Slatine v nekoliko manjšem obsegu preselila v Sežano. Precejšen del slikarjev letošnje kolonije, je bil s Primorske. V majhni, a prisrčni Miklavčevi galeriji, se predstavljajo: Zvest Apollonio iz Portoroža, Piero Conestabo iz Trsta, Dušan Fišer in Kitajka Wang Huiqin iz Ljubljane, Tomo Vran iz Kopra in domačina Janko Kastelic in Marjan Miklavec. Razstava bo na ogled do konca leta. (OKS) Prisrčno srečanje harmonikarjev v Postojni Martinovanje so godci Društva ljudskih godcev Molk z Unca proslaviti na svoj način. Zbralo se je 15 harmonikarjev na diatonično harmoniko in v motelu Proteus v Postojni prisrčno razveselilo obiskovalce. Razveseljivo je, da po tem ljudskem inštrumentu sega vedno več mladih, kar dokazuje da»frajtonarica«ne izginja v pozabo. Družabni večer, eden izmed mnogih, ki jih je v tem letu organiziralo novo nastalo društvo, bodo ob sv. Stefanu prirediti v Ajdovščini. (OKS) Brez neodvisnih ni prave demokracije »Stranka neodvisnih združuje uspešne, svobodne in neodvisne člane, «je med drugim dejal Janez Dolenc, predsednik volilnega štaba, na predstavitvi Stranke neodvisnih v Svetem pri Komnu. Menijo da brez njih ni prave demokracije niti pravega parlamenta. Kandidati za poslance v državni zbor bodo tudi sami finansirati svojo kampanjo, saj smatrajo za amoralno porabo milijonov mark za pridobitev votilcev. Na pogovoru z novinarji so predstavili kandidate za državni zbor: Danilo Magajna (Tolmin, Nova Gorica, Šempeter in Solkan), Vlado Alič (Piran, Koper), Aleksander Bassin (Izola, Nova Gorica, okolica), Lev Lisjak (Koper-2. del), Dušan Rebolj (Sežana), Franc Glažar (Postojna, Ilirska Bistrica) in Marina Assejev Folan (Ajdovščina). (OKS) Okrogla miza o okolju Zeleni Slovenije in sežanski odbor Zelenih bosta drevi ob 18. uri v hotelu Triglav v Sežani pripravila pogovor o stanju okolja v občini. Uvod v pogovor bo imel slovenski krasoslovec dr. Franc Habe. Predstavil se bo tudi kandidat Zelenih za državni zbor Boris Martinuč. (OKS) Bučar med obalnimi pravniki Danes popoldne organizira Društvo pravnikov iz Kopra pogovor z dr. Francetom Bučarjem o temi»Slovenija kot pravna države danes in jutri«. Pogovor bo ob 15. uri v sodni stavbi v Kopru. (BV) Obisk iz Pordenona Današnjega srečanja med SKD in Krščanskimi demokrati iz Pordenona, ki bo danes ob 15. uri v koprski Loggi, se bo udeležil tudi Lojze Peterle. Po srečanju bo tiskovna konferenca. (B V) IZOLA / DIVJA PRIVATIZACIJA Tomosovi direktorji in zunanji minister Dimitrij Rupel na tapeti narodnih demokratov Ha1?'?6 Privatizacije in -*,tipjendevr„k,! * shoda narodnih iaJn°kratov v Izoli, ijp ran Luin, ki bo na Va j^ijrskih volitvah Pon 1 ^jrai v Kopru, je raf, °vii svoje kritike na bon T mednarodnih iti k°^k dekanske Lame Ha °Pmkega Istrabenza, neo 0vanie polzaseb- °kvLPvdietia Aktiv v vani T koprskega stano-in ‘ k 6ga Podietja Dom vani ravnaval še pošlo- Franc Orešnik direktorjev. Nekdanji in sedanji direktor Viktor Markežič in stečajni upravitelj Aldo Gabrijel naj bi naprimer po Luinovih besedah ustanovila zasebno podjetje Premodizajn, katerega direktor je koprski oblikovalec in vodja poslanskega kluba SDP Damjan Vremec. Preko tega podjetja, s sredstvi občinskega proračuna in družbenih podjetij (med njimi Tomosa) naj bi financirali izdelavo monografije Kopra. Prav povezave med občinskimi strukturami in direktorji družbenih podjetij naj bi bile, po Luinovem mnenju, eden od vzrokov za to, da vodstvo koprske skupščine ni pripravilo pregleda zasebnih podjetij koprskih direktorjev družbenih podjetij, ki ga je v skupščini zahteval. Matjaž Jevševar, občinski poslanec in kandidat na decembrskih volitvah za piransko občino, pa je zunanje ministrstvo obtožil diletanstva in nesposobnosti pri pogajanjih o meji s Hrvaško, zaradi česar naj bi zdaj »pogajalske pozi-cije«potekale sredi Sečoveljske doline. Spomnimo naj, da smo v včerajšnji številki Republike pisali o vabilih bujske občine vsem slovenskim lastnikom p ar cev v Kaštelu... Na shodu so se predstavili vsi kandidati stranke za državni zbor od Sežane do Pirana, sodelovala sta še predsednik stranke dr.Rajko Pirnat in kandidatka za predsednico Slovenije dr. Alenka Zagar-Slana. -L ¥ JE-OZNOST RAZPOLAGANJA Z DENARJEM POKOJNINE TAKOJ OB DNEVU IZPLAČILA, BREZ NEPOTREBNEGA ČAKANJA V VRSTAH PRED POŠTNIM OKENCEM. • F0RFETARN0 LETNO IZRAČUNAVANJE STROŠKOV IZ TEKOČEGA RAČUNA. e MOŽNOST DONOSNIH INVESTICIJ, e POSEBNO UGODNE OBRESTNE MERE. • INVESTICIJE V VEZANE VLOGE V LIRAH IN DRUGIH TUJIH VALUTAH. • STROKOVNI NASVETI ZA VSE VRSTE VAŠIH FINANČNIH TRANSAKCIJ. POLEG TEGA VAM NUDIMO SE IZREDNO UGODEN ZAVAROVALNI PAKET VSI POGOJI ZAVAROVANJA IN TOČNO BESEDILO TEH SO VAM NA RAZPOLAGO V KMEČKI BANKI V GORICI IN V KRMINU » Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Cimveč, na najbolj enostaven način! Gorica (Italija) - Korzo Verdi, 55 - Tel. (99-39) 481 / 3871 Krmin (Italija) - Drevored Friuli, 38 - Tel. (99-39) 481/ 630042 mmm ZNANJE Sreda, 18. novembra 1992 GEOGRAFIJA / KRITIČNA PRESOJA NOVE IZDAJE ATLASA NE ZMANJŠUJE NJEGOVEGA POMENA ZA JAVNOST Kritični pogled na novo izdajo našega topografskega atlasa Sedem let po prvi izdaji Topografskega Atlasa Slovenije smo dočakali drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo. Izšla je v sodelovanju Založbe Mladinske knjige in Geodetskega zavoda Slovenije. Stode-vet topografskih kart v merilu 1:50.000 je izdelal Geodetski zavod Slovenije. Njihovo vsebino so izpopolnili večinoma po letalskih posnetkih iz let 1989 in 1990. Dopolnjeno imensko kazalo na koncu knjige vsebuje 52.000 imen pokrajin, naselij, voda, gora, dolin in nekaterih samotnih kmetij. Projekt je nastal pod vodstvom Vilija Kosa. Uvod je napisal Borut Ingolič, poglavja o slovenskih pokrajinah pa Stane Peteerlin in Davorin Vuga. Atlas je izšel v trdi vezavi na 366 straneh (21x30 cm). Toliko o osnovnih podatkih iz osebne izkaznice novega atlasa. Ob prvi izdaji leta 1985 je bilo o atlasu prelitega že veliko Črnila. Mnogi so se upravičeno in manj upravičeno spotikali ob predstavitev »Slovenije kot na dlani«, kot je obljubljala tedanja reklama. Ob sedanji popravljeni izdaji se zato ne bi spuščali v oceno osnovnega koncepta atlasa, saj je ostal v glavnem isti. Rajši se ozrimo na vse tisto, kar je atlas pri- nesel novega. Po zagotovilih avtorjev naj bi namreč upoštevali vrsto pripomb, ki so bile izrečene ob prvi izdaji. Pa pojdimo lepo po vrsti. Za predgovorom je B. Ingoliča se začne glavni del atlasa. To so topografske karte v merilu 1:50.000. Verjetno lahko mirno zapišemo, da naCin prikazovanja reliefa v novi izdaji atlasa pomeni velik korak nazaj za večino uporabnikov. Relief je v novi izdaji namreč prikazan brez senčenja. Argumentacija, da se je s tem povečala čitljivost kart, se bo verjetno večini zdela sila za lase privlečena. Slovenija je namreč hribovita država, saj le eno šestino površja tvorijo kotline in nižine. Vse ostalo je bolj ali manj vzpet in razgiban svet, ki ima ponekod bolj in drugod manj izrazito slemenitev. Ze na fLuviaLnem reliefu alpskega in predalpskega sveta to slemenitev iz poteka izohips ne nesrečni karti razberemo precej težje. Subpanonsko gričevje in dinarske kraške planote se spremenijo v pravi blodnjak »nametanih« topografskih znakov. Ze Pohorje je v atlasu postalo nekakšen nepregleden labirint gozdnih cest. Za njih si iz karte skoraj ne moreš predstavljati, po kakšnem reliefu so speljane. Pri subpanonskem gričevju Slovenskih goric si moraš vzeti kar nekaj Časa, da ugotoviš, da so naselja na slemenih in ne v dolinah. Dinarski masivi, kot sta na primer Kočevski Rog in Snežnik, pa so v atlasu postali en sam povsem nepregleden zelen blodnjak izohips in vijugastih gozdnih cest. Res škoda. Ravno v takšnem svetu namreč obiskovalec poseže po atlasu najbolj iz nuje. Sredi ljubljanskega polja se navaden zemljan nekako znajde tudi brez karte. Ge ne drugače, gre do prve hiše ali kažipota. V nepreglednih gozdovih kraških planot pa je to prečej teže izvedljivo. Na novo vrisane gozdne ceste so vsekakor velika pridobitev atlasa. Človek pa preprosto ne more razumeti dejstva, da so bile na starem atlasu pravilno vrisane nekatere pešpoti, ki jih na novem sploh ni veC. Primer za to lahko damo iz skrivnostnega in za javnost dolgo zaprtega območja Kočevske Reke, ki so ga nedavno odprli za turiste. Na starem atlasu (natisnjenem v Času zaprtosti tega območja) je tako na primer vrisana pot z Inlaufa (Borovec pri Kočevski Reki) proti Krempi, Krokarju in v dolino Kolpe. Danes je to območje od- Juru Senegačnik prto za javnost in omejena pot celo na novo markirana, v atlasu pa je ne najdemo veC. Pešpoti so verjetno psloh najšibkejša točka atlasa. Zal se s tem zmanjša uporabnost za potencialno zelo veliko množico uporabnikov -izletnikov. Velika pomanjkljivost atlasa (tako starega kot novega) pa je dejstvo, da slovensko zamejstvo ni predstavljeno v celoti. Tu se zopet srečamo z nelogičnostjo. Cel kup kart namreč prikazuje izključno tuje (avstrijsko, italijansko ali hrvaško) ozemlje. Ali se ne bi dalo dodati le še par kart, pa bi bilo zamejstvo pokrito v celoti? Turistične (planinske) zemljevide za avstrijsko Koroško ali za Julijske Alpe v videmski pokrajini lahko tam kupimo v skoraj vsaki trafiki. Najbolj mačehovski pa je odnos do slovenskega Porabja na Madžarskem, ki je v novem atlasu odrezano v celoti. Ze na tistih kartah, ki so objavljene v novem atlasu, pa lahko v zamejstvu le kilometer ali dva Cez mejo najdemo kakšno hudo napako. Navedemo lahko vsaj en primer že kar nekaj let stare ceste, ki je delno celo asfaltirana na najnovejši karti pa ni označena niti kot pešpot. Nekatera območja v zamejstvu, kjer se slovenski govorici bije plat zvona, tako še enkrat ostajajo brez primere dvojezične kartografske upodobitve. Matica je tako tiste najbolj odmaknjene (in s tem tudi ogrožene) zamejce še enkrat pustila na cedilu. Seveda to ni bil namen tvorcev atlasa, a žal izpade tako. Pri bodoči izdaji atlasa je to veliko pomanjkljivost treba nujno popraviti. Nadvse koristna novost v novem atlasu je 12 novih načrtov 14 slovenskih mest. Uporabnost atlasa se bo tako bistveno povečala. Izbor posameznih mest pa bi bil morda lahko tudi nekoliko drugačen. Koristna je upodobitev Murske Sobote, še koridstnejša pa bi bila morda upodobitev dvakrat večjega Velenja. V atlasu pa namreč ni. Vseeno pa lahko ravno te mestne načrte štejemo kot glavno novo prdobi-tev atlasa in avtorjem za zamisel lahko samo Čestitamo. V bodoči izdaji bi verjetno veljalo dodati še kakšno mesto. Mestnim načrtom sledi nekoliko obnovljena in dopolnjena predstavitev posameznih pokrajinskih enot v sliki in besedi. Slike so večinoma res visoko kvalitetne. Se pose- bej so nazorni nekateri odlični letalski posnetki. Spremni tekst sicer ne sledi konceptu nobene posebne geografske regionalizacije, vendar to tudi ni bil njegov izrazit namen. Slovenski geografi se do sedaj na žalost niso bili sposobni dogovoriti za neko enotno regionalizacijo. Tekst in fotografije vključujejo številne naravne in kulturne elemente posameznih pokrajin, kar prispeva k dodatni- privlačnosti predstavitve. Zelo dobrodošla novost so tudi nekateri statistični podatki o Sloveniji, ki sledijo na dveh straneh. Tu pa bi veljalo določene podatke bolj raz- deliti in dodati še nekaj novih vsebin. Samo nekaj strani takšnega dodatka bi atlasu dodatno razširilo uporabnost. Seveda pa se ne smejo ponoviti takšne napake, kot je kategorizacija Mangartskega sedla za gorski prelaz. V tem zapisu smo analizirali le nekaj misli in tudi kritičnih dejstev o novem Atlasu Slovenije. Za bolj poglobljeno oceno bi potrebovali več prostora, predvsem pa bi bilo potrebno atlas najprej preizkusiti na terenu. Zamisel avtorjev novega atlasa, da bomo lahko že Cez nekaj let dočakali novo (tretjo) izdajo, pa lahko številni uporabniki pozdravimo z navdušenjem. ASTRONOMIJA / ALI BO PRIBLI2AJOČ1 SE KOMET USODNO IZPOSTAVLJEN VPLIVOM ZUNANJIH PLANETOV? Ali se Zemlji resnično približuje komet, ki utegne povzročiti pravo katastrofo? Teoretiki, ki so vedno poudarjali, da našemu planetu grozi katastrofa izjemnih razsežnosti, in so že dalj Časa napovedovali možnost takšnega ali drugačnega kozmičnega obsipavanja, so hkrati razmišljali, kako bi Zemljo rešili pred takšnim propadom in uničenjem. Zdaj so ponovno odkrili velik komet, za katerega so ugotovili, da utegne trčiti z Zemljo. Verjetnost, da se bo to zgodilo, je po mnenju nekaterih ameriških znanstvenikov 1:10.000. Res da verjetnost ni ravno velika in ni razloga za preplah, pa tudi datum morebitnega trčenja - 14. avgust 2126 je precej oddaljen. Za nekatere znanstvenike, ki slovijo po tem, da vedno znova opozarjajo na katastrofe, ki bi utegnile ogrožati naš planet, je napočil pravi trenutek. Zdaj skušajo ugotoviti, kako bi lahko odvrnili leden komet Swift-Tuttle: veliko si obetajo od raket pa tudi od jedrskih konic. Po njihovem mnenju in računih obstajajo tri poglavitne možnosti ali priložnosti za ukrepanje, preden se bo zgodila prava katastrofa. Ce bi reševanje planeta potekalo tik pred trčenjem z ledenim vsiljivcem, torej v zadnji minuti, bi bila potrebna velikanska jedrska eksplozija, vsaj stoti-sockrat močnejša od atomske bombe, ki so jo leta 1945 odvrgli na Hirošimo. Komet, ki ga sestavlja gora ledu in umazanije ter ima premer skoraj deset kilometrov, zdaj kroži skozi notranji del Miloš Krmeu Sončevega sestava s hitrostjo 59, 5 kilometra na sekundo. Ob vrnitvi Cez 134 let obstaja torej manjša možnost, da trči z Zemljo. Glede na hitrost in velikost kometa znanstveniki ocenjujejo, naj bi bil njegov trk enak učinkom veC tisoC jedrskih konic, ki bi hkrati eksplodirale na istem mestu. Tako bi nastala globalna prašnata zavesa, ki bi zastrla Sončevo obsevanje. To bi povzročilo močne podnebne spremembe, ki bi utegnile izzvati konec civilizacije. Strokovnjaki domnevajo, da se je podoben trk zgodil pred 65 milijoni let in med drugim povzročil izumrtje dinozavrov. Vladni in zasebni znanstveniki zdaj vztrajno zbirajo podatke po računalnikih, faksih in telefonih, da bi izračunali, kako, kdaj in kje naj bi ob pomoCi jedrskega orožja ali futurističnega reaktorja odvrnili komet Svvift-Tuttle od usodnega trka in ga spravili iz začrtane smeri. »Zagotovo se to lahko zgodi,« je prepričan dr. John G. Rather z Nase, nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje, ki dela kot pomočnik direktorja za vesoljsko tehnologijo. Znanstvenik Rather je pred nedavnim vodil zvezno študijo o tej zadevi. Pri tem omenjajo, da je v letu 1990 ameriški kongres zahteval od Nase posebno študijo, v kateri naj bi mednarodna skupina izvedencev natančno opazovala dogajanje v vesolju in preučila ta problem. To se je zgodilo kmalu potem, ko je skoraj 800-metrski planetoid tesno (v astronomskem merilu, seveda) letel mimo Zemlje. Komet so prvič opazili 16. julija 1862, ko je v Severni Ameriki divjala državljanska vojna; to se je posrečilo ameriškemu astronomu Lewisu Swi-ftu, nekaj dni pozneje pa ga je neodvisno opazil astronom Horace Tuttle z znane harvardske univerze. Zasvetil se je v septembru istega leta, nato pa postal tako viden. Zdaj so astronomi prepreiCani, da komet Svvift-Tuttle povzroča poletne roje meteorjev Perzeidov, ki običajno dosežejo svoj vrhunec v avgustu. Med svojim kroženjem redno prečka SonCev sestav, na tej poti odletavajo kozmični delci in prah. Ko Zemlja vsako leto prepotuje to reko umazanije, je na nebu videti polno svetlobnih pobliskov. Perze-idi so najbolj znani in najzanesljivejši od vseh meteorskih rojev, ki vsako leto padajo na našo Zemljo. Astronomi domnevajo, da bodo meteorji Perzeidi prihodnje leto še posebfno svetli in intenzivni, saj je komet Svvift-Tuitle nedavno letel v bližini Zemlje. Sredi oktobra je mednarodno astronomsko združenje, ki na svojem področju uživa vrhunski ugled, prvič opozorilo na morebiten trk med Zemljo in velikimk predmetom iz vesolja. V svojem obvestilu omenja mož- '; i nost, da bo komet Svvift-Tuttle ob naslednjem kroženju mimo Zemlje utegnil trčiti obnjo. Negotovost je velika, kajti astronomi ne morejo domnevati, kako bi se lahko spremenila krožnica kometa zaradi eruptivnih sil na njegovi površini. Zagotovo pa vedo, da se te povečujejo, ko se komet približuje Soncu, in delujejo podobno kot raketni motorji. »Vemo, da nastajajo netežnostni učinki, vendar ne poznamo njihovih razsežnosti,« pravi dr. Brian G. Mar-sden iz harvardskega centra in Smithsonovega centra za astrofiziko. Omenjeni znanstvenik je napisal prej omenjeno opozorilo mednarodnega združenja, s tem pa spodbudil elane raziskovalne skupine, da so zaceli podrobneje preučevati kometovo krožnico, posebno potem ko je Svvift-Tuttle zapustil bližino Sonca in so se aktivnosti v njegovem jedru umirile. Nekateri znansteveniki dvomijo v Marsdenovo oceno verjetnosti 1 proti 10.000 in dodajajo, da je možnost trčenja z Zemljo precej manjša. Dr. Alan W. Harris, znanstvenik v laboratoriju za reaktivne pogone pri Nasi je prepričan, da obstaja zgolj neznatna možnost za trk. Vendar je bil hkrati zelo previden, ko naj bi ocenil možnost tveganja, »saj so take napovedi lahko nesmiselne, Ce pomislimo, da imamo opravka s še neznanimi težnostnimi silami, ki delujejo na komet na ledenih robovih Sončevega sestava.« Ta dogajanja so zunaj dosega observatorijev na Zemlji. | 15 NOVICE INFOS 92 LJUBLJANA - Tematika letošnje prireditve INFOS 92, ki bo potekala od torka 24. novembra do sobote 28. novembra 1992 v Cankarjevem domu, bo posvečena nekaterim aktualnim vidikom razvoja računalništva na Slovenskem in bo pri tem - v skladu z letošnjim geslom "Računalništvo, sestavina sodobne družbe” skušala opozoriti na naše sedanje stanje in možnosti na tem področju posodabljanja slovenske družbe. Opozoriti želi zlasti na to, da je računalništvo namenjeno vsem vidikom Človekove aktivnosti in da mora biti zato tudi v dobi hitrega razvoja družbe ukrojeno po njegovih potrebah in razvojnih interesih. Organizatorji so prepričani, da je računalništvo treba na nek način "demistificirati”, ga vsaj deloma izvzeti iz pojmovanj zgolj ozke raCunalnikarske strokovnosti in ga prikazati predvsem kot temeljno orodje sodobnega Človeka za povečanje učinkovitosti njegovih odnosov do drugih posamičnih in institucionalnih dejavnikov v slovenskem družbenem okolju. Tak koncept seveda zajema zelo široko paleto problemov, od katerih se kot aktualni zastavljajo zlasti problemi razvoja odprtih računalniških sistemov in vključevanja Cim večjega dela širše uporabniške populacije vanje. To terja kvalitetnejšo komunikacijsko infrastrukturo, prav tako pa tudi široko izobraževanje za uporabo računalnika in še bolj izobraževanje z računalnikom. Čedalje bolj zanimiva postaja tudi uporaba multimedijskega računalništva. Prireditev INFOS 92 se bo tako v osnovi razlikovala od standardnih komer-cialno-sejemskih prireditev, kar pomeni tudi drugačen organizacijski pristop pri prikazih in prezentacijah raz-stavljalcev. Te bodo odprte in namenjene Cim širšemu, tudi laičnemu krogu obiskovalcev - naj bodo Cim bolj atraktivne in naj nudijo Cim več dobrega informacijskega gradiva o ponujenih rešitvah s strojno in zlasti programsko opremo. Organizatorji upajo, da bodo tako računalništvo približali neposrednim potrebam Človeka. Pogonski mehanizem ”Mycycle” LJUBLJANA - Na 41. svetovnem salonu izumov v Bruslju sta bila deležna posebne pozornosti dva izdelka ljubljanskega izumitelja Vladislava Markoviča, za katera je prejel zlato medajlo in pokal Ministrstva za industrijo Belgije. Promocijo njegovega izuma - pogonski mehanizem ”Mycycle” - je podprlo tudi slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki je skupaj z gospodarsko zbornico in obrtnim združenjem Slovenije letos prvič nastopilo na omenjenem salonu. Uporabnost Markovičevega pogonskega mehanizma je bila doslej že večkrat preizkušena. Z namestitvami tega mehanizma na invalidske vozičke in druga prevozna sredstva brez motorjev se odpirajo široke možnosti za komercializacijo Markovičevega patenta. Svetovna raven ozona na najnižji ravni v zadnjih desetletjih ŽENEVA (Reuter), novembra - Zaščitna ozonska plast, ki ovija Zemljo in katere slabitev na veliko krivijo za večjo pogostnost raka pri ljudeh in slabše poljedelske letine, je leta 1992 zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih desetletjih, je brati v nekem poročilu Združenih narodov. Svetovna meteorološka organizacija pri ZN (WMO) je namreč sporočila, da je v začetku letošnjega leta prišlo do dramatičnega zmanjšanja količine ozona, in sicer nad severno Evropo, Rusijo in Kanado, jeseni pa nad nenaseljenimi območji južne Argentine in Čila. Od januarja do marca so bile povprečne stopnje v pasu nad Moskvo, večjimi skandinavskimi središči, mesti v severni Nemčiji in večino Britanije 15 do 20 odstotkov pod normalo, beremo v poročilu. »Statistično bi mogli tako nizke vrednosti pričakovati le enkrat v sto letih,« je v povzetku poročila zapisal Bojkov. Za agencijo Reuter je povedal, da so bile te vrednosti najnižje v zadnjih 35 letih, kar WMO zbira tovrstne podatke. Položaj je bil še hujši nad antarktičnimi območji, ko se je tam septembra in oktobra končala zima, piše v poročilu, pripravljenem za konferenco v Kobenhavnu, kjer naj bi razpravljati o opustitvi proizvodnje kemikalij, ki uničujejo ozon. Znanstveniki pravijo, da ta plast navadno zaustavlja ultra vijoličaste žarke, ki sevajo iz Sonca in utegnejo povzročati kožnega raka in oCesno mreno, morda pa tudi oslabiti odpornost človekovega organizma do drugih bolezni. Po ocenah specialistov za ozon bi nadaljnja slabitev ozonske plasti mogla škoditi rasti poljščin in tako zmanjšati pridelek, osiromašiti ribje bogastvo v severnih oceanih, hkrati pa pospešiti segrevanje zemeljskega ozračja. WMO poudarja, da so glavni vzroki letošnjega neprekinjenega tanjšanja ozonske plasti umetne sestavine klora in broma, predvsem klor fluor ogljiki ati CFG, ki jih množično uporabljajo v hladilnikih, klimatskih napravah in aero-solnih pršilih. Na območju Antarktike se je škodljivi učinek teh sestavin na ozonsko plast povezal z nenavadno hladnim in oblačnim vrmenom ter dolgotrajnimi atmosferskimi posledicami ognjeniških izbruhov, do katerih je prišlo leta 1991 v Filipinih in Čilu. Po besedah dr. Godvvina Obasija, generalnega sekretarja WMO, bi to poročilo moralo prisiliti vlade, da se zavejo potrebe po postopni odpravi CFC do leta 1996, Časovnega cilja, ki ga bodo na konferenci v danski prestolnici najbrž zakoličiti namesto prvotnega roka, postavljenega v leto 2000.Prvi datum so določili leta 1987 s tako imenovanim Montrealskim protokolom, ki ga je doslej ratificiralo najmanj 80 držav. Vendar skupine varstvenikov okolja menijo, da to ni dovolj, Čeprav se seznam izdelkov, ki jih protokol prepoveduje, pred kratkim podaljšati. Ko je Obasi ocenjeval poročilo WMO, je opozoril, da je skrajšanje roka »nujno, kajti naša opazovanja so dokazala, da nam zares zmanjkuje Časa, Ce želimo še pred koncem naslednjega stoletja omogočiti obnovo ozonske plasti«. Sreda, 18. novembra 1992 GOSPODARSTVO NOVICE Tretji slovenski pohištveni sejem LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj odprli 3. slovenski pohištveni sejem, na katerem se predstavlja 128 slovenskih in 24 tujih proizvajalcev pohištva. Med sejmom bo potekal tudi program strokovnih posvetovanj o slovenski in evropski pohištveni industriji, za najboljše razstavljene izdelke pa bodo predstavniki Skupščine mesta Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in revije Naš dom podelili posebna priznanja. Na sejmu je razstavljeno vse, kar potrebujemo za opremo bivalnega okolja, od pohištva za delovne sobe, jedilnice, kuhinje, dnevne prostore in spalnice, pa do opreme za poslovne prostore, trgovine in butike. Predsednik Združenja za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Franc Bajt, je v nagovoru ob otvoritvi sejma med drugim dejal, da vsak stoti Slovenec proizvaja pohištvo, vsak šestdeseti pa predeluje les. Poudaril je tudi, da smo iz Slovenije letos izvozih več kot 350.000 kubičnih metrov lesa, kar pomeni, da smo izgubili veliko dohodka od davkov in prispevkov.Ce bi to veliko količino lesa predelali v pohištvo doma, je opozoril Franc Bajt, bi s tem delo dobilo vsaj 12.000 delavcev. Po njegovih besedah slovenska lesna in pohištvena industrija ni v težavah samo zato, ker je izgubila južne trge, ampak tudi zato, ker les nenadzorovano izvažamo v Avstrijo in druge države. Tretji slovenski pohištveni sejem je odprl predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Za obiskovalce bo odprt do sobote, 21. novembra, od 9. do 19. ure. (N.P., foto: Srdan Zivulovič/TRIO) ZDRUŽENJE ZA TRGOVINO / POSVET O PRIVATIZACIJI Še pol leta brez sprememb lastništva Nerešeno vprašanje certifikatov mladoletnih oseb Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je včeraj organiziralo pogovor o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Udeležencem, predvsem trgovcem, ki so člani Združenja, je zakon in njegove bistvene značilnosti predstavil Bojan Pečenko, pravnik pri GZS, ki je tudi sodeloval pri njegovi pripravi. Zakon bi moral biti že ta teden objavljen v Uradnem listu, veljati pa bo začel petnajsti dan po objavi. Vendar pa se še šest mesecev ne bo uresničeval, saj še ni spremljajoče zakonodaje in predpisov. V tem času pa velja popoln moratorij na vse kapitalske transakcije. Osnovni model lastninjenja, ki se lahko kombinira še z drugimi predpostavlja, da je 40 odstotkov kapitala podjetja na trgu, 20 odstotkov se razdeli v obliki certifikatov, 20 odstotkov pa na sklade, preostalih 20 odstotkov podjetja pa lahko kupijo zaposleni iz lastnega žepa. Če pa delavci dobijo oziroma kupijo več kot 40 odstotkov vrednosti, se del kupnine, ki presega 40 odstotkov prenese na različne sklade. Za zdaj je še nerešeno vprašanje razpolaganja s certifikati otrok, ki Se niso polnoletni. Razprava je pokazala, da je na področju privati- zacije še veliko odprtih vprašanj, na katere bo odgovoril čas in sama praksa ob izvajanju zakona. Na to so opozarjali mnogi ekonomisti še pred njegovim sprejetjem. Nekaj kritik je bilo tudi glede pristojnosti Agencije za privatizacijo. Tovrstna srečanja - pod okriljem GZS - se bodo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih na različnih koncih Slovenije, namenjena pa bodo seznanjanju različnih interesnih skupin. VREDNOST DRUŽBENEGA KAPITALA PO OTVORITVENI BILANCI (15 mird knjižne vrednosti) NOTRANJI ODKUP LJUBLJANA / OKOLIŠČINE GRADNJE JE KRŠKO Nezakonitosti in nepravilnosti naj razišče tožilstvo Mn .F. Čuk Skupščinska komisija za proučitev okoliščin gradnje jedrske elektrarne Krško in posledic njenega delovanja vztraja pri ugotovitvah, ki med drugim kažejo, da so bile med pripravami in gradnjo JEK storjene številne nepravilnosti in nezakonitosti, ki pa v celoti še niso raziskane. Komisija je na včerajšnji seji sprejela celo sklep o tem, da bo javnemu tožilstvu dala pobudo, naj sproži ustrezne postopke v zvezi z omenjenimi nepravilnostmi in nezakonitostmi, ki jih je ugotovila v dveh letih dela. Strnila jih je v izčrpnem poročilu, ki ga bodo obravnavali poslanci novega parlamenta. Omenjeni sklep je komisija sprejela na pobudo Vaneta Gošnika, ki je poudaril, da se bodo sklepi in ugotovitve komisije v parlamentarni razpravi »razvodeneli«, s tem pa bo dveletno delo komisije pravzaprav izničeno. Komisija je ugotovila, da se je graditev krške elektrarne konec leta 1974 pričela v povsem neregularnih in neraziskanih okoliščinah, in sicer v gospodarskem, gradbeno-tehni-čnem in upravnoprav-nem pogledu. Predsednik komisije Ivan Tomše je opozoril, da je bila vprašljiva že lokacijska odločba, saj je bila izdana za jedrsko elektrarno, ki ni bila nikoli zgrajena. V Krškem so namreč zgradili drugi tip elektrarne. Tomše je tudi povedal, da je pri graditvi krške elektrarne imela pomembno vlogo nekdanja jugoslovanska služba za državno varnost (UDBA), ki je med drugim vplivala tudi na investicijske odločbe. Po Tomšetovih besedah bi bilo v poročilu komisije marsikaj prikazano drugače, če ji ne bi zmanjkalo časa ali če bi, denimo, imela na mizi več arhivov ministrstva za notranje zadeve. Tudi tisti, ki so jih pregledali, dokazujejo, da je v zvezi z graditvijo JEK storjena vrsta nezakonitosti, gospodarskih prekrškov, špekulacij... Republiška uprava za jedrsko varnost je komisiji posredovala vrsto kritičnih pripomb glede njenega poročila, to pa je na včerajšnji seji storil tudi direktor uprave Miroslav Gregorič. Ta je menil, da komisija doslej ni upoštevala mnenj stroke in vlade ter navedel več nekorektnih in nepopolnih ugotovitev v poročilu. Gregorič je poudaril, da ne drži, da je izbrana lokacija za JEK po ameriških predpisih neprimerna, in sicer zaradi aktivnih prelomov v ožjem območju elektrarne. Ne obstajajo dokazi za trditev, da je takratni direktor EGS v imenu investitorja zahteval, da črtajo prelome iz geote-ktonske karte tega območja. Po Gregoričevem mnenju je neresnična tudi ugotovitev v poročilu, da je bila lokacija v Krškem s seizmičnega stališča prikazana nerealno... i Vlada R Slovenije je že imenovala mednarodno komisijo, ki bo preverila varnost krške elektrarne, zato bo treba v dokončno poročilo o JEK vnesti tudi njene ugotovitve. Komisija za proučitev okoliščin gradnje JE Krško in posledic njenega obratovanja predlaga, da nov državni zbor ustanovi preiskovalno komisijo, ki bo dokončala delo sedanje komisije in ugotovila vse pomanjkljivosti pri graditvi krške elektrarne in posledice njenega obratovanja. Poleg pomanjkljivosti bo treba odgovoriti predvsem na vprašanja, ali je obratovanje jedrske elektrarne dovolj varno, kar je najpomembnejše. Tj KMEČKA ZVEZA / Z ZADNJEGA ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA KZ / DEŽELNI PRORAČUN 93 KZ / V SODELOVANJU S SDZPI Reforma kmetijske politike EGS bo prizadela tudi naše kmetijstvo Veliko pozornosti zaščiti Krasa v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo Glavni svet Kmečke zveze je na zadnjem zasedanju obravnaval nekatera aktualna vprašanja, ki neposredno zadevajo tudi naše kmetijstvo, in vrsto organizacijskih vprašanj. Po uvodnih besedah predsednika Alojza Debe-lisa je tajnik Edi Bukavec razvil nekaj misli o položaju kmetijstva v sedanjem trenutku, ki se najostreje izraža v padcu cen kmetijskih proizvodov, v znižanju naložb za kmetijstvo v državnem proračunu za okrog 3000 milijard lir, v novih davčnih obremenitvah z znižanjem davka IVA v škodo kmetijstkih dejavnosti in v davku na zemljišča ICI, ki bo bremenil kmetijska posestva, katera presegajo 50 milijonov lir vrednosti, izračunanih na osnovi katastrskih količnikov. Beseda je tekla je bil tudi o reformi oziroma novi kmetijski politiki EGS, tim. McScharryjevi reformi, katere značilnost je, da narekuje prehod od politike zaščite cen kmetijskih proizvodov na politiko zaščite kmečkih dohodkov. To bo hudo prizadelo zlasti mala podjetja, ki ne bodo ker je ta politika osnovana na ekstenzivnosti pridelovanja. Ker je tržaško kmetijstvo izpostavljeno tudi lokalnim posebnostim, je glavni svet KZ izrazil veliko zaskrbljenost za prihodnost tega sektorja, ki je za našo skupnost še posebej pomemben. Na glavnem svetu je nadalje tekla beseda o srečanju Zveze s pred- stavniki Kraške gorske skupnosti, zlasti o treh točkah: o uresničevanju sporazuma o sinhrotronu, ki je bil sprejet z letošnjim zakonom št. 16; o uporabi 900 milijonov lir, ki jih isti zakon namenja kmetijstvu in ki naj bi jih čimprej in čim bolj smotrno porabili; o vlogi Kraške gorske skupnosti glede na načrtovani kra-ški park in na socialno gos-podarski razvoj Krasa, pri čemer so predstavniki KZ poudarili, da mora KGS ohraniti dosedanje pristojnosti, saj je najbolj pristna predstavnica interesov kraškega prebivalstva. Med organizacijskimi vprašanji je glavni svet razpravljal o predlogu KZ za nagrade Trgovinske • zbornice za »zvestobo delu in za gospodarski napredek«, o tradicionalnem srečanju članov glavnega sveta v decembru, o srečanju z deželnim zastopstvom Konfederacije kmetov o medsebojnih odnosih, o ustanovitvi Konzorcija za zaščitni znak za vina Kras, o sodelovanju s KRUT za možnost zdravljenja v nekaterih slovenskih zdraviliščih in o proizvodnih kvotah mleka, za katerega je 1. septembra začela veljati nova odkupna cena pri hlevu, ki znaša 615 namesto dosedanjih 600 lir za liter. Beseda je tekla tudi o novem Primorskem dnevniku-Re publiki: člani sveta so z zadovoljstvom ocenili, da je manjšina ohranila svoj časopis kot nepogrešljivo sredst- vo za obrambo svojih interesov. Med ostalimi vprašanji se je glavni svet zavzel, da bi pri izpitih za dovoljenje za uporabljanje strupenih pripravkov v kmetijstvu zagotovili prisotnost slovenskega strokovnjaka, ker imajo naši kmetje težave pri razpoznavanju strokovnih pojmov in nazivov pripravkov. KZ bo zato posredovala pri deželni upravi, da bi ta priredila nekaj sestankov oziroma tečajev po vaseh, da se bodo lahko interesenti dobro pripravili na te dokaj zahtevne izpite. Na koncu je glavni svet izrekel zahvalo openski Hranilnici in posojilnici in Tržaški kreditni banki, ki sta tudi letos finančno podprli delovanje strokovne službe KZ. (J.K.) Debeliš opozoril na sinhrotron in kraški park Te dni je deželni odbor priredil informativno srečanje o deželnem finančnem proračunu za leto 1993, na katerega je povabil predstavnike deželnih organizacij kmetov, med njimi tudi Kmečke zveze, ki jo je zastopal njen predsednik Alojz Debeliš. Kot znano, je deželni odbor že napovedal proračunsko krčenje finančnih naložb v vseh sektorjih, in torej tudi v kmetijskem, kar bo narekovalo namenjanje razpoložljivih sredstev samo najbolj pomembnim sektorjem, po drugi strani pa tudi krčenje samega deželnega birokratskega aparata in združevanje raznih deželnih strokovnih struktur, kot npr. ustanove ERSA, središča za vino, raziskovalnega centra in drugih v eno samo ustanovo. Predsednik KZ Debeliš je na srečanju podčrtal nekatera vprašanja, ki specifično zadevajo njene člane. Poudaril je potrebo, da Dežela spoštuje obveze glede sinhrotrona, glede gonje okrog kraškega parka pa je poudaril, da mora De-žela upoštevati, da se bo lahko Kras s svojimi naravnimi značilnostmi ohranil le z aktivno zaščito, v okviru katere je treba podpirati predvsem kmetijstvo kot primarno dejavnost. Predsednik deželne uprave je povabil odbornika za kmetijstvo, naj se čimprej sreča s predstavniki KZ oziroma naj se neposredno seznani s problemi, na katere je opozoril njen predsednik. V teku tečaja o kmetijstvu Zagotovljena strokovnost Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje sta med drugimi že v teku tudi dva tečaja s področja kmetijstva, ki jih zavod prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo. Prvi, ki bo trajal 150 ur, se nanaša na splošno kmetijstvo, drugi, 120-urni pa na ,vzdrževanje parkov, vrtvov in zelenih površin. Na tečaj za splošno kmetijstvo se je prijavilo 15 slušateljev, predvsem mlajših, ki se nameravajo posvetiti izključno ali pretežno kmetijskemu poklicu. Po opravljenem tečaju bodo prejeli potrdilo o obiskovanju, ki jim bo služilo za vpis v poklicni seznam kmetovalcev pri Trgovinski zbornici, to pa jim bo dalo pravico do statusa kmetijskega podjetnika-Na tečaju predava veC priznanih strokovnjakov, in sicer inženirja agronomije Vili Mikac in Fr-Vecchiet o splošnem kmetijstvu, inž. agr* Gabrijel Seljak o varstvu rastlin, inž. Egon Vovk o govedoreji in živinoreji nasploh, inž agr. Darko Sedmak o oljkarstvu ifl dr. Mario Gregorič ° agrarni politiki. Na tečaju za vzdrževanj6 parkov, vrtov in zelenih površin, na katerega se j6 prijavilo 12 tečajnikov* pa predavata izvedene3 dr. Vladimir Vremec i11 inž. agr. Jožica Golob Klančič. Posebnost tega tečaja je, da poleg teorij6 obsega tudi precej prah' tičnega dela na terenu* kot je npr. obrezovanje. STROKOVNA BESEDA / MEDTEM KO JE V VINOGRADU V TEM ČASU SORAZMERNO MALO DELA Veliko pozornosti zahtevata predvsem vinska klet in sadovnjak, v zelenjavnem in okrasnem vrtu pa je čas sejanja in sajenja v zaprte in tople grede November je mesec, ko imajo kletarji obilo dela in od tega, kako ga bodo opravljali bo v veliki meri odvisen njihov vinski pridelek. Pri rdečih vinih lahko že opravimo prvi pretok, pri belih pa drugega. Pred pretokom preverimo obstojnost vina z zračnim testom. Ge so v vinu pomanjkljivosti, napake ali bolezni, opravimo potrebne posege, da jih odpravimo. Bistvenega pomena za obstojnost vina je količina prostega S02. Zato je primemo, da opravimo analizo vina in poleg količine žveplovega dvokisa določimo tudi volumski odstotek alhkohola in skupne kisline. Ker je vrenje že končano, moramo s pokušnjo ugotoviti, ali je sladkor prevrel. Ge so v vinu prisotne napake ali bolezni, se posvetujemo s strokovnjakom. Pozno ali nepravilno ukrepanje utegne povzročiti vinu nepopravljivo škodo. Nasprotno od kleti pa je v vinogradu razmeroma malo dela. Izjema so le večje kmetije, kjer se lahko lotimo obrezovanja, ker bi nam spomladi za to opravilo utegnilo zmanjkati časa. Upoštevati pa moramo, da jesen- ska rez lahko vpliva na brstenje, če je zima zelo mrzla. Po drugi strani pa prepozna rez, ki se zavleče do solzenja, povzroča izgubo hranilnih snovi. Zato bomo prenesli obrezovanje na konec zime le, če smo gotovili, da ga bomo lahko takrat pravočasno opravili. Rozgo odstranimo in zažgemo, da prepecimo širjenje bolezni, predvsem glivičnih, ki prezimijo na 'odstranjenih delih trte. Tudi v sadovnjaku imamo v tem mesecu polne roke dela, seveda če je vreme naklonjeno. Se vedno je čas za sajenje in presajanje sadnega drevja in jagodičevja (ribez, maline itd.). Sadimo pa le, če ni premrzlo in zemlja ne zmrzuje, kar se vsaj doslej še ni dogodilo. Sadno drevje obrezujemo in rane ne zama-zujemo s cepilno smolo. Obrezujemo najprej starejša in nato mlajša drevesa. Starejše sadno drevje lahko v tem času pomladimo z močnejšo rezjo. Rez opravimo le, če temperature niso prenizke. Odstranjene veje sežgemo. Pri mladem sadnem drevju pregledamo vezi in oporo. Gnoji- mo z fosfornimi in kalijevimi gnojili. Običajno tudi že začnemo obirati oljke. Cas obiranja je odvisen predvsem od časa zorenja posameznih sort in torej tudi od vremenskih okoliščin. Jablane škropimo proti raku z bakrenimi pripravki (rame) CAFFARO - 500 gr/hl, CUPRAVTT -700 gr/hl, hruške pa proti hruškovemu škrlupu na vejicah in proti jablano-vemu raku, prav tako z bakrenimi pripravki. Na breskvah zatiramo kodra-vost, luknjičavost in breskov škrlup. Omenjena sredstva - ki sicer uspeš- no zatirajo te bolezni -raje ne uporabljamo, ker lahko povzročijo ožige, če je les slabo dozorel, zato dajemo prednost naslednjim fungocidom: TMTD 500-600 do 700 gr/hl, ORTHODIFOLA-TAN ali FTALIM-25 1 gr/hl itd. Z istimi pripravki zatiramo tudi luknjičavost sliv in češpelj ter češenj in višenj. V vrtu sejemo v zaprte grede in zaprte tople grede zelo rane sorte cvetače oziroma solato rezivko. Na prosto sejemo (v zelo zaprte ali pokrite grede) špinačo in moto-vilc, sadimo pa rdečkaste in bele sorte česna i11 jagode. V okrasnem vrtu sej6 mo v zaprte grede ostro2' nik, sadimo hijacird6, lilije, narcise in tulipaIie' Ob koncu meseca sadim6 vrtnice in cvetne grm0^ niče. Malo trpežne rasu^ ne kot so limona, pelarg6 ni j a (gorečke) in vse loO niče spravimo pred zom v prezimovališče. u ^ je temperatura še raZIIC roma visoka, bomo enkrat pokosili trato. Na sliki (foto Kn mančič) : tehnik zveze Stefano Rosati pr analizi vzorcev vina. GOSPODARSTVO Sreda, 18. novembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 17. novembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajn nakupni prodajn nakupn prodajni A Banka 61,60 62,14 8,71 8,81 7,12 7,20 AMTK plus 61,55 62,10 8,65 8,95 7,00 7,28 Avtohiša Ljubljana* 61,20 61,90 8,65 8,90 7,08 7,28 Banka Vipa.Nova Gorica 61,58 62,13 8,70 8,79 7,14 7,21 1 li ii Banka Zasavje 61,20 62,40 8,70 8,87 6,90 7,40 7,30 Bela vrtnica 61,30 62,00 8,60 8,90 7,05 7,25 Bobr Trzin* 61,60 62,00 8,65 8,80 7,10 Bobr Fužine* 61,60 62,00 8,65 8,80 7,10 7,25 BTC d.d. Ljubljana 61,50 62,40 8,55 8,85 7,05 7,25 BTC terminal Sežana* 61,50 62,35 8,55 8,73 7,10 7,20 «1 7,25 Burin* 61,60 62,20 8,50 8,85 6,95 : ■ ,, Come 2 Us* 61,40 62,20 8,65 8,80 7,00 7,25 Creditanstalf Nova Banka 61,20 61,80 8,60 8,80 6,90 7,30 Dolenjska banka 60,50 62,00 8,56 8,72 8,81 6,97 7,12 7,25 7,25 Dom Kaffe* 61,60 61,90 8,85 62,00 8,55 8,81 7,26 Emona globtour* 60,50 6,96 Eros Ljubljana* 61,66 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 Eros Kranj* 61,60 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 Eurotours International* 61,70 62,70 8,70 8,95 6,90 7,30 Euroservis Sežana 61,45 61,95 8,60 8,70 7,11 7,15 Feniks d.o.o. Portorož 61,32 62,32 8,52 8,88 7,08 7,25 Firadas d.d, Idrija 61,50 62,70 8,40 8,85 7,00 7,20 Golfturist 61,20 62,10 8,58 8,84 7,00 7,20 Graphtec and present 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 ■■■III Hipo* 61,70 62,10 8,70 8,85 7,10 7,25 Hram Rožice Mengeš Hranilno kreditna služba 61,70 61,55 62,00 62,05 8,50 8,68 8,85 8,80 6,90 7,07 7,90 7,18 Ulrika Ilirska Bistrica 60,90 62,40 8,40 8,74 6,85 7,15 Ulrika Slovenj Gradec 61,65 62,00 8,70 8,78 7,11 7,17 llirika Postojna 61,60 62,00 8,67 8,74 7,09 7,15 7,09 7,28 Invest 61,50 62,30 8,67 8,80 Italdesign* 61,60 62,30 8,68 8,78 7,11 7,20 Klub Slovenijales 61,40 62,00 8,65 8,85 7,10 7,25 Komercialna banka NG d.d.* 61,16 62,98 8,45 8,88 6 75 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 61,00 62,46 8,58 8,88 7,07 7,31 II* 8,70 Kompas Fintrade* 61,60 61,99 8,79 7,12 7,25 Kompas Hertz Bled* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 7,05 Kompas Hertz Idrija* 61,30 62,30 8,60 8,80 6,85 Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Celje* 61,20 61,40 61,70 62,00 8,60 8,60 8,80 8,80 6,90 6,90 7,10 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Tolmin* 61,30 62,30 8,60 8,80 6,85 7,05 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Holidays 61,60 62,30 8,60 8,85 6,95 7,30 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,00 62,40 8,65 8,82 6,80 7,30 ' 11 8 ■ Libertas Koper* 61,55 62,05 8,60 8,75 7,13 7,21 Ljubljanska banka d.d. 60,50 62,00 8,55 8,81 6,96 7,26 Media* 61,50 62,00 8,65 8,80 7,10 7,20 Mercator Turist 61,40 62,10 8,55 8,80 6,96 7,25 | O.M.D.B.* 61,40 62,00 8,65 8,90 6,90 7,20 Otok Bled* 61,30 61,91 8,65 8,75 7,10 7,20 Petrol* 61,65 61,99 8,65 8,80 7,05 7,20 Pionir Avtohiša Poštna banka Slovenije* 61,66 61,90 8,73 8,80 6,95 7,20 61,00 61,99 8,45 8,79 6,71 7,15 1 •c I a 61,60 61,89 8,70 8,85 7,00 7,23 Publikum Kranj 61,55 62,04 8,70 8,84 6,95 7,15 Publikum Maribor 61,50 62,29 8,70 8,79 7,03 7,12 Publikum Piran 61,00 62,20 8,40 8,70 6,90 7,15 ^ublikum Celje 61,35 61,94 8,58 8,77 6,95 7,15 Publikum Dobova 61,55 62,45 8,61 8,93 7,01 7,31 Publikum Krško 61,55 62,45 8,16 8,93 7,01 7,31 Publikum Metlika 61,00 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Publikum Mozirje 61,35 62,09 8,60 8,80 6,95 7,20 publikum Novo Mesto 61,55 62,10 8,50 8,80 ,6,95 7,20 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje 61,50 61,50 61,30 62,29 62,00 61,79 8,70 8,79 7,03 7,12 8,50 8,45 8,69 8,80 6,20 6,85 7,00 7,19 Publikum Žalec 61,55 62,19 8,60 8,80 6,98 7,19 i 1 61,3Q 62,45 8,50 8,85 6,85 7,19 Roja 61,65 62,00 8,68 8,83 7,11 7,25 SKB banka d.d. Ljubljana* 61,65 61,98 8,76 8,80 7,15 7,21 Strrtofisk 61,50 61,95 8,60 8,75 7,00 7,20 Slovenska investicijska banka* 61,50 62,10 8,45 8,80 6,75 7,17 ^ovenijaturlst Ljubljana 61,6/ 62,00 8,67 8.76 7,12 7,21 SZKB 61,55 62,05 8,68 8,80 7,07 7,18 Sonce 61,70 62,20 8,62 8,85 7,10 7,28 Slovenijaturist žel. p, Maribor* 61,60 62,30 8,70 8,80 6,70 7,10 Splošna banka Koper* 61,22 62,75 8,36 8,84 6,89 7,21 Štajerska banka obrti in podj. 61,40 61,80 8,65 8,75 6,80 7,20 i S I 61,26 62,42 8,28 8,73 6,79 7,16 1 s 61,60 62,30 8,55 8,80 7,10 7,35 Tourist Service Portorož 61,15 62,00 8,50 8,73 7,02 7,20 Trias* 61,50 62,10 8,70 8,80 7,10 7,25 Tlpimo 61,65 61,80 8,70 8,79 7,13 7,19 Valuta tečaj velja danes: * 61,50 62,00 8,55 8.80 7,00 7,25 Tečajna lista št. 219 z dne 17. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 18.11.1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta 1 enota nakupni I srednji prodajni 65,2911 851,0643 291,4924 75,3761 1564,0468 1874,2214 1778,1152 5987,9281 46,2268 158,7999 7,0238 77,0946 5325,0644 1473,6291 67,6037 1592,1901 6604,0859 145,8060 96,2679 118,0879 83,5915 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov __________ Banke Slovenije na dan 18.NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna • vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodaja ukinjena): 1,000,000 569,921 594,246 1,164,168 22 59.7002 113,9842% 118,8493% 116,4618% 100,000 59,992 59,425 116,417 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 555,586 582,493 1,138,080 117 5 77002 111, 1173% 116,4987% 113,8080% 100,000 55,559 58,249 113,808 Avstralija 036 Avstrija 040 Belgija 056 Kanada 124 Danska 208 Finska 246 Francija 250 Nemčija 280 Grčija 300 Irska 372 Italija 380 Rep. Hrvaška 385 Japonska 392 Nizozemska 528 Norveška 578 Portugalska 620 švedska 752 Švica 756 Velika Britanija 826 ZDA 840 Evropska Skupnost 955 Španija 995 ( avstr, dolar 1 šiling 100 frank 100 dolar 1 krona 100 marka 100 frank 100 marka 100 drahma 100 funt 1 lira 100 hrv. dinar 100 jen 100 gulden 100 krona 100 escudo 100 krona 100 frank 100 funt Šterling 1 dolar 1 ECU 1 peseta 100 65,5267 65,7239 845,9731 848,5187 289,7486 290,6205 74,9251 75,1506 1554,6906 1559,3687 1863,0098 1868,6156 1767,4748 1772,7968 5952,1079 5970,0180 46,0885 — 158,3249 6,9818 7,0028 — 18,0000 76,6334 76,8640 5293,2096 5309,1370 1464,8137 1469,2214 67,1993 67,4015 1582,6655 1587,4278 6564,5799 6584,3329 144,9338 145,3699 95,6921 95,9800 117,3815 117,7347 83,0915 83,3415 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 17.NOVEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni AMTK plus 12,00 22,00 Banka Zasavje 15,00 21,00 Bela vrtnica 13,00 19,00 Burin 15,00 20,00 GraphTec, Ljubljana* Hipotekarska banka Koper llirika Ilirska Bistrica 14,00 14,00 14,50 22,00 20,00 20,00 llirika Postojna 14,50 20,00 Libertas* 15,00 20,00 Slovenijaturist 14,00 17,00 Sonce Tečaj velja danes: 14,00 20,00 I J ll11""I j >11 j g F1 17. NOVEMBRA 1992 v Ul RAM valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1345 1380 nemška marka 845 862 francoski frank 249 256 holandski gulden 747 769 belgijski frank 40,80 42,10 funt šterling 2040 2100 irski šterling 2240 2270 danska krona 220 226 grška drahma 6 6,60 kanadski dolar 1035 1080 japonski jen 10,75 11,05 švicarski frank 935 952 avstrijski šiling 119 123 norveška krona 207 213 švedska krona 224 229 portugalski escudo ' 9 10 španska pezeta 11,50 12,15 avstralski dolar 900 940 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,75 14,50 hrvaški dinar 1,75 2,75 18. NOVEMBRA 1992 V ŠILI NOIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt šterling 16,7000 17,5000 švicarski frank 764,0000 794,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 Italijanska lira 0,8000 0,8400 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 168,1000 175,1000 švedska krona 182,6000 189,6000 finska marka 215,5000 226,5000 portugalski escudo 7,8000 8,2000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8000 9,1000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 1,8000 2,6000 17. NOVEMBRA 1992 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1345 1385 nemška marka 850 864 francoski frank 250 256 holandski gulden 748 768 belgijski frank 41 42 funt šterling 2040 2090 irski šterling 2230 2280 danska krona 215 228 grška drahma 5,80 6,80 kanadski dolar 1055 1085 švicarski frank 932 947 avstrijski šiling 119 122,50 slovenski tolar 13 13,80 1 Tečajna lista Ljubljanske banked.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. novembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,8458 870,6884 Francija Nemčija frank marka 100 100 1813,1767 6106,0000 1819,1157 6126,0000 Italija lira 100 7,1623 7,1858 V.Brttanija funt 1 148,6811 149,1681 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 98,1662 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 98,4877 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 18. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalf-Nova banka DEM 61,00 61,30 Bank Austria DEM 61,06 61,34 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,05 leni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakui io kupovati dadu s tekst 61,35 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo lih se tečaj n prodajati om, ki do- 17. NOVEMBRA 1992 v URAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1368,70 - ECU - 1678,30 - nemška marka - 852,51 - francoski frank - 253,13 - funt šterling - 2072,90 holandski gulden - 758,07 belgijski frank - 41,50 - španska pezeta - 11,910 - danska krona - 222,63 - irski šterling - 2261,50 - grška drahma - 6,596 portugalski escudo - 9,631 - kanadski dolar - 1073,91 - japonski jen - 10,982 - švicarski frank - 940,04 - avstrijski šiling - 121,18 - norveška krona - 209,79 - švedska krona 226,68 - finska marka 266,96 - avstralski dolar - 936,88 - 1 C) indikativne kotaciie zavoda Banca dltalia 17. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,607 mi francoski frank - 29,695 - nizozemski gulden - 88,930 - belgijski frank - 4,868 španska peseta - 1,396 - danska krona - 26,120 - kanadski dolar - 1,258 mi japonski jen lili - 1,287 - švicarski frank - 110,290 mn avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,173 - švedska krona - 26,590 - 17. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13 13,80 Italija Tržaška kreditna banka 13,75 14,50 1 16. NOVEMBRA 1992 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 1798,8232 1804,2359 1809,6486 Francija frank 100 3747,4073 3758,6834 3769,9595 Nemčija marka 100 12648,243 12686,301 12724,360 Italija lira 100 14,7484 14,7928 14,8372 Švica frank 100 13992,950 14035,056 14077,161 ZDA dolar 1 - 199,4000 200,0000 200,6000 V.Brltanija opombe :Tečaji velja funt io za jugoslc 1 jvanski din< 304,6426 3r. 305,5593 306,4760 18. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 4860,6390 4875,2648 4889,8960 Kanada dolar i 430,3021 431,5969 432,8917 Francija frank 100 10148,2972 10178,8337 10209,3702 Nemčija marka 100 34197,1000 34300,0000 34492,9000 Italija lira 100 40,0448 40,1653 40,2858 Japonska jen 100 439,4669 440,7893 442,1117 Švica frank 100 37793,6774 37907,3996 38021,1218 Velika Britanija funt i 830,2372 832,7354 835,2336 Slovenija tolar 100 525,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir i i in starega 548,0085 i deviznega varče 549,6575 vanja. 551,3065 | ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar i 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 — Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 689,00 , — ZDA Zaradi težav z zvezarr dolar ri novih po' 1 datkov nisn 511,64 no dobili. 513,18 514,74 18 Sreda, 18. novembra 1992 ŠPORT NOVICE KOŠARKA / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO Deseto šahovsko prvenstvo ZSŠDI in 6. memorial Zlatka Jelinčiča TRST - V soboto se bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) pričelo že deseto, torej jubilejno zamejsko šahovsko prvenstvo, ki ga že od njegove uvedbe prireja šahovska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Turnir, ki se bo pričel ob 15.30, bo obenem veljal tudi za 6. memorial prof. Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo nadaljevalo še eno ah dve soboti, odvisno od števila vpisanih šahistov, zaključilo pa se bo, kot je že tradicija, v Prosvetnem domu na Opčinah. Ze petič zaporedoma bo prvenstvo potekalo po sistemu aktivnega šaha, ki je zelo primeren za današnji ritem življenja. Vsak šahist ima namreč na razpolago pol me za partijo, kar pomeni, da lahko slednja traja največ mo Časa. Vsekakor pa je taka že prava partija, ne pa hitropotezna, kjer ima šahist na razpolago le pet minut Časa, za razmišljanje. Vpisovanje na prvenstvo je odprto vsem zamejskim šahistom v Italiji, bo pa tik pred njegovim začetkom. Od števila vpisanih bo odvisno, po katerem sistemu bodo odigrali turnir. Lahko bodo igrali vsak z vsakim, kot npr. lani, medtem ko so predlanskim odigrali kvalifikacije in finale. Pred dvema letoma pa je bil turnir po švicarskem sistemu na sedem kol. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli pokale, vsi ostali pa spominske kolajne. Zmagovalec si bo prislužil naslov zamejskega šahovskega prvaka za naslednjo sezono in bo prejel prehodni spominski pokal prof. Zlatka Jelinčiča, priljubljenega šahista, ki se je ponesrečil v avstrijskih gorah oktobra leta 1986. Od uvedbe zamejskih šahovskih prvenstev sta si naslov prvaka delila in »podajala« že vrsto let naša najboljša šahista, in sicer mojster Božidar Filipovič in državni prvokategornik Egon Per-tot. Lani je prvenstvo osvojil Filipovič pred Per-totom in državnim drugokategornikom Dušanom Jelinčičem, sledili pa so še Ukmar, Bednarik, Bajc, BenedetiC in drugi. Tudi letos so favoriti isti, kot že v prejšnjih letih, torej predvsem Filipovič in Pertot, v boj za prva mesta pa se lahko vključijo še vsaj trije ali štirje šahisti. Na sliki: Egon Pertot (levo) in mladi Igor Povše (desno) V nedeljo 1. kolo Iger pod košema V nedeljo bo v telovadnici«M. Ervatti« v Briščikih 1. kolo 5. izvedbe Jadranovega turnirja v minibasketu«Igre pod košema« za , minikošarkarje letnika 1983 in mlajše. Na letošnji izvedbi bo nastopilo devet ekip in razveseljivo je, da se bo prvič udeležilo te manifestacije tudi društvo iz Portoroža, pri katerem vadi Rajko Ožbolj, ki je že treniral v zamejstvu. SPORED 1. KOLA: 14.00 Bor - Sokol, 15.00 Kraški zidar Sežana - Polet, 16.00 Breg - Postojna, 17.00 Portorož - Sokol, prosta Nova Gorica. Tudi letos so se predstavniki društev dogovorili, da ne bodo sestavljali lestvic, kot je že tradicija te prireditve. Obvestila SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešCa, da so treningi za mladinke letnikov 79, 80 in 81 ob ponedeljkih od 17.45 do 19.00, ob sredah od 18.00 do 19.30 in ob Četrtkih od 18.00 do 19.15. Treningi minivolleya za deklice letnikov 82 in 83 so ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 in ob sredah od 17.00 do 18.00. TPK SIRENA obvešCa elane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA v soboto, 21. novembra v restavraciji SardoC v Prečniku. Ob tej priložnosti bo nagrajevanje Arianne Bogateč in drugih društvenih športnikov. Rezervacije v društvenem baru - tel 422696 šahovska komisija ZSSDI vabi vse šahiste na 10. jubilejno zamejsko šahovsko prvenstvo ZSSDI, veljavno za 6. memorial prof. Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 21. t.m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.). Vpisovanje tik pred pričetkom turnirja. Slavje Kontovelcev v slovenskem derbiju Najboljša strelca Vodopivec (22) in Debeljuh (25) Branko Lakovič KONTOVEL - BOR RADENSKA 84:77 KONTOVEL: Ban 4 (0:1), Gulič 9 (3:5), Kralj 8 (1:2), Hmeljak 14 (1:3), Daneu 9 (:5), Vodopivec 22 (0:1), Turk 18 (4:9), Milic, Križman, Cingerla, trener Martini. BOR RADENSKA: Simonič 19 (1:3), Galop-pin 7 (1:1), Vidali, Debeljuh 25 (6:7), Verri, Cupin 6 (0:2), Bandi, Pal-misano, Giacomini 4 (0:2), Grbec 4, Samec 12 (2:3), trener Furlan. PON: Samec (30), Gulič (35). TRI TOČKE: Vodopivec 2, Hmeljak 1, Kralj 1; Debeljuh 1. Po dopadljivem, izenačenem in občasno tudi kakovostnem srečanju so naposled v slovenskem derbiju deželnih mladincev slavili Kontovelci, ki so predvsem z bolj organizirano in skupno igro premagali borovce. Tudi mnenji obeh trenerjev po srečanju se •glede tega »ujemata«. Kontovelov trener Luka Furlan je bil kar zado-voljen:«Mislim, da smo zasluženo zmagali, saj smo predvajali boljšo skupinsko igro od borovcev in smo bili predvsem prisebni ob ključnih trenutkih,« Borov trener Lucio Martini pa je povedal: »Kontovelci so Borov trener Lucio Martini med time-outom na tekme s Kontovelom. (Foto Ferrari) zasluženo zmagali, ker se bili spretnejši predvsem pod košema, saj so nam tudi nižji igralci pobirali odbite žoge, kar je nedopustno. Poleg tega od Kontovelcev cenim, da igrajo zelo hitro in da so tudi njihove podaje ostre in toCne. To pa jim omogoča, da lahko meCejo z ugodnih položajev.« Srečanje samo je bilo zelo izenačeno, kar kažejo tudi delni izidi (12:10 v 5. min., 24:25 v 10. min., 32:37 v 15. min., 54:49 v 25. min., 64:58 v 30. min., 74:73 v 35. min.). Obe ekipi sta stopili na igrišče odločno in motivirano. Ze iz uvodnih akcij pa je bilo jasno, da bo Kontovel skušal s skupinsko igro uveljaviti svojo premoč, medtem ko so se pri gostih uveljavili nekateri posamezniki, med katerimi sta bila kot obiCanjo najuCinkoivtejša Marko Debeljuh in Mauro Simonič. V drugem polčasu je trener Martini skušal s consko obrambo zausta- viti razpoložene domačine, toda tudi to mu ni uspelo, saj so gostitelji s hitrim prenosom žoge poiskali ugodno pozicijo za met in tudi z dokajšnjo točnostjo zadevali koš. Ko pa je v drugem polčasu moral na klop zaradi petih osebnih napak Borov center Samec, je postala naloga gostov še težja. Le pet minut kasneje (v 35. min.) pa je tudi Konto-velca Danijela GuliCa doletela enaka usoda in gostitelji so znatno izgu- bili udarno moC v napadu. Kontovelci pa so predvsem s presenetljivim Igorjem Vodopivcem in Stefanom Trnkom (ob veC kot solidni režiji Evgena Bana) imeli še dovolj moči, da so si priigrali rahlo vodstvo, ki so ga naposled, kljub pres-singu gostov, tudi ohranili do konca srečanja in zasluženo zmagali. Prvi slovenski derbi je torej izpolnil pričakovanja in še kar številni gledalci so lahko uživali ob igri obeh ekip. NAMIZNI TENIS / TROFEJA ALDA PICCIULINA V GORICI Kras absolutni zmagovalec Osvojil je kar sedem prvih mest Od slovenskih društev je bil s tremi tekmovale prisoten tudi Bor Predstavnica mestnega društva Lara Posega prva med mladinkami GORICA - Na dvodnevnem turnirju za Trofejo Alda Picciulina je SK Kras ponovno izkazal svojo moC. Na tekmovanju, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z deželnim prvenstvom, je zgoniško društvo osvojilo sedem zlatih, sedem srebrnih in enajst bronastih odličij. Za 12. trofejo se je potegovalo šest društev iz tržaške pokrajine, pet iz videmske in porde-nonske ter tri iz goriške pokrajine s 130 predstavniki. Kras, ki je bil zastopan s 17 tekmovalci, je v tej množični konkurenci, je že dvanajstič zapored zmagal. O njegovi vodilni vlogi pričajo tudi številke: Kras je zbral 453 točk, drugouvrščeni Ran-gers Udine 141, tretji gostitelj tekmovanja Azzurra 138 in Četrti Chiadino 131 točk. V najvišji absolutni kategoriji posamezno sta bila na zmagovalni stopnici krasova igralca Ana Bersan in Igor Milic. V ženskah dvojicah absolutno je zmagal par Ber-san-Monika Radovič, brata Milic pa sta bila druga med moškimi pari. Kras je osvojil tudi prvo mesto med mešanimi pari naraščajnikov (Stu-belj-Ceppi Kras / Fincan-tieri) in narašCajnicami z Vanjo Milic in Eriko Radovič. Prodornost Krasa je bila očitna zlasti pri deklicah in narašCaj-nicah. Med starejšimi pionirkami je bila najboljša Erika Radovič, pri mlajših Vanja Milic, ki so jima tesno sledile njune klubske soigralke. Pri deCkih se je izkazal Gorazd Milic z osvojenim drugim mestom, Peter Santini, edini kra-sov predstavnik med starejšimi pionirji, pa je v zares številčni konkurenci dosegel 5.do 8. mesto. V Gorici je bil prisoten tudi Bor s tremi igralci. Velik uspeh je dosegla Lara Posega, ki je zmagala med mladinkami. Brata Petelin sta tekmovala posamezno pri mladincih. Bolje se je odrezal Mitja, ki se je uvrstil med osmerico. Turnir je nudil lepo priložnot mlajšim igralcem za prodor v višje tekmovalne kategorije. Vzpodbuden je podatek, da so se nekatere najmlajše Krasove igralke kot Nina Milic, Irena Rustja in Nataša Grom prebile v tretjo kategorijo, spet druge kot Ivana Stubelj, Nataša Milic, Vanja Milic in Erika Radovič pa celo v asbolutno kategorijo, kjer sta se slednji dve uvrstile na 5. do 8. mesto REZULTATI Absolutna kategorija -moški 1. IGOR MILIC (Kras); 5. do 8. mesto MARJAN MILIC (Kras) Absolutna kategorija -ženske 1. ANA BERSAN; 2. BISERKA SIMONETA; 3. MONIKA RADOVIČ; 4. KATJA MILIC (vse Kras) 5. do 8. mesto KATJA MILIC in ERIKA RADOVIČ (Kras), LARA POSEGA (Bor) Dvojice absolutno moški 1. Urizio/Saltarini (Lega Nazionale GO); 2. IGOR MILIC/MARJAN MILIC (Kras) Dvojice absolutno ženske 1. BERSAN/M. RADOVIČ; 2. SIMONETA/K.MILIC; 4. E. RADO VIC/V. MILIC (vse Kras) 3. Kat. ženske 1. Pereson (Tripcovi-ch); 5.-8. NATAŠA MILIC, IVANA STUBELJ (Kras) Mladinke 1. LARA POSEGA (Bor); 2. ANA BERSAN; 3. MONIKA RADOVIČ; 5.-8. IRENA RUSTJA (vse Kras) Mladinci 1. Della Mea (Fincan-tieri); 5.-8. MITJA PETELIN (Bor) Mešane dvojice -mlajši in starejši pionirji 1. STUBEL/Ceppi (Kras/Fincantieri); 3. V. MILIC/P: SANTINI (Kras); 4. N. GROM/Sossi (Kras/Fincantieri) Mlajše pionirke 1. VANJA MILIC; 2. NATAŠA MILIC; 4. NINA MILIC; 5. KETTY FURLAN (vse Kras) Mlajši pionirji 1. Di Cosimo (Chiadino); 2. GORAZD MILIC; 4. JANI GROM (oba Kras) Starejše pionirke 1. ERIKA RADOVIČ (Kras); 3. IVANA STUBELJ (Kras); 4. KATJA MILIC (Kras) Starejši pionirji 1. Ceppi (Fincantieri); 5. -8. PETER SANTINI (Kras) Dvojice ml. in st. pionirke 1. V.MILIC/E.RADOVIČ; 2. KATJA MILIC/STUBELJ; 3. NINA MILIC/NATASA MILIC; 4. FURLAN/GROM ( vsi Kras) (j.j) Švab član sveta Fidal TRST - Na sobotnem rednem obenem zboru dečelne atletske zveze je bil za predsednika izvoljen Romano Isler, ki bo tako v naslednjih štirih letih vodil atletsko zvezo. Na » neskončni« skoraj šest ur dolgi seji -občni zbor je bil v Prosvetnem domu na Opčinah - so izvolili tudi 14 deželnih odbornikov med katerimi je tudi dolgoletni atletski delavec Duško Švab. Njegova izvolitev pred-tavlja priznanje za vso slovensko atletiko in tudi za ves zamejski šport. 4. KOLO / DRŽAVNI MLADINCI Jadran Farco je v Gorici zamudil lepo priložnost, da bi osvojil novi točki Rebula dosegel 29 točk DRŽAVNI MLADINCI MENTA PIU' GORICA - JADRAN FARCO 86:71 (53:38) JADRAN: Pavlica 2 (2:4), BrišCik, Kapun, Starec, Milic 11 (3:5), Petti-rosso 4 (0:2), Rebula 29 (11:12), Tomšič 5, Bordon 2, Gregori 20 (2:4); trener Drvarič. PM: 18:27. PON: Emili (38), Bordon (42). 3 T: Gregori 2, Tomšič 1. Jadranovi mladinci so v 4. kolu državnega prvenstva zamudili . veliko priložnost v Gorici, da bi osvojili zlata vredni tockis proti favoriziranemu moštvu Menta Piu’, ki je v prejšnjem kolu celo premagalo beneški Scaini, toda domačini, razen običajnega Miana in občasno Breganta, niso bili razpoloženi, tudi zaradi izredno hladne telovadnice, v kateri se jadranovci nikakor niso znašli. Vsekakor so plavi držali korak z gostitelji vse do tretje četrtine, ko je bil še izid 71:62 za domače, ko pa je moral Ivo Milic zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, je bilo jasno, da je tekma izgubljena. Drvaričev! fantje so namreč v zadnji Četrtini dali le bornih 9 točk, gostitelji pa 15. Vsi jadranovci so v Gorici na splošno medlo igrali, predvsem v obrambi, v napadu pa se je kot običajno izkazal Kristjan Rebula, ki je dal 29 točk, pri tem pa kar 11:12 v prostih metih. Tudi Jan Gregori je z 20 točkami prispeval svoj delež. Od gostiteljev pa je bil kot običajno najboljši Mian (36 točk), ki igra tudi s Člansko vrsto. Ob njem je občasno dobro igral tudi Bergant, (bi) DEŽELNI MLADINCI NA TRŽAŠKEM CICIBONA RADENSKA- INTER 1904 57:79 (29:40) CICIBONA: Filipčič 13 (6:6), Punis, KrižmanCiC 6 (2:4), Rudež 4 (0:2), Barini 9 (2:2), Korošic 2, I. Bajc 22 (0:2), Umer, Škabar, E. Bajc 1 (1:4); trener Jogan. PM: 11:20. PON: Rudež (36’). Škabar (37’), KrižmanCiC (38’), SON: 29. 3 T: Batini 1, Filipčič 1. Mladinska postava Cicibone ni znala ponoviti uspeha prve ekipe, ki si je dan prej privoščila Člansko peterko tržaškega društva. Obratno so cici-bonaši spet poskrbeli za klavrno predstavo, saj so najprej sloneli na ramenih Iztoka Bajca (18 točk na skupnih 20 v prvih 14 minutah), zatem pa so proti izredno skromnemu nasprotniku popolnoma odpovedali. Gostom, ki so nastopili le s sedmimi igralci, niso imeli nikakršnih problemov, domači pa so vse do konca igrali izredno slabo in tako izničili pokazan napredek iz prejšnje tekme. (VJ) NA GORIŠKEM ITALMONFALCONE -DOMNEOD. Mladinske tekme med Italmonfalconejem in goriškim Domom niso odigrali, ker ni bilo sodnikov. Na sliki Foto KrižmanCiC: Marko KrižmanCiC (Cicibona) v skoku. MLADINSKE IGRE / NOGOMETNA TEKMOVANJA NA TRŽAŠKEM V okviru mladinskih iger s tekmami prvi začenjajo nogometaši Med udeleženci tudi predstavniki štirih slovenskih višjih šol Po dveh mesecih pouka je na vrsti prvo dijaško tekmovanje. Kot običajno vstopijo v športno areno kot prvi nogometaši, nato pridejo na vrsto druga tekmovanja, kot običajno pa bo tudi letos za naše dijake in dijakinje konec športne aktivnosti z nastopom na tradicionalnem DOSP-u, ki bo prihodnje leto 7. maja v Tolminu. Toda povrnimo se k nogometnemu dijaškemu prvenstvu. Zanimanje na naših in seveda tudi italijanskih šolah je kar precejšnje. Prijavilo se je 14 višjih šol, ki so bile porazdeljene v štiri izločilne skupine. Med štirinajstimi zavodi so tudi tri naše višje šole: Jožef Stefan, Žiga Zois in France Prešeren. Samo zmagovalci v posameznih skupinah se uvrstijo v polfinale, zmagovalca pa se bosta potem pomerila za prvo mesto, poraženca pa za tretje. Tudi v tej ekipni športni panogi so se v preteklosti naši dijaki večkrat izkazali. Letos lahko nastopajo dijaki, ki so rojeni leta 1974 in kasneje. Posamezne skupine so naslednje: A: Oberdan, Galilei, Dante in Nordio, B: Žiga Zois, Volta in Deledda, C: Galvani, Jožef Stefan in Petrarca, D: Carli, Fabiani, Nau-tico in France Prešeren. Glede na dejstvo, da bo potrebno v prvem delu odigrati 18 tekem je koledar kar precej natrpan. Ne gre pa pozabiti tudi na izredno slabo vreme, ki nogometašem res ni naklonjeno. Prve tekme so na sporedu že jutri v prvih popoldanskih urah. V Dolini se bo najprej naš zavod Žiga Zois ob 14. uri pomeril z vrstniki Deledde ob 15.30 pa je na vrsti licej France Prešeren, ki se bo srečal s prvim tekmecem v skupini, s šolo Fabiani. Naš tretji zastopnik Jožef Stefan pa bo igral 26. t.m. na igrišču Ul. Flavia s poklicnim zavodom Galvani. Dijaki liceja Prešeren bodo odigrali drugo tekmo 26. novembra na igrišču San Luigi ob 15. 00 uri, trgovce Čaka drugi nastop 27. t.m. prav tao na igrišču od nogometnega društva San Luigi ob 14, 30. Druga tekma za naš zavod Jožef Stefan bo na sporedu prvega decem- bra kot tudi tretji nastop liceja France Prešeren-Nasprotniki Sefana bod° dijaki Petrarce, liceja pa nogometni izbanci zavO' da Carli. Prav glede nat!' panega urnka in slabega vremene upamo, da prl samem tekmovanju n® bo prišlo do večjih zastojev. Zadnja leta s® nad orgnzacijo nogomet nega dijaškega prvenstva ne moremo pritoževati-Največ zaslug pa gre pr° fesorjem telesne vzg°) na šolah, deželni nog0 metni zvezi in °e nazadnje uradu za tel® sno vzgojo pri šolskeu skbništvu. (G.F.) ŠPORT Sreda, 18. novembra 1992 19 NOGOMET / GOSTOVANJE SLOVENIJE NA CIPRU NOGOMET / KVALIFIAKCIJE ZA SP Mladi včeraj poraženi danes A reprezentanca proti vse boljšemu Cipru Aleš Fevžer CIPER - SLOVENIJA 1:0 (0:0) STRELEC: Theodotou v 60. minuti. GLEDALCEV:500; IZKLJUČEN: Lukič (nešportno obnašanje). SLOVENBIJA (mladi): Zver, Binkovski, Hudarin, Salja, Blatnik, Cerimovic, Zobec, Karič, Simundža, Lukič, Siljak. LARNACA - V prvi od dveh prijateljskih tekem proti Cipru se igralci mlade slovenske reprezentance niso iskazali in so izgubili proti povprečni domači ekipi. Poraz je mogoCe opravičiti z objektivnimi vzroki, vendar brez prave organizacije igre predvsem pa strelov proti nasprotnikovemu golu v nogometu paC ne more zmagati. Po začetnem »otipavanju« nasprotnika sta moštvi ves prvi polčas igrali med obema kazenskima prostoroma, pravih akcij in strelov proti golu pa ni bilo. DomaCi so vso svojo igro podredili kapetanu in najnevarnejšemu igralcu Engomitisu, kateremu pa naša obramba ni dala dihati. Pričakovati je bilo, da bodo v drugem polčasu tako eni kot drugi Pokazali vec želje za dosego zadetka in Siljak je v 5l’ imel priložnost tekme. S prodorom po desni strani je pritekel sam do Slovan Mavrica brez reprezentanta (Foto Srdjan 2ivulovič/TRIO nasprotnikovega gola, vendar žoge ni uspel potisniti v mrežo. Njegov strel je bil bolj podoben podaji, vendar na žalost ni bilo nikogar od naših igralcev, ki bi žogo z dveh metrov potisnil v prazen gol. Takoj za tem je domači sodnik Georgiou prestrogo izključil LukiCa, ki se je boril za žogo z domačim napadalcem Kaiafosom. DomaCi nogometaši so sodnikovo »darilo« izkoristili in prevzeli pobudo in terensko premoč in jo po 15’ igranja z igralcem veC tudi izkoristili. Po lepi podaji Engomitisa je rezervni igralec Theodotou z neposredne bližine z glavo premagal nemočnega Zvera. Srečanje so si ogledali tudi elani A ekipe, ki bodo na današnji tekmi poskušali bolje predstaviti slovenski nogomet. Na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila oba selektorja in predsednika nacionalnih nogometnih zvez je šlo bolj za dobrodošlico in vljudnostne nagovore kot za razgovor o tekmi. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl nam je pred današnjo tekmo povedal, da je zadovoljen, da so prišli vsi poklicani nogometaši, saj manjka le poškodovani Katanec. »Upam, da bo tudi rezultat boljši, povedati pa želim, da Ciper ni tako slab, kot se misli, saj imajo letos za sabo nekaj zelo spodbudnih rezultatov,« je še dejal Zavrl. Enajsterica za tekmo v Larnaki, ki se bo zaCela ob 14.30 po lokalnem Času je naslednja: Simeunovič, Zidan, Novak, Kek, Elsner, Milanič, Pate, Zulie, Zahovič, Miloševič, Florjančič. Azzurri optimisti za boj s Škoti Tekma (RAI TV 1) ob 20.55 GLASGOVV -»Mislim, da smo svoje delo opravili temeljito in se tudi dostojno pripravili na to težko tekmo proti Škotom. Trenutno sem optimistično razpoložen, bom pa še bolj, če bomo igrali tako, kot smo načrtovali v teh dnevih. Za taka srečanja sta dve možni varianti: da skušamo osredotočiti igro na sredini igrišča po našem kazenskem prostoru ali pa da skušamo držati v posesti žogo v CimveCji meri tudi na drugih delih igrišča. Jaz pa sem odločno za drugo varianto,« je pred današnjim kvalifikacijskim srečanjem za SP proti Škotski izjavil zvezni trener azzurrov Arrigo Sacchi. In nada!jeval:«Skotje so zelo neugoden nasprotnik. Igrajo bolj sproščeno in dopadljivo od Angležev. Mislim, da so telesno bolje pripravljeni od nas, medtem ko smo mi tehnično boljši. Naša naloga pa bo predvsem ta, da skušamo predvsem dobro igrati brez žoge. Škotska pa ni Brazilija iz let 60. Skotje imajo vrline, pa tudi hibe. Njihova obrambna vrsta je precej počasna in bi jo lahko presenetili s hitro igro. V Glasgovvu bomo dali vse od sebe, igrali bomo samozavestno in odločno.« Seveda sta bila včeraj najbolj razoCaranaVialli Signori bo danes igral namesto Viallija (AR) in Marchegiani, ki sta do zadnjega trenutka upala, da bosta le igrala. Zvezni trener Škotske Roxburgh je že vCeraj najavil postavo in ni spremenil svojega mnenja. Le-ta pa je naslednja: Goram, McPherson, Malpas, Boyd, McLaren, Whyte, McAllister, McStay, Durrant, McCoist, Durie, 12 Smith, 13 Jess, 14 Collins, 15 Mclnally, 16 Robertson. Verjetna postava Italijanov pa je naslednja: Pagliuca, Mannini, Di Chiara, Albertini, Maldini, Baresi, Lentini, Bianchi, Eranio, R. Baggio, Signori, 12 Marchegiani, 13 Costacurta, 14 D. Baggio, 15 Donadoni, 16 Vialli. Sodnik bo Nemec Schmidhuber. Tekmo Škotska - Italija bosta prenašali italijanska TV na prvem sporedu in Tele+2 s pričetkom ob 21. uri. LESTVICA SKUPINE 1 Švica 5, Italija, Malta, Portugalska, Škotska in Estonija 1. Danes bo v tej skupini tudi srečanje med Švico in Malto. Danes tudi srečanje under 21 za EP GLASGOW - Danes bo tudi srečanje med mladima reprezentancama Škotske in Italije (under 21) za EP. Škotska je doslej igrala dve tekmi in osvojila samo eno točko (poraz s Švico in neodločeno s Portugalsko), medtem ko je Italija premagala Švico, s katero tudi vodi na lestvici skupine 1 z dvema točkama. Trener Mladini je še v dvomu glede postave, saj Orlandini še ni povsem nared po poškodbi. Verjetna postava azzurrov pa naj bi bila naslednja: Visi, Bonomi, Favalli, Sacchetti, Panucci, Migniani, Orlandini (Rosito), Altomare, Vieri, Cois in Muzzi. AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 PRIHODNJE LETO SIROMASNEJŠA TENIS / MASTERS V NEW YORKU ■ is« 1 A;: Ml 11 S NOVICE Danes še štiri tekme za SP v ZDA 1994 RIM - Poleg tekem Škotska - Italija in Švica - Malta za skupino 1 bodo danes v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo v ZDA 1994 na sporedu še štiri srečanja. Najpomembnejša bo danes vsekakor tekma skupine 3 v Belfastu, kjer bo Severna Irska igrala proti Danski. Evropski prvaki si drevi ne smejo privoščiti spodrsljaja, saj so doslej dosegli le tri neodločene izide z Litvo, Latvijo in Irsko. Le-ta, M s 5 točkami vodi na lestvici te skupine, pa bo pred težko nalogo, saj bo igrala v Sevilli proti Španiji. V skupini 2 pa Anglija na Wembleyu ne bi smela imeti težav proti Turčiji, favorizirana pa je tudi Belgija v skupini 4 proti VValesu. Nagrada Leonardo d’ oro letos Gianniju Bugnu FIRENCE - Svetovni prvak v kolesarstvu Gianni Bugno si je z letošnjimi sijajnimi rezultati prislužil prestižno nagrado Leonardo d’ oro. V dosedanjih trinajstih izvedbah je priznanje šele tretjič pripadlo kolesarju, pred Bugnom pa sta bila v prejšnjih letih nagrajena še Maurizio Fondriest in Maria Canins. lil 1 ji * ■ Januarja predviden povratek Deborah Compagnoni MILAN - Olimpijska zmagovalka v Albertvillu Deborah Compagnoni, ki si je februarja letos hudo poškodovala koleno, je najavila svoj povratek na uradna tekmovanja ob začetku prihodnjega leta, zaenkrat pa bo svoje priprave nadaljevala v ZDA. Dodala je, da se za zdaj ne bo udeleževala smukov, tega pa ni izključila za kasnejši datum. Compagnonijeva je obenem podpisala triletno pogodbo s turističnim podjetjem iz Valtelline, pogodba pa predvideva 120 miljonov lir in dodatne nagrade v primeru vidnejših uspehov. Šest dni Boideauxa Linu in Pietersu BORDEAUX - Sest kolesarskih dni na štadionu v Bordeaux-Lacu bo ostalo v lepem spominu Francozu Pascalu Linoju, letos najboljšemu francoskemu kolesarju na Touru, ter Nizozemcu Petru Pietersu. V šestdnevni dirki parov sta zmagal z enajstimi točkami prednosti pred Dancem Jensom Veggerbyjem in Francozom Gilbertom Duclos-Lasallom, ki je na tem tekmovanju lani zmagal skupaj z Belgijcem Etiennom de VVildom. V končnem seštevku sta bila tretja Italijana Adriano Baffi in Pierangelo Bincoletto. Lino in Pieters sta bila v Bordeauxu druga že lansko leto, tokrat pa sta na šestdnevni dirki prvič zmagala. Nigel Levjesrčni zapušča formulo 1 ki ga večkrat ni znala prav razumeti Njegovi navijači pa še vedno upajo, da si bo vendarle premislil , Osmega novembra se 6 v Adelaidi končala *etošnja sezona formule Nova se pričenja že k°nec februarja v %alamiju v Južni Afriki. ^ ta bo v marsičem dru-§aCna od letošnje. Ne b°ttio vec videvali Nigela "lansella, dirkača, ki je ^al svoj pečat zadnjemu jresetletju tekmovanja v ,°rniuli 1. Celo najvišje £°ge to dejstvo močno Nhi, saj je znano, da je ,ekrnovanje najhitrejših °lidov v krizi. Gre PJedvsem za nepojmljivo ls°ke stroške, saj mora jtioštvo, ki želi biti °nkurenčno, pripraviti eCo, v kateri je vsaj za ^ 0 milijonov dolarskih ankovcev. In ce se Pomanjkanju denarja pri-Uži še pomanjkanje mktivnih dirkačev, so izpolnjeni vsi pogoji za alarm. Kljub temu na začetku prihodnje sezone verjetno vendarle ne bo tako hudo. Lahko se zgodi da bo celo obratno-ko se bo namreč prihodnje leto na prvi dirki prižgala zelena luC, se bo še malokdo sploh spomnil, kdo je bil Nigel Mansell. Verjetno je marsikdo upal, da si bo Anglež še premislil, kot si je pred dvema letoma, da bo na vse pozabil in vendarle prihodnje leto sedel v enega od bolidov. To bo sicer storil, vendar v Ameriki, v formuli Indy. Nigel je bil vedno pravi burkež med dirkači - vedno je zanl poskrbeti Simon Demšar za show. Samo primerjajmo ga z mrkim Senno, ki mu vožnja po stezi pomeni vse, ostalo pa ga prav malo briga. Če bi bilo veC tako emotivnih voznikov, kot je (bil) Nigel (na sliki AP) , bi bila formula 1 nemara še zanimivejša, saj ni vse samo tisto, kar vidimo na stezi, pa tudi na samo dogajanje na stezi gledamo drugače, Ce vemo, kakšen človek sedi za volanom. Mnogi so Mansellu očitali, da ne zna brzdati svojih Čustev - da je kot velik otrok. A prav zaradi tega je bil zanimiv. Od vseh dirkačev se je znal vedno najbolj iskreno veseliti uspeha. Leta 1990, ko je v Silverstonu pred svojimi rojaki v petem krogu prehitel Senno in prešel v vodstvo, je mimo glavne tribune peljal z dvignjeno roko, Čeprav je vedel, da mu do končnega uspeha še veliko manjka. Ali leta 1987, po najboljši dirki njegove kariere, prav tako v Silverstonu, ko je nadoknadil 25 sekund zaostanka in z najbolj bravuroznim prehitevanjem, kar sem jih kdajkoli videl, v predzadnjem krogu prehitel Piqueta in zmagal, ga je policaj z motorjem popeljal do mesta, kjer je prehitel Piqueta. Tu je Nigel stopil z motorja in poljubil asfalt. Zanj je bila vsaka dirka malo svetovno prvenstvo. Vedno je vozil s srcem in ne z glavo. Ce primerjamo njegovo vožnjo s Prostovo, je tako, kot bi primerjali nogometno tekmo, polno taktike, s tekmo, ki jo igrajo s srcem in je zato za gledalce bolj privlačna. Tudi zato je imel Nigel tako številčno navijaško armado. In zato se ga je oprijel vzdevek »Nigel the Lionhearted« ali »Nigel levjesrčni«, na katerega je bil zelo ponosen. Mnogo navijačev je prihajalo na dirke samo zaradi njega. Velikokrat je imel smolo, a je to znal vedno športno prenesti. Nickolikokrat so se mu dogajale stvari, ki so se lahko dogodile le njemu in nikomur drugemu: samo njemu je eksplodiralo kolo sredi zadnje, odločilne dirke leta 1986, samo njemu se je med drugo odločilno dirko leta 1987 odvila matica, s katero je bilo pritrjeno kolo, samo njemu so slabo pritrdili kolo med tretjo odločilno dirko lani, samo on je prehitro odpeljal iz boksa, skoraj povozil nekaj mehanikov, zaradi Cesar je bil diskvalificiran, pa diskvalifikacije ni upošteval in bil zato kaznovan s prepovedjo nastopa na naslednji dirki. Vse njegove navijače, najbolj pa njega samega, je zelo bolelo, ker ob razglasitvi osvojenega naslova skoraj noben športni novinar na koncu ni pozabil pribiti, da gre zasluga za naslov predvsem odličnemu bolidu. Da je imel zares dobro vozilo, je seveda res, vendar nekaj o voznikovi vrednosti izvemo, Ce se spomnimo leta 1988, ko je sedel v popolnoma nekonkurenčnem VVilliamsu z Juddovim motrojem, a kljub temu obakrat, ko mu ni odpovedal motor, osvojil drugo mesto. Ce mu postavimo ob bok Senno, ki ga imajo mnogi za najboljšega dirkača današnjega dne, se moramo zavedati, da je tudi Senna imel dolgo Časa najboljše vozilo od vseh in da gre del njegove genialnosti pripisati tudi temu. Senna ima tudi prek 60 pole posi-tionov, pa skoraj polovico manj zmag, Čeprav je »normalno« razmerje okoli 1:1. Kolesa na bolidih formule 1 se bodo po Mansellovem odhodu še vedno vrtela. Kaj pa njegovi navijači? Nekateri si bodo poiskali novega idola, kar pa bo težko, Ce bodo hoteli tako zanimivega moža, kot je bil brkati Anglež. Prihodnje leto bo podoba »beerzel-ta« ob Hungaroringu, kjer je ob sobotah zveCer pred dirko navada, da se ob pivu zberejo navijači vseh dirkačev in potem v pirjateljskih verbalnih dvobojih skušajo eni druge premagati, nekoliko drugačna. Namesto Mansellovih navijačev bodo glasnejši Nemci, zagotovo se bodo vrnili Prostovi privrženci. Tisti pa, ki bodo še vedno hoteli občudovati vožnjo Nigela Mansella, bodo usmerili svoje antene proti zvezdam in kdaj pa kdaj poskušali ujeti kako tekmovanje formule Indy. Monika Seleš išče tris, Graf in Sabatini najnevarnejši oviri Seleš in Navratilova že v četrtfinalu Monika Seleš med tekmo prvega kola proti Francozinji Tauziatovi in jo je bnrez težav premagala (AP) NEW YORK - V otvoritvenem kolu Mastersa v New Yorku sta Monika Seleš in Martina Navratilova takoj pokazali, da se nimata namena šaliti. Nekdanja Češka državljanka Navratilova je z dvojnim 6:2 oodpra-vila Švicarko Manuelo Malejevo, NovosadCanka Seleševa pa je Francozinji Nathalie Tauziatovi prepustila v dveh setih le tri igre: 6:1 in 6:2. Na letošnjem Masternastopa najboljših 16 igralk s svetovne lestvice, pari osmine finala pa so naslednji: M. Seleš (Jug/l) - N. Tauziat (Fra) 6:l/6:2; M.J. Fernandez (ZDA) - J. Novotna (CSFR); J. Capriati (ZDA) - M. Sukova (CSFR); G. Sabatini (Arg/3) - Fraizer (ZDA); M. Navratilova (ZDA/4) - M. Maleeva (Svi) 6:2/6:2; A. Sanchez (Spa) - Z. Garrison (ZDA); Martinez (Spa) -K. Maleeva (Bol); S. Graf (Nem/l) - McNeil (ZDA). Vlogo glavnega favorita si delita Monika Seleš (zmagovalka zadnjih dveh izvedb Mastersa) ter Steffi Graf, ki je osvojila kar 4 turnirje zaporedoma. Velike nagrade Azije ne bo PARIZ - Dirkači formule 1 prihodnje leto za veliko nagrado Azije ne bodo tekmovati. FISA, mednarodna zveza za avtomobilistični šport, je te dni objavila dokončno odpoved dirke, ki naj bi bila 4. aprila naslednje leto na japomskem irkališCu Autopolis. Nadomestne dirke še niso izbrali, vprašljiv pa je tudi termin otvoritvene dirke nove sezone, ki naj bi bila 28. februarja v Kyalamiju v Južni Afriki. Mamila pri poklicnemu surfarju TOKIO - Na tokijskem letališču Narita je spodletelo poklicnemu surfarju, Avstralcu Robbiju Pageu. Pri 26-letnem športniku so japonski cariniki našli večjo količino mamila LSD, za kar ga po japonskih zakonih lahko Čaka do 7 let zapora. Trener Marseilla na počitku MARSEILLE - Jean Fernandez, trener aktualnega francoskega nogometnega prvaka, 01ympiqua iz Marseilla, je odšel na prisilni enomesečni dopust.Lani odlični klub je trenutno le peti v francoskem prvenstvu, zdaj pa ga bosta nekaj Časa vodila Raymon Goethals in Henri Stambouti. Mazda Selešev! NEW YORK - Jugoslovanski teniški igralki Moniki Seleš, ki si je že zagotovila naslov prve igralke sezone, so podariti avtomobil Mazda. Ni slabo, a Ce se spomnimo, da je Stefi Graf pred dvema letoma dobila Jaguarja, je lahko Monika malce razočarana. | Slava brez denarja LAS VEGAS - Ameriši boksar Riddick Bowe, novi svetovni prvak v težki kategoriji, si s svojo zmago nad Evanderjem Holyfieldom še ni bistveno finančno opomogel. Zaradi dolgov, ki jih ima do mednarodnih boksarskih organizacij WBC, IBF in WBA, so nakazila na njegov banCni raCun blokirana, kakor hitro pa bo dolg nekaj stotisoC dolarjev poravnal, se bo na njegovemu računu skupaj s pravicami televizijskega prenosa nabralo blizu 10 milijonov dolarjev. Curiing in ženski hokej novosti na ZOI leta 1998 TOKIO - Na Japonskem je že v teku organizacijska plat v okviru zimskih iger, ki se bodo leta 98 vršila v mestu Nagano. Olimpijski komite je že sporočil, da bosta prvič vključeni vde novi športni panogi, ki sta zaenkrat manj poznani in še v ozadju, in sicer curiing (keglanje na ledu) ter ženski hokej s šestimi nastopajočimi ekipami. Leta 1993 na olimpijskih zimskih igrah v Lillehammerju (Norveška) obeh panog še ne bo. Sreda, 18. novembra 1992 NOVICE Seminar o strpnosti in sožitju v Evropi VARŠAVA - Včeraj se je v Varšavi pod pokroviteljstvom Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi začel petdnevni mednarodni seminar o strpnosti in spoštovanju etničnih in verskih manjšin v demokratičnih družbah. Kot je navedel poljski zunanji minister Krzysztof Skubiszewski, mora biti nadelo strpnosti prisotno pri razlagi in uresničevanju zakonskih pobud in obvez KVSE. Po njegovem tega ne potrebuje samo tisti del Evrope, ki preživlja težko obdobje prehoda iz tota-btarizma v demokracijo, temveč vsi. »Nacionalizem, je bolezen sodobne Evrope, tako na Vzhodu kot na Zahodu, in je negacija strpnosti.« Seminarja, ki je prvi od niza konferenc posvečenih človekovi dimenziji v KVSE, se udeležuje 150 izvedencev iz 52 držav podpisnic sklepne helsinške listine. Dela bodo potekala v treh ločenih skupinah, in sicer o vlogi vzgoje, kulture in medijev pri uresničevanju strpnosti; o vlogi krajevnih oblasti in o pravnih vprašanih pri uvajanju zakonov proti etnični, rasni in verski nestrpnosti. Ployboy bo odslej tiskan tudi v poljščini VARŠAVA - Gospodarsko krizo, proračun za leto 1993 in celo polemiko o splavu sta v poljskih medijih zasenčili vesti, da je pričel izhajati poljski Playboy in da bodo v kratkem objavili avtobiografsko knjigo mlade Poljakinje, ki trdi, »da se je ljubila s številnimi parlamentarci vseh političnih barv«. Poljski Playboy so izdali v 100 tisoC izvodih, stane pa približno 2.500 lir po uradnem teCaju. V prvi številki so objavili intervju, ki ga je pred desetimi leti Lech VValesa dal ameriški reviji, a so ga le redki Poljaki prebrali, saj je bil Playboy v komunistični Poljski prepovedan. To je bilo prvič, da se je na reviji ob nagicah in lepotičkah pojavila slika Matere božje, in sicer v gumbnici takratnega predsednika sindikata Solidarnost. Klerikalni krogi bi seveda radi po komunističnem zgledu prepovedali Playboy, a nedvomno jih bolj skrbi napovedana objava »izpovedne knjige« Marzene D. o intimnih odnosih s poljskimi poslanci. Dnevnik Zycie Warszawy trdi, da je najveCja založniška hiša BGW kupila knjigo, a sedaj išče drugega založnika, ki bi prevzel nase nevarnost morebitnih zakonskih posle-dic.V neki televizijski oddaji je Marzena pojasnila, da je knjigo napisala med drugim tudi, da bi poljskim voblcem pojasnila, zakaj so klopi v parlamentu večkrat prazne. Dodala je tudi, da se je ljubila s poslanci vseh političnih barv, vključno z dvema iz vrst Krščanske narodne unije, ki zagovarja najbolj pravoverna moralna strališCa. ZANIMIVOSTI PARIZ / ZAENKRAT PREDSTAVILI IZDAJO V FRANCOSKEM JEZIKU Novi katekizem: Trden vodič katoličanov širom po svetu Po splošni oceni je nojvečjo novost uvedba kolektivne krivde vseh grešnikov za Kristusivo smrt: zaradi česar so doslej krivili Žide PARIZ - V javnost je najprej prišel kot»Cathe-chisme de 1’Eglise Catho-lique«: gre za novi katekizem katoliške cerkve, ki bo izšel v številnih jezikih, zaenkrat pa so ga natisnili v francoščini. Zato so težko pričakovano publikacijo najprej predstavili v Franciji, Belgiji in Švici, kjer so predstavitelji v glavnem poudarjali, da bo novi katekizem»resen in tehten vodic za dušne pastirje«, nikakor pa ne»zbornik grehov«. V teh državah bo tudi novi katekizem že v kratkem na prodaj. V Franciji naj bi ga bilo v knjigarnah in tudi kioskih dobiti že jutri, in sicer za 139 francoskih frankov, kar znaša približno 35.000 italijanskih lir. Francoski založniki računajo, da bodo v kratkem prodali 150.000 izvodov, ker bo knjiga na prodaj na zelo številnih mestih (celo v supermarketih in na postajah). Prav zaradi načina distribucije je že v prvih dneh predstavljanja novega katekizma prišlo do polemik, ker vsi niso soglašali z zamislijo, da bi jo prodajali kot ostale publikacije, vendar pa je to v skladu z željo, ki jo je izrazil tudi papež Janez Pavel II. o Cim bolj kapilarnem razdeljevanju novega katekizma, ki bo zamenjal knjigo odraz koncila iz Trenta iz leta Francoski kardinal Lustiger predstavlja novi katekizem v francoščini (Telefoto AP) 1566. Janez Pavel II. je izdajo katekizma napovedal že 25. junija letos, uradno pa ga bo predal škofijskim konferencam sedmega decembra na posebni slovesnosti v Vatikanu. »Odraz novega Casa«-tako so katoliški škofi francosko govorečih držav in dežel na predstavitvenih konferencah označili pomen izdaje novega katekizma, ki po tolikih stoletjih prihaja med katoličane. Tako se uresničuje duh drugega vatikanskega koncila, na katerem so predvsem afriški predstavniki zagovarjali nujo o posodobitvi katekizma. »Dandanes se mora tudi Cerkev soočiti s povsem različno stvarnostjo,«je ob predstavitvi v Parizu izjavil kardinal Lustiger in se pri tem nanašal na razširitev katoliške vere v Afriki, Aziji in Ameriki. Zato je bilo treba vzpostaviti« splošno govorico«, ki bi bila razumljiva in dostopna vsem katoličanom širom po svetu. Vendar pa po oceni msgr. Pierra Mamieja, predsednika škofovske konference Švice, novi katekizem prinaša premalo novosti. Belgijski kardinal Godfried Dan-neels pa je bil nekoliko zaCuden nad načinom predstavljanja knjige. Opozoril pa je na dejstvo, da v Belgiji ni»nacional-nega katekizma«, kot je ustaljena navada v drugih državah. Vsekakor pa novi katekizem nikakor ne bo zamenjal krajevnih »nacionalnih« ali »škofijskih« katekizmov, temveč jih bo samo usmerjal. Tako je poudaril tudi Janez Pavel II., ki je celo izrazil željo, da bi glede na posamične stvarnosti nastalo veC krajevnih katekizmov, ki bi pa morali ostali zvesti katoliški doktrini. Kljub želji in zatrjevanju visokih cerkvenih predstavnikov, da novi katekizem ni zbornik »dovoljenega in prepovedanega«, pa se je splošna pozornost osredotočila na tiste paragrafe, ki se nanašajo na najbolj kočljiva vprašanja. Tako na primer splav ostaja velik greh, kot je tudi raz-poroka »žalitev naravnega zakona«. Glede spolnosti se dopušCa možnost, da zakonca uživata med odnosi, vendar»v mejah zmernosti«. V medicini si nova tehnologija jemlje veliko preveč svobode, je prevladujoče mnenje sestavljal-cev novega katekizma, ki so med drugim brez možnosti na priziv obsodili astrologijo. Novi katekizem poziva na spoštovanje državljanskih dolžnosti, najveCjo novost pa po splošni oceni uvaja s»kolektivno krivdo za Kristusovo smrt«, za katero ne bi bili veC krivi Židje, temveč vsi grešniki. JEMEN / KONEC ODISEJADE Ladja Somaal je priplula pred Makalo Prepovedali izkrcanje DUBAI - Vsak Cas bi se morala končati desetdnevna odisejada kakih 3000 somalskih beguncev na ladji Somaal pred jemenitskim pristaniščem Mukala. Krajevne oblasti so prepovedale izkrcanje, Ceš da nimajo struktur za sprejem tolikih beguncev, kljub dramatičnemu pozivu kapitana, da na ladji že primanjkuje vsega in da ljudje, predvsem pa otroci umirajo kot muhe. Včeraj je proti Mukali z vso hitrostjo zaplula francoska vojna ladja Commandant Ducuing, ki ima na krovu živež, zdravila in 20 tisoč litrov vode. Ze v noči na ponedeljek je francoska ladja zaman skušala prestreči Somaal. V akciji so sodelovala tudi francoska letala, ki pa jim ni uspelo do včeraj izslediti ladje s somalskimi begunci, ki so jih proti plačilu 150 dolarjev in kot kaže pod prisilo vkrcali na razpadajočo trgovsko ladjo, da bi jih spravili »na varno«. Tvoji Denarni Zavodi v Italiji Najblizji v Evropi HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKA OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TR2ASKA POKRAJINA gCIKB “M ckr„eed£I?nd2 tbb^ Ulica/Via Filzi 10, 34432 Trst/Trieste, tel. 040/67001, fax 040/6700333,telex 460264, svvift BCTB IT 2T,- Agencija Domjo -Agenzia Domio, Domjo/Domio 227, 34018 Dolina/S.Dorligo della Valle (TS), tel. 040/831131. Agencija Rojan - Agenzia Roiano, Trg/Piazza tra i Rivi 15/A, 34135 Trst/Trieste, Tel. 040/411611. CASSA IfUltALlE IEID AltTIGIAMA OPICIMA - TIOIESTIE__________ MltAMILMICA IN POSODILMICA OPČIMIE - TlfST Trst; Ulica/ViaRicreatorio 2, 34016 Trst/Trieste, tel: 040/21491, fax 040/211879, telex 460361. - Podružnica-Trst - Filiale Trieste, trg/Piazza della Liberta 5, 34132 Trst/Trieste. tel. 040/21491. KMEČKA IN OBRTNA HRANILN ICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Nabrežina Aurisina 106, 34011 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS) tel. 040/200011, fax 040/201133. - Podružnica Sesljan - Filiale Sistiana, Sesljan/Sistiana 43, 34019 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS), tel. 040/291501. GORIŠKA P0KRAJNA: M Banca AgriCOla Gorizla KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA Smmi KMECKO-OBRTNA HRANILNICA 1 Kmečka banka Gorica in posojilnica v sovodnjah doberdob Korzo/Corso Verdi 55,34170 Gorica/Gorizia, tel. ... Ulica/Via Roma, 23,34070 Doberdob/Doberdo del 0481/3871 fax 534335 telex 461239 svvift BPAG IT 2G. Ulica/Via 1 maggio 75, 34070 Sovodnje ob Soči - Sovogna d’lsonzo Lago (GO), tel. 0481/78063, fax 0481/79341. Podružnica Krmin - Filiala Cormons, Drevored/Viale (GO), tel. 0481/882155, fax 0481/882580. Friuli 38, 34071 Krmin/Cormons (GO), tel. 0481/630042. VIDEMSKA POKRAJINA: P^l|/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Filiala Čedad - Filiale di Cividale, Ulica/Via Carlo Alberto 17, 33043 Cedad/Cividale del Friuli D\*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (UD), tel. 0432/730314, fax 0432/730352, telex 451008. PRIREDITVE Sreda, 18. novembra 1992 LJUBLJANA CANKARJEV DOM NAPOVEDUJEMO: v petek, 20. t. m. ob 11. in 20. uri ter v soboto ob 20. uri Dogodek v mestu Gogi - Grumova drama tokrat v angleški izvedbi - gostuje gledališka skupina The Genuine Article pri Univerzi iz Essexa (Linhartova dvorana). Vstopnina je 400 SIT. 30. t. m., in 1. 12. (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko Polič, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji! Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic po 200 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 uri G. Strniša: Samorog. V eni od glavnih vlog nastopa Boris Cavazza, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana. Za abonma SREDA in IZVEN (KONTO). JUTRI: 19. 11. ob 19.30 Večer z Milo KačiCevo - ob 80-letnici igralke in pesnice. V Klubu drame bo danes ob 20.30 monodramski nastop Poldeta Bibiča z naslovom Živelo življenje, Luka de. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 21. in 28. t. m. ob 19. uri Puccini: Tosca. 24. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 uri) t. m. J. Strauss ml.: Netopir; 26. t. m. Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervaciji po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 20.00 uri E.Kishon: Bil je škrjanec, gostovanje v Ajdovščini. V PRIHODNJIH DNEH: 21. t.m. ob 20.00 uri bo na Mali sceni gostovala avstrijska gledališka skupina. V prvem delu bosta Toni Maier in Johannes Pump izvedla nanizanko aforizmov Žarka Petana: Gledališče je politika... V drugem delu pa bosta intrepetirala pesmi treh avstrijskih pesnikov, zbranih pod skupnim naslovom Lirika in trobenta. Predstavi bosta v nemščini. Vstopnice so že v prodaji, cena vstopnice za študente in upokojence 250 SIT, za ostale 500 SIT.Informacije in rezervacije na tel. 061/210-852. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 21.00 uri predstava Gledališča Ane Monro: Tarzan v epizodi veliki mrhovinar. Cena vstopnice 400 SIT. Informacije na tel. 061/332-288. TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 20.30 Aldo Nicolaj, Hamlet v pikantni omaki. V glavnih vlogah: A. Petje, L. Kozlovič, M. Blagovic, B. Bratuž in A. Svete. Režija 2. Petan. NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Režija Boris Kobal. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 16. uri: Bohumil Hrabal, Una solitudine troppo rumorosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pres-sburger. V abonmaju, odrezek št. 3, red sreda. Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti. DANES: ob 21.00 uri srečanje s Corradom Augiasom. Vstop prost. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 25. t. m., ob 20.30 premierska predstava Jack lo sventratore, Vittoria Franceschija.. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena Teatro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Alessandro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek St. 4. Predprodaja vstopnic in rezervacije od jutri dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30: Carpinteri in Faraguna, Putei e putele. V glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedo-nio. Juhi, ob 20.30 zadnja ponovitev. NAPOVEDUJEMO: od 21. do 29. t. m. gostovanje gledalske skupine Compagnia della Rancia z musicalom »La ca-8e aux folles«. KRIŽ dom a. sirk V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatr iz Kopra s predstavo »A ^argo vivendis« Edite Frančeškin. VeCer prireja KUD Ma- TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v torek, 24. t. m. in sredo, 25. t. m., 20.30 gostovanje Stalnega gledališča FJK: Bohumil Hra-N - Una solitudine troppo rumorosa. Režija Giorgio Pres-N l|f°er. Nastopajo Paolo Bonacelli, Paolo Meloni, Franco ČEDAD gledališče ristori NAPOVEDUJEMO: V torek, 1.'decembra, ob 20.30 , Ala-,fa- Izvajajo gledališki skupini Contemporranea 83 in Acc. p ^6 drammatica Silvio d’Amico. Režija in glavna vloga: atrizio Cigliano. CELOVEC ^testno gledališče DANES: ob 19.30: Boccaccio, Franz von Suppe. Za l °b !9.30 Die Stemstunde des Josef Bieder, revija gledališkega rekviziterja (Otto Schenk). MLADINSKI CENTER POINT (Benediktiner Platz 10) ANES: ob 20. uri scensko branje. Maribor }?„„ . • novembra ^1° Potočnik. ll .^abška blagajna je odprta vsak dan razen nedelje o nikih° 16 Ure ter uro Pred predstavo, ob nedeljah in pra; cOp 0 Pa samo uro pred predstavo. Informacije in rezerve J vstopnic na tel. 221-206. CILJE SLG CELJE jpi^POVEDUJEMO: 20. 11. bo premiera Molierovega ne dan -e^a bolnika režiji Katje Pegan. Predpremieri bost jp es jn jutri ob 10.30 za Gimnazijo Celje. Igrajo: Janez Bei ’ Ljerka Belak, Darja Reichman, Anica Kumer in drugi. KRANJ Prešernovo gledališče kranj S^ANES: ob 19.30 uri (abonma rumeni, izven in konto bhepard: Pokopani obok, gostuje Primorsko dramski gledališče iz Nove Gorice. Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije na tel.: 064/222-681 GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM AJDOVŠČINA DANES: ob 20.00 uri (za gledališki abonma) vesela žaloi-gra z glasbo E. Kishon: Bil je škrjanec, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE DANES: ob 19,30 uri: Ivan Arabca: Propast magnuma, režija Ivica KunCevič. Igrajo: Kruno Saric, Zvonimir ZorCiC, Anja Sovagovič, Dragan Despot in drugi. V PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t. m. drama Ivana Arabce: Propast magnuma. NAPOVEDUJEMO: 25., 26. in 27. 11. ob 18.30 - Ivan GunduliC: Osman, gledališki spektakl v režiji Georgija Para, nastopa 250 elanov drame, opere in baleta. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (Klub CD) predstavitev jazz orgel Yamaha Electronik EL-90 s koncertom japonske umetnice gospe Saori Ivvauchi. Vstop prost. V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. (Gallusova dvorana) nastop skupine Odeon pope bio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158- 121. VELIKOVEC NOVI GRAD DANES: ob 20. uri klavirski koncert VValbaud VVulz. Na programu Mozart, Schubert, Brahms in Liszt. WOLFSBERG DELAVSKA ZBORNICA JUTRI: ob 19.30 Seviljski brivec (Der Barbier von Sevilla) Giovannija Paisiella. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 17.00 in 20.00 uri (Gallusova dvorana) Modni bazar, tradiconalna predstavitev proizvajalcev oblačil, bikotaže, usnja in obutve. Cena vstopnice 500 in 700 SIT. Ob 19.uri (Kosovelova dvorana) potopisno predavanje Marine Furlan: Vsaka podoba zase. Cena vstopnice 180 SIT. FILOZOFSKA FAKULTETA HUMANISTIČNI SIMPOZIJ (predavalnica 34): V PRIHODNJIH DNEH: 24. 11. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. 1. 12. Jože Vogrinc: Je mogoCe ne-razumeti? 8. 12. Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15. 12. Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva? 22. 12. Milorad Pupovac. 5. 1. prof er-nest Gellner. 12. 1. dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in sbah pred nevidnostjo v vasi Ambonwari na Pa-pui- Novi Gvineji. Vstopnine ni! Informacije na tel. 061/150-001, int. 388- oddelek sociologije. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20.00 uri (Vesela znanost) predavanje dr. Zmaga Smitka : Ameriški izziv za Slovence: prazgodovina stikov od 16. do 18. stoletja. Cena vstopnice 100 SIT. MJ STEP IN KAZINA Do 23. t. m. plesni spektakel VroCica v Kulturnem domu Španski borci. »Pevski duet« iz predstave Putei e putele tržaških avtorjev Carpinteriia in Faragune. Samo še nekaj ponovitev v gledališču Cristallo (Foto ZIP) KLUB B-51, GERBIČEVA DANES: ob 21.00 v telovadnici na Gerbičevi koncert rok skupine Majke. Cena vstopnice 100 SIT. JUTRI: ob 21.00 uri v prostorih Kluba B-51 koncert av-sbijske skupine Orange Baboons. MARIBOR DVORANA KINA UNION JUTRI: koncert orkestera slovenske policije z deli Haen-dela, pod vodstvom dirigenta Milivoja Surbka, solistka šestnajstletna pianistka Željka Ivkovič. IDRIJA GIMNAZIJA JURIJA VEGE JUTRI: 19. t. m. ob 19. uri bo koncert v počastitev devetdesetletnice skladatelja Maksa Pimika. Vabljeni vsi bivši dijaki. Koncert prirejata društvo Muzina in gimnazija Jurija Vege. Na programu bodo dela Maksa Pimika, Marija Kogoja, Alda Kumarja, Fabia Niedra in Brine Jež-BrezavšCek. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri recital pianista Edoarda Torbianellija. Na sporedu Rossini in Bellini. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 21. uri tretji koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Carla Mellesa bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Bach in Cherubinijev Requiem. Vabila za koncert lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MLELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 20.30, v okviru ciklusa Več glasov, eno mesto - Srečati se v Trstu prireja ZSKD koncert zbora Rož iz Šentjakoba (Koroška) z naslovom Pesem upanja. Dirigira Lajko Mili-savljevič. V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m., ob 20.30, Zborovski poklon Kogoju. Pod vodstvom Stojana Kureta bo nastopil zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Koncert spada v abonma 1992/93 Glasbene matice. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45: koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 tretji koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Munchner Kammerorchester. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kan-tavtorja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. AŽLA ŽUPNIJSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20. uri Pesem upanja z zborom Rož iz Šentjakoba (Koroška). Dirigira Lajko MilisavljeviC. MODERNA GALERIJA LJUBLJANA DANES: ob 17.00 uri bo v Informacijskem centru Moderne galerije kustos Igor Kranjc nadaljeval s ciklusom predavanj o zbirki slikarja, kiparja in grafika Franceta Kralja v Modemi galeriji. Vstop je prost. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA JUTRI: ob 20.00 uri (filmsko gledališče) ameriška psihološka grozljivka Golo kosilo, režija D. Cronenberg. Cena vstopnice 200 SIT. GRAD DOBROVA V GORIŠKIH BRDIH JUTRI: ob 20.00 uri začetek Gradnikovih večerov 1992 (do sobote, 21.11.) z razmišljanjem literarnega zgodovinarja Marijana Breclja: Gradnik v svojih izvirnih pesniških zbirkah. VeCer bo vodila novinarka Ingrid Orel. V NASLEDNJIH DNEH: 20.11. ob 20.00 uri (Gradnikovi večeri 1992) literarni večer pesnikov, elanov Literarnega kluba iz Nove Gorice: Poklon Gradniku. 21.11. ob 20.00 uri gledališki veCer z Gradnikovo poezijo in elani Primorskega dramskega gledališča: Zlate lestvice. CELOVEC FISCHERVVIRT (Ziggulnstrasse 37) DANES: ob 19. uri podijska diskusija: Slovo od Križne gore - bodo zgradili predor? TINJE DOM PROSVETE DANES: ob 19.30 Surovina voda - problem prihodnosti? Predava dr. Jochen Schlamberger, hidrolog na Uradu koroške deželne vlade (nem.). JUTRI: ob 19.30 O razvoju kmečkih hiš tja do danes ob primeru Podjune. Predava Barbara Altersberger (nem.). LJUBLJANA šentjakobsko gledališče NAPOVEDUJEMO: 31. 12. ob 19.30 uri: Trije mušketirji. Cena vstopnic od 300 do 400 SIT ter za novoletne z obdaritvijo 250 SIT. Sole imajo popust - cena vstopnice 150 SIT. Informacije in rezervacije po 17. uri na tel. 061/312-860. KUD FRANCE PREŠEREN V NASLEDNJIH DNEH: v soboto, 21.11. ob 17.00 uri oboška igrica Čarobna skrinja, v izvedbi Lutkovne skupine Fm Fm. Cena vstopnice 130 SIT. Informacije na tel. 061/332-288. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 22. 11. Tri lutkovne zgodbe Jane Kolarič v režiji Bojana Čebulja. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnic je 100 SIT. Dobite jih lahko uro pred predstavo pri gledališki blagajni. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: 10. 12. L.F.Baum: Čarovnik iz Oza, premiera. Režija: Franci Križaj. Od 13. do 20. 12. bo potekal 7. teden otroškega programa. Sodelovala bodo različna slovenska gledališča (Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče J.Pengov Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališče Ljubljana, Plesno gledališče Maribor in drugi). Prireditev se bo zaključila z ŽIVŽAVOM, prireditvijo za najmlajše. Informacije na tel.: 062/25-332. PTUJ DANES: ob 8.00, 9.30, 11.00 in 12.00 uri gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor z igrico Jan Grabovsky- D. Vrane: Volk in sedem kozličkov. LJUBLJANA KD ŠPANSKI BORCI DANES: ob 19.00 bo otvoritev fotografske razstave Kunst Freunde iz Avstrije. Razstava bo odprta do 3.12.Informacije na tel. 061/448-920. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Do 22. t. m. je na ogled retrospektivna razstava fotografij Henri Cartier-Bres-sona, ki jo je realiziral Centre national de la photo-graphie iz Pariza.. Do 3. januarja je odprta razstava historičnega odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106 MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. slikarja in krajinarja Gojmi-ra Antona Kosa. Galerija je BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 19. novembra je odprta razstava Marjana Mančka Od skice do lutke, v sodelovanju z Ljubljanskim lutkovnim gledališčem. Galerija je odprta od petka do ponedeljka od 10 do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Vstopnine ni! Informacije: tel. 061/313-648. MESTNA GALERIJA Do 21. 11. je odprta razstava del Denisa Bovvna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18.ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel. 061/212-896. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 13. decembra je na ogled rastava grafik Andreja Jemca. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Do 20.11. je na ogled razstava del Milene Braniselj -skulpture in grafike. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, vstopnine ni. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA KRKA Do 18. 11. je odprta razstava slika akademskega slikarja Tadeja Pogačarja. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, vstopnine ni. GELERIJA SKUC Do 20. t. m. je odprta razstava fotografij Janka Dermastja. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. V prihodnjih dneh: Od 8. do 24. 12. gostovanje Galerije LM, slike, mala plastika, posebnost galerije zakoncev Nevenke in Smaila Festica iz Maribora. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Dore Kle-menCiC-Maj. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna biša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. TRST TK GALERIJA Do 25. t. m. razstavlja De-ziderij Švara. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. GALERIJA CARTE-SIUS Se danes in jutri je na ogled razstava neobjavljenih del «Gli inediti« tržaškega slikarja in kiparja Uga Garaj a. Umetnik razstavlja bronaste kipce, nakit, risbe in grafike, v okviru razstave pa bodo predstavili tudi monografski katalog z naslovom «Opera grafica 1926-1992«. Razstavo si lahko ogledate od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GLEDALIŠČE MIELA V petek, 20. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave Erewhon. Razstavljali bodo Odinea Pamici, Barbara Strathdee in Giorgio Valva-sori. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 28. t. m. je na ogled razstava sodobne umetnosti. Razstavljajo Franco Vec-chiet, Carlo Casetti, Roberto Tigelli, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Brunetta Di Lenardo, Lo-retta Dorbold, Hijacint Jussa, Teresa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa To-masetig in Rosina Zuffer- 11. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. XII. je odprta razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. SOLKAN VILA BARTOLOMEI V soboto, 21. t. m., ob 17. uri otvoritev etnološke razstave »Skedenjska krušar-ca«, ki jo prirejata Goriški muzej Nova Gorica in Ske-denjski etnografski muzej. Slavnostni govornik bo minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk. GORICA GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE Na ogled je razstava slikarja in kiparja Re Mo-reuja. LOČNIK OBČINSKA DVORANA Do 25. t. m. je na ogled društveno fotografska razstava Krožka CIFI iz Gorice. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 16.30 do 18.30, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. BENETKE PALAČA FORTUNV Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -Mala galerija Odprta je razstava Erhar-da Stuberja. GALERIJA BV Feldkirchner Strasse 31 Danes, ob 19. uri otvoritev razstave Uršule Opries-snig. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVemerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, NARODNI MUZEJ LJUBLJANA NARODNI MUZEJ PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska ulica 1, Ljubljana Vabimo vas na obisk razstav: ENTOMOLOGIA SLOVENI CA, podaljšano do 6. XII. 1992 GRAJSKA ZAPUŠČINA (Steklo in keramika primorskih gradov 11. XI.-13. XII. 1992 STALNA ARHEOLOŠKA IN PRIRODOSLOVNA ZBIRKA Urnik, tor- sob. 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto .>10 STOCKHOI PO SVETU MOSKVA HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN ... ZClRICH... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA CARIGRAD .. MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... AL2IR..... MALTA..... JERUZALEM.. KAIRO..... BUKAREŠTA.. . -5/1 . -4/-2 . -3/1 . 5/4 . -2/0 , 4/8 ■ 1/2 . 2/8 . 6/8 . 3/8 . 5/9 . 5/9 . 3/10 . 3/5 . 3/7 . 3/8 . 9/12 .13/18 . 6/7 .NP/12 . 9/15 .11/14 .11/14 . 5/13 .13/17 .17/19 .11/23 .11/23 . 8/16 .19/23 .11/21 .15/24 . -1/12 X0BENHj O MINSK LONDON U HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O PRAGA poloblačno O PARIZ MUNCHEN I O DUNAJ Sjp*® I n LJUBLJANA TRSTq v O BUDIMPEŠTA J \t\ O ZAGREB N Nmograd O zOrich O MILANO O O buiIaresta oblačno SOFIJA o MADRID LIZBONA O ANKARA nevihta I ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SLIKA V noči s ponedeljka na torek se je ciklonsko območje pomaknilo nad južno Italijo in južni Jadran, medtem ko se bo nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Ob severozahodnih vetrovih bo začel nad naše kraje pritekati hladen in bolj suh zrak. BENGAZI KAIRO o topla fronta hladna fronta okluzija ■v J:.:'V: DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.07 in zašlo ob 16.27.Dan bo dolg 9 ur 20 minut. Luna bo vzšla ob 00. uri 00 minut in zašla ob 13. uri 02 minut. 0/10 C” [10/20 C' 20/30C° |nad 30 C' [pod -20 C‘ ■20/-10 C° 1-10/0 C' središče ciklona središče anticiklona megla ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SOo v mikrogramih na m3 zraka: Ljubgana 29 Maribor 54 Celje 73 Trbovlje 39 Hrastnik 47 Zagorje 31 Šoštanj 125 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. ALPE-JADRAN / DELNE RAZJASNITVE IN BURJA O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 8/12 TRST........ 14/14 CELOVEC.... 5/6 BRNIK........ 8/11 MARIBOR.... 7/8 CELJE...... 8/12 NOVO MESTO 9/13 NOVA GORICA 10/12 MUR. SOBOTA 6/8 PORTOROŽ... 12/15 POSTOJNA... 9/9 IL. BISTRICA. 9/11 KOČEVJE...... 7/10 ČRNOMELJ... 9/15 SL. GRADEC... 7/11 BOVEC........ 10/8 RATEČE....... 6/7 VOGEL...... 21- KREDARICA.... -6/-5 VIDEM...... 8/10 GRADEC..... 6/9 ZAGREB..... 10/13 REKA........ 13/14 pod 10% MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA BELJAK BELJAK 44 ** MARIBOR MARIBOR TRBIŽ O TRBIŽ O KRANJSKA GORA iNJSKA GORA 10-30% VARAŽDIN O VARAŽDIN O O KRANJ ČEDAD VIDEM Q ^ KRANJ ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA O LJUBLJANA -1 N. GORICA u O POSTOJNA 10-30 O PORDENONE D PORDENONE 30-50% .N. GORICA O ZAGREB L. O POSTOJNA O NOVO MESTO O NOVO N GORICA - ******** ({T.3 trst o v7 V' o KO«, STANJE VODA 50-80% KOPER Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 172, Drava HE Dravograd: -, Sava Radovljica: 255, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 640, Sora Šk.Loka:304, Ljubljanica Moste: 227, Savinja Laško: 380, Krka Podbočje: 121, Kolpa Radenci: 478, Soča Solkan: 846. O KARLOVAC O KARLOVAC *** *** *** *** O peka UMAG UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O PULAO PULAO 5-10 m/s OBETI: V petek bo nad našimi kraji delno jasno, z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj po nekaterih nižinah megla. V SLOVENIJI: Sprva bo še pretežno SOSEDNJE POKRAJINE: Zjutraj bo še pre-oblačno, padavine bodo ponehale tu- težno oblačno, vendar bodo padavine di v južnih krajih. Čez dan se bo zjasnilo, čez dan ponehale tudi v krajih vzhodno Najnižje jutranje temperature od -1 do od nas. Postopno se bo zjasnilo. Ob sever-3, najvišje dnevne od 3 do 7. nem Jadranu bo pihala buija. V SLOVENIJI: Delno jasno bo, z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj v nekaterih kotlinah megla. Burja na Primorskem bo ponehala. Hladneje bo. nad lOm/s V VEDNOST CESTE / ZIMSKO OPREMO V AVTO HOROSKOP Hidrografske značilnosti Slovenije OVEN 21-3/20-4 : Vračajo se problemi, ki ste jih »uspešno« rešili. »To vas bo spravilo ob živce in želeli se boste od vsega odmakniti. Neka starejša oseba bo poskušala omejevati vašo svobodo. BIK 21-4/20-5 : V službi vas bodo imeli dovolj. Toliko besed in nič dejanj: širokoustite se in šopirite in polni ste samih sebe. Le predstavljajte si, kaj ljudje govorijo za vašim hrbtom. DVOJČKA 21-5/21-6 : Jasno je, da ne morete sedeti na treh stolih hkrati. Odločite se, kaj vam največ pomeni, in odstopite druge sedeže tistim, ki jih resnično tudi potrebujejo. RAK 22-6/22-7 : Tako malo pozornosti je potrebno, da se zadovoljite in s polno energije vržete v delo. Tisti, ki vam dela uslugo, se ne zaveda, da mu boste stokrat povrnili. LEV 23-7/23-8 : V svojem klasičnem stilu boste kraljevali. V središču pozornosti se počutite kot riba v vodi, zato vam bo zadovoljstvo žarelo iz oči in vsi se bodo trli okrog vas. DEVICA 24-8/22-9 : Čustveno ste nezadovoljni. Tudi sami ne izkazujete ljubezni, ki jo venfdarle globoko v sebi čutite. Rezulzaz vaše zaprtosti pa je občutek nezaaželenosti in.neljubljenosti. TEHTNICA 23-9/22-10 : Površni in raztreseni ste danes. Kar nikakor ne morete prodreti do bistva problema, ki vas tare. Zdi se vam, da se vrtite v začaranem krogu rutine. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Raje se odpovejte potovanju. Ta trenutek ne morete zapustiti službe in tudi doma bi bilo vse narobe. Prestavite izlet vsaj za en teden. STRELEC 23-11/21-12 : Ze ste se pobrali in bezljAte naprej. V občutljivem obdobju ste, kaj lahko vas je prizadeti. Poskusite skriti svoja čustva, sicer bo to nekdo izrabil. KOZOROG 22-12/20-1 : Dolgo ste že odlašali obvezne nakupe, danes je pravšnji dan tudi za to, vam sila zoprno oprvailo. Pojdite, hitro boste izbirali in pozneje vam ne bo žal. VODNAR 21-1/19-2 : Danes si boste privoščili nekaj lepega. 2e dolgo časa vam tudi na pamet ni padlo, da bi naenkrat zapravili toliko denarja. Ampak tudi sebe morate kdaj razveseliti. RIBI 20-2/20-3 : Nezadovoljstvo vam gleda iz oči, razlog pa poiščite v sebi. Okolica se vas izogiba, saj imajo dovolj svojih skrbi in si ne želijo nakopati še vaših problemov. ZASTOJI BELJAK ZAPRTA CESTA POPRAVILA Voda je pomemben in potokov do podzemnih dejavnik razvoja, sredstvo voda, jezer in gorksih moža življenje in delo, vir Cvirij. energije in podobno. Za vsako državo oziroma družbo je pomembno, da ima zanesljive podatke o stanju voda, vodnih zalogah, o spremembah in s prognozami bodočih stanj. V ta namen so na Hidrometeorološkem zavodu R Slovenije organizirali osnovni hidrološki monitoring ter za neprekinjeno opazovanje in merjenje stanja in sprememb površinskih in podtalnih voda. Prva, Se nesistematična opazovanja vodnih gladin so pri nas opravili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Organiziran razvoj hidrografske službe pa se je pričel leta 1893 z ustanovitvijo Centralnega hidrografskega urada na Dunaju. Za Slovenijo, ki meri 20.254 kvadratnih kilometrov, je značilna velika tektonska razdrobljenost in reliefna ter geološka razgibanost. Vse te okoliščine in klimatske razmere vplivajo na hidrološke razmere. V Sloveniji imamo vse pojavne oblike voda, od hudournikov, rek VARAŽDIN I NA CESTIŠČU V hribovitih hudourniških predleih dosega gostota hidrografske mreže 1,6 km/km2 (ponekod celo nad 3,0 km/km2), v ravninskih predleih pa okoli 0,5 km/km2, medtem ko znaša v povprečju 1,33 km/km2. Zaradi tega in zaradi odtočnih razmer je Slovenija vodnata dežela. V povprečju pade na ozemlje Slovenije letno 1589 mm padavin ali 32,2 milijarde m3 vode. Od tega je odteče okrog 58 odstotkov in izhlapi 42 odstotkov. Največ vode odteče iz povodja reke Soče, kar okrog 70 odstotkov, najmanj pa iz povodja reke Mure, 28 odstotkov. Sledi povodje Drave -50 odstotkov, Save - 59 odstotkov in obalnega območja (Reka, Rižana, Dragonja in drrugi manjši morski pritoki) - 37 odstotkov. Največje prirod-no zadrževanje je v kra-Skem svetu, ki zajema kar 44 odstotkov celotnega ozemlja, v gorskem svetu pa se zadržujejo predvsem snežne padavine. GORICA' POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO O KARLOVAC .-O REKA 7 N. OOO ŠPORTNA PRIREDITEV OPAZIN Avstrijo oziroma Italijo, svetujemo, da vzamete s seboj zimsko opremo, saj meteorologi napovedujejo, da lahko dež preide v sneg vse do nižin. Za prestop meje v Avstrijo priporočamo predor Hrušica. Še vedno je zaprta cesta Petrovo Brdo -Podrošt, zaradi narasle vode pa je tudi oviran promet na cesti v Hudi luknji. Tu poteka promet izmenično v eni smeri. Druge ceste so sicer prevozne, vendar mokre in spolzke. Promet na mejnih prehodih je tekoč. Vsem, ki se odpravljate na daljšo pot ali potujete v GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR ambient VČERAJ DANES TEMPERATURE OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan DANES TEMPERATURE VETER MEGLA 22 Sreda, 18. novembra 1992 VREME EVROPA / HLADNEJE IN SUHO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE RADIO TV Sreda, 18. novembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper Denver, poslednji dinozaver - ponovitev 3. dela ameriške risane nadaljevanke Po belih in črnih tipkah, ponovitev 6. dela glasbene serije Prava Charlctte, ponovitev 3. dela angleške nadaljevanke Poslovna borza Poročila TV dnevnik I Klub klobuk TV dnevnik II Film tedna: Flambirana zenska, nemški barvni film; igra1 Gundrun Landgrebe Sprehodi po Stari Ljubljani, 6/9 oddaja TV dnevnik III. VPS 2225 SOVA: Radio FM, 8. del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2255 Beverlv Hills, 90210, 12/22 del ameriške nadaljevanke, VPS 2320 fr* SLOVENIJA 2 1 Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Haggaid ll, 4. del ameriške nanizanke Beverly Hills, 90210,11. del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika vV-";" - ,;, Regionalni program - Maribor Psiho TV dnevnik: HTV Športna sreda Kvartet pozavn Slokar, 3. oddaja Video strani KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 27. dela um. nadaljevanke Male živali Risanka Dnevnoinformativni program Kult-ura, pol ure kulture Mrzlica duhov, ameriški barvni film Drugačen svet, 28. del ameriške nadaljevanke Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 9. del Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM 8 KOPER Primorska kronika H Studio 2 mladi Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: La neve nel bic-chiere, vmes vesti Vremenska napoved Variete: servizio a do-micilio, vmes (I2,30)dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: prove e: provini a Scommettiamo che..? Italijanska kronika Nogomet: Skotskadta-lija Under 21 Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci slamo? Vreme in dnevnik Film: L’organizzazio-ne sfida Fispettore Tibbs (krim., 1971) Nočni dnevnik Športna- sreda, vmes dnevnik, vreme iniz Parlamenta RAI 2 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 miti. vesti Nam: Mister Ed Nad.: Marcellina, 10.40 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad,: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ era varno tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: Gloria Film: 11 diavolo alle 4 (dram., ZDA 1961) Kviz: Io, tu e mamuti TG 4 nočne vesti Nam: Kojak, 0.50 See-riffo a New York CANALE 5 Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nam: Doris Dav Shovv Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Sposa contro as-segno (kom., ZDA 1941, r. William Kei-ghley, i. James Ca-gney, Bette Davis) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguv - Miglio ad ogni pasto, 20.40 Matlock -1 fratelli Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Športna oddaja: Mon-docalcio, vmes nogomet VB-Turčija (kvalifikacije za SP TMCNevvs in vreme Nan.: Ai confini delPArizona Aktualno: CNN News Metropolitan Police Otroški variete Ristorante Italia Film: Una domenica d’agosto (kom., 1949) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Aktualno: teden proti drogi, nato šport Nam: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Errore fatale (dram., ZDA 1989) Aktualno: Mixer Dnevnik Film: Barbablu Na prvi strani ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella M Risanke prateria (i. M. Landon) m Nad.: Čara čara Variete: ore 12 H Nan.: I CampbelPs Dnevnik TG 5 USA Today News Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Variete: Non 6 la RAI domani, Il tempo della Aktualno: Forum, nostra vita 15.15 Agenzia matri- Deželni programi moniale, 15.45 Ti amo Risanke parliamone Nan.: I CampbelFs, Otroški variete Diamonds Kviz: OK il prezzo e Film: La violenza e il giusto, 19,00 La ruota mio forte (krim., ZDA della fortuna 1973, i. Burt Rey- Dnevnik TG 5 nolds, Dyan Cannon) Striscia la notizia News Line - Vesti Aktualno: Affari di fa- Variete: Colpo grosso miglia, 22.00 Scene da story un matrimonio Film: Il domestico Aktualno: Spazio 5 (kom., It. 1974, i. Lan- Variete: Maurizio Co- do Buzzanca“) stanzo Shovv, vmes: Variete: Colpo grosso (24.00) TG 5 vesti A k S> ITALIA 1 Ml RAI 3 Pregled tiska Drobci in Tele video Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Dok.: Zapisi o Zairu Nan.: La bella e la be- Deželne vesti stia Popoldanski dnevnik Otroški variete Sola se posodablja Variete: Unomania Samo za šport Nan.: Happy Days Športna rubrika Derby Varieteji: E’ pericoloso Glasbena oddaja šport, Twin Clips, Dok. oddaja: Geo 17.25 Mitico D. Raffai odgovarja Film Vreme in dnevnik Variete: Karaoke Deželne vesti Film: A servizio eredi- Telegiomale Zero tiera offresi (kom., Variete: Blob ZDA 1987) Una cartolina TV film: Trappola da Mi manda Lubrano ineubo (krim., 1989, Dnevnik ob 22.30 Kathieen Quinlan) Milano, Italia Odprti studio, pregled Nanizanka tiska in Studio šport © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merlino Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: L’ultima scosa (dram., ZDA 1988) Rubrika Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki S krili, avstralska nadaljevanka Neurje nad Cejlonom, italijanski barvni film Glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza Novice Čarobna svetilka, otroški program Skupna informativna oddaja italofonske skupnosti Primorska kronika Vse danes - TV dnevnik Rayanovi, ameriška nanizanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Bersaglio Šok moderne umetnosti, 4/16 del ameriške dokumentarne serije TV dnevnik Arhitektovi nasveti Shanks, ameriški barvni film, grozljivka MMF Avstrija 1 Textvision Cas v sliki; Roseanne Igra njegovega življenja, ponovitev filma Sinha Moča, 47. del Kobra, prevzemite, zadnji del Jaz in ti, otroški program Niklaas - deček iz Flandrije, risana serija Pomoč za Dagoberta, lutkovna igrica Zvezde pripovedujejo najljubše pravljice Mini čas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Sedem brez, serija Kaj je z VVillijem, nemška komedija Sama proti vetru, ameriški tv film Dva tedna v drugem mestu, ameriški film DMP Avstrija 2 Cas v sliki Leksikon umetnikov Zemlja in ljudje Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Pot v svobodo, 1. del avstrijsko/nemškega filma - po romanu Arthurja Schnitzlerja Knjige meseca Cas v sliki Šport Pharoah Sanders Quartet, z dunajskega jazz festivala Poročila, Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 Poročila TV koledar Na robu noči, 3/6 del ameriške nanizanke Poročila TV šola Ameriška angleščina Zgodbe o lisici, 5. in 6. del Poročila Ko se svet vrti,3.del ameriške nadaljev. Monofon Poročila Slika na sliko Druga stran paradiža, ponovitev 2/4 dela nadaljevanke Poročila Divji svet otrok, 7. del Poročila Santa Barbara, 252. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Jimmy Reardon, ameriški barvni film Hrvati v Novi Zelandiji TV dnevnik Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja OfO Hrvaška 2 Tenis - zaključek ATP masters turnirja, posnetek Tenis - zaključek ATP masters turnirja, prenos Dnevnik Najbolj strašni umor, 3/6 del humoristične serije Reka, dokumentarni film Druga stran paradiža, 3/4 del avstralsko/britansko/novozelandske nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 29. del nemške serije Lovejoy, angleška nadaljevanka Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 102. del mehiške serije Svet denarja Zdaj, program za mladino Za boljši jezik Igra Risanke Dnevnik, telešport Ilustrirana zunanjepolitična kronika Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / nocoj ob Film tedna: Flambirana ženska Nocoj se začenja cikel sodobnega nemškega filma °coj si boste v termi-, nu filma tedna lahko njjPS^dali prvi film iz gl a s°d°bne nemške Vernu Pr°dukcije. V no-ste 1X1 *n decembru bo-TelfIlarnreC lahk° videli ne8kKiolj odmevnih setiK • filmov osemde-. m devetdesetih let. slovp?*811!1 film ima na‘ rp»,- ^ lambirana ženska, ren1Ser Robert van Acke-lgftPa 8a je posnel leta sK;°y loto dni po Fasaderjev! smrti, ti ji an Ackeren se je ro-sbin^Stega ^eta kot Pastir! m • ^1946), vendar v rin 6riavi s svojim hipe-o0 ^ttt^tvarjalnini kole-ekaploziven der ' .k° kot Fassbin-Pa je bil tudi sam ob- seden s temo, ki jo je pogosto zasledoval in zapisoval na filmski trak, temo, ki jo je zelo radikalno oblikoval prav v filmu Flambirana ženska. Gre za odnos med žensko in moškim v meščanski družbi. V središču tega odnosa pa je vprašanje moči, ki se odraža kot vprašanje nadvlade nad partnerjem. Njegova junakinja Eva neopazno zapusti moža in s tem zavrže socialno varnost in svoje mesto v družbi. Namesto doktorske disertacije se oprime najstarejše obrti na svetu, kar naj bi ji omogočilo samostojno in neodvisno življenje ter končno nadvlado nad moškimi. Prav s filmom Flambirana ženska je zaslovela nemška igralka Gudrun Langrebe, ki je bila tudi eden adutov za uspeh filma. Drugi razlog za polne kinematografe pa je zgodba filma, saj vsebuje tudi nekaj sado-mazohi-stičnih prizorov. Prav zaradi slednjega ogleda ne priporočamo mlajšim gledalcem. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8,30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-ih; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Noč slov. skladateljev; 22,30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00. 6.30, 7.00,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Shovv; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.35 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.50 Borzni nasveti; 15.00 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Glasbene novosti; 17.00 Računalniški val; 17.50 šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda;'11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars anti-qua: Madrigal; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6- 104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7,00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.30 Poročila; 8.45 Servisne informacije; 9,00 Pesem tedna; 9.40 Finančno svetovanje: Tolar ni vse; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik R. Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Večerni dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje; 10,00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12,00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Od komič- ne popevke do demencialnega rocka,T 6.00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7,00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.40 Sovodenjska dekleta; 13.20 Krajevne stvarnosti; Deželna kronika; 14.10 Na go-riškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Obzornik, glasbena sreda, poročila; 21.05 - 22.00 Glasbeni stiki med Avstrijo in Slovenijo 3. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Medla Europe; 13,30 Novice; 14.00 Inside edition; 14,30 Se-rie Noire, 16,00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22,00 Novice, reportaže; 22.45 US Market WRA; 23.00 Dempsey (ZDA 1983, i. Treat VVilliams); 0,40 News Wat-ch; 1.20 Focus, The Mix ali Night. SKY ONE 6.00 DJ Kat Shovv; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10,30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St, Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16,15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat Shovv; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 S.I.B.S.; 21,00 The Heights; 22.00 The Melrose Plače; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Lahka atletika: SP v triatlonu; 10.30 Sguash; 11.30 Aerobika; 12.00 Evrogoli; 13.00 Plezanje za SP; 14.00 Tenis: turnir ATP; 17.00 Sguash; 18.00 Lahka atletika: Maraton (iz Tokia); 19.00 Motosport; 21.00 Eu-rofun; 21,30 Športne novice.; 22.00 Eurotop Event; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Longitude; 8.30 Motociklizem: pro superbike; 9.00 Nogomet; 11.00 Košarka: polfinale EP; 12.00 Motošport; 12.30 Kegljanje; 15.30 Boks: SP v težki kat.; 17.30 Konjeništvo; 18.30 Kegljanje; 19.30 Kickboks; 20.30 Kolesarstvo; 21.30 Global Adventure Športa; 22.00 Košarka; 24,00 Golf. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Avvake On The VVild Side; 10.00 Video; 15.30 The Pulse With Svvatch; 16.00 Greatest Hits; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 The Real World; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modern; 2.00 Video; 3,00 Vol; 4,00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Dead Men Don't Wear Plaid; 12.50 The Odessa File; 15.00 Booml; 17.00 Maigret; 19.00 Dead Men Don't Wear Plaid; 20.40 Entertainment Tonight; 23.00 Kindergarten Cop; 1.00 Cecilia; 2.40 Dangerous Game; 5.00 Johnny Handsome. MOVIE CHANNEL 7.15 Three Sisters; 10.00 Babar -The Movie; 11.25 Play It Cool; 12.55 Model For Murder; 14.15 Violent Moment; 15.25 Saboteur; 17,20 Gallavants; 19.05 Glose En-counters Of The Third Kind; 21,15 Uncle Buck; 23.30 Death Wish; 1.10 Britannia Hospital; 3.05 Last Tango in Pariš; 5.20 Terrorvision, PRO 7 5.35 Serije: Agentka s srcem 6.20 Vicky, 6.45 Risanke. 8.45 Petinpetdeset dni v Pekingu (ZDA 1962, i. Charlton Heston, Ava Gardner); 11.40 Ulice San Francisca; 12,30 Shovv Billa Cosbyja; 13.00 Neizprosna, a prisrčna; 13.55 V kraljestvu divjih živali; 14.45 Na daljnem obzorju (vestern, ZDA 1955, i. Charlton Heston); 16,40 Štirje neugnanci (ZDA 1979, i. Dennis Ouaid); 18.30 Shovv Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason; 22.05 Jake in McCabe: Ulica slave; 23.05 Umazana vojna (krim,, Šp. 1984); 0.30 Poročila; 0.45 Vojna svetov, 1.40 Poročila, 1.50 Fellinijev Kazanova (It. 1978, i. Do-nald Sutherland); 4.30 Primeri Harryja Foxa 6.00 Risanke; 6.35 Kavboji (ZDA 1978, i. James brolin, Jennifer VVarren); 8.10 Podjetni Morgan (kom., ZDA 1987, i. John Cryer, Lynn Redgrave); 9.50 Zgaga proti vsem (kom., Nem. 1969); 11.25 V kraljestvu Kublaj Kana ; 13.00 Otroci v stiski, RTL in UNESCO pomagata; 14.00 Mini zvezde 1992; 15.00 Tenis: Masters (ženske); 16.00 Hans Meiser; 17.00 Petrova glasbena revija; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Vrnitev v preteklost (ZDA 1989, i. Michael Fox); 22.15 TV Štern, magazin; 23.15 Nočni shovv Gottschalk; 24.00 Sunset Beat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve in serije: Ovven Marshall - Lev brez krempljev, 2.30 Marcus Welby - Zadnji ples, 3.30 Hans meiser, 4.30 Eksplozivno, 5.10 Enajst 99. SATI 6.50 Risanke in serije; 10,50 Zajtrk pri Tiffanyju (ZDA 1960, i. Audrey Hepburn, George Peppard, Mickey Rooney); 12.55 Cirkuška predstava iz Verone, Freddy Quinn predstavlja vrhunce cirkuškega festivala; 14.35 Dobrodošli gospod Chance (ZDA 1979, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine); 16,50 Tenis (prenos iz Frankfurta); 21.40 Lov na Dillin-gerja (ZDA 1973, i, VVarren Oates, Ben Johnson); 1.50 Pregled programa, Videotext. TELE 5 6.25 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 9.55 Evening Shade; 10.10 Umik, Hop ali Top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča; 16.15 VVildcat; 17.40 Igra z ognjem; 17.05 Sosedov primer; 18.00 Zakon orožja; .18.50 Fazit; 19.00 Umik; 19.35 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21,05 Kalifornija, prihajam! (ZDA 1985, i. Robby Benson, Doris Roberts); 22.55 Operacija Vietnam; 24.00 Holocaust - Zgodba družine VVeiss (3. del); 1.30 VVoridnevvs Tonight; 2,00 Bradburyjev kabinet groze; 2.25 Ponovitve: Romatič-na Angležinja, 4.20 Vietnam, 5.20 Bradburyjev kabinet groze. Sreda, 18. novembra 1992 Republika ni Herald Tribune, je pa proizvod najsodobnejše informacijske tehnologije, ki bo postopoma omogočila prehod na še višjo stopnjo oblikovanja ednarodno izdajo Herald Tribune tiskajo v Londonu, Parizu, Zuerichu in Hongkongu. V Hongkong pošljejo celo kopijo strani prek satelita. Prenos strani traja nekaj minut. NajveCja ovira pri prenosu so slike in druga grafika zaradi množice nadrobnosti. Republika ni Herald Tribune. V vseh učbenikih informacijske tehnologije piše, da število različnih novih tiskarskih tehnologij nenehno raste. Republika se ne more primerjati s Heral-dom, vsekakor pa je proizvod najsodobnejše informacijske tehnologije, kjer novinar vtipka članek v računalnik in oblikuje stran časopisa na zaslonu. V praksi pa je tako, da sodeluje pri dnevnem časopisu pri prelomu tudi oblikovalec - vnašalec, ki pospešuje blazen ritem dela. Sledi avtomatiziran prenos cele strani v Trst (redakcija Primorskega dnevnika), kjer se časopisne strani Primorca in Republike z računalniško usmerjenim laser- REPORTAŽA usposobljenostjo redakcije. Kot živ organizem. Integrirani sistemi praviloma ne prenesejo improvizacij. V tem informacijskem satju se bo zlomil vsak urednik, ki bi bil navajen poslušati politične prvake. Zaradi resnih organizacijskih pomanjkljivosti v Ljubljani in Trstu mrgli v Republiki zoprn Slika levo: Predhodnik sodobnih računalnikov Slika desno: Funkcionalno urejen in oblikovan delovni prostor z računalniškim sistemom roj napak. Bralci jih ne bodo tolerirali. Pač programi v adolescenci (algoritem, metrika itd.). V zgodnjih jutranjih urah, ko razmišljam le še o tem, kako naj nategnem dan - vendar odš-tekano navdušen nad »kukanjem skozi ključavnico« v serverja (osrednji spominski enoti v Trstu in Ljubljani) - si mislim, da so državne meje v času novih informacijskih tehnologij res brez veze. Najbrž so na svetu zaradi policajev, carinikov in politikov. Eros Ramazzotti ima prav: boljše je skupaj in senza confini. »Ma garamo ku vo-sli«, mi reče Silvano Pobega v Trstu. Prva številka Republike je bila razprodana v visoki nakladi. skim snopom usmerjajo v izdelavo matric v tiskarni Vita v Vidmu. V nekaj minutah so pripravljene za rotacijsko tiskanje. Poštne linije med Ljubljano in Trstom delujejo brezhibno. Orjaški tiskarski stroj Man-Roland je pošast, ki rjove pod taktirko Marca Ruggerija 24 ur na dan. V skoraj absolutno čistem prostoru. Pri manjših redakcijskih zamudah bruha časopise s fantastično hitrostjo nad 60.000 izvodov na uro! V zgodnjih jutranjih urah, ko bluzijo po videmskih ulicah le še Igor Lavš in v meglo odeti financarji, utrujeni pevci in dekleta topih pogledov, prevzamejo Republiko distributerji ljubljanskega podjetja »Od vrat do vrat«. Drugo tiskarsko linijo za Primorca drži v rokah natančni Vojko Slavec. Včasih se čudim neznosni lahkoti zapravljanja časa s tračarijami okrog Republike: če si pobliže ogledamo časopis, potem so jasni tudi razlogi za pomanjkljivosti in prednosti sistema, ki je novost za Italijo in Slovenijo. Gre namreč za realizacijo tipičnega načrta poindustrijske »informacijske družbe«. Seveda pa je treba biti noro zaljubljen v novinarstvo, če se nočeš pri tem zdruzniti za prvim vogalom. Zelo tipično za pro-vincializem je, da pretaka energijo v posode brez dna. Smešna so celo ugibanja o usmeritvi časopisa: levo - desno - sredina - gor - dol -nazaj - naprej. Radovednost bi morala veljati tudi zanimivi informacijski tehnologiji, ki se sicer ne more meriti z vojno zvezd, vendar je imeniten dosežek. Kot bi nekdo odprl okno v sobi s slabim zrakom. Pellegrinijev tiskar-sko-redakcijski sistem Apple Compputer je posebnost, ki sta jo redakciji v Trstu in Ljubljani osvojili na juriš. Za podoben sistem so potrebovali nemški novinarji dva meseca, ljubljanska redakcija se je seznanila z njim šele pred tremi tedni. Tudi tržaški rojaki Ivan Novak, Marko Husu, Silvano Pobega in drugi delajo čudeže. Plešejo z volkovi. Macintoshevi programi bodo postopoma omogočili Republiki prehod na še višjo stopnjo oblikovanje strani, ker dopuščajo možnost novih aplikacij. Strogo moduliranje, kjer vsi članki stojijo po vrsti -kot hiše v Trsti - je začasno. To pomeni, da bo rastel sistem skupaj z Sadni vrt V mladih sadovnjakih pozimi delajo škodo srnjad, zajci in voluharji, zato je treba drev-je pred temi škod-ljivci pravočasno zaščititi. Lahko ga preprosto ovijemo z debelejšim papirjem, najbolje pa je, da mlado drevo že ob sajenju »oblečemo« v žično mrežo. Obrezati je treba tudi suhe in polomljene veje. Voluharja pred zimo mnogi preženejo z nastavljanjem pasti, spet drugi pa pravijo, da je v kolobarje okrog dreves v tem času najbolje posaditi česen, češ da voluharju smrdi. Vsem tistim, ki bi radi posadili sadno drevje, orehe, lešnike, kosta-nje, kaki, oljke, kivi ali ja-godičje, svetujem, naj pred tem preberejo 11. številko revije Moj mali svet, v kateri je seznam vseh slovenskih drevesnic, z naslovi in telefoni vred, izvedeti pa je mogoče tudi, kaj je v njih še naprodaj. Cvetje Kmalu po novem letu bodo v cvetličarnah začeli prodajati siljene čebulice narcis, tulipanov, pa tudi gomolje žafrana. Z malo truda si takšno zgodnje spomladansko cvetje lahko vzgojimo tudi sami. Seveda novembra po-sajene čebulice ne bodo cvetele že za božič, ker pa vremenoslovci napovedujejo dolgo zimo, nas bo cvetje razveselilo tudi februarja. Žafran je najbolje prenesti v stanovanja na-kaljen. Nakalimo ga tako, da gomolje posadimo v glinene lončke ah drugo posodo in jih zakopljemo v vrtno zemljo. Sredi januarja prenesemo posodo v hišo, na temen in hladen prostor (do 10 stopinj Celzija). Zmerno zalivamo. Ko ovojnica gomolja poči, prenesemo posodo v svetel prostor. Ko so cvetovi vi-soki 2 cm, jo prestavimo v dnevni prostor. Čez noč naj bo na hladnem, ker bo sicer cvetje prehitro ovenelo. Cvetlični aranžma na okenski polici bo še lepši, če bodo zacveteli tudi botanični tulipani, narcise in hijacinte. Za predčasno cvetenje pridejo v poštev le zdrave in močne čebulice, pri narcisah samo čebulice dvojčki. Posadimo jih v plitke skodele, katerih dno na tanko prekrijemo z glinoporom ali drobnimi kamenčki. Za siljenje je primerna rahla, humozna zemlja, ki ji primešamo pesek. Čebulice posadimo ta-ko, da vrat moli iz zem-lje, dobro zalijemo in postavimo v temen kot kleti ah kak drug hladen in temen prostor, lahko pa posodo, po-dobno kot pri žafranu, zakopljemo v vrtno zemljo do srede janu-arja. Za tulipane celo zadošča, če jih pokrijemo s temnim, v stožec zavitimi papirjem. Januarja posodo prestavimo na nekoliko toplejši, vendar še vedno temen prostor. Zemlja naj ne bo nikoli suha. Ko je posoda na svetlem'in ko začno rasti listi, red-no in obilno zalivamo. Hijacinte lahko silimo tudi v Zelenjava m vse leto Milka Pance - CZP Kmečki glas kozarcih, seveda v takšnih, kjer čebulica ne pade v vodo. Čebulico postavimo tako, da je tik nad gladino. Izhlapelo vodo redno dolivamo, vendar jo moramo pred tem prekuhati, najbolje pa je, da tudi dan ali dva stoji. Kozarec postavimo v bladen in temen prostor. Ko se korenine dovolj razrastejo, jih prenesemo na toplo, vendar cvetno stebelce pokrijemo s klobučkom. Ko ga rastlina z rastjo privzdigne, papirnati klobuček odstranimo, rastlino pa postavimo na prostor, kjer nam bo na očeh. Odcvetele čebulice spomladi posadimo v vrt, da se okrepijo. Zdrava hrana Ste že kdaj poskusili nakahh semena žit, stročnic, detelj, kreše? Strokovnjaki pravijo, da vsebujejo kalčki veliko hranilnih snovi in da so vsestransko uporabni za solate, namaze, omlete, kot dodatek pa tudi mnogim drugim jedem. Veliko beljakovin, malo energije, številni vitamini, zlasti skupine C in B, rudninske snovi in balast, ki pospešuje prebavo, vse to je najbrž razlog, da je v zadnjem času tudi pri nas vse več ljudi prepričanih, da so kalčki zdrava in okusna popestritev je-dilnika. Kupiti jih je mogoče v večini t.i. bio trgovin, z malo spretnosti pa jh lahko vzgojimo tudi sami. Semena fižola, leče, soje, lucerne in druga lahko nakalimo v skledah, zračenem valju, kalilnikih, ki jih prodajajo tudi pri nas, ali preprosto v kozarcih za vlaganje. Seme najprej preberemo, ker po-škodovano ne kali, rade pa ga napadejo tudi plesni. Temeljito ga speremo pod tekočo vodo in nato čez noč namakamo, da neabrek-ne. Vodo zjutraj odlijemo in seme ponovno sprere-mo, čez kozarec pa potegnemo najlonsko nogavico ah kakšno drugo tanko tkanino. Zvečer postopek ponovimo. Tako zaprt kozarec postavimo z odprtino poševno navzdol, da voda lahko nemoteno odteka, najbolje v temno omaro, lahko pa ga pokrijemo s temno ku-hinjsko krpo. Po štirih dneh spiranja se pokažejo prve koreninice. Nekateri trdijo, da imajo kalčki, vzgojeni v temi, precej nitratov, ki so zdravju škodljivi. Zato je dobro dan ah dva pred uporabo kozarec postaviti na svetlo. Čas uporabe kalčkov ni natančno določen, vedeti pa je treba, da ostareli pogosto grenijo. Vsem, ki bi o tem radi izvedeli še kaj več, prporočam v branje knjigo Poganjki in kalčki, vse leto sveža zelenjava. RECEPT Kostanjev golaž SESTAVINE: 500 g olupljenega kostanja, 200 g čebule, 200 g pancete, 200 g jurčkov, sol, poper, česen, gorčica, sesekljani peteršilj, 50 g smetane, juha za zalivanje CAS PRIPRAVE: 20 - 25 minut Pečene, olupljene kostanje zrežemo na polovico. Čebulo in panceto zrežemo na kocke, jurčke očistimo in narežemo. Slanino stresemo v posodo in jo scvremo, dodamo Čebulo. Ko je čebula sprožena, dodamo Se gobe in marone. Zacinimo, zalijemo z juho in kuhamo približno 10 minut. Nazadnje dodamo sesekljani peteršilj in smetano. Postrežemo s krompirjevim štrukljem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Ajdov kruh SESTAVINE: 20 g kvasa, 1 žlica sladkorja, 1 dl vode, 400 g črne moke, 100 g ajdove moke, 1 skodelica kuhane ajdove kaše, 2 žlici kondenziranega mleka ali sladke smetane, 1 žlička sladkorja Kvas nadrobimo v skodelico, potresemo s sladkorjem in zalijemo z mlačno vodo. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. Obe moki presejemo s soljo in primesimo vddo z vzhajanim kvasom in kuhano ajdovo kašo. Zamesimo čvrsto tetso. Oblikujemo hlebec, ga namažemo z oljem, damo v skledo, pokrijemo in pustimo eno uro na toplem, da vzhaja. Vzhajano testo še enkrat pregnetemo s prav malo moke, oblikujemo hlebec, ga namažemo s kondenziranim mlekom in položimo na pomokano pločevino za peko. Pokritega pustimo, da ponovno vzhaja. Medtem vklopimo pečico, da se segreje na 220 stopinj. Kruh pečemo 15 minut pri 220 stopinjah in pol ure pri 180 stopinjah. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni Časi) Jutri 19. november Avstrijski skladatelj Franz Schubert je umrl mlad. Bolezen ga je zlomila 19. novembra 1828, ostal pa je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini glasbe. Odlikoval se je zlasti v samospevu. Z njegovimi samospevi se je po vsem svetu uveljavil slavni slovenski koncertni tenorist Anton Dermota, ki je bil doma iz Krope, umrl pa pred leti na Dunaju. Schubert je pisal tudi opere in simfonije. Njegova Nedokončana simfonija je še vedno pogosto na sporedu-Napisal je veliko komornih del ter skladb za klavir in maše. Schubert v stilu ni dosegel Mozarta, v zgradbi svojih kompozicij ni mogel tekmovati z Beethovnom, toda v poetičnosti in sugestivnosti je presegel vse. Ustvarjal j6 izredno hitro, celo vihravo. Priznanje je dobil šele po smrti. Vse svoje kratko življenje se je boril z revščino, prijatelji so mu morah kupovati celo notni papir. Franz Schubert je $e zmeraj največji glasbeni poet vseh časov-Mojstrsko je uglasbil več kot 70 Goethejevih in več kot 60 Schil' lerjevih pesmi. Za nas je morda $e posebej zanimiva p°d' robnost, da se je neuspešno potegoval za službo organista v lju' bljanski stolnici.