Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vel j (l: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 glil., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/„6. uri popoludne. Štev. 284. V Ljubljani, v petek 14. oktobra 1887. Letnile X"V. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 13. oktobra. Dasi včeraj iu danes ni bilo javnih sej državnega zbora, imeli so vendar poslanci s posebnimi razgovori dokaj opraviti in je bilo živahno gibanje po raznih prostorih državnozborske palače. Naši slovenski poslanci so se včeraj in danes razgovarjali o svojem ravnanji in so popolnoma razumeli v vseh zadevah. Včeraj zvečer so svoje tirjatve izročili Hohenwartovemu klubu, ki se je soglasno izrekel, da jih hoče odločno podpirati. Nimajo toraj nobenega vzroka ločiti se od tega kluba in jo kreniti za dr. Gregorcem, ki sedaj samotari, kakor baron Godel, in ni le samec izvan klubove zveze, ampak tudi samec med drugimi slovenskimi poslanci. Koliko more v tem položaji doseči, vsakdo ve, ki pozna parlamentarno življenje. Kako je s Kranjsko gimnazijo, naznanjam Vam v posebni domači novici. Izmed drugih reči pa omenim, da so naši poslanci sklenili v jutranji seji izročiti dve interpelaciji, kteri je včeraj zvečer odobril iu podpisal tudi Hohenwartov klub, kteremu se morajo po klubovih pravilih predložiti vse nameravane interpelacije. Eno je sprožil in so-stavil poslanec Pfeifer, ki zadeva novo državno cesto čez Gorjance, za ktero so dotični posestniki vladi brez ugovora prepustili potrebni svet. Cesta jo dodelana in deželna vlada kranjska je z dopisom z dne 12. februarija t. I., štev. 1340, Novomeški davkariji naročila, imenovanim posestnikom za prodani svet izplačati kupno ceno proti postavno kolekovanim in od c. kr. okrajnega glavarstva in od mestne delegirane sodnije potrjenim pobotnicam. Posestniki so že meseca februarija izročili svoje privolitve za odpis omenjenega sveta in so tudi pripravili zahtevane pobotnice, pa se jim kupna cena vendar še dozdaj ni izplačala, dasi je omenjeni svet že štiri leta v državnem posestvu, iu ljudje prav zelo potrebujejo denarja. Zato vprašajo ministra notranjih zadev: Hoče li nemudoma zaukazati, da se bode omenjenim posestnikom prej ko mogoče izplačala kupnina za svet, ki so ga prepustili državi za cesto čez Gorjance? Drugo interpelacijo je sprožil dr. V i t e z i č, ki ministra notranjih zadev vpraša: ve li, da je vod- stvo hipotekarne banke isterske proti jasni določbi dotičnih pravil samooblastno povikšalo doneske za režijo, in hoče li odpraviti to protipostavno ravnanje? Kar o političnih razmerah pišejo liberalni listi, so zgolj ugibanja. N e u w i r t h je že v zadnji seji v svojem govoru rekel, da se praska med vlado in desnico zopet zamašuje, in v tem smislu pisarijo sedaj tudi liberalni listi ter se zlasti sklicujejo na to, da je Eiegerjeva interpelacija jako pohlevna in da Cehi že odjenjujejo. Res je interpelacija pohlevna in dostojna brez ostrih napadov na vlado, ali tem odločneje hočejo češki poslanci tirjati svoje pravice! Liberalni listi se jako motijo, ako menijo, da bodo Cehi potolaženi in z vlado spravljeni, ako jim na njih interpelacijo odgovori par sladkih besed. Glede poljskega kluba jako važne izjave čitamo v poljskih listih, iz kterih sklepamo, da hočejo Poljaki ostati v trdni zvezi z desnico. Ako se to res zgodi, potem se smemo nadejati, da se bode sedanja kriza hitro rešila, in sicer po želji večine državnega zbora. Konvertovanje kranjskega zemljišču« - od veznega dolga. (Spisal deželni poslanec dr. A. Jlosche.) (Dalje.) Do sedaj govorili smo samo o tem, ktere koristi bi sledile iz znižanja zemljiščno-odvezne naklade od 16% na 10%, ki bo znašalo po navedenem izra-čunjenji na leto okroglih 84.000 gl., to je v 20 letih 1,680.000 gl. Ker pa se kaže, kakor že zgoraj povedano, iz poračunjenja z državo saldo na korist deželi, obstoječ v tem, da mora prva plačevati tej daljnih osem let po 136.427 gl., kojih komercijelna vrednost se moro ceniti na okroglih 800.000 gl., spregovorimo naj tukaj tudi o tem nekaj besedic. Naša želja je, da bi se ta, imenujmo ga poračunski preostatek, na korist deželi tudi v polnem znesku porabil za skupue deželne namene. Priložnosti gotovo ne bo manjkalo, da se plodo-nosuo porabi ta preostatek; in ko bi je tudi ne bilo, storilo se bo ž njim lahko to, kar se bo v skrajnem časi zgoditi moralo na poziv in vsled nujne zahteve vlade, in kar bi se ne moglo izvesti, ne da bi so ob enem tudi obremenili davkoplačevalci. In ako tudi ne — morda bi bila nesreča ali kaj novega, ko bi se plodonosno naložil ta denar, ki bi se v 17 letih podvojil in v 34 letih početvoril ter tako skoraj pokril vsa višja plačevanja prihodnjega rodu? Toda tako daleč ne segamo, nam jo marveč poglavito pred očmi misel, da bi se za ta znesek lahko zmanjšala posojilna svota, ako že uekteri mislijo, da ne smejo privoščiti deželi porabe tega zneska na drug način. V tem slučaji ne potrebovali bi 4-2 milijona, marveč le 3 4 milijona, vsled česar bi se zmanjšal obrestovalni in amortizacijski delni znesek od okroglih 214.000 gl. na blizo 170.000 gl., in temu primerno znižale bi se tudi deželne naklade, namenjene v to svrho. To bi bila gotovo najpriličnejša rešitev; toda dozdevati se nam hoče, da je pri izvršitvi tolike operacije ravno namestno, da se porabijo preostatki za plodonosne osnove, kojih potreba je gotovo nedvomna in ktere bi moral poznejši rod pri neugodnejših razmerah le dražje uvesti, ker se to sedaj, rekli bi, tako mimogrede lahko izvrši brez posebnih stroškov. Resni nalog deželnega zastopstva je po našem mnenji ta, da srečno uporabi na korist dežele, občin iu davkoplačevalcev sredstva, ki postanejo prosta na razpolagauje vsled konvertovanja; to pa, da postanejo taka sredstva prosta narazpolaganje. je nalog i u korist konvertovanja. Ako bi bilo treba še daljnega dokaza, kako koristno jo konvertovanje 5°/0nega dolga v 4°/0ni za deželo Kranjsko, velja naj onim, ki se nočejo dotakniti privajenega status quo, sledeča pojasnitev : Po izkazu deželnega knjigovodstva znašal bo dne 1. jauuarija 1880 4,053.687 gl. -50 kr., ako od tega odračuuimo komercijelno vrednost onih 136.000 gl., ktere mora država plačevati še 8 let, v znesku 800.000 gl., ostaue še dolg v okroglih 3,200.000 gl. Ako vzamemo v takojšnje poplačauje tega dolga enako visoko, po 4°/0 obrestljivo posojilo ter pora- LISTEK. Iz potnih spominov. (Daljo.) Nahajajo se v razstavi tudi slike z ledenimi gorami, sneženimi ulicami in visokimi slapovi. Največja izmed vseh slik je stara slika divjih Iluncev na konjih. Odsekane in krvaveče glave imajo Ati-lovci kar pri sedlih privezane. Okvir to slike je gotovo čevelj širok, pozlačen in na več krajih s kositarjem skrpan. Najbolj, dejal bi, meni tuja in vendar ljuba, prebivalcem gorkejših krajev pa zelo domača je neka Marijina slika. Pod oljkinim drevesom je naslikana v veliko belo ruto rahlo zavita Marija, spodaj pa stoji svetopisemski napis: Quasi oliva speciosa in campis. če omenim slednjič, da je tudi razstavljeno mnogo zlatnine in mozaičnih okraskov za zapestnice, uhane, gumbe i. dr. v posebnih steklenih Skrinjicah, in da te dragocenosti straži posebej par mož, povedal sem vse, kar sem mogel videti po pet četrt-urni hoji po razstaviuem poslopji. Silna dragocenost in (po modernih nazorih) dovršena umetnina tii notri tekmujete. Škoda pa in verno srce žaleče je, da so svete podobe nastavljene kar vmes med slike iu kipe, ki izražajo nižje čute. V strogo estetičnem oziru je pač tudi marsikaj graje vrednega v razstavi Beuečanski. Popoludne se napotiva s spremljevalcem proti romantičnemu otoku Lido. Pomorski tram\vay (mal paruik) pogostoma prevažuje ljudi iz mesta do tega otoka in nazaj. Vkrcala sva se na „Riva degli Schiavoni", blizo tam, kjer stoji ponosno velikanski spomenik Viktorja Emauuela. V tistem času, ko je odprl laški kralj razstavo, odkril je tudi ta spomenik. Takrat so pisali časniki, da je bila v prvotnem načrtu za ta spomenik papeževa palica in tiara pod konjem. Sedaj tega ni videti; menda se jim je zdelo na merodajnem mestu veudar-le malo preobilno! Vožnja po morji je zelo prijetna. Ladija se ne nagiblje niti za 2 cm. Na otoku sprejme nas drug tramway, ki ga vozijo konji. To so bili prvi živi konji, ki sem jih videl, odkar sem bil došel v Benetke. Vozovi, ki so nas tam čakali, bili so dosti bolj sparjeui, kot prejšnji paruik. Kmalu smo pri velikanskem restavracijskem, koncertnem in kopališkem poslopji. Večina vre proti kabinam, na eno stran možki, na drugo ženske, .laz pa se vsedem v zalo verando ter se ozrem po morji Adrijanskem. Oko plava po morski vršini iu hoče obstati tam v daljavi na suhi zemlji, toda zaman ! Ne more je ugledati. Morje se doli nekje dotika z nebnim obokom! Napovedanega koncerta ni bilo. Napravili so ravno takrat vajo za večerno glediščuo predstavo. Ker nisem mogel na Lidi slišati koncerta, šel sem ga zvečer poslušat v „giardiuetto Reale". Ljudstva jo bilo vse polno pred dotično kavarno in ob morskem nabrežji. Deloma je sedelo pri mizah, zlasti gospoda, deloma pa se je sprehajalo celo doli mimo visokega kipa sv. Teodorja in zgodovinsko znamenitega leva sv. Marka in še tje po „malem trgu" proti stolpu sv. Marka. Po morji pa so se zibali mali čolniči z razuobojuimi lučicami. Zares Ijimo v poravnanje tega posojila z dogovorom od 29. aprila 1870 določeni amortizacijski delni znesek letnih 286.756 gl., kteri se mora nabrati s 16°/0no naklado na neposredni in 20°/Ono naklado na posredni davek, poplačali je boino z obrestmi vred do leta 1902, tedaj bo poravnan zemljiščno-odvozni dolg v 15 letih in ne v 20 lotili, kakor je to p r o j e k t o v a n o v deželnoodbor-s ko m nasvetu. Potičui račun sestavlja se namroč tako-lo: Potrebščina: Glavnica........ gl. 3,200.000-00 4% obresti 1888/1902 . . . „ 1,122.475-08 gl. 4,322.475-08 Zaklada: 15 rokov po gl. 286.756 . . . gl. 4,801.340-00 lota 1902 ostanek..........21.135-08 gl. 4,322.475-08 Ker znaša pa po deželnem odboru izračunjena potrebščina za poplačanje zemljiščno-odveznega dolgu 5,735.120 gl. ter .je po zgorajšnjem sestavku treba v ta li imen le 4,322.475 gl. 8 kr., kaže se dejanjska prihranitev v znesku 1,412.644 gl. 92 kr., ki se doseže edino I o s k o n v or to v an j e m zemlji š č u o - o d v e z n o g a dolga in s poračuna-n j e ni z d r ž a v o. Spominjati se moramo tukaj nehote besede visokega državnega uradnika, ki je rekel, da ni samo dolžnost deželnega zastopstva, marveč tudi vsacega kranjskega domoljuba podpirati podjetje, ko bi iz njega sledila korist tudi samo za 5000 gl., koliko bolj pa tedaj, ako se gre za milijone. Nekako tesno pa nam je pri srci, ko pomislimo nadalje, da jo sedaj ravno leto dni, odkar se pečamo s tem prod-motom, in da ga vidimo danes na ravno istem mestu, kakor vlani o tem časi. Koristi enega leta so zgubljeno! Da bi ne mogli tako reči tudi o prihodnjem lotu ! (Dalje prili.) Politični pregled. V Ljubljani. J4. oktobra. Notranje dežele. Poljskega kluba predsednik posvetoval se jo s /iiemialkovskim in Dunajovskim o razponi med Vehi in minister stvom. Posledek temu posvetovanju jo neki, da bodeta sestavila skupno odgovor ua interpelacijo Gautsch in Rieger. To bi bila podlaga, na kteri bi se moglo doseči sporazumljenje med Staročehi in naučniin ministrom. Med Chlunwtzkyjevo stranko in Poljaki vrše se neki tajna posvetovanja za slučaj, ko bi stopili na mesto Taaffejevega ministerstva liberalci. (!)elii in konservativci pa se malo brigajo za to, ker jo po njihovem mnenji taka preustrojitev ministerstva nemogoča. Ogerskn, renta pada na Dunajski borzi v enomer. V teku leta prišla je zlata renta od 109 55 na 99. Lastniki teh vrednostnih papirjev zgubili so toraj več pri glavnici, kakor jim je do-našala obrosti. Kje pa je tedaj oni napredek Ogerske, o kterem tako lepo govori gospod minister Tisza? Shod kulturnih društev ogerskih otvoril je častni predsednik grof Tisza. Lepe besede, pa tudi nič ko besede! Boljše pa sploh ni mogoče označiti kulturnih društev, kakor pritožba v poročilu, ktero se je prečitalo pri tem shodu: »Geslo naše jo: Ljubezen in toleranca. Vendar pa je žalibog še mnogo pokrajin, kjer se ljudje no brigajo za naše prelep prizor! Manj mikaven jo pogled na utrujene gondolirje in druge delavce, ki so iskali počitka in hlada kar na trdem tlaku in po robatih stopnjicah ob večjih stavbah. Izmed dogodkov tega večera hočem navesti le tisti, ki je najbolj izviren. Ko večerjam v nemškem hotelu, zazvoni blizo tam nekje že bolj pozno (po mojih mislih „Ave Marijo"). Nalašč vprašam, kaj to pomeni, »direktorja", ki je samo semtertjo hodil med mizami natakarje in gosto opazovajo. L, pravi z resnim obrazom, menda k maši zvoni. No, rečem jaz, to je vendar malo prepozno, bolj verjetno je, da zvoni le „Ave Marijo". Bližnji natakar mi pritrdi, »direktor" jo pa pobriše. Vidite, kaj človek vse sliši po svetu, zlasti, če je prav radoveden! Francoski tiskan in z arabskimi številkami popisan račun poravnam in so podam spat. Spati sem mogel le dobro uro, kajti okno sem moral imeti odprto, da se nisem popolnoma sparil. Poleg hladnejšega zraka pa so prihajali skozi okno tudi razni glasovi. Ob potunoči in okoli ene je zopot zvonilo društvo. In glejte, ti kraji so ravno popolnoma mad-jarski." Društvo toraj deluje v nomadjarskih pokrajinah, to priznava samo; kaj mu je tedaj namen, razširjevanje kulture v obče, ali pa samo pomadja-rovanje ? V nanje države. Ker se v Bolgariji vedno bolj ninože vstajne čete, kterim zapovedujejo med drugimi poglavito tudi Itusi, zaukazala jo srbska vlada, naj se pomnoži vojaštvo ob srbsko-bolgarski meji ter sploh vse ukrene, kar zahteva varnost dežele. — Kraljico Natalijo spremljali bodo v Florencijo: Prva dvorna gospa Boziljka Lešjaniu, druga dvorna gospa Zujevič, dvorna gospodičina Bogičevič, prestolonaslednikov opravnik dr. Alekso Dokič in dvorni maršal podpolkovnik Ba-jalovic. — Železničnega zdravnika dr. Blumenfelda so zaprli, ker je neki ponarejal srbske bankovce. Dr. Blumenfeld jo svak Dunajskega generalnega tajnika »Liiuderbanke" Rapoporta. Objavil ga je neki poua-rejaloc denarja znane zločinske družbo. Toda izpustili so zdravnika kmalu potem iz zapora, ko jo položil zahtevano varščino. Pravijo, da je mož popolnoma nedolžen, ker ga je imenoval hudodelec so-krivega iz sovraštva. Dotičnik hotel jo nekdaj vstopiti v službo k železnici, dr. Blumeufeld pa je poročal ravnateljstvu, da ni sposoben za ta posel, ker ne razločuje barv. Da bi se maščeval nad zdravnikom, ovadil je preiskovalnemu sodniku, da mu je dal dr. Blumenfeld ločnico (Scheidevvasser), ktero je potrebo val pri ponarejanji denarja. Zdravnikova uekrivda je baje že dokazana. V avdijenci pri bolgarskem knezu Ferdinandu rekel je Radoslavov: Zveza med mojo stranko in onima Oankova in Karavolova je nemogoča. Jaz in pristaši moji vdani smo svojemu knezu, stranka naša jo »postavna opozicija", Oankovci in Kara-velovci pa so izdajice. Zato mi je tem britkejše, da nas vlada sodi z istim merilom, kakor te slednje. — Katoliška nadškolija Plovdivsko-Solijska nabrala je krasne darove za papeža-zlatomašnika. Vsi predmeti so domači izdelki. Okraj Sofijski poklonil bo med drugim tudi svetovnoznane Pirotske preproge. Južna Bolgarija izročila jo slavnostnemu odboru v prvi vrsti najdragocenejši svoj izdelek: več steklenic »rožnega olja" iz glasovitih rožnih vrtov v Sipki in Ivazanliku. — Ker so izrazili liolgari željo, da bi poklical knez v svojo bližino domačine namesto tujcev, opravljala bodeta odslej službo božjo v kne-ževi kapelici mlada Bolgara, ktera jo letos posvetil v mašnika nadškof Plovdivski. Ruski krogi imajo še vedno malo upanja, da bi se razmotala bolgarska zadeva tako, kakor bi želela Rusija. — „Nord" pravi: »Obravnave in diplomatska pogajanja med Rusijo in Turčijo nimajo onega pomena, kakor se je to mislilo začetkoma. Ako je obiskal turški veleposlanik Šakir paša Giersa v njegovi finski grajščini, ne sme se misliti, da iina ta izlet veleposlanikov na deželo kako važnost; Giers stanuje stalno na svojem posestvu in pride na teden le enkrat v Petrograd. Malonkostna vprašanja pa zahtevajo dostikrat nujen odgovor, in le taka ne-pomenljiva zadeva je provzročila, da jo obiskal Šakir paša ministra vnaujih zadev. Nemški državni zbor sešel se bo neki dne 21. novembra. — Kako sodijo Nemci o OalTarelovi zadevi, poučuje nas »N. Allg. Ztg.", ki pravi: „Somo, ki so ga sejali vojni minister Boulanger in Thi-baudin, rodilo je sad. S tem, da so ogladili pot politiki med vojaško četo, vzbudili so korupcijo in deinoralizacijo francoskega častniškega kora." Francoski veleposlanik na Dunaji, Decrais, prišel bo z dnom 1. novembra zopet z odpusta na Dunaj. — Nekteri listi so pisali, da jo predlagala Francija velevlastim, naj so skliče skupno posvetovanje, pri kojim bi so presodila pogodba z leta 1880., tikajoča se Maroka. Pariška glasila pa preklicujejo to vest. — General Boulanger je nastavil generala Oallarela kot podnačelnika generalnega štaba. Zaradi tega imenujejo v znani škandalozni zadevi tudi Houlangerjovo ime. Slednji jo sam rekel vredniku (oni »direktor" bi bil rekel gotovo, da vabi k lita-nijam) in ura je bila četrtinko na veliki zvon. Spodaj pa je upil brodnik: gondola, vaporetto! Ob polu štirih so naložim v čoln v družbi z nekim gosposkim človekom, ki jo znal nemški in italijanski. Peljeva so pol ure daleč proti kolodvoru. Na kolodvoru prideva skupaj z onim Moravcem, ki sva so bila peljala že poprej od Postojino do Trsta v enem in istem kupoji. Vozil se jo z listkom za 15 dni trajajočo vožnjo povodom Benečanske razstavo. Govoril je češki in noinški. Zmeniva se, da se ne peljava naravnost do Trobiža, marveč so oddahneva na moji ter se potem ob polu dveh popo-ludne peljeva s poštnim vlakom daljo proti Trbiži. Peljaje so iz Benetk čoz dolgi most, ki sloni na močnih, v zemljo zabitih kolih, ugledam prizor, kakoršnega sem si želel že davno videti: iz morja vzhajajočo solnco! Daleč, daleč tam, kjer so zdi opazovalcu, da se strinjata zemlja in nebo, tam dviga iz morskih valov so rumeno prepasana zora. Za njo pa hiti zlato solnce, ki razpošilja svoje žarke gori proti neba oboku in semkaj po morski vršini »Matinovemu", da hočo Ferrou iz te cele žalostne dogodbo dobiti sredstvo, s ktoriin bi ugonobil njegovo veljavo, njegovo popularnost. „Republique Framjaise" pa zagovarja Ferrona ter zahteva, naj strogo primejo Boulangorja za tako neosnovano obrekovanje vojnega ministra. D'Andlau je prebrisan tiček. llišo njegovo v Parizu stražijo vojaki, sam pa jo najbrže v Bruselji ali Beroliuu. Nekteri časopisi pravijo, da se je hotel odtegniti samo preiskovalnemu zaporu ter da bo prišel k glavni obravnavi. — »France" je sumičila Rouviora, da pritiska na to preiskavo ter da sodnija pri tem ne sme postopati z ono prostostjo, ki jej je zajamčena po državnih postavah. »Agenco Ilavas" pa preklicuje to vest kot neosnovano. — Predsednik Grevy povrnil so je včeraj v Pariz. Predvčerajšnjim zbralo so jo do tisoč angleških delavcev, ki so brez službe, na Londonskem Trafalgarsquare. Culi so se socijalistični govori. Potem pa so šli, na čelu jim črna zastava z napisom: »Kruh ali delo!", v City. Vršilo se je pa vse to vzlic razburjenosti zborovalcev brez posebnih neredov. Irski narodni ligi je malo mar za angleško posilno postave, kakor da bi jej bile te lo prazne besede. Minolo nedeljo vršili so se zopot na raznih krajih shodi, ktero so priredilo podružnice narodne lige, in največ jih je bilo v tacih pokrajinah, kjer jih je vlada prepovedala. Največji shod bil je v Long-fordu, kjer je Parnelovec Healy popolnoma v smislu svojih somišljenikov O'Briena in Dillona napadal vlado ter spodbujal uarod, naj se složno združi v boji zoper grajščake. »Grajščako v kozji rog vgnati", je rekel, »mi je ravno toliko, kakor nekoliko podgan spoditi iz skednja." — Londonska vlada je sklenila pomnožiti irske posadke ter so dotični vojaški oddelki že na poti. Na predlog Španije, da bi se sklicala evropska konferenca v posvetovanje glede Maroka, odgovorili ste ugodno poleg Nemčijo tudi Italija in Francija. V Maroku pričeli so se že nemiri. Iz Algira se poroča, da je v O ud ji velika razburjenost. Nasprotni rodovi Meliara in Angad so zbirajo in pripravljajo za bodočo akcijo. — »Journal dos Debats" poživlja Francijo in Španijo, naj so zjedinite tor postopate složno, kajti te dve državi opravičeni ste v prvi vrsti, varovati in utrditi svojo koristi v Maroku. Opominja ju, naj nikar no pripustite, da bi postal Maroko druga Bolgarija. — Iz Londona pa je došla »Pol. Corr." vost, da bo Nemčija pooblastila Anglijo, naj v slučaji maročauskih nemirov varuje tam nemške podložnike. Vso potrebno opravo za tabor afganistanskega emira poslali so proti Ghuzi. Emir sam namerava, ako so mu toliko zboljša njegovo zdravje, oditi sredi meseca decembra v kopelj Ohamani, kjer bi so sešel z angleškimi člani afganistansko mojne komisijo, da so ž njimi posvetuje o tamošnji mejni črti. — Tristo ruskih podložnikov, ktero vodi Said Jakob Ali, prišlo jo v llerat. Trdijo, da so ruski trgovci. Poglavar Iloratski pa ni verjel temu zagotovilu ter brzo poslal poročilo o tem omiru. Ta pa mu je odgovoril, naj se v tem oziru obrne do Miralnnoda kana, poglavarja Murghabskega. Kaj da bo ta svetoval Heratskemu poglavarju, še ni znano. — Po celem lleratu delajo se veliko priprave za obrambo v slučaji vojsko, oziroma vstaje. Povsod sekajo drevje, prekop pa bodo zvezali z utrjeno novo strugo. Izvirni dopisi. Iz Primorja, 9. oktobra. (Goriško »Cecilij a n s k o d r u š t v o" — i n n a r o d nos t.) Slišal som o čudni sodbi. Pred sodnika pripo-ljejo človeka zvezanega. »Na vislice hudobneža", proti strmečomu opazovalcu. Tam doli gori uopro-sežena krogla, vso okoli so kadi nekako rumeno-rudečkasto — in svetli ta žar mladega solnca objema tudi meno in mojo okolico. (Konoe prili). Govor prof. dr. Cwiklinskega. Nad grobom blag. spom. prof. dr. SigiBinunda Wyclowakoga. (IConoe.) Sigismund ni postal zaradi te spremembo stvari malosrčon, marveč stanoviten jo ostal na svojem mestu, vabil in potegoval je k sebi mladino, učil jo je in pripravljal za življenje in domoljubno delovanje. Po lotu 60. jo zasijala zgodnja danica za poljsko nauko v onoj deželi. Dr. \Veclewski bil jo tj o poklican; šol je za tem poklicem do Varšavo in stopil je na vseučiliško stolico, a pri njenih stopnjicah vseli so se mladeniči, željni vode, podane jim po domačih, no pa po tujih učiteljih, v domačem, ne v tujem jeziku. Z obilno dlanjo razsipal jo zagromi sodnik nad njim. Reveža odpeljejo in zdaj že le vpraša zastopnik pravice: „Kaj pa je prav za prav naredil?" — Taka se godi našemu „Cecilijau-skemu društvu" v Slovencih — ne da bi se prepričali, kaj je zakrivilo (društvo, ne posamozni udje), kaj hoče, kaj mu je namen, kaj njegov princip: Križajte je, „pereat" društvu, ki narodnost izpodkopuje, narod izdaja uzurpatorjem, proklctstvo na vas! — Tako delajo z nami, ne poslušajo nas, ko jim zatrjujemo, da smo zavedni narodnjaki, ne poslušajo nas, dasi povdarjamo, da ni naše društvo naši narodnosti nasprotno — ne verujejo nam, dokazujmo, kolikor hočemo. Kdor bi pri tem, kar jo bral dosedaj, usta v pomilovalen nasmeh nategnil, pa si mislil: saj vidim, kaj hočete, latiuizovati, preganjati narodno petje, kar je narodnega, sovražite, v kot hočete potisniti slovenščino v cerkvi — ta naših pravil niti videl ni, ali pa ni vedel, kaj bere, ali pa so mu predsodki glavo toliko zmešali, da niti pravilom verjeti noče. Kaj pa hočemo prav za prav? „Društvu jo namen : povzdiga in prospoh katoliško cerkvene glasbe v smislu in duhu sv. cerkve na podlagi cerkvenih določb in ukazov." Tako govori § 2. naših pravil. Kaj vam je zoprnega v teh besedah? Ali vam ni prav, da skrbimo za „po-vzdigo cerkvene glasbe" ? Ali vam ni po godu, da delujemo v smislu in v duhu sv. cerkve? Ali vam ni po všeči, da se klanjamo cerkvenim določbam in ukazom ? Kdino to hočemo in nič druzega — kot udje cecilijanskega društva za Goriško nadškotijo. Ali je to narodnosti nasprotno? Ako si kodaj izprosimo Sloveni „slovansko liturgijo" — kterim določbam se bodemo pokorili, ako no določbam slovansko liturgijo? Kakošno petje bodemo potem morali gojiti zavezani po § 2. naših pravil, v kterem jeziku bodemo pevali tudi pri najslovesuejših mašah ? Zakaj očitate nam cecilijaucem, da hočemo latinščino pri slovesni, poti maši? Ne mi, temuč sv. cerkev tako hoče. Nam imate pravico edino to očitati, da smo — pokorni. Oecilijanci niso po svojih pravilih ue za latinščino, ne za slovanščino, ne za nemščino — temuč edino za to, da se določbo sv. cerkve iz-polnujejo, nič več in nič manj. Kot zasebniki imajo pa razna mnenja, razna prepričanja, saj še Baujškarske zelnate glave niso bile vse ene pameti. 0. g. Škrabca nam imenujete. Ta gospod ni nikoli našega društva napadal. Nikoli ni trdil, da so smemo sami „emancipirati", na lastno odgovornost peti v cerkvi v istem jeziku, v kterem bi se nam spoljubilo — edino to jo zagovarjal, da bi bilo dobro in pametno prositi — no cecilijancev, nego Rim — naj nam dovoli v domačem jeziku službo božjo opravljati. Oni nesrečni „prepirček" ni bil druzega, kakor nasledek slabega sporazuin-ljeuja dveh oseb; par predrznih, malo prenagljenih fraz od obeh strani pa je bil ogenj v strehi — brez vzroka. Ako si Slovenci kedaj izprosijo domačo, t. j. slovansko liturgijo, no bodo treba pravil našega društva kar nič izprominjati. Tudi potem bodemo lahko z Italijani (brrr!) .v enem in istem društvu. Slovenci pevali bodemo pri poti maši slovensko, a Italijani kakor jim bode zaukazano. Petje pri tihi tukaj pokojni Sigismund zdravo zrno, ki se jo prijemalo rodovitno njive. Šest let potem, ko je bil prišel prof. \V\>cIew-ski v Varšavo, vdarila je strela ter ugonobila komaj nad površje vzgrajeni liram poljskega nauka, a med žrtvami nesreče bil je tudi velečastitljiv pokojnik. Slavni rimski govornik jo rekel: Dragi so roditelji, dragi so otroci in sorodniki, ali vse, kar je na svetu najdražje, objema in drži v sobi domovina. Pokojni Sigismund pomnil jo to resnico; s celim srcem in vso silo duše ljubil jo svojo rodbino, ali rajše pustil, da ta trpi nadlogo, kakor da bi so bil izpodtaknil ob tem, kar je kot rodoljub smatral za svojo dolžnost. Prišel jo trenutek, ko so stala odprta predavanja poljska na tukajšnjem vseučilišči, a ž njimi možnost razširjatve poljskega uka v deželi. Prof. Wocle\vski poklican jo bil na polje, ktero jo ležalo zapuščeno od davnih let. Prijel se jo vroče to naloge, iu od tod skozi celili petnajst let, od I. 1873. do zadnjega lota svojega življenja, niti za trenutek počival ni — vkljub temu, da so moči že pešale. Pod tožo dela in nasprotij so je telo upojt bulo, duli pa ni se vdajal, marveč lomil |o ovire. maši je že zdaj pri nas slovensko, a pri njih italijansko, in vendar smo si prijatelji. — Komur se zdi eno „Oecilijansko društvo" nemogoče za Slovence, za Italijane iu celo še za Nemce skupaj, ta ne vo, kaj hočemo, ta ne ve, kaj cerkev o narodnostih uči, ta ne poznA krščanskega duha. Takemu je svetovati, naj nikoli o našem društvu ne zine, dokler se mu glava ne izčisti. In kdor bi mislil, da ne smemo delati za narodno glasbo, da ne smemo biti zavedni narodnjaki, ako smo cecili-janci, Bog ga razsvetli! Kdor bi mislil, da bodemo zamerili Italijanom, ako so zavedni — da so le tudi drugim krščansko pravični — no pozmi našega katoliškega stališča. — Mnogo izmed nas je že vpisanih v družbo sv. Cirila in Metoda, drugi so bodemo z veseljem vpisovali — ne bode nam treba niti skrivati tega svojim italijanskim soudom, javno priznavamo vsakemu v obraz: naše narodno pravice nam! Ni nam treba svoje narodnosti zakrivati, saj je tudi ne moremo — katoličani smo in kot takim je dolžnost upirati se vsaki krivici, kjer jo zapazimo. Vsak zaveden katoličan je vsem narodnostim pra- ! vičeu, svojo pa jo dolžan ljubiti. Dokler bo naše društvo katoliško mišljenje prešinjalo, ne bojte se nas! Taka razmotrivanja zdela se bodo marsikteremu ullranaprednjaškemu našemu nasprotniku grenka, kakor grenka sol. Takemu nekaj za ^posladek". Kdor je prepričan, da je cecilijanstvo narodnosti nasprotno, ukaj in od vesolja poskakuj! Nemci so cecilijanci v tolikem številu, da ne morejo skladbe nasprotnega duha uiti založnika več najti. Njih narodnost je že izpodkopaua, kmalu jih bo konec. Strmite: pri petih mašah pojo — samo latinski, celo slavni: „JIior liegt" je pri petih mašah prepovedan ! Čudo, da ni zviti Bismarck že zdavnej vso cecilijance v Rusijo pregnal, ali pa v Francijo narodnost pokončat!! S kratka: Program naš je jasen. Skrbeti hočemo, da se narodno petje na narodni podlagi povzdigne in spopolni — saj ni drugače mogočo! Pokazali smo že, da jo to naš namen, iu tudi v prihodnje bodemo še pokazali. Komur je kaj do toga, pridruži se nam iu pomagaj! Skrbeti pa hočemo tudi, da se ukazi sv. cerkve spoštujejo in spolnujejo in menim, da bo vsak pravi katoličan tega vesel. Skrbeti hočemo, da bode glasba v cerkvi v cerkvenem duhu. Kdor je temu nasproten, naj so oglasi! II koncu povdarjam še enkrat, da naše društvo ni nasprotno slovanski liturgiji. Ako nam jo Rim kedaj dovoli — veselili se bomo ; če nam je ne dovoli, pokorni bomo svoji materi sv. cerkvi na veko! „0lara pacta, boni amici." Goriški C e c i 1 i j a n e c. Iz Vipave, 13. oktobra. (O šolstvu.) Razpisana je na štirirazredni šoli v Vipavi do 21. oktobra druga, tretja iu četrta učiteljska služba s 500, 450 in 400 gld. letne plače in prostim stanovanjem v šolskem poslopji. Nadejamo se, da se bode oglasilo za vse tri razpisane službe mnogo spretnih in vrlih učiteljev, saj je Vipava „paradiž kranjske dežele"; zimo in snega tu no poznamo. Ko so drugod češnja še le pripravlja za cvet, tii v Vipavi zobljemo že zrele češnje; jeseni pa nam daje vinska trta sladkega grozdja in žlahtno vinsko kapljico. In kakošno je šolsko poslopje v Vipavi! Tako pripravnih šolskih In padel je mož kakor vojak na straži, malo da ne na stolici, ktera so mu je iskreno iu srčno omilila, kajti v naukih ugledal je studenec, iz kterega more in mora izkaliti boljša naša osoda — padel jo pri učnih in slovstvenih opravilih, ki jih je smatral neogibno potrebnim ustnim predavanjem iu učiteljskemu poslu. Obogatil jo prof. W