GLAS NARODA
List slovenskih delftwev t Ameriki.
★
cttatbje opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poeknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—llM2
Catered m »trmid CUum Mailer txpu—ker 2lit, IMS M the M Offlee U New Verk. N. V.
Act mt Cmckm of lUnk Srd. 18».
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 171 —Stev. 171
NEW YORK, MONDAY. JULY 25, 1938- PONEDELJEK, 25. JULIJA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XJ-Vl.
AGITACIJA ZA TRETJI TERMIN BO PREISKANA
Neznosne razmere pri Republic Steel Corp.
SHEPPARD JE SKLICAL POSEBNI SENATNI ODBOR, KI BO VSE OBDOLŽITVE STROGO PREISKAL
Govemer Langer dolzi predsednikove pristane "političnega ustrahovanja". — Pri primarnih volitvah v Texasu se obeta zmaga O'Daaielu, ki obeta vsem, k so stari nad 65 let, po $30 mesečne pokojnine. — McAdoo ima v Calif orni ji precej nasprotnikov.
WASHINGTON, D. C, 23. julija. — Demokratski senator Sheppard iz Texasa, predsednik senatnega odbora, ki preiskuje, v kakšnih okolšči-nah se vše volilne kampanje, je danes brzojavno pozval v Washington svoje tovariše, ki bodo skušali dognati, koliko je resnee na treh precej težkib obdolžitvah, dvignjenih proti predsednikovim pri-stašom.
Povod tej naglici je dala izjava governerja Lan-gera iz North Dakote, da demokratski voditelji vplivajo na ljudi, ki dobivajo relief oziroma so zaposleni pri reliefnih delih, z grožnjami, da bodo izgubili podporo ali delo. jih skušajo prisiliti, da bi glasovali za Roosevelta.
Časnikarjem je rekel Sheppard, da se bo začel njegov odbor v sredo ali najkasneje v četrtek ba-v:ti z naslednjimi problemi: z obdolžit vami governerja Langera; z ugotovilom senatorja George-a iz Georgije, da je bil neki zvezni uradnik spoden iz službe, ker se je zavel zanj; z izjavo WPA administratorja Hopkinsa, da je 90 odstotkov reliefnih delavcev na strani Rooseveltove administracije.
Pri WPA je zaposlenih tri milijone oseb.
Predsednik republikanskega narodnega odbora Hamilton je rekel, da bodo ti ljudje indirektno prisiljeni glasovati za Roosevelta, ki bo nedvomno vtretje kandidiral.
AUSTIN, Texas, 23. julija. — V deževnem vremenu se vrse danes v Texasu primarne volitve, in največ prilik za zmago ima W. Lee O'Daniel, čigar program je: vse osebe, stare nad 65 let, naj dobivajo $30 mesečne pokojnine; država naj bo in-cJustrljalizirana; državni uradniki ne «mejo uganjati nobene poKtike.
ANGLEŽI SVARE __A. HITLERJA
Chamberlain je poslal o-sebno sporočilo Hitlerju. — Rešitev češkega vprašanja bo vodila do
miru.
LONDON, Anglija, 24. julija. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je Adolfu Hitlerju ^posla 1 osebno sporočilo, v katerem i-zraža željo angleške vlade, da pride med Nemčijo in Anglijo do boljšiU odnosajev in priporoča Hitlerju zmernejšo politiki do Čeho-slovaške.
Chamberlain je Hitlerju zagotovil, da Anglija in Francija uporabljate ves svoj vpliv pri čehoslovaški vladi, da nudi najboljše pogoje za rešitev sudet-skega vprašanja na Čehoslova-škern in da ibi mirna poravnav:) tega vprašanja dovedla do zo-petnega pogajanja za prijatelj jsko pogodbo med Anglijo in Nemičijo, kar bi imelo za posledico, da bi Anglija bila tudi pripravljena vrniti Nemčiji nekaj kolonij.
To sporočilo je Chamberlain izročil nemškemu poslaniku H. von Dirkensu, ki je takoj nato o<Jpotoval v Berlin.
Chamberlain je tudi razpravljal o položaju o osrednji Evropi z vnanjim ministrom lordom Halifaxom, ki mu je tudi poročal glede svojega razgovora s francoskimi državniki, ko je bil v Parizu tekom obiska kralja Jurija.
V Pragi je angleški poslan i K Baiiil C. Newton razpravljal o političnem položaju z mini str -
C A K! r^n A M/->io/-^	_ _	.skim predsednikom Milanom
bAN rKANC 1SCO, Cal.. 23. julija. — Dasi se|Hodžo, kateremu je.iekel, da
Anglija iskreno želi, da bi Če-hoslovaška dosegla sporazum 3 sudetskimi Nemci. Hod-ža pa je Newtonu povedal, da so zahteve isudetskih Nemcev prevelike, da bi jih mogla Cehoslo-vaška izpolniti.
je bil predsednik Roosevelt osebno zavzel za senatorja Wm. G. McAdoo-ja, upajo njegovi nasprotniki, da ga bo mogoče pri pri,marmh volitvah poraziti.	H wm ■
Njegov najbolj resen konkurent je Sheridan Downey, ki je dobil pred štirimi leti na Sinclairje-v«n tiketu pri governerskih volitvah štiri milijone glasov.
Downey se zavzema za Townsendov načrt, to je za izdatno penzijo vsem ostarelim prebivalcem Združenih držav.
Nadaljni kandidat je John W. Preston, ki je o-	______
pustil službo sodnika v državnem najvišjem sodi-'Nemcem avtonomijo in se od šču ter postal državni pravdnik. McAdoo-ju očita, lp°ve 2vezi z Rusijo; 2. medna da je zahteval od zveznih uslužbencev v California ji pet ostotkov njihove letne plače za svoje kampanjske namene. McAdoo to odločno zanikuje.
Pri primarnih volitvah za governersko nominacijo bo nastopilo sedecn kandidatov.
Pieraon Hali je umaknil svojo kandidaturo ter je postal Prestonov kampanjski .manager.
VROČI BOJ! ZA VALENCUO
Republikanci utrjeno črto pri Viverju. — Na obeh straneh je padlo na tisoče vojakov.
HENDAYE, Francija, 24. julija. — Na tisoče vojakov je padlo včeraj na obeh straneh, ko je general Franco skušal prehiti republikansko utrjeno črto pri Viverju. **
Navzlic hudemu bombardiranju je 80,000 republikancev zdržalo v svojih postojankah. To so najbolj vroči boji po bitki za Alcazar v Toledu." Na 15 milj dolgi fronti so fašisti skušali prehiti bojno črto republikanskega generala Miaje. General Franco skuša z italijanskimi divizijami pribiti cesto, ki pelje v Sagunto, da bi nato mogel napasti "Segorbe.
60 fašističnih artilerijskih baterij je z višin E1 Toro bom-ibardiralo republikanske zako-Ipe iz cementa in jekla. Republikanci so imeli na tisoče mrtvih, toda črta je zdržala.
Ko artilerija ni mogla razbiti republikanskih utrdb, je 'general Franco poslal 70 bom-ibnikov, pa tudi niso ničesar o-| pravili, dasi so zmetali več ton j bomb.
| V enem tednu so fašisti v vročih bojih zasedli 30 vasi ter 'zavzeli 400 kvadratnih milj ze-'mlje. Poleg tega so vjeli 5000 j republikancev in se polastili veji kega vojnega plena. Fašisti 'pravijo, da so ioq^li republikau-©i 8000 izgub.
&ARAGOSA, Španska, 24. julija. — Neko fašistično poro-čilo pravi, da so letalci bombardirali republikanske vlake z municijo pri Deniji, Pugolu in Saguntu.
C0RRIGAN JE NAVDUŠEN LE ZA LETANJE
ZASTOPNIK C10 JE IMENOVAL DRUŽBO "SMRDLJIVO MLAKUŽ0
Mladi letalec se ne briga za razne vabljive ponudbe. —Ne ve, kaj bo počel po svojem povratku v domovino.
KLAVCEM BO ZVIŠANA PLAČA
(MEXICO CITY, Mehika, 23. julija. — Pottftwa urad, ki u-pravljal oljna je	Hi
gleekim oljnim družbam, bo zvišal 15,000 pri olju zaposlenim delavcem plače za 445,670 HOV ($89,000).
Angleško časopisje poroČM, da je nemški poslanik von Dir-kens Cbainlberlainiu priporočal naslednje: 1. da Cehoslova-ška in Nemčija sklenete nena-padalno pogodbo pod pogojem, da Čehoslovačka zmanjša svojo oborožitev, doyoli sudetskim
rodna konferenca s Cehoslova-ško in 3. da Rusija, Nemčija in Francija zajamčijo Čehoslova-ški neodvisnost.
PARIZ, Francija, 24. julija. —- Poslanika Združenih držav in sovjetske Rusije sta se zgla-sila pri vnanjem ministru Geo. Bonnetu ter sta ga prosila za pojasnilo glede nameravanih pogajanj med Ar^glijo, Francijo, Nemčijo in Italijo glede Čehoslovaške.
Bonnet je poslanikoma rekel, da Francija o tem ni bila uradno obveščena in da bo franco-| ska vlada vsak predlog zar vrnila.
ANTONINI JE OBISKAL M00NEYA
BAN FRANCISCO, Cal., 22. julija. — Luigi Antonini new-y o reki državni načelnik ameriške delavske stranke, je obiskal Toma Mooneya ter izjavil, da je po njegovem mnenju Moonev žrtev zarote ter da mora biti oproščen.
Antonini, ki je bil svoječasno podpredsednik International Ladies Garment Workers unije, je dejal: — Mooney mora biti svoboden, ne samo zato, ker st mu je zgodila nečuvena krivica, pač pa tudi zato, da se takšne krivice ne bodo več dogo-jale. Prebivalstvo Calif orni je naj pozove governerja, da popravi to krivico. $ tem ne bo zbrisal madeža nečasti le s svo • je lastne države, pač pa z vseh Združenih držav.
DUBLIN, Irska, 23. julija.— Douglas Corrigan, 31-letni ea-lifornijski letalec, ki je "pomo toma" priletel na Irsko namesto v Californijo, je rekel danes časnikarjem: — Nenehoma dobivam ponudbe, naj pišem za časopise, naj nastopam v gledališču ali govorim *za radio, toda vse to me nič ne briga. Moj poklic je v zraku. Želel bi, da bi ponudniki čimprej spoznali, da se zanimam edinole za letanje.
Na vprašanje, kaj bo poet*! po svojem povratku v domovino, je odvrnil: — Prav nič ne vem. Zadovoljil se bom z vsakim delom, ki bo količkaj v zvezi z letalstvom. Malo čudno se sliši, če rečem, da je vsa moja bodočnost v zraku, pa je res.
V Dublinu je Corrigan gost ameriškega poslanika. Poslani-kova žena je rekla: — To je najbolj skromen gost, kar smo jih kdaj imeli. Ne pije in ne kadi, za zajtrk pa izpije časo vode.
Od tukaj se poda Corrigan v London, kjer bo dan ali dva dni gost tamkajšnjega ameriškega poslanika Josepha P. Kennedy'-ja, konci prihodnjega tedna pa odpotuje s parnikorn proti Združenim državam.
R00SEVELT0VA LADJA SE BLIŽA EKVATORJU
NA KRIŽARKI "HOUSTON", 23. julija. — Križarka 4' Houstonna kateri se nahaja predsednik Roosevelt s svo-jo družbo, se je prijbližal ekvatorju. Predsednik se bo ustavil na Gallapagos otočju. Z Wash intgonom je v nt%re§tani zvezi ter vsak dan par ur študira poročila, ki jih ddbiva od tam.
EKSPLOZIJA V BLIŽINI NEM« ŠKEGA JTOSUNIŠTV A
WASHINGTON, D. C., 23. julija. — Stanovalce nemškega poslaništva je prebudila iz spanja močna eksplozija. V neki sosednji apartment hi£i je eksplodiral plin, s katerim so je usmrtila vdova po nekein zveznem uradniku. Na tleh poleg nje so našli listek z napisom : — To je najboljši izhod is neznosnega življenja.
Ljudje v bližini so sprva .domnevali, da je bil uprizorjen na poslaništvo atentat.
WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Pred senatnim odborom, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin, so danes povedali zastopniki Re' public Steel Corporation in zastopniki Lewisove-ga odbora za industrijalno organizacijo (CIO) svoje mnenje.
Philip Murray, predsednik CIO odseka, ki organizira jeklarje, je rekel, da v vseh Zdr. državah ni kompani^c. ki bi se posluževala proti detarTd or ganizaciji bolj zločinski u .-red-stev kot se jih je Republic Steel.
Republic Steel Corporation je imenoval "najbolj smrdljivo mlakužo v ameriških dclavsklte odnosa jih".
Zastopnik kompanije Thomas F. Patton je očital uradnikom CIO, da so skušali preprečiti dostavljanje pošte. Trdil je, da je 23,000 delavcev zadovoljnih s položajem ter da so navzlic nasilju piketov vršili svoje delo.
Murray je pripovedoval o težavah, ki so jih imeli njego/i ljudje z organiziranjem jeklarjev. Organizacija je potrošila v to svrho $1,500,000. Unija i-rna sedaj kontrakte z osemdesetimi odstotki jekla m. Delavci so s pogodbami zadovoljni, podjetniki pa še bolj.
— Z ostalimi dvajsetimi od* stotki, — je nadaljeval delavr ski voditelj, — je pa imela linija težave. 'Posebno z Republic Steel. Kompanija ima špijo-i nažni si stem,, raz vit do vseh podrobnosti. Našim organizatorjem so bili detektivi, policisti in kompanijski najeteži nenehoma za petami; Ko so sklicali kakšno zborovanje so bili tik pred zborovanjem pod to ali ono
KJUKJANG V _PLAMENIH
Del mesta ob Jangceu je v plamenih. — Kitajci so zopet potopili eno japonsko bojno ladjo.
ŠANGHAJ, Kitajska, 24. julija. — Japonski letalci poročajo, da je Kjukjang, ki je največja ovira za japonsko prodiranje proti Hankovu, ob bregu Jangcea v plamerih.
Japonci pa molče o poteku kampanje od Jaingceni. Naznanili so samo, da so na nekaterih krajih zapadno od Pojang jezera izkrcali nekaj vojaštva in da se bo splošna ofenziva proti Kjukjangu kmaln pričela.
Tri tedne so japonske bojne laidje bombardirale kitajske postojanke ob Pojang jezeru, pre-dno so mogle izkrcati nekaj vojaštva ob zapadnein bregu jezera.
Japonski letalci so na kitajske postojanke okoli Kjukjan-ga vrgli nad 200 bomb, da bi odprli pot infanteriji.
Kitajci poročajo, da so njihovi letalci bombardirali japonske bojne ladje pri Huko-,vu in da so potopili eno bojno ladjo. Koliko bojnih ladij sj Japonci izgubili, ni znano, toda Kitajci trdijo, da so jih potopi li nad 20 in ravno toliko poškodovali. Japonci pa pravijo, da je bilo poškodovanih samo 5 pomožnih bojnih ladij.
HONKONG, Kitajska, 24. julija.— Japonski letalci so bomba ridirali Cangšo ob Kanton -Hankov železnici ter ubili 300 civilistov s, strojnicami.
ADVERTISE iNf
"GLAS NAHODA"
SV. KRIŠTOF-PATRON AV TOMOBILISTOV
pretvezo aretirani. t
ZDRAVSTVENO STANJE St NATORJA BORAHA
WASHINGTON, D. C., 23. julija. — Znani republikanci senator Borah iz Idaho je po treh tednih danes prvič vstal iz postelje. Možak, ki je star 73 let, je vsled prenapornega dela zbolel.
u
O«
NAROČITE SB NA "GLAS NARODA'' NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNEVU?* V AMBRTK:
NEW COLUMBUS, Pa., 23. julija. — Jutri se bo zbralo v tem majhnem mestecu več tisoč avtomobilistov, kajti jutri je praznik sv. Krištofa, pa-trona vseh, ki se vozijo z avtomobilom. Duhovnik A. J. Angelini jim bo po maši podelil blagoslov v imenu sv. Krištofa. Vsak udeleženec bo dolbil svetinjo s svetnikovo podobo. Na drugi stran svetinje je napis: — Jaz sem katoličan. Če bi se ponesrečil, prosim obvestiti duhovnika.
Očka" Amer. legije.
EASTHAMPTON, Mass., 23. julija. — Edward A. Caplante, hišnik v mestni hiši, je znan pod imeilom "očka** Ameriške legije. Danes mh j* žena rodila sedem funtov težko deklico. To je njegov petnajsti otrok.
TEMELJIT SAMOMORILEC
DENVER, Colo., 2l'. julija. — V nekem cenenem hotelu so našli truplo 50letnega moškega. Pomožni coroner Gos Economy je pozneje naznanil, da ao našli v njegovem želodcu sledove stropa, Štiri vijaka, pet žefo-ljev, dvanajst kovčkov stekla i in kos britve.
"BLAB NlBODl^lttliil

Monday, July 25, 1938
64
GLAS NARODA
(VOick or tbs rvopii) 1
99
Owm4 and PnbUanad by Sl/tntNlC PUBLISHING COMfANI
(▲ Corporation j
Iran*	Pxaaldant	J. Lopah«. See.
PI«« of DualoeM a UM corporation and »rtfir—m of above officer*: 1U Wfchi 1** M1KST	NSW, VOKK, N. I.
	45th	Year
laau£ii uvidu	UAt 1CXQKPT SUNDAYS AND IŠOlODA^a ----- .. *	
	Advertisement	oo Agreement
Za <'»slu tetu velja llat tu Kaudu ......	aa Ameriko	Za Ne« York aa ceL> leto . . $7 00 Za (M>l leta ....... $3 M)
/« pol leta ....... Za Aeti i leta........		Za inosentatvo m celo leto .. <7..to Zl ml Iftt* ____ . ____ as Kil
--r' i w —r—		
	SukaerlpUeo	Yearly H—
"tiua naroda**	IZHAJA VSAKI DAN IZVZRlffil NEDELJ IN PRAZNIKOV -::----—--J— ——----.	
*0L4JS NAHODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. V. TELEPHONE: CHebtft S—124*
KAJ JE S CHAM BERLAINOM ?
Med Hitlerjem in angleškim ministrskim predsednikom Chamlberlaiiiom se vrše že par tednov tajna diplomatska
pogajanja.
V Londonu se je iznenada pojavil Hitlerjev adjtftai\t Wiedemann in se pred odhodom angleškega kralja v Paife cr ^la-ii pri angleškem vojnem ministru Halifaxu.
Povedal mu je, da Hitler oborožuje svojo armado samo za mir in tla se izključno cz mirovnih nagibov vmešava v notranje zadeve Cehoslovaške. Poudaril je tudi, da je nje £ova največja želja živeti z Anglijo v miru in prijateljstvu.
Halifax ga je mirno poslušal ter odvrnil, da bo vše 'o »poročil pri pogajanjih v Parizu.
Ta obisk dokazuje, da je začel ministrski predsednik Chamberlain zopet mešetaritf za hrbtom svojega kabineta angleškega parlamenta.
Kakšen človek je pravzaprav ta Chamberlain? Ali ga j« obsedla kakšna fiksna ideja ali je pa fašistični agent, ki hitet Anglijo in žnjo vred vso Evropo vreči v naročje Hitlerju in Mussolini j iL Take politike, njene vsebine in njenih metod
am LAMEST gLovianp DAB* m 0-1» A
ameriški
VOJAŠKI BOMBNIKI
Trije ameriški vo-j a š ki bombniki, najmodernejs e g a izdelka, lete nad o kolieo San Diego v Californiji.
Angleži in nevmešavanje
Angleški uaJčrt za umik
prostovoljcev i<z Španije, ki ga
je nedavno odobril odbor za ne-
vfc&eSav&nje, je bil te dai pb-'jai'ljeii v obliki 44 Bele ki^ige".
V splošnem j^ znan, v podrobnostih ipa vsebi je marsikaj novega.
Tako se n. pr. izčrpno bavi s posledicami, ki bi nastale v gotovem času zaradi priznanja pravic vojujočih se strank obema španskima taboroma. Med drugim vsebuje tudi seznam tihotapskega blaga.
Prvotni dogovor o nevmeša-vanju se razširja v dveh smereh. Na eni strani se določa v soglasju z nemško-italijansko zahtevo, da ne sme dopuščaii noibena vlada odhoda agitatorjev v Španijo. Na drugi stra--
fce ne da tolmačiti samo s stremljenjem po miru.
Vprašaje je, če bo Anglija nasedla tem Hitlerjevim za- »„] dokazuTe i^a kniigafda so jicotoviloni. Anglija, pravimo, ne Chamberlain. Francozi in se države, ki so zastopane v
Amerikanci se ne dajo več vleči Hitlerju za nos.
Francoski ministrski predsednik Daladier in njegov vnanji minister Bonnet sta že ponovno opozorila javnost, da je Hitler doslej še vsako svoje nasilno dejanje započel z -zn-trjevaujem miroljubnosti.
Vredno je zasedel Avstrijo, je povabil k seibi JSchusch-nigga in mu hlinil prijateljstvo. Zdaj pravi, da ima z ozirom na Čehoslovaško povsem prijateljske namene.
Angleže ibo treba preveriti, da Hitlerju ni verovati, najmanj pa takrat, ko govori o miru.
Chainberlainova politika nikakor ne more Evropi za-jamčiti miru, pa« pa utegne le »povečati Hitlerju tek do na daljnih pustolovščin.
Denarne pošiljatve
1
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Za • 2.00............Din. 100
$ 6-00............Din. 200
« 7JŽ0............DIH. 800
$11.05............Din. 600
$23.00 ............Din. 1000
$«S .00............Din. 2000
Za $ nas ............ Lir 100
- $ ............ut aoo
$ 20J0 ............Lir 600
$ 67.00 ............Lit 1000
$112.60 .i..........lil 2000
•167JJ0............ Ur 8000
Kil g« CEN H SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDB« OVNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU
Mm UpteMI« teCJtti
kol <iml mm fte toljie
Izplačila v ameriških dolarjih
4 Ml
odboru za nevmešavanje, načelno z^dinile, da uvedejo nad španskimi mejami na kopnem-in na morju letalsko nadzorstvo, če se bo pokazalo potrebno in izvedljivo. Precejšnjega pomena je tudi preko objavljene pogodbe sklenjeni dogovor, ipo katerem prizadete države ne bodo dovolile nobeni ladji pod svojo zastavo, da bi prevažale odkoderkoli v Španijo nedopustno blago.
Načrt navaja v uvodu sklep, ki naj bi ga sprejele prizadete države, kakor hitro bi pristala s*prta tabora v Španiji na angleške predloge. Po tem sklepu potrjujejo podpisnice dogovora o nevmešavanju, da bodo poskrbele za umik tujih prosto voljcev iz Španije za priznanje vojnih pravic obema strankama v Španiji v gotovih okoliščinah in za nadzorstvo nad španskimi mejami na kopnem in na morju.
Sprejem tega sklepa »bo znak za izvedbo načrta, ki bo poverjena uradu za nevmešavanje poid predsedstvom nizozemskega admirala Dulma. V tem u-radu bodo zastopniki Nemčije, j Anglije, Italije, Francije, Norveške, Grške, Poljske Portugalske in Rusije. Sto dni po sprejemn načrta bodo morau neapanski bojevniki zapustiti Španijo Če bo ta sklep sprejet v danem primeru 1. septembra bi 5. septembra prispela v Španijo olba števna odbora. — Dne 15. oktobra bi bila pripravljena zbirališča za odlpo klicane prostovoljce, 20. oktobra Ibi morali zapustiti Španijo prvi prostovoljci, 10. decemibra
Slovenk: publishing company
"CU« Nyrod«"
pa poslednji. Za popolno izvedbo načrta bi bila potrebna šc? nadaljnja dva meseca.
V angleškem 'načrtu se ponovno poudarja brezizjemno sodelovanje vseh prizadetih dr žav. Ako <bi na podlagi poročil števnih odborov ugotovili, da je na eni strani več prostovoljcev kakor na drugi, bi morali vsak dan na drugi strani odpo-klicati tisoč, na prvi pa primerno višje število prostovoljcev. Da bi se preprečil zastoj, bi morali vrhovni poveljstvi obljubiti, da bosta imela vsakokrat za pet dni izločeno svojo kvoto z dejanskega bojišča. Ko bodo prostovoljci vkrcali, jih bodo prepeljali v London, Lizbono, Hambnng, Marseille in Genovo, od koder jih bodo poslali bodisi v njihovo domovino, ali pa v take države, kjer bodo lahko našli zavetišče.
Novi zakoni v Nemčiji
Novi zakoni v Nemčiji — T L
Poro^ano je že bilo, da je dobila Nemčija novo bračno pravo. Izšel je zakon, ki unificira in kodificira vse pravne norme, ki se nanašajo na brak. Novi zakon predstavlja za Nemčijo skupek določb, ki so bile že doslej v veljavi ter potekajo večinoma iz narodno-soeialistič-nih koncepcij. Zsl Avstrijo'- pa pomeni nov zakon novost, kajti do združitve Avstrije z Nemčije je vladala v avstrijskih deželah pravcata zmešnjava posebno v pogledu ločitev.
Temeljno načelo nemškega zakona je. da farak ni zasebna pogodba. Država v Nemčiji si pridržuje nadzorstvo v pogledu sklepanja zakonov, ker smatra, da je treba upoštevati koristi rase iti riaroida.
Ločitev zakona je mogoče ne le po krivdi enega izmed zakonskih partnerjev, ampak tudi v slučaju, da ni več raalo-ga, zaradi katerega je bil zakon sklenjen. Duševna bolezen, spolne bolezni, jalovost — vse to so vzroki, da se zakon v Nemčiji raz vede in razdere. Toda zakonca se lahko ločita tudi zaradi neenakega nazira-nja v pogledu potomstva. Ce hoče mož imeti otroke in bi jih žena lahko rodila, pa tega no Če, je to ie zadosten vzrok, da
se zakon razveljavi. Državne oblasti *bodo zlasti'budno pazile na to, da .se bodo sklepali zakoni samo med pravimi osebami. Zafbranjeno je sklepanje zakonov s pripadniki nearijske ga porekla.
Istega dne kakor novi zakon* o braku je izšel zakon, ki ureja nemško šolstvo. Ta zakon u-vaja osemletno šolsko obveznost in se deli na dva dela. Prva datba oibsega štiri razrede, ki jih mora obiskovati vsak o* t rok. Ko je ta doba pri kraju, nastopi drugi del šolanja, ki je takisto obevezen. Nadaljnja štiri leta bo moral vsak otrok pohajati strokovno šolo. Osemletni šolski pouk je prav tako obligaten kakor Obvezna slu žba in služibovanje v vojski.
napravila te prvi korak za sedanjo kitajsko vojno. Na VBak naČin je'sedanja vojska za Jia-ponce nmog^	jmnogo
bolj komplicirana, kakor so si spočetka predstavljali, in nihče ne more vedeti, kdaj i« kakšen bo konec. ^Hsto gotovo je, da je v začetku vojske Japonska Kila prepričana, da bo z lahkoto strla odpor nasprotnikov in da ibo kar mimogrede z novim velikanskim ozemljem pomnožila svojo azijsko posest.
V začetku je japonsk>a vlada uradno govorila o kratkotrajni vojni, toda sedaj odgovorni ministri v Tokiui govore le še o tem, da 'bo vojna dolgo trajala. Govori se celo o 20 letih in da je v ta namen po^ trfbna omejitev Japoncev v mnogih panosrah javnega in domačega življenja. Gotovo je, da se je vrsta japonskih zmag vedno bolj redčila in da si uspehi vedno počasneje slede. Nobenega dvoma ni, da n«rodni odpor med Kitajci raste In da se vedno bolj kaže tudi narodna «solidarnost, ki spočetka .ni bila velika,, . . ' . - . - : - v ; " f ;
Po začetnih zmagah so Japonci zasedli Peking in Tiencin nato pa so obkolili Šanghaj. Po padcu Aanghaja so upali, da je pričel začetek konca kitajskega odpora. To pa je bila zmota. Pokazalo se je, da zasedba Šanghaja ni imela ibistveniih posledic za nadalj-
Peter
• • • •
• •
Položaj na Kitajskem
Dne 8. julija je preteklo leto, ko je na mostu Marco Po4o v Lukovu 37. kitajska divizija pod poveljstvom generala Fen-gye Kana pričela streljati na skupi.no japonskih vojakov, ki so v tem predelu .bi li v ara misiji na podlagi (boksarskih protokolov iz leta 1900 uri se vadili na vežlbalisou. Še danes ni ugotovljeno, ali .so bili Kitajci v obrairfbi; ali napadalci. Izvem dvoma pa je, da takšen vzrok ne bi smel imeti tako ve-Lifoainslcih posledic za obe strani.
Japomci pravijo, da so i prisiljeni k vojni, ki že leto dni s krvjo poji kitajsko zemljo, zaradi tega, da brani .jo svoje državljane in da .napravijo konec proti japonski propagandi, ki naj bi jo netili koiOunisti ter ,ma ta način .pripravljali vojno proti Japonski. Na drugi strani ,pa mnogi trdijo, da je kitajska vojna posledica osvo-jevalne japonske politike, ki misli, da ji je 'kitajsko ozemlje potrelbno za njeno prebivalstvo in je z vojaškimi operacijami
nje vojevanje Kitajcev, ki v	, .
svoji prostrani zemlji najdejo s,h shsl in ('lta- Nazon 0 ko vedno novih rezerv, tako ker	s0 .iako različn'
To je razvoj oziroma evolucija :
Najprej je bilo na svetu zve-rinstvo, zverinstvu je sledijo divjaštvo, za divjaštvcun je prišlo barbarstvo, slednjič je p* iz barbarstva nastala civilizacija.
Civilizacija je višek razvoja.
Le škoda, da jP v današnji civilizaciji toliko ostankov zverinstva, divjastva, barbar stva — in da je v nji tako pro-kleto malo civilizacije.
Šla
vnemu slikarju so naročili, naj naslika 44Posledice pravosodja
Po dolgotrajnem premišlje vanjn se je lotil dela in je na slikal dva človeka.
Prvi je bil popolnoma gol, drugi pa ni imel razen raztr gane srajce ničesar drugega na sebi.
Prvi je predstavljal tistega, ki je tožbo izgubil, drugi pa tistega, ki je tožbo dobil.
Ko te na la že žena, ji moraš
verjeti vsa,] navidez, sicer s^ bo maščevala z resnico.
O zakonskem življenju se do-
se tiče prehrane, kakor tudi
Niti dva zakonska para nista
človeškega materiala. Poseb-.pnaka- ^OTlek°d je žena gospo-no v bitki pri Lungaju so se Ki. dar' Ponekod ^ož komandant, tajci izkazali in pokazali, da v! V Rosnem gre moškemu ne-pogledu vojaške opreme sicer:koliko več veljave nego ženski, niso enakovredni Japoncem, pa Pa seveda tudi izjeme. Ne da so vesndar kot vojaki njim kateri moški so v domači hiši
popolnoma dorasli. Kolikor imajo Kihajci pomanjkljivejše orožje, pa imajo prednost pred Japonci v ogromnem1 človeškem materialu. 'Ravno pa je zelo važern vojni činitelj. ker morajo Japonci svoje Čete z velikimi stroški od daleč prevažati na kitajsko bojišče. Kljub velikanski in izguba m Kitajcev — Japonci trdijo, da so izgubili že nad milijon mrtvih in ranjenih — je gotovo, da so tudi iz-gttbe Japoncev ■zelo velike in da njihova armada na Kitajskem še približno .ne odgovarja vojaškim silam, ki hi bile potrebne za dolgoletno kontinentalno vojno. Sicer ni dvoma, da je japonsko orožje zmagovito in da jih verjetno tudi sedanje velikanske poplave ne bodo ustavile. Verjetno je, da se bo okupaciji Pekinga, Tien-cina, Saiigihaja, in Namkmga v krateni'{pridružia še zasedba Hankova, sedanjega glavnega mie-sta Kitajske. Toda zaradi tega -še vendar niti približno ni mogoče vedeti, kakšen bo zaključek vojne. Zgodovina nanm-eč kaže, da je Kitajska znala v zgodovini prenesti najhujše udarce in tudi delitev na razne sovražne sile, pa je potem vedno znova vstala in obranila duh« neodvisnosti in
lete 1931, s katerimi je Man- j vedno večje zavesti enotne dr-džurijo odtrgala od Kitajske,' zave in enotnega naroda.
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
V NEW YORKC W QKWLlC) s
PETER JAREMA Mm. JULIJA JAREMA
h»>	tmtht)
Pogreb f 110. in VEČ
P redno greste fc&m drugam, pa Ce je Se tako dala?,-pridite, ali pa tefefo* alrajte umm a
ISf K. 71h ST., bom «W XOSK W.:
i 1. Ave in Av« A| WI
OSehard 4-2506 >
AVK^reg*! 1M St
MS77
kakor podpredsednik. Niti to liko prilike nimajo, da bi kli: — Ja.
r^p
—	Prej si me vedno imena-val svojo kraljico! — mil je rekla dva meseca po poroki.
—	Da, _toda kadar začenja moja kraljica rabiti mojo britev za špičenje svinčnika, tedaj postanem republikanec..
^
Lev in prašič sta se srečala. Lev je ponosno pogledal umazano prase in je šel svojo pot.
Prase se je pa razjezilo.
-— Taka ošabnost! Ko sem vendar jaa kralj sveta.
—	Ti si kralj sveta T — se je obrnil lev. — Ti si kralj sveta?
—	Da, jaz, — je odvrnilo prase. — Moje meso je najboljša jed, moje masti ne morejo ljudje preh valiti. Da, jaz sem kralj sveta.
r— ^akaj, čakaj, — je odločil lev, plenil na prasea in ga požrl.	;
Tn ko si je pozneje oblizoval tace, je mrmral:
—	Zares," kraljevska jed. . .
Stara devica je rekla:
—	Večkrat so me vpraSah, ali bi se rada poročila.
—	I£do te je vprašal?
—	Oče in mati. ' v
V hišo, kjer so imeli mlado, lepo in živahno hčerko, j[e začel zahajati Čeden, toda strašno boječ fant.
Nobenega dvoma ni bilo, čemu hodi, bil je pa tako boječ, da ni mogel s pravo "besedo na dan.
Mati in oče sta dala hčerki Vse prilike, da je bila sama z bojazljivim snubcem. "n
Tri večere sta sedela na por-ču, četrtega dne pa vpraša mati hčerko:
<— No, ali te je zasnubil t
—	Ne, dozdaj še ne, * toda stvar dobro napreduje.
—	Kaj misliš s tem, da dobro napreduje.
—	Prvi večer je molčal, držal knjigo v naročju in strmel ▼ daljavo. Drfegi več«r je držal našega psička na kolenih. Si noči je imel r naročju mojega bratca. _se ml, č* "bom pM-Sla nocoj jas na vrsto.
«*6X£ft IMOOI'
Monday, July 25, 1938
ffHB LAMEST SLOVENCE DAILY IN U. S. 8.
dnje postave z energičnimi potezami na ohrani slnakinjo, ki je takoj za sumila, da prftiaja
VSILJIVEC
Pri vratih gospoda Larban jod tam bo potoval z letalom v da je povzonilo: enkrat, dva-WocWholm. " In morda obišče krat, trikrat. Vsako pot bolj,tudi prestolnice baltskih držav, vikamo.	j Niti jaz ne vem, kdaj se vrne
"Aili je gospod Larbaud do-'s potovanja . I'." nvaf"	Tuj*«* je strmel nekaj easia v
Tako je vprašal moitfek are.I tla, nato je vtaknil beleanieo na
za j v žep in rekel:
44 Hm. Zeflo neljuba stvar.''
dejala T^tem^ojiržnopok^i^f1'8® je Prekinila gospa kala -kozi ozko odprtino pri j^rhandov«. vratih:	j Veste kaj najboljša *tori-
Gospoda Ijarbam-da iščete? j te, ee pulite tukaj naslov. Ka-Ne vero, kje je, dovolite, da«dar se bo moj mož vrnil, vam najprej vprašam . .	|bomo sporočili. Mislim, da bo
Tujec pmi vrati pa se ni dal'tov dveh »li treh mesecih." odpraviti. Poena 1 je menda tnkAne manire, kajti vtaknil je nogo v odprtino pri vratih in je •nesramno silil v stanovanje. Ko je stopil noter, je dostavil: 4425 gospodom Larbaudonn moram govoriti."
V titstcni tmmtkin je stopila na hodnik majhna, prikupna dama. Rekla je:
44;Kaj želite; jaz sem gospa L9rbaudova."
Tujec je potegnil iz žepa be-ležnico z besedami:
44 Miilofativa, prihajam zaradi nekega računa .
4'Tako? Zaradi računa V* se je začudita gospa Larhaudova. To je bila ženska z veliko prisotnostjo <hiha. Bliskovito je Spregledala položaj in ne da M se dala omajati v fivojem ravnotežju, je odvrnila:
"Obžalujem. Moj mož je
ravmokar odpotoval. NI ga do-
„„ »t
"Ni ^ra'd«ma!,, je povzel tujec.
44Kakor sem povedala . . je -mencala go*pa Larbaodova,
4'Mojo iime je Do val," je tedaj dejal ttijecV 1'Gospod Lftr-baud me dobro požira.**
"Lepo '6d vas iii bd njega," ie rekla gospa* Larbandova ter ponudila tujcu roko f eJoVo. Želela ga je 'čimprej spraviti iz stanovanja, toda možakar se ni dal odpravi t r. jepofrenl, ko je .pojasnil f	' ' -u-K.
\"OhžaTiijem, hudo obžalujem. da fie1 mnrem1 govdriti t. gospodoni' Larbatadrvni.Sfm nanrrre korekten člot*^»k in ni m aim rati neporavriairSh račti-nov. Gospodti Larbanflti dolgni-jem 500 frwftkOr in daines sem nru jih hote? vrniti; .
Največja tovarna kulis zgorela


GLAS NARODA*
pošiljamo v staro do-filozof K4or ga Kb-| £e naročiti za 'ivojej torodnike ali pri jate- 8 rie."tb lahko .tori: Naročnina 'za a't a r if
Skupaj—narazen skupaj
V Boulogne pri* Parizu je poj premog nje. Ti gledalci so bili
gorela največja francoska to varna gleda K ski h kiifis. Ogenj «e je čudovito naglo razširil.
po večini stanovalci gorečilh stanovanj. Do ene po polnoči se gasilcem še ni posrečilo, da
KJE JE —
ANTON KERHLANKO, ki je bil leta 1884 rojen v Crešnjev-cu pri Slovenski Bistrici? V Kanado je prišel leta 1925 in je imel naslov: box .12, Bienfait, Saisk., Canada. Če lodo ve zanj, naj mi naznani; ako pa sam bere te vrstice, naj se mi oglas!. STANLEY SKBL.T, 1298 East 169th St., Cleveland, O. (3x)
Komaj jp minili o 20 minut, od-* bi bili og«nj obfcoHli ter tako kar je ogenj izbruhnil in so g* preprečili rascširenjo. Opazili, že je gorelo 1000 kvad- j Prebivalstva <se jc polotila ratnih metrov tovarni«khi pro- velika erroc.a. &e celo iz hiš, kn štorov. .Ker ;e grozila ve-tf-jštoje precej daleč od pogori-ka nevarnost, da bi utegnil za-jšča, so Ijrtdjo začeli spravljati radi vetra ogenj poseči tudi .svoje imetje na dvorišče in ce-po velikih delavskih stanovanj. | cto. Od tod so svoje imetje v skih hl-ša-h v bližini, v katerih j nagilei vozili v daljne d^le me-več Kto delav>kSh stnnovanj i sta. J^rle ob 2 po .polnoči se je
je izšfl veliki jjasilski alarm.
Na pogorišči1 so prihiteli vsi gasilski vo2ovi mrsta Pariza ter vse gasilske fno>te iz zahodnih in južnofzahodnih predmestij Pariza, Čeprav je nad 30 cevi bruihciilo vodo na ogetij, se je posta r vem dar še širil. Ko je bila ura eno po polnoči, je gorelo več stanovanjskih hiš ter 5 velikih hi« z delavskimi stanovanji, radi tega je policija morala zapreti ves impistni del. VeČ sto delavskih družin ni moglo rtošitli nič drugega kakor le golo življenje.
<\*prav pa policija na daleč okoli zaprla vse dohode in pogorišče, da ne bi glodalci ovirali gašenja, se je v stranskih ulicah obrala velikanska množica ljudi, ki je morala gledati, Irtiko plameni požirajo njihovo
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg dmIaVi Je razvidno do luiaj imar'e plafiano naročnino. Prva fttevltks pomeni m*mc. drep dan In tiMja pv teto. Dt bib prlhca* mt* nwtwtam dela 1» atroftkor. Vas prosimo, dm Bknfiat« naroCul-bo jiravoe«Mio pnrarpati. PoHJlte naročnino naravnost nam ali Jo pm plmfnjt* uaftpiru caitfopnlka v TnSmn kraj ti ali pa kateremu lame i taafbfinlkot, »ojlh Imena so tiskana a 4(MW ^rkamt; ker so apra«i-Penl obiskati* run; draga naseli***, Je kaj naMb «njakor naa^ IJeuin. Sastopnik bo Vam iaro4U potrdilo sa pla«ano naročnino.
CALIFORNIA: Sab PramHfcro,
' >	-f	•«»	»'-T —
COLORADO:
Pueblo, Peter Culls. A. Baftl« Walaenburs, M. J.
INDIANA:
Indiana poUs, Fr.
ILLINOIS: Običaj J
Cleeroi'
Jolftec, Janata La Balii^ *. Maaroiffnk; AM'tAnfuatin *ortb	WlMKkn,
-.'nlMie: nr 7r*s.a
V adopt vae
-.1 ^ ftr
(Ckicaso, C.eera ii HUMnltfTTATo
^ i

MASTLAlfD;
ttltamftl**. Fr. MICHlOifl«: y* Petrolft X> ^
unntwi&T***"
t^tobW^Vrnnk OonSe, 1. Lnfean'^fi By, j*a. ^TPiiBrf''*4^
Hibbtaf, jo|| Imh' .
Vl^WWHIkl
MONTAA:"^ 55555 Roqbm^. if. M. Pnntaa
ucukmrn^**
LASKA:
OHIO:
®arberton,
Owrelawd, Anton boM, Uagar* Jacob Resnik,	SlapnUi
Olrard, Acton Nagode Lorain, Loola Balant, Jobn Komto Toonffttown, Anton KlkelJ OREGON: ' ~ '
Oregon City. J. Roblar PENNSYLVANIA:
, Vdha Jemtkar
Ivi
J.
Farr,»U, I«
rft OrMoabocc.'
Bam-m,^.
tomato«*. Kram, Ant.
nctawr^b lm aMhn, PWUp A, BUtaf^ rr&z
srasiloeni posreoilo ogenj tolika omejiti, da jo bilo verjetno, da se ne bo več ra7<irjal.
K srp h pri toni velikanskem požari lii bilo. nobenih človečkih žrtev. Temdar so morali -bolfli^nico več ljudi, ki 'so bili poškodovani, največ pa jih je bilo od dima za-ftrnpljoni h. Skoda ie 1 seveda velika. Kaj pa je požar povzročilo, to £e ni odgnano.
INTIMNOSTI NA JAVNI DA&2BI
•• *• ••
JLaalt 1M
Dlnmondrllle, Joe BolUa
V I^ondonu se bosta vršili v bližnjih	dve veliki ja\Tii
dražbi, ki bosta razveselili ljubitelje intinmili stvari iz žnvl.t?-njte. ve-Hkih ljrudi. Iz zapuščine nekega'Hardvja Manfielda, po-tOrrtca prvega pomorskega lorda Hardvja, ki je umrl K 1839. bodo prodali Hardvjcv pečatni Prstan in celo vrsto pisem z "njegovimi poročili o bitki pri Trafalgaru. Hiardv je bil kapitan angle^klP vojne laidje in v njegovih rokah je lord Nelson v omenjeni bitki umrl. Med rokopisi, ki jih prodajo na javni dražbi, je tudi slovita Xelsonova molitev pred bitko.
Va drugi dražbi pri Sofche-byju bodo prodali intimnejše spominke iz tistega časa, čeprav niso v aviezil <z »lordom Nel-sonom. Ore ta, pasma, ki jih je slovita lady Haxmltonova pisala evo^ prvi ljubezni, Charlesu Grevtll«u. Teh pet in dvajset pisem predstavlja resničaia l.ju-bezmska ipisnia — t. vsemi slov-iliSkiiinS in pravopisniTni napa-kamdriti jih je delala Hamilto-TK*ta, ko nI lady Hamil-fonnrva." K«Sej6 T^a tudi, da je bila ta izredna ženska sprosob-ita rnfbčrrih občutki. V nekem pfemtii kifea je pfea la Grevidlen [kb'fcfc fe \oSft od nje im Jo prepustil Svojeimu. stricu Ha-n^tottn v Nlipbliju, pravi:
"ZWvti bm tek)?, mi je ne-mog«?^ r lijntrim te tako, da ni v tetft tremrfkri nobene težave na svetiti -Hiti uboSJ v a niti mra-žži, «nrrtt itK <y46v«topafn.fa z bo-gteofiftogaJni dh Škotske, ki bi tyrpi®e!ft'	da bi te
Sm^edft pa je brezskrbno življenje v NapoMju spravilo kmalu na dan tudi drago strani nje-n«tga zna^a jff. Tako govori o
Ijamo.	a
kazuje njp "cicisbeo. princ Die-tric.h<?t^iH,' ka^regs pa šlovku-jo1 kot/' 44ch'Ofh^spe'n Prince Draydriztohy^ Da poteinrkO ^ Je G revi le ^>o vsej priliki očittfl lahkomiselnost, 'imtl pi£e: me -bos bom 'poskrbel a, da me «rt poi-oc^*1'—•	bil
OrevilleoT stric, sir '' William Hflmilton. Tn kakor znano, 'je potem "v resnici 2a tisto poskrbel«:' ' -	• -s
Dobrih petdeset let je bilo tresti, predori je Sla neka mla-dostna ljubezen v dokončno i<z-poftHtev.'! > - V Waletm preživljata feda j svoje moden« t^tdne dva po letih Stara, po srou pa še mlada v.akonca, ki sti se imela v-zeti pred pol stoletjem.
Mr. Henrv James iz Pembro-keflJiini^ je tikrodil v malem angleškem mesteci! St. Davridsu
i-rt je rasftel vStrtč z deHico, ki je 'priSta na «svet nkiČajno roje-na-istegrf: dne feakor on. Skupaj • sta; obiskovala šolo, skupaj sta pr€'ž?V-ljala otVoska leta in ko sta odrittta ^oli ^stfl si pri-^gl a 1 iqbo^V-'h in' Xakon.
■	-.Ml f. ■ 1' ■ ! •;?.;•»>!.
Življenje pa je napravilo čea n jrni e račune Vel i k k rti. X ju n a pnta sirr^ta kmal n na ra zen — ,na ljubo vsakdanjemu kruhu, /živela -sta vsak v dfngem kra-
ju in v drugih raamerah Končno sta se tudi seznanila, za-ljuibila Lit poročila — on i. drugo, ona pa z drugim. Nihče »id njiju ni mlislil, da s*^ ho*ta še našla v življenju, ki pi^e najbolj neverjetne romane, tudi taksne, ki imajo za vsebino ljubezen.
("'ude-ž -pa ?e je 7,godil. Hen-rvjn Jarnesn je umrla žena, njegovi prijateljici in nevesti i-z (mladih let pa mo« — in tako se je našla zdaj prilika, da 'oba podasta roki ter izpolnita prisego iz mladosti. 70. letu sta stopila starec in starka po letih vnovič pred oltar. Poroka pa je bila precej drugačna, kakor sta si jo predstavljala v nJadih letih. Prisostvovali so ji poleg priletnega ženina in neveste številni sinovi, hčere in
vnuki, ki so po&eleli obema še •mnogo zdravili, srečnih in zadovoljnih let.
PO NEDOLŽNEM ZAPRT IN OD PODGAN USMREN.
V znani pariški ječi 'Sainte" se je zgodilo, d;i so f»odgane usmrtile nekega moža, ki je bil tamkaj ravprt. Železničar Le-cooqne je a\'ečer ko ni mogel spati, in je ves .|>otrt taval po wstah, I »i I prijet od polici j>ie patmlje. ki je pravikar iskala nekega tatu. Mož, ki je brez cilja taval po cestah, je bil kajpada sumljiv in tudi aretira«. Kina I n pa se je izkazalo, da je docela nedolžen. Hoteli so ga izpustiti toda mož bil medtem tako obolel, da >o ga morali poslati v jetniško bolnišnico. Ko je tam sam ležal, so ga podgane ponoči napadle in tako of^rizle, da je kmalu nato umrl. Pariški listi so zaradi tega vsi ogorčeni.
Poučni
spisi:
AU.NH NEW AMERICAN iMfcKPKKTEK —
Trda -vez. LT9 stran4	Gena $1.10
lična knjiga ca Nemoe In «a one, fci ao neni-Kine cmožul.	=	- - - - •
c ■ -■ -
AMERIKA IN AMERlKANCI. H|»lsal Ket. i
M. Trunk. (6U8 strani.) Trdo vezano
Opis puiSHineznlti držav; priseljevanje Sio-♦ enrev ; njihov* društvu tu iir(l-u narunut ustanove. Bogata ilustrirano.
Cena $5.00
ANliLK&KO SI.OVKNHHO H KRI 1.4».	dr.
r. j. Kem. vezana	Cena $2.00
BURSKA VOJSRA. U5 Mrant.
Cena 40c
ROUOCI DRŽAVLJANI naj nmrof- kujitlro — **Uaw t* become a rttiaen af tac Unite« BUtea".
V tej knjiirl so vsa iMijasoiia In aako-bi ca naaelJett''	Cena 35C-
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 76 atraui.
Gena 35c.
liENAR. Spisal dr. Kari Kngllfl. •239 atranl
lietuirol problem je zelo zapleten tn tetaren In ga ul mogoče storiti vsakomur Jasnega. PlaatelJ, ki Je anan teftkl narodno-guepodar-»kl strokovnjak, je razSIrl! »vo?« delo tako, •1a bo aluillo atehernemu kot orlenta^ni spla o denarju. • >*	Cena 80c.
DOMAČI Ž1V1NOZDRAVNIM, spisal Frsnjo Dular. 278 strani. Cena trtia vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca; opis raznih bolemu tu zdravljenje; slike.
BO ORB1DA DO BITOLJA. 1» Hrani.
Zanimiv potopis i slikami "«Un Krajev naia stare domovine, * ki ■ ao 8lovea«m le mala ananL	«■
•	Cena 70c.
(iOVEOOREJA. Spisal R. Legvart. 1«S strani.
S slika f' . i- r
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. « strani.
Poljudni spisi o naravoAovju In aveadosnan-
Cena 50c.
RORO&IRReJA. Mesta vil Valentin Kaslnger, 64
strani Cena 11 doves .... J« firoi. .... Jft
RRATKA SRBSKA (jRA^l.^TIRA. t» strani
Cena 30c.
RRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN 8B80V. M strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani. > Vsa.
r	Cena $1.2S
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 1X1 str.
Cena &0c.
RUBlCNA RACUNICA. Tr<)a van. 144 -ta.
Navodila aa izračunanJa okroglega; itm> gg in teaanaga lean. f	*	*
1' **	Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična ablrka navodil aa knhli4o ln dom '
" E--	Cena 60e.
MATEBUA ki ENERGIJA. Spisal dr. Lavo te • melj. S aliknml. 1M atran^ n — ^ -Nauk b atomih, aadlekullb to alsktravlh. Poljudno plaaaa raapravg o tgalanam Modama
sna nos tL	r .
Cena $14SS
MLEKARSTVO, »plaai Anton Pevs. s fRtaunL 1 le« atranl.-'	4 .
Knjiga aa Mlatarje In ljnMteUe mlekaratra
Spi Oil.
. Cena $UQ0
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c.
kuharica
963 navodil, 255 strani. Cena: broi. $136, vtx. $1.60
slovenska
KUHARICA
' t .
Najpopolnejša izdaja, ?28 strani.
Cena$6.00
NAROD, Rt IZUMIRA, itn »trant
Puijuoen uma najsevernejšega nar^i« us ava hi. <u«sg«jve teas te aa v*4e. • -
Cena 40c.
NASE srodi.ii VE Živali » podobi in besedi. 0|ii-wi Fran Erjaree, «tranl. Br<tB.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO V3« strani. Ves.. Knjiga Je naraenleoa v |.rvl vrsti ra stavl>no. Mtuetiui lu strojno ključavnlčaratv»» Cele-
iOltvar»l(ii..
Cena $2.50
ODRR1TJK AMKRIRR, 9|dral H. MAJ A K. Trije .leil: 162. 141. KtM -n-aot. Cena mehko ves Poljudeu tu nataučen opis otlkrltia novega »veta. »pl.i se člta kakor zanimiva povest ter
je ifentavlj^u imi nojlMttjAin virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ves. 2S1 ur... Priročnu knjižica, ki vsebuje v&e, kar Je pri flHkiiMi i.u priMlaJi "Mitrebno.
Cena 75c.
problemi sodobne kilozoklik
tfpisal dr. P. Veher. 841 atraul. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae bočf sezuunltl s glavnimi čr.atui sodobna i tliozotije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjigi ao opijani predhodniki in Idejni utemeljitelji. te ssoJevrs.ue *uske atruje.
Cena $1.50
SPOMINI.	Jote Lavtlžar.) a« atranl.
V	tej fcnjgl obuja naS znani potopUee ftnpatn
Lavtlžar apomtne na tvoja brezštevilna «to-tovanja. -
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
SLOV. ANOLE^KI IN ANGLESKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 atranl.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 148 str.
Druga polovica tnjige vsebuje uemftko-slo-venski slovar ln kratko slovnico tilovesakega In uemdkeea Jezika.	Cena. 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. W2 strani.	•	Cena 76c.
(JMNl KMETOVALEC. Spls*I Franc Povia.
Cena broft.	Cena 50e.
VBLHU VSEVKDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretao-atl; burke |n Šaljivi poakual; valeievaiaa U-bela; punktlranje; zastavice.
Cena $l.i5
VODNIKI IN PREROKL Le8 atranl
Knjiga je lzSTa v aalotbl Vodnikove drutbe ter vsebuje Ilvljenjepise moft. ki ao a svojtm delom ptivedn slovenski nnxart la anianjatra
v svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranl.
Zanimivosti Is mike agodovlae In natančen «pla vojaške reonbllka aaparettlb kosaker.
Cena 50e.
ZDRAVILNA ŽELITA. «2 atranl
' : ;	Cena 50c.
VERNE DUH V VICAH
Spisal Prosper MeHM. 80 atranl Cena.. J« Eden najboljllh aplaov francaakaga mojatra taatn ta oaflega kmetakega Kvtjenjg.
VOLK 8POKORNIK ( J?" ami)
i zadnji dnevi NERRECNEOA kbaua____Hi
-	-Z---
ODP-MM
Monday, July 25, ! 938
CUGES33 SLOVEN* DAILY IN D. B. K

ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA
ROMAl 1Z ZlYlJtWA
ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I.H. -ft
9trasser vstane in se olajšan oddahne. Naglo prime njeno rota o.
4	* Hvala ti, Brispta, da <me -skušats razumevati in da si mi dodelila dobroto, da sem ti mogel vse povedati. To pa obdrži vse za sebe. Vem, da ti moram zaspati. * Sedaj pa moram iti; proti koncu tedna imam še mnogo dela. Dobro, da imam še cel kup dela, ki mi še edino pomaga prenašati življenje. Pogledal bom za kak prinneren dom za Dagmar. Mlada je se in bo kmalu pozabila in se bo navadila na svojo novo okolico. Na svidenje zvečer, Brigiita."
Naglo gre iz sobe, kot bi se bal, da bi ga Brigita še enkrat poskusila preobrniti.
3. FOOMJAVJE.
Gospa Brigita gre v Dagmarino sdbo. Deklica leži slečena v postelji, nad katero je na svetlo modrih trakovih viselo nebo iz čipk. Cdz malo telesce je bila poigrnjena modra odeja. Ooapa. Brigita žalostno gleda spečega otroika. Stara Koepa tiho «ede pob^g postelje. (Dagmarina noga pokuka izpod odeje. Till o Ju nožno jo prime gospa Brigita, kot bi jO morala Ogreti. In gleda na lepo nožieo, <ki je lepo oblikovana, toda ffift kraju, kjer se spaja mezinec s sosednim prstom, je ostro zarisano materino znamenje m gofepa Brigita si ga natančno ogleda Mnogokrat ga je že opazila, toda nikdar si ga ni tako natančno ogledala. ,
Škoda, si mieli, da tudi Rudolf nitma istega znamenja na istem kraju, potmi bi ga morebiti 'bilo mogoče prepričati, da je Dagmar tije^a>v otrok. Taka znamenja se pogosto podedujejo.
Nato pa zopet nežno potisne nožico pod odejo. Uboga, mala Dagmar, kdo jo <bo v bodoče varoval v spanju! Samo ko bi prišla k dobrim, ljulbeEnivim ljudem, ki bodo skrbeli za njo. Dolgo in pazno gleda spečega otroka. Išče podobnost Dagmarine^a obraza z Rudolfoviim, toda je ne najde, sedaj ne. Mogoče se bo pozneje pokazala kaka poddbnost; včasih*dolbe otroci pozneje izrazitejše poteze svojih starisev, četudi jih apočetlka ni bilo.
Materi -pa je bila Dagmar .podobna. Imela je svetle lase, le malo temnejše in sladko gracijoznost kretenj. In pred vsem, kakor je Rudolf resnično potrdil, iste oči, krasne, žametno rjave oči, v katerih še pri amejanju in pri jokiu žarele zlate iskre. Po tem je 'bilo mogoče brezpogojno dognati, da je Dagmar Leonorina hči. O tem pa tudi ni nikdo dvomil, toda važnejše, mnogo važnejše <bi -bilo, ko bi bila Dagtfiar le malo podobna svojemu očetu.
Dobra teta Brigita pa ni hotela iizguibiti upanja, da bo neibo pomagalo in ibo nekega dne pokazalo, da je Dagmar Ru-dolfova bči, da ibo v njen dbraz zarisalo kako značilno potezo iz očetovega obraza. Kajti teta Brigita ni mogla verjeti, da mu, kakor je želel njen oče, ne bi »nikdar več smela priti pred oči. Mogoče jo bo nekega dne vendarle še priznal za svojo hčer in jo bo zopet vzel v svojo hišo in na svoje snce. In zato bo molila.
Tiho vstane in gre iz sobe. Gre v -svojo sobo, kjer je Čakal na njo cel kup šivanja.
Ravno sede k delu, ko ji služkinja prinese pismo, ki ga je pismonoša ravnokar prinesel. tStara gospa začudeno pogleda pismo. Bi' je majhen, eleganten ovitek in — zgane se — Leonorina pieava! Pogleda poštni pečat: Chicago. Da pismo je prišlo od Leonore, kajti s svojim' drugim možem, Karlom Magnusom je šla v Ameriko, kjer je koft nova zvezda na umetniškem nefoci skončal veliko turnejo.
5	tresočimi rokami odpre Brigita pismo in bere:
"Ljuba, spoštovana teta Brigita:—
Še enkrat si dovoljujem Te tako imenovat^ kot si mi v svoji dobroti vedno dovolila. Povedati Ti hočem samo, da je edina moja tolažba, da si pri Rudolfiu in pri mojem otroku Ko ne bi vedela, da si pri Dagmar, bi me strah zaradi nje mnogo bolj vznemirjal. Slišala eem, da Te je Rudolf takoj po mojem odhodu prosil, da prideš k njemu in da se nisi, ker vedno hočeš takoj pomagati, dolgo premišljevala in si prevzela oskrito hiše in otroka Vem, da imaš mojo malo Dagmar rada iti da jo boš vedno varovala — ker jo je njena mlati zapustila. Zrela 4ena si in Te gotovo niso nikdar obvladale močne strasti. Zato ne boš nikdar razumela, da sem zapusti* la vse, kar mi je »bilo drago in sem se vrgla v cigansko življenje, vsled katerega sem brez doma in me bo v nemiru vodilo iz dežele v deželo.
Tudi Ti -hočem poskušati pojasniti, da nisem mogla drugače — ker sem ljubila — ljubila z vsemi žilami svojega telesa. Mislila sem, da bom kdaj to ljubezen prenmgala. Toda Šlo je samo tako dolgo, dokler ga nisem zopet videla. Tedaj se mi je trgalo s roe in vedela sem, da ne bo dobro. V globoki bolečini sem od tedaj živela svoje dni in nisem nikomur pokazala, kaj gori v meni. fte sem mogla z vsemi evojmii silami igrati komedijo srečne žene. Zavetje za svoje •kipeče hrepenenje sem iskala pri svojem otroku — skušala 6etn biti mati — samo mati. Skušala sem tako dolgo, dokler ni več šlo. Moje vroče krvi ni bi\o mogoče več zadušiti. Teta Brigita, ne boš hladno in neusmiljeno zaklicala v moji stiski 44Križajte jo!"
Gnalo me je brez (mrimi sem ter tja In tedaj je stal pred menoj mož, ki sem ga Ijirfbila in <mi je rekel: Sedaj morem preživljati -ženo, sedaj imam pogum vreči od tebe laž in te povabiti,, da greš z menoj. Sedaj poglej moje pogodbe, ki sem jib sklenil za več let; dovolj bom zaslužil in bom tudi za bodočnost dovolj prihranil. Bolest zaradi tebe me je na-u&ila najvišje v umetnosti, na mene so postali pozorni an napovedujejo mi veliko bodočnost in uspeh. Pojdi z menoj, Lots, saj morava b!ti efcmpaj — vse drago je laž. — Tedaj **eni morala iti i njim, teta Brigita, morala sem zapustiti- svojega moža, ki me je ljubil in skrbel za mene, morala sem za-jj stiti svojega otroka, ki sem -ga tako zelo ljubila. Kajti Dstmsr nisem mogla vzeti s seboj, ker bi poteku bila še slab-sa uma. Pri Teb? je Dagmar dobro preskrbljena^ vem, da boš tod njo razprostrta svoje dobroti ji ve roke. In — smatram za majhno nokoro, da sem se morala ločiti od otroka, da ga Otroka ima rad in ura bo zato v tolažbo.
Oklopnica *4 Ramiilies' vodi Osemdeset vojnih ladij na-manevre v Atlantskem oceanu.
KONEC HUDIČEVEGA OTOKA.
Pred,-nekoliko dnevi je francoska vlada uveljavila zakon, ki ga je 'bila poslanska zbornica sprejela še v deoenrbru pred-lanskega leta. Po tem zakonu bi se .morala zlogliaisna depor-tajcijska naselbina v francoski Gvajani, znana pod .imenom "Hudičev otok," opustiti. Prav tako poslula deportacijska ladja "Lia MartLniere" odslej ne bo več vozila kaznjencev tja Francoski težki zločinci bode svojo kazen prebijali v domovini.
Naselbina Hudičev otok lež; prav za prav na treh otokih, ki so po dveh ozkih morskih prelivih ločeni drug od drugega Ln zelo težko dostopni. JSden iOTried teh otokov se imenuje Hudičev otok. VlFrancoski Ghaa_ janii je vsega skupaj deportiranih 4500 kaznjencev. , Ce so ti upali ali se bali, da jih bodo prepeljali domov, so se zelo amotiM.
Vladia namerava naselbino odpraviti' namreč na takšen način, da bo naselbina sama odmrla. "Svobodnjaki" namreč tisti stari kaznjenci, ki se lah ko prosto giibljejo, «a dežele ne smejo zapustiti, »bodo opravljali po .njenem mnenju koristno delo S tem, da bodo pomagali Grajamo spremeniti $r moderno kolonijo. Pred vsem nameravajo tam povečati pridobivanje zlata. Namesto 4 4 M»a iintierer' bodo vozili tja tovorni parni ki s stroji in tehničnimi pripomočki.
Njeaii starši so imoviti in laihko si mislimo, da so jili dejanja njihovte hčerke zelo udarila;.
Sodišče je odločilo, dia odda podjetno 13-letaiioo za nekaj časa v poboljševalnico, potem jo izročijo spet njenim stari-
SW11.
JE LI KLEOPATRA SPLOH
-f
KDAJ ŽIVELA?
Howard Carter, ki se je proslavil z .najdbo groba Tut-Enk-Amena, je 'bil prepričan, da ra-2je»n Plutarhovega življenjepisa nimiamio nobenih dokazov, da bi slavna Kleopatra v resnici kdaj živela. Tn zares niso še našli njene nnu mi je. Kot dokaz
za njeno živi jem je imamo le denar z njenim reliefom. Pred kratkim so ob Nilu blizu Lur xorja odkrili skupno s starim} kraljevskimi grobovi še neki tempelj. Ko so razvaline očistili, so nia&li roa enem od didov relief Kleopatre in Julija Cesarja, 'ko poklanjata bogovom žrtvo. Manjša slika med njima predstavlja njunega sina Ceza-rijana. Po veliki večini je to poznejša »egiptovska umetnina iz prvega stoletja pred Kristusom.
Plutarh je opi>al ljubavni roman Kleopatre in JuHja Cezarja šele 100 let po njuni smrti. Po POutatrhu tli bil Cezar prvi Kleopatrin ljubimec, ampak mladi in lepi Pompejev sin — Oneius. Kljeopatra je imela tedaj 18 let.
Preteklo je torej šele eno le-
to, odkar je zasedla egiptovski prestol. Zakonito si je vlado delila s svojim osenn tet mlajšima bratom. Med njeno ljubeznijo z Oneiuson; je postajal njen brat v Eiiriptu iz dneva v dan nio«ne:«i. Le malo je manj-l':lr, <la ni iz'jrubila prestola. Kmalu nato je bil ubit Pom-pe.i pri i'".kr^avariju na afriški -iVtVi. Klr^patra > takr>j ym-sti la ".jegov« •or.R -si'iia. Od teilaj ie'bilo n.ieno ljubavno razmerje či^to politično. Postati je ho-tr-la n jmočnejša kraljica sve-t;i. Ko se je sjxranala z Cezar-Vm, je imN'ila, da je to tisti človek, ki ji bo uresničil načrte. R s je on pahnil njenega brata « prestola — Kleopatro pa je postavil na prestol kot samostojno kraliico. Od tedaj sta živela skupaj. Imela sta tudi ni na. Kmta lu je bil Ceza r "poklican v R im, kamor ga. je "=prfnri!» tudi or a. Tu je ostala >do	r.ieve«ra umora. Ker nui Riimilja.nili ni bila priljubljen«, 19:« je po njegovi smrti vrnila v Egipt. Tedaj je spoznala Antonija in sta se poročila, Iz tega •zakona sta se rodila dvojčka: deček iti deklica.
(Domnevajo, da sta pokopana v skupnem grobu, toda kakor smio že povedali, njunih mumij še .niso našli. Današnji egiptologi vendar še rupajo, da bodo nekoč 'šte stopi ki pred mumijo najmogočnejše staroveške kraljice.
.......................................UimiiU 'Miimiti
iVSEPARN1KE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zasl« j b:
SL0VEN1C PUBL CO.
VIICOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. I8tb SU New York. N. ^
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

ROMANI SO JI ZMEŠALI GLAVO.
Neka 13-letna šolarka se je morala v Gniimsbyju na Angleškem zagovajrati pred sodniki zaradi pustolovstev in tatvine. Deklica je prišla v neki londonski ihotel, kjer se je predstavila kot hči nekega zdravnika in je zase ter svojo domnevno družino naročila sobe.
Ker staršev ni brilo, si je dala servirati bogat zajtrk, potem se je sprehajala po hotelu. ^
Kmaflu potem jo je neka sobarica presenetila v sobi nekeiga zdravnika Deklica je dejala, da se je ibila zmotila .z vrati — toda zdravnik je ugotovil, da mu manjka 16 šilingov in teh 16 šilingov so našli pri njej. Bazen tega so našli med njenimi stvarmi diamantni prstan, ki ga je pogrešila neka dama v hotelu. Šolarka je dejala, da je ta prstan našla.
Ddkle, >ki je lepo in dosti bolj razvito, nego bi moralo biti po evojih letih, je pred sodniki izjavilo, da je prebiralo pustolovske romane, in da je tu dobilo pdfando za svoje pustotovččkie.

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Gena ....................J6
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 Btranl. Cena	JZ5
HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena	.80
Trda vez. Cena	1.—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25
PO STRANI KLOBUK. 169 strani. Cena ....	.50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str.	.60
PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	J83
SANJSKA KNJIGA .........................................M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. M, strenL Cena.............46
SPAKE IN SATIRE. 150 Btranl. Cena................M
TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena .....................70
TOKRAJ IN ONKRAJ 80TLE. 67 strani. Cena	M
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naSe").
. 189 strani. Cena ...........*........................J&%
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 atranl. Cena	.45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI;

KNJIGARNA "GLAS NARODA'
«1« WEST 18th STREET
NEW YOBS. N. V.
NAPOLEONOV KRONANJ-SKI PESTAN.
Kroroa-njski prstan Napoleona, ki ga je imel na desnici med veliko slavnostjo in katerega je dobro videti na sliki slikarja Gerarda,, so zdaj spet nalšli, da«i je bil izginil kar za 100 let. Od 1811 sploh ni nihče ničesar vedel o tem prstanu. V francoskih arhivih ni bilo najti nobenih podatkov o njem in tuidi v inventarju, kjer bi bil moral biti omenjen, so doti črne strani iztrgane. Zatorej so splošno .mislili, da so ta prstan vzeli v letih meti 1811 in 1820 in da so skušali zabrisati sleherno sled za njint Znano pa je bilo, da je po Napoleonovem padcu cesarica Marija Laiiza vse, karkoli je mogla polbrati iz cesarskih zakladov, odnesla s seboj v Avstrijo; zatorej so domnevali, da je tudi dotič.ni prstan izginil v Avstrijo. Ko je cesarica umrla, so njene dragocenosti porazdelili med nadvojvode in mogoče je bil kiak potomec od enega teh nadvojvod, ki je nedavno pristan prepustil zbiralcu L/učlenu Ba-szangerju v Parizu. Zbiralec ne navaja nobenega imena, marveč pravi le, da so mu pred dvema letoma dali podatke o prstanu in da je kasneje proučil vse inventarje in listine o prstanu. Pri tem je dognal, da so pred 10 Oleta izročili velik smaragd, ki so ga prinesli iz cesarske zakladnice, pariškemu draguljarju Marguer.itu, ki ga je za 48 frankov po eesarskih navodilih vdelal v prstan. Risba o prstanu pa je izginila.
KRETANJE
PARN1KOV
SHIPPING NEW:*
26.	julija: Europa v Bremen
27.	julija:
New York ▼ Hamburg
28.	juUja:
lie -le France v Havre
30. julija :
Vulcauia ▼ Trst
3.avgusta : Hansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 6. avgusta:
Statendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia v Genoa
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Champlain v Havre
12.	avgusta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Saturnia r Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta:
Rex v Genoa	;
lie de France v Havre Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Havre
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam 'v Boulogne I>e Grasee ▼ Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
Na smaragdu je videti ujed-kovine grbov svete rimske dr-ave. V sredini je golob miru z oljčno vejico, s čimer je hotel cesar inakazati, da se vrši kronanje v znamenju pobotanja nemških narodov. Nad golob-čkom je krona Karla Velikega. Konservator gradu Malmaiso-na, kjer vasi tudi slika o kronanju in kjer so zfonani spomini na Napoleona, je izjmvil, da je ta prstan brez dvoma pristni kronanjski prstan Napoleona.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških 8lik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK